Cleveland, Ohio. By order oft the Prerideot, A. 8. Postmaster General. AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY NO. 23 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY FEBRUARY 25th 1920 Nova postava ton- S tosti v Oregonu. I Država Oregon je prva v Ameriki, ki je zavzela tiransko, ne-ameriško in fanatično stališče napram tujezem skemu časopisju, to je, napram ameriškemu časopisju, ki se tiska v drugem kot angleškem jeziku. Radi par boljševikov in anarhistov mo rajo trpeti vsi drugi listi, ki so dobrega ameriškega karakterja, in ki so storili za lojalnost, amerikanizem ter zvestobo napram Ameriki več kakor pa vse angleško ča sopisje v tej deželi, ki ne zna druzega kot hujskati proti priprostim ljudem, ki prihajajo v to deželo z namenom, da uživajo tukaj svobodo, ka kor jo je učil Washington in Lincoln, kakor jo uči Wilson ter z namenom, da si pomo-rejo v tej deželi naprej ter po stanejo dobri, lojalni ameriški državljani. Glasom nove postave, ki jo je naredila postavodaja države Oregon, je prepovedano tiskati, izdajati, cirkulira ti, kazati, prodajati ali ponujati. vsak časopis ali knjigo ali leposloven list, ki je tiskan v kateremkoli drugem jeziku ^kakor angleškem, raz ven če nima dotični časopis, knjiga, list ali druga tiskovl- istimi črkami stavljeno in na očitnem mestu. Postava se lasi: Nepostavno je za vsa-o osebo, firmo ali korpora-cijo ali zvezo tiskati, publici-rati, cirkulirati, kazati, prodajati kak časopis, list v katerem drugem jeziku kot angleškem, razven če tak časopis ima zraven angleško pre stavo z istimi črkami in na očitnem mestu. Kdor se pregreši zoper to, pride v ječo za 6 mesecev ali pa plača $500 kazni, ali pa je kaznovan z o bojim. Odobreno od governe-rja 20. jan. 1920 in vloženo v uradu državnega tajnika. Taka je postava, tako se bo začelo fiksati vaše časopi se. Mi smo imeli 9 naročnikov v državi Oregon, in vsem tem smo ustavili list nemudo rna ter vplačano naročnino >ovrnili, ker se ne splača, da )i mi za nje' prestavljali ves ist z oglasi vred v angleški ezik. Tako je v eni državi, n kam bo zapeljal fanatizem nekatere bedake, ne moremo reči, sramota pa je, da v svobodni deželi člpvek ne more več pisati o lojalnosti in zve stobi do Amerike v onem jeziku, katerega se ie naučil od matere. Krivi šo deloma an ar histi in boljševiki, ki hočejo z javnimi umori in punti "os vojitf Ameriko, krivi so pa v večji meri fanatiki pri vladi, ki kaznujejo radi enega pun-tarja milijone drugih. Rojaki, podpirajte dobro svoje časopisje, ne glejte onih par do darjev naročnine na leto, daj te vašemu časopisju moč, da se bo borilo lahko proti takim do neba kričečim krivicam. Nasprotniki imajo milijone, a naše časopisje komaj obstoji z malimi dohodki. Podpirajte svoje liste! iistem vzgoje v Ameriki je slab. — Iz Akrona se poroča, da je policija tam priredila velik pogon na razne hiše, kjer se Je izdelovalo žganje. Pri tem pogonu je bil en policist smrt no ranjen, en izdelovalec žga nja je dobil teške rane, li* več oseb je bilo opraskanih. ----1—i "munšajnerja* V Clevelandu zboruje zveza ameriških učiteljev, znana pod imenom National Teachers Association. To je največja ameriška vzgojeval-na organizacija, ki šteje, za svoje članstvo na stotisoče ameriških učiteljev in učiteljic. Pri konvenciji se je dog nalo, da se je pojavila med ameriškimi učitelji nova stru ja, ki zahteva globoke refor me pri sistemu učenja otrok. Splošno se je čulo med zbra nimi delegati — in pomislite, da je v Clevelandu nad deset tisoč samih delegatov, učiteljev in učiteljic iz vseh krajev Amerike. Pri raznih govo rih na konvenciji učiteljev se je slišalo marsikaj žalostnega. Mnogo učiteljev je plačanih naravnost beraško — dobivajo po $300 na leto do-čim je povprečna plača učiteljev $1000 na leto, in to v času, ko dobiva navadni de !avec po 50c. do'$1.00 na uro. Vsak delavec je bolje plačan kot učitelj, ki ima nad vse važno nalogo, da vzgoji otro ka in ga pripravi za Življenje. Poleg tega pa učitelj nima nobene besede pri sistepiu vzgoje. Charles E. Stillman, predsednik učiteljske zveze se*je izjavil, da so ameriške U Žitev avtokracije v sistemu javnih šol Amerike. Učitelj nima nobene besede kaj mora učiti. En mož, k več jem par mož diktira vse. Pov darjalo se je naj se da učite Ijem prilika, da sodelujejo, kadar se tvori šolski program. Kajti učitelji, ki so v direktni dotiki z otroci, dobro vedo kaj je najboljše za otroka. Mnogo sklepov bo potrjenih na tej konvenciji, ki bodo upljivali na vzgojo otrok v Ameriki. Kot znano je učiteljski stan najbolj nepriznan in zaničevan, a v res niči je eden najbolj važnih loveški "Whiskey rebellion' zbruhnil v Midi. Chicago, 24. febr. Nemiri, ki so začeli v Iron County, gorenjem delu države Michigan radi surovosti zvezinih detektivov, ki so udrli v privatna stanovanja in zaplenili domače vino prebivalcem, se ne bodejo tako zlepa poravnali kot se je mislilo: Prišlo bo do streljanja in pobijanja. In to je Šele začetek. Preteče ni teden so zvezi ni agentje zaplenili v Iron County več prebivalcem njih vino. Ljud stvo se je uprlo, nakar se je potegnil za ljudi državni pra vnik McDonough, več šerifov in policistov. Zvezini u-radniki so se morali umakniti. Major A. V. Dalrymple, ki je prohibicijski komisar za osrednje države, pa je or ganiziral bando 30 zvezinih detektivov, katere je oborožil in v pondeljek zvečer so se odpeljali v Michigan, da "zatrejo punt" ljudstva ali kakor imenujejo angleški listi "whiskey rebellion", dasi o kakem žganju ni govora, pač pa se ere za vino. Povelj nik vladnih suhih agentov, major Darlymple, se je izjavil: "Mi ne gremo v Michigan, da začnemo "wild west show'^pda če naletimo na odpor, teclaj se bodemo znali ilfegM^pM DOMOVINA NEODVISEN LIST ŽA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Wilson objavi taj- Gompers je proti no korespondenco delavski stranki. stanov v naši č bi. druž- — Generalni zvezini pravnik Palmer je razposlal okro žnico na vse zvezine pravnike po Zjed. državah s poveljem, da morajo gledati, da mesarji znižajo svoje cene. Ako se to ne zgodi, tedaj bo vlada prisilila mesarje, da po kažejo svoje knjige, da vlada vidi koliko dobička delajo. Generalni zvezini pravnik se je izjavil: Tri mesece že padajo cene mesu na debelo, do čim so razprodajalci mesa tr dili, da imajo še staro zalogo, katero so kupili po starih, visokih cenah. Tekom treh mesecev je vsakdo lahko pro dal staro zalogo, in mesarji bodejo klicani na sodnije, da dokažejo iz knjig, da ne dela jo prevelikih dobičkov." Kaj namerava vlada nadalje storiti v tej zadevi, ni znano. — 21 letna Evelyn Suan-ders je priredila v svojem stanovanju plesni večer, in fantje, ki so prišli plesat, so plačali vstopnino. Dekle seveda ni imelo plesnega dovoljenja, in policija je raditega vteknila svoj nos v "dvorano", v trenutku, ko se Je pro duciral ples "shimmy" 1 v vsej svoji radosti. Privatni plesi so lahko brez dovoljenja, toda kdor vstopnino pobi ra, mora imeti permit. — Clevelandski policisti do bijo na ovratnike svojih lukenj številke, ki pomenijo, v kateri precinkt policist spa- gan, da aretiram državnega pravnika, šerifa in policiste, ter jih vržem v ječo z obdol-žitvijo, da so se zarotili proti postavam za izpolnevanje prohibicije. Prosili bodemo zvezinega komisarja v Marquette za varan t, in če nam ga ne da, imamo dovolj oblasti, da jih sami aretiramo. Vsa rabuka je nastala, ker je zvezini agent Leo J. Grove precej nasilno nastopal proti ljudem. Sporočil je v Chicago, da so ga šerifi in policisti napadli, ko je zaplenjeval vi no po hišah. Poročila pa tudi pravijo, da je v Iron County kakih 1000 prostorov, kjer izdelujejo žganje. Večinoma delajo to Italijani^ Državni pravnik McDonough se je izjavil: Lažnjive vesti se širijo o "žganjarski revoluciji" našega okraja. Nihče se ne punta. Jaz zahtevam, da država natančno preišče, da se dožene, kdo je začel punt ljudi. Mi nismo krivi ni^i odgovorni, o — Več rojakov je mnenja, da so se v nedeljo v City Hall delili državljanski papirji prosilcem. To ni res. Dotični ki so bili navzoči so le dobili spričevala, da so z uspehom prestali državljansko skušnjo. Kakor smo že večkrat omenili, državljanskih papirjev Jugoslovanom ni mogoče prej dobiti kot bo po trjen* mirovna pogodba. — Rt. Rev. H. P. Amon Ab bott, dekan baptistovske Tri nity cerkve, je imel pred krat kiimot^skovalce v svoji hiši. Prišli so ponoči z namenom da mu odpeljejo vino iz kleti, katerega je bilo precej v kleti. Toda tatovi so imeli prehlad in so močno kašljali, ko so kradli. Dekan se je zbu dil, prišel navzdol, in tatovi so pobegnili, ne da bi kaj odnesli. — Policija lovi po Clevelan du več čmorokašev, ki so zad nje dneve obstrelili par Italijanov, ki se niso hoteli uda ti njih grožnjam, da plačajo svoto. Trije Italijani London, ska kakor da so pri boljševišl ma z redni razmerai Francija, angleških va od škega mil nika,,da Anglija čevati s cle" piše: v i kov so ne glave ker danes ganizapije v ševiki, da^ smatrati k< ne more nar« skleniti mir bo v korist, I glije. Enako časopisje, si jo nismo biti v miru. siji približali no mirovni in Rusijo sprevidijo kov ter se daj nas svoje nj ščuvani bližajmo Llebr. Italijan-ngleška vla-a se začne z ijo nemudo-ilomatičniml se ustavlja upljivnih i kov zahte-rga, angle-ga predsed usijo in da rmalno ob-ist "Chroni tniki boljše, in vse trez uvideti, da e druge or i, kot bolj slednje * llija a kot ijo, in to kakor Andi drugo er z Ru-moramo ne bi Ru Se bo rav led nami da Rusi boljševi-jjo. Dose-io le kot r so na-, tov. Pri-alu bo- Washington, 24. febr. Vsa korespondenca, ki se je vršila zadnje Čase med predsed nikom Wilsonom in med zavezniki, se bo'objavila v nekaterih dnevih. Sicer zavezniški diplomati niso dovolili tega, toda predsednik Wilson je odločen, da razloži narodu vse> kar je v zvezi s spo rom, ki se gre radi Jadranske ga morja. Ameriško javno mnenje se polagoma nagiblje na stran predsednika. Ameri kanci spoznavajo, da Evropa želi, da Amerika nima nobene odločilne besede pri ure jevanju evropskih razmer, dočim je resnica, da brez A-merike bi bili zavezniki strahovito poraženi. Toda sedaj, ko skuša Amerika poravnati vsaj deloma krivico, ki jo je naredila mirovna konferenca, se zavezniški državniki ogibljejo Amerike. Kot se poroča bodejo skušali zavezniki zvaliti vso krivdo na predsednika Wilsona, in v tem slučaju je Wilson odločen priobčiti tajno korespon denco zaveznikov, da narod vidi, zakaj "se je šlo". Odgo vor Wilsona na zadnjo noto zaveznikov je bil odposlan v torek zvečer po kablju v Pa- Na naš poziv se je oglasilo mnogo društev in organizacij, ki so poslale značilne brzojavke v Washington na predsednika Wilsona V tem izvan redno važnem času za bodočo usodo Jugoslavije ter njenih zaslužnjenih sester, Istre, Dalmacije, Goriške itd. Slovenska Narodna Zveza je poslala sledečo brzojavko: Slovenska Narodna Zveza, ameriška organizacija se najiskreneje in z največjim veseljem zahvaljuje vaši ekse-lenci za vaše iskreno in plemenito delo ter besede za pravico Jugoslovanov. Mi se drznemo izraziti mnenje, da če ne dobijo Jugoslovani popolno pravico, in da se prepusti Balkan balkanskim narodom, ne bo nikdar trajnega miru v tem delu sveta. In prihodnjo vojno bodejo bojevali Jugoslovani, katerim se gre za prost donod do Jadranskega morja. Nihče jih ne more izključiti od tega. Prosimo vas, gospod predsednik, pomagajte temu malemu, toda poštenemu naro du, da dobi svojo pravico in svobodo......Slovenska Narodna Zveza, Paul Schneller, preds. Frank Hudovernik, tajnik. Slovenska Dobrodelna Zveza je poslala sledečo brzojavko predsedniku: Nad dva tisoč članov Slovenske Dobrodelne Zveze pro si najbolj iskreno, da bi bili vi, gospod predsednik, uspešni pri vašem plemenitem boju za pravico Jugoslovanov. Jugoslovani ne zahtevajo druzega kot pravico, in z Iskreno pomočjo prvoboritelja svobode malih narodov mi resno pričakujemo, da se nam bo zgodila pravica. Pomagajte nam, ljubljeni gospod predsednik, ali pa zgine en milijon Jugoslo vanov v italijanski sužnjosti...... Slovenska Dobrodelna Zveza, John Gornik predsednik, Primož Kogoj blagajni. Slovenski Sokol je poslal sledečo brzojavko: Silen udarec bi bil za mednarodno moralo, kakor jo re-presentirajo zavezniki, če bi italijanska vlada s svojimi imperialističnimi težnjami pobijala besedo predsednika Zjed. držav. Mi verujemo v vas, ker smo prepričani, da vodite boj za svobodo in pravico......Slovenski Sokol, J°hn Pekol, predsednik. Zveza Jugoslovanskih žen in Deklet je poslala sledečo brzojavko: Me, matere, sestre in hčere stotisočev naših Jugoslovan skih sorodnic, ki so sedaj v laški sužnjosti v Dalmaciji, Trstu, Reki, Istri, Gradiški in na Kranjskem, najbolj svečano prosmo vašo ekselenco, da še nadalje rabite svoje plemenit upljiv z namenom da dobijo stotisoči jugoslovanskih žen in deklet pravico ter odrešenje laškega despotizma. Mi zah tevamo le pravico, in z vašo pomočjo jo bodemo tudi dobili Zveza Jugoslovanskih žen in Deklet, Frances Hudo vernik tajnica, Mary Kausek Triagajnica. Prosimo še druga društva, da nam naznanijo kaj so naredili. Kujte železo, dokler je vroče, posebno še, ker ste repričani, da kujete pošteno železo. Na dan z izjavami. Jaj vedo, da nismo narod političnih mrličev. — Vsi oni, ki imate avtomo — Dr. Lunder-Adamič, št. 20. SSPZ je vzelo nadaljnih 50 delnic S. N. Doma, Kdo bile, žalujte. Gasoiin je zopet Rockefi ~ dražji. teva centov Washington, 24. febr. Vsak delavec, ki ni slep, mora danes videti, da bodejo letos pri predsedniških volitvah igrali ogromno ulogo delavski glasovi. Le žal je, da je toliko spora med delavski mi strankami. Mnogo voditeljev je mnenja, da bi morali delavci ustanoviti svojo lastno stranko, toda temu se odločno upira American Federation of Labor, najmočnejša delavska organizacija v Ameriki. Samuel Gompers predsednik te organizacije, pravi: Ustvaritev politične delavske stranke bi bolj škodovala delavskim interesom kot sploh kaka druga stvar. Z ustvaritvijo delavske politi čne stranke bi zgubili vse o-no, kar smo si v sedajnih bojih pridobili. Kajti nasprotne stranke bi stopile skupaj in nas porazile. V kongres bi prišli sami naši nasprotniki in delavci bi morali znova za četi s svojim bojem. Program American Federation of Labor je, podpirati posamezne kandidate te ali one stranke, o katerih so delavci popolnoma prepričani, da so v iskreni simpatiji z delavskimi težnjami. Delavc ljudi, na katere se zanesejo." Med drugim pravi Gompers tudi sledečo: "Na eno se pa lahko zanesete. Dan obračuna z vsemi delavskimi nasprotniki je prav blizu, pa najsibo kapitalisti ali socija-listi. Eni nas očitno sovražijo, drugi se pa nam laskajo, da so naši prijatelji. Danes ni čas za politične eksperimente, ampak delavstvo mora Že naprej vedeti kaj ukrene. Po litične teorije takozvanih "delavskih" strank so se ska zale kot nepraktične in neizvedljive. Toda letošnje volitve bodo pokazale, da se 'delavec zaveda svojega stališča. LE TO XXIII. - VOL XXI — Cela vrsta boy scoutov i-šče na zmrznenem jezeru hotelirja James Rixson, ki ima svoj hotel na 647 E. 152 St. v Collinwoodu. Zginil je s $180 zadnjo sredo in se ni vrnil. Žena je povedala policiji, da moža večkrat zapusti spomin in ne ve kaj dela. Misli, da je odšel na jezero, kjer je v iprazu najbrž zmrznil. — 32 letni Mike Mahalski, 1954 Columbus Rd. je skušal sebe in svojo družino u-moriti. Zvečer ko se je druži na podala k pokoju, je močno zaprl vsa vrata in okna ter odprl plin. Sosedje, ki sta nujejo v isti hiši, so zavohali plin in poklicali policijo. Morali so razbiti vrata, da so dospeli v stanovanje. Ženo in otroke so rešili, Mahalskega pa je policija zaprla radi pijanosti. - V sredo zvečer, 25. febr. se vr$j drugi sestanek odseka za izbiro načrta za bodoči S. N. Dom. Pridite gotovo vsi, ki ste za to izvoljeni. - Pisma imajo v našem u-redništvu: Frank Sepec, Anton Ogrin. — V Chicagi zborujejo zdravniki. Na programu je bila tudi epidemija influence. Navzoči zdravniki so bili mnenja, da Amerika ne bo nikdar več doživela tako silne epidemije influence kot lansko leto. Zdravilstvo je precej napredovalo, in zdrav niki se 2 uspehom borijo pro Proti-delavska slava vetirana? Washington, 24. febr. Vče raj je tudi ameriški senat sprejel in potrdil takozvano "Esch-Cummins" postavo, ki se tiče železničarjev. Vsi republikanci so solidno glasovali za to postavo, 17 demokratov je bilo proti njej. Ta postava je trn v očeh delavskih voditeljev, in vsa American Federation of Labor bo uporabila skrajne sile, da se postava ovrže. Postava je na sprotna delavskim organizacijam, katere stavi pod nekako kontrolo vlade in železnic. Sicer so jo precej obla-žili, toda ima še vedno zobe. Zbornica poslancev jo je sprejela z veliko« večino, i a tako tudi zbornica senatorjev. Vse je odvisno sedaj od predsednika Wilsona, če jo podpiše ali ne. Delavski vodi tel ji so poslali Wilsonu protest in prošnjo naj postavo vetira. Ako predsednik to postavo vetira, tedaj je neveljavna, ker v zbornici poslan cev ne morejo dobiti za njo dvetretinsko večino glasov. — Statistika umorov v Clevelandu se je zopet pomnožila za en slučaj. Tudi to ki so šli mimo prekopa na 45th St. pri Kinsbury Run, mrtvo truplo, vse v krvi. Mož je moral biti umorjen na ja-ko surov način. Gornji del gjave je bil popolnoma odbit, poleg tega pa je imel na glavi vse polno urezov z nožem, kakor tudi po telesu. Pozne je so spoznali v mrtvecu Italijana Nunzio Laprosite, ki je stanoval na 3444 Orange ave. Policija je mnenja, da mož ni bil Umorjen na mestu kjer so truplo dobili. Morilci so truplo tja prinesli, da bi policijo zvabili na napčno sled. Kolikor se je moglo dog nati je to: Laprosite je najbrž vedel, kdo je umoril Mrs. Lupico, katero je njen mož zadnji teden dobil zaklano doma, ko se je vrnil z dela. Morilci Mrs. Lupico so se ba li, da bi jih Laprosito izdal, zato so tudi njega umorili. — Policija je prijela Petra Ivanova, mladega Bulgara, ki je v nekem pool roomu na St. Clair ave. začel streljati. Pod $500 varščine je bil izročen veliki poroti. 1 v -4 n POŠIUATEV U. S. RELIEF SHIPMENT. Ker bi moral parnik, ki vo zi pošil jatev Ameriških Jugoslovanov biti že zdavnej v TTstu, in ker nismo dobiti nobenega brzojava iz Trsta smo se obrnili brzojavnim potom v New York na Cu-nard S. S. Co. katere panrik "Pannonia", ki je sicer izvrsten potniški parnik, je vzel blago za domovino. Odgovor smo prejeli v torek večer kot sledi: Pannonia se je morala ustaviti pri Gibraltarju, nakar je po zamudi odpljula pToti Patrasu, odkoder je odpljula 21. febr. proti Dubrovniku in Trstu, kjer se jo pričakuje okoli 28. febr. Zakaj ta zamuda, nam ni znano, todg bodemo pozvede li. Upeljali smo nadaljno pre iskavo. Resnica je pa tudi: Po vsej Italiji, kakor tudi v zasedenem ozemlju se je vršil štrajk železničarjev, ki je poravnal Šele 20. je blago prej ital I MERISKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) NAROČNINA: $8.00 14.00 Za Cleveland po pošti - 14.00 Posamezna Številka - - - 3c Vm nta»a.~doplal io denar ni| m pošli) a ni "Ameriška Domovin." St Ctalf Am N. E. Cleveland, Ohio Tel. Cuy. Princoton 180 DEBEVBC. Publisher LOWS J. PIRC. Editot ISSUED MONDAY. WEDNESDAY AND FRIDAY Red bj 25 00ft Slm«u$ i« tke City of ClevdiaJ and elsewhere Uitrimg rites on request. American in spirit Foreign in language only Entered u eecond-claea matter January 5th 1900, at the pott office ai ind, Ohio under the Act of March 3rd, 1870. NO. 23. Wed. Feb. 25th 1920 ®I©M@ Naša lastna krivda. "Jugoslavija" piše: V slovenskem Časopisju se je vnel prepir, prav nepotreben prepir o simpatijah napram Francoski, posebno glede ozemlja zasedenega po Italijanih. So idealisti ki zahtevajo našo hvaležnost proti Francozom, dočim drugi zanikajo vsako njihovo zaslugo za na§e osvobojenje. Vse skupaj je pa spor o oslovi senci. Naš del jugoslovanskega naroda sestoji menda iz samih političnih analfabetov, ker še sedaj ni uvidel, da v razmerju med narodi odločujejo čisto drugi vidiki, kakor v raz merju med privatnimi osebami. Tu pride vendar že v poštev osebna simpatija ali antipatija, v svetovni politiki nikoli. Odločilno je vprašanje: kaj mi moreš koristiti, koliko škodovati, kolika jetvoja moč, kaka notranja organizacija, ali in kaj bi mogli lastni podjetniki zaslužiti. Vse drugo kultura, narodnostna omejitev, geografična celota itd., ali sploh ne pride v poštev, ali pa v zadnji vrsti. Na tej podlagi je količkaj treznemu človeku lahek odgovor na vprašanje ali naj se odloči Francija za Italijo ali za nas. Koliko pa nas je? Poldru&milijon napram 35 milijonom Italijanov francoski kapital in ta je v državi rentjerjev prva velesila — je na apeninskem polotoku angažiran z milijardami, v našem ozemlju sploh ne pride v poštev. V vojaškem oziru je najbolje opustiti vsako primerjanje. Res je, da ne gre govoriti o nas Slovencih samostojno temveč kot delu države SHS. res je, da dela naša mirovna delegacija s svojimi slabimi silami na vse kriplje, da reši, kar se rešiti da, in dejstvo je da je prestolonaslednik Aleksander učinil, kar je mogel, da se boljša politični položaj. Računati pa je s prirojeno skepso Francozov, z njihovim >Inim nepoznanjem razmer, velikansko koruptno in laž agitacijo Italijanov, in našo politiko pred vojsko. Tu la največja krivda, je mogoče treznemu francoskemu politiku verjeti, je ljudstvo, ki je prvo nedeljo julija meseca 1914 pod Šu-steršičevem vodstvom vpilo proti Srbom: križaj jih! ki je na Hrvatskem in v Bosni pod vodstvom pobesnelih Fran-kovcev ropalo srbske trgovine in denunciralo vsakega "Sla vosrba" naenkrat postalo odkritosrčen pristaš zveze z Srbijo. Kdo si je med inteligenco upal le črhniti kaj veleizdaj-skega? Saj vemo, kaka je bila usoda mladine, ki je instinktivno začutila, da prihaja nova zgodovinska doba. Vse te naše notranje neprilike in delovanje narodnih izdajic pridejo v prid Italijanom in oni jih v desetkrat povečani in zlagani obliki prezentirajo svetu, predvsem pa mirovni konferenci po podkupljenem francoskem časopisju, Zato bodi povdarjeno: Če se politične stranke ne otresejo vsaj do sklepa miru svojih sebičnih interesov, ne izključijo iz svojih vrst enkrat za vselej vsaj pronovsiranih avstria-kantov in tirajo sv^Jfte separatistične težnje še dalje, potem pojde s količkaj ugodno rešitvijo vprašanja naših zasužnjenih rojakov jako težko. Le, če se vsaj za sedaj združimo vsi v državnem duhu se organiziramo gospodarsko in postavimo na noge izurjeno armado, s katero tudi lahko po^ grozimo ljubeznivemu sosedu, je upati na boljši izid. Sicer smemo biti veseli, če "baši delegati v Parizu izposlujejo samostojno državico obstoječo iz Notranjske, Reke in seve-rovshodne Istre pod angleško ali francosko upravo in pravico ljudskega glasovanja o konečni pripadnosti po gotovih letih. Na francosko zaslepljenost se smemo hudovati le glede Koroške, nikakor pa glede slovenskega zapada. Ponovno treba naglašati, da veže Francijo in Anglijo londonska pogodba, ki je že z ozirom na nemško verolomnost ne smejo prelomiti. In kar se tiče Reke izrabljajo Italijani virtu-ozno svojo pripravljenost odstopiti veČino Dalmacije in namigujejo nepoučenemu in zaslepljenemu svetu, kakor bi cbstajala neka sporazumna zamenjava, tako da oni dobe v zameno za Dalma. Reko z najbližjo okolico. V znanem ko ruptnem ozračju pariškem je mirovnim odposlancem naše kraljevine silno težko pojasniti položaj že diplomatom, kako še le zapeljan javnosti. Faktično ni drugega izhoda, če hočemo osvoboditi vse rojake, nego ultima ratjo — vojska. Zdaj pa pojdi in naštej tiste Hrvate in Slovence, ki so zato, posebno pa tiste, ki bi hoteli tudi dejansko v bojni grom. Zabavljati, kritizirati in v nič devati našo diplomacijo; posebno mirovno delegacijo, je lahko! In to je druga naša narodna napaka, naš veliki greh: široka usta, nič dejanj. Voj ska nas še ni zmodrila; morda treba drugega udarca. So ljudstva na svetu, ki jim treba neprestane nagajke, da postanejo pametna. NASE MEJE S STRATE-GIČNEGA VIDIKA. (Izpod peresa odličnega veščaka.) Ravno tako leži na njih ozemlju važno sedlo Podbr-do z višinami severozapadno Zalega loag ter pogorje z najvišjo točko 1563, Blegu-šem, kar jih dela za gospodar je Selške in Poljanske doline; v tem prostoru ležita Kranj in Škofja Loka slično Ljubljana v območju da lih italijanskih to-Vsled tega je vporaba železniške proge Ljubljana-Celovec za prevažanje vojnih enot skoro popolnoma nemogoča, ker je izpostavljena taktičnemu vplivu — in kar je hujše — tudi ognju italijanskih topov. Posledice vsake italijanske akcije proti Savski in Ljubljanski kotlini je ta, da že z začasno izgubo tega prosto ra pade cel naš obrambni sestav na sever, meji v Celovški in Velikovški kotlini, ker bo do čete na fej fronti odrezane s to akcijo od svojega za- «A ledja, umik proti vzhodu pa je tudi dvomljiv, tako da bi bila izgubljena cela naša o-brambena moč na severni fronti med Velikovcem in Celovcem ter Celovcem in Karavankami. Dobro je, da se že danes opozori na to cel narod, da ve, kaj se nam leh-ko zgodi v resnem času pri majhni nesreči. Kakšne moralne, gospodar ske in politične posledice bi imela samo začasna izguba imenovanega prostora za celo državo, to ni predmet te študije in so poleg tega posledice nedogledne. Mejna črta južno od Ljubljanske kotline do m. ima isti značaj kot severni del meje. Vse važne točke in ključi vseh komunikacij se nahajajo v italijanskih rokah, tako da je zagotovljena z napadom na Ljubljansko kotlino tudi bočna operacija proti ko* lini Ribnica-Kočevje, kar znači zopet zgubo proge Lju-bljana-Kočevje. Italijanska meja proti Hrvatski ne igra take vloge, ker je gorski Kotar in Ogu-linska županija nesposobna zarazvoj večjih sil z italijanske strani iz smeri Reke, ter bi služila za postranske operacije tako dolgo, dokler ne bi bila v zvezi z Liko v smeri na Ogulin. Poleg tega je zavarovana italijanska strateška fronta v levem boku vsled Karavank, v desnem vsled morja, tako, da je tudi vsaka obramba "z napadom v sovražnikov bok" nemogoča. Predno očrtam možnost naše obrambe proti vsem slučajnostim z italijanske strani, je potrebno, da se pre išče razvoj *sil in možnost operiranja in napredovanja vojske kraljevine Italije z ozi rom na ozemlje in možnost življenja vojske v obmejnem prostoru. Operativna ocena mejnega prostora v svrho izvršitve strategičnega napada. V uvodu je dokazano, da nudi sedanja mejna Črta — če bi ostala kot definitivna meja — Italijanom vse ugodnosti, da iznenadijo in izvr-še, kadar hočejo, strategični napad. Sedaj je treba pred vsem preiskati. 1. je-li sposoben mejni pro stor za razvoj velikih sil in hitro kretanje? 2. je-li strategični napad vedno mogoč in s kakimi si lami? 3. v katerem času pride lah ko vojska iz notranjosti Italije kot daljna pomoč in kakšno vlogo igra poleg tega naše morje, zalivi in gospodarstvo nad tem morjem? V mejnem prostoru imajo Italijani na razpolago za kre tanje operativnih enot: a) Cesta Trbiž-Bače-Bistri ca: za napad Rožno dolino in Celovško kotlino. b) Cesta Trbiž-Podkoren; cesta Koritnica-Kranjska go ra, pot in cesta Bogatin-Bled. Radovljica; vse tri — in poleg tega še dve poti — za napad na gorenjo Savsko dolino. c) Cesta Podbrdo-Zalilog. Stra Loka-Kranj; cesta Cerk no- Poljane-Škofja-Loka; za napad na prostor severno Ljubljane. d) Kombinirano cesto Rov te-Horjul-Dobrava-Sv. Vid ali Ljubljana; cesta Sp. Loga tec-Vrhnika-Ljubljana; cesta Vrhnika-Laze-črna vas Ljubljana ter končno cesta Rakek-Cerknicai-Turjak Lju bljana ali Turjak-Višnja gora: vse za napad na Ljubljan sko kotlino in železniško ste-čišče v Grosupljem. e) Cesta Sv. Peter-Graho-vo-Nova vas-Lužarji-Vel. La šče ali Nova vas-Sodražica-Ribnica, cesta Ilirska Bistrica - Vrhnika-Grčanice-Dole-nja vas - Kočevje, vse za na pad na kotlino Ribnica-Koč: vje. V cejem 10 do 11 dobrih cest, kjer se lahko na vsaki premika po ena poljska ali gorska divizija peščev (t. j. 12 do 15 tisoč peščev, 100 do 200 težkih mitraljez in 80 do 100 topov) in doseže lahko najpozneje po enodnevni hoji cilj — Savsko dolino in Lju bljansko kotlino. Tu niso všteta mnogobroj-na poljska in gorska pota', (ker se lahko premikajo tudi večje taktične formacije, zlasti "alpinl in bersaglieri" gor sko opremo. Poleg tega se lahko izvrši strategični napad na prvi mah (t; j. razvoj sil, mogoč v enem dnevu) s 120 do 150 tisoč puškami, 2500 mitralje-zami ter 800 do 1000 gorskimi, poljskimi in težkimi to-povi. Poleg tega je mogoča v Lju bljanski kotlini vporaba kon jeniških divizij. Celo napredovanje in napad lahko podpirajo že z mejne črte najtežji topovi, ker vodijo železnice ravno na najvažnejša topovska stojišča, kot je "sedlo 484" (ju-gozapadno Vrhnike) in Pod brško sedlo, tako da se lahko namestijo na teh stojiščih tudi najtežji topovi, ki nesejo 30 km in še več. Ker so uporabljive imenovane ceste tudi za tovorne avtomobile, je mogoče, da se postavijo avtomobilizirane baterije na drugih važnih mejnih točkah. Imenovane, dobro mi znane železniške proge omogoča jo preskrbo čet S strelivom, živežnim in sanitetnim mate-rijalom v vsaki množini, zlasti proga Trst-Ljubljana. Zgoraj je bilo teoretično izračunano, da bi lahko izvršili Italijani strategični napad z vojsko 120 do 150 tisoč pušk ter da je prostor v operativnem smislu sposoben. Za izvršitev strategičnega napada je v prvi vrsti potrebno, da se vsled premikanja in kopičenja čet ne izda prež godaj osnova. Zato pridejo v prvi vrsti sile, ki se nahajajo stalno v dislokaciji na obmej nem prostoru. Brezdvomno bo že zaradi tega, da se obdrži pod pritiskom naše ljudstvo, ki je prišlo pod italijansko oblast, vzdrževala kraljevina Italija v obmejnem prostoru vzhodno Tilmenta in zlasti vzhodno Soče v mirnem času neobičajno visoko število operativ nih jednot. Z ozirom na dislokacijo in prostor se lahko nahaja; v obmejnem prostoru Trbiž-Tolmin-Podbrdo, ena do dve diviziji peščev z gorsko opre mo. V obmejnem prostoru Go-rica-Sv. Lucija-Cerkno-Idri-ja najmanj ena divizija peščev, v prostoru Trst-Ajdovščina Postojna dve diviziji peščev, v prostoru Pula-Voloska-Sv. Peter dve diviziji peščev, Vse te sile bi se nahajale vzhodno Soče, t. j. Italija bi lahko po enem do dveh aneh hoda nenadoma koncentrira la na naših mejah 7-8 pehotnih divizij, ki štejejo v mirnem zvišanem stanju 50 do 60 tisoč pušk, 500 do 600 miltraljez in toliko topov, to-rej okoli 100 tisoč borcev. S tem dejstvom moramo v bodoče računati, če nočemo biti presenečeni. IZ STARE DOMOVINE. Ko je pel grasčakov bič. Gospod, ki kot s^Hvester oskrbuje graščino v pliber-ški okolici, je brsKal v starih spisih, ki jih je na kupe shra njenih v starih omarah in je med drugim staknil tudi to-le pogodbo, ki sta jo sklenila podložni bajtar in grajščak in ki se tako-le glasi: Ponižnoudani bajtar Joža N. se zavezujem, da bom našemu visokorodnemu gosp. grofu dajal: 1. Častna darila: Za prev - zetje naše bajte 16 for. 45 - kr. za prevzetje zemljišča,- ki spada k hiši 1 " — M za prevzetje gozda pri hiši 4 " — " 2. Letna plačila: Letni davek od hiše same 3 "45" dva krat; letni davek od zemljišča pri 1 " od gozda pri hiši. — 15" da lovi graj ščak v mojem gozdu, plačam letno — "36" vrhutera mo- ram gospodu grofu letno oddati dvoje piščet in 20 jajc. 3. Robota: Ob lastni prehrani in brez plačila moram hoditi letno 12 dni kot gonjač z gospodom grofom na 1av, 4 dni če diti tla grajskega poslopja, dva dni saditi zelne sadike, dva dni trgati lan in en dan lan treti; kedar treba, moram zastonj in brez prehrane iti za gospodo kot grajski sel ali pa pomagati pri popravi grajskih poslopij. Ako bi hotel prodati svojo bajto, moram prej vprašati in prosit dovoljenja gospoda grajščaka in če mi to dovoli, moram od izkupička plačati 10% gospodi. Plačati moram tudi pristoj bine za vsako pogodbo v graj ščini 5 forintov 36J4 krajcar jev. Joža N., bajtar na S. Dostavek: Težko breme je nosil sicer ta bajtar, pa vendar še ni bil na najslabšem; pri sosednjem grajščaku so morali bajtarji in kmetje nositi še fcujša bremena, ker so imeli nad seboj v Ženeku in gospodo v Št. Pavlu. Če bi vstali vsi ti ubogi slo venski bajtarji in kmetje iz groba, zjokali bi se same radosti nad našo jugoslovansko svobodo. Naše steklarstvo. Steklarska industrija je pri nas slabo razvita, vsled česar smo Jugoslovani skoraj popolnoma navezani na dovoz steklenih predmetov iz inozemstva. Da nam je steklarska obrt potrebna, smo posebno trdo občutili leta 1918, po političnem prevratu. Tedaj Še nismo imeli z inozemstvom vpostavljenih zvez, vsled česar smo morali trpeti na vseh steklarskih predmetih veliko pomanjkanje. Tudi danes še ni v tem oziru popolnega reda. Na mnogih mestnih vidimo po trgovinah in izložbah razbite šipe, ki jih ni mogoče nadomestiti z novimi, samo vsled tega, ker se ne izdelujejo pri nas doma. Uvoz teh predmetov je otežkočen vsled steklarske industrije, ki še ni povsod vzpostavljena v predvojnem obsegu, vsled pomanjkanja jjrevoznih sred stev in vsled neugodnega stanja valute. Vsega tega bi bili rešeni, če bi imeli krepko razvito domaČo steklarsko industrijo, ki bi lahko tekmovala s tujezemskimi proizvodi. Da se temu odpomoremo se je za čel konzorcij domačega kapitala v Srbiji baviti z načrtom, ne bi li kazalo v okolici Zaječara zgraditi veliko tvor nico za steklo. Okolica Zaječara bi bila za to panogo industrije posebno pripravna, ker se tam nahajajo zadostne množine potrebnega kvarca in premoga, ki sta za razvoj steklarske industrije zelo potrebna. V Srbiji že obstoji tvorni-ca za steklo v Čupriji. Strokovnjaki računajo, da bi si z ustanovitvijo tvornice za ste klo v ZajeČaru naša država znatno opomogla, ker bi lah ko popolnoma krila domače potrebe. Polh°v gradeč. Med prebivalstvom polhovgraške obči ne je nastalo veliko razburjenje, ker je neznana roka zanetila tekom 14 dni ponovem letu kar tri velike požare, ki so prizadetim posestnikom povzročili znatne škode, Zna čilno je tudi, da je požar izbruhnil vedno v vseh slučajih ob isti uri zvečer. Dne 4. januarja ob 18 je najprvikrat pogorel kozolec posestniku Tomažu Sušniku iz Setnika. Pogorelo mu je vse seno, gospodarsko orodje in cenijo škodo na 34.900K. Dne 13. jan. zopet ob isti uri je izbru h nil ogenj v shrambi za ste: Ijo pri posestniku Janezu Pu stavrhu v Butaj novi št. 21. Požar se je zelo razširil in mu je upepelil hlev, seno, ste Ijo in gospodarsko orodje. Skoda znaša 70.590 K. Takoj čez dva dni, dne 15 jan. ob 19 uri pa je posestniku Antonu Trobcu iz Setnika požar uniči hlev in gospodarsko pošlo pje na njegovem pol ure od- BOLNI SLOVENSKI LJUDJE Če ite poakuaili brez uapeha, da ozdra-PRIDITE K NAM, kajti imel setn mno-' sem zdravil MOŠKE IN vite, PRIDITE K N to let akušnje, ko 2ENSKE, ki ao trpe V Dalj« m A ____- i ki ao trpeli na KRONIČNIH, NER VOZNIH in KOMPLICIRANIH BOLEZNIH katere ao bile zanemarjene ali pa nepravilno zdravljene. Imel sem uipeh z mnogi pacl-jenti, ki nikakor niao mogli dobiti olajšanja ali zdravlja, in kar aem aioril za druge, lahko naredim za vaa. Nikar ne zapravljajte več časa, ampak pridite danes k. meni. Nasvet je < zaatonj. r ALI TRPITE NA NERVOZNIH, KRVNIH, KOŽNIH ALI KOMPLICI-a,i P® lmate ŽELODČNE, ODVAJALNE IN JE-JRNE NEPRIL KE, ali imate mogoče REVMATIZEM, BOLEČINE TU. GLAVOBOL. ZAPRTJE, VRTOGLAVOST ALflpA KA-TAR V GLAVI, NOSU ALI GRLO. Ce je tako, tedtff se posvetujte z menoj, kajti imel sem priliko z uspehom zdraviti vse te bolezni. Po-dal vam. bom svoje pošteno mnenje glede vašega zdravja, potem ko vas akuratno in natančno PREIŠCEM in vam povem kaj morem na- LAHKO PREWNORASAJTE ME SEDAJ' *er 0DLASANJE Jfi POMNITE PREISKAVA JE ZASTONJ. Ob nedeljah od 10. zj. do 2. pop. DR. KENEALY Uradne ure od 0. zj. do 8. zvečer. 647 Euclid ave. Second Floor, Cleveland, Ohio. ,de* Republic Bldg. Poleg Star gledališča. Lake Shore Banking & Trust Co. ST. CLAIR AVE. VOGAL 5 5. CESTE Pošiljamo denar v staro domovino točno in hitro. Vsaka pošiljatev je jamčena. Prodajamo ftifkarte. Pomagamo dobiti legitimacije, pase. Plačamo od 'hranilnih vJog 4 proc. obresti. POŠILJAMO AMERIŠKE DOLARJE V JUGOSLAVIJO. J. B. MIHALJEVIC, upravitelj inozemskega oddelka. POZOR ŽENINI IN NEVESTE! Ali reete kje dobite najlepAi avtomobil za poroke? Jos. Vovk, 6708 Bonna Ave. t- In« avtomobil na rmzpoiago vedno, ponoči ali podnevu. J« lep zaprt in ^ra^avtomobiL Poeebnoet xa poroke, lurate in pogrebe. JOS. VOVK, 6708 BONNA AVE. Točna poatreiba noč in dan. PRINCETON 1233 L ROSEDALE 2149 J m VABILO NA PLESNO VESELICO, ki jo priredi DR. DANICA, št. 11. S. D. Z. V NEDELJO, 29. FEB. V GRD1N0VI DVORANI Vabi se cenjeno občinstvo, člane in članice S. D. Z. da se veselice v obilnem številu udele&jo. Za zabavo, okrepcila, srečolov bo vse dobro preskrbljeno. Godba pod vodstvom g. Kogoja mlajšega. PRIČETEK OB POL OSMI URI ZVEČER. Vabi ODBOR Zaslonj! zafovnX Zastonj! Kdorkoli nam pošlje naročilo za to uro, dobi zastonj fonograf in 5 plošč ter, 100 igel, ABSOLUTNO ZASTONJ. Enkrat v življenju ae vam nudi taka prilika. Poglejte to kraano uro. Je močno narejenajera-sno dovršena, 21 dragih kamnov garantirana 25 let. Drii vedno pravi čae in jo največ rabijo inženirji ia drugi, ki morajo meti natančen če«. Redna cena te ure je $18. CO, toda da predatavimo to uro občinatvu, jo prodajamo za S 12.95, in kdor izrele ta oglu ter posije naročilo za uro, dobi ZASTONJ FONOGRAF, 5 pfoič in 100 igel. Poiljite nam aamo $1.00, oatanek plačate ko dobite uro in fonograf. Poiljite naročilo takoj, ker imamo le 1000 takih fonografov. Ne odlašajte ampak piiite danes na: EUROPEAN WATCH CO. IMS MILWAUKEE AVE. Dept. MS, (Wed.) posestvu v Črnem prvotnem domu i požarja osta- samo njegova 52-let-Jera Trobec. Okrog se je pa priklatil v neki vojak, kate-prestraSeno Ženo zelo no pozdravil ter jI delite lud" Ko je 2e-tgala luč, ji je smehlja ivil: "Imate požar, t! To je hudič!" Vojak lepega, a krvoločnega oborožen s karabin-ameril je puSko proti zavpil: ,rDaj 80.000 če ne bo pa smrt" Jera se ga je ustraSila, pega v drugo podstrešno ter mu odprla skrinjo, itere je ropar vzel 12. >n. Nato je neznano izginil. lovljenje pivovarne. V ju pri Mostaru namera [a tvrdka obnoviti biv-imkajšnjo pivovarno. >va kemična tvornica. V in ju namerava Ljubljan ' »ditna banka kupiti od Agraria in Nickerl Y tvorniške objekte in Itar ttv ustanoviti delni-družbo pod firmo "ke-la tovarna v Šoštanju."! natinska pokrajinska __ je prepovedala izkori-lje sladkorne pese za pro-'jo alkohola. . ik moderen hotel zgra-v Zagrebu, kapitalistična lpina v okrilju tujskega jmetnega društva. Hotel imel 200 sob in bo najraz-leje opremljen: imel bo „ variete, veliko koncert dvorano, kopališče, in-_io gledališče in druge ta-naprave. Kapital je že za-tovljen. Hotel bo zgrajen com enega leta in bo stal lihanovicvi ulici. Slika stanovanjske bede. >ilejni most. Raz zvonika ofne cerkve odmevajo kri 4. ure. Jutranje življe-se počenja buditi. Izza jubilejnega mosta se mlado dekle zmraže b ideno. Mimo pri-organ. Vpraša jo po ju in ona mu plašljivo od /ori: "Marita C. iz Nabre-te brez strehe in brez po-Varnostni organ jo od-ija stražnico zaradi vla-_ nja. Na policiji pa so jo Justili, ker je dokazala, da mogla dobiti nikjer preno- Iz iVA MIROVNA KA SPREJETA. Washington* se poroča, je senat v soboto, 21. febr. sjel prvo mirovno točko, or so jo spremenili repu-:anci. Ta točka določa, da 5jo Zjed. drŽave stopiti iz s narodov, ne da bi pred-lik imel pri tem kaj pove- •rova zdravila vzdr/ujejo zdravje v družinah. M odrinejo m*l*d& kakor grip* •11 influence, katerih M ]• najbolj bati liBMd bolecnl. ki nu-tajajo po ilmi. V.led Uo bodita pdš»Tt)MlinUBa)«aBarokl vera 8 tisepsol J). Babi m m »M Upiranje noealo viak »bije M tudi M idMja la Mnkh'himKajU Ti prliadata dala. olejla hcipa.— I ta poHa t urtlh prl)aten okni. O-aa Ho Id ie davke, vnahlakar- W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA Prihranite si denar na vaših oblekah. Pošljite vaše stare obleke čistit in barvat k Franka, ker bodete zadovoljni. Telefoni Rosedale CCQ/1 Central mM POZOR! >r. Edinost je sklenilo, je za tri mesece, januar, tar in marc prosta pri-lina. Torej kogar vesel in zabava naj ne zamu-prilike in pristopi k dru Edinost. iton Podpadec, tajnik Wed. 38 DELO DOBIJO. [oj dobijo delo dobr ji, dobra plača in stal __i Oglasite se pri Cleve Aluminum Castings Co. Rd. 23 Cleaners & Dyer* 1361E. 55th St zraven St. Clair Ave. Pozor, rojaki in rojakinje. Najuspelnejia ALPENTINKTURA it moške in ženske lase, od katere takoj prenehajo laaje izpadati, in zraate-jo v 6 tednih gosti in kraani lasje, samo &e so §e korenine na slavi. Za fante in mol$, ki iete imeti krasne in «o-ste brke ae rabi Alpenpomada, od katere v 6 tednih kraani in gosti brki popolnoma zrastejo. Ako imate REVMATIZEM, kosti-bolj, trganje, otekline ali kri v nogah, rokah, potem rabite WAHCIC Fluid, ki je najuspešnejše zdravilo, od katerega tekom 8 dnij ozdravite od najstarejših bolezni. Rane, opekline, bule, ture, kraste in rtrinte, potne noge, kurja očesa, ozeb-ine In drugo v par dnevih popolnoma odstranim. Kdor rabi moja zdravila brez uspeha, povrnem denar. Pišite takoj po cenik, ki ga pošljem zastonj, ali pa pridite osebno. JACOB WAHCIC, 6702 Bonna Ave. Cleveland, Ohio (W) 800 DRUŽIN JKO POTNIKOV. | Nova zveza za izplačevanje denarja. rniaknv s* nrioravlin za odhod v Stari HE • ______... M_________P Na tisoče rojakov se pripravlja za odhod v stari kraj. Vsak dan se prijavijo novi in si zagotovijo prostor. Stotine potiikov, ki so dosedaj potovali skozi mojo tvrdko so zadovoljni v mojo postrežbo. Mnogi bo to javno povedali. V Vašo korist je, torej* da se tudi Vi po-služite domače tvrdke, drugače Vam utegne biti žal, kakor je bilo že mnogim drugim, da so šli potom raznih "čifutskih" tvrd, ki so jim dale občutiti, "po čem je judovski biznes". NEW YORK — HAVRE, ALI CHERBOURG 6. mar. parnik Imperator 6. mar. par. LaTouraine 9. mar. " Royal George 16. mar. " Rochambeaue 18. mar. par. LaPrance 37. mar. par. LaSavoie 27. mar. parnik Saxonia 7. feb. parnik LaTouraine 14. feb. parn. Rochambeau 14. feb. parnik Saxonia ai. feb. parn. LaFayette 35. feb. " K. A. Victoria 38. feb. parn. LaSavoie NEW YORK—TRST. Začetkom marca parnik President Wilson, koncem marca parnik Argentina. NEW .YORK—DOBROVNIK—TRST V nekaj tednov odpljuje drugi parnik na Dobrovnik in Trst. Podrobnosti še niso naznanjene. Ta vozni red je podvržen spremembi. Za cene in druga pojasnila pišite ali pa pridite na moj naslov. POTNI LIST4!. Potnikom preskrbim potne liste in drugo, kar rabijo za potovanje. « * PRENOČIŠČE. Snažno, udobno in varno prenočišče po primerni ceni dobite pri meni za časa bivanja v New Yorku. • POŠILJANJE DENARJA. Ako hočete izrabiti sedaj-ne skrajno nizke cene in poslati kaj denarja v stari kraj, tedaj je najbolje, da ga pošljete po draftu ali nakaznici, ker je to najboljši način pri sedajnih razmerah. Jaz pošiljam denar na ta način že več mesecev. Naše denarne pošiljatve razpošilja in izplačuje sedaj po celi Jugoslaviji "Kraljevi poštni čekovni urad" v Ljubljani; to je tak državni zavod, kakor je bila C. k. poštna hranilnica na Dunaju, katera je mnogo let pred svetovno vojno izplačevala naše denarne pošiljatve širom avstro-ogrske monarhije. Jamčimo za vsako denarno pošiljatev, toda za kake mogoče zamude v izplačilu, ki bi se povzročilo po drugih, brez naše krivde, pa ne moremo prevzeti nikake obveznosti. 100 Kron.............$1.20 200 Kron.............$2.25 300 Kron.............$3.00 400Kron............. $4.00 500 Kron..........$5.00 1000 Kron..........$ 950 5000 Kron ..........$47.50 10000 Kron..........$95.00 Označene cene so veljavne do dne, ko se nadomestijo z drugimi. Denar nam poslati je najbolje po Domestic Postal Money Order, ali pa po New York Bank Draft. N Frank Sakser 82 Cortlandt St. New York, N. Y. in SAMSKI FANTJE DOBIJO DELO PRI SLADKORNEM PODJETJU. Bil PLAČAMO $28 do $30 od AKRA. Mi plačamo vso vožnjo in damo stanovanja zastonj. Obrnite se do naših agentov ali pišite. FRANK DUBEC, 4929 Praha SL Cleveland, Ohio Med S. In 8. ireier. J08. BARTA, ' «52« St. Clair Ave. Cleveland, O. rsak čaa. TONY WINKLER, 8115 Guy Ave., Cleveland, Ohio Med C. in 8. sveto. ANDRY RISARK, . 12417 W. Madiaon Ave, Lakewood, O. vaak laa. JOB BAROSIN, 2948 E. 87th St, Cleveland, Ohio med S. in 8. «ve*er. JOHN BARTA 14510 Jennie Ave, Collinwood, Ohio med 8. in 8. i veter • M. KADANEC, -2928 Woodhlll Road, Cleveland, O. vaak taa. Pojdite ali pilite de Menta GEORGE KOZLEY, 298« Quail SL Lakewood. 0W0SS0 SUGAR CO. Owosso, Mich. 200 Kron za 500 Kron za 1000 Kron za 5000 Kron za 10.000 Kron za 25.000 Kron za $ a-35 $ 5.50 $ 10.75 $ 53 00 $106.00 $265.00 50 Lir za ......$ 3.90 100 Lir za......$ 7.50 500 Lir za......$36.00 1000 Lir za......$72.00 Po nadaljna pojasnila pišite na LEO ZAKRAJŠEK, 70 —>Qth AVE., NEW YORK, N. Y. NAZNANILO. Tem potom opozarjamo delničarje Slovenskega Narodnega Doma v Clevelandu, O. ki so podpisali delnice S. N. Doma pred več kot dve leti ter istih Se niso izpla čali, da to storijo do prvega maja, 1920. S prvim majem 1920 zapadejo vse nad dve leti nazaj podpisane delnice, ki še niso izplačane S. N. Do mu v rezervni sklad, ter do-tični s tem zgubijo vse prav qe do vplačane svote. V bodo če velja za vsakega, ako ne plača v teku dveh let od dne va podpisa, svote, za katero se je podpisal, izgubi vplačani denar. Enako tudi opeke S. N. Doma zgubijo Vso veljavo s 1. majem 1020 ter se istih po tem dnevu ne bo več sprejemalo. Direktorij S. N. Doma, Cleveland, O. Wed. 50 X-žarki preiskava za $1.00 Ca ate bolni, brei opira kaj J« vala boleaen, ali koliko ate ie obnpali radi bolezni Nikar ne zgubite upanja, ampak pridite k meni Jat zdravim vsakovrstne ftpecialno bolezni molkih in ienak, zajedno pa bolezni krvi, kole ialedoa, obuti, jeter, pljuč, milic, area, nosu in irlu. S pomočjo X žarkov, elektricltete in mojega najbolj modernega zdravljenja, bodete postali bol)il v najkrajlem mogoCem ftaau. Pri nas ni nobenega ugibanja. Skrivnost mojega uspeha )e moji skrbna metoda preiskave, da doženem, ka) vas boli. Jai rabim X tarke stroj, mikroskop in kemifino analizo ter vae znanstvene metode, da pronajdem vzrok vaiega trubla. ' Ali ste slabič? Pridite k meni, jaz vam pomagam! Moje posebno proufiavanje metod, ki se rabijo na evropskih klinikah v Berlinu, Un^nu, DunzjuPa-rizu in Rimu in moja dvajsetletna sku4n)a v zdravljenju akutnih In kroniCnih boleznih molkih In Ienak ml daje prednost pri zdravljenju in moji uspehi so bili Jako zadovoljivi. * • Jaz rabim veliko krvno sredstvo 606 in 914. Vse zdravljenje absolutno brez bolečin. Vi se lahko zanesete na polteno mnenje, polteno postrežbo in najbojle zdravljenje za ceno, ki Jo morate plačati. Če je vala bolezen neozdravljiva, vam takoj povem. Ce Je ozdravljiva, bodete ozdravili v najkrajlem času. Govorimo slovensko. DOKTOR BAILEY "ŠPECIJAL1ST" 5511 Euclid Ave. blizu 55. ceste Room 222. Drugo nadstropje. Cleveland, Ohio Uradne ure od 9:30 zjutraj do 8. zvečer. V nedeljo od 10. do 1. 1 ■ POZOR! Slovenskemu občinstvu se priporočam za obila naročila pri1 papiranju stanovanj. Dobro delo in solidne cene. Anton Colarič, Expert Paperhanger 6034 Carry ave Suite 2. 29 Dr. J. B. ŽUPNIK, Slovenski ZOBOZDRAVNIK. 6127 St. CUir Ave. Nad GrcKnovo trgovino. Uradne ure 8:30 ijutraj do 8. svete Išče se čedna insvetla soba pri dobri družini. Kdor ima kaj naj naznani v upravni-štvu lista. 24 HtlllllHt IHMHIIIIItH I Dr. S. Hollander,; zobozdravnik 1355 L55thSt.TOf.St.Ckur i Vstop u 55. cesti aad lekarno ; Ure od 9. zjutraj do S. »večer. Zaprto ob sredah pop. tudi v nedeljo zjutraj. i »♦♦>111 »MM »I »»♦♦♦•»»♦♦♦ POZOR! 1 Poceni |e ntprodaj grocerij« in me-sari)« v Nottnghamu. Lepa prilika, kdor hote kupiti seda), kajti je poceni in trgovina jaker dobro obratuje. Vi-rok prodaje je nesreča v druiini.Rent je poceni. Vprašajte pri lastniku. 19803-07 Cherokee Ave. Shore Line stop 126___(23) Dve hiši ste naprodaj, ena 10 sobf za dve družini, vsaka 5 sob s kopališčem, druga hiša je 7 sob. Cena prvi hiši je $8200, drugi pa $4700. Pozve se pri lastniku na 1087 E. 07tn St. 23 Najstarejši slovenski , plumbarji. Kadarkoli potrebujete dobrega plum barskeca dela, katerega hočete Imeti izvrienega Čedno, točno in po smerni ceni, tedal se oglasite pri najstarejšem slovenskem plumbarskem podjetju v Clevelandu f MOHAR ln OBLAK, Mi izvršujemo vsa plumberska dela. naSe delo je garantirano, nale cene nizke. Tel Edgewater 1025 R. — 9421 W. 97th St. (X130) National Drug Sto««! SLOVENSKA LEKANA Vogal St Clair a v«, m 61. cesta. S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške (sredpise. V zalogi imamo vse, kar je treba t najboljši lekarni. Zaupno zdravilo dela čudeže. Skoro že trideset let se Tdnerje-va zdravja rabijo z največjim zaupanjem. A bo tudi radi pravega vzroka, fcetr zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Maio povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zatiesjiva vsebina izdelkov. Branili smo de dolgo zoper kfraginjo na vseh štpvflnih potrebščinah naših, a novi vijni dlavefk »nam je spod-bil še zadnji steber in morali smo cena nekoliko (povišati. Vsak prijatelj Trf-nerjevih lekov .prizmuva brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veJikto več .plačati za potrebi ne, srn tudi lekarja stane veliko več, ni moga bo vrednost Trinerjevih leflcov povrnila odjemalcem vse kar veic plačajo 29a nje- TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, Iker učini, da -bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povaročenih in spočetih v želokteu. Trinerjevo Zdravilno Gnenkta Vino očisti želodlec in odstrani iz notranjščine drobovja vse mabrane nepotrebne in strupene snovi, ki 90 nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajdčih pravtlno delovanje drobovja. Trirterjevi leki so prosti vsakovrstne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravillne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasamosti, nepre-ba vnos t i, glavobola, poi-glavobofla, nervoznosti, navadne slaboče, Ikakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženskte ob premembi žitja ali rudarje ali druge kJelavce, ko deflajo in vdihavajo plin, če rabite tak lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Ddbite j* v vseh lekarnah. TRINERJEV LINIMENT prodere vselej v koren bolečine, rato pa je zlasti v slučaju protina, arti revma-dzma, ne vragi je, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najpotrebnejša in najhitrejša pomola Jako dobro je tudi v zadevah odrgnin in oteldin itd., tudi za drgnem je živcev m za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah. TRINERJEV ANTIPUTRIN je izvrstno mprav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla iro st; »tJotako za čiščenje ran,, izpuščanje in drugih kožnih otvonov. Dobi se v vsefh lekarnah. Naj novejie nagrade so dobila Trinerjeva zdravila na mednarodnih razstavah: Gold Medal—San F*aticiaco 1915, Grand Prix — Panama 1916. JOSEPH TRINER, MANUFACTURING CHEMIST. 1333-1343 So. Ashland Ave. Chicago, 111. !B SVETLOBA IN SENCA. POVEST SplMl DR. FR. DETELA. In ko je bilo veselega Briea razgrelo vino, je začel govoriti tako, da je spravil v zadrego njega in družico, in nevesta je pomagala. Jerica se je nasmihala, gledala v tla in zardevala, in ko je on pol v šali, pol v zadregi omenil, da je takoj pripravljen, ga je pogledala s takimi očmi in se mu nasmehnila tako sladko, da mu je zaplala kri po vseh žilah, da so mu ostale oči in nasmeh v večnem spominu. In to je bil zanj začetek največje sreče, osnutek največje nesreče. Oh, nesrečne besede Bricove, ki so njega prebudile iz mirnega spanja v burno istinitostl Kaj je bilo treba te bridkosti 1 In zdaj je vse prešlo, vse izgubljeno, pusta in prazna seod-pira pred njim bodočnost kakor zapuščena cesta v temni noči. Kaj se hoče! Nositi je treba, kar nam življenje nalo ži. Truden od hoje, od Žalosti in jeze se je vrnil Tone pozno ponoči domov. Drugega jutra ga je oče takoj vprašal, kako da je tiho: "Konec." Oče se je prijel za glavo in šel, ker je vedel, da njegov jezik ne preipore besede, ki bi mogla potolažiti ubogega sina. In kako potreben je bil sam tolažbe! Saj je delil vso srečo, vse nade s sinom in zdaj vso nesrečo. Da bi sinu prigovarjal, naj si izbere dru go nevesto, mu še na misel ni prišlo, ko je vendar slišal tolikrat iz Tonetovih ust, da če mu sedaj izpodleti, ne po skusi.nikdar več. Čas in delo sta morala celiti rano. Čez dva dni po teh dogodkih pa je prišel Bric k Tonetu. Stisnil mu je roko in ga tiho gledal nekaj časa. "Upadel si, Tone," je dejal "in postaral si se. Ze vem, kaj ti je; ali pa veš ti, kaj da govore ljudje? Gašper se ženi pri Jerici." Tone je prebledel in se pri jel za stružnico. "Jaz nisem hotel verjeti," ravnal z njo. Meni se prav smili Jerica." "Meni pa nič. Sama si bo vsega kriva," je dejala sestra, in posilile so jo solze jeze in žalosti. IV. Pri Kržanu pa se je zbirala nova nevihta, ko je stopil Gašper na plan. Najprej se ga je naveličal Miha. Da je bil ta njegov prijatelj odpravil Toneta, to mu je bilo prav in rad je plačal izgubljeno stavo; a da Gašper ni zdaj miroval, mu je bilo odveč. Le prevečkrat mu je srečal Jerico, in ne samo srečaval, tudi ustavljal jo je, nagovarjal, prijemal za roko in se šalil ž njo. Miha je gubančil čelo, in kadar je mogel, je izkazal drščino. Zdaj je iskal Gašper ja, zdaj Jerico, da je povedal dekletu, da jo oče ali mati kli če, ali vrašal fanta, če nima doma nič dela. Polagoma je začel zabavljati. "Vidva sta vendar naj bol j-§a prijatelja," se je čudila Je rica. "Seveda sva," je dejal Miha; "ampak tebe naj pusti pri miru. Če bi imel ta človek tudi poštene namene, bi ti jaz rekel, da se ga varuj; zakaj tebe je preveč škoda. To je bil pa Tone vendar "To je zopet druga reč. Glej, Jerica, jaz imam tebe rad." "Bom pa tebe vzeja", se je zasmejala Jerica in ga udarila po plečih. "Nikar si norca nadelaj!" zdi, da se tebi nikoli nikjer ne bo tako dobro godilo kakor doma. Zakaj bi si torej prebirala!" "Ali misliš ti, da bo pri nas vedno tako, kakor je zdaj? Kadar dorastejo otroci, se iz-premeni vsa hiša. Saj. si boš ti tudi prebral, če dobiš boljšo službo." "DoTcIer boš ti pri hiši, Jeri ca, ne. Ostani doma za teto in jaz za hlapca. Pridno teto, drug mož. ebi pa tudi ni bil všeč." "Varui se me, dejal Mina in se obrnil. Prijateljstvo se je bilo oh ladilo. Miha *e je delal kakor da ne verjame Gašperjevim besedam, češ, da ga predobro pozna; Gašperju pa je ravno ta spor, ki mu je skalil precej fantovskega veselja, utrjal sklep, da res zasnubi Jerico. Na videz, pred ljudmi šta si ostala najboljša prijatelja, v srcih sta si bila huda nasprot nika, iz razlogov, o katerih nista hotela govoriti. Druga se je začela na Gašperja Jeziti mačeha, ki jo je bil Miha opozoril na nevarnost. Ona se je bila nadejala, da se pastorka sploh noče mo žiti, da bo s svojo doto kar doma ostala in delala, Zdaj pa je bilo videti, da hoče samo ženina izmenjati. Ali ne pride tako uboga žena iz dežja pod kap? To se pravi njo za norca imeti. Kakor prej oče, tako se je hudovala zdaj ona, samo da ni tiščala, da naj bi se s Tonetom zopet po botali. "Če bi bila Jerica moja hči, jaz bi ji že pokazala," je dejala in hujskala očeta. Zakaj sama si res ni upala pretrdo prijeti odrastle pastorke, ker se je bala ljudi in govorjenja in da se ne bi preveč razkrili plemeniti nagibi njenega odpora. Očetu pa se je bolj smilila uboga hči, ki bi prišla brezsrčnemu človeku v ro ke. "Kako se ti bo utepalo," jo je svaril, "če te dobi Gašper v pest! Kako mi boš očitala, da ti nisem dovolj branil, ln kako se mi boš smilila, ko ti ne bom mogel pomagati! Tako se godi otrokom, ki ne poslušajo staršev, tako tudi staršem, ki poslušajo otroke!" DaU« prihodnjič. — Unija elektrikarjev je predložila svojim bosom novo zahtevo. 40 ur hočejo de lo na teden in $1.£0 na uro plače, torej $60 na teden. Najbrž se Jim bo ugodilo. Soba se odda, v najem, hrano vred. 6710 St. Clair ave. 2t iša 12 sob na Baylias ave. kopališča, furnes, garaža, Ijeva streha, cena je Dve hiši na enem lotu, prva 11 sob, kopališče, druga 8 sob in dvoje kopališč, cena $10.500. Hife na St. Clair ave. % E. 67th St. dve prodajalni in 18 sob, lot 40x180, rent $200 na mesec, cena $20.000. Takoj $7000. Hiša 8 sob na Stannard ave. lot 35x125, cena -samo $3500. Hiša 12 sob na Bay-liss. Dvoje kopališč, elektrika, škrljeva streha, cena $7800. Dve hiši na Bonna ave. lot 80x130, kopališče, garaža, cena $14.000. Hiša na St. Clair ave. dve prodajalni in 12 sob, cena $0200. Hiša 15 sob, na 67. ce sti, dvoje kopališč, furnes, garaža, škrljeva streha, cena $8500. Hiša 16 sob na 63. cesti. Rent $80, cena $8600. Ta ko j $1500. Oglasite se na 6106 St. Clair ave. 25 Zdravim alA pogled, alavobol in nervoznost z oftalmologijtko metodo in pravimi očali. Uravnam kriipo-gled brez operacije. Ako ate vi ali vai otrok kriipogleda, pridite k meni ob pravem čaiu, da vaa ozdravim. Uravnanje kriipogleda ae vam garantira. Kadar vafta očala dajo dober pogled, toda ne olajlajo glavobola in nervoz-noeti, je to dokaz, da očesa niso prava. Vprašajte mene zakaj niso prava, nasvet se vam da zaatonj. Glavobol in nervoznost povzročajo alabe oči. Ako imate slab pogled in ne dobite pravih očal ter oftalmologično zdravljenje, postanejo iivci v očesu mrtvi in zgubite vai vid. L. A. STARCE DOCTOR of OPHTHALMOLOGY 5391 8L. Clair Ave. URADNE URE: od 10 do 12 od 2 do 4 . od 6 do 8 ob nedeljah od 10 do 12 POZOR t PLUMBING! S povrnitvijo epidemične "Flu" preti nevarnoat. Varujte vaio družino s tem varujte vaše zdravje. Prva znamenja so oči, spuščanje iz noaa, bolečine v hrbtu, glavi in mišicah, mi lica in nenavadno utrujenost. Kot preprečilno in prvo zdrav priporočamo aledeče: Grglanje v grlu in izpihanje nosa a f AntlsepaoL rabite en del tega in tri dele tople vode. Za slučaj da ali mrzlice vzemite po eno Severovo tableto zoper prehlad t in ponovite na vsake tri ure dokler ne prično delati čreva. iljate, posluiite seSeverovega balzama zrn pljuča. Pojdite v izpijte kaj vročega in se dobro spotite. Bodite dobro zaviti, to ne pomaga v enem dnevu, tedaj pokličite zdravnika In p njegova navodila. Ta zdravila vam bodo veliko pomagala epidemiji, valed tega bi jih morali imeti vedno doma pri rokah, daja ae v vseh lekarnah po sledečih cenah: Severa'a Antisepsol, 35 centov in 2 centa davka. Seven's Cold and Grippe Tablets, 30 centov in 2c davka. Seven's Balsam for Lungs, 25 in 50c in 1 in 2c davka. Ako vam toh ni mogoče dobiti pri vašem lekarnarju, tedaj ni čite direktno od nas. - W. F. SEVERA CO.,Cedar Rapids, Delo dobi Slovenec, ki je nekoliko zmožen angleščine, da pobira "dry cleaning" po slovenski naselbini. Dobra plača p r o c en t i, tako da se dobro zasluži. Mo ra biti pošten in zanesljiv mož. Frank Dry Cleaning Co. 1361 E. 55th St. 25 Fantje se sprejmejo na hra no in stanovanje, 1160 Norwood Rd. 25 Kiropraktika je METODA BOLJdA 20. STOLETJA IN NAJ-POVRNITEV ZDRAVJA. je nadaljeval Bric; "a izvedel ki pusti doto pri hiši, imajo sri^di. Ni" Saj sjovega sem, da je res. Da je Jerica tako neumna, nisem nikoli mislil. Boga zahvali, da nista vidva Že poročena! Zakaj ne umne žene te Bog varuj! Da se je na tega človeka obesila tega postopača in pretepača, ki krade Bogu čas, materi de nar in ženskam pamet, je nezaslišano. Zaradi takih žensk se moški tako neradi ženijo in se jih toliko skesa pred poroko; marsikateri bi se Še pred oltarjem skesal, če bi ga ne bilo sram in če bi se bal svatov. Tone, nič naj ti ne bo žal, da se je tako zgodilo. Meni je hudo, ker se mi zdi, da sem nekoliko jaz napeljal to reč. A kako sem mogel misliti jaz, da je Jerica tako no-roglava 1" Molči, Brič," ga je ustavil Tone, "in nikar si ne prizade vaj ! Jerica je dobra in poštena; ampak jaz sem za njo prestar. Na to nisva mislila ne ti, ne jaz, in da je ona to zdaj izprevidel.a ji jaz ne mo rem zameriti. Boljše sedaj ko po poroki. Torej prisrčna hvala, Bric, in zdrav! Pozneje se bova Še kaj videla." Mana pa se je vse glasneje jezila, ko je slišala neprijetno novico; a jezila se ni tolikanj na Gašperja kolikor na Jerico. "Taka vešča," jedejala, "enega je imela in drugega lovila." "Ej, Mana," je pogovarjal Tone, "ti sodiš prehudo. Jeri ca ni Iovila ne mene, ne GaŠ perja. Njo je Gašper preslepil; . "Ti jo še zagovarjaš, Tone? Njo da bi bil kdo preslepil? Ti ne poznaš ženskih nič. Proti svoji volji se še nobena ni dala preslepiti. Oh, ta hinavka! Kako se je lizala meni in koliko mi je vedela vedno povedati o Gašperju! Mene je dražila, na sebe je mislila.*' "Jaz ae le bojim," je dejal n Tone, "da Gašper ne bo lepo J J pov perja I" "Kako NAZNANILO. Tem potom se opozarja di ikar ne poslu-1 rektorij Jugoslovanskega Na pretepača Gaš-1 rodnega Doma, da se v pol nem številu udeleži prihod si ti smešen, Mi-1 nje seje dne 28. febr. točno ha,' se je muzala Jerica. "Ali ob polosmi uri zvečer. Imamo se je še katerikrat tepel Gaš- veliko važnih stvarij na dnev per brez tebe? Ali si ti kaj nem redu, da jih rešimo, to boUsi rej ne ostajajte doma, pač pa 4 To je vse kaj drugega, pridite kamor vas dolžnost Jaz se ne bom ženil; zatorej kliče. Objednem apeliram na si lahko privoščim malo fan- cenjena društva, da gledajo tovske zabave." na to, da delegati vršijo svo- V sveto fantovsko dolž- je dolžnosti, katero so spreje nost si je štel Miha, čuvati li od društev, to je, da se red-nad častjo domače hiše. To- no udeležujejo sej J. N. Done, ki je podnevi delal, pono ma. V rokah imamo resno či spal, ni oglaril v temi o- stvar, torej moramo tudi res-krog. Gašper ki je prav oži- no delovati, ako hočemo navel šele z mrakom, je bil dru- predovati. Matt Debevec, ta gačen. Miha ga je bil kmalu nik J. N. Doma. spazil in neko noč tudi priča ~m."^,:, r.r—rf^T" kal. Gašper je klical Jerico, Takoj dobi dobro delo Slo- oglasil se je pa izza ogla Mi^ P°.m.a8ala v, ha- "Spat!" hinji. Dobro delo in plača. "Jaz sem, Miha, jaz Gaš-l?gIasi naj se takoj pri J. Smrekar, 5500 St. Clair ave. 25 per, je dejal Gašper polugla-sno. 4 I^ be"l K** bi zvedel za svojega žal, je dejal Miha in roba- bratranca Anton Hodnik, do to poleno je priletelo tako tr ma je iz Orehovca pri Kosta-do mimo Gašperjeve glave, | njevici. Pred petimi leti je bil da se je fant zgenil in ostr-mel. Ko pa so drugič zaropo tala drva v skladanici, se je jezil in klel proti domu. Takoj drugega jutra je postavil prijatelja Miha na odgovor; zakaj ni si mogel misliti, kaj da bi jima bilo prišlo navzkriž. "Enkrat za vselej, Gašper," je dejal Miha in zaškri- v Verona, Pa. Cenjene rojake prosim, ako kateri ve za njegov naslov, da mi naznani, za kar mu bom hvaležen. Ali pa naj se sam javi, ko to čita. Frank Stokar, 1189 E. 61st St. Cleveland, O. NAZNANILO. V Četrtek zvečer ob 7.30 44 . je redna seja S. N. Čitalnice, pal z zobmi, našo Jerico pu p0leg drugih stvari je tudi sti pri miru, ko imaš drugih | volitev zastopnika za na deklet dosti! Če bi bila tudi ona tako neumna, da bi verjela tvojim sleparskim besedam, jaz ti posvetim tako, da te bo minulo veselje do sle-parjenja. konferenco S. N. Doma. Želeti je, da se vdeležite polno-številno. J. Steblaj tajnik. Fant, star 17 let, ima lepo priliko, da se nauči bančnih. Gašper ga je debelo gle-1 OglaSj naj se pri 1- nnt<»m no .i m„ i. I Lake Shore Bank, 55th St. & St. Clair ave. 25 dal; potem pa se mu je začel smejati, in ko je videl, da je prijatelja dovolj razjezil, mu je zaupno povedal, da se mu zdi, da ima res poštene namene, da bo morda res vzel erlco. Iščem stanovanje od 4 do 5 sob, do 31. marca. Kdor ima kaj na razpolago, je prošen, da naznani J Vovk, 6708 Bonna ave, 31 J«, da Je 05 odstotkov bolezni poaledica pritiska na iivc«, povzročeno po izstopu podamo* ni h delov hrbtenice U normalnega stališča. Edino le dostojno bučenemu kiropraktor-Ju je moino odstraniti ta vjtrok ter od. preti m$teri naravi proato pot. Ako t$ite pridite k meni in jan vam zagotovim pomoč, toda pridito prej kot mogoče, ker sicer bo prepozno. Nasvet zastonj, ALBERT IVNIK, D. C. slovenakl doktor kiropraktika 5506 ST. CLAIR AVE. URADNE URE: 10—12 dop. od 2—4 pop. in od 7—8 zvečer. Ob nedeljah od 10—12 dop. Moderni zobozdravniki urad, priprav. Ijen za uspeS-no postrežbo sobotdriV' niStva. Bridge-work in vsa druga zobozdravnika dela. izvlečemo zobe brez bolečin. Uradne ure od 9-12. Ob nedeljah-9-1? Govori ae slovensko in hrvatsko. Rosedale 975 Princeton 3037 W Dr. D. J. SMALLY, ZOBOZDRAVNIK 6194 St. Clair Arena* Ako rabite v hiši zaneslji vega delavca za vsakovrst no plumbersko delo, potem se oglasite pri vašem starem, dobro znanem prijate lju Geo. A. Lorentz, 6203 Superior ave. Sprejemam vsakovrstna popravila, postavljam kopališča, vsakovrstne sinke, boi-lerje na paro, za vročo vodo toilete in najnovejše vrste fornese. CENE NIZKE IN DELO GARANTIRANO! Bell Phone Rosedale 5224 Princeton, 1319 (x25) JAKO POCENI hiša 6 sob, velik lot, 40x181, Poceni, ako se takoj proda, Cena $4650, Oglasite se po 4. uri pop, ali v nedeljo. 1214 B, 61st St.., Pošiljanje dolarjev V Jugoslavijo. Brzojavi naših zastopnikov iz Evrope močno prij čajo, da se pošilja v staro domovino ameriške dolarje, mesto pa kron, kar je mnogo bolj ugodno za stanovi Jugoslaviji, ker ie kronska vrednost zgubila skoro veljavo. • Radi tega dejstva S0| izmenjavalne cene na drugi ni veliko bolj ugodne, kakor pa tukaj ob istem Času. R ca je, da bodejo dolarji v veliki zahtevi onstran Atlant v Jugoslaviji, in dokler vlada ta položaj, sc bo za dc vselej dobilo jako dobro ceno. Ta kompanija je raditega odločila za sedajni čas, prodaja samo dolarje za pošiljatev v Jugoslavijo, in eit v obliki tujezemskih čekov ali pa tujezemskih motit ordrov. Vse pošiljatve se izplačajo v tekočem kurzu Jugoslaviji. Kako se postopa: Oglasite se v vsakem večjem uradu American Railway Express, podrulnici, aH v uradu American Expi Co., ki so v New Yorku, Bostonu, Philadelphia, Baltii re, Washington, Buffalo, Pittsburg, Cleveland, Cinci Chicago, Detroit, Mineapolis, Milwaukee, St. Louis, sas City, San Francisco, Los Angeles, Seattle, Montreal. All pa pišite v vašem jeziku na: FOREIGN MONEY ORDER DEPARTMENT T AMERICAN EXPRESS COMPANY, 65 Broadway, New York. Clevelandski urad: 2048 East 9th St Kadarkoli pošiljat« denar kamorkoli, vajle American Express Company refit za to, T v rovalnina proti zgubi, :yt/ It; ir <\*1 [it. .* .'.t .Vt -It 'ifl • • • * n NAZNANILO. Slovencem v Clevelandu okolici naznanjam, da imam na razpolago najboljše avtomobile katere lahko rabite za slučaj ženitovanja. krsta, pogreba ali izletov. Pokličite nas in bodete točno postreženi, >o nizkih cenah. Se priporočam za gbila naročila. Dobro poznani Anton Korošec, 1063 Addison Rd. Tel. Princeton 701 L. Bell Rosedale 5464 R. Odprto noč in dan 28 Nehajte plačati rent LASTUXTE SVOJO HliO RADI VAAIH OTROK. Vaš atari prifatelf J oh 9 Kova-CiC je upravitelj oddelka aa prodajanje semljitt od The R. P. Clark Land Co. Vprašajte Mr. KOVACICA za nasvet Oa J« aedaj a R. P. Clark Land Co. ne Ml Baator Bife. »42 na Vabilo in Program ČETRTE PRIREDITVE Dramatičnega društva "Lilija" —— -^—1-rrirni i . ___________ J.__ ODSEJK SiLOV. DOMA V COLLJNWO0PU v nedeljo dne 29. februarja hočejo igralci "Lilije" pokazati posetnikgm naših prireditev zopet nekaj zanimivega in novega. Dejstvo, da so bila nafte zadnja tri prireditve obiskane v polnem Itevilu, nam »vedočl, da se bode naSe cenjeno občinstvo odzvalo istotako temu vabilu. Člani "Lilije" znajo ceniti naklonjenost občinstva napram društvu, ln zato se bo dramatično društvo potrudilo, da so pokale na našem ©dru vedno kaj novega, času primer' nega in zabavnega. V nadi, da gotovo prihitite v dvorano Slov, Doma gori omenjenega dneva, vam prilolimo ličen program, ZAČETEK OB POL OSMI UR| ZVEČER, 1. Godba pod vodstvom...............................L. B. Novak 2. J. Lahamar:............................... "Rožici*