Književnost. 185 Razmere naših dni so se v tem oziru silno zamotale. V ospredju češkega in vsega avstrijskega javnega življenja stoji nerešeno češko državnopravno vprašanje, vtelešeno v češki kroni. Upajmo, da se zacelijo rane, ki jih seka nestrpnost državnemu telesu in da se vresničijo besede prvega strokovnjaka v češkem državnem pravu dr. Jos. Kalouska, ki pravi: „Ni treba opuščati nadeje, da Slovenska književnost. Knjige „Dru%be sv. Mohorja" ^a L igoo. Slovenska Pesmarica. Uredil Jakob Aljaž. Izdala in založila Družba sv. Mohorja v Celovcu. II. del. — Gosp. župnik Aljaž nam je zopet zbral krasen šopek duhtečih cvetek slovenske pesmi, krasen šopek, umetno sestavljen, poln najrazno-vrstnejše vsebine. Od preproste narodne pesmi do mogočnih zborov, od nežnoljubkih do krepkih, ognjevitih skladeb. Vsak posameznik dobi kaj primernega svojemu temperamentu, vsak pevski zbor, bodisi moški ali ženski ali mešan, bodisi močan ali slaboten, bo dobil kaj, kar mu bo posebno ugajalo. Povečjem so zastopani vsi slovenski skladatelji. Največ je pa narodnih in v narodnem duhu zloženih pesmi. To se nam zdi velikega pomena zlasti za povzdigo poštenega, zdravega narodnega petja. Zakaj zadnji čas so začele marsikje izumirati lepe, pristnonarodne pesmi, namesto njih se pa vtihotapljajo lahkokrile pritepenke dvomljivega, opolzlega značaja, brez pesniške in glasbene vrednosti. Zoper to ni drugega pomočka, kakor da proti tej izprijeni damo ljudstvu zdrave in tečne hrane. Le s pesmami moremo iztrebiti zajedavke, ki prete okužiti zdravo telo poštene narodne pesmi. Kar je narodnih pesmi v tej zbirki, so res take in tako prirejene, da se jih bo ljudstvo zopet rado oprijelo. Harmonizacija je lepa, tudi izvečine živahna, a vendar ne izumetničena. Narodne pesmi so ostale narodne, čeprav se nam kažejo v lepši, finejši obliki. Med drugimi zbori so izvečine taki, ki smo jih že srečali v drugih zbirkah, nekaj jih je pa tudi novih. Med skladatelji se nam je v tej zbirki predstavil tudi g. Aljaž sam, ki se je v prvi zbirki — rekel bi — držal v rezervi. Njegove skladbe diči prijetna melodika in nekako ljubezniva har- tudi Nemci spoznajo v tem svojo in ne samo češko korist, če stopijo narodna in politiška prava prebivalcev po deželah češke krone pod obljubo kraljeve prisege ob kronanju in če se torej s soglasjem in k pridu vseh udeleženih strank zopet zaleskeče Svetovaclavska krona na glavi češkega kralja." *) x) Češke statni pravo. Praha 1892. str. 559. 560. monija; na človeka napravi vtis kot če posluša prijazno bohinjsko govorico: je nekaj krepkega v nji, pa je vendar voljna in mehka. Zato Aljaževe skladbe ugajajo, le „PeriČnik" ne zadovolji — dasi je dobro zasnovan — ker nima pravega konca; uho še nekaj pričakuje. Zakrije se ta nedostatek precej, ako se poje cel predzadnji takt precej počasi. G. Foerster, slavni naš mojster, ima tudi nekaj skladeb, ki nam še niso znane. Njega jedrnati slog in živahna, umetniško-dovršena dikcija sta znana ne-le pri nas na Slovenskem, ampak tudi preko mej naše domovine daleč naokoli. Kar on zapiše, to drži, bodisi da piše mogočne koncertne skladbe, bodisi da se poda v preprosti dom narodne pesmi. Skladbe g. Gerbiča so izdelane enotno, te-matično: par navidez pogosto preprostih tema-tičnih stavkov —- a bistri duh gospoda skladatelja jih umetno razpostavi, zveze in preplete in nam poda vsem umetniškim zahtevam ustrezajočo skladbo. C. p. Angelik Hribar ima tudi precejšno število plodov svoje muze. Njegove skladbe so zložene v lahkem, poljudnem slogu. G. dr. B e n j a m i n I p a v e c nam v tej zbirki ugaja zlasti vsled svojih v narodnem duhu zloženih pesmi. Zelo nam ugaja „Molitev" iz „Teharskih plemičev". Pri tej naj se v zadnjem taktu izpre-meni tenorjev fis v osminki fis-h, v prvi vrsti naj poje bas v predzadnjem taktu d mesto zadnjega h. — Njega brat g. dr. Gust. Ipavec je zastopan z eno samo pesmico, pa ta je izvrstna, prav narodnega duha. Precej drugačnega značaja so skladbe gospoda Laharnarja. Skladatelju se marsikje pozna, da izvečine komponira za cerkev. Njegovi motivi so pa pogosto zanimivi, dobro izpeljani, včasih široko zasnovani; najbolj nam ugaja pesem „Mladosti ni", zlasti še nje veličastni konec. Književnost. 186 Književnost, K. Maš ko v i „Mlatiči" so nenavadno krepak, humoristično nadahnjen zbor; ako ga bo pel močan, izurjen pevski zbor, bodo posluŠavci v duhu postavljeni tudi iz koncertne dvorane na pod med mlatiče. Mala pomota je na str. 65. v 2. vrsti v 1. taktu v basu, kjer naj stoji h mesto drugega fis. Skladbe č. p. Hugolin Sattner-ja imajo na sebi nekaj finega, karakterizira jih krepko, mar-kantno izražanje in izborno poznavanje duha posameznih pesmi. Le poglejmo odlomke iz Hribarjeve „Naše pesmi''. Skoda, da so le odlomki, ki se jim pozna, da so iztrgani iz večje celote Razen omenjenih so zastopani še drugi skladatelji večinoma z manjšimi pesmicami. Naj omenim le vrlega gosp. Fajglja, gospoda Ferjančiča z njegovim čvrstim ^Pozdravom", g. Tribnika z ljubeznivim „SlavČkom" idr.; kot harmonizatorja sta v prvi vrsti gospod Matej Hubad in gospod J. Žirovnik. Štv. 18, 19 in 25 so brez imen skladateljevih. 19 in 25 sta res krasni. Med cerkvenimi skladbami je pač najboljša in najbolj zanimiva slavna skladba Gallusova: „Glejte, kako umira" (Ecce, quornodo moritur). V popolnoma drugačne sfere nas zanese ta umotvor, nekaj resno-svetega, nedotakljivega ima na sebi, kakor sploh skladbe iz časa Palestrinovega. Skladba napravi — dobro in umno predavana — mogočen vtisk. Ta veličastni zbor bo marsikakemu cerkvenemu zboru dobro došel za veliki petek, kjer imajo navado peti pred božjim grobom. Tudi ga lahko izvaja moški zbor, ako se postavi kvinto nižje v As. Drugo ostane vse tako kot je pisano, le II. bas poje mesto C in Des (kjer je sedaj G in As) c in des —- Na str. 208. v drugi vrsti naj se razdele zlogi — šče svoje — tako, da pride na —šče le polovna nota es, osminki d-c in oba četrtinska d v prihodnjem taktu na zlog svo—. Impozanten je zbor Lisz tov; original je postavljen z orglami, škoda, da so orgle v zbirki odpadle. Gosp. Hladnik ima lepo, melodiozno Marijino, p. A. Hribar pa med drugimi eno svojih najlepših Marijinih. — Riharjev „NovomaŠnik" je pač vsakomur znan, všeč nam je lepa harmoni-zacija. — Toliko o skladbah samih; v podrobnosti se pri taki množici skladeb ne moremo spuščati. Omenimo naj razen že omenjenih le Še nekatere pogreške, ki smo jih mimogrede opazili. Pri ljubkoživahni K n i 11 o v i „Sabljici" ni dovolj označeno, kako naj se poje. Na str. 54. bi morala za Fine takoj stati beseda Trio; na str. 55. bi moralo stati koncem prve vrste Fine (namreč za Trio), koncem skladbe pa bi se moralo besedam: „Trio dal segno al Fine" prideti še „e poi da Capo al Fine" (morda tudi senza repetiz.) Nenavadno je, da se pesem „Složno" začne s septimnim akordom. Na str. 88. v zadnjem taktu 2. vrste naj se postavi v baritonu za prvi c pika, drugi pa izpremeni v osminko; na str. 89. spodaj v predzadnjem taktu pa c v des; — na str. 95. mora stati v tenorju pri končnem akordu d mesto cis. Na str. 98. v 2. taktu 1. vrste mora stati v 1. tenorju gis mesto g", na str. 191 naj poje v zadnjem taktu zadnje vrste bas /skupno s tenorjem. Taka je letošnja „Pesmarica"; lepa po vsebini, izborno urejena, prikupljiva po zunanji obliki. Gosp. župniku Aljažu bo za njegov trud pač najlepše plačilo zavest, da njegovo delo ni bilo zastonj, zavest, da je storil s to „Pesmarico" veliko za po-vzdigo umetnega in narodnega petja med slovenskim ljudstvom. Fr. K. Ra^ni koledarji %a L igoi. Tudi letos smo poleg lepega koledarja „Družbe sv. Mohorja" dobili še nekaj drugih koledarjev in pratik. Omenimo jih kar po vrsti! Slovensko-amerikanski koledar za 1. 1 901. Izdalo in založilo uredništvo „Glas Naroda". VIII. letnik. Cena 25 centov ali 1 K. New York. Tisk tiskarne „Glas Naroda". 109 Greenvvich Street. Vel. 8°. Str. 85. Poleg navadne koledarske tvarine ima več leposlovnih doneskov, ki so kratki, nekateri bolj vinjetskega značaja in srednje vrednosti. Ima več statističnih izkazov, opisuje vojsko v Južni Afriki ter ob koncu politični pregled, v katerem je o naših domačih razmerah poučen iz motnega vira. Slik je mnogo, a so deloma slabe. Ilustrovani narodni koledar. 1901. Uredil in izdal Drago t in Hribar v Celju. Leto XIII. Cena elegantno vezanemu zvezku 2 K. Trinajsti letnik tega koledarja prinaša slično vsebino kakor prejšnji letnik. Izmed življenjepisov dr. Janka Pajka, dr. Ketteja in profesorja dr. Jožefa Kranjca se odlikuje zadnji. Gosp. Karol Verstovšek je zanimivo in precej natančno opisal življenje in delovanje slavnega rojaka, velikega pravnika, Jožefa Kranjca, čigar spominsko ploščo so v pretečenem letu odkrili na stolpu cerkve v Skalah, kjer se je kot deček šolal. Jako zanimiva je zgodovinska Črtica P. pl. Radicza: „Idrijčanka ,prijateljica' in spremljevalka Napoleona I.". Koledar ima tudi pregled „važnejših dogodkov v preteklem letu". Slike so jako fine. Ročni kažipot po Goriškem, Trstu in Istri in koledar za navadno leto 1901. Sestavil Andrej GabršČek. V Gorici. Tiskala in založila „Go-riška Tiskarna" A. GabršČek. 1901. — Velik del tega „kažipota" je porabljen za reklamo ,,Goriške Tiskarne". Jako priročen pa je oni del, ki podaja natančen zaznamek političnih in sodnih oblastev, šolstva, davčnih, poštnih in drugih uradov, raznih zavodov, društev, časopisov, obrti, trgovcev, zdravnikov itd. — Dobe se v njem skoro vsi važnejši naslovi. Narodni koledar za navadno leto 1901 je pa izdala „Narodna Tiskarna" v Gorici, ki je izšel