57. stnflta. I UMI*. I jM 7. M ML Hl. IM. .Slovenski Narod* TftUa m nAMi m krije Wvfe Avstro-Ogrske: n NemOJo: Mto leto tkapaj naprej. - K 60-— ćelo leto naprej . . . . K 65-pol {gta SO* ■"•#■••»•* *«# Strt leta J * ." I I 15— «• Ameriko in vic drage detele: ■■ ***** • • • • • 550 ćelo leto napre) . . . . K 70"— VpraSanjem glede Inieratov te naj prfložt za odgovor dopisnica ali znamk*. Bprsvslitro (tpodaj. pritUfle, levo). SnsĐova nllc* šL S, tclelan *L 90. audBUaUk ^RB^Ufc ^MBaV (PPSfvt ^aVvnBBHBavBt flfttt^HttttS fl^ft flVSfl^lfl^UBb tatemU ae mčunajo po poMblteac* Matom ta afcar 1 aaat vteok ter MauRHrok orator: enknt po 12vfe, đvafcnt po Ilirka, toUmt po lOvfca. PotUao (eaak prodor) 30 vio., porte ia atavale (eask prodor) 20 tJMrjnr. Pri večjih lasefcffah po dogovora. Rtfl liraarikl aaj Hiljcj« aar«telM teta« W pa) ■tkan**. ~W Ra taaM pisaieac aar*£t>e Hrez po*ltire detaria ae ae mortmm ttkškm tslnti* „Nttrodn* Timara a" Ul«faa At St. »Sln»f*l Narod- vdja w &|«M|wrii dottavlic« aa dom ali ce ae bodi ponj: odo leto atpraj . . . . K 58— I fctrt leta atpnj . . . . K 15- pol teto 9 • • « • ^ •• ■ I om OMoec m ■•••iv o*™■ Pommmehb itovttfca vila 30 vinariev. Dopis! naj ae tanlrin|o. RokopU ae nevračajo. gni«i1i«t BaaAOT« «Uom #C » Sccok>« poro-C2l o Črnosorskem vprašanju, s katerim se je bavil »Odbor desetorice« in pravi, ? da Lahi ne sledajo na crnogorski problem z dinastičnesa ali slaborazumljc-nc^u :•.-i"' :• :::.-!i h'ra stališča. Pravi, da so Crnogorci ^e mnogo bolj sorodni s Srbi, kakor Hrvati, da imajo isti jezik in vero in da je unija med obema ne-izbežna, sainodasene smestvo-riti proti volji interesentov (!) in da se mora za to poznati volja čiTiOgorskcsa naroda s plesbicitom. ; (Torej po \ olji interesentov! Seveda ti i »interesenti* nismo mi, va — Lahi! ' Zato bi ]:m tu bil tuđi plesbicit dober, na Gerilcem in v Istri pa ne. Kdo je pa ; tan: interesent?) j fRANCO5KI POLITIČNI PROCEbl. ! Cicncve. d. marca. Atentator Cotiir. je pri zsslišar-iu 'ZjaviK da je v noči od 18.__19. febrnaria spontano sklcml uti- t? Ciernenceaua in ela nima nobenih paj- , glscv. Preiska\-a v procesu ttumbert je končana in se glavna razprava prič-r.e 31. marca. ZNAMENIT TRL'MBIČfcV PPEDLOG TIK PRED POLOMOM AVS1RUF- Geneve, 6. marca. V I a g k i a b o r-nfcijeposlanec Bcvioncpfe-bral Trumbičev memorandum iz septembra 1918, ki «a ie Trumbič predložil aagle-šliia in ameriškim političnim in vojaškim krosom in ▼ katerera je zahteval, naj se iz krca ekspedlcijska ariaa-da 50.000 mož pri Šibeniku 5 po-oročjo uporoega avstrljskc- ga brodovja, naj prodre v no-tranjost in se združi s štcvil-nimi ingosicvanskinii ti u -zerferji !n bosansko-dalmatinski v s t a š k n:i prebival-stvom ter tako pospešl polom c e s a r s li c vojske. Trura-bie je v tem memorandumu zahteva!, naj podoira to akcijo tuđi kombinirano a n j; 1 --§N-lrancosko brodovjo, to-da vsekalier brez u-JcIcžbe Lahov. Jugosbvani se h o č e -io A v s t r i i e resiti. Da tin\\ no. čejo P r i 11 nod I a š li o n a s i! ? c. V ::: e m o r a n d i! n u z^sntcluije Tru'P.biĆ I a 2 K o straliopet-nost. ker s? s 5 zniluoni vojske ne u p a ' o izvesti ofenzive, i n li o n C « i e z nanajiom proti Scnnin« :n njegovi /.na. i n l'ubezni za ?Jcmo °. P o ?! « -č e n I m^ krese i:i je memorandum bil žedsvno znanjepav zbornici v z b fl c! I ? vd'lio senzacijo • n r a z b i: r j c n i e. MXIi.NJr. T?AZIJV^£GA f.;m,# ynC-CLKRVNI K!FfKi.?AMST \c jsovonl o Orški: Trjav1*! ic. eh fra :-::rI:.{ ^onir2!»fa. ki io vodi Italija proti narocu ob i^ioć^i oha-Y\ Jadrera in priporoča vlaJi, naj ro providna h\ ntu ne rasruiiva sovrn-5tva proti drugim narodom. Za^ovarja Bissoiatticvo roliti!-:o. Celliju je odcovaddl rs-.*ik*.:!ni n^-cionalist Bc^/ionc. da ne more nikcio odrekati I tali? i rjc!iih rravic n.i Julijrko ncneč'Ja in na Rc!:o. CovrirM :c o blaz-nili in prorcc-tus?'-!1i ntopijah ti'^os'rjvr-nov in zacovarinl vI?,«Jo. Ui jo ci>!o-ni!a rn.zsodi^-je. Pravi. č,i sn ce!o rr'ja-telii~ .Ii!Q,oslovar:ov o?rorćeni nad niiho-v;mi nrctiravsmi in da sr> v.isoslovan-^ki ekscesi nmorro priroinoT':, da :-c ;e v Ttaliii stvorila zopet icJr.ota mis'i in volje. Kon:ro nnrta^a ^niTrbića. pr.ivi. da so r.jesovc trditve o luso^nvansVirin deležu na rolomu Avstrjc samo švin,-dcl. prečita koneno ?uycoFJova.-i mcrmdnm na Ameriko. v ka-er-^m ie naša delejraciia znhtcvr.la. Ca se m ra Itaiiia odreci londonski poirod^i. .trdi. da Trumbit* laže. da ?e izda! rimski pakt, in da ne sme rc:'!:o vnrašan:i» sploh biti r-redmet :x)craiani, marveč da n^ora I?cka biti laska. LASKA PROPAGANDA V PARIZU. Geneve, 6. marca. Ititliiani mtfalii!-jejo v Parizu svojo ćas(i^ic-io kr.ririi-njo proti nnm, vendar pa nimajo inno-gG sreće. Od ve'i!:;h l*sinv ie r-rinrsel doslef samo nnnšri »Nc\\vork ??era?d* nekoliko prijamnih besrdi, razvon nic^ pa neki rnjrrsi listić ka Kor ->L* hocu-erc«. Vesti, ki jih ta \l^ prina^a, so v?c iz Iask'cffa vira in so Juc;f,?1ovaMom «c-veda nasnrotne. Irska ura "na »^ffon/ia Stefani« jih na poteni rn;:širij y !^'!:eri časopisju kot meredajno fm.;ooil:o rnnenjs. FRANCOSVI POZDRAVNI ČT-ANKI REGENTU ALEKSANDRU. Geneve, 7. marca. V četrtkove; i uvodniku lista »Journal dc Geneve * pozdravlja znnni Cliaouisat našega re-jrenta prestolonn^Jednika Aleksandra povodom v kratkem predstoječe ure-mernhe na našem kraljevrkeni tronu. VOLITVE NA LAŠKEM. j Geneve, 7. marca. Rimski list ^>Po-pool Romano« javlja, da se vrše nove laske volitve v parlament dne 6. junija, ožje volitve pa dne 8. i unija. " j Spominjaiie sa zaklada \ i \ „S'3v. sokolska zvezeV Lepnaol [ima \i panet. i. Včeraj se nam je rrinetiln. fesar ne bi nikdar prićskrjvali. Po tolikih konfiskacii-ih prcjšuiih lot smo uo/iveli prvo konfiskacijo v Juj;i;sla\iji. - ... Die cieuttciicn Ctazui cn...... ... Dummkopfe................ K'ar smo tu cir:;aii, ^c poglavje '^ neke sa c-alj^c^a Iicii:cjcvcs:a spisa v prozi o Nemćiii. TCo so *;tnzorji konfiscirali \z tc.s:a ro?ria\ii vse, kar' se i:tn je zdolo potrebno, so še cstaie /jrosći'.'njc beredo. Naj si inš vČLiajšnji cenzor to pofflavjc dobro prečita. II. *Neizbrisi:c: vt:£c ra *;o princ »li domu tir,ii nnši Ijiidie. !;i so v L'usi'j krt v»ctn:k: bili priča vciiki ri!?ki rcvoi.T.iji. Tam ?o vkieli ene^a naivcčjil! i c'.it'.č: ih ter socijalnctrospcd^r^Kih prwvn:tov, kar jih pszna zrrocovin-i. Niir.c. ki so h\}\ r.anil doma ir alrookitisiijne, avr :•-kratične ter kr.p'.taii&t; :nc države, ki yA: ie tuđi po^r-ala rroti nlihovi vol;: na krvava bojiSća. so viapravili ti veliki do-»rodki sl'cn vti.v. Vzbi!:l!*i so v irib t--.*!o vrsto pciitičiilh ter j*oc:i^ino.7:>5pujar-skili rr^r.nc"!, katet^e /.aznnmujcmn d-i-iics navadno s tcnninom >bolj^ev;ški« instinkti V njih so dcicnia osnovni pojmi modemj sociinlnorortiCnc vjjroje, većinom^ Da *. rvini prok:r?e!c5:;i odpcra proli ikis-;?«u. ii .Je šio preko naši!! ljudi rcliom vejne; ^o rr verna sleti ravnokar zavrScng do^e. in koreninijo boli v prvotvot^'sj. mstij-.kMTi. kakor v orrranično rsv \:-'rsam-:»s'-o'nih spozna-■Ts*\h .liitelatefea. /is■-* l>oc*»-le'lko bol! blc-dcii in'.ciniii. koi>kor boli ie bo oddalie-vaT> prctrr-t.'cno °.ovjc, c*asiravno sc-vcJa ne ;:odccn«'.rci;i i:jHi treiiutncvfa pomera.« (Iz raznrave »O naž.ri ncirarjepnlfti*- iiLin 5iiin]:t< A. Lofrrtrfc v zadnji štcvil- ki »Ljubit. Zvona«.) III. Na?» vćerajšn5i članci: :*e «?»r«snl le-jr;iom:r. Iz K.^r.Tov h: »-.-sbc^v.l k !*:-po!n, vsto:?n v takosvaiio srb*ko ledilo, se ž rin v Pj'f-ri ■ rrH ?*-fr: i\\ <'r:\jcm. rofem v D:^T'.KT7i prot: \anccpi fsi Bol""roni, kcnćno n:i solimski frciiii •:ro i Do!^:;rc-in. Ncnicjm in Avstrijcem. po\T-od f.a z rr-ac'otTi :n nevoljo, povsou z nerasurnevanicm in z vsciit on?m. kar ie nn-'c icrocr.aPL* y:ns!o iz av?tr::s!;e arma:'c kot desert?no v d^M-co vojske, v legije, v ta' sno bc^rVo, kjcr so res žrtvovali vse. l:ar človck ima. Gosncd cenzor, ali vzametc klobuk v rcko. kadar srečat«: takšnesja jun ka? Gospod cenzor; priporoCai vam ro. IV. Gospod cenzor. dovoli*e tni. da vam novdn sledeče tu v kolenalt >l*lov. Im«imo io! To ]e bil radosten vsklik vsake^a zavednega Slovenca, ko smo ćitali v listih veselo vcsU da je iilovc.iika imivcrza ne Ie Uovoljena — ampak tia je zanjo vlada določila tuđi že prime/no svoto. To kar je bil prej naš sen — ie stopilo naenkrat pred nas kot živa resnica. ro dolgoictncm pri-čakovanju ie prišlo nenaduo presene-čenje. Nckaterim se je zdelo ćelo, da je priSlo prevsč naenkrat; toda po treinem prevdarku smo spoznali, da je bil ta dar pihncrea ia opravičen in zdai je na nas, da pokažemo jugoslo-vai:skim bratom in celemu svetu, da smo te^a daru tuđi vrednL Treba je torej, da vzamemo stvar takoj resno v roke, da borno mogH v jeseni otvoriti svoj najvišji kulturni zavod. Većina ljudi si je predstavljala uiiiverzo kot lepo veličastno palačo, z velikim napisom in s primerno zu-uanjostjo. V resnici obstoja lahko uni-verza tuđi brez take velike palače: praška univerza na pr. je raztresena po celem mestu, tu je en oddelek, tam en oddelek: seveda nečemo s tem reci, da ie taka »raztresenost« v korist dijaštvu in urejenemu pouku. Zato so se Ćchi celih octdeset let borili, da so postavili novo stavbo: res se je ćoločilo stavbišče. a predno se je začelo zidati, ie prišla svetovna vojna in za njo osvobo?2njc/— tako da si bodo sedaj to vpra^anje po svoje razre&li. Naroda«, in ne silite me, da povem to na prvem javnem Ijudskem shodu v Ljubljani: le^ionarji. ki so prišli z no-vimi izkustvi v staro domovino, za ka-tero so se borili s puško in ne z rude-čiin svinčnikom, radi te>ia se nišo postali državljani druge vrste. 6c ima kdorkoli sumnjo. i!a so se na fronti z ušmi nalezli tuđi boljševizma. Ta bolj-ševizem ni nić druzeo. nego želja, po-vedati kal jrh boli. Mašiti tem trpinom usta, se rravi izzivati jih. da gred«> na ulico in da povedo tam. česar sicer ne bi povedali v listu pod kontrolo in cenzuro urednika. Ako iim še tega ne do-vo!*:e. boljšcvizem izzivate. Gospod cenzor, obtožujcm vas tega čina. \ Ocrajsnii lejrionariev članek ni bil niti vrebinsko, niti stilistićno bogve kaj. Ampdk bil ie olajšava za one«:a, ki ga ie ncDi.^al: dixi et salvavi antmam me-am. Isteka mnen.ia so njegrovi soboiev-n ki. Ali tem liudcm res ni dovoljeno povedati. Vr>ko y\\ ;e l>oTeio. da se v Za-prrebu ni nikdo brigal isl njITiova stano-van.i-i. da.^i ie bil njihov prihod pravo-Casno iavlien? A!i se ti ljudje res ne smelo iavno pritožitt. da so nameščeni v sinri cnVrarni, mesto da bi bili slove.-, no srrejeti. mer-to da j\m ves narod hk"z*r"c rvc;'> hvaleZnosr. jih sprcinie med ?cbe in ?;.'i na ta niičin ozdravi boljševizma? AT? ie res kas zanie najslabse dobro dovoli? V. Oo«pod cenzor! V stari Avstriji je snadaln rr.cfi tak ^7vane državijanske pravice, da ?e noisdja ali sploh oblast honfrsciranemn lista dostavila frismen odlok. na temeljit kateresra pjirasTafa se ie koinishacifa zgodila in kateri ^j?el dr-žavne.cra temelja ;e \TleI inhibiranejfa članka nenišen. Konstatiramo, da sedaj, 24 ur ro korfiskaci«', Mriđnik svobodne Ju?rof'nvije, se ni siratral. da ie potrebno vr»r»i pri nas izrari inkšen dekret, da vsaj varuietc n stav ni formo, će že nimnte r-ojma o bistvu ustave in držav-!iins!ci'i pravi: V«a5 fesa od bivšega ce?arskccca av?tr'skesra birokrata ne srnerm niti rrič?k^vati. Samo za eno sem vntn nva'c^on. jfospt:d cenzor, namreč za to. da ste nam pokazali, kje '*c treba čistiti: \- kloaki avstrijskega birokrat; zinn. od katere vte vćeraj s svo-fim svirCnikom dvi?mli pokrovCck, da ic zasmrc'elo do neba. VI. Začela se je nova doba. (Nikar si ne domišliajte, da ravno z vaso konfiskacijo.) Pričenja dc!o vseh pra\ih demo-krntov za ustavne svobos^ine, za svo-bodo vesti, jrovora in tiska. Tuđi vi, sr-^spod cenzor. lahko porečete, da ste bili zraven. Dr. Vladimir Knaffić. Dr. Vckostar Kikovec: Glas iz Beograda. Besede, ki jih je pri otvoritveoi seli državnega zbora v Beogradu izprego-voril dne 1. t. m. starostnt predsednik Gligorije Jeftanović, nišo bile tako izvanredne, da bi jih ne bilo pripisati kte-remukoli sodržavlianu, ki bi bil v to poklican. Vendar je bil ves svet in je bila zbornica vsled njih globoko ginjena. Postalo je živa resnica, o ćemur smo sanjali vse življenje, da je narod treli piemen nastopil prvikrat po svojih za-ste pnikih kot stvarnik svoje sedaniosti in bodočnosti. Tuđi narodne vlade v Ljubljani, v Zagrebu, v Sarajevu itd. odgovarjale so volji naroda, ker jih je vzel na znanje in jun je sledil. Vse te tvorbe so pa izšle nekako brez priprav, brez sklepov širokih množic bile so revolucijonarne oblasti. Tuđi skupno ministrstvo v Beogradu je nekoliko so-rodnega izvora. Vsakdo, ki ima zmisel in čut za življenske pogoje svobodnega naroda, bo rad priznal. da pomeni nc-izmerno mnogo već, ako se je mogel zediniti narod tuđi že v svojem prizna-nem zakonodainem zastopo. Tn to smo doživeli 1. t m. Srečne smo se čutili, ki snio smeli narod ta trenutek zašto-pati. Ljubosumni sovražnl sosedi in pokroviteljski velikaši med mogotci sveta, ki so dvomili o sposobnosti naši. bili so stavljeni pred gotovo dejstvo. Lahko si mislite, da smo bili baš vsled tega vsi napeto pozorni na vse možnosti, ki bi utegnile vtte enotnosti motiti. In res, ni se našel niti jeden narodni zastopnik, ki bi si bjl upal ]e z besedlco motiti narodno jedinstvo in strankarsko slogo, ki nam ju je velevala čast našega naroda. Prešlo je že neksti dni. kar bivamo tu in malo sklepov in političnih dogod-kov še imamo javnosti pokazati. V av-srrijskih zakonodajnih telesih so naši zastopniki že prve dni zasedanja nametali na predsedniško mizo ćele kopice vprasanj, predlogov, pritožb! S tem tu nismo počeli In tuđi ne borno, vsaj demokrati ne, ker ne maramo sipati pe-ska v oca narodu, ampak delati za mi-sleče rojake. Naš državni zbor ni in ne sme biti pozoriŠČe za tekmovanie po-slancev v tem. kako se sestavljajo zaradi vsakdanjih zadevic interpelacije, samo da se o poslancu bere v listih, da je govoril, da je predlagal. da je na-padel, izjavil itd. Če se pa izkažc, da je državni zbor edin glede zaćasnih ustavnih pravic, glede agrarne spre-membe. glede prometnih potreb in zu-nanjc politike, storjeno je mnogo za utr-ditev države. To pomeni morebiti toliko kakor ena ali druga dobljena bitka na bojnem polju. In zdi se ml, da v tetn spoznanju vrše poslanci svojo dolž-nost, zlasti slovenski demokrati. Slovenci?! Prav malo naglasamo, da smo Slovenci, in zdi se mi, čim mani Ko bi mi mislili na to, da zgradimo za uiiiverzo posebno poslopje, bi je najbrže ne otvorili še to niti drugo jesen — ker se bo građenje novih stavb začelo sele, ko se bodo razmere nekoliko uredile. Zato je treba, da se ozremo pa kaki primerni stavbi, ki bi bila primerna za našo univerzo. V tem bodo mnenja najbrže različna — nam pa se zdi umestno podati sledeči nacrt: Najprimemcjša stavba za vseuČi-lišče se nam zdi dosedanja topničar-ska voiašnica. Ta zgradba je zidana na zunaj še najmanj kasarnsko in na znotraj bi se dala gotovo dobro preurediti za vseiiciliške potrebe. Poleg tega je okoli nje dovolj prostora, da se iahko prizidajo še potrebne pritikline. Marsikdo bo ugovarjaL češ. vseučili-šče spada v sredino mesta — nam pa se zdi, da v mestu samem nimamo prime mega prostora in da ima lega tega poslopja svoje posebne ugodnosti. Misliti moramo tuđi pri tem na bodočuost Ljubljane. Ljubljana raste že danes in bo zrastla v veliko mesto. Njena industrija se bo razvijala boli na južnem dehi. ob Ljubljanici, ob Đarju, ob Siški in Viču — dočim je posavska stran na-menjena boli za druge namene. Nacrt, Ki smo ga nekoč videli v Jakopifeven] paviljonu nam je kazal ta kraj kot vzor modernega mesta, s parkt vilami in novimi hisami. V resnici je ravno ta stran Ljubljane najlepša in najbolj zračna. Poleg tega nam nudi naša se-verna panorama in triglavsko go-rovje na zapadu tn svoj najlepši prizor naravne krasote. Zato si mislimo v smeri na Posavje najlepši dd bodoce Ljubljane. Okoli untverzc bi bflo treba l urediti parke in športne prostore. Vse i to bo bodoca Ljubljana potrebovala. Okoli univerze bo potem zrastla vrsta hiš in vil. kjer bodo naši učenjaki in dijaki lahko izven mestnega hrupa ži-veli svojim studijam. Seveda bi bilo treba podaljšati električno progo, kar je že sedaj vprasanje Časa. Tako bi se univerza mnogo bolj bližala tuđi središ ču mesta. Nastalo bi torej na tem kraju novo življenje. Marsikateremu dijaku bi bilo na ta način omosročeno, da stanuje na pr. v bližnjih posavskih vascii, s cimer bi rudi te vaši rastle in se bližale mestu. Tako bi nastajale okoli univerze dijaške kolonije, obe-nem ž njimi pa bi se razvija! novi del mesta. Vsakemu tujcu bi ta naš novi del učenega sveta lahko imponirah Moderna smer vzgoje gre za tem, da se stavi šola kolikor mogoče.v prirodo. Navedll bi lahko za vzor angleške in ameriške univerze in druge kulturne zavode. V Čistetn svežem zraku v podnožju naših krasnih alp na prostem v naravi bi bila naša mladina gotovo zdravejša nego v zaduhHh, meglenih ljublianskih ulicah, Tam lahko nemoteno deluje In Studira v svojih knjižnicah, seminarjih in faboratorijih — zvečer na naj se vrača na veselo promenado v mesto. V zvezi z univerzo nam bo treba resiti vprašanje »menze« itd. kar se bo gotovo laž je uredilo boli na periferiji, nego v sredini mesta. Imamo torej svojo untverro sa papinu. Treba je sedaj, da premišljamo, kie jo Dostavimo v resnicL Kdor vc bolje, svetuj bolje. Dr. I. U 3OU1 ~Z« „SLOVENSKI NAROD* dne 7. nurca 1»1B. 57. Ater. ttri o sebi govorimo, tem večfi postaja ' , ugled slovenskih poslancev In njih po- I oblastilcev. Dogodek preceišnje važ- j nosti se mi zdi, da so se združili SIo- | i yenci, Hrvati in Srbi demokratične \ smeri v enoten klub, vsaj oni iz bivše j Avstro - Ogrske in Bosne. Obzir na ! posebne politič. razni ere v bivšem kralj estvu srbskem nam veleva za zdai Sskati i državotvornim! strankami tega fcraljestva pač stike z Željo organične združitve, kar se je tndi res takoj sto-rilo. ne brez nekšnega uspeha. Toda daljnji razvoj se ne srne niti izsiljcvati, iiiti prenagliti. Naša želja se bode v neki smeri v tem zmislu pač v dogledni 'dobi uresničila. Doti ej tvorimo tostran-sld demokrati že na seb! najmoćnejši fclnb nad 80 članov v zbornici. Zdi se. da $e klnb res preccj enoten v narod-ncm in sociialnem in drZavnopravnem naztraniu. pa tuđi številen na razumnih juožeh. iskrenih rodoljubin. Ce k temu •pridenemo edinstvenost, Ki postaja od dne do dne prisrčnejša. o^naćil seni po mojem mneniu velik dobieefc, ki sledi iz ustanovitve kluba za cdinstveni narod. Da se odrekne podlaga za vsaktero na-gnenje k cepljenju, ni desetorica slovenski! i demokratov ustanovila sploh lastnei^a kluba, niti odseka. amDak se Bdeistvujeio posamniki Ie v skupncm ^femokTatskeTn klubu, kjer smo čislanu iskani, in se dobro poćutlmo. Saj smo v drnžbi mož. izmed lcterih so nekteri T>rave zakladnice političnesra znani a. Tako smo uvedli ^lovenstvo v veliki srtsko - hrvatski slovenski svet. 2ivl]en]e v Beosrodu. Beograd, 2. marca 1919. Ker v nedeljo vse delo počiva, tuđi politično — izvzemši za kulisajni — zato naj mi bo dovoljeno napisati ne-kaj vrstic tuđi o tem, kako naše glavno mesto živi. Star pregovor pravi o Dunaju, naj pusti trebuh zunaj, kdor gre tja. Za Dunaj velja to pravilo đanes bolj nego kedaj prej, a tuđi za Beograd. Kdor gre na Dunaj. mora vzeti s seboj velik koš kronskega papina, kdor pa gre v Beograd, naj vzarae ilj. jako leuo, ker bo ta konjunktura Še rasla, ne samo šc dolgo trajala. To pa zaradi tega, ker bo pii-hajalo v Beograd čimdalje ve£ stanovništva, zlasti uradništva, ker bo delokrog vseli centralnih tiradov silno razriril. Po zabiti namreč ne smemo, da je Beograd z vsem! svojimi uradi danes prikrojen še na stare razmere, na malo. neznatno balkansko državico, danes pa se poČasi preh^aiia v t>re-stolico velike e\Topske države. Tejra deistva se pa stari beosrradski občin-ski činovnici Sele komaj zavedaio, inače bi pokazali pač nekaj več organizatori Č^e inicijative. Za različne mizarske zađrnse na Slovenskem bi se našla v Beogradu gotovo lepa prilika za zaslužek. Naj merodajni krojri vzamejo to vprašanie rcsiio v pretres. Izdelovanje čisto or!-pm^tetra pohištva makar tu na Hcu roesta, ta se gotovo dobro obneslo. ker ie porušen in razdejan ves Balkan, se I samo Beograd. Vsaj ne bi bilo treba ] računati s takojšnjimi milUonskimi do- i bički, ampak zadovoljiti bi se morali % 1 zmeraimi dohoditi. Več kakor dva od- j stotka bi investiran kapital gotovo ue- j seL Stvar bi se dala resiti toliko prej 1 in toliko ugodnejše. koiikor prej bo re- : šeno prometno vprašanje. ki priđe i itak v eni prihodnjih sej Nar. predstav- i ništva prav korenito v pretres. i^rchranjevalne razmere so v ko- ] Ukor se tiče množine živil precej ugod- i ne. Dobi se vse, kar ti poželi srce. Ampak drago je, drago. Ko sva z znanim i narodnim predstavnikom prvič sedela ; v hotelu »Srbska Krona« in gledala in ' studirala jedilni list sva bila prav zadovoljna, ker se številke nišo nuiogo razločevalc od ljubljanskih. Jedla sva < prav zadovoljna in teknilo nama je. : Ko sva pa 5e naroćila crno kavo in po-klicala plačilnegu. na taka ria, nama je \ ta osebnost kavo prav pošteno osladila z veselo novico, da veljajo ceae v — -dinarjih! Pa nic ne de, dobro sva pa lc ' obedovala. Na trgu cene živil nišo ravno pre-tirane, tuđi v kronski veliavi ne. Krom-pir je drag, velja 2 do 3 krone kilo-^rajn. Meso 18 do 20 kron. moka 4 do 6 kron (po kakovosti), kruh 4 krone precei velik hleb, tak kakor je bil pri nas vćasih 20 novcev. V delikatesnih trgoviiiah se dobijo v«e mogoče vr5ie sira klolias, Mtlam, vina, piva ild. Sel pa nisem v nobciu\ K^vno tako je pol-no >ZaJaznikov*^ in >Kirbiscliev<: — enkrat rne je zvabilo tja, pa nikdar več: kava in dva kosa slaščic 7 kron! Do-kaj cenejše so pa živila y Zemunu. Manufakturne robe in perila k' v razložbah dovolj. Ampak cene, vedno stara pesem! Kupit sicer nisem sci ni-kamor nič, ker sem k sreči princscl s seboj dovolj, slišal sein. pa. č:\ je priscl odličen cospod (Slovence) v trgovino kupit ir.anscte. ker nr.i j\h je zmanika-lo. i--, sicer jih ic liotel kupiti cei ti:cat. »Ali veste, sospod. koliko to stane?« -- ga vpraša trsovec, ki inenda v sc-dan.iih casili .še ni dozive! slučaia, da bi se domaćin, ki razmerc pozna, tako pregresil nad svojim moš-ijičkom. *KoJiko?t — >Osemnaist kron par<- — j Gospod je takoj reduciral svoje zaluc-vc po lepem perilu na en sam par! Za ljubljanske preistreiberje in prekupuhe bi bil torej Beograd krs.sen eldorado — ISok živi svobodno trgovino! | Uovolite mi ic par opazk o beogradskih kavaniali. Maio jih je, v kate re ?Lopi lahko čedno oblečen človck, ainpak kdor je vajen kavarne v našem poinenu besede, kjer najde kune časo-pisov. točno postrežbo in lopo sna^o, ta ne priđe na svoj račun. Turska kava je v večjih lokallli res odiiči:af mizam I se pa pozna potreba po oštri cunji in I krtači in obiiiii vodi. Casopisov r.ikjur, domaćih, ne tujili; kdor hoče brati, se mara obrniti na kolporterje, ki ccl dan lozijo cd miže do u±ize, iz lokala v lo-kal. Vsak beogradski list r>i.iue 20 para = pol krone. Kdor i;oCc torej inicti pred ^eboj cei kup listov, recimo pet ali šest, plača 3 krone žanje. Precej drač: spas to za vsak dan! Tuđi na tem polju bi našel podje-ten Slovenec lep zaslužek. Casopisov prihaJa semkaj razme-ronia prav malo. Dopoldne razprcda- I jajo beogradske novire, popoiirio na kričijo kolportcrji: Za^rebske novije! Slovenskih Iistov iiirnajo, ćeprav slovenski listi, ziasti oba velika ljubljanska dnevnika, visoko radkriljujcta hco^rad ko ćasopisje v vsakem pogle- I ću. Tiicii privatni naroćniki Ie rcuivo kdai dobe svoje iiste — na bolide se bo ohrnilo vse to sele takrat, ko bo želer-Jid roka prevzc'.a žclczni.ški promet meci Ljiibljano In Beogradom. Upajmo» da f;c bo dalo to v dojrlednem času izvršiti. Tuđi postne razmere kriče do neba in treba bo temeljite remedure. pred-no borno prešli iz ozkih lokalnih razni cr v sve tovne. l:no izmed najbolj perečih vpra-šanj beogradskih je delavsko vpraia-nje. Delo danes stoji, to je gotovo in brezposelnost je veiika. ZaJeaj? Odgovori so različni. Cni pravijo, da ljudje sploh ne marajo delati in da raje trgu-jejo — »preistreiberija« povsod. To je deloma gotovo res, česar nisem izkusil Ie sam, ampak tuđi drugi tuji gospodje, ki so iskali človeka, da jim prenese n. pr. njihovo prtljalo. Kogar si vpra-šaL ali hoče nesti. se je kratko odre-zal: »Neću!« Ko sem vprašal gospoda-domačina. kako to. mi pravi: »E, kaj hoćete, imajo dovoli denarja, še pre-več! Zaslužijo od >*cev toliko, da jim ni treba naponie'ga dela!« Drugi zopet pravijo, da to ni res. ampak da so samo domaći bosratini krivi, da vse delo stoji, čes, zakaj bi zidali nova stanovanja in popravljali stara — ali zato, da bi bila sedanja stanovanja cenejša in da bi cena hišam padla? Mogoče je I tuđi to. Dolgo pa to perece vprašanje ne bo prenašalo odloga. ker med de-lavstvom moćno vre in socijalistična gibanje narašča. Značilno je, da se raz> proda >Radničkih Novio« več kakor vseh drugih Iistov skupaj. Tega ne more a tajiti nobena cenzura in od več in škodljivo bi bilo destva videti druga-če, kakršna so. Ker so Srbi rojeni trgovci« o katerih gre prislovica, da prekašajo v$ake-ga Zida« zato ni čuda, če jih politika nekoliko mani zanima, kakor pa valutno vprašanje. Danes spekulira cei Beograd. Špekuliralo s kronami, z i dinarji, s Iranki in dolarji, z leji in i drahmami. Kupčujejo z zlatom, kupcu-\ iejo s srebrom: vsepovsod, v kavarnl • pri kartah, na ulicah in v trgovinah. V i primeri s tem tempeljem je ljubljanski. * »Ston« prav ponizna vaica kaprfcVa. avij«jepo sićan je iako Ihro in I estrobojao. Tu vidiš danes zbrane za-topnike vs^i narodov sveta: tlbčae rancoake oficirje, mnerjene ancteft# i ameriške vojake, črnonolte spanile i zuave, prešeme nemike in potrta olgarske vojne vjetnike in pa ćelo birko balkanskih noš, Vse to se kreda i Šeče po dolgi beogradski glavni pro-letni progi od Kalimegdaria preko erazij tamkaj proti koncu sveta — ieograd je namreč zidan jako razsež-o. Ker cestna železnica Še ne obra-uje, — nimajo premoga — zato $e ves romet vrši Ie peš. Kadar zazore večer malobrojne Žamice, ima Človek ti$, da gre preko dunajske »Kirntne-ice< ali pa preko bulvarjev, ne pa po ftiianov! ali Mihajlovi ulici. Ko pa zve-er ob M. elektrarna ustavi svoje delo, b vse mrtvo: samo počasni, težki ko-aki srbskih žandarjev in franeoskih latrulj odmevain do trdem tlaku. Ta lak — sami debeli kamni zvečinc, da loveka pošteno noge bole, če mora iodit ves dan od urada do urada, Takšen po priliki ie beogradski ivut danes; ni ?a dvoma, da se bo uesto sijajno začelo ra^ijati, kakor litro bo uro^tavljun koliw"kaj reden ► remet in ko bo otvorjena zveza z manjim svetom ali preko Soluna ali ircko Rekc ali pa ceio na obeh straneb. )nbrf> bi bile. če bi ra/mere v Beos:ra-lu rrcStuOirrili nekoliko Patančncje iaši doni:\či ijudje, tloktcr ne bo pre-»Gznn in ikls ne prehite '^opet tujci. \z-ichiti sa n.orsmo popolitonia oskesn )«*krajiv>kejra obzor?:* in presiniti nas nora zavest, da ie treba začeti delati r veli k e m s t i 1 u, ker danes nismo •VL- niti mnla Srbija niti mala Mrvat-;ka niti £c ma.iiša Slovenija, ampak la STiio pryt"\-or:i konštatirimo. da $e bo z otvo-itvijo te toli važne proge storil veli-k3':?.ki ffosmodarski kornTv napref, po-ncI"»i:o Var r,e tiče Dalnucijc šanso in ">a velikih županii hrvatskih Lika-Krb'i->3l in f'elorrra Reka-iModrus, Spojena bi I biln Hrvatska in Dalmaciji po prvo-rrstni srlavtii projd- ki bi prinesTa prav knuilu y dnlnjaač, ampak ncpnpohio, po ve-1«k:'i ovinkih. cez Karlovac, oziroir-a-froko Peke. Ali bosta ti dve nepopolni r/ezi zadostovali za nafco poKrajinn tn hodoCi tranzitni promet? Oglejno si to na Kratko. V izvajanjih »giavne prometne žile v .Tujfoslaviii- ?mo ugotovili, da mora rlužiti prosra Zj^rreb - Roka v prvi vr-^ti prometu nicd obeina imenovanima '"•'"ajcjTia in šcic v dnigi vrsti tuđi da!-mat. zvezi. Dalje smo tan: postavili tc-zoTda je pro#;a Liubljana-Karlovac-O^u-lin jako dol^a in ^ele po velikem 70 km c'olprem o\inku doseže izhodišce nove rrojre — O jr u li n. V'^leđ tecra bi se vršil rromet pod prscej ficjcroJnimi pokoji, kar bi močno oviralo ćeli gospo-onrski razmah, posebno pa hitro in ure j eno irkorisčr-nje dalmatinske obale za drhvnc ;■» o t r e b c i n koristi. Temeljce na teli pravcih. smo ugotovili, da je na vsak način potrebno, spojiti Slovcnijo direktno, po posebni prosi z Ogulinom a!i pa s kako postajo reske proge bfizn Ogulina. Vsekakor bi bila zveza Ko-čevfc - Brod - Moravice mnogo u«:od-iieiša od vsake druge toz;idevne varijante in tuđi mnogo krajša in s tem mno'> vso *ši'o zanimati in zavzcmati za omenjeni železniški projekt, posebno pa na njoga n a i h i t r e j-š o realizacijo, ker je potrebno, da smo pripravljeni na vae, da nas Čas posebno v razvojni dobi naše države ne prehiti, da naši potomci ne boUo stokali pod tako gospodarsko polom i j o kot mora in o ^ti i.___________________ Birohratizeni v Jotoslavi]!. Kako og\odano je izgledal biro-krafi>cm v bivši Avstriji. zna Ie, kdor je inoral v svojem pokHcu ali nepo-klicu tekati od uratia do urada ter pri-tl*kc.ti kljttkc v razna svetišča sv. Birokracija, v čisar sredi se je kakor ziruii vzdigal njegov prccistavitelj — okosleneli avstrijski uradnik. Oči same so že bliskale same zavite avstrijske paragrafe. Na vsako vprašanje je se-sal ta velmož po debelih knj izu rali. na-to v debele zvezke normativ: njegov odgovor jo bil navadno: ne. V važnih življenjskih vprašanjih je morala stranka tekati od nižjega birokrata k višjemu in £cle po dolgotrajuilu muvnih potih je prišla do zaželjcnega uspeha ali nc-uspeha- Birokratizem bivše Av&triic smemo priuierjati oni sorti ^korpijonov, ki v svoji onemogli jezi in okostenelosti ne samo načeloma škodujeio ljudstvu samemu. teniveč u^riznejo v lasten rep, ako je to zahtdval snhi paragraf. Biro-kracij si je vsdno predstavljah da ne biva on za ljudstvo, temveč »la mu ie ves svet podložeu. Ne miscl zakonov in uaredeb, pač pa ozko^rCna razlaza vinrtesa paragrafa mu je biio vodilo. Cc je §!o vsc rakom žvižsat, če bi se svet pogreznil. volja birokrata in njc-firovejara parrijrrafa je morala veljati. Za prazen nič v tskanjii kace?:a nič-vrcdnejra avstriiskega vinarja oe Je na-packalo po raznih birokratin tovorc pa-pirja. Z lahkim srcem lahko trđimo, da so razpad Avstrije hvalabosu povzro-čili v \*eliki meri uteni birokratje. ki so se vtikali \- zadeve, o kojih so imeli k vcCjcmu lc površne teoretične pojme, pov^ete iz velikanske sklede stotisoie-rih zakonov. naredeb in navodil, izišJth iz izmozganih možgan okostenelih manj ali več plemenitih birokratov. »n se-stavljenih pri dunajski zeleni mizi brez obzira na stvarne in praktične življenj-ske potrebe davkoplačevalcev. Avstrija je sicer razpadia, ali zapustila nam je svinČen testament, ki kakor mora leži na življenju naše mlade domovine. Zapustila nam ie namreč velik a nski kup raznih paragrafov v zako-nih, naređbah. navodilih itd. in ne samo teh; pustila nam je rudi njih izvr-ševalce — birokrate — ki smo jih sprejeli v iaventar na5e države. Na čelu naše Jugoslavije se svetilo besede: sv oboda in demokra-ttzem. V čem pa obstoja svoboda? Ho^ovo ne v besedi sami! Svobodni liomo sele. ko raz sebe spravimo spone, ki so nas preje tlačile; tn te spone je tirejal. izvrševal in tkal Ie MrokTat. l^edpogoj uvedbi svobode bila bi morala biti torej popolna odpravitev birokratizma. Tuđi demokratizem hoče trvetiavlti mlada Jugoslavija. Đa sta pa demokra-tfzem in birokratizem dva pojma, ki se sama ob sebi izločuieta kot dan tn noč, tejra nani ni treba posebej naglaSati, ako pomislimo, kako prezirfjlvo, zanič-ljivo in visoko je birokrat bivše Avstrl-je zri na pre^rosteg:a demokraiau Id si je v raznih predpisih predočtval ena-kost pravice za vse državljane. Kie je Ie senca demokratizma v naši Jugoslaviji, ako se je nespremenfen in brez pomisleka v novo opravo sprejel ves birokraticen ustroj prei&nie okostenele države? Ne suhoparan paragraf in tndi ne uatančna izvajanja raznih pri zeleni ivu'i sestavljenih naredeb in navodil, naj veljajo v naši upravi« pač pa njih smiselna in smotrena upori-b a za javno življenje in v prid dr2av-Ijonov. Ne spričevala o raznih več ali nianj teorer^nih izpitih, ne iu $dah tn vtiešolah potrgane blačc In y vboko-Sotekib mestin prekrokane noči bi smele veljati kot medio za nasUvllenje na vodflna upravna in uradniSka mesta, pač na* po amerikanskem sistemu« edi-nole osebna sposobnost. Posebno bi ne smda veljati kot merilo v tem ozirn preHnja pridnost in verziran ost v izvrševanju zakonitih določeb in naredeb v prestali Avstriji, ki je bila šola y zavijanja para^rafov v škodo prebi-valstva. Kako naj se tak birokrat kar čez noč prelevi v svobodno mislečega korist ljudstva gledajočejra demokrata^ Mnogokjc so se sedaj na boljša in valnejša mesta poklicali — ne vemo po čitavi krivdi predstavitelji avstr. birokratizma, ali pa se za nja lzbrali možje. kate r lm moramo v aaprej odrekati po-jem prave svobode in demokratizma in ki so globoko izšolani v bivšem avstr. birokratizmu. Premenilo se je ime, a bistvo birokratizma je o&ulo isto. Da, ne samo ostalo, temveč na-predovaii smo v birokratizmu, kajti po zaslugi teh po avstrijskih paragraiih prožetih glavnih birokratov se usta-navljajo dannadan razni po njih moždanih prepotrebni, v istini pa celoma nepotrebni in drž. zaklad tcžko obretne-njujoči uradi, zavodi tid.. kojih naloga bo menda Ie ta, da se na varna in Korka mesta postavi razne, ki bodo pridno hrustali iz državnih jasli. koristili pa nič. — Ustanavljajo se tuđi raz-nolične kompetence, kojih naloga bo mentla leta, da bodo zavirale itak žo ometen promet ter zaposiovalc drase moči z nepotrebno pisarijo, katere bi se sicer plodonosnejŠe in koristneiše uporabile. Ne. da bi se uprava izeno-stavila ter nepotrebne in zamudne instance odpravilc. odločbt pa ojredo-točale kolikor možno v malo rok, snu-jejc se novi za\nralni uradi, kojih posli so Ie pisarjenie in pisarjenje. Kar novo upeljano upravo stavi v posebno luč. je deistvo. da se pri skoraj vseh imeno-varoih in nameščanjih prav malo ozira jemlje na strokovno izobrazbo prosil-cev. ter se zahteva skoro povsod Ie pravoznanska predizobrazba. V čem pa. obstoja pravoznanska vc4nost sedai, ko je pokojna Avstrija hvalabosu izgi-liila iz površja? Kratek, a jedernat od-guvor na to je: V »kore/iitem« poznavanju u vel javljen ja okostenelib avsLrij-skih birokratskih paragratov! Ni čuda torej. da se je birokratizem z vso tvojo navjako in škodljivostjo presadil ne-spremenjen na zdrava in demokratska tla Jugoslavije. Dosledno se bo moral v tej naši ljubi državi razpasti in raz-širiti, kajti vodili in urejali io bodo lc pravi izvedenci v tem birokratizmu — bivši avstrijski pravoznanci. — Brez: dvombe postane Jngolaviia pravi Eldorado birokratizma, ako se pravo-casno ne uvidi ta preteča nevarnost ter se pri nameščaniu ne uvede edino pravo merilo, t j. strokovna predizobrazba in osebna sposobnost. Nočemo se spuščati v podrobnosti dosedanjih naredeb giede novega iistro-ja uprave na Slovenskem. Kot tipičen |v;-£lcd in v podkrepljenje gornjega našega izvajanja, Jiočemo tu navesti samo, kako se je nanovo tn preuredila in izenostavila tinančna uprava. dovek bi mislil, da se svinčena pot instance v Jugoslaviji po možno^ti okraiša. modernizira in zdemokratizira.'/jrodilo se je pa ravno obratno. Zloglasni avstrijski »ši-mel« se tu Še bolj jaše kot preje. Preje smo injeh finaočno ministrstvo kot drugo in finančno ravnateljstvo v Ljublja-n\ kot prvo instanco, vkupaj torei dvo-j e instanc. kojih rešavanje raznih vTo£ ;c bilo mnojTokrat na leta zamtrino. Z naredbo N. V. z dne 21. novembra 19*S št. Ili so se namesto gornjih instanc — gotovo ne v olajšanjc uprave in skrajšanje instančuih poti — ustanovile kar naslednic instance in sicer: tmančno mini<;ti*stvo kot četrta in naj-višja, poverjeništvo za iinanec kot tret-ja, finančno deželno ravnateljstvo kot druga in koncem še prav »potrebno* ti-nančno okrajno ravnateljstvo kot prva instanca. Ubogi davkaplačevalec, ki je pod prejšnjo, gotova ne vzorno upravo, svojo zadevo morda lahko opravil z eno samo prošnjo, mora biti sedaj po tel naredbi vsikdar pripravljen, da dobi sedaj isto zadevo ugodno ali neugodno rt šeno po dolgotrainih 51 i r i h proS-njah. oziroma rekurzih. kajti pričako-vati ni, da bi se pri nestetih instancah nastavlieni nameščenci, vzeti iz prej-šn.iih birokratskih avstrijskih služb, sc-daj kar čez noč bili prelevili v moderne in samostojne reScvalce došlih vlos:, pač pa lahko priČakujemo. da se po bivši Avstriji podedovanl birokratje — in teh sedi lepo število na odločujočih mestih -^ ne bodo nikoli premenili v svojih že takorekoč prirojenih birc^rat-skih nazorih ter se prilagodili časov-nim in sedanjim demokratičnim raz-meram, ker jim je celokunno bescdilo paragrafa alfa in omc?a. od česar se ne I da premakniti, pa če morda tuđi včasih I tale birokrat uvidi, da stoji njegova razlaga mrtvega paragrafa v živejn nasprotju s faktičnimi razmerami. Po njegovem mneniu mora vec ali manj v zakonu u tem cijena volja birokrata obveljati, pa naj magari vse vrag vzame. Navada je namreč bfla, da ]e avstrijski birokrat se zr*:iraj previdno kril ter s tem rešitev prošnje zavlačeval m io predlagal v končno reiitev višjim instancam. Pri birokratu nisi našel nikoli zaoitalih ak-tov, njegova rniza je bila vedno čista* aktov pa seveda ni rešil on, ampak jih je skoro vedno predložil višii instanci v odločttev. Na te vrste oradovanje Je bil celo ponosen. saj je on zađevo hitro odpravfl $ svoje mize, interes stranke in nujnost zađeve pa zanj ništa bila rrerodajna. Ta metoda mu je prirojena ter je vsako npaale brezuspešno, da bi birokrat đnsgače postopal sedaj« ko je sprejet v sražbo svobodne in demokratične Jago&lavtfe 57. štev. .SLOVENSKI NAROD«, dne 7. matca 1319, diran o. IKdo bi n. pr. mogel pametno zahte-van, da bi se odrekel znani birokrat pri finančnem okrajnem Sflavarstvu v U ubijani svojim preišniim metodnm v resevanju aktov, ki so mn prešle v kri in meso tako, da ni upanja« da bi na tej kronični bolezni kedaj ozdrave! ? Ta gr>spod menda še danes ne ve, da živi r Jugoslaviji, kjer je urađni jezik edi-iiole slovenski, ker se zmirotn daje \z-rczno nalogo podrejenitn uradnikom, iiai rešujejo nekatere akte slovenski, kar je pod prejšniim očito sennanizato-ričnim režimom bilo ume /no. kajti bog varuj. ako bi se bila kakšnemu psevdo-Ncmcn dostavila rešitev v slovenskem jeziku! Po!es navedenesa bi Iahko na-štcli se nebroj podobnih slućajev. ki jri zatrese ne malo število podedovani bivši avstrijski birokratje. Ne spuščamo se tnkai nadalje v losamezne podrobnosti nada]inih, že rsnovanih n!i neimenovanih uradov, zavodov. noverieništev in dragih. Pri-7*ominjamo samo, da po teh kar mrgoli nastavi icncev in ćelo vodii. ki ni kako r ne spadajo na niih mesta, četudi so Slovenci; q se vedno nastavijenlh Neincih v civilni in voiaSki upravi niti ne so-Norimo. S tem noiemo kritikova U, ker remo, da so naši Ijudje navcLihnjjni nnl-bnliše volje. Kdo pa daje svo?o suknjo > kroj kovaču?. Vse to bi se preneslo. Ver za vladalce morajo navadno izrabni b'ti možje splošne zaupnosti, neupra-v!ćljivo dejnnie in pravi narodni £ r e h p a ie. ako se vođilna in dmjja važna uradniška mesta v državni upra-\i izročajo brezvestnim ?n v svojih na-celih v^loblienim in zakrknjeaim birokratom, kateri so v bivši Avstriji — kakor zprorai omenjeno — bili prava zavora vse npmve ter <*> s svojim odur-tim poslovanjem m čritocepečim razlaganjem raznih zakonov in naredeb strmoglavili državo v propast. Z&odovina nam je učiteljica v živ- , Itcnjn in še je morda čas, da resimo na-so novo snujočo se državo od velikan-*ke pojnbeli. katera ii pretl s strani za-krknjenesra birokratizma. Op. ur.: G. člankar nam je pozabil a nikakor ni l\ zametaTati. Ali kritika ne srne biti i žolć. a katerim bi se mase inficirale 7/ci revolto. Ali ni že čas. da začnemo sto- ; io hišo ureievati po Itabezni do svoje : semlje? j >Riie? SHS<; se obraća os*tro proti mtrierantom v državi SHS in proti tem-nim elementom, ki na skrivnem kori- : -niriraio proti enoti in obstoiu nj šepa : noveira kraliestva ^alostno ie par. «1.i \ ie bila naša iavnost doslei pre^^ei indi- j re-rentna proti tem r»oiavom- Onominia \ -e ia-\-no5t. nai naredi enerjrično koneo i Hplovaniu teb temniakov. kar io pa^ ' iKien najveći ih zločinov. ^toiienih do- ■ raovini. delovali tako sedai. ko ie naša • mlada država od vseh strani nbkoliena «d nevamopti. Infri^antie pa se opozar-taio v lastnein niihovem interesu, nai < -*? varuieio. kaiti potrpežliivost dreav- i Tiikov SHS te sicer velika, ali vendar ! ima jrvoie meie- ' »Neue Zorchcr Zeit-* orinaša iz j Rima dopis o Sonninovera oderovoru na i nredloer jusroslovanske đeleerariie. da J ii.vi se razsodba o pripadnosti sporaeffa j ozemlia ob Adriii prepusti ^il^.-jrju. ; '^''sovor odobravalo vsi ne^ociiali.-tični ■ Hfiti v ItaliiJ pa rudi oni, ki sioer Son- • ninu nišo ba-š naklonieni. Fanatično in nrransij?entno obnašanje Jueroslova- i n.ov je ozlovolulo rudi one krogre. ki >*o < r»ili prir>ravli>ni pođpirati medseboine ! tvoucesiie v Bissolatneveni smislu- Apel ; ^a AViJaOna smatra i o za razžalitev ita-liianskesra narodnoga ponosa- Ako bi " ^aliia storila kake koncesije kliub ■ -"voji zmasi v vi.5ieTn interesu v smislu . ^'iisonovih principov. bi si orila to r»o ; ^voji volji in nikdar ne na ukaz tretie » f».*ebe. pa tuđi ne. ako bi bil ta tretja j • ►seba Wi)son Pa rndi Wi1sonova raz- ! ea '■ sledi, da ie bil predio* fflede vVilsono- ; ■esra, raz«iodi.>ca iako nmesten in đa i morajo jusoslovanski delecatle trdno • ctari na svojem stališu do konca- ; 1 -odna ura se bliža in valovi sovrt-z- : ni ka se zaletavaio z ofirromno silo ob n?t£f> pariško poziciio- Treba enako : krotke protivile- . . ^. ) -Teraps« izva ja« da mora biti jwta j -°n velika obramba zapada, kaiti «- ( ^er. brez take obrambe proti Nemčni, J bo vse življenje zapada nesrotovo- Re- < nova obramba ne tiči samo ▼ tranco- ^ ;LriTn interesu, marveč oelo tT anele- ■ s^m. bran ob Reni je naisiinirnei^© > ^■■irs*tvo Belgije, jamstvo za neodvis- f B'jst Holandske. vitalna in s:oepodar- j s^a potreba Sviće- Na katero stran «je I ^ojileda. od povsođi zazveni: Nemška I loe mora od Rena proc! ( >Videnskf Dennik« poroča uo- j ^obnosti o nasilni a eri taci i i pri volit- i vah na Dunaju i>roti Cehom- PoseT>no i |v Modlinsru ie bil boi proti čehom kr- i vav in surov. Naigrše so se obnašali | IBe aoer tufi proti it*mtUr\tV neščan-skim strankam, ali najbeenejge uroti j Cehom Kakor na đivie zveri so Sli nad ! me in uh pretepali do krvi Jemali so I lim volilne listke. uretili (im 8 pobo-j lem, epioh ie bil teror nezasličan in j prava sramota za soo- demokrate. Tako | je vsled soc- defnokraHcneira ieroria ! ?il® onemoffodeno voliti coli vr*\ 6©-ekih vohlcev >>Ceske Slovo« oripoveduje. kako eo bili v Krasrtijevcu v Srbiii na »mrt obsoieni triie srbski mladeniei. dasi ?o bili stari §ele po 18 let in iih ie bHo nemoeoce obsoditi na smrt. Nadnoro^-mk-avditor dr- Frankel ie kratkomalo starost mladeiričev v obtožbi poetavil na 21 let in rekel: Tako. sedaj pa jih borno Iahko justifii i rali- Tn rep so bili obojeni. Na ti\k način je bil obešen rndi v Mitrovifi neki lHletni srbski dečko-• Srbska zora«, ki izhaia v Sarajeva, prinosa zlokobno podložen uvodnik >Mirno pooivaite. svete žrtve«! Hvali srhftke iunnke. eleda v?odovino pred sto leti. inna^ko borbo iz lota 1912 za osvoboditov brat°»^- iznevđ turškecra iarma in nadalinie: Zvoki ermenia to-J pov se ^e nišo i7*ni>iili in se čo ni za-j celila bol po irsnblirnih žrtvnh. žo ^t» ie S strah pri rrnožoltih tirnnih ojnoil do j vrhiinrfi- V t^m Ptrabu >io zavalili z vsn 1 silo^ na Srbiio, zemljo iunakov. kt se I zn.-siit boriti za svoio avobodo in ki s [ svojo krvio većino dračo r>Ta<~-ajo- V tei J nevarni borbi vondar f^rb ni nodleeol-j T oni. za karere se je !^rh boril kot brnt. j da iih osvobndi iarma čmožolte£ra, ^<» { ^e borili pro*i Srbom, brat Droti bratu-Potf^m^ ie ver vr*t konfi?<-iranib- §ko-d:v kaiti iz teh bi mojrii Tnti konon« bf»-sedt* >Srbr.ke zoro« ki i i li hoće vrr'-i nroti SsTovonconi in TTrviitom • . . ?Wsl^ žrtve po mirno br**z >Srb«ke Zore<. velike «50 in istoiako r»ri srrn Ti;im kakor Srbo"n» Srb-ko žrtve tm so podlaca nove državo. Viikor so if\ rw>d'a2ra rndi naše žrtve, ki po tud i veliko V-ak r»o svoie. i>o svoii mozno^fi i> delal za Jusroplnviio. Tn tn io r^sta'ji in bo obsto-la- Svet o>t*»np in na veke ho eešc-en vri na" ^nomin Srbov v tej voi-ni. članek v ^Srbs.ki Zori< na zveni kot profanania • . . PoSitilne vesti. SPODN.1E - SI^KARJI! V nedcljo, dne 9. t. ni. nopoMnc oh ; 2. uri vrši se v sokolski telovadnici iz-j vanredni občni zbor knijevne orerani-! zacije JPS. Na dnevnom redu ^e voli-tev izvTševalnesra ođhora. Na sli^du govori o splošnem rolitionem poln/niu sr. profesor Breznik. Važnost shoda 7a-htcva rnnocrobrojne ndcTc/>c ODMOR V PARLAMENTARNE*! DELU. Beo.sn^d, 6. marca. Vsicd pavze, ki je nastala v parhuneiitamcm dcln j vsled posvetovanj vcrifikaci^ko;ra od-{ seka, je odpotovalo velik*^ stevilo po- ■ slancev v dotrovino. Oni politiki pa. * ki so ostali v Beogradu, ^o na ?ivah-1 rem delu. da razčisti.To snuaciio in med-; sebojna stališča strank. Poiajcoina se \ že kristaliziralo skupine, ki roilo na-| siopilc v bodoći piirlamcntarni kamna-j niii. Najodločneje nastupa demokratski I klub. ki je zbra! pod svojim oknlRm 'i skoraj tretjino vseh poslaacev. Med sr-; bijanskimi strankami je orijentacija §c ■ neizči<čena, medtem ko so delegati iz ; bsvse Avstro-O^rske že prccei zbrani ! v po^amezne skupine. Pohtiino 7.at\\-i manje se koncentrira posebno 6kro.se ; vprašanta. kako se bodo Truriralc srbi-j ianske stranka. — Zaćasrif parlament ; bi moral šteti 296 članov, ker pa je Ra-\ dičeva stranka dva mandata odklciiila, : iih bo imd Ie 29-4. Med srbskimi stran-. kami so najmoćnejši staroradikalci, katerim so se pridružili tiidi sornišlioniki I *z Vojvodine in Srenin. Mojni so še j rudi samostalci z 20 č'ani, dočim so vse i ostale skupine šibkej:r.c. Srbski pofitiki ; v<;eh strank odkrito prizr.avaio. da Lr> treba v srbskem nolitićnem živ'ionju j tcmeljitei^i preobrata, a ia se ne more : izvršiti ćez noć. ker so vse doseJanje stranke vsled izredno v/ivabnetrn i-)U-, tične^ca življenja 7-adniTh let v ^rbfi i med prebivalstvom tako nkor^ninje:'e, ■ da ni moffoče Icar na mali ustanoviti ; nove stranke. I DENUNCIJANTI IZ KRANJA. 1 Pod tem naslovom je priobcil v Va-! šcm cenj. listu z dne 1. marca t 1. št. 52 i irospod sodnik Dcv poročik> o političnih ': prejerariianjih. ki so iih pretrpeli dijaki ; A. O. M. in R. kranjske zimttozftc, in pa i o osebnem konfliktu med nekaterimi I proiesorji te gimnazije, ki ?e z dijaško I 1 ;>litično afero v zvezi. ; Pri teh dogodkih igra moj sin Jo- sip 2ontar — kot priča — tuđi neko vio-20, vendar pa ne kot denuncijant ali j iažnjivec. kakor bi si utesnil kedo na j • podlaci članka misliti. Zato bi rad k ! i oinenjencmn Članku, kot oče težko bol- ! nesa svojega sina. pristavi! nekaj po-? jasnil in popravkov. Moj sin Josio ie bil nekaj dni po i 21. avgustu 1914 poklican k okrajnemn j ; jelavarstvu v Kranj. Glavar !c izpraSe-1 val moiei2:a sina o posameznfh točkah ! ovadbe- o političnih strankah med di-: .iak» - sošolci. © dijašketn štrajku, ki je ; bi! spomladi leta 1914.. posebno oa o dijakih A. O. M. in R. m še drujnh. Na : tozadevna vprašanja je moj sin kot « i priča da! odgovore po svoji najboljši i vesti in veri in je med dragim tuđi po-; veđal o posrovorn. ki Ka je unel Prance : Prence 2 R. začetkom jnlija 1914 na ! ulici pred mojim stanovanjem. France ! Brencc ie R-jo ponovno groziL da bo i R-Ja radi tes:a pogovora ovadil in moj j ! siri je bil prepričan, da Ima glavar to | i ovadbo v rokah. Pa takoj pri tej priliki j je moj sin povdarjal možnost, da je cei pogovor napačno raznmel. ker sta bila Brence in R. precei oddaljena. Pri tej resnični izpovedbi ie moj sin tuđi vedno vstrajal, kadarkoH je bil tozadevno povpraSaa in ni nikdar j kot priča popotnoma odpovedal ali pa I ___nreklicaL kakor izvaift aV Oml * Resnićna tuđi ni trditev v izjavi dr. Preglja i dne 23. avgusta 1914, ki jo gosp. Pev dobesedno navaja, da bi bil namreč mol sin kedai prof. Preglju pravil v navzočnosii prof. Komatarja. da sta G. in R. sarajevski umor odobravala; res pa pa se je moj sin proti profesorju Gepudm i^razil, da se mu zdi nečuveno, da vsi dijaki tega umora ne obsojajo, ni pa pri tem imenovat ni-kakih imen. Točna rudi ni trditev prof. Menceja v njegovi izpovedi v konfliktu Pregelj-Mencej, da bi bil moj sin prof. Menceju dne 18. septembra 1914 rekel. da si je vse to izmislil, kar je o dijakih izpo-vedal. Pać pa se ie navedenega dne inoi sin prof. Menceiu ▼ teko kavarnl-I Skega pogovora pritožil. da ga Pregelj j predlaga kot pričo ▼ zadevah. kj so : mojemu sinu popolnoma neznane. Ker moj sin n! mogel in bov raznih časopisih-". da je skušal vp:ij.iti sam:-jicniški podu!;, dostavlja k»a?ni šolski svet sledeče: Koro>Čova trditev ne od- ! govaria resnrei, ravno nasprotno je res. | Od leta 1916 ?e KoroSec vj^eljal ncmško ; molitev. Otroci so morali pozdravljati: \ iOrfiss Gott.« NemŠke pesmi peli: Hoch Oesterreich. dcr Li;O.-nb:inm. Aus dem \Vasser, Die AlicTidsclocken, i Wors:en!ied. Oie Wak!r.ndachf. Die Wa!-rc Naclif, An cas Voglein. tedaj dvanajst nemskih in no-bene slovenske, Prcpovcdal ?e učen-cem med odmorom slovensko govoriti, kdor na je vendar zakrivil ta »zločin". momi je za kazen ništiti do sestftokrat: rSprechcn nmss ich deut^L-h.« -Cako se bu Korošec sedai pral? in kaj bo rckel k temu visii šolski svet? Kaj take^a je bilo pač mosoće pret! t)0— 70 leti. pa ne danes.__Dalje: ?zdafol ie samo nem- ška nnznanila. omislil samo nemški urađni pečat. V razrednici te zapisal: *Die I^rerrichtss'Tncnc ist deut^ch«. svoje ime ic -podpisoval: Koroschetz. Zvezicc s slovensktmi napisi od tvrdke Ooričiir-LcsI-ovsek je prerovodal, \r\ vpeljal one od vscr.emskc firme Fritz Rusch. Kdor teh ni inieu je bii občutno kaznovan. Vse prito/.bc i;iso nič pomagale Tmel je zastarrbo v Gradcu, zlasti pri 'Wellenhohj. Ubo^al ni riti kraj-r.czz. niti OA-roTTicjr.t šolskeza ?r^*etn. de-la! ic. kar ie hoAct. m trui zdai ne nbo?p. svoje nove solsko oblasti. IV'ioral bi \«že 1. februarja služlx> nastopit: v Koprivnici, pa je se danes tuka? in re «rre iz ^oiskcsra stanovanja, do katerejra rima nobene pravice vcč. r»kraml bolski svet. oztroma okrnjni glavar nn ie nka-zal takoi inventar izrc.:-;'ii in šo!o zar.u-stiti. toda Korofec ne stori niti encua i niti dmsesa. in mi se Z* nc„:7or^iri0 iznebiti. — RimsVe Tonlice, S./III. 191^. — Načelnik: F. Trop. »NARODXJ KLT^«- IjTiiMjaJiski dnr»;.=m urad^ Beo-I grad. 6 marca. (JDI7-) -TDIj poroća iz ttarlnmentarnfh kromov, da se vrše i med Starcevićevo stranko prava, na-i t>redno demokratsko stranko. Hrvatsko ! zaiediiico in iucro^lovansko mushm?.Ti-: sko orcf\ni7.ariio posaiania on stanovit vi skupecara khiba. Za naMnika bo izvolien bržkone Ante Pavelić- Klub se 1 bo zhral na prosT-imn. ki ie obsežen v zn?mi izjavi narodneera veća na nnnca reeenta Aleksandra- (Klpb se bo nav brže imenoval >Narodni klub<. kakor poroča >Slovenec<-) = Pro tiomo. Nekateri linđic ne nor^o živeti mirno, ^e ne zbadaio in ne delaio zdražbe- Kakšen naroen in T»omen nai bi imele sieer uotice. ki nam iih je vćerai in danes posvetu koleba >Slovenec<: ? Mi bita se morali energično zavarovati profi nekaterim listom, ki so se poslužili naše izvestilelfcke slnžbe in na nieni pođlasg fabricirali Rvoie lastne brzojavke. »Slovencu< se ie zdelo potrebno, da ie namaal notiop. ki ima roorda literarne ambiciie in ki 86 ii tuđi pozna neizpolniena želia po duhovitosti, ki io ie vsakdo moral rajcu-meti tako. kakor da ie »Slovenecr nnra orital prepisovame Daiie^ mora li?t nisftti. k svoi im oštroumnim izvainniem še le komentar, da ie stvar splob ra-Vmnliiva, in Se Ie aedai se POiasnl. da nam Ust ožita. da o ttnp reforMi nifmio nič poročali. Clovek res ne ve. kal n*i roče na takšno Ijabe^mivo pa breepotrebno no^ornoat- Mislimo, da tmča«ne oreditre aeramass vprodani* no beo«raiskih >Sln±benih Novinahc ker amo v listu ie dovoli ooerosto in dovoh iaano označili svoje stališče k agrarni reformi, v kolikor ni pridržano strokovnjakom. in ker se bo vee ostalo delo napravilo v komisiii za affrarno reformo ▼ našem Darlamentar-nem DenK)kratskem klubu odnosno oo-znoje v narodnem predstavništvu- V ostalem pa nai eodiio drairi o tem. 4a* li ie okusno. ce list listu o^ita. da o kate-remkoli vpražaniu ni nrine^el poro«-ih» Za >Slovenca< b bilo bolie. da bi Ini molčal- Č*e snreerovori. pokaže samo ono nekdanio žilico, ki mu se veduo ne da miru • . — Ali in kateri izrazi $o-diio v slovensko časopisie. to vemo mi bolie kakor >Slovenec<, ki bi «=toril prav. «*e si prečita naše pritožbe o po-štenosti pornč^nia. ki smo iih napfsali pred kraikim in ki so držale- Ne vemo prav. zakai ne bi smeli konstatirati, da nam ie kdo kal ukradel. če se ie to res zgodilo Mesto da >Sloveneov iiav~> dobre nauke nam. kako «e nai to postopn-nie imenuie. — kakrsnih naukov mi od niesra ne potrebuicmo in se mu /.% nie zahvaliuiemo. — nai ^2 rv^iše pe«'a z faktom čamim, — Kako daleč sesa li-Kai res?< pravi clasi-lo VLS: >Predsinočr-nii rN^rodf nam ie razodel. da bi ?e ?loven«ka JDS v slučaiu ^poirebe< pridružila kulturno-boi nikom« * • • To svoio zbadliivko. s kakr$no bi se nai mord:t doseclo v klerikalni Ftrnnki bolide kultumoboino razpoloženje. si dovoliuie list na podlaci na^ih kombinacii o razdelitvi sla-sov v parlamentu. Seveda ie to mojro-če le. ako se notica čita v zli naroeri in z želio, iz vsake exempli cau=;a vo-vedane besede napraviti zdražbo.# In končno ali inornmo ravno mi izzivati kulturni boi? ^e Fodimo po takšnih zba-dliivknh, ie druarie več razpolože- i nia zani. Ne razumemo prav. čemu slu-žiio takšni tumirii- Mi misli >Slove-noce. rta s tem škodnie .TDS ali našemu listu Mi pa do. korist: VLS ali morda celo da koristi celemu narodu? Tak&na domneva bi par 110 bila sodobna- Kraljevina Sibov, Hrvatov in Slovencev. Delo parlamenta* LDU. B e o sr r a d. 6- marca- (JDU-) Delo v verifikacn-skem od=eku se že živahno razviia-Konfano bo naibrže v poboto, tako da bo mouoee v nedolio zopet pričeti z erlavnirai se jami narodne?a predstavništva. Supilov-pepel- LDU- Zagreb. 6 marca. * Hrvat« poroča iz Ženeve: Po tragični smrti poko.inesra Franca Šupila ie pustil njegov osebni priiateli in odloč-ni zastounik na:ih pravic. clavni urednik londonskih >Time3« Viliem Stead v lopdonskem krpmatoriiu sežsra-ti pokoinikovo truplo Supilove zemeli-ske ostanke bodo prepeliali v bližnii bodoi-nosti n^ Hrvatsko- Srbi se entno jedno z nami. LDU« B e o sr r ajl. 5- marca (JDU-) "Radikal- ! no srlr.silo ^Samoupravan Driobrnie ! uvodnik z n^.-iovom ^M^rituri te palu-tantš:. kier i zvala med družim: Take o-L-upne pozive pošiliiiio 'oli T iubli^ni in nam iz ?everno-zapadni"h delov kra-licstva. Ozorčenie in oMituv^ ir>T--v i> popadla Slovence, videfe. kaka nevar-nost pret i niih crrodu v Gorički in Istri, ker se zavedajo. da caka Slovence v teli kr:iiih is+a u?nda. kakr^ne ie dolotela S!oveiir*e v vidom^kem okrož-iu Jeza popade vsakesra ^oriškesra Slovenca, ako pomisli, da nai x>o?t^ne žrtcv italiianske srr?b«ililvo?ti- Ali kakor v prirodi, tako vlada tuđi v zeodo-vini narodov zakon ravnotežia- V^ako morenie ravnove^ia zlni? roakciio ip odi>or**S?onena krivir;i rodi morda po-ča.«i. toda gotovo ma-cevanie- V Da.5nm primeru je to temboli srotovo. ker tn đel narodn dare? ni ^eT cim in bre^ r-omori. kakor so bili sreriški Slovenci tikrat. ko je zadaiala nemška brutalnost Tiiihovemu narodnomu živlieniu zadnie udarce- Sedai stoii za niimi ve« iucro-^lovanski nai*od. v.=a Srbija vztrnino in noomaino. S trdno vero v pravično iu-goslovansko stvar in v re.^ničnost rre-cro\*ora. da ima vsnko zlo svoio dobroto, prožeta od liubezni do vseh delov nasesra novesra kralie^tva, bo stala Sr-l>iia vedno na braniku naše Fplošno narodne stvri in skupne domovine Anfirlc^ki kardinal Bourne v Tleo-crrada« LDU- Beograd. 6 marca- V Beosrrad ie đospel. kakor že porocann anerleški kardinal nadskof westminstr-ski Bourne. podprnd^rđnik antrlrjkesr^ odbora za pomoć Srbiii- Kardinal ie bil * na dališem potovaniu in ie obiskal med polio Palestino. Cnriffrad in Zofiio. od-koder ie đo?pel v BeoErrsd- Dane? »io-poldne ie prisostvoval y katolički kapeli slovespi službi božii ki io ie daro-val miniptrski pod^red^ednik rlr. Koro-eec. Kardinal Bourne 1e imel na prisot-ne anerleški nagrovor- Po cerkveni pluž-bi božii po zapeli naiproi ansrleško himno, za nio pa srbsko. hrvatsko in slovensko- Tekom dnna.^nie^a popol-dneva ie obiskal kardinal Bourne vse pri kraljevski vladi SHS akreditirane diplomate- Popoldne ie bila v dvoratii častniškega doma karđuiain na ča.-t akademiin, kateri so pripostvovali po-leer drucrih predstaviteliev naiodličneiši beoffraiski mfjščr.n?- Minipter za ver-stvo dr. AlavpoviC le imel y latinžčini nagovor katereera*so spremlir-H navzo-či z živahnim odobravaniem- Profesor beojrrai^ke pravoslovne bogoslovni ce dr- Bojislfiv Janiic ie n°>l>lal v ansrlp-škem ieziku skurmo đelo pravoslavnih in katolišk^i duhovnikov v borbi za narodno osvoboienle. posebno pa ie po-vdarial delo katoličanov — narodnih prvakov dr- Srrofsmavena. dr. Kreka in dr Koroioa. Po srovorn ie odpelo beosrraisko erbsko pevsko dmStvo 135-brane srbf?ke cerkvene pesmi• V soboto odpotule kardinal Bourne iz Beoerrada v Zasrreb- -Snotpnsa -=e bo osrla^il za nekai ur v IMakovrL da poseti erob ve-like«ra Strossfhaveria- V Zaerreb priap© v soboto zvečer. v nedeHo'zvečer ali ▼ ponedeliek zintral pa se o d p e 1 i e ▼ Ljubliano. kler se bo mudil en dan. nato bo odpotoval v Rim in od tam na AnffleŠko«. Pofcreb aaSeara astrelleiieca aroi-irfkA -v Radeoni. Dne 4. t- t«. eh 4- uri popoldne ie bil na pokaDaila^ v Kad-goni pokopan oroinik Krtotan MlkL * katoresa eo madžarski voiaki v vaan Zonkovec ob madžarski meii K ure od Radgone ubili* — Poerreba eo se ndele-žili vsi uradiiiki naših uradov, častni-ki voi&ske posadke v Rad goni. voia-štvo, finan^na straža, več oroinikov in velika množica alovenskesra prebi-valstva iz Radgone in okolice- — Ob grobu ic zapcl pevaki zb^r iz Rr.dcn-ne. oerovoril o usodi pokotneca oroSnl-ski nadzorni stražmoister iz ^pilia. na kar so prif'Uioči množici solze ix oči lile. — Pokoini ie bil edini ain revne koroške rodbine iz Boroveli in ^e ie vmil pred kratkim iz koro&keKa vjet-ništva. — Dno 1. t. n> ko se ie nahajal s podstm- Ivanom Vodila na slnžbenem pohodu ie bil od približno BO madžarskih voiakov s strojmcriTni nr.r.ndei* in na našem ozemlin ubit. o. podstnv Vosi-la, Primorec. pa težko ranien. viet in na madžarsko odpelian- Madžari fo uniorienomu več rr.n prizadeli, Ka do čisto slokli. oropali in inkesra na rae-stu ležati pustili. — Kako se nbofiremn vietomu orožnikn sedai sodi v Murar sombot. si Iahko mislimo, ker so isteera še kot ranienegra pretepali in provali« Nemci še vedno volijo poslance iz naših krajev- LDU. Gradec, 6- marca. (Dun- kor- urad> Štajerski deželni svet se ie posvotovnl v današnji ?=eii o deželnem volilnem redu in ie sklenil. da obdrži razdelitev v volilna okrožia za ustavodaino narodno skupščino tuđi za volitve v deželno skup§6ino, v katero nai se voli 70 poslancev. in sicer 1G poslancev za voli Ino okrožie Gradec in okolico. 21 za spodnie in sred-nio Štaier^ko. 13 za vzhodno Štaiersko in 20 za erorenio Staiersko Provizorna deželna sknpščina se bo posvetovala v torek 11- t- m- o deželnem voliTnem redu. Nemški trsroveo r. đcklett v Mariboru. Ostanek stare morale. L-DU Maribor. 6. marca- Državna polieiia ie priela na eled takozvani trsrovini r. dekleti. s katero se ie pečal Einhaner Rcinfried & Comp- Potom ženitventh ponudb v listih ie od vseh strani izvab-lial dekleta tu sem in iih izrablial Imel ie posebno uradnico, ki ie hodila do dekleta. predvsem do take. ki so imele denar- Tako ie pred kratkim ta zastop-nica odšla na Diinaj po neko Gabriielo Randenbere- Ko ic došla semkai, 1o ie Einhauer upiianil in pod pretvezo. da io poroci, spolno rabil- Takoi na to pa se io ie hotel iznebiti in ker ni hotela oditi. ii ie poslal crozilno pismo, da to pusti kot tuio državlianko izsmati- Zani mivo ie. da ie Einhauer to trzovino vodil na pismih pod tvrđko Einhauer & Oomo. Taka tvrdka pa sploh ne eksi stira- Einhauer ie poslovođi a pri tvrdki pl- Lehman Pošta i© inhibirala 40 pi-som. naslovljenih na razna dekleta. Nemei in pok\-airenci tihotapiio* Fi-nančne in nzitninske paznike na melo! LDU- Maribor. 6. marca. Po poroci-Iih iz Ptuia, Raderone. Liutomera. Sem-ni?na-roclna sardac: pravzanrav so pa strah mirnemu liudstvu in ropnrii, kakor ie razvidno iz nastopneca: Dne 6- novembra 191S ie napadla tolpa vas Doklo-žovie- Tolr»a ie bila oborožena z eno stoinico Napad se ie vršil na večer, ko se \e kmečko prebivalstvo vračalo b polia, Najprei so hoteli pretepsti Ivana Jeričx ki ie bil prvi budnik naroda v vaši- Rekli so ti iudie. da so prišli za vzdržovanie reda in miru. pa vendar so pokazali, da iim ie red in mir nai-mani pri srcu. Imenovani nikoli ni bil nevaren iavnemu redu in miru. na-sprorno ie ravno on nai več storil za vzdrževimie miru in neprestano delal za narodno probujo in napredek- Fant ie moral zbežrti preko meie- Pri tei priliki so rudi Martin* Balažiča tako pretepli. da več dni ni mosrel o]iravliati vsakdaniih pošlov- Da se mu ne more dokazati kakeera pre-erreška. ie razvidno iz tesa, ker era ie občina kmalu potenrc izvolila za* oV činskosra župana. Nie^roveera sina ie voiak tako dolrro pretenal. dokler se ni nezavesten zcrrudil- Invalid Lotze Horvat ie nekoč rekel pred nekim indom, da imaio Prekmurci pravico do slovenskih 5ol-Ta se ie .«edai na krvav način znesel nad niim« Priiela stasa dva voiaka in {ra držala, dočim sra ie tretil tako pre-tepal. da se ie še onima zasmilil. ki sta seo, držala- Ko se i ima ie že preveč «de-lo. sta ea izoustila in tretii ie ustrelil za niim. a era k šreci ni poan)dil. .^tef an - Poređoš se ie vračal s polia. Jko sra zerabiio in p'a pre4:epaio do skrainosti Vsled bolečin ni mosrel veft tednov delati - Ivana Raposo so do krvaveua. oklofutali .pred ženo in domačini, 6eS. da iih ni pozdraviL Žena Franca Hrvata na niihovo voraMnie ni vedela odeovoriti mažar-ski- Zaradi tesra so io vlekli s seboi-Moz ie sel za niimi ter prosiL nai Io i»-pustiio. nakar na so še erše ravnali i nio in se vpričo rooža tako nesramno obnašalil nanram ženi. da ie mož pro-sil. nai raiše Ženeio niesra namesto žene- Nazadnie so bili prinravlieni i«on-štiti ženo pod po?o1em. -da io morm JJg* do krvaveea pretepsti vprioo užih. Mož se i© obotavlial ali nagajnie. lPt» ca je žena sama prosila, nat Io UiHB p«. ker li Ijdbie Ttato m^ipwii •* Stran 4. •&OVEN8KI NMtOD% Mi 7. MlOl 1919. 57 itev. * F nafta fiot pa počenfoafe »tftttfrov. Ifc-mo4 pretooel ieno. nakjtr a* *b* ttti t^iklm krohototn iftovCili. I>ya (tori pomete m> oapadli oddet» ki te indorake erarde ▼•« fšakorai- ▼ M vasl ao ra*err«iiaU n* P6—bfto £fd način To nam k&fe dcMio. da to *•• Mak) to premniante ftiviteofe 4v*ti oeeb- Štefaa* frkafari*. podtepatut ▼ t§*» koveflv po zgrabili li nesnanih vxro-fccrv- Bonova so privaNtt n% toi- Nato sa TK>em'Ii konje, ftksf&r p» 1» moral bežati «i voKom. Ko ni moorel vefc leto- tL »e i« vto*6l- KM se fo p» tom seođt» to ft niim. ne ve nihče* Oec mkai dni 1* do&io poroci lo. da so ff* r Efferseeara aakop&li- Mo* ie bil Btmr s*đ 50 tet im i© zapnstil vdovo t r*č otrod- V teti rasi se i« Štetan Krčmar vmil 9 fronte. Komai te đoM domov, >e prihaial za njim konienik v htnar-ski uniformi ter se mu približaJ r r*« volveriem t roki Fant ie padel ha kinin in prottfl. nai ea pu«ti pri UvttoojB Kltab temu i« volak oddai nan1 tri strele. F&nt 1« takoi umri- To go 1« sco-đilo vprioo njegovih sova&anov- Mažarska đruhal v Iiefcoreih 1« broš vzroka, vjela kmeta Stefan* K.r&t>ca. era pretepla, in potom odcnai* ▼ Egrorszee- Od tam so ra posl&M ▼ Komarom, kler riva roeseca ni bil smTI-šan. Po dveh mroecih m> r» ispoatiri. Mladoniča Moliaža PoredoAa so areČali na cesti in sra pretepli- Đil te istotako zaprt v Komaronra in po dveta mmecih bres zaališania izpudoan Jožef Mesari č Be ?e vraeal stnočer eh devetih v voiaški uniformi đomov* Na poti ea ie sreća! poveli ni k nacionalne garde- OrofcniSki stotaik te po-teenil revolver in pa mu Da^tard na prsa, reko6: T)ai 55om svoi voiažki i>la«č! Ti niri vei- voiak. iaz «ra pa *e rabhn!< Fant ie moral oddati plado* Kmet Petck v I^kovcih te bU oeumlion, da ima voiaško pu^ko Ker ie v toaI voc družin « imenom Petek. ae ni vedolo. kaca mi^liio- Voiakl «o nli Tminrei k Tvr»nn Petkn m era tako «tra£r>o t>retei>!t. da «e sttiri moi vftiiml od bolef-in po tleh- TVdH K da v irto-«Ovi Iiifi ni miško- Prei^VrUi «o nm bi-so. ko r>n pn,«ko nišo načli, so ra icnova T»reter>li in od§li- Pri $t*^fanu Horvntn ni bifcr ravno niko^rar doma. ko *o nrišli ▼o4aki Vio-mili so t liieo ter nkradli n^cal sto JcroTi Ko se 1e a-o«T>odar pritožil po ma »agrrosili. da crn iipom, so sploh redki v otoe* nteni v&ei. Nekai đn! poznoie Ie ta druhaJ mb> deaiča Vnka iz Trnia pred drenškor^ko solo obepila na drevo- V obfini Andriianci f«ta dva voiafca te dnihali vzda s silo fttefann Matira 1800 K- »5el ie probit, nai nm vrnelo. Pri tri priliki pa po sr* preteon* in ž© wvprli za dva mes>eca Nato «> r» hrez razprav© i^puptitt- Imenovani §f? wda4 boleha jqa po^lfdioah udaroev V i^ti ol>rfni so žttDana fcnra.ro nrfHonK. k©r ie nerovarfa! Umra noeet-tn- Pretili 90 nm. da sa astr«le *© mi fto molcal- Okoli 15- novembra 1^18 00 leti to-taki nriioli Martina Ci«rAna ii Sr**dnie Biptrir©. knJcor tuđi nfe^oveca brata trgovca Stefopa Cfcrano- Zvpr*n& *o hl gonili po vru^i- Bila «ta obdolž^na. da izoata iueocOovAnski denar in da pod-komrieta lhidi za .Tueo^laviio. slasti ker sta se udeiežila 1tJeo«K>v^twke proslave v Lhuompni- Vfrfaki so u! hoteli kratkocnalo ohe^ftS* Ker no ▼*! &&-vao^i profi temu naiodk>^ne1§e nroteftti-rali, po in parno i>p©t«pH in nekai dni « aeboi vla^iti- Potom 90 tu izpugtili. V ČrenSoveAh no pnieli bre« vsa-k»ep vzroka Josipa Klekla. žnrmika ▼ pokoin. hi ea odw1i«li ▼ Dotnfo Tj€»i»-davo. ker je bil izpo«t"iv!fiMi nar»f»df»tn jnad/aTRke in madfaronake drnhall Na intervencijo N^rodn^^a v^a v ZoeTc*-* lm so ffa izpnstili Poflleđloe prestanlh nepriietnoRti ie K**ko oreholel ▼ bolni&-mc\ v Badeool- V obćini Bf>kovH 1e bil nantiuifem oddolf*k voin^ov ki i im irt Vio n^ivecii* vesoli©. strnliati po va?*f. Ko Uh 1e n*-koč žiipan opoKoril na neriruunt. b© 1e drrihal vrelp p.--,ni in era med pretcpoin vsepa oprasVala ter napol na^r^ffa vr» ela i^ hig«. Ko f»e ie nekai korakov od-(laltii. ie vrč voialtov etreHalo za nffni in sra r?Jii!i v «?r>odn1i del teleća. vwl«d ee&ar i© ijo dradnevni mtiki umri T bolnici. V isti obrini «0 rofaki Tiirll h kmeta Ivanu Hrvatu }« nra ođneef! 700 K dona Hm- Ko ir» šla žena proirtt. nai vrneio denar. «»0 ?o pretepli Dne 27« enidna 1918 se 1e kMgoato* vaneka po^adka v Soodnii Bistrici am.Jaiila veliki premoći o«rrske fktmtf dalne čete O^rnki voiakl 90 soetflni* oEuria Marka Godino zvezali in prelOD* li- Vdrli so v ntnnoTatne. ođneeli dooar ili živila- Vinr ^o si sami točili- Priieii so rudi mladeotča Balaflem in ca zve«aneca ^kuono % Godino Tlek-H • seboi Ker so roed potio sadett na Jcrrik) kapetana Jurešiea, so fa fspa- V občini Adritanri so Totaki rdefte ffarde hoteli s silo rzeti svinie- K«r 0» nišo čutiii dovoli moćne, so eli v Bela« lino© do pomor in priSli naeai moćno oboroženi- Vzeli nišo saiDo svinie fn dmira živila. ampak tndi mnoffo obfe-ko. Oropano ljudstva Ovi aedav y na+-vecji bodi- Pri nekaterih drnžinab m rooali tuđi ooooči V obcim Dekloiovie so v mtafem času rahtev.vl. nai obfcina nrehranVuie dvaiHkiet voiakov rdeee srarde K«r 00 se obrani obotavliali. 00 Um ostali, da bi eotovo spreieli Jn?o«lov«D6. tko U došli* Občinsld predstoinild 00 sklloaH seio in sklonili, da dalo drra ia 0tnffiO vanie prehranmieio nai ae pm ▼oialrt sami. Ko Bta župan m podinpas spom^ rila to poveliniku. in 1« đal %»vnA in aretirati tuđi občinelce lafftOimflBB* Aretacim se ie izvrSi)« na divlaiki ne* Hxl Vieli ao kmeta Irana J«rlte lm £vana Klemenčiča ter im mađ p«Of%-ni em vlaćili po vaši* Ker 00 fv prets-pali, ie obcina dorotiht bresplateo tev> no sa 12 voiakov Imenovana drm ka#-fca 00 potom Krepali ter pretvoaH. da J>i ovadilau kdo ie ▼ ra* jhuwia?i0> sketra miš 1 ioni a- V isti vani «0 «r«tir»H Joatp* M-hall6a in ea vlekH « seboi t — j V^B^M - ^***^^^"^* «■^■■■10^0^0^^ ^ ^ ^ _ j ^ Y^ j0^0i0^A^0^0i ^0x M^0^0B^^0flh^0^Ua0k Asa ■flH|-ttj|— ^^^_^ ▼iekli t BetotiiiM nrtd pcT^HnlkA. V vati Bratonđ •• Madlari on* mn AioltilA Horrala, ko ■• fo tt* eal li oiiT«, da t» ▼•« tadnov leial-PltfU 0# tadl a» nfec^r dom im mu od-mmsll nor* terMrn. ter *ms kruh, ki «m W lmel Rarnotako 00 pretepli dne % •ftčaoa W$ Martina Fariana. ko 00 ie TTaoml domor- V Ui rmmi eo orop«U ve6 Um J mi 1 denar Im preleoli unoro deklet. V kapelo pri Llporcili so roiaki AtrellmU. Odstrelili *o clavo Mariiinem« kip«. Zadnie dni februarla ie bila sena Ivanfi Kotra pri brezzmiselaein streliar nia 0mrskih votakov smrtno raniena Ko se Ie nien moi pri toli 1 pri poveHni-ktt. 0a fe sasmehoTaie odslovil Ko ie kapetan Jurešič dne 24- decembra 1918 prldel b »voio teffito ▼ Raikriiie. je od te leriie prišla maihna pociAđka čez Muro. presrn&Ja oer^ko ooeadko v Spodnii Bistritn in casedla TB9. Tisji ostala zasedona* Kmaiu na-lEK dne 27- decembra 1913 ie moćna oeraka četa napadla maloStrvilno iuco~ ftlovansko poAadko- Domaći fantie *o »»rabili 2a orožie — bilo ie 20 pušk □a raaspolaeo — in so tako postavili v bran Ker ie bila incoslovanska posad-ka kHnbu temu preslaba proti Ocrorn. se io umaknila* Bisiri^ki fantie 00 dolom a ubežall. deloma p?v **o pe ponkrili Med bitko ie bil domaćin Mtiia Giura teiko ranien v levo roko- Ofrri *o ca odpeliaU v bolnico v Mnr^ko Soboto-Kw po JuriAičevi afori do 20- februar-ia 1919 sarodi opipanora dofoilkann Bi-atriri ni bik> nosnih nmiAkav. «0 «e fanrle vrniU- Navedenoga dne po »e pa priuoiiali v vas ojrrKki orožniki in iz-ku?«ali isvedeti. kdo fe avoicas pomaecal z oro*ietn Juirrmlovanom Kor nišo mocrli niTe^ar dosrnati. ro po odneHaH T Mur>ko Soboto: ondukai ie ležal Gju-ra. ki ie pa #ie slcorrti okr^val- R^vvno ta dan \9 bil od^!- TrotH dan so ca na domu priteli in nrisilHi. da ii* porodili, kdo m ie udeležil boia. Famio 90 po-becniH- T^eže in ^krivaio se. kor so pokazali, da ho^eie po vtmJđ coni proč od Offrsk©sra Pri proi^k^vi sre tud i za to. aJi po bili r» boi nri^ilieni ali so ae ara mđeježili prostovolino. O naitiovei* Aetn nasilia ie iako terJco kai izv^detL ker T^akeea stroro ©T»««iiie1o in ea nentetroma nanro ako opati i o da dela sa narod- ITALUAm V DALMACIJI. LUU. Dalmatinski dopisni u rad 00-javii^ Komaža, mestece z već kot 4000 urebivaici. leži sa. zapadni strani otoka Visa* drugo mosto na otoku. Akoravno Ko-miia poU itaUlansko okupacijo mnogo več ne trpi kakor me«to Vis, votidar redkokda) (dosedaj saiiio enkrat) prlhaja semkai bro-dovje drugih velevlasti, kl i majo naloga, da nadsorujejo poioi^i, ki |e nastal v>ieU okKpecMc dočfan v mesto Via Često priba-jaio take misije. Da s« obrne občna po> zomo&t tuđi na to težko preizkušeno me-sto» kier 10 okoft^iac r vsakem pošteda mitova teil«, kakor v mestu Visa, se ie j—Uviio na&topno itvefttilo o italHanski okapacijl oiesta Komite ra otoku Visu. Prihod itelUanov. Dne 4. novembra 1916 *e došla italijanska ladja >CarU> Mi-rabeHo« v Komižo. spreleta od prebiva!-stva t veliko ^ovesnnslja. ker se ie smatralo, da prthaja kot xavezaik nove s-robod-ne msoskmuiske države. Ko se Je poveti-nik ladle, okincan z jusoslovansknni bar-vamt tekrcal. k izjavU, da v resnio pri-bmfa kakor prQateii Jusoslovanov ter da hode Iskrcati oddclek moniariev samo za vxdrievan|e mini fn za varstvo prebival-srva. bio te Wavil tuđi ▼ ob&nskem po-slopja povelimk tzkrcanega mornariikcza oddelka* Oiovanal Squil«nte. Na občin-skem poslopl« so se vile pole« hrvatske in srbskc sastave tuđi sastave Ansleske, Prmooske ta Amerike. Poročnik Sqnilante Jt dal izves4ti tacfi italiiansko zastavo, in slcer na prrem raestn. Poznele ie dal raz-orožlti pomorsko vojaiko postalo »Hun«, na kfttert se Ie vila hrvatska zastava, po-tef kstere ie pvstfl isobcslti tuđi HaUlan-stoD sastavo« a kmmlu nmto |e dal odstraniti hrvatsko ssetsvo, tako da ie ostala samo MaHlamka. Ko pm ie is Visa dote! večii oddelek ltsJiianske redne volske, Ie prebi-vtlstvo uvideio, da so ItalDairi dofiH v svrlio ok«peci|e, akoravno so oni trdftfi tui- S#JfOtBO. OkapeoAfta. V imeaM reda so sačefi ItaliiatM t ItevUnlii obfeodnlmf stražatni poteUU po mestu, »koravno so prej za var-■ost teta mirne«* ta dobrodošneca nesta zadostovall en redar In trlje oroinfkt ki so sedai postali bfespredmetnt Tedai le po-veUnft po—dke, Oscarre Conte Đonandd, dal odstraniti s obeteskeca poslopia v»e sastave« tvfco slovsjiske, kakor tndi saves* oKka, ottata te urno itaKtaska, Nadalje ; bi se po naloo vteđe te SpUta imd skttcsd odbor za vohtve »ove obflnske I vpfuva, • ltamaoskl povetlnlk poeadke ie ' zaafelB s votasiBD sBo ter prepovedal ta sestaaek MBičMOf, ovi, da le protlimkoirit la Izjavu, da bo obCbtsko apravo prevzel ItsUtaaskl komlsar tmr skhcsJ ndedneHe Rjeitee omsestanek radi dosovora flede obCImsđi ajyarti Na ten sestmnkm so tne-Šćaal latooa« pAsflnoi praeset proti teiiM postopaaja s Isfavov e* bc norefo priznati uobeMogm tilefft konitoarta, saifti kake tnio — V ■toStnl poMai tn braolBvaf arad so po-staviM nBflftafll staloo aeksem itaHiSEasIcess volaka. Nalprai so res*. da le doiočen sa-dk> sa dosalSMle pustImbIhHi braoiavk, posnele pa odkrtto fslavvl, ds Je volak po-stmvHea v svrbo uadAOfitvm predstoiafloi poMs. Naposled so 06 prlseemosll 12 voia- **" iMCb9^LJff poiy?- to brzoJmvne11 vadi itaMlaMko tastavo ter telsvVi, da spada poHa la oisoisvam prota pod itmB-iMsko obiast tttočasao so livesfli na prt-stsaaftsai arade HaUlsasko sastavo lar ns-recHI oscevornenui aradaNca, da mora po-sMatf la fcmietaH samo ■Uhove Mredbt !■ da sjt sbks ptlaaarj drvce oMML Na svsva^ avr |e IMHMMP eMVaar M pooaanan ********* tttfwv prfcrtai, NekoMto dni Pyeaaaaj araaa. saaago* fl| 9a so SfOrni na-■■■ vilipsl. vlTOB— 11 MMgCai wral* bM so Monl sleQ svopi Mtfonao tsc oMea oMhM oMeko. pnpovdsao fan |e tndl yo..^»ffco ifcaio>»airte._ Isflodt st Itttttart poahiiiaH aaaogtenni sWk a^a^amrtka^Brfaaa*^ aaaaVa^hflaa^B^a^B^aa% «H^ajmMM ^ta^aMtt^a^ sUtn čAstslkoiB ta volakoo. itr !• nlrao t* rtnetortittvflo skaiato taogaitf se vseJd prilikl, U U BMiaim U*vmU kmk spopad % UsHUaL Todm med amrodoai le vladalo ipkrtno ororfidnk oad Mi postopaajta Italiuov. Nait neilo Itejs 4QQD dai — vse Iskliudio slovmnskl £lv«U - « ti sptoH al notea«ta, ki M itatt|—»lro £ostvovai One maioitevitoe oteto* ki so se pridružile ififj^ma^ go tald la nakaterl It Mlauiih slojev prcbivalstva. Z odrom aa to Je po-potaotnm naravno, da vsak JGiiaillamii bre« radike ieli kobčao pripoienie t*tm otoka ln mesta k iutoslovsnskl drtavl to da vsa-Kcga bou neiskreno in grdo postopmnje It*iijanov. Kljub vsetnu tema ]• ostalo pre-blvalstvo vsled posredovanja mtelttentnOi in uvaževanih oseb mesta vedno, tuđi v na)te?)ifa časib mirno in dostojanstveno. PrepovedL Dne 6. decembra 1918, nm dan sv. Nikola!*, zaiČitnlkm mesta. sestmvil se ie spontano, brez kakesa prehodnesa dofovora, ogromen sprevod, ki se ia je udeležilo skoro vse preblvalstvo in kl je, kakor je običaj vsako leto, z fodbo na čelu Ael po mestu, samo da so pri te] priHld ra-zen običajne hrvatske zastave nosili srb-sko. američko, traneosko, angleSko m bel-j?t}sko zastavo, kakor tuđi sliko predsedni-ka NViisona. Sprovod ie sel po mestu dostojanstveno med petiem rodoljubnih pes-mi tor vzklikanjem svobodi in zavezniSkini vladam. Naravno je. da se ni klicalo in niti moulo kJicati Italijanotn hl Italiji, toda vsakdo more pričati, da ni nai niti en viklik i intl ena besedica, kl bi bila naperjena pro-J U Italiji ali Italijanom. Vendnr je bila na-' enkrat brer vsalceca povoda alarmirana 1 v«;a itallian^ka pr>sadka, ki ie zaprla vse i rlicc in vr,c izhode. Zanka7ano Je bilo. da i se mora sprovod takoj raziti. Ker je bilo ! ijudstvo od vso'i strani obkoljcno od itali-ianskili v» i.ikov. ki nišo spuSČali nikogar i »jreko voiaškcga kordona, se ni modo ra2-j Ili. a kljub tci očfvidni netnogoCno^ti. }e bU j s trobento dan znak r% ni>or3bo oro^Ja, 1 nakar se Je ljudstvo, največ ^ene fn deca, i skrilo po hi'^h In treovinih. 7mc5njava. M i i? mstala v?lcd teua čudne^a !n ncčlovc-i ^ke^ra po^topan'n, se ne da onisatl, a Italf-\ '2ni ter so itafijsmski vofaki s sflo i trgati tud? napise na lcah s frannr^Vint ; ali anele^klm he«?eđi!om. Nanosteđ »e bilo j strofo prer>ovedano nošenje francoskih i^naicov, akoravno more v MTJFnfem Vl?n 5e dnne5 vsak svobodno nositi franeoske tro-•; boftiice ! kzlvanja. Onim maioštevitaira ose- I bmai, ki so se pridružile Italijanom, so na-; taknili na prsi i talijanske trobojnice, ravno-: tako rudi 1 talijanskim vojakom ter so tako ) okiačoiii bili poslani med ljudstvo cb sve-; Canostnifa prilikaii, kakor n, pr. na ĐoilČ. Prebi valstvo pa ni na to izsivanje reajfi-< raio. Na balkonu občinskesm po&kjpim so ' ksobe&iU ogromno italiiansko sastavo, ako-j ravno se ie na stolpu občioskesa poslopja '. 2e od prihoda Iiaiijanske vojsko vila n>i-3 hova zastava. Nadalie m je prepovedsio \ naftt mladini ped po mestu, dodm pojejo i in razgrajajo itaBlaiiski vojati po ulicmh ! ćele noći, ne slede nm počitek zdravih ta i bolnih Kjer le rnore4o, apostrofiralo itail-j janskj voiald s sramotAnuni besedaml mest-I no deco, kakor a. pr. z »maledetti Jujoslo-1 veni«, a drugim nmtikalo nm prsi i talijanske I kokarde. I talijanski vojak] prfhajajo tiufi v \ zasebna stanovanja meščana, klet se do* I macini zmbmvajo s znanci, ter Jth Izzivajo- če vprašujejo za vsrok obltellskesa se-: stanka. Ćelo dekletom sabranioieio Hali-I iaraski voiaki peti v zasebnih stanovatijih. \ Rekvizicija oroija. Izdana je bfla na- j ređba, da se mora okupacijskim ooiasttm j izročiti orožie. Vsled ovadb plaćanih oeeb : so se izvršile* preiakave pri rasnih n»e$ča-1 nih ter %o pri dveh delavcih našli vojasko ■ puško z naboii, a pri drujrem počeao voia-j Ski puško, ki }m >e njegov sin tzvlekel iz j morja. Vse tri so zvezane petlmfi po mesta J v empor. Nadalje so pri nekoma nasif vefi ■ nab^ l ' brec puške, a neki drugi meSčai* je sam prtlavti, da ima vojaiko puško s ! naboji. Oba 90 odvedi i v zapor. Tej peto-\ rte 10 zapretiH s tako tefkimi kasnimi, ee-\ k i smrtio, da ie bilo vse mosto v straha. ; Od navedenih so eneza izptsstiH ts nezna-j nih razlogov, medtem ko so ostale Stlrl od-\ peljali z motornim čolnom v sibenfk, od \ tatn pa na krovu torpedovfce, kruto zve-; zane v zimi to bar)! v Z&der, kfer so *fh \ rrRtl v tamnico. V Je« to bili dva đnf hi f đve noći breic ledi m vode, nakar so |tm I Sete dah hleb kruha ter četrt litra vode 2a j vse Sttrl in vrgti v drugo temnico, kler so zopet prebili dva dni m dve noQ v huišem smradu, kakor na kmkem str«n«Čm. Naposled $0 vse štiti brez zmsfišmnim ispustiti. Ker nišo imeli nobeflA drugih podat-; kov, so okupacijske oblast! odredile spio-j šno preiskavo zaradi orožla. Obhodne I straže so ostavljale mefčane na mtd prt-f hajale v družbe in Jmvae lokale, prefcko-vale vsakesca, iskajoČ oro21e tudl pod kkv boki bt med nogarni oseb hi Mm odpeniafi hlače. Napoeled so okupacijske oblasti odredile, da se moralo oddati tndi sabUe, hodala rtdU a koačno so IsvrSfll prefskavo rodi v Javnih »okatih zaradi zepnOi nofev ter nmroČfH nekaterim meKanom, da si moralo skraJSatl nosiće, kar so predotgl Se danes pritmjaJo vojsike strate v kavmr-ne ter pregledulejo mesčanom palice, ob pritikah pa IKcJo tndi orosle. Me^anstvo Je moiće prenašmio vse te prelskmre, kl se nftier, ajtl v bain^n Vis« ne doemlalo. Represalije: Piet—jeaja. Pnri da» predpusta so priredili itaHJsnaai čmstntM plss ter so boseH s vseml sredstvf prisiliti meScmoe, da se ga udelefe. Ker se Mhos m odsval, so se odločili. dm se ma&iijeio nad BieJeanstvom s represatt**nm, kakor to se »talijanski častnild sami lavso isrsrflL Predvseai so zapri vss tukajftHm drnitvm, tako Cttalaloo to Sokola. Sokom so poene* I« zopet dovotfli. dm se aopet otvott do-am so prostore Cttsrate« refcvtrlrsit smse fci to nm temelju Šeste tocto premirlm s Avstro - Ogrsko (kmr ml pravfcc*, sm-I«W, da |Hn prostori slallfo ▼ ▼*«» svrhe. Proti ĆitsJnid to se odiocUt posto-P«tf malomtrmae, ker to smatrali gtasooi svot* Izlav, da se v nleVmeitei doco-vttrlajo am odpor proti ofcapmclisiđm oclaj-sfla\ kar absohrtno m odgovarja ttmam ker H CNaimca slusllft ***** Qmom smbo kot SBbmvBCe, v tatarom so si pre-gmaiaM «ms s eftanleni časopisom n htro. O potitfld se v Cltabfd tploh nikd«r ti fo-vortlo. 2aeno ft lokal Citthtfct sfvfn tudl za 5^ire)em tilih gostov fer Je Wl ondl ________ ^^ ____«___ iB______B_ ^^^^^^^^đ^^^^^^ B_B_Ba_B__ i ooeaa ssfpeaeefBt »Sotamli«, ko fe pometum Koialio. la to le bil ravno razlog zatvorje- j nit Cltatasc«, ker so bfi ti poseti neprijetnl takmJMI itml^masld posadki. Predsednika Cltminic«. kt Je obenem član Maro_ne_a od- bonu to MtJM prtganiafl na najčudnejši anefti Potttvfti to mu obhodno stražo tren voiakov, id gm Je spremi jala pri vsakem t koraka, povsod, ćelo na poti v kavarno, tako da ie moral oditi iz Komlie, da se isogne ie bvfiim neprilikom. Predsednik Narodnega odbora tn njegov tretji član sta trn pro^tovotjoo odstranila iz Komižc da »• izognetm Javno nmpovedanlm t>regaiija-niem. Gospod Sauillante Je kot komlsar ob* • čine razpustil enostavno s svojim dekretom I brez kake motivacije mestni Solski svet, ] akoravno mu Je fredsednik sveta dokazal, I da more mestni Solskj svet razpustiti samo ; detelni Jolski svet, ki se vedno obstoji. • Mestnitn duhovnikom Je bi!o prepovedano, I hodlti iz hiSe ter se Mm Je hotdo zabraniti \ tndi darovanje svete maše in obhajanie ; umirajočih. Pri nekem nočnem poliodu k ; umlraiočemu Je prisostvovala tuđi italijan-; ska obhodna straža pri sve tem činu. Neke-| sa raladejra pravnika, ki so ga smatrali za '. sUvnega kolovodlo med mladino, so zaprli ! v temno in brezzTačno skladio- polnmna osebnih razln^ov, ie moral pobcR- • niti iz mesta vsled t^rožme z nnMiUjSiml • precanlanil. Predno mu ie to uspelo, so sra i iskali italUanskJ voiakl pod vodstvom : častnika v cerkvi, tekom božične p^Inočnc službe božje, žaleč tako versko čustvova-nje pobožnih meščanov. Istotako je moral popobe^nlti neki mladeniC, ki Je zavmil no-dobnega dekieta Neki oče. ki ]e Krajul lastno hćer, ker se spuSča v nemoralno življenje 2 italijanskimi vojaki, ie moral ' nobegniti in ?e ie tri dni skrlval v sumi. \ Ko se ie vrni! domov, je bil obsojen od Ha-i lijaoske posadke na šest dni temnice. Ta-i kih primerov prejranjanja Je ši mnogo, '■' vendar bi bilo predoteo, naštevati 3ih. Rekvizicija pobtštva in stanovanj. Za sebe in za svoje obitelji (ki jib pa mkai nimajo) so počeli Haiijani rekvirirati pojji-§tvo pri osebah, ki so jlm nepriljubliene, ; da ga preneso v svoje zabavišče Tako <;o _ odnesll skoro vse poni^tvo iz stanovanja j nekega duhovnika, kl se je že prej mnak-j rril 1« mesta zaradi grožen). Mislili so, da j Je to pohlitvo last duhovnika, kasneje pa i se Jim }e pojasnilo, da ie ta duhovnik sa--: mo stanova! pri neki mestni tuji obitelji in ! da Je to pohištvo tndi sodno zapienjeno. i To pa nj mti naimanje spremetiflo njfho-; ve?:a pGStopanja, prišli so ćelo zadnje dni '. rekvirirat perflo in ostalo robo duhovni-« ka. Nekcm« dražemu meSčan« so odnesli ( omaro, akoravno so iz stanovanja omenje-| nega duhovnika že odnesli dve. Iz zaprte ; MSe tretiega meščana, ki je odsoten z vso ; drnžlno, so odnesti vetik klavir, Četudi so ! ie Iz neke druge hiše odnesli klavir. Vse te i stvari so odnesli v svoje zabavišče, kl so i n prfredui v rekviriranih prostorfh biv5e i Citalntce. fe mesrne nbožnlce. ki ie v pri-! mern eptđemskih bolesni shižila ko^ za?Il-j na botnišntea, so rekvirirali in odnesli Ita-! fTlani vse postelje in posteflrnno. Čuvarici bivše Cttalnlce so istotako odnesli vse postelje ta žimuSc*. Mestni posadni zapovednik Je fmel tepo m udobno stanovanje, navzHc temu ? pa ie rekvlriral dru^o stanovanie. iit to I ravno sobo odsorne h^erke obitelii. ki bo j po svojem povratku brez stanovanja. Vse ! te rekvizicije tevrštije4o Itafijanski častni-1 ki Iz zlobe hi osvete zaradi btadnega ve-J denja prcbivaistvm prot! njim — kakor je • to lzimvil sam povdfnik posadke. — Glavno in skoro edino sliajališče intefi^entnej-&h slojev tukaj^nje^a prebivalstva ie bfla Cltatnjcm. Ko so to zatvorili, mesčanom ni preosiaiaio dnuse^a, ne«o sestajati ?t« v edini dosiohti kavarni »Htnn«, k)er >e zlasti ia dedevnih tn trdih dni vladala taka stiska, da se v kavarni ni mosel nihče premi- i ka ti; tndi to edino kavarno so Ttalijani pred nekatertmi đnevi brez upravičeneca razloga zaprti In 10 5e4e treiii dan vsled j>ro-sesi Imstnika zopet odprlt zabrmtiiv§i ma, ćm. bi Imela kavama ime »Hnm« in zatika-zavil, da se mora imenovati Italiiansko. — Opata se, da so v bližnjem Visa dovol.eni vsi prejinji nazivi Jokalov m da ni zatvoreno niti društvo »Hrvatski skm*, v njego- • vih prostorih so ceJo r2obešene jtiffoslo-| vanske zastave. Samo v Komiži ie nekoliko stothi meSčanov isttranih iz svojih shajališC« da se zbirajo le v edini majlini kavarni, ki seveda ne srne brrJ hnenovana po kakšnem bflSnJern brdu, dočim so si tn-kafSnH rtalijanski častnild, katerth je samo trojica, vreft samo zase veliko občirtsko dvorano, kfrr so se prei vršile zabave in plesU dnuco sobo v šolskem postojpju zrn svo4e snafalžšče in veliko dvorano Gitalnn ce za svoje zabavišče »Circoto Savoia«. To imajo samo trfle častnild, dočim mcščarri nlmaio mobenesa prostora, kamor bi rao^Ii flovemtl ivofe soste. TakTh ođnoSalev ni nfticr v vse] okupirani Dsfanaciil. — Ko so doŠR RmlrHHri atuilul, so izjaviti, da se bo-čeio pobrismfl sa prehrano sestrddartega prebtvatetvm ha res so tmfeot prve dni raz-dettli med prebivalstvo po en kilogram raoke. na osebo in to brezplačno. Potcm so po dohrem časn razdelili po 2 kit moke, 1 kg testenine tn 1 kg riža za osebo, račn-najoč moko po 2 K 50 vm., testenine in r\l po 2 K za kilogram. Po datlšem času so đeffll trah. Do konca Janttarja rrfso ničesar vtč razddtH. tako da je prebivalstvo za 2% neseca dobflo vsega skupal za 6 kg hrame WHson Hi Jugoslavija!« Koncem ja-na, dočim ie doSo v te) đobf semkaj naj-mmn) 5 vagonov hrane Obenem so pa tn-fcmiin|m okunmcttftke oblasti zasebnikom strogo zabranile uvoz hrane, ztasti one. ki bi )o poslala naša vlada. Gladni narod !e reklamiral ta prost! hrane, ftafilanski Cast-sfkl pa so nra ođgovarlaff: »NaJ vam đa hrane VVilsoa fn Jtigosfavfla! Koncem Ja-trmirjt so IzđaH rtallfani tenenađa oglas, da hoCelo 9edaJ redno dafmtl obCInstvn hrane. Im res so rmsdeliH za osebo po 5 kg moke Im 1 lot rtfa, ot»o|« po 2 K za kflogram. Te dni dele po 5 kg moke, ltt kg riža in 1% kg testenin, moko ta riž po 2 K za M-jogra«, testeirtne pm po 2 K 50 viti. za kfr-tomrmm. Dovntevm se, da Je ta razdefitev pomledica IntervencDe kake velevlasti ker vedo, da v bUžirfl Tls časth prlploveJo tule ladje« k! vnraSniefo glede prehrane fn fcetavtjglo; da ^1 hrana ne Izvira od Italfjan- } od zaveznlkov. ItaliJanI so hrano deloma porobili za propagandne svrhe, deloma pa za nagrado svojim lnformatorjem in so- . mišljenikom. — vse kokoši, kozliće, kunce, zajce in drugo rekviriraio Italijani izkliuč- , no zase, na veliko škodo prcbivalstva, žla- sti one dni, ko vsled italijanske okupacijo ] v mestu ni nobene^a mesa. Vse te rekvi- ; zlcije iz vršu jelo i talijanski vojaki na za- I poved svojih častnikov siloma proti volij I lastnikov in prete z velikimi kazoimi I onim, kl se ne odzovejo, ali kl dajo živali komu niesčanu. Rekvirirano živa4 pa pla- cuiejo s hrano po svoji volfi brez OZira, i ali je lastnlk zadovoljen ali ne. — Kakor žc I ornenjeno, tiikaj ni nlkogar, ki bi čutil itali-j janskl; zato se posluŽujcio Italijani umet- ! nih srodstev za »italijanstvo^ mesta. Takn ) 50 prirciali lii-dske pleše, čeS, da nišo po- l r.tičnega značaja Ko pa je narod opazil ] njih pravo namero, ie izostal od teh ple- '■ sov. Nato so Iiilijani osnovali »Circolo ; operaioc tuđi »brez političnega značajav, I toda izobcsiii so tam italijansko zastavu. i SnubiH so in snubijo $e vedno za ta »cir- • Colo« na deslei nečuven način, ohetajo : vsem, ki se vpišejo, brczplačne hrane in : nacla^afo. da drugi ne bođo dobili hranf I niti za piačo. In res je 28 Hudi, ki so se vpisali, dobilo drugi dan po otvoritvi dm- št\*a po 10 kg moke in 10 k^ riža brezplač-no — vr>e to od hrane, ki jo Evropa In • Amerika pošiijata za prehrano sestradanv- ■ -ja prcbivalstva. Sedaj pa ustanavljajo Ita-liian? ribiško društvo, obetajoč vse moE<»- ; će ugodnosti. Ker na§l ribiči poznajo njtli i nnkane, jim nišo fil na litnanice. BoiinK> ' se, da je vse to samo začetek delovanju | ftalijanov v te! smeri. 13atf se ie prisilnejra poitalijančevanja ia\tilh uradov in $0!. i Pravkar ie javil povcljnik tukajšnjc nosad- : Kc, da skoral priđe 200 itaiijanskih abeced- • nikov za ljudske sole. — S tem završnje-; mo za seda) to izvestfe, ki verno opisuje ! te-^ko trpljenje prebivalstva tepa najbolji i izpostavljeneKa mesta naše mile Dalmacije. ? Tndi drusa po Ital.Manih okupirana mesta i na§e krasne domovine težko prenasajn I tuli jarem, toda ttikjer, niti v b!i?niem M-' su, ki je samo dve nri hoda oddaljen oć i Komlže. ne vladaio tako neznosne ra?-j mere, kakor pri nas. Nihče ne ve za naše i trpljenje, ker nihćc ne izprašnjo po njem, i in zato prosimo v imenu vse^a našega hu- do trpečesa prcbivalstva, da M se nas d*. končne odločbe naše nsode nsmilile drii^e velevlasti, in nam poslale semkai svojo tv>-sadko. kl bi zamenila Ttali'ane, ali vsai r.lcln\'ala na nnC'n, da bi se mo^lo zopei ^iveti svrv^odro in kulturno ?ivlienie. Ako to nc M bilo mo >Narodn* ; Liistvc poročaio: V Sofili le bila u?ti \ novljena >Agrenee conerale Balcn-: riirrnec. ki imti namon, da obveSca ino-i zoinstvo o bolsnrskem politirnerp. kul-: tumem in srosy>odarRkem živlionin- Po-( ro^evalnioa ima tndi rmseb^.n oddelck \ za obve^čani^ slovanskih narodov« } Nemci rosroviliio na Češkcm. LDT' ? Kaaden. 4* marca- (CTUO Dnnes i<> ) bil tu lincfeTd shod. ki era ie aklicala neinška Bocialnođerookrat?čria stranka« ; Zborovanle ie poteklo mimo. Po shodn I ie del »borovaleev, r>rihližrto 600 oeek ■ izku^al. na stolpti Mestne^a doma rnz-! Obemti vsenoinsko zastavo* V sr>orazn-! nm s povolinikoin posadbe in z žnpa- • nom fo nato rrzobf»pili dvo zastavi, Se-i 5ko in vf5eneinško Kafmei<5 so pa čežko i nastavo 3 Pilo odstranili- Po dalisib po-1 eraianiih ie zopet zaplapolala na stolpu češka zastava* Položa-i ie. postaial vedno opa*?nei§i. Množi ca ie ssafiramo-vala žnnana. nasfitne svetnike in 6ast- j nike, deloma 99 iih ćelo nr.padli s ka- [ menlem i u palicami. Vovi^tvo le bilo { prirnorano rnbifi orožie- Streliali so tp- s di 2 dvema stroinicama- fiest oeeb ie bilo nRmrčenlh in mno?o ranionili- Vsled teh do£rođkov moralo biti hišna vrata za.prta že ob o^mih zvečer Ćchi že imalo mast. T/DU. P r a • ! era. 6- raarca (ČTU-) Na Wilsonov ko- • lodvor ie dospela včerai iz Trsta prv/i i TX>šiliatev 23 vacronov ameriške masti-i Prehrnjiievalni minister dr- Vrbenskv j le prevzel blaero in se uveril, da i« ! prvovTf>tno« Poljsko prisilno posolilo. lAJV-Varsava. 6- marca. fCTU.) V včfv raisnii eeii deželne$ra zbora ie finančni minister Enfflich predložil naftrt zako-| na Dailv TelecraDb«. ___^_-.«_ Wflson o Zvezi narodov. L.DIT-London, 5- marca. (Dttp.. k« u.) V I svojena velikem govoru v Metropolitan operi je deial Wiison med dr-: Pretežna većina američanskeera naroda ie za »vezo narodov- Zveza narodov ni nič več in nič mapi kakor dosrovor, da vztraia evet pri ideiah, katerim ie eedai pripoipoerla do zmasre in za katere \? tekla naidra-sroceneiša kri, ki se ie kdai prelivala- Oni, ki kritiziralo veliko podjetie zveze narodov, nišo nikdar čutiii silne era utripa svetovne^a srca* Tok. ki zahteva eplošno pravico sveta. ie šel mimo ni ih- Dogovor zveze narodov se od mirovne pogodbe ne da ločiti. sieer se tiniči možnoet te poerodbe- Bonar L»aw o nemskem plavilu-LDU. London. 6 marca• (Dnn- kor-ur« — Brezžicno-) Bonar L«aw se ie o vojni odškodnini. ki ae nai naloži Nern-čiii. izraziL da s© mora to vpražani^ resiti iz vidika pravice in možnoeti. Nemčifa nai samo toliko plača, kolikor premore- Naivažneiše ie. prei ko raogo-že priti do miru. Francori prepoveduielo Nemoćni voino indnstriio. LDU- Pariz, 6. marca- (Dnn. kor. ur- — Brezžično.) Ar-rnadna komisija zbornice ie včerai epre-iela nastopno resoluciio: Z ozirora na nevarnost, ki bi lahka nastala aa Fran-ciio in za svetovni mir. če bi se dopu-SfialoNemčiji nadalievati svoio vojno industrijo in sploh dopuštalo, da ie v posesti oboroženih sil, zahteva amnad-no povelistvo zbornice od vlade, da na-stoia pri mirovni konferend na ra»-ocoiUvi Nemoii^ - -^lajvc/.mtm iVA^c/iJ'4 cnc 7 marca 1919 Stran 5. : ^ t»; • r>oo ♦} • P*,Ut ic doA!^ y / « r«-«\. :•■■•» !-.-.'"t>!Ii Iftilii- f.m- ' . . • ..' '' '^ i '', n-I "'U'-"- • -■ i si."" t '- *»U*/lvsirf »sašili fei'iV-*« " • : fi'ftr.u- jLVu»er;ov uiMri roro- "'"•uik Vv il- on to t\n.y\ odr-ou*-. ii : .-icci^e Wr.-hi:i~;on.: v " . -j ?*?Jc ":"-*: ^<> \r.r <•>■;'• !i IHbnrri i hui;-c-:l *< • 1-.) \\!n>c" Mi;::j]»r-..noi-. iir.r- i#»vlia tz Cu;-iha: ttrfc.:1*i ck*I"> :;a-• i\>*k*. _Tr:ivuWć ii \V*r:!*:> -o V-, :or ';-»>^a, >Pe;it ?iiri;;«cTi''. nrcdio^li ku-: i*-iti •.«:•*.•*r.i'M .-"O :■: oz"*ror.V rr> zirvlovm k\ ruzvc-i oo:;iz*o/..ene iusr^io- .:iir ke za-ii'eve do Avfiiro - Osrske- l^ru:ra spo-. '.ni^c v^*:buie fliVo srbsk'h - b^lir^r-.-.i'.n odnoiajev i:i i»aceđonfko \-prn- l.I'I • Lcutiou. *"•. mcna- (l)uq. k. ux) i?: Parira tavijnjo. dn moraio vpe komi- r:jo «ir> 15. i. ni- pror.!ožrj mirovr-.i kor>-i 'Tcnci frvoia noro("i!a- Knkor so noro-(;... .-imo bcl3ifek:i inritoriiakia komi-. ii: to «o konle-r^T.r-r in na$a zaeasna mela. LDV- P a- r ' z. U- mcivji. (Dim. kor- ur") Kruter-i: v iirad poroda: V zvezi ft posve-tova-ni'-ri sve;a velesil o prehranitvt \\-jt)-O^i>kf\ <*cb osi čvarke države itd., y\) konstatirali. l00-0*;0 tun. Med pocrovorora >o itclJi^in^kesca fl^le^ata vprnšali. za-kai ie luliia po fioeoflkih ▼ LiiiMiani zaprla pvo^e iaeie in ^ tem ovir&Ja pre-h-n.nit€v conrralnc- Evrope- Svet >k> ds-claliflval di.-kusiio dno 7- t* m. Za ncmškc do laćate *c prinravlia-jo. ka i nm povedo LDl". London, 6-rrarr-a (Ehin- kor- nrad> Brezžično iav-l'ii».io iz Pariza, iia .-e žc vr5e priprava za nastani te v neuižkih Doverienikn* /.a ^Ji^o^^^o konferenco. Predsednik Wilson. Llovtl Georjre in Cletncn^eau oredlože npm^icim poš-rodovalcem po-^oie: Nemci ^e bodo DOtem vrnili v Weiinar, da porobio narodni sknp-Ščini- Zopet poizkos z Rusiio? T^DTJ Bern, 6. niarca. cCTU-) Iz Londona iavljaio: Kakor doznavaio >Dailv N>w5«r. poizkušaio zaveznfki iznova ; .-r i vesti Rusiio do te^ra. da bi se udele-žila predlairane konferenoe- Preskrba z živili. LDU* Parir ^ marca- (Dun- kor- urad.) Danes ie ohravnavaJ naivišii međzavezniškl svet o poero.iih eventualne preskrbe AvFtriie. Iz Avstrlje, Madjanke, Nemčije, Turske. Prometne teškoće v Avstriii- L«T)U-D u n a i. 6- marca (Dun- kor. ur-} Radi dkraino ckrčeneg:a dovoza premota bodo na srlavnih prosrah od .-edai Daprei vozili samo dvakr&t na. tede>n vlaki do oddalieoiih krai^v V obrata brzovlafca iz Pariza do Bukarešte ni nobene iz- premembe. V Berlinu zopet huđi boii- LJDTJ-Berlin. 6. marca- (CTLM Snoći ao se Llu Aleksandrovom trsru, kakor tuđi t>o dniffih oestah in trerih. pričele zbir&ti ^ clike množice liudsiva. Okrog polnoči ic bilo okoli 30 do 10 tisoč lindstva t^zakai zbraneea. Dospele fo tuđi sterilne čete narodne mornarske divizije in republikanskeea voiaštva 8 topovi, ^crojniCi'tmi. ročnimi eranatami, bom-bami itd- Zbrana liLoožic-d. ie navdutmo r-ozdravliflla. Bilo io iasno. da ?o vsi i^te^a mi šije ni a Te čete so nato ob-j.olile redarstveno predsedništvo. kft-U»r tuđi mafristr&t in razne voiašnice« Kmalu nato ie priče 1 beeen boj za pojest \eh poslopli- NaihniM ie bil polo-žai na Aleksandrovem tren. Ustaii so zastavili vse svoje sile. da se pola?te i e razvili tuđi za magistrat- Poslopie >o obstrelievali z zninami in 0a na enem delu t>ornžili. 7^4^ tukai \e mnogo mrr«;ih in ranienih na obeh Ptraneh. Hudi boji so bili tuđi za razne ▼olaft-nice. Številne vladne čete iz okolice korakajo proti Berlinu na pomoć svo-iim tovarišera. ki bi se ob avoilein geda-3ijem številu mosli Ie §e znalo nr npi- rati ustaškemu navalu- Boii so trajali na Aleksandrovem trsu, v mostu in pri voiašnicah ves dopoldan z enako silo in do teffa trenutka se nišo ponehali. O Jzidii začasno še ni ni£ znano. Vladna. sniMsa v berlinskih bofth-LDU Berlin. 6 marca- (Don- k- ur-) Drhai, ki ie navalila na redarfctveno predsedniŠtvo, sestoie deloma iz oboro-ženejra delavstva berlinskih veletvor-iiic deloma iz oboro&enih brespodelnib in iz Članov rdeče voiažke zveze, nam* reč iz nbežnikov in oproadenih vojar skih kazni encev in končno iz oddelkov liudske momariSke đivisiie. Današnji oapad na policiisko predsedništvo, ki ^o ie vrall od dnure do osme ore dopol-ane. ie bil brezuspeSen. Posrećilo se ia ^amo malemu oddelku kakili 50 BM>£ vdreti v južni trakt polidiskejra prei-sedništva- Le-to so t teku dopoldneva £e nadalje obetreljevalL nakar se te naložilo erardski in kavaleriiski strel-ski diviziii. da iz^isti Aleksandrov trg in osvobodi policijsko predseđništro-divizija ie začela sroie delo ob 2. po-poldne ter era dovršila ob mraka- Potamni boii a* as nadaliviaio. Toliko to na že sedal gotovo, da ao vladne Ćete unašale- Liud&ka momaiiika divizija io izobeella na mornariSkem poelopin talo zastavo- Oddelek republikanske voiaške straže ie strelial na vladne če-^ nakar so le-te obkolile postojanko te stražo tef jo ftf&9tiVit vtMraJtbvv* Kazpnst on&krsra korespoiMleuc-iirpti nm«- i» u d i m p e š t a, ti- marca. \oiai Enio;>;-r Bčihra ic razpustil ko-lo-poruo?:'-!!! \ivm\ voiitejja mioi.^tr-stva. «cor it> ;^ iiiad raziirial ve^ti o novi »»rirui;.::-;, iii carske armpdc- Tako u- vnn* .r^l - pesier Uovd« členek o uejsivu. ila š.o sMiiie ni Oirrskcm i»ova »nnaOa. TA?t io bil radi tc-a članka za -! u- u^avlii-i!- ~\3yrl-.ini Rntakarii! T-DU- Bu-6 i ni p e m r a . G- hiht^^ fCTT'.^ Dane^ š? l>n-3eli uv.akarii kavarn aUvkati /-2»i*cvnio Ofi^ravo pa^itnine- Voč ka-v--'"» io rpvuč\ *- -?:'\-*:e zanrtih- M.iucririido "vicn V ?:nocttito- LDU- L"."(ai!i;.i', roartui- (ČTU ^ >orialno-o^iuc^rationi uoslar.ee Merunsrori i** ftavJl na inioUtra za uk vnrn":.nia. ali u- iij'iciavljen. >>turili o »pomitirfK'i sln.v-r.'i.».!i z-i L^onarda «a Vipt-l uotrehn^ ]Lo-1 t . . ^a doF.eže povrnitev kniižni .i*oli«**pi.-i l^ronard** da Viun-KniižnLpa ie izza ča?a N\v,*oleona v r ramuii. Po^ iinslfc !n n'OB^ne ussti. V ravnan]©! Puveriei-.ik- ra notranjc 7aiJove cospod Gustav Oolii sprejema v tDrkih, CctrtTdh in sonotih od 11. dopoldnc ča 1. popoldnc. Ce$k& obec v Ljubljani pofadi pravi-ddne l\Mcnni srhiirkj' členu každon sobotu v mistnostcdi .Narodniho domu*. Pr\'a schuzka v sobotu dne 8 t. ni. v 7 hod. večer. Wmy členu spolku a uvedeni slovanšti hostć jsou rvlište vitini. Frani5O^L:o-sli>vou>ka orsranizaeiia. Naznnnia se e. ćlunom. da ie> čitalnica v mali dvorani Naruinesa doma odprta vsak dem od 10 dr> 1J- dopoldne in od 2; do ^> T>onoldue. V isti dvorani se vr-^iio vsalv večer od pol 9. do 10- vaie zu k on veo* z at:-' i o- Ženski protestni sliod proti nasilni !a?ki in nemški okupasiii, ki se je vr?tl dne 2. marca v N :> v o m mestu v Narodem domu, jo bil časten dokaz, da se tuđi tamkajsije Slovenke 7avedajo in pojniuicjo Juli nove ju.^oslovanske demokratske dobe. Lcpo število žen-stva vseh slojev se ;e zbralo ter z zanimanjem sledilo izvamnju obeh grovor-nic gdćnc o/.>^s»f»nce M Orc>jjeve in gdčne. Cilke Krckove. Prva je opisala trpljenje naših oetiški oblik i, dm-ga pa je v svojem ten-eljitem govoru ogorčeno protestirala proti nasilju gra-bežUiveKa soseda Itaiijana. Nato je gdona. Grošljeva preči tala resolucijo. ki je bila z navdusenjem sprejeta. Pred-sednica za. dr. 2it»cova je zaključila protestni shod ter otvorila ustanovni shod podružnice >Splo^nega slovenske-ga žensKe^a društva« Ki*t zastupnica Ijubljanskepra >Sp!o^iega sloven. zen. društva* je pozdravila vse »iavzoče zborovalke ga. profesorica M. Wcs-n e r j e v a ter poročila o namenu in delovanju liubljanskesja osrednjega društva, precit'jla re5ofi:3ije» ki so bile sprejete na Ijubljatisekm obćnem zbora dne 23. tebruarja, in b.iavo đa ie »Ju-jtoslovanska žena«, izhajajoća v Za-?rrcbn (Pantovčak I ^). glasilo tesra društva. Glasno odobravanje je kazalo zanimanje za i:a5o žonsko stvar. Gdčna. M. Pfeiferjeva je nacrtala!a nuino potrebo ženske organizacije. K^nčno se je volll odbor, Id se te tuđi tnkoj konstituira!. Mlađemu društvu želimo obilo sre-Če in dobrodemeza uspeha. Uradni Usi- Izšla ie 59. Sievilka od 6. marca- PrinaŠa naredbo o iiiednače-niu pofirojev za pridobitev lekarniSke obrti, o noseffu po stanovaniih. razni s elužbe zdravstveneaa poročevalca VI čin* razreda« tedenski izkas o prenoe-nih boleznih. razclas fflode klaeifikad-ie koni. imenovani a, razpis račOBskih uradnikov VII.—X- čina. razpia shižb pri raoški kazztilnici y Maribora VTI* do XI. čina dva tiralici in razne druee r&zirleMBe. oklioe. rarpise itd- Prteioibina za vizum potne listine za potnike v Nemško Avstriio ie povi-sana na 20 K imovitei§e odnosno 10 K za mani imovite Jneo^Iovane- Prrotna pristofbina ie znasala 5 K- To STMjroči-lo nam pošilia linbliansko zastopstvo nemško - avstrilskegu državnesa orada ztmanilb zadev. Čiše«iiie> Višii fiolski svet v Linb-liani ie odpnstll iz Šol?ke službe na iavnih. ltodsicih In meščaaskih solan v ozemliu Deželne vlade ▼ Lfiubliani Karla Ahorneria etalneea nčite-Ha v Slovenski Bistrici. Leoooldirto Novak, Marilo Stranb in Viktoii-io Salvador istotam- Ciril Pre-sr e 1 i . uciteli v Lfnbecni. i« premeS^en na okoližko đefiko ljudsko Solo v Ce-Ma. Fran 8rebrnie. nadnSiteli v Zabukovin, 1e imenovan za učitelja na okoliški deški liudsld šo!5 ▼ Cellu, Pr-PrietovSek. zacaprn solski vodia v PetroTčata. ie imenovan za začasnepa strokovne^a ućitelia na meščanski Soli v Žalcu.- Čiifeiifc. ViSii Sol^ki sret v Linb-riani ie odpujptll iz šolske službe na iavnih liudskih in medčansKih šolah v ozemliu Deželne vlade v Liubliani Henrika Schiestla, nčitelia. Marilo Lercher. učiteliieo in MarHano Jekonja. učiteliico, Tse tri ▼ Slovenii Bistrici- N» maafe Tsest onim. ki bi se radi ▼mili ▼ NemJHio. Nemčko poelanižtvo na Donaiu ie sporočilo. da more Ie oni prekoračiti državno melo Nemčiie. ki im« naelednfe listine: 1- potni list ki ne «oe biti starelfii kot eno teto: % do-▼olienie polici iske oblasti iz onetta kr&ia ▼ NemčiiL kler 1e dotičnik pred voino delaL da se srne pri seliti t Netn-čijo: 8- izkas. da dobi ▼ reenici shiibo rndaria v dotiSnem krain v Nemčiii Brez teh izkazov obneine oblasti ▼ Nemčiii nikoirar ne puste čra meio in to radi tefikoč ▼ prefarmnl in urow^t/tu-(Ostanite doma in sprefoite te dela, ki era je ▼ izoMlfu« Doma naftyHe!) ^ Imejitelii srebrnih in slatfli hrabroelnlh sToHni ki »tannieio r Ltvbliani in ho-čeio. ro!»i. dft vac podfttke soo-rr»ii nio-stnomu mnslstralu Huhliansk*!-mu. Friponinift ?c pji» da ie iz ve>osra i>osceti. da hi bil rnož doma iz Doloni-^koca. na kar se županstva opozai'iaio. 1 da ne bodo imela nepotrebnih strofo v- Iz Folkan- V ^obotni številki va-•:eca lista io dotični dopisnik opravi-Čeno ocor^a. r da se m'itelie-renocrate na proiAniem šfaierskem premešda. roo. to (1a bi >o i ih o d s 1 o v i 1 o in iim z^ vediio zaprlo i»ot v na.šo državo- !'»<-dob;i^ kakor v Rimskih toi)lif*ah nad-uciioli Koror-ciietz so ie obnašal naduči-ttiii Ću«V*k v Žir ah. ki ee io zdai r»rise-lil k nem v Polirane, kakor «la pri naa žo ni mamo dovoli rncmu onakih- Tnfor-Kiiral rt^m ^e. Ziiir.ii ie pravzaprav moral iz Zič iu >em izvodel. da io renoirat v pravem pomonu besede- Za neko u^lucro od koni'ikih Kemcev, iim io dal uisnieno i z i a v o. da bo vudno de-lovni ^a nein^ivo. kar ie /vesto izpol- ujovEil kot ('Ihti nemskih rtnustov. kot strasten acitator za Nem^tvo ob pri-liki vsakih volitev- Oreaniziral ie v Žicali >iStaierriian6ko strankom in nie-cova žena ie se tik prod u^.tanovitviio miže divave govorila pruti kmetom, da bi bilo naibolie. te bi po voj3ki vse Slovence pobosili« Nioirovo uraduvanie a* Soli in nskai časp isri olurlni ie bilo i le nemiko in občovalni iezik s kmeti — ako io dotični Ie nekai besed razuniel — goveda tuđi nomški^ Iz 2ič io .scveda moral iti. a zdai caka. kakor sam pravi Io na bolišo mesto in prav pridno vlaaa proinie- Opozariamo vse okraino šolske svete, da niesrorih prošeni n e vpošte-vajo, viiicmu ^ol* svetu pa erovorimo, da .■>© tak ih renesatov ne premeSCa a in p a k odslovi. M. Koroiklm učiteljem in učitelilcam javnih ljudskih in me^ča uskih sol je viši i solski svet v Ljubljani nakazal službene prejemke takoj pri nameščenju in obvestil o tem učitelje* z dekreti, davčne urade v Velikovcu, oziroma Dobrlivasl, Pliberku in 2elezni Kaplji pa z rednimi nakazili. Vslcd mnogobrojnih pritožb je pa dognal višjl j šolski svet, da njegove odredbe nišo pri-bajale na cilj. Dogajalo se je, da je prejel učitelj svoj dekret, na davčni urad pa ni dospelo aakazilo, tako da ni bilo mogoće izplačati prejemkov, ali pa je dospelo na* kazilo, a učitelj ni dobil obvestila, tako da ni mogel iti po svoje prejemke. Višji Solski svet je stvar natančno preiskal in dognal, da je odpravništvo deželne vlade vse od-loke rediio odpravilo: ker pa tuđi po dva-krat ali trikrat odposianih odi okov učitelji, oziroma davčni oradi nlso prejell, Ie sum opravićen, da je na poštah ali na poti vmes zločesta roka, ki naga ja, da o Škodu je naše narodno BĆiteljstvo. ViŠji Solski svet Ie pred nekoliko dne vi brzojavno ođredil, da naj davčni uradi izplačujcjo službene pre-jemke po vsebinl odJokov, s kojimi se ix-kaiejo učitelji. Goriškim učitellem. vpokoleiioeiii ta ▼đovam« ki bivalo tostran demarkacijske Zrta* je višji šolski svet v Ljubljani odme-rfl in nakaza! vojnodra^injske doklade za leto 1918 in 1919. Prlfflasito se ie 80 aktiv-nfh učiteljev fn nčiteljlc 29 vpokojencev in 17 vdov. Za 19 oseb se Se ni nakazala dra-ginjska doklada. ker so potrebna še pojasnila. Deželno knjigovodstvo v LjubPani je dobilo ukaz, da nakazila po poStnl branfl-nJci kar najhitreje izvrši, tako da prejmejo upravičenci draginjske doklad© za leto 1918. in za mesoce januar, februar in mare po odbitku preduimov. ki so jim bili v letu 291& uplačani, v skupnem zneskuf od 1. aprila 1919 naprej pa v mesečnfh obrokih Reklamacije naj se vlagajo pri viSjem Sol-skem svetu. Usposoblienoshie nrelzkvšnie za ob^e Ifađske in sa mešeanske sole v pomladansfcem terminu 1919 eo pričnt) na državnem nčiteliišea ▼ Liubliani v petak, dne 25- aprila ob 8. nri- Pravilno opremljene prošnie za pripuM k nsposoblienostni prelzku§nii ie do dol-skem vostvu nredložiti pravočasno okrainenra šolskenni svetu, da bodo naipozneie do 10 aprila v rokah iz-pra^evalne komipiie- Pozdravi iz Italiie. Uredništvu ie poalal pozdravno dopisnioo in no vole t-na voščila ff Franio Grosar. narednik bivJeea pešpolka 127*. iz itali-ianekeea roinefra vietništva ffmpa Jn^oslova-nov, CasteJo di Anzano. provincia Ve- rona- Pravi, da ie tam ćela vrsta ro takov iz bivše Kraniske in bivše Spodnie štajerske- Imen ni smel navesti- Dopisnica Ie potovala od % ianuarja 1919 Rekord- Počasi se zopet bližalo normalni 6asi in £ niimi r^dni promet-Od danes obiavlienib nažih ženevskih brzoiavk je ona o Trumbićevem me-; morandum bila odđana včeral ob 11. ori 25 minut predpolđne. v Liubliano pa ie ie prišla ob 2. ori 30 minut ponoldne. rabila ie torei samo tri ore- Ena laetov-ka sioer še ne napravi poleti a. loda raoveseliiv ie takSen poiav vsekakor. potera ko smo bili navaieni na toliko rasnih oenznr. zabran itd*. da se nam Ie ie čudno zdelo. 6e ie brzoiavka pri-ela v 48 turah na naslov, pismo pa v 10 dneh. Kdor »i prmese izamblieno Hstnico z vsebino. dobi 800 K nairrađe. — Fr. G&lle, Mestni tre 19.. III- nadstr. ! Vremensko Dorofflo. 6. \2. pop. 736 71 10* ftl. igx. I obta«ao i . a xv. 364 ft* SL jgt. 7. 7. U. 7357 W iLm. Msvias v 24 urab mm 3*2 — Srednji vCeraiSna temperatura *4*, normalna 21» VKmnsktia^cđ t* Jutri: Baiiejfa atver- ^NKPjplMIHa vaw ipb USPEH 2IGO5ANJA SA HRVAT-SKEM IN V SLAVONIJI. Zagreb, 6. marca. Kakor porocajo iz firiančnih krogov, je bilo na Hrvat-kem in v Slavoniji figosarrh bankovcev za 1 in pol milijard kron. Ta svota ie mnogo manjša, kakor so sodiii preje pesimisti, ki so domneva'u» da fluktuira v Banovini kakili 3 do 4 milijarde kron. Vsem ;asm!k m samosvoiili ribo-lovnih okruio-'. l.astitiki rihn'ovnih ckiajev .se r>cz»vljejof Ja nei .i.doma po-roCaio, Ce imajo i »v v zaKupii in za K> teri znesek. IVicicvna r«froćila je poslati Sloven«*i} «c» eiijski dr»ŽL. v Liub-:jani do koiu.i triared t -.. U varsiinj riii»»ltivj. N:unania se, c'a so vsa dovoli ;nii r/ arM:;a v blej-skih vodan orcklicana in oJ scciai na-prej nevcljavna. N.ii'ii potreba je. Az se po vojaštvu uričem voJc i:oi>ct naool-niio z mladim zaroclom in tako /boiša-io. Ko se bo to godilo, se hoJo zopet radevolje daiala .!ovo!j*:tua. do taZas pa naj se potrri- ^anr jsila se je Nar^Jna vlada, da r.ani r>r:de na poinoć s stro-jrimi idreuba'ia; naproša se pa tuđi orožništvo in obVnstvc«. «Ia nam s ki promet, da se ie v Lfubliani ustanovila vladna komisiia za teriatve r/roti bivšemu erariu- Kdor ima kai ter-lati. nai razclas preoita! Za gozdne đelavce. Državna posrcdt>-valnica za delo naznanja: Oozcini delavci za Bosno se za sedaj ne sprejemajo več. ker je število popolnjeno. — Ljubljanska kreditna banka. V mc-secu februarju se ie vložilo na vložne knjižice iu na tekoči račon 28.196.535 kron 71 vin^ dviffnilo pa 21.013.212 K 02 vln. — Stanje vloc konconi februarla 111 milijo-nov 749.205 K 48 vin. LDU Zar:rcb5ka borza. Zagreb, 6. marca. Sklepni kurzi današnje borrc: Denar Blago Banka za trgovino, obrt in industrijo, stare delnicc . 450 465 Banka in hranih.ica za Primorje, stare deMce . . 486 494 Hrvatska eskomptna banka: stare delnice .....— 1475 Cskomotna in menjalna ban* ka, Brod, stare delnice . oSfi 395 nove delnice . 372 380 hipotekama banka, Zazreb: stare delnice .... 430 440 Jadranska banka, stare del. . — 935 nove del. . 870 880 Hrvatska kreditna banka: stare delnic« .... 1035 1045 Narodna banka, Zagreb: stare delnice .....— 455 Obrtna banka, najnoveHa emisija ... ... 246 256 Poljeđelska banka, nove delnice ........— us Prva hrvatska Štedionica: stare delnic© .... — 8950 nove delnice..... — 8625 Riječka pučka banka, stare delnice ...... 202 207 ZemaJska banka, stare de!. . — 770 nove del. . 678 735 Slađfcor. Osjek ..... 2500 2750 ZacrebSVa tovarna za stroje 200 — Kultura. ODozarjuno na XI. predavani« »Akademije<-. V sred© 12- t- m ie bli r»redaval ffospod Silvo Domiceli o bio-losriii naroda- Rozmotrival ie vpraša-nio zelo zanimivo z docefa znanstveno-naravoslovne*ra stalisča- Vzel i© narod kot naivišii oTe^nizem in sra naravnom secira\ po ndih in oreranih. v telo in dušo- Poudarial ie razliko med narodom, ortranizmom In državo (raznarod-no), oreanizaciio- Nie?ovo razlacranie ie še posebno zanimivo in aktualno, ker izhalajo same po sebi iz niecra nosledi-ce: — 6amoodločba, pripadnost tnie-iezičnih mest v narorlnem tele?ni itđ- — Drueri del predavanja se ^T.ši v soboto 8. sndea ob 8- uri zvečer v I nadsrrop-iu realke v Vesrovi ulici. Pri6akovati bi bilo, da se ga razun navudnocra ob-činstva udeleži tuđi znanstveno intere-aircuu kro^i- Vsebino prvesa predavanja ffovoraik zažetkoma kurzoriški ponovi- Repertoar Narodnecra rlcdali^da-Dramsko sledališče. V petek, 7. marca t. 1* ostane erledaliŠČe zaprto- V soboto. 8. t- m- ob 1C-&- zveoer Henrika Ibsqpa >Strabovic izven abOĐemen-ta- V nedelio. 9- t m- ob 3. popoldne >. • - ulica Atov« 15< izven abonementa. V ponedeliek. 10* t- m. ostane ffledali-šće zaprto. V torek, 11- t* m- ob HS. zvečer H. lbsena >Strahovic sa abone-meat >A<- — Operno crledali-Š6e V petek. 7- t- m. ostane ffleđaliiSe zaprto- V soboto. 8- t m* >Manon< sa abonement >A< V nedelio, £• t- n> ob K8. zrečer >Mamaelle Nitouehe< Izven abonma* V ponedeliek. 10* t. m. ostane ffledališče zaprto- V torek. 11. t- m* ob /»8. zvečer >Boheme< za abone-ment >B<- Praakcošeia* — mednarođen |enk-Tnstitut za sociolofldio Solvav v Bru-sliu ie naHlovil na mirovno konforenco manifest, ki arvetnje, nai kongres pri-pozna franeofićino kot internacionalno pomožno obcilo. in priporoda nosnie teira irzika v Ifodskih šolah rmh de-žela Ker mora biti nmetni iezik fflede na dosedanio knltoro pač osnovan na latinMini, ie bolte privzeti na nieca meeto živo franeoeko rovorioo sboc njene iasnote in blagozvočia. Zanio go* ▼ori dolffa tradieiia, to ie še sedai di-plomatS&na. pa tuđi nosniakn neobho-đen idiom sai ie »ed živimi ieziki ti-sto kar latinščina. in crS6ina med mrt-virni- Bati se ni sastran teca nikakeca imperializma: franeoeki sdravi razum, plemenitost niearove*a teatrovanla. vl-aina nieffovih ridikov bodo odatranUI a^oel francoeke hHcmmom&t nad a^a-AasL —1> JU Najnoveiia poroHla. Poročila liabUanskega đopisnegm mrašm. LIKVIDAajA AVSTRO - OaRSKE BANKE, LDU ĐunaL 7. awca. (ČTlf) Generalni s\et avstro - ogrske banke je v svoji včerajšnji seji skleniL izvesti Hk\idacijo že sedai in pooblastiti ko-vernerja, naj stopi v zvezo z narodniim državami in jih povabi, nai v odsek za likvidacijo pošljejo svoje zastoomke. SUDAJ 2IGOSAJO SE POLJAK!. LDU Danaj, 7. marca. (CTU) Poljska vlada je odredila žisosanje avstro-osrskih bankovcev. Prepovedala Ic uvoz teti bankovcev v poljsko državo. Pntniki sniejo imeri^pri sebi jei 500 K. ~nkHii Ooiifti »i". Članarina 8 K, intanovnina 200 K Društvene vesti in priredltve. Uradništvo denarnih eavodov na Slovenskem- Uradniki in nradnip^ veeh tlenomih zavodov na Slovcnekoin s<* vabiio na sestanek. ki ?e vrsi v nedelio. dne 0 t. m. ob 0- v palonu restavradio -Iliriia-r v Kolodvorski ulici. Poročalo .se bode o uspobn započete akciie za zboli5anic ffrnotnesra položala v smislu 0. febr- spreietih resolucii id ^e hode sklepalo o na4alinih koraklh v đo-^iro kemeneea usneha- Ker bode zbo-rovaiiie velike važnosti za uradništvo v.-akeca denarneca zavoda, in se bodo na tersi sesiankii volili tuđi odposland uradni stva. ki bodo upravi?«ni % upra-vami skleniti obvezne docrovore. zato fe nai polnoStevilno udelefe nradnild in uradnir-e v.^alcnsra zavoda- Uradni-5tvo Jzven "Linbliiuie. ki se no more ude Jež iti polnoStevilno. nai odnosite na zborovanie vrat po cneca tovarlšft s pooblastilom. da moro pođpisati even-taelno potrebne iziave- Slov. tFfirovsko druntv« »Merkur* naznania avoi!m rlanom. da Drične s poukom 3rbo - hrva^člno dane^ ob 7. zvečer v društvenih prostorih T>o\\bn<* 5!ane. ki ?e nnn^ravnio nrlel^'/^vati te-jra r>oiikd prosimo zane*liive udeležlM*. Zasebni jrozdiii uradniki se poziv-liaio, nai priiaviio potom spodniecra nn==lova svoi .^hižb^ni ?;na?ai in ftro-kovno izobrazbo NnTnen tesra i** orsra-nizirati se v svrho '("itlk* našib živ-lienskili in stanovskih intoresov. povodom zasnovane n«ra.rae reforme v -naJ*i državi- — A- Verbič. crozd. upr«. Verd - Vrbnika._____________________ f Dodatne -IHkorne izkaznice /3 otroke do 6. leta, .ra dojece in r,<*sečc matere se vsled p*^uianjkania sladkor-nih zalog zaćasno ne bodo i/dajale. — Sladkor bod ft priše! v Ljuljano najbrže okrog: 20 marca, ker je radi žmc-sanfa denarja v.p Cc^kem zafasno vsak osebni In tcv->ml promet s če'noslova-ško prekin^n Poizvedbe. -Pofirreša ne Franc Jontess fa St-Janža na Bolenipkero- L 1916 so pre-ieli niesrovi porodniki vest da ie bil viet in odpe1i?n v Kokand, ozemlte Ferehana, Hu^ko- Odslei ni o nlem no-benencea sledu več- Kdor bi kal rede! © imenovanem. se vlindno naproia, nai Drot i povrnitvi stro^kov naznani to na naslov: Jožef .Tontez. H!n1e. tw>«« St-Jftnž. Dolenisko. Tztrnbila ?e ie ?rna boa v blizini co?ti!iie Anžok- Portom naiditeli se prosi nai io izroči v ffostilni pri Celar- Zgnbila sem v poneđeliek »vnčer ▼ Nnrodnem domu rnr Holirib belih ff^n-ce-rokavir; na notriinii strani istih ie ▼nisano moie ime Pošteni naiditeU n»i iih ođda Ahne.lievft cesta 5t, 1 ali v upravni *tvTF ^Slov. Nnroda«* .Tožef BoŠkin. zit'or. ie ođSei nrott Trstu 6- f^ne^nbra 1018. frosi <^e Jfflor bi kai vedel o niVm. na1 blasrovoline naznani. kic se nahnin- Anton Bo«kin. dolf*Tn>ki kolodvor. TJtiblianA- Jloka^rn! Zsrubila ?e ie d?i*» ?7 februari a t- 1- dopoldne od Rimske ceste do Dunaiske ceste iz crneca nsĐia ko^uhasta leva rokavica* PoSten naidi-teli se l^po nrosi. da io izroei v ut>ravi teffa lista, ker io ie izffapilft revna oseba- Tzcrubila *c ie dane«= ena frna He-narnica s srodno vsofo detiarin. Po?ten naiditoli nai io prinese proti nasrT/idi v Kolodvorsko ulico št- 11. I. nadstr. Iidajatefj in odRovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnioa in tisk »Narodne tiskam««. Stran 6. »SLOVENSKI NAROD«, dne 7. maiea 19l9 tf/, ftCV. tim ae nam i mm A 3—4 m zeleoegi baržuna (zameta) in atx> zofo v dobrem stanu. Nm KvaM. vsttCsi afla, Dtntfilc 2755 iftlfH 107 ** dr°- in «»ovprego, LUlMi fU, skoro nov, z dvema se-dežema za 6 oseb, tndl kot zapra*lje-nec rabtjiv, mm ngodno proda. Po-oudbe na naslov Iterel Fisml, St. šiikt IM, LJbUIim. 2763 ZOttU PtnOUS! nega'uzreda. 60°1et star, želi v svibo Ženitve znanja z gospodično ali vdovo brcz otrok v starosti 45—55 leta. Posestnlce i majo prednosLPismene ponudse pod »Pd-testefca/2729* na upravništvo Sloven-akega Naroda. 2729 feKti km q bHfc vi&Kdh K 420 in v >/4 steklenicah K 6"50 se dobiva pri Hinko Sevarjo v Ljubljani. _______________2752 ____________ smwi n mm. ^'■' drugih pisamiskih dcL teli SMSrtau na i raje pri kakem velikcm trgovstcem -odjetju. Ponudbe pod „Strtjeffcka 2741* nt upr. Slov. Naroda. 274) KflČ9li lifta ako so sortirano nabrani, KmIU UjC, se plačajo 10 K čez dnevno ceno. Kateri hoče pojasnila kako naj bodo raeSani lasje nabrani o:. nakupljeni, da zasluži pri kili 10 K več. naj voraša pri tvrdki Ivan Ma-ro?t prepartetja ia trftfiit i Usni ? Žalca pri Celja.___________________2743 Pf 9DISP naredb, zemljektifižnih izvlečkov in drugih spisom v slovenskem, " w|f I*PW nemškem, italtjanskcm, francoskem in angicškcm jeziku prc skrbi najhitreje in no zmernih cenah »Sploftna Zavarovfllaa prtr#rfo-val-išca" eiednllika aL T., KL nadstr Uraćae are od 9.-11. don-In od 3.—f. popoldae. 2640 Pozor, nprouizncije in tvornice! Svila: svinjska mast tnoka, sir, prtstni liptavski itd., v koti kor se dobe izvoznim — dobavljani ceno. Kupnjem vse industrijske rekompenzacijske predmete. Prosiec za brzojavne in pismene ponudbe in oferte. 6. GRUJIC. Velika Kikinda (Hagvklkinda) Banat. pst Naprodai je vtija loliOia lenil is mođeraili -mm svilenih bluz in spodnja krila T raznih bairah, kakor tuđi lepa Svic&riika SVILA, vse trpežao in poceoi. ■u|S|AA2|#% DA9NI9II Ljubljana VII, Lepodvorska ■ninajlO KOSfnaflf uHca tOl, oorngl sprat. — Manufakturno blago kakor preproge, blago za pchištvo, zavese, bele in tuđi Stofaste, bar- vane, pogrinjala za postelje »koDcrte", koltre in volnena ogrinjala, tuđi ogrinjaia za potnike, sst'nsk:- podloge, barvane klote, šarene krctone kupnje velika firma v vsaki količini. Ponudbe pod šifro .Rcelu«* r.a Blockneiie* zavod u oglattvenfe, Zagreb 1-78. 2569 , Mesarske te&tnice lasfoega Izdelfea Ima v zatogl tvrtftca KAROLOSAR,HDriborn.D. Gcajska ulica Itev. 28. — Tovarna vsakovrstnih tehtnit. ™ Cene zmerne. — Popravila točno in ceno* Industrijalna tvrtka u Zagrebu traii vjeStog dopisnika perfektnog u slovenskom i njemačkom jeziku sa poznavanjem hrvatskega te italijanskega ili francuskoga. Ponude sa naznakom prakse, referenca i uvjeta pod šifrom »Dopisnik" na Bloofcnerov zavod sa ufla- ftlT«nl*f Zaf rob, Jiir]evsba ulio« 31. Ma mnogobrojna pisac sa kakor tadi vstmsma vpra-taofa novoljujem si tem potom vsem interesentom naznanfii, kaj imam vedno v zalogi: pohlstvo, mebkl les, bsrvano, omare, postelje, miže, stole, obešala za. obleko uraivalnikr, kuhinjske oprave, zimnice (fedennadraci, dratmadraci), pisalne miže v večjem številu, nadalje imam vedno veliko zalo^o tuđi pohi&tva iz trdega Sesa- Pripotofa se 2674 trgovina pohi^tva Vido Bratovi Ljubljana. (Kolizej). Ljubljana. flln nulo rablfto fn ekfantt« VI9f mm ina. njutaV M Inku ihlb m J**** "p^i** UMKM Rfql aa Uanm trfa J/it t Urtijaal._________________ 2793 bfeTfcitoiraina^ Oact. f aaiUaJ._________________2737 faniaah M dT» krojaška pomočnika aPlCjRM X zm veliko đeto. Martii ^■koUvl^#Jat St.SrtkA. LjiWj»M. 2772 PDiAin ii tinti koTil^a". »iklič, Stari irg 1.________________2721 ■fftlri ffltffii novl< nllki •' fin'-^j Blim UI!;I» usnia, št. -i i aa nfUj Kje, pove uprav. Slov. Naroda. 2717 Rtnifki Vffrifak dobro ohramenp se UUDni ittliLnL proda. Krakovsi nasip 5t 4. II. nadr 2736 Ihvtr ravno strunjen, tvrdke MOlIer, lUulll, •• po BflTtsi ceal pro4s — Poizve se Mikloiićeva cesta 8 L 2710 Iznjn nrarsti nno&il ^et'r. Želi. in sicer s prehrano in stanovanjem. Naslov pove uprava »SI. Naroda". 2781 Vojafta :m raiforn l^'^ui ^crjeta ulica it I, IL aađstr. aa de«ao (aed S. ia 4. ar» p*p«!dae.) 2784 fst avtomodiliil pUitet 935 135 •• kapi. Pismene ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod .Novi 7800*. 2MX) Divatni ttnii ra2|i*ni sistemi, s »lov. riSOlHI illUJI, tastataro se takaj ceno prodaj*. Ponudbe pod Pu&tai predat 76* 2332 Parni strni 30 IP li parai tutel je naprodai. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 27< 6 fBa:3H se *^e 5ted 'nik za rodbino uPfClll 5 oseb. Naimnila se prosi vposiati pod .Rodbina'2751 ** na uprav-niStvo .Slov. Naroda■■____________2?51 droDno in debelo dne 10 U. fn 12 9 Siretaa fiiilia za oerHo "^™^- be na upr. .Slov. Njrora* pod .Sprctai 27W. 2795 Rins? *e 8Prc)n>e pri boliši družini na Uljai stanovanje in hrano. Elektrtfna luč na rr. 7 pol ago. Kje, pove upravniStvo .51. Naroda*. 2785 Ral! fn.m«ftjf 5—6 PS. 220 voltov za UcHiriaBIsi vrt.mi tok um Andre. Kreftr, ttrojao arizarstvo, Vižawrje-St Vldj 2684 fndSIF sarnostoien» se sr»rejme za po-tfUHdlt pravo sodov. Delo za par me-secev. Vpra^anje na tvrdko Mika Ova-bea, Vlilja £ora 269P Fnhmr anant 18X24 z dobro optiko IBlHyl. d|l9l0l event samo objektiv in saMnlrni stroj se takoj kapi ali ta zaaeajs. VnraSa se pri fotografu HfiB-sefeer. Ljabijaaa, Gossoska nlL IC 2723 tvafs iain v originalnih zabojih a afBii fflUl 1440 komadov proda po 72 vinarjev 1 komad pri osebnem prevzemanju ali plnčMo naprejEaL S«f-saiz. ttfatec S». Štajersko. 1434 Kfasi tlflfkdi Konc elektrieiri strojni idLCDUUH. voditelj vsake vrste stro-iev, sprejmem tuđi v hotelu. Več po dogovoru. TavCar, Skofjaloka.ZaMca 28. _ 2799_______________ tonbMlI toM PrcP«>sto dekle, ki se •PRIHCI lili) razume na vodstvo kniig in razpečavanje tobaka v glavni zaiogi In je dobra računarka. Ponudbe na naslov: Marija Mtier, Zaftffe o% Savi 2688 ftri:aa aiMlm več ^soc kom, pre-•U&HB DliUB, cejšnjo množino cementnih cevi (rorov) in več metrov traverz nm mo proda|alo v nedeljo 9. t. m ob pol 3 pop. v pivovara! m VrfcaJkh____________________ 2757 vai u % u ^a m% m 0)^4* DEueia piv an BuBSiaaBiz za v kmečki vodni mlin. Plača po dogovoru. Ponudbe na Jaaesa LoTiia, *o-sestaika mfima ta Sage v ŽeUfJa pri Prigorki p. Doleoja vas. Klbaiea. Kraajikt. 7aF;iviiltf hlraist odnosno hifoica ae iS£e idLžiljlf MloM Ponudbe z navedbo po-gojev in dosedanjega slnžbovsnji naj se t lože do 15. t m. pri uprav. .Slovenskega Naroda" pod .Prosto ttaaoTaaje 279S'. rm nOIIHDllIJI; znanjem slovenskega in nemške^a ter po možnosti laSke^a jezika, stroj episja, slovenske In nemške steno-grcfije i$Če večje podjetje. Ponudbe pod .KorespoadeathMa/2783* na npravnfStvo .Slovenskega Naroda*. 2783 JlUliC HLZm kot pomočnik prva moč. Službovtl sera pred vojno kot poslovodji v večji pekarni, med vojno pa v vojaški pekami. Sem veSč slovenSčine in nem- ščine, samec, srednjo starosti, posepujem obrtni list. Ponudbe se prosijo na: Ja- ■ci OsierzeU UstaiC it. 39, PoiU Korfe. 2762, Krema za britie 1 lončić iz poredana K a-—9 1 tuc at MILO za BRITJE 1 komad SS.-P 1 kg S SO.-.Prti vnoSiljatvi mesna naprej dobavlja 81« Javfctr, eksportno podjetje v Ilfro bv «ttr. 199 PotrisuiAai S/HL db-vtmka._____________________4798 MILO jam£ene kakovosti, 40 °/. maSCobe, na dorbno in debelo. — TrfOfd, te nii- dite aaroCiti 9 Irj u p^skasafo pri LUD. DOLENCU, lJmMJsm, S*. NM caata tt. •• Za stop st vo za SlovenHo i« komisijsko prodajo »tntm* torita v Ifrtllaal. CenL poiMdbe pod .Komialja« n i JBjBajBBJBvidB^B' ^mmM^Bw^^m^^^^^^^^^m' ^^^^P ■^^^^^^^^^^^^^p^^^^P^^'^p^p^^^^^^B* IMiili 01 AiadMaflaaflšdBdv lfanaadMda^ ^IOVcURSu nanrall %m spraime. Igtuta Njev Jbt. tUaniM. 66% udio za brltje! 1« MH v mak! tt*1"1- Štand SS gr stas« S H. ■■■pttllll- 1950 JasUKO Ptotar, Sp. Siska, Ljubljana. Kupim do 20. marca 1919. vsako množino ježić po najviSji dnevni ceni. — Prosim ponudbo pismeno kakor tuđi množino in ceno. Jakob Fančlč, Kavo mašio it, 79. Modni ulellleM.ŠflflC Sprejemne ore od 10.—12. dopoldne in od 3.-7. popoludne. Ljubljana. Kongresni trg 4-./I. ———— (Gerberjeva hiia). ——- Več vagonov zdravega KROMPIRJfl V« *0 krra meterscat fre* vagoa ■h ima naprodai ■— i\tim\it Daruvar, Slavonija. SUHE GOBE vseh vrst, ne meiane, kupujem v vsaki množini po najviftjih dnevnih eenah. Istotako iztočen, trčan med v večji množini. F. SIRC, KRANJ. ikt M s tretanujea slarfk *■ keadčtia aičeojeai uainilfe dosele isto, Naimoderneiše banre, prihranek denarja. Pm k 4nQi MhL Mm a tonrajt. kniCu ffinji, prnl« li snUo-Sknit peila a^a-a. i#%C BBlaFAJ Tovaraa: l»o||aiialcl naaip II. 4 ■^r JU)« ■CBIVffif Podralalcai Solenburgova ul> 4 _—_ PosVtna sisiro6lla aa točtno lanrrftajajo« —aaa—— I JortamKi mmi za?ođi 16 H Ballaka tvaralaa cementa, aka. draitro ▼ Ralfl« ■ H lrbl|av akcijski kapital dva milijona dinarjev, je Ivsled K H vojne precej oškodovana in si išče tem potom B I mpotekarno posolilo ma. 600.000 I H od jugoslovanskih denarnih zavodov, da bi se mogla Bj ■ tovarna popraviti in čim preje spraviti v obrat R I Ponudbe naj se blagovolijo poslati na g. ing. eh em. JHJ ■ MIHAJLA ROZMAN, tehn. raToatelj Riljske fabrike cementa, g| ■ LjHbljina, VII, Lepodvorska nlica 51ct, 181. || Detelsia srasa za tsfakl promet In tnrlsftko ▼ LJnb-IJar% atanalaka aoata 1S. asfno oposar|a hotellr|ev gost!!-sHterfe in druge interesente v prometnih krajih, posebno na Go-renjskem, da se je ustanovila vladna koatlaila sa terjatve pFO« Mvionm tftria ▼ MnUJani, ki naj ugotovi in izterja valno odUkotniao. V to vrsto spadajo plačila za nastanitve, plačila za pov-zroCeno škodo na mobilijah in imobilijah in plačila za druge vojne dajatve. Dosedaj so se te Škode le deloma cenile in večina teh aktov se od vojaškega poveljniStva v Gradcu, kamor so se poslale, vkljub vsenra prisku ne more dobiti nazaj. Pri teh žalostnih razmerab je dolinoat ▼ankoajai promet-sefjm tutareiasll, da se z vso nemo sam poteguje za imenovane odškodnine, tuđi ako se je cenitev že izvršila. Vsak interesent naj se pri pristojnem okrajnem glavarstvu na-tančno prepriča, ali je njegova Škoda cenjena in ali so dotični ce-nilni zapisniki vsaj v prepisa na razpotago. Ako tega ni, ali pa ako se njegova Skoda sploh Se ni cenila naj to takoj prosi na zapisnik, da se cenitev brez odloga izvrši. Vsak interesent naj se potem briga zato, da čimprej dobi resitev. Vgotovitev Skod je nujno potrebna, da zamore naša vlada pre-skrbeti njih plačilo. Svote so velike, njih izguba bi pomenila pro-pad naitb pfometnih podjenj. .'&Ć&&Č&:>„••-