str. io!
.SLOVENKA.
St. 26
Razstava Vereščaginovih slik. .Slovenski Narod*
je prinesel obširno oceno o slikali, katere Je razstavil
ruski slikar realist Vereščagin, na Dunaji. F. G—1 je
pisal ob zvršetku kritike :
Dunajski časopisi so o Vereščaginu donesli večinoma
obširne strokovne ocene, in v obče so še te izražale o
o umetniku zelo laskavo! „Freradenblatt" in „Neue Freie
Presse" sta povdarjala zlasti veliko slikarsko tehniko.
„Deutsches Volksblatt" je opisal posamezne slike ter pov-
darjal zlasti Vereščaginov realizem, a tudi drugi listi
so v krajših noticah pohvalno ocenjali slike.
Sam se je priložnostno izjavil, da sploh neče slikati
druzega, nego istino in življenje. Kot častnik se
je udeležil vojne proti Turkmanom 1867.; v rusko-turški
vojni 1877—8 skušal je vnovič vse neprilike vojske, zmr-
zujoč in prezebajoč na Balkanu; kot umetnik si je takrat
pridobil vse one utise, katere je pozneje predočil svetu.
Zato je realist v bojnih slikah.
Tudi Napoleona nikakor ni pomanjševal ; vsakdo,
] ki čita Vereščaginove študije o njem, se čudi, da je kot
Rus sodil tega velikana tako nepristransko, tako prijazno.
Res, da ga ni preslepil Napoleonov sijaj, a omamila ga
tudi ni sovražnost do nasprotnika njegove rodne zemlje.
Kar zadeva tehniko, je istina, da sem ter tje milieu
udušuje dejanje, ali bolj prav, odvrača jiozornost od
glavne osebe na sliki. Ali pa mu je bil mar namen, po-
dati le toliko in toliko raznih portretov Napoleonovih ;'
! ali mar ne, podati posamezne epizode iz njegove vojne
St. 2fi
.SLOVENK A'
Str. 11
proti Rusiji ? Kjer je milieu pomaknjen v prednje vrste,
spada v te epizode, jih razlajja in popolnuje.
Da je Napoleona samega pogodil izborno v portretu,
priča nam šesta slika. O nji pravi „N. Fr. Presse" : ,Ve-
Jikega moža naslikati v duševni grozi, bila je naloga,
katero si je slikar sam izvolil in v istini je ni slabo re-
šil. Naslikal je le obraz Napoleonov brez milieuja, brez
zvijačnih pripomočkov ; le obraz in v obrazu dušo. Glo-
boka zamišljenost in žalost je krog teh ust, mej temi
trepalnicami" . . .
O tehniki pa sodi slovanskim umetnikom v obče
gotovo ne preveč prijazen .D. Volksblatt'' onako : „Ve-
Teščagin ni le velik kot slikar vojne, temveč tudi kot
slikar arhitektur ; portretov, genrov, pokrajine in živali,
vse obvlada v jednaki meri. Njegova tehniška _ ročnost,
je občudovanja vredna". *¦
In drugi listi vsi hvalijo zlasti slikanje snega, ki
se ponavlja na tolikih slikah a vedno v novih, krasnih
oblikah in nijansah, sneg in ivje, kosmiči in grude, a
vselej v najnaravnejših barvah, bodisi v megli ali v
solnčnem siju, ob svitu ognja in požara.
Namenoma sem navedel tuje sodbe. Veseli me
namreč, da tako podkrepljajo moje poročilo, ker mi je
to dokaz, da jo bil vtisk, katerega so name napravile
slike, pravi.
In temu se ne čudim. Saj dela tolike istinitosti in
dovršenosti morajo vplivati jednako na vsakega dovzet-
nega izobraženca, v kar nikakor ni treba, da bi bil
strokovnjak in slikar. Ta morda najde tu in tam kako
hibo, — jaz o tem nimam sodbe ; ali kljub temu, tudi
ako bi me kdo na vse take hibe opozoril, ne verujem,
da bi mi le najmanje omajal moje  — občudovanje. —
Vsekakor je razstava teh ruskih slik zanimiva, ne
le, da nas seznanja z deli priznanega slovanskega umet-
nika, ne le, da nas seznanja z njegovo maniro in tehniko,
temveč tudi, da nam predočuje vestno in strogo zgo-
dovinske fakte. Ta nas s tem uverja, da je realizem
usposobljen in zmagovalen tudi v slikarstvu, da uprav
realizem dovaja tudi to umetnost k popolnosti in ji pri-
bori najkrasnejše uspehe. F. G—1.