r &r JywSttce Ameriška Domovina =-^ll!J,'1 11 8"c FOMtow N LANGUAO« ONLY HOWIINO MWSMMR CLEVELAND $ 0.. THURSDAY MORNING, AUGUST 25, 1949 LETO LI.— VOL. LL IH SLOVEIIIIJE Oborožitev Evrope je nadaljna stopnja politike USA UMRLI SO: Sonja Drozg v klopi in orgije so dobili iz kape- fo je C£na miru, pravi TrU' Goričanah pri Kranju, Ernest le v ljubljanskem Marijanišču. Kranjc v Sevnici, Marija Kem- J Kapelo v Marijanišču so pa perle v Ljubljani, Ana Meše v spremenili v kino dvorano. Ljubljani, Marija Dernovšek v Ljubljani, Ivan Kavčnik v Podpeči pri Preserju, Ivan Kunst v Šoštanju, Marija Okorn-Vid-mar v Šenčurju, Franja Blažič, roj. Mandelj v Zagorju, Štefan Lobnik na Pobrežju pri Mariboru, Ivan Luznar v Dravljah pri Ljubljani, Elca Meliva v Slovenskih Konjicah .Marija Gabrič v Ljubljani, Marjeta Ogrin v Ljubljani, Ivanka Jeršek v Ljub. ljgni, Jernej Korvač v Škofji vasi pri Celju, Angela Zupan Vod-mat pri Ljubljani, Nikolaj Koder na Javorniku na Gorenjskem, Marija Trokan v Ljubljani, Marija Bokal v Ljubljani, V SEDLU pri Kobaridu so dobili novega duhovnika. Župnijo je prevzel g. Krajnik, ki je bil dosedaj v Soči. Marija Reganin v Zagorju ob jega rojaka Frank Papesh, ki Savi, Živko Pavšič v Ljubljani, Marija šnajder v Kranju, Draga Švent v Ljubljani, Marija Jalovšek v Ljubljani, Robert Zor v Ljubljani, Anton Pušner v Ljubljani. VELIKA NOČ V TITOVIM. — Kakor ostale nedelje in praznike so titovi komunisti oskrunili tudi praznik Kristusovega vstajenja. Tudi na ta dan so go- venci ponosni nili ljudi na udarniško delo, sa- Papesh Day Cleveland Stadium Auguat 24,1949 Kakih tisoč slovenskih ljubiteljev športa iz Clevelanda in okolice ter iz Loraina, Barberto-na in Girarda se je zbralo sinoči v clevelandskem štadionu pri baseball igri. Počastili so svo- igra s clevelandskim krožkom. Pred začetkom igre se je zbrala deputacija Ohio KSKJ Boosters Cluba na igrišču, kjer so vzpričo vsega tisočerega občinstva podarili rojaku Papeshu lep kovčeg z njegovim monogra-mom. Po zvočniku je Frank Zni. dar, načelnik atletike pri KSKJ povedal, da smo ameriški Slo- pesha, šej na rojaka Pa-i KSKJ, ka- man — Komunizem vodi narode nazaj v tiranijo in suženjstvo. Miami, Fla. — Predsednik Truman je govoril na nacijonal-ni konvenciji veteranov iz zunanjih vojska. To priložnost je uporabil, da je še enkrat apeliral na kongres naj hitro in v celoti odobri pomoč za oborožitev, kakor jo je predložil in zahteval. To so nekatere misli, ki jih je povedal: Posojilo in pomoč je del naših prizadevanj, da se osvobodi svet napadalnih vojen. To je cena za ohranitev miru. Ta cena je precej velika, pa ne more biti manjša, ko pa je Sovjetska Unija napravila izredno težko stanje in onemogočila vsak poizkus, da se zasnuje svetovna mirovna politika. Mi se ne oborožujemo in ne oborožujemo svojih prijatejev zato, da bi koga napadli. Mi le gradimo naše obrambe, da bi se nam ne bi bilo treba vojskovati. Predsednik je kazal na uspehe dosedanje politike, ki je vsa imela isti namen kot sedanja pomoč za oborožitev: Pomoč Grčiji v letu 1847. Istočasna po-"" M Sedanji mestni odbornik 23. varile bo zo* Šfl Mr. Edward J. (Kovačič, dolgoletni mestni i dbomik 23. varde, je zopet tožil peticijo za kandidaturo. ŽNe verjamemo, da je bil še k k mestni odbornik tako pril ubljen med volivci kot je nal Eddie. Državljani 23. vardi ga bodo gotovo z ogomno \ sčino poslali v mestno zborni d za bodoči termin. Boljšeg zastopnika varda gotovo ne bfmogla imeti. Severno-a Neodvisna komunistična stranka v Berlinu Velika Črna maša za pobite Slovence Molitev za duhovnike je knjigi takole zapisana: I Berlin( Nemčija. — Frakcija Daj moli tem rokam, da trdno berlinske komunistične stran-drlijo oralo, katerim zdaj režejo v nove ledine, naj bi njih posetje novo cvetje pognalo Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice ke, ki se je odcepila in ustanovila novo, neodvisno komunistično Vabilo na piknik— stranko, ki je ostro proti sovjet-1 Društvo sv. Križa št. 214 K. ska, je poslala Titu poslanico, v S. K. J. ima v nedeljo 28. avg. „ „___ kateri mu zagotavlja vso pomoč P‘knik na vrtu Doma zapadnih da bo sleherna fara spet cvetočihoj« Proti Stalinu in Moskvi. Slovencev, 6818 Denison Ave. vri jGlavni govornk na ustanovnem Občinstvo je prijazno vabljeno. čebelam boljim - Angelom - joMnem zbo™ stra»ke je bil ho. Nesreča- za sladko strd. . . i™nist Karl Heinz Sholz. On je' J°e Skuk se je včeraj Da bi slovenske družine to bil “P* ob znanem P°*>«u nem. P°P°ldne prt delu ponesrečil, knjigo skupno prebirale, da bi ške*a Pimenta kot osumlj#- Morali so gaodpeljati v Charity se še v pozne rodove spanja- nee- Bil * y ječi štiri leta. Ru-'bolnišnico. Daj Bog, da drag. le, kako se je naš rod bori! za ve. si *a lov« in 80 razpisali ™jak hltro ozdrav'-ro in svoboden dom proti revo- na*rado na ni«8°V0 *lavo 10,- vfl, na p,k"^c- , . luciji zato Je narisana in izda- 000 mark- Mož ie ^daj 41 let' V nedeljo pop. 28. avgusta bo na. Naj ne manjka v nobeni slo- atar in P° poklicu inžener. Scholz ™“k Pfjf Slovenske inoške venski hiši Naročite io lahko j® Rjavil, da'ima dobro organi-;zveze- Vršil se bo v Brae-Burn pri Ameriški Domovini za $2.75 zirano Podtalno organizacijo, ki(parku na ŽSOOO Euclid Ave., Eu-ali s poštnino $3.00. utihotaplja orožje v sovjetski,®«* O. Pričetek bo ob 2 popol- sektor Nemčije. Drugi voditelj dne- dani m drugo občinstvo nove stranke je Paul Szymans-'sPl°h je prijazno vabljeno, da se ky, doslej Član odbora komuni-'v velikem številu udeleži. Vsega John Prelaz etične stranke. Nova stranka je l50 dovoli za najboljšo postrežbo Včeraj popoldne ob 3:15 uri že zai!ela izdajati svoj časopis: ln ve8el° zabavo, je umrl po dolgi bolezni John Kdeia zastava. Scholz je izja. Povejte igralom— Prelaz, star 74 let. Stanoval je vi,: Ustanovili smo novo stran- NOVI GROBOVI pri hčeri na 15931 Saranac Rd. Rojen je bil v vasi Gornja Planina na Dolenjskem odkoder je ko, da se bomo borili proti imperialističnemu boljševizmu. Ta-kozvani internacijonalizem Ru: prišel v Ameriko leta 1899. Bil 8‘ie i« 8an>o prevara. Mi odkla- je član društva Mir št. 142 S. N. P. J. Tukaj zapušča žalujočo hčer Mrs. Mary Kozlevčar in tri unuke. Soproga je umrla leta 1918 v Akronu. Pogreb bo uri iz njamo vsak imperializem in vsako diktaturo. Zapadno-zavezniške oblasti bo j Nocoj, točno ob 6 bo na igrišču (diamond) št. 9 v Gordon parku baseball igra, pri kateri bodo igrali igralci od sv. Vida. Starši so prijazno prošeni, da na to opozorijo svoje sinove. Preložen pogreb— Pogreb za pok. Sylvester To- /jtipauiu>-zavtr£mBH.e ouiasu ho °— — — *------- odklonile, da bi registrirale novo|masicb ^ iutri doP- ob 8:30 in stranko kot dovoljeno politično jne danea’ kot P^otno določeno. I organizacijo. \ Akcij a na 62, cesti— nasilnikov je bil samo udarec v prazno. Cerkve so bile kljub temu še bolj polne vernikov, tako v Ljubljani, kakor tudi v podeželju. Kjer so imeli vstajen-ske procesije, so vstalega Zveličarja spremljale velike množice je bil spleten v Obliki podkve, delo cvetličarne Chas. in Olga Slapnik. Frank Papesh, ki take pozornosti od svojih rojakov gotovo ni pričakoval, se je ginjen zahvalil za darilo. Kar tam ljudi. Tako je bilo v Preserju, jgrj§gu so nato nastopili naši kakor tudi v Kranju in drugod. godbeniki: Johnny Pecon, Lou TITOVCI ODSTRANJUJEJO Trebar> Eddie Platt, Whitie VERSKA ZNAMENJA. — V okolici Šoštanja so titovi komunisti pred kratkim iz vseh kapelic ob javnih poteh pometali križe in ostala božja znamenja. Vse so razbili in posamezne dele razmetali po blatu. NOVE OSEBNE IZKAZNICE. — Po vsej državi so odredili izdajo novih osebnih izkaznic. Slike za osebno izkaznico morajo biti velike 3x4, obraz v profilu, pogled obrnjen na levo. CERKEV NA KOPANJU pri Grosupljem, ki so jo partizani zažgali leta 1944, so sedaj že obnovili. Vso notranjo opremo, Mm An Prosveta, Proletarec in tetka Enako so jo ucvrli za Titom v 3poru z Moskvo. Pa ki so včasih toliko naglašali Slovane v Moskvi. To je bilo takrat, ko smo mi rekli, da boljševiki na vladi v Moskvi niso Slovani, vsaj glavni kolovodje ne. Pa so vpili na nas, da napadamo Slovane. Kakopak! Samo oni jih smejo! • » * Zdaj je v njih očeh Moskva napek, ker opreza za Titom, da bi se poigrala z njim po koza- Lovsin ter Adolph Srnick, ki so zaigrali veselo slovensko meto dijo, za kar jim je vse natrpan stadion burno aplavdiral. Pred zvočnikom je radio kvartet: Johnny Kovačič, Sternisha, Seifert in Koporc zapel eno pesem, nakar je bil naš program končan in pričeli so z igro. Frank Papesh sinoči ni igral, ker ni bila njegova vrsta. To je bil menda vzrok, da so Clevelandčani izgubili 3:2. Vsaj Joe Nemahich je tako trdil. No, je bil pa vesel zmage Joe Kuhel, tudi naš rojak, ki je manager washingtonskega krožka, ki je igral sinoči proti nam in tudi večer prej namlatil clevelandske Indijance. Naših ljudi je bito veliko in marsikakšna vesela slovenska je odjeknila po prostranem stadio- lovem n ki je preprečila splošen gospodarski polom v Evropi. Vse-ameriški pakt sklenjen v Rio de Janeiro, ki je povezal severno in južno Ameriko v obrambno zvezo. Končno severno-atlantski pakt, ki je napravil zvezo držav, ki se bodo skupno branile proti vsakemu napadalcu. Nadaljni korak mora biti pomoč Evropi v orožju. Poleg tega je treba pomagati Grčiji in Turčiji, treba je postaviti na noge obrambo novih dveh držav na Daljnem Vzhodu: Koreje in Fi-lipiinov. Predsednik je napadel komunizem, ki zapeljuje narode z laž-njivimi obljubami nazaj v tiranijo in suženjstvo. Demokracije morajo tesno sodelovati, sicer jlih bo komunistična sila zmlela vse po vrsti. ško. Pa samo zato, ker je prelo- tilde Cigole. Jugoslavija ima krvavi fašistični režim, pravi Vorošilov Moskva, Rusija. — Ruski ra-dijo je pozval vse države, ki imajo komunistične režime, da naj ne poskušajo slediti Titovem nu. Pecon in Trebar sta s svoji- zgie(ju. Kdorkoli bi sledil Titu mi igralci igrala pri vsakem odmoru in kmalu je občinstvo poznalo razliko med našimi igralci in med tistimi, ki redno igrajo na stadionu. Iz Loraina se jih je pripeljalo dva polna busa pod načelstvom Miss Mary Polutnik, iz Barber- mil sveto prisego, ki jo je dal Moskvi, predno ga je poslala za diktatorja in terorista v Jugoslavijo. * * • Po zaključeni igri se je zbralo mnogo naših športnikov v pro- naj računa s tem, da avtomatično postane sovražnik Sovjetske Zveze. Radijski pozivi so posebno na dolgo podčrtavali tiste dele govora maršala Vorošilova, kjer ja-, rekel, da je svet sedaj razdeljen v dva tabora: tabor imperijalistov in vojnih hujska- jKMt Truman je podpisal proglas, ki poydarja važnost obrambne zveze. Washington. — Predsednik Truman je podpisal proklamaci-jo, da je stopila severno-atlant-ska obrambna pogodba v veljavo. Podpis se je izvršil ob veliki slovesnosti, pri kateri so bili navzoči ambasadorji vseh držav, ki so članice nove obrambne zveze, naših senatorjev in kongresnikov, posebno tistih, ki so člani zunanjepolitičnih odborov in od. borov za narodno brambo. Senat in poslanska zbornica sta dokončala razpravo o pomoči zapadni Evropi za oborožitev kakor tudi razpravo o zakonskih predlogih za pomoč Grčiji in Turčiji. Vsi ti zakoni bodo v glavnem sprejeti kakor jih je predlagala federalna vlada. Zunanja politika se čvrsto nadaljuje po isti poti kakor je bila začrtana v Trumanovi nastopni izjavi. Blok demokratičnih sil je vedno močnejši in bolj trdno organiziran. Nova obrambna oborožitev Evrope bo krepak pripomoček za ohranitev miru, za utrditev varnosti pred sovjetskim imperija-lizmom in v zaščito pred boljše-viškimi napadi. tona en bus pod načelstvom Mr. čev in tabor komunističnih na-Dutchmana in skupina iz Girarda je bila po vodstvom Mrs. Ma- rodov. Tretjega mesta ni, tudi neutralcev ne sme biti. Kdorkoli brez vsakega pridržka, je sovra- .Kaj bi pa vi storili s člove- žbo tudi Frank Papesh in Joe kom, ki bi mu poverili važno na- Kuhel. logo, pa bi šel k vašemu nasprot Res, bil je prav vesel večer niku takoj, ko bi bil izpred vaših vseskozi in čeprav je naš krožek oči? Ali ni to čisto navaden izgubil igro, nam ni žal, da smo gangster? Ijo šli gledat. štorih Lake Shore Post,, bivša žnik komunistične stvari. “Tak Knausova dvorana, kamor sta sedaj krvavi fašistični režim prišla v veselo slovensko dru- v Jugoslaviji,” je rekel Voroši-lov. Kongres gre na počitnice Washington. — Poslanska zbornica bo šla za 25 dni na počitnice. 21. septembra se bo zopet sestala k seji. Po kratki in mučni bolezni jejveteranov je govoril ambasadorji jn ^®«’ da se tova™a ototra-preminula v Womans bolnišnici USA pri Zvezi Narodov Philip j”1 ,n 8 ”® 8Z1 nas® ' oza" Julia Bojc, rojena Peunič, stara Jesup. Svaril je Rusijo naj vejde™ “ ko”žana m 33 let. Stanovala je na' 1200 j in upošteva, da bodo USA vedno j ° vem J® 01 ,nar. 1 °’ naJ Norwood Rd. Tukaj zapušča ščitile neodvisnost narodov in' P°^r®za- Korporacija je poslala M Miami, Fla. — Na kongresu varni na 62. cesti, da se ista iz-[seli. Korporacija zdaj gradi hi- soproga Frank, 31 mescev sta- držav. Naj Rusija opusti svoje rega sinčka Frank ml., mater j sanje o svetovnem gospodstvu, Barbara, brata John in Martin, ker so neuresničljive in škod-sestrj Mrs. Marge Rudin in jljive. Vsak, kdor je o tem sanjal Mrs. Dorothy Martino ter več in po takih sanjah ravnal, je drugih sorodnikov. Rojena je propadel. USA je vedno pribila v Columbus, O. Bila je čla-'pravljena sodelovati z Rusijo v niča Pod 4253 IWO. Pogreb bo mednarodnih zadevah, če Rusi soboto iz Želetovega pogreb- hočejo sodelovati z drugimi na-nega zavoda na 6502 St. Clair Ave. Cas še ni dotočen. -------o------- Helsinki, Finska. — Na tisoče delavstva se je vrnilo na delo in generalna stavka finskih komunistov izgleda, da je prišla k svojemu polomu. Nekatere de-'avake unije, ki so oklicale stavko za te dni, so svoje sklepe preklicale. rodi. Sedanji voditelji Rusije verjamejo, da jim je taktika gos-podatva in diktata koristna. To taktiko morajo napram drugim lastniku tovarne tufii tozadevno pismo in opozorilo. Joe Sodja bo igral— Prvak igranja na banji in gi-tari, Joe Sodja, se nahaja te dni doma in bo pokazal svojo izurjenost v slovenski gostilni, Gaiety Bar Inn, 16223 Waterloo Rd. Sodeloval bo z godbeniki Bill Sneller, Ray Boykus in Lenny Sanders. Z igranjem pričnejo ob 10 zvečer. Stopite na kozarec hladnega piva in boste ob- narodom opusttti. Hitlerjeva en®"1 P°“ >eP° godbo' Mr' usoda naj jim bo svarilen zgled. USA noče niti novih ozemelj niti 3azno vablta* podjarmiti drugih narodov. Mi Poroka hočemo vse narode svobodne in napredne. To prinaša blagostanje vsem. m Mrs. John Trček vas prav pri- Razne najnovejše svetovne vesti 135,000 ljudi odpuščenih iz službe v naši vojski Washington. — Tajnik za državno,brambo Johnson je odpustil 135,000 civilnih uradnikov in 12,000 rezervnih oficirjev. Upa, da bo z reorganizacijo prihranil 500 milijonov dolarjev ni s Sovjetsko Zvezo, je proti letno Napovedal je nadaljne n-njej. Kdorkoli ne služi Moskvi dukcije. ki bodo zmanjšale iz- datke v njegovem resoru za lijon dolarjev. ------o-----— Poslednja obramba Ktajske Canton, Kitajska. — Maršal Chiang Kai-Shek organizira zadnjo obrambo narodne Kitajske. Obiskal je vse poveljnike južnih armad. Mr. in Mrs. Frank Pugely iz 10724 Plymouth Ave., Garfield Heights, O., naznanjata, da se bo na 1. sept. vršila poroka njiju hčerke Florence 'Jean z Thomas F. Neubecker iz 4732 E. 94 St. Poroka bo v WASHINGTON. - Narodni odbor demokratske stranlm je izvolil za svojega novega predsednika dosedanjega podpratoim-, Heights ob 3 Poročni par ka William M. Boyle, ker je dosedanji predsednik McGrath odsto- fao -ive| y pj^burghu Pa pil. Narodni odbor je tudi ižkljuiil vse tiste člane, ki so tonsko.^ ima žehin g!užbo Du.’ leto podpirali posebnega južno-demokratskega kandidata za pred-lquegne Ljght and Power Co sednika proti Trumanu. Izključeni so bili delegati iz Alabame, Louisiane, Mississippi in South Caroline. Nevesta je diplomirana bolničarka, ženin je pa graduiral na Case inženirski šoli. Mnogo sreče želilo mlademu paru 'V novem stanu. HELSINKI, FINSKA. — Centralna finska delavska zveza je izključila delavske unije, ki kljub odredbi niso prenehale s stavko, ki so jo inscenirali komunisti. Izključene so: unija transportnih delavcev, unija lesnih delavcev, unija gradbenih delavcev in Hiio bo gradila— unija živilskega delavstva. Mrs. Gertrude Novak je • • , • podpisala pogodbo s stavbeni- WASHINGTON. — Izključeni demokratje z juga so sklenili kom Strumbljem za zidanje le-organizirati in začeti v Washingtonu svoj glavni urad. Pravijo, 'pe zidane hiše na 61. cesti med da to ne bo politična stranka, ampak gibanje, ki bo skušalo dose- Mlakarjevo in Gredencovo hi- či spremembo ustave v zaščito avtonomnih pravic poedinih držav v USA. « • • BONN, NEMČIJA. — Krščanska demokratska stranka za padne Nemčije je sklenila, da kandidira za. predsednika nove vlade svojega predsednika stranke Konrada Adenauer-ja. Sprejel je in je verjetno, da bo res izvoljen, ker se brez te stranke ne more sestaviti vlada. Krščanski demokrati so namreč izšli iz volitev kot najmočnejša stranka. šo. Z delom bodo pričeli takoj. Poizvedovalni kotiček Alojzij Pavlič, Kapla vas 19, p. Tržišče, Dolenjsko, bi rad zvedel za naslov svojega brata Martina. Na se zglasi na gornji naslov. J == ir 1 l I IIIJIM i Ameriška Domovina (JAMES DEBEVEC. Editor) •117 St CUlr Are. HEndmon 0628 Cleveland l Ohio _________PuhiUhod dills mmrt Saturday«. Sunday« ud Holiday« 2 AUGUST •UN MON Hit WtD THU FR I i*345 78 9 10 n 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 2829 3031 NAROČNINA Za Zed. države |8.60 na leto; ca pol leta |6.00; za četrt leta 63.00. Za Kanado In sploh za dežele izven Zed. držav 610.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 8 mesece 63.60. SUBSCRIPTION RATES United States 68.60 per poor; 66.00 for 6 months; $8.00 far 8 months. Canada and all other conn' tries outside United States $10 per year. $6 for 6 mouths, $8.60 for 8 months. mitered aa aeoonLelaaa matter January Stb IMS, at the Post Otfloe at nierelaod. Ohio, under the Ast of March 3rd 1818. ____________ No. 167 Thurs., Aug. 26, 1949 Novim naseljencem v USA Kakih 600 novih slovenskih ljudi je v zadnjih mesecih že prišlo v to deželo, ki je zatočišče svobode-željnih preganjancev iz Evrope. Posamezniki in v družinah ste se naselili pri dobrotnikih, sorodnikih, prijateljih in znancih ali tudi pri tujih ljudeh, ki so razumeli našo stisko in vas sprejeli. Vem, da ste preživeli hude bolečine ločitve. Čeprav ste toliko pretrpeli na starem kontinentu, je bolelo v srce. Čeprav ste prosili ,da bi bili rešeni taborišč in bednega življenja kot pritepenci po Avstriji in Nemčiji, kjer Vam je bil tudi najboljši človek v dnu srca več ali manj nenaklonjen, čeprav ste vedeli, da je izselitev v Ameriko še najboljša rešitev za vsakega, vendar je bolelo, hudo bolelo, ko so prišli zadnji papirji, ko je bilo treba zbrati siromaščino v culo in. kovčeg, segati v roke in odhajati. Bolelo je, ker ste vedeli, da odhajate proč od bližine domovine v daljave, preko morja, bolelo je, ko ste zapuščali brate in sestre, s katerimi ste več let živeli v taboriščni skupnosti, z njimi trpeli kot skupnost in v skupnost gojili le eno upanje, da ne bo treba naprej, da se boste vendarle mogli vrniti v svobodno domovino. Ura ločitve je bila ura novih strahovanj pred neznano bodočnostjo, neznano novo domovino onstran oceana, pred novimi ljudmi, ki ste jih morda poznali iz kakega pisma ali pa še to np. Bila pa je tudi ura boleče ločitve. Ta ločitev se je ponavljala v svoji bolečini, ko ste prišli napoednine po-- stts&'r&as;: sutuMss! na svoji postaji, vsak je bil vedno bolj sam. Pred vsako postajo ste trepetali: Kaj bo pa zdaj? Koga bomo srečali, kakšna bo pot naprej, kam bom prišel ? Mislim in upam, da je bila velika večina izmed vas veselo presenečena, ko ste segli v roke svojim, ki so vas pričakovali ob koncu te poti v Ameriko. Kdor je bil le parkrat na večji postaji kamor ste prihajalič, bo potrdil, da je tako. Od blizu in c^pleč so prišli znani in neznani sponzorji, ki so vas prav tako radovedno in nestrpno pričakovali kakor vi njih. In bili so srečni in ponosni, da so vas dočakali. Bilo je obilo srečnih, veselih vzdihov, objemov in solza- srečnega svidenja med ljudmi, ki se večinoma nikoli v življenju niso ^.. videli, pa jim je življenje napletlo toliko skrivnostne skup- a nekši bereki. Kda smo nosti že poprej kot so se mogli z očmi doseči, da so se sami čudili zakaj so tako razburjeni, ko si segajo v roke. Med sponzorji je bil ponos in vesela zavest, da je njihov blag namen zmagal in rodil uspeh, med nami pa veselo odkritje, da v tuji zemlji od prvega trenutka dalje niste več tujci, ampak svobodni, enakopravni ljudje in večinoma še med svojimi, ki vas radi imajo. Začenjate, nov kos življenja. Sila strašnih razmer vas je vanj potisnila, večinoma vse, razen otrok, vas je, nasilno iztrgala iz vaših namenov in načrtov, ki ste jih gojili in imeli a vendar v primeri z vsem kar se je zgodilo in kar se še godi doma, morete reči: Hvala Bogu med srečnimi rešenci sem in smo. Vsak začetek ima svoje težave. Naravno je in razumljivo, da ste tudi naleteli na te in one težave, večje, ali manjše. Nova dežela, novi ljudje, novo vse okolje, nove so vse razmere, Tudi tisti, ki so se Vam vsa najlepša pričakovanja uresničila, to čutite. Čutite kako je človek neroden, kako nebogljen. Kakor otrok je, ki ga je treba hoditi učiti, mu vse stokrat pojasnjevati, da si vsaj nekaj zapomni, ga voditi in spremljati, da ve svojo pot. Kaj šele, če — in to se nujno tudi primeri — če so razmere drugačne kot smo si jih slikali. Treba je trdne volje, pridnosti, odločnosti in vztrajnosti, da se v nove razmere prav uživimo in postanemo koristni člani nove družbe. Večinoma st prišli med naše slovenske sorojake Padli ste v tisto ameriško slovensko družbo, ki se je koncem prejšnjega stoletja začela vstvarjati iz slovenskih pionirjev v Ameriki. Prišli ste ali k novim naseljencem slovenskim ali njihovim otrokom ali že otrok otrokom. b/aj vam bo prva misel, da jih je božja previdnost sem pripeljala, da jim je dajala, moči in vztrajnosti, da jim je slovensko ljubezen ohranjevala in njihova prizadevanja blagoslovila, da so zgradili domove, ki so vas vanje sedaj sprejeli, da so se v takratnih hudih razmerah utrdili v Ameriki, da so mogli sedaj za našo rešitev koristno delati. Naj ste v prvih dneh veselo presenečeni ali pa čeprav v čem razočarani, prva bodi misel hvaležnosti Bogu in dobrim rojakom in drugim judem, ki so nam do svobodnega življenja pomagali. Tu v svobodi bo vsak s pogumno pridnostjo že našel pot in način, da si preko ovir in težav pomaga k dosegljivo dobrim in zadovoljivim razmeram. Vedno bomo morebitne težave lažje prenašali, če si živo predstavljamo, da so prvi Slovenci sam KAKO SMO ROMAU V LEMONT V soboto zajtra ob osmi je Steve zakleno stanovanje na Schaefer Ave. i smo se razpo-sadili po kari. Kata i Kristina odzaja, midva s Stevejom pa naprej. Pri cerkvenij opra-vilaj so možki vsikdar naprej. Te pa na božoj poti tudi. Ve sam v čikagi čuo, ka če idejo na dugo pot s karov, ka driver rad vidi, če je kakša zgovorna ženska naprej, ka te ne zaspi. S toga vzroka ne bi mogli dati naprej ne Kato i ne Kristino, ka sta njevi ne med zgovornimi. Od Clevelanda do Lemon-ta je kakšij 350 milj. Raj več kak menje. To je tista pot kak v Čikago, ar je Lemont pri Čikagi. To pot sam že dosta-krat prevozo, ka hodim iz Clevelanda v čikago kak če bi šo v starom kraji iz Čerensovec v Lendavo. Pa se mi tak vidi, ka bi od tiste 15 kilometrov duge 'poti v Lendavo znao več zanimivosti povedati kak tu od te 35 krat dugše. Tam sam pri Juli lehko gledao štrke v gnezdi na lori, v Gjilinjeki pri Gre-daj sam se bojao, če bi pozoj prišeo iz bereka, po Lakoši pa Gyertyanoši je bilo lepo gledati Vogre pa Vogriče v njiho-vom lepom pisanom gvanti. Tu je pokrajina vednaka pokrajini, hiža hiži, varaš varaši, salon saloni. Kda smo bili ven iz Clevelanda, smo gledali, če b v West Laki kde videli Joe Vuka, ka ima tam farmo, doma je pa s Polane. Za Mary Vukovo smo ta 1} znali, ka je pa smo nanč ednoga ne videli. Pokrajina v tistom kraji Indiane je malo brežčesta. čisto je pa skoro bole vse kak v Ohio. Kakše dnike so zalija-ne z vodov in ob tej malij je-zeraj so nastali turistovski varaši. V časi kak smo prišli prek nieje, se je silno zaoblači-lo i v desetij minutaj se je taksi dež vlejao, ka smo nikak ne mogli voziti. Nanč na širino ceste ne bilo mogoče videti i razločiti eli je kre kraja graba eli breg. Pa je to trpelo samo kakše četrt vure i opet je sijalo sunce nad lepimi pokra-jinami Indiane. Vsakši bi mi-slo, ka je Indiana mokra. Ve je tam dosta vode, Steve pa ešče izda sploj pravi, ka je In. diana “dry.” V Angoli sva nahala karo z ženskami na cesti ’ iskala kakšo pošteno pijačo. Kelko sva morala prehoditi, prir kak sva našla nekši salon v stranskoj vulci. Na glavnoj cesti ga nega. V saloni sva štela s*oječki friško spiti, ka se ženske ne bi preveč kregale zavolo dugoga čakanja. Pa pride salonar pa pravi, ka si morava sesti če hočeva piti. Kda sva prišla nazaj v karo, pravi Steve: “Zdaj pa le močno poženite, ka mo kak najprle ven iz te božne Indiane." — V Elkharti smo pojdočki obiskali prijazno Terlepovo mamo i njihovega soseda Mr. Goleča. Na vsak način so nas hoteli pogostiti. Povedali so nam, da je -njihova hčerka že prejšnji den odšla v čikago in bo drugi dan tak znali, ka rožami vJ gredaj deleč pri našem slovfenskom romanji vkrajod ceste. Pa ne bilo nin- v Lemonti, čeravno so Terle- dri niednoga. Cesto smo si tak odebrali, ka smo se pelali mimo varša Sandusky. Za mene je te kraj s cele poti naj-bolo zanimivi. Prek jezera so napravili nasip i nekak v sredini most, ka se ti vidi, ka se s “karov pelaš prek po morji kak nekda Izraelci, kda so bežali iz Egipta skoz Rdeče morje. Pa ne samo to. Prle kak pridete na ta nasip, so na oba se prvokrat pelali mimo lani s Hodnikovimi; so divje reče i celo edna velka čaplja bile kre kraja v tej berekaj tak bluzi, ka bi jih lehko s kamnom za-deo. Kda sva na sprotoletje s dr. Krekovim Alešom vozila po toj poti, ne bilo videti skoro niedne vodne ftice. Znabiti je bilo ešče vse preveč golo, brez šara i tratja. Liki tudi zdaj smo ne videli telko te lepe divjine kak lani. Samo zato priporočam vsakšemi, što se s karov pela v čikago eli v Toledo, ka vzeme to lepo pot. Na severni 20. cesti med Toledom i Indiano smo vozili po ravni zeleni, lepo obdelani rodovitni pokrajini. Kraj i cerkev “Marje Vnebovzete” napravi na potnika lep vtis. Bogati far-mari z velkimi lepimi farmami te okolice so si postavili tak lepo cerkev i školo, ka znamkar vsakši, ki mimo vozi, pravi: “To je pa nice." Kda smo prevozili mejo med Ohio i Indiano, smo kazalec na vuri po-rinoli za edno vuro nazaj. Tak smo imeli tistoga dneva den 25 vur dugi. Naj nihče ne misli, ka so v Indiani Indijanci. Mi smo celo Indiano prevozili, povi Kranjci. (Drgoč dele.) Dragi Vanek! Včera sam celi odvečarek is-kao doktora z Razkriža. Zo-vemo ga tudi Valanta. Pelao sam se mimo Korenovij i sam Frankija pitao, če je tam. “Nega ji tu. Doma so. Naš Tuni so šli malo prle tja. Če sta ne pri njij, sta gvišno na korneri 45. ceste. Jaz idem z vami, ka jij leži najdeva.” I sva jih našla doma pri “dok-tori.” Te je ešče Kavašov Tja-šek prišeo tja, ves lepo spe-glani. Jaz sam že dugo šteo obiskati “doktora” na domi. Zdaj ravno pa zavolo toga, ka je prišeo s potovanja. Poleti je pravo, ka bi rad zrak spremeno. Znabti bi jemi v Indiani pa v čikagi bole bio na zdravje. “Kak ste potovao: s karov eli s trenom?” sam ga pitao. — ,‘Eh, ne sam šteo vzeti kare. Vsikdar je nevola, kde naj parkaš. Raj sam šo s trenom.” Te je pa začno pripovedovati, kde vse je hodo i koga je obiskao i kak so se vsikdi dobro imeli. V South Bendi je bio pri trej familijaj: Kodba Peter, števan Stojko i Rob Andraž. Prviva sta iz Razkriža, Rob pa iz Središča. V Gary (Ind.) je bio pri Martini Brešari iz šafarskoga, i pri Fr. Zimmermani iz Razkriža. V Porter (Ind.) je obiskao svojega prijatela Flaca Johna, kak so imeli letos novomašni-ka i Martina Murato. Tudi v čikagi je obiskao več prijate-lov: Fr. Vory, Toplaka i druge. “Kak b se m dobro godilo. Eden bole prijazen i postrež- Ijivi kak drugi. Da mi je p« zrak ne vgajao. Skoro bi zbe-težao. Tak sam sprevido, ka meni le clevelandski zrak naj-bole paše.” Valant imajo najlepše spomine na to svoje potovanje. što bi si mislo, ka je telko štrigovčarov (iz Razkri-žja) v toj Ameriki. Hvale vredna je njihova povezanost i prijateljstvo. “V South Bend h Kodbi pa zato izda ednok ešče idem. Hčerka de se ženila i do imeli gostuvanje.” CLEVELAND Obiskali so Cleveland i svoj rod i prijatele familija Mr. Ignac Hozian iz čikage. Že štirinajst dni so na poti po Kanadi biTi i tam obiskali skoro vse prekmurske rojake. Mrs. Gi-zella Hozian nam je obljubila, ka za Novine popiše svojo dugo pot. V Clevelandi so bili samo dva dneva i so stanovali pri familiji Mr. Johna Hozia-na. V nedelo večer sta bili obe familiji Hozian i Mr. i Mrs. Joe Pintarič Jr. povabljeni k Hodnikovim. čikaški gostje so se tam na kratko pozdravili tudi z Mr. i Mre. dr. Krekom. Na gostuvanje Golinarove hčerke Katarine v soboto večer pridejo iz Čikage tudi Mr. i Mrs. Steve Kelenc. Lani so na obiski pri Golinarovij zbe-težali. Zdaj nas obiščejo opet zdravi i želemo, ka se zdravi tudi povrnejo. Rev. Mihael Regen, ka so bili pred leti za kaplana pri Sv. Pavli na 40. cesti, so se pred ednim tijednom na poti k svojim staršom v Youngstowni smrtno ponesrečili s karov. Sprevod je bio preminoči pon-delek v Youngstowni, kde živijo starišje. Rev. Regen so bili jako poznani i priljubljeni med našimi prekmurskimi Slovenci, ki so farniki Sv. Pavla i je zato ta strašna novica vse jako Društvene »eje. Društvo Presv. Srca Jezušovoga (SDZ 56) ima svojo redno sejo pri-šestno nedeljo v školi sv. Vida. Tajnik bo poročao od novij članov. člani naj se seje obilno vdeležijo. — Društvo Marije 7 žalosti ima svojo sejo ovo drugo nedeljo (4. septembra)/ odvečara v cerkveni dvorani na 40. cesti. Naj pridejo vse članice. Betežni so že bole dva ti-jedna Korenova Ana. Visiki krvni pritisk i slabo srce. Be-težnici želemo kak najprle po-puno ozdravljenje. Dva para konj je nemirno stopicalo ob ojesu, da potegnejo dva polna voza pšenice z borjača. Saj konjički niso rav-on silili k vozu, ampak ko so bili enkrat vpreženi, se jim je pa tudi neumno zdelo, da bi tratili tam čais. Vse je čakalo na gospodarja, da bi se mu taka zazdelo in bi ee prikazal iz hiše. Nihče ni sicer koprnel po njem, bi lahko prisegel, ampak zaenkrat ni šlo diugače. Gospodar bo ukazoval enelmu vozu, hlapec pa drugemu. Jaz bom pa doma ostal, da bom varoval tisto, kar bo še doma ostalo. Kdor ni za drugo rabo naj Varje dom in babo! Končno smo ga pa le pričakali gospodarja. Vrata je za-loputii za seboj, iz česar sem sklepal o dvomljivosti položaja, namreč; v kuhinji ni šlo vse v lepem slogu, bi mislil in če bi sodil take prilike na splošno. če je bila količkaj človeška njegova žena, mu jih je nekaj nametala zastran včerajšnjega slavnostnega prihoda domov ter mu razločno in naravnost namignila, če že ne povedala, da če bo danes napravil isto, ali podobno, da bo nekaj napek pri hiši. In če je bil mož tak, kakor je na videz izgledal, je prevrnil par kastroj po kuhinji, eno ali dve vrgel za ženo, ali pa vanjo, ako se mu ni umikala, s čemer si je dal tehten vzrok, da se ga bo ta dan prav toliko ali pa za spoznanje več navlekel, da bo pokazal, kdo je gospodar pri hiši in je. Hardušl Zares ne morem reči, če je bila pri tem kakšna javna raz- Levi od tistega para, ki Iga bo nadzoroval gospodar, je stresel z glavo in zahropel. Videl sem, kako se je nagnil k svojemu tovarišu na desni in mu zašepetal: “Ti; čeljust konjska, ali ga vidiš, kako se drži!. Hudič bo danes, ti rečem in kakor bova napravila, mu ne bo povo-lji. Alko bo količkaj prilika nanesla, pa ga bom vsekal, nesnago, da bo videl vse, kar se šteje med sonce, luno in zvezde. Že zdaj me vamp boli od sinoči, ko nas je obrcaval, pa ki ne vem zakaj. S zadnjo premo mu bom poevetil!” Desni je molče poslušal in na vso moč prikimal z glavo. Smilila sta se mi, konjička, ki sta bila zares lepi živali. Čudno, v tistih letih sem vedno rad vrgel oči po lepem dekletu ali po lepem konju; danes samo še po konju . . . Tudi jaz sem se bolj natančno ozrl po gospodarju. Bilo je, kot bi izpred naše hiše zrl proti Javorniku, kadar se je pripravljalo k hudi uri. Slabo je spal, seim sodil in ko se je vseldel k mizi, da bi s čim pripravnim potolažil razorano grlo zjutraj, mu je ona najbrže servirala nekaj hudih spočitkov, ker ga ni hujšega za moškega, pravijo, ob taki nepripravni uri. Da bi le že odpeljal, kanalja, sem si želel in stopil zadaj z«, voz, da bi mu ne bil v napo-tje, kadar pride bližje. Le dobro se imej v Regini, sem mu sam pri sebi privoščil, jaz bom pa lepo doma poležaval in se počasi privajal deželi in — delu. Videl sam, da je z očmi nekaj iskal in kar zazeblo me je, ko sem si omenil, da ima najbrže srčno poželjnje po svojem novem hlapcu, od katerega hoče vzeti milo slovo, predno odpelje v mesto. Z levo roko sem dva para konj. dva vozova in; midva s hlapcem. Kaj vem kateri bi bil nekaj dal, ako bi si bi] gospodar od kuhinje pa do vozov zlomil vsaj eno nogo če že ni mogoče obeh. Štiri pare konjskih ušes je zastriglo: malo naprej in malo nazaj ter dalo s tem vedeti širši javnosti, da svojega gospodarja in oblastnika konjički ne pričakujejo z iskrenim hrepenenjem. —V Zed. državah porabijo o-krog 12 milijonov galenov tako zvanega “i^andjy” žganja pri izdelavi raznih vin. Nad clevelandskim letališčem bodo v dnevih 3., 4. in 5. I septembra največje zrakoplovne tekme, kar jih je svet še vi-prišli v divjino, kot bedni priseljenci, ki so s trdimi žulji in .del. Priglasilo se je že kakih 1000 letalcev, moških in žensk, potoki znojnih srag iz bogastva Amerike nekaj za Sloven- iz vseh delov sveta. Publika še ni videla takih poletov in toče osvojili. Imejmo pred očmi, da oni niso imeli sponzorja, j likšne zračne moči, kot jo bo imela priliko videti tiste tri dneve, da njih nihče ni čakaj in pričakoval, da so v prostrano Arne- " Ameriška zračna sila, mornarica, kor marinov in narod-riko prišli večinoma brez sredstev, sami, zapuščeni, med po- na garda — bodo poslale v tekmo svoje najboljše pilote m naj-polnoma tuji svet, ki jih je gledal s trdim nerazumevanjem, boljša letala. Marini bodo ponovili napad na japonski otok To si živo predstavimo, pa bomo z iskrenim spoštova- Iwo Jima. Pokazali bodo letalo, ki je pri poskusnem poletu njem, globoko hvaležnostjo in modrim, dobrohotnim razu- neslo 306 oseb. Razkazovali bodo tudi orjaško potniško le-mevanjem sprejeli razmere, ki smo vanje priSH. talo za 180 potnikov. Tega bo lahko vsak videl na tleh. liki že, kadar ga zalezuje hudobni duh. To sem si dobro zapomnil in vselej, kadar sem šel mimo Blažonove hiše in sem hotel, da bi me ne videla in ne oblajala Blažonova Mica, sem stisnil figo z levo roko in jo krepko tiščal v žepu. Verjemite mi, da je skoro vselej- pomagalo. Včasih sem pa na to pozabil in ob takih prilikah je gotovo stala na pragu moja priprošnjica, Blažonova Mica, ki se me je dobro ogledala od nog do glave m iskala, da bi kaj našla na meni, efa bi naglo raznesla po vasi, od hiše do hiše in nazaj. Tako eem tudi takrat v Kanadi tam za vozom na vse viže poskušal, da bi me ne ugledalo gospodarjevo oko ob tistem nesrečnem jutranjem času, ki bi se ga ognil sam bogsiganas-varuj, če bi ga imel srečati na samem. Pa mi ni bilo dano, da bi šla za tisti dan brez besede vsak sebi. Osorno je zavpil gospodar nad hlapcem: “Kje je pa novi?” Hlapec je s prstom pokazal in se mi gredoč hudobno zarežal. Ce bi šlo po pravici, bi moral jaz hlapcu tisto povrniti po menišev»ko. Pa mu nisem, ker si nisem še prav upal na dan z vsem, kar je bilo v meni. Saj ni bilo dosti, če kaj vem, nekaj pa, če je bila sila. . Kar otrdel sam, ko so me našle gospodarjeve oči in ko mi je s prstom pomigal, naj pridem bliže, sem Be prestopil, kot bi me kdo navil ali pa kakor na vežbališču pri vojakih, kadar je frajtar zapovedal: stopati stopaj. Se zdaj mi gre mraz po životu, kadar se spomnim na tisti dogodek, zato mi naj ne bo zamere, če za danes neham in bom jutri povedal, kako sva se z gospodarjem tisto prvo zlato jutro pomenila tam na borja-ču. Eden je govoril, drugi pa poslušal, če veste, kaj mislim reči _ ___ ________j V samotah pragozda S. Scoville ni. - Pavel Holečok Tako so povabiti vse meščane ,in kjer ho- napravili še večkrat in ogenj ae je slednjič nekoliko omejili. Stopili so čez ožgani prag in ae strahoma ozrli po kotih, kje ugledajo očrneli trupli nesrečnih dečkov. Ali zastonj jim begajo plahi pogledi iz kota v kot in nato pod strop — nikjer ne najdejo najmanjšega sledu po nj iju. “Kaj pa, če sta j im vendarle ušla?” se glasi Simon. če pred vsem svetom nekaj povedati. Šestnajsto poglavje Nagrada Mestece St. Pavel je stalo tor dolgo wsto let, pa še nikdar ni videlo kar na kupu toliko ljudi, kakor se jih je zbralo naslednji “Vilče, Rok!” zakliče Peter .večer v mestni hiši. Najprej ves potrt in solze mu tišče v so prišli iz mesta samega me-ojj. ščani obojega spola brez razli- Zdajci v dimniku votlo žaro- ke starosti, potem je privrela pota in nekaj velikega, črnega množica iz vse okolice in celo se opoteče iz temnega ognjišča jako oddaljene samotne hiše so i. • *_ O-___11 Ji«, rvnal o In tnfro W.YYIaH fkHlfM AčmIi TUL protinjim. Sredi gostega dima spoznajo možje, da je to človek, oblečen v ožgano, kadečo se srajco, in da 'drži v naročju manjšega človeka, ki se pa ne gane. Ko je postava omahuje stopila s svojim bremenom prednje, so vsi hkratu od presenečenja zakričali, a takoj nato so pograbile krepke roke Vil-četa in nezavestnega Roka, ju nesle ven in položile na hladno travo. Čeber brtle vode je spravil oba spet k zavesti in čez nekaj -minut sta bila že na nogah, sicer črna in ožgana kakor dva kurjača na parniku, vendar brez resnejše -poškodbe to povsem dobre volje. “Ali zdaj dobimo kladaro?” se je obrnil Vilče k staremu Dovganu. “Prav gotovo jo dobite,” mu odvrne ‘kralj golzdov’ ta ga po-treplje po po osmojenem hrbtu Medtem je stopil Simon k mešancu, 'ki je ležal na tleh to se ves čas ni genii, kakor da je mrtev. Ali je bil živ in tudi poslale koga izmed odnsačih na zbor. Zato je bila dvorana do zadnjega kotička polna to na galerijo, kamor je sicer redko kdo zašel, se jih je nocoj nateplo toliko, da je jela sumljivo pokati. Na odru, kjer so navadno sedeli pri sejah občinski-zastopniki, so zdaj stali skavti treh vodov, sov, volkov- in lisic, s svojimi vodniki. Za mizico, na katero so navadno postavljali steklenico vode s kozarcem, na redečih žametnih sede-' žih, kjer sta sicer sedela župan te njegova desna roka mestni tajnik, sta stotovala nocoj gospodi Dovgan z rdečim, srditim obrazom to gospod učitelj Sanicta v svojem -kroju kot starešina šentpavelske skavtske organizacije. V prvi vrsti sp je namestila mestna godba. Nikdar še ni igrala tako navdušeno in ognjevito kakor nocojšnji večer. To je vse vprek bučalo in trobilo, žvižgalo ta bobnalo, ječalo in kričalo, da si je ta in oni tiščal ušesa, boječ se, da mu Družba l^i) sv.Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) CaUnrvUoui Mt norankn 1*14. , Seder Joliet, 11 Kill nulo: “;• Vrh. adramlk: JOSEPH A. ZALAH. 351 N. Cfclcafo St, JdUtt. UL NADZORNI ODBOR: ANDREW OLAVACH. 17« W. »let ULOUmm. Oboli ANNA FRANK. 38« So. PularidRd, Ohkago » m JOSEPH JERMAN. 20 W. Jackson St, Joliet. Dllnoli POROTNI ODBOR:___________ _ JOSEPH PAVLAKOVXOH.. 38 Wlnohell 9L. Shajpehurg. Pa. MAR? KOVAIČ. MM So. AVer« Ave, Ohleago, Illinois FRANK LESS, 1206 Chestnut St., Ottawa. HI. , Predsednik Atletienega odseka: JOSEPH L. DRAŠLER. No. Chicago, Dl. URADNO GLASILO: . oumpTftg« DOMQVINA. 6117 St. Clalr Ave, Cleveland 3. Ohio TV, 1 lan 1949 ie DSD Izplačala svojim Slanom ln Slanicam to njih dedičem raznih poemrtnto, poškodbto, bolnljklh podpor ter drugih ImlaSU denarne vrednosti do Setrt milijona dolarjev. Društvo za DSD se lahko ustnort v vsakem mestu Zdr. drtav « SSS SfiSSKSL'? lek pa od rojstva do 16. leta. ZAvaruJe se za »250.00, 8500.00 ali *1,000.00. Izdajajo se razUSnl certifikati kakor: Whole Ufe. Twenty Payment Ufe In Twenty Year Endowment. Vaak certifikat nos! denarno vrednost, katera ae vsako leto vila. Poleg smrtntoe izplatuje DSD svojim Slanom(lcam) tudi bolniško podporo lz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije to polkodntoe. MeseSna plačila (asesments) so urejena po American Experience tabeli. DSD Je nad 100% solventna, kar potrjujejo izvedenci (actuars). Uradni Jezik Je slovenski to angleški. Rojakom to rojakinjam se DSD prlporoSa. da Pristopijo v njeno gredo! Za vsa morebitna pojasnila to navodila se obrnite Pismeno ali ustmeno na gl. tajnika: FRANK j WEDIC. 301 Ume St, Joltot. Ut prsdetn se izkrcajo z ladje ta tudi prav domače počutili ta • jedli kot mlatiči. Lep prostor, najbolje pripravljena jedila to hitra postrežba po slovenskih dekletih. Tam imajo tudi lične košarice za žemljice. Zahotelo se nam je po eni, kot g. Debevcu, ko je na potu v Willard šel j urin at v Keglov o restavracijo v West Allis. Mi je seveda nismo dolgo ogledovali m občudovali, ampak je bila hitro v naši torbi. To je bil št. 1 au-venir to od- takrat naprej so naše ženske venomer iskale, kje bi se še kaj dobilo za spominček. Ruvale so rame rože in grmičje po vrtovih, rdeče ‘snow balls’ — pri nas imamo le bele — škatlice Od žveplenk, lesene žličke to drugo kramo in ne vem, kako je prišel tudi vaše Micke klobuk v to našo zbirko. Videli ste vsi, ki berete Miokino besedo, da je bila tisti teden po našem odhodu iz Clevelanda razoglava. Pa kako lepo je razložila, zakaj nima klobuka! — 1 Pravim, časopis, ta je neob- i treba je skrbeti za sparaorje, J begunce sprejemati in jih usmerjati, kanur to namenjeni. Mi smo se, za časa naše ture, srečali z nekaterimi teh begun-I cev, ki že delajo na svojih me-I stih. Iz njih besedi to obra-I zov se poema, kako »rečne to zadovoljne se počutijo, ker ao pribežali iz gorja v to našo novo domovino, svobodno deželo Ameriko. Gotovo bodo ti ljudje dobri delavci ta to izvrstni državljani. G. Debevcu čestitamo, ker i-ma pri listu dobre duhovne kakor tudi lajiške sodelavce. Mi na primer z vso pažmjo vedno prebiramo Newburške novice in najdemo v njih jedro, ki je prikladno za vse, tudi po drugih naselbinah. Ljudje smo pač enaki povsod. Kot smo spoznali, piše to Rt. Rev. Oman. Nam je zelo žal, da ga nismo našli doma, da bi mu ustmeno izrazi- zaitaj nima jmwu&u: — li našo hvaležnost za njegovo AmpajC| klobuk je naš, pa “če vzgojno pisanje. verjamete, al’ pa ne!” Nad tiskarno Amer. Domovine urejuje “‘Glas SDZ,” gla- Seveda, da se je morala datii silo podporne organizacije Slo- kravžljat in frizirat, ko- ni mo-venske dobrodelne zveze g. A. gla najti nikjer klobuka, da bi Šabec, s katerim smo par besed se pokrila, pa že verjamemo, izmenjali. In g. Ivan Račič pa ... tudi istotam urejuje Glasilo K. Tisti dan, ko smo šli gledat, S. K. Jednote. Zal nam je, ker kako pozidavajonovoslovens-g. Račiča ni bilo baš tedaj v u- ko bivališče na kraju ž« omen-radu, da bi se bili tudi ž njim jj*-**« * ST • M w„lli z. v ■*» v«i 0 'tem, a šele potem Potem smo jo mshuHjšev ^ ^ stopa , znano pisarno August Kollan- med . ^ zajse. dra in smo ganašU vsega za- ^ ^ njimi topljenega v številke a se je ^ re9ni m našlh ve. vseeno toliko odtrgal od * mož> ^ &afa Barage, Si-. da smo si rekli prijazen halo mona Gregoričiča in IVa„a Can- m svidenje. karja, te kar nekaj * strese, v Nekaj smo tudi šli kupovat v grlo ti sili, Bog ve odkod, neka trgovino Joe Grdina, knjigarna trda tvarina, ki te nalahko du- ta drugo. Njegov prijazni ato ši to ko parkrat pogoltneš, te ima tam glavno besedo. Nekaj prevzame neko toplo razpoto- lepih cerkvenih pesmi je poda- ženje, zadoščenje, da smo prav ril Muškatevcu, ki je vedno ves dobro predstavljeni ameriški v notah to petju. Dostavil je, publiki. Cast vsem, ki so pn- ženska dobi delo Sprejme se ženska za splošna hišna dela. Ima stanovanje in hrano v službi v Chagrin Falls. Pokličite za informacije IV 5106. (*) Hiša v Euclidu Naprodaj je hiša v Euclidu, O. na 949 E. 207. St. Velika hiša, ki meri 100 čevljev fronta, zadej mal cottage, blizu St. Clair avtobusne linije, v slovenski okolici. Za podrobnosti pokličite Mentor 5-4072. (171) •ELO I0IIJ0 MALI OGLASI 3 sobe išče Samska žena bi rada 3 sobe v najem; ima pa poceni naprodaj davenport in široko (dvojno) postijo. Stanovanje bi rada dobila v st. clairski naselbini od 60. do 82. ceste. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EX 0464 ali pa HE 2784. -(168) Hiša naprodaj Lastnik bi rad prodal prijazno hišo 6 sob za 1 družino. Se lahko takoj vselite. Cena je $7,900. Pokličite PO 5388. (168) 1 aker zeitd je Naprodaj je 1’aker zemlje na Richmond Rd. hfizu Euclid Ave.. Za več informacij pokličite HE ! 4307. jm Razprodaja drobnarije , V petek 26. avg. bo od 10 do 4 razprodaja drobnarije na 1383 E. 55. St. blizu St. Clair Ave. (167) Hiša naprodaj Naprodaj je hiša, ki ima spodaj 3 sobe, kopalnico in kuhinjo, zgorej pa 3 sobe in kuhinjco; furnez na plin; hiša se lahko časa omamil, a Petrove svinčenke so mu razdrobile desno piščal. “Ne umre od krogle, komur so namenjene vislice,” zarenči Simon, pobere zločfačevo ipuško in stopa za tovariši, ki vlečejo ranjenca k vozu. Vilče je moral odgovoriti na nešteto vprašanj, 'preden so dospeli v mesto. Tam se je zgrnilo vse, staro In mlado, na ulice in navdušeno pozdraljalo junaška skavta, ki sta se vračala na močno poškodovanem avtomobilu. Mešancu so dali ____„jo to se je mladina polastila že celo oken in stebrov, je vstal gospod učitelj in pomignil godčelm, naj utihnejo. Razumeli so ga ta nehali gosti sredi četrte izmed štirih pesmi, ki se jih znali ta ki so jih nocoj že trikrat preigrali, da bi na-vzočnemu občinstvu ne bilo dolg čas. ‘Someščani,” je začel, kakor da bi bil sam župan, “zbrali smo se nocoj v tej dvorani, da pozdravimo dva skavta; ki sta izvršila, kar še ni bilo slišati o drugi dvojici dečkov, to da jima (Poroča Jok. Matoh) (Nadaljevanje) Ni čudno torej, da kaj veljate, da vas Amerikanci spoštujejo in rešpektirajo, da imate našo .kranjbko korenino. Franka šo Kranj »ko kotihuuu, * c Laiuscheta za governerja drža- leipo razumljivo m po domače ve Ohio ta da po zaslužnih mo- ,pove, se šali, ponorčuje, če tre-ieh krščujete ulice to igrišča ba. Ljudje, ki so za takim ča- prestreljeno nogo v deščice in čestitamo na srečni vrnitvi. mu zavezali rano od puščice, nato so gatepravili na varno v zapor. Gospod Dovgan pa je naznanil, da se bo drugi dan na večer vršil v veliki dvorani mestne hiše izreden zbor šentpavelskih skavtov, kamor misli FURNGZE NA PLIN INŠTALIRAMO! Pokličite za preračun zastonj bo mt Better Htg. & Plbg. Co. Mesee, dni je tega, ko smo ju mrzlega, deževnega večera zapeljali daleč v gozdove brez ognja, brez hrane to celo brez obleke. Pomagal jima ni nihče; _ zanašajoč se na svojo moč, svoj pogum to razum Sta prenesla vse težave in nevarnosti življenja v divjem kraju in do- terc««« 5SSBSK dneTmday SSSmBBS® ffiggs Ih ti *• zdaj pri kee župnikuje.------------ . da so še drugi spraševali to na- da neustrašeno pobija nasprotnike, če tako nanese, da ustvarja javno mnenje, da pribije re- “« °" ---------r snico, da drži kot kroparski že- rožali 'Posdrave, kar pove, a bolj. Takim časopisom se lah- so ga imeli Zelo v čislih, ko je ko prišteva Ameriška Domovina. Poleg vsega omenjenega ima še to lastnost, da vse tako za mladino. To smo videli tam, kjer ste doživeli grozno požarno katastrofo. Na tistem prostoru zdaj polagoma rastejo nove, modeme hiše. Tam smo tudi brali napise: “Grdina St.” “Grdtaa’s Play Ground.” To pove dovolj jasno, kdo je v prvih vrstah, kadar gre za dobrobit Slovencev. Jaz sem vedno sledil v čašo- uiu*: umi » — pisju delu tega, po postavi šib- glavi zaposlenosti, kjer vsak i___ . — j,,u.. uaiiirMrn tronutek šteje, kot pri uri, sta sopisom, nosijo tudi veliko odgovornost. Obiskali smo urednika Ameriške Domovine James Debevca to na našo družbo je napravil kar najboljši vtis: družaben, postrezijiv, šaljiv, prav ko njegov časopis; isto velja o njegovi soprogi. Najprej smo jih obiskali na domu in potem drugi dan v tiskarni. Pri čez- bij med njimi v Clevelandu. Postali smo lačni to trudni, ko smo hodili to občudovali st. elairsko Ljubljano. Po par že prejšnjih poskusih smo končno le dobili prostor v Somovi restavraciji. To smo se tam natrpali! 1 In kako je bilo vse, do zadnje mrvice, dobro! Saj nam je že tisto slovensko naštevanje jedi privabilo sline v usta. “Goveja juha, prašičja pečenka, prepečen krompir, solatea” itd. Ni čudno, da g. Debevec tolikokrat vtakne Somovo ime v Ameriško Domovino! In tako čedne to 'brhke pasrežmice! Ker smo zopet pri telesnih dobrinah, naj omenim še drugo omvi > miram-i- wt. Med temi - _ . Za tega gospo-Iše eden, to žal, ne vem, kdo je. Morda je to kakšen Srb izža časov turških pohodov na jugoslovanska tla. Vsaj tak vtis napravi njegva krepka to bojevita zunanjost. Kaj pa, ko bi nam urednik povedal, kdo da je? (.Op. uredništva: To je Peter Petrovič Njegoš, cerkveni ta svetni knez Črne gore; zbiratelj narodnih pesmi ta sam pesnik. Največje njegovo delo je “Gorski vjenac.”). daja lastnik sam. Za naslov vprašajte v upravi tega lista. V hišo se lahko takoj vselite. _____________________068) 3 sobe v najem So v 3. nadstropju, je vse prenovljeno, kopalnica. Prednost ima prileten slovenski par brez otrok. Pokličite HE 8563. ____________________-(167) Popravljamo tranmek šteje, ko»c pri uri, uuuoiuwi, ° si vzela čas ta nam vse prijazno restavracijo, gori v Euclidu, po razkazala. Posebno delo imajo imenu Caritabarry, ki je tudi v zdaj, ko s pričeli prihajati na- Slovenskih rokah. Mrs. Capita too Vloto* kega, & po duhu zelo velikega moža. In zdaj, v njegovih 75- življenja v divjem kraju in do- zdaj, ko s pričeli prihajati na- slovenskih rokah. Mrs. Capuo- kazala, kako dobra, kako ipra- dobrega za naš narod, ši 'begunci. Dobe liste z taieni, ja je gospodinja. Tam smo se vilna je naša skavtska vzgoja. _______________________ ..._________________________________ —------------------------------- Pokazala sta 'nam, kar pač vča-si pozabimo, da vsakdo izmed nas lahko marsikaj prebije in premaga, da je le pogumen, močen to vztrajen. Storila sta pa še nekaj več,” je nadaljeval z resnim glasom. “Dokazala sta, da še živi duh naših preAikov. Borila sta se proti kriv* to zlu. Nihče jima ni pomagal, in vendar sta zmagala, kjer so naši možje podlegli. S preprostim orožjem, ki sta si ga sama napravila, sta razprišla gnezdo zločincev, ki so bili že leta strah oblasti tostran ta onostran meje. Rečem vam, prijatelji in sosedje,” je govoril s povzdignjenim glasom ob splošni tišini, “junaštvo teh dlveh dečkov je bilo toliko, da ga naše mesto nikdar ae pozabi. Zdaj pa si štejem ,v čast, da vam predstavim skavta Vil-četa Vrhovca iz volčjega voda m skavta Roka Rakuna iz sovje** voda.” (Dali* prihodnjič) Mornariško super Uteča ladja. - SUka mra predstavlja najto rej e patrolno Utah izdelka XP5Y-1, ki se bliia ugotovitvi v tovarni Consolidated ^fee A.r-7aft Corp. v San Diego, CaHf. To letalo bo imelo 60 ton nosilnosti; opremljeno je s štirimi AUison propedr-tierbine motorji. PoskiOnja vožnja bo enkrat jeseni. V sredo našega bivanja med vami, nam je v zabavo ta po-čast Mr. Anton Grdina na svojem vtrtu ob Lake Shore Blvd. priredil kar celo kinematografsko predstavo. Tukaj zopet vidimo značaj tega mOža. Starost, druga zaposlenost, stroški,1 vročina, vse to je postranska reč. Samo da zadovolji goste iz druge naselbine! S seboj je pripeljal vse potrebno to ko se je napravil mrak, je pričel operirati stroj in kazal filmske slike. — Med spremljevanjem godbe smo jih z zadoščenjem uživali. Lepe, pomembne slike so bile to, manifestiranje Slovencev ob različnih slavnostih, narodna noša, petje, godba, dalj« znane osebnosti, domače življenje, celo v stari kraj smo poromali š njimi. Padlo je par debelih kapelj dežja to močno je tagledalo, da bomo morali iskati zavetja v hiši in oglasi se gospod Grdina z opazko: “Jaz ae vem, ali se dež špasa ali bo zares?” Bog je menda to slišal to nič več to kanilo z neba. Imeti »mo prav lep večer, samo bil je prekratek. Med odmorom pogleda g. Grdina na uro to pravi: “Ježešta na, saj j« že M orat” In tako se je nehalo, dati bi radi še kar naprej gledali titoe. Ozrli smo se okoli to videli, koliko prijateljev in znancev je prišlo gledat to leto predstavo. Pokramljali smo še malo to se zadovoljni razšli. (Dalje prihodnjič) Popravljamo strehe in rabi-ro “Barrett Dublecote Shingles,” žlebove in obijanje hiš. Imamo 25 let izkušnje v tem delu. Prihranite si izdatke za posredovalca in vprašajte direktno nas. Prijazna in točna postrežba. Delo garantirano. Pokličite ENdi-cott 2843. (168) Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio MAX’S AUTO BODY SHOP MAK ŽELODEC, lastnik U0#E.61stST. TEL. UTah } - 3040 Se priporoča m popravila to barvanje vašega avtomobil*. Delo točno to dofero. DEKLETA to ŽENE Sadaj je čet, da si »bereta in naročite fini KOŽUH (FUR COAT), STERLING Suknjo ali SUIT direktno m tovarne na WILL CALL po vedno naj-nižjih cenah v Clevelandu. Pokličite me, da vas peljem v tovarno. BENNO & LEUSTTG 1034 Addison Rd. ENdicott 342« Sob* ae odda V najem ae odda opremljena soba poštenemu moškemu. Vpra. šajte na 1083 E. 67. SL —(Aug. 22, 25.) HP< POLOM POSLOVENIL VLAD, LEVSTIK “Voda vre, zdaj skuhamo ka- čarju, ki je dal vrvico, vo’’, je dejal korporal. "Sira in Častniki polka so tisti večer kruha imamo; to bo pravcata stradali; marketenderski voz se slavnostna pojedina!” Nenadoma pa je zagledal gos, ki mu je ležala pred nogami, in ni se mogel ubraniti smeha. je bil prejkone obrnil za glavnim trenom v napačno smer. Vojaki, čeudi so trpeli, ker je izostala razdelitev živil, so na- Pretipal jo je, n občudujočim, posled vseeno našli kakršnoko-obrazom poznavalca. ,li hrano; pomagali so drug dru- “Bog in ibogme, lepa živina je gemu, in moštvo vsakega oddel- to! Ta tehta pač svojih dvajset funtov!” ka je žrtvovalo za skupno potrebo vse, karkoli je kdo imel. “To je ptič, ki smo ga srečali Častnik pa, navezan izključno na poti; za vsako ceno se je hotel zesmaniti z nami”, je izjavil Loubet s svojim veselim, navihanim glasom. Jean že zamahnil z roko v znak, da ne zahteva daljšega pojasnila. Nazadnje je bilo vendarle treba živeti. In, moj, Bog, čemu bi ubogim vragom, ki že niti več ne vedo, kakšen okus ima perotina, ne privoščil takšne pečenke! Loubet je že zažigal ogenj, a Pache in Lapoulle sta naglih prstov pulila gos. Chouteau, ki je bil tekel k topničarjem po košček vrvice, se je vrnil ter jo obesil med dvema bajoneoma, in Maurice je dobil naiogo, da jo od čašo do časa obrne s kratkim sunkom. 'Spodaj je stal oddelkov kotel, kamor je kapljala mast. Bilo je zmagoslavje pečenja na vrvci! Ves polk, privabljen od prijetnega vonja, je prihajal gledat. Kakšna gostija! Gostjo pečenka, kuhan krompir, kruh in sir! Ko je Jean razkosal gos, se je spravil oddelek z voljčkn gladom nad njo. Porcij ni Ml« vet; v ‘ je mašil, kolikor se je mogel. Košček pa so nesli celo topni- poralu pa so bili lahko hvale-včeraj list iz'Remilly-a in sem žni, da jim je tako trdno zgra- hotel k tebi . . . idiva na koza-dil šator, kajti zapazili niso ni-'rec vina.” ti srditega viharja, ki je zave- j In da bi bila sama, ga je od-jal okrog druge ure, spremljan vedel na pristavo, ki so jo bili od hudih nalivov. Satori so se včeraj vojaki oplenili in kjer podirali, vojaki so se nenadoma; je kmet nato v svoji nepobolj-budili iz spanja, skakali vsi ipre- jšljivi dobičkaželjnosti odprl močeni kvišku ter bili primo- nekakšno krčmo, s tem, da je to-rani tipati v temi naokrog. Nji- 'čil belo vino iz soda. Pred vra-hov šator pa se je ustavljal, in jti na deski je točil svoje vino, tako dobro so bili zavarovani, kozarec po štiri sous*, (Bakren da ni padla nanje niti kaplja,'denar, 1 frank — okroglo 96 h zavoljo žleba, pot ognjenega J— 20 sous,) in fant, ki ga je bil okrog šatora za odtekanje vode. pred štirimi dnevi sprejel v svo- Ko je napočil dan, se je Mau- 'jo službo, plavolasi orjak Alza-rice prebudil, in ker jim je bilo' šele ob osmih nastopiti pot, se je domislil, da bi šel gor na grič do taborišča reservnega topni-šva ter posetil svojega bratranca Honoreja. Noga, odpočita po dobrem ponočnem spanju, ga je bolela že mnogo manj. In zopet mu je bil čudovit pogled, videti dobrourejeni topniški park, vseh šestero topov vsake pozamezne baterije postavljenih v brezhibni črti, za njimi pa municijske in smodniške vozove, vozove za krmo ih vojno kovačnico; in še dalje tam — konje na vrveh, ki so rezgetali vzhajajočemu solncu naproti. In brez dolgega iskanja je našel tudi Honorejev šator, na hvalo dovršenemu redu, ki je odkazoval vsem vojakom istega topa isto vrsto šatorov, tako da je že sam pogled na taborišče razodeval število topov. Ko je Maurice dospel, so bili topničarji že na nogah in so pili svojp kavo; med sprednjim voznikom Adolphom in merilcem Louisom, njegovim tovarišem, je bil pravkar prepir. Že tri leta sta bila skupaj “ombžena”, po tisti šegi, ki veže vselej po enega voznika z enim postrežnikom, in sta ,se čan, mu je podlagal. Že je bil Honore trčil z Mau-ricem, ko mu je obstal pogled na tem človeku. Kratek hip ga je gledal s srepimi očmi, nato pa je divje zaklel. ‘tSItrela božja! Golijat!” Skočil je pokoncu, da bi ga popadel za grlo, a kmet, meneč, da mu hočejo zopet opleniti hišo, je stopil korak nazaj ter zapahnil vrata. Nastal je treno-tek zmešnjave; vsi navzoči vojaki so pridrli nA kup, dočim je kvartir-mojster kričal z glasom ' davečim se od besa: le sam nase, je brez rešitve poginjal gladu, če katerikrat mar-ketenderjev ni bilo na mestu Chouteau, ki je slišal, kako daje stotnik Beaudouin diuška svoji jezi nad nenavzočnostjo .provijantnega voza, se je zato tudi porogljivo zasmejal, ko je pravkar žvečil svojo gosjo pečenko in videl mimoidočega stotnika z nepremičnim, ponosnim obrazom. S potuhnjenim pogledom je pokazal nanj:-Le poglejte ga, kako miglje z nosom . . . On bi dal Srebrnjak za šiško! Vsi so se rogali gladu stotnika, ki se v svoji mladostni osornosti ni znal priljubiti ljudem. Za trenotek se je zdelo, kakor da hoče prijeti vojake zaradi hrupa,'ki ga delajo radi svoje gosje pečenke, toda strah, da bi s tem pokazal svoj glad, mu je očividno vlevl iti dalje; ve, kakor da m videl ničesar. paimetnejši in Cenejši, Poročnik Rochas, ki mu je M je voijno pokoril neizogibhi krulil želodec od lakote,je ho- odvisno3ti pešcf od jahača; po- Vabilo na veliki piknik SLOVENSKE MOŠKE ZVEZE ki se vrši V NEDELJO 28. AVGUSTA ob 2. uri popoldne na prostorih Brae-Burn, 25000 Euclid Ave. Na programu razne igre in tekme ter fina godba: PETE SOKAC in njegovi “TUNEMIXERS” Serviralo se bo izvrstna jedila in pijače. Pot do tja: Vzemite St. Clair-Nottingham ulično do konca proge, od tam pa Euclid City Bus, pripelje na lice mesta. I|ii Vljudno vabi odbor. UiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimi! GAIETY BAR INN 16223 WATERLOO RD. IV 9587 V novem modernem poslopju, kjer si lahko po mili volji izberete žganje, pivo in vino. Fina domača kuhinja. Posebnost nocoj, 25. avgust« — pri nas bo igral po- ji znani umetnik na gitaro in banjo, JOE SODJA. Prijazno vas vabijo na obilen poset: MR. in .JOHN TRČEK ter sin, ) 1 Lonesome for ker? Tell ker with CENTA slovenska cvetličarna CVETLICE ZA VSE PRILIKE STANLEY in JULIE CENTA, lastnika 1551 Hayden Ave. Phone: GL 6876 Res.: GL 1539 »J os. Zel© in Sinovi 5 , . . dnevna dčlš m kuhal juho, do- 23i ..................■nn.iHwim'BniHX.i.ii^iiimiimiHj! sovražil stotnika, bedaka iz voj- samo za svc>ja dva konja. U to ffle šole v Saint-Cyr-u, ffl tudi;^ ,moglo ra2srditi Louisa, čr-zato, ker je nekdaj nosil te- nega, suhega, fanta, ofodarjene-lečnjak kakor oni vsi; m vendar i s predbiWm tekom, če se je ni bil zmirom posebno prijeten,! jj0fei tovariš, velik človek z mo-marveč robat, da bi ga bil šlo-jčnimi plavimi brki, pomastiti z vdk včasih najrajši oplazil. _ luajboljšimi kosi. To jutro je Jean, ki je z migljajem oči naida, prepjr tako da je Louis m povprašal tovariše o njihovem |obdo]žii Adolpha da je sam iz- ininimitiiiHHOmiMWWHH'HmmmmmmmM'fflwmmm'mmmmfflMW' mnenju, je vstal in prosil po- 'pil vso kavo, ki jo je bil on sku- POQREBNI 6502 ST. CLAIR AVENUE COLLINWOODSK1 452 E. 152nd STREET ZAVOD Tel: ENdkott 0583 URAD: Tel.: IVanhoe 3118 Avtomobili ln bolnlžkl vos redno ln ob vsaki url na razpolago. Ml smo vedno pripravljeni s najboljšo postrežbo. naj gre z , kak Tovariši so jih morali zo- ročnika Rochasa, zaJLator' , |pet sprijazniti. Dovolite, gospod poročnik i Vsak<) jutro> takoj ko se je brez zamere, če vam je s temle ]abudili je M Honore pogledat vstreženo . . . Isvaj top in mu velel pred svo- In padal mu je četrt hleba |jimi očmi osušiti nočno roso ta-kruha in skledico z gosjim kij-!ko skrbno, kakor da bi se šlo cem ter šestimi velikimi krom- 0 brisanju ljubljene živali, da -AND THE WORST IS YET TO COME —in najhnjše šele pride pirji. Tudi to noč ni bilo treba moštva šele zazibati v spanje. Na* šašestorica je prebavljala svojo gos in spala kakor klada. Kor- ne dobi nahoda. Stal je tam in ga gledal z očetovski obrazom, ko je spoznal Maurica. “Glej ga! Saj sem vedel, da je 106. polk v bližnji; dobil sem V BLAG SPOMIN OSME OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NEPOZABNEGA SINA IN BRATA Lovrenc Habjan ki je umrl 25. zvrnite 1941. Kako pozabit to gomilo, kjer blago tvoje spi srce, ki nam brezmejno vdano bilo ves čas do zadnjega je dne. Žalujoči ostali: STARŠI BRATA ln SESTRA. Cleveland, O, 26. avg. 1949. -A 4 f T G. WHISKERS 1875 1949 NAZNANH.0 IN ZAHVALA Glcfooko potrti, tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom. prijateljem ln znancem prebrldka vest, da je preminula naša draga mati Frances Vodopivec ROJENA MIHEVC I ki je po dolgi ln mučni bolezni mimo zatisnila svoje oči dne 24. julija 1949, v starosti 74 let. Pokojna Je bila doma iz vasi Selce, fara Slavina na Notranjskem. Pogreb se je vrSU lz Joe Žele ln Sinovi pogrebnega zavoda na Acacle Park pokopalUče dne 37. julija, kjer smo položili njene zemeljske ostanke materi zemlji v naročje. Tem potom se želimo prav prisrčno zahvaliti vsem prijateljem, ki 50 pokojni v zadnji pozdrav okrasih krsto s tako krasnimi venel Prav lepa hvala vsem, ki so jo prižll obiskat ln se poslovit od nje, ko Je ležala na mrtvažkem odru, kakor tudi vsem, ki so se udeležili .pogreba. Lepa hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu brezplačno, prisrčna hvala sosedom, kt so ntun bili v toliko pomoč in tolažbo v teh žalostnih dneh. Hvala Joe Žele in Sinovi pogrebnemu zavodu za vso pomoč ln postrežbo ter tako lepo vrejenl pogreb. Tl, pa predraga nam nepozabna mati, sedaj ko se je končala pot Tvojega življenja ln sl odSla tja v večnost, odkoder ni vrnitve. Vsi skupaj Tl Se enkrat želimo: lahka naj ti bo hladna zemlja. Žalujoči ostali: ADOLPH in CORNELIUS, sinova; MARY BRUNN, PRANCES BRETZ, SOPHIE KASTELIC ln FLORENCE BU8CH, hčere. Cleveland, O. 25. avguste 1949. mm _m i 1865 1949 NAZNANILO M ZAHVALA Globoko potrti, žalostnega srca naznanjamo vem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da je preminula in nas zapustila naša draga mamica Frances Koci ROJENA GROSEL ki je previdena s svetim zakramenti za umirajoče mirno zatisnila svoje mile oči dne 30. junija >1949 v starosti 83 let. Pogreb se je vrSU dne 4. julija Iz August P. Svetek pogrebnega zavoda, v cerkev Marije Vnebovzete ln po opravljeni sveti maži zadužnlci je bila' prepeljana na pokopalUče sv. Paula, kjer je bila položena k večnemu počitku. Tem potom se želimo prav prisrčno zahvaliti MSgr. Hribarju za opravljeno pogrebno mažo ln druge oertevene obrede. Lepa hvala Rev. Cimpermanu za obiske na domu v njeni bolezni. Lepa hvala vsem. ki so pokojni okrasili krsto s teko krasnimi venci. Enako lepa hvala vsem, ki so darovali za svete maže. da se bodo brale za mir in blag pokoj njene duže. Lepa hvala vsem, ki so jo prifli kropit ln se poslovit od nje, ko je ležala na mrtvažkem odru, kakor tudi vsem, ki so se udeležili pogreba , Prisrčna hvala članicam podružnice St. 10 SŽZ, članicam Oltarnega družtva Marije Vnebovzete za skupne mohve ln teko veliko udeležbo pri pogrebu. Lepa lrvsla sosedom, ki so nam bili v toliko pomoč ln tolažbo v teh žalostnih dneh, že posebna hvala pa družini SuStaržič za njih toliko požrvovalnost. Lepa hvala August F. Svetek pogrebnemu zurodu za vso pomoč ln postrežbo ter tako lepo vre Jen pogreb. •H pa predraga mama, spavaj mimo v hladnem grobu do svidenja nad zvezdami. Žalujoči ostali: MARY in FRANCES, hčeri; ZETA, VNUKI ln DRUGI SORODNIKI. Cleveland, O. 25. avgusta 1949. tg Naročite se na dnevnik “Ameriška Domovina” Naj starejša begunka dospela v Zed. driaoe. — Verjetno, da je Elizabeth Rugienien, stara 96 let, najstarejša begunka, ki je dospela v Zed. driave. Ob prihodu jo je sprejela njena hči s soprogom, ki sta se zavzela za staro mater in jo sprejela k sebi v West Branch, Mich. (SSANb theatre PLAYERS' entrance . | 1 * N J