PRIMORSKI DNEVNIK PoStnlna platana » gotovini ^ az\s\ »• Abb. postale I gruppo ( i6Dtt 4U0 Llf Leto XXXVH. Št. 302 (11.124) TRST, četrtek, 24. decembra 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 28. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi, Poslanska zbornica o nujnosti zaščite Slovencev v Italiji RIM — V resoluciji, ki jo je odobrila poslanska zbornica v torek po koncu razprave o vprašanjih, ki zadevajo deželo Furlanijo - Julijsko krajino, je govor tudi o slovenski manjšini v Italiji. Poslanska zbornica je izglasovala skupno besedilo, ki so ga sestavili na osnovi resolucij podpredsednika poslanske zbornice Fortune (PSI), poslanca Baracettija (KPI), Krščanske demokracije, PRI, PLI, PSDI in deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine. V točki, ki zadeva slovensko manjšino je med drugim rečeno, da poslanska zbornica obvezuje vlado, naj se s pozitivnim zadržanjem zavzema za zaščito slovenske manjšine in naj istočasno pripomore k ohranitvi italijanskega jezika in kulture pri italijanski narodnosti v SFR Jugoslaviji; do tega naj pride tudi z uvedbo deželnih radiotelevizijskih oddaj v slovenščini in ob upoštevanju kuF turne dejavnosti TV Koper v italijanskem jeziku. V ŠTEVILNIH INDUSTRIJSKIH SREDIŠČIH ŠE ŽARIŠČA DELAVSKEGA ODPORA JARUZELSKIS PRISILO IN ORLJURAMI POSTOPNO UREJA POLOŽAJNA POLJSKEM Policijske sile so vdrle v železarno ponovno gradi mostove za pogajanja pri Katowicah in aretirale večino delavcev - Vlada s Cerkvijo - Spori v francoski partiji zaradi Poljske VARŠAVA — Pred božičnimi prazniki je bilo treba pričakovati, da se bo položaj na Poljskem postopno umiril. Vladi generala Jaruzelske-ga, ki vedno bolj prefinjeno izmenično uporablja prisilo in obljube, da bo izboljšala življenske razmere in ponovno vzpostavila ukinjene svoboščine, je namreč le uspelo vzpostaviti določeno, vsaj navidezno premirje z delavci v večini vojvodstev. Kljub vsem tem pričakovanjem se je sinoči položaj v industrijsko najbolj razvitih območjih ponovno nevarno zaostril. Pripadniki posebno izurjenih policijskih enot so kljub prejšnjim zagotovilom vlade, da namerava začeti pogajanja z delavci, vdrli v železarno pri Katovvicah, ki jo je prejšnji teden zasedlo približno 2000 delavcev. Po vesteh varšavskega radia naj bi policistom uspelo razgnati delavce brez vsakega prelivanja krvi. Večino »provokatorjev* naj bi are- tirali, še vedno pa iščejo večje število delavcev, ki so se baje po skrili po obratu. Delavci naj bi sedaj imeli rokah le nekaj tovarn in naj bi bili zabarikadirani pri Piastu in Ziemo-vitu, kjer zahtevajo, naj oblasti takoj ukinejo izredno stanje in osvobodijo vse zaprte sindikaliste in politične preganjance. Po drugih vesteh, ki prihajajo iz Poljske pa je mogoče razbrati, da je vlada pripravljena na obnovitev sodelovanja vsaj s Cerkvijo. Obla- h -- v-' ~ ~ *— - • ■ ,. -t;——.. ■ .--- * a ■■.■/l.. ..V-..'-: . .Mu Oklopno vozilo na varšavski ulici je žal nekaj vsakdanjega ...................................................................................................................................................................................................................mina (Telefoto sti so namreč za božično vigilijo praktično ukinile policijsko uro, radio bo prenašal božično mašo, za praznike bo dovoljen tudi obisk pri sorodnikih, vendar le znotraj meja vojvodstev. Represija ostaja še vedno glavna značilnost delovanja policijskih sil in po nekaterih vesteh, ld so prodrle skozi železni oklep molka, ki ga je vzpostavila vojaška oblast, se klešče še naprej stiskajo. Še dosti bolj kritičen postaja položaj poljskega gospodarstva. Če je general Jaruzelski domneval, da bo z uvedbo izrednega stanja reševal poljsko gospodarstvo iz katastrofe, se je krepko motil. Kažp, da je proizvodnja padla na obupno raven, še huje pa je z izkopom premoga. Torej se le uveljavlja napoved nekaterih zlobnejših komentatorjev, ki so trdili, da bodo oblasti uspele Poljake zadržati na delovnem mestu, ne pa tudi prisiliti, da bodo delali. Jaruzelski bo moral v. takih zaostrenih razmerah do konca leta nekje najti 350 milijonov dolarjev, da bo odplačal konzorciju zahodnih bank 450 milijonov dolarjev obresti na posojila. I)e sedaj lahko računa le na 100 milijonov dolarjev, ki so še ostali v poljskem trezorju. Mogoče pa mu bo pomagala Sovjetska zveza, ki naj bi pri nekaterih zahodnih bankah že zaprosila za 350 milijonov dolarjev kredita, ki naj bi ga nato prepustila Poljski. Zahodne vlade, politične organizacije in tudi javno mnenje so tudi včeraj zelo pozorno spremljali vse razpoložljive vire o dogajanju na Poljskem in izrazili svojo zaskrb Ijenost zaradi ukinitve vseh svoboščin. Britanski veleposlanik v Varšavi se je včeraj v imenu »evropske deseterice* sestal s predstavniki poljske vlade, ki jih je seznanil z zaskrbljenostjo zahodnoevropskih držav zaradi kršenja človekovih pravic in drugih nasilnih dejani na Poljskem. O poljski krizi je ponovno spregovoril tudi papež Janez Pavel II., ki je zaželel, da bi njegovi rojaki preživeli božič v miru in v skladu s tradicijami. Obenem je poudaril, da je treba vso Poljsko razumeti kot enotno družino. Zelo odločne obsodbe prihajajo iz Francije, ki je že od nekdaj znana kot druga domovina Poljakov. Največ zanimanja vzbujajo stališča francoske komunistične partije, ki opravičuje vojaški poseg na Poljskem. Tajnik KPF Marchais je včeraj poslal Jaruzelskemu pismo, v katbrem izraža vse svoje razumevanje in podporo poljski vladi in partiji glede uvedbe izrednega stanja. Številni člani francoske partije so vedno bolj nezadovoljni s temi stališči in zahtevajo od vodstva, naj jih nemudoma spremeni. Ustanovljen je bil tudi poseben odbor teh »nezadovoljnih* članov, ki zahtevajo ukinitev izrednega stanja na Poljskem. Vesele božične praznike želi Primorski dnevnik V At. -. w. , .........C č - ......... ...........v..■»* Foto Mano Magajna niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiitiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiHiiiiiiia PO UVODNEM POROČILU BRANKA MIKULIČA Na seji CK IK Jugoslavije poglobljena razprava o izvajanju načel demokratičnega centralizma Prevladalo je stališče, da je treba to temeljno načelo še naprej uresničevati - Franc Šetinc: ZK mora preverjanje iskati v delavskem razredu BEOGRAD — V uvodni besedi na včerajšnji seji CK ZKJ je Branko Mikulič poudaril, da so ocene in predlogi, ki jih vsebuje poročilo komisije CK ZKJ za organizacijska in statutarna vprašanja ZKJ plod širokih posvetovanj v ZKJ in da so o njih dosegli visoko stopnjo soglasja. Zatem je opozoril, da ponujeni predlogi niso zamenjava za obstoječa določila statuta ZKJ, ampak podlaga za njihovo dopolnjevanje In bogatitev. Poudaril je, da komisija predlaga, da bi v uvodu statuta ZKJ poudarili zgodovinsko vlogo predsednika Tita v razvoju delavskega gibanja fn izgradnji KPJ oziroma ZKJ v boju za nacionalno in. socialno osvoboditev delavskega razreda, v narodnoosvobodilni vojni in socialistični revoluciji, v boju za bratstvo in enotnost ter enakopravnost jugoslo- ITALIJflNSKE REAKCIJE NA POLJSKE DOGODKE Piccoli: glede Poljske ni nesoglasij v večini Socialdemokrati zagovarjajo, komunisti pa zavračajo možnosti predčasnih volitev - Oster napad češkoslovaškega tiska na KPI RIM — Poljski dogodki so, poleg »božičnega darila* Spadolinijeve vlade, ki bo prineslo v državne blagajne obilnih 3.000 milijard, še vedno v ospredju komentarjev in reakcij v italijanskem političnem svetu. Medtem ko se nekateri bojijo neposrednega sovjetskega posega na Poljskem, so na sestanku na vrhu, ki so se ga udeležili tajniki strank vladne večine, v bistvu popolnoma spremenili nedavni sklep parlamenta in ukinili vsako obliko pomoči Poljski, ob vidnem zadovoljstvu socialistov, socialdemokratov in liberalcev. Predsednik vlade Spadolini trdi v uvodniku, ki ga je napisal za republikansko glasilo, da je pobuda Italije v popolnem soglasju z akcijami njenih evropskih zaveznikov in zaveznikov v okviru NATO, ker terja brutalnost vojaškega posega na Poljskem odgovor, ki mora biti Enoten, če hoče biti učinkovit. Republikanski list tudi napoveduje parlamentarno razpravo o poljskem vprašanju takoj po božičnih in novoletnih praznikih. Demokristjanski tajnik Piccoli je v svoji tiskovni konferenci zanikal, da bi v vladni koaliciji prišlo glede Poljske do nesoglasij. Piccoli trdi, da se Italija v celoti strinja z drugimi evropskimi vladami in je ločil mod gospodarsko pomočjo Poljski, ki jo je treba začasno ukiniti in pomočjo v hrani, ki pa je ni mogoče odreči poljskemu ljudstvu. Razprava o Poljski ima vsekakor •voje posledice na italijansko notranjo politiko: v prejšnjih dneh so krožili po Rimu glasovi o predčasnih volitvah, za katere naj bi se o-greval del krščanske demokracije Pa tudi marsikdo iz laičnih vrst, n pr. socialdemokrati, ki so prepričani, da bi s predčasnimi volitvami v sedanjem političnem trenutku iztrgali marsikateri glas komunistični Partiji. Gre vsekakor za pobude, ki bodo imele svoje posledice januarja °b obnovitvi parlamentarne dejavnosti. Ni izključeno, da pride še v t*ku januarja do vladne krize, mor-da brez predčasnih volitev. V tem Primeru bi Spadolini najbrž moral odstopiti predsedstvo vlade socialističnemu tajniku Craxiju. Najbolj zanimiva pa so vsekakor stališča znotraj komunistične partije. V članku za revijo Rinascita A-dalberto Minucci, ki je med najožjimi sodelavci tajnika partije, ostro polemizira s tistimi, ki skusajo izkoristiti dogodke na Poljskem za to, da bi napadali KPI. S tem v zvezi zavrača Minucci možnost predčasnih volitev, ki bi imele za državo dramatične posledice. Minucci napada tudi blokovsko logiko in politiko Sovjetske zveze. Pri tem s citatom iz Gramscija kritizira sistem ene same stranke, ki se ne ukvarja s politiko, temveč s propagando In policijsko represijo. Članek je treba očitno povezati z razpravo na zadnji seji komunističnega vodstva, ko je baje prišlo do zelo ostre notranje polemike. Kaže, da je bilo vodstvo razdeljeno na štiri tabore, če se lahko tako izrazimo. Spopadli naj bi se namreč Cossutta, ki zagovarja filosovjetska stališča, Na-politano, ki se sklicuje na stališča socialdemokratskega kova, Berlin-guer in Pietro Ingrao. Razprava ni tekla samo o Poljski, temveč tudi o perspektivah v italijanski notranji politiki in o komunistični strategiji v bodočnosti. Treba je še omeniti zelo oster napad češkoslovaške partije in enega njenih najvidnejših voditeljev Vasila Bilaka na KPI. češkoslovaški tisk napada Berlinguerja in Carrilla, češ da sta se zbližala s sovražniki socializma s tem, da sta se španska In italijanska partija pridružili reakcionarni protipoljski gonji. R. G. GLEDE NA NEUČINKOVITOST PREISKOVALNE AKCIJE Preiskovalci čakajo drugo sporočilo rdečih brigad RIM — Tajnika krščanske demokracije in socialistične stranke Piccoli in Craxl sta se včeraj sestala, da bi razpravljala o vprašanjih v zvezi s tako imenovano »institucionalno reformo*. Ob koncu pogovora nista hotela dati nobene uradne izjave, Kot znano se je o tem vprašanju Piccoli že pogovarjal z delegacijami vladnih strank in tudi a tajnikom KPI Berlinguerjem. Včerajšnje srečanje s Craxijem pa je zaključil drugi krog posvetovanj VERONA — Nihče ne verjame več predvčerajšnjemu sporočilu, ki so ga sprejeli v bejrutskem uradu tiskovne agencije ANSA in po ka-terpm, naj bi rdeče brigade že «u-smrtile* ameriškega generala Jamesa Doziera. Vest je bila že od vsega začetka malo verjetna, njeno verodostojnost pa je, sicer neuradno, zanikal tudi Pentagon. Glasnik ameriškega obrambnega ministrstva je poudaril, da je vest »popolnoma izmišljena in brez vsakršne osnove*, ni pa povedal, na katere vire se sklicuje. Zanimivo je tudi, da so kasneje ameriške o-blasti demantirale glasnikovo izjavo, češ, da je preiskava izključno v pristojnosti italijanske policije. Sest dni po ugrabitvi je torej u seda generala Doziera še vedno v rokah teroristov, preiskava pa se dejansko ni premaknila iz izhodiščnega položaja. Tudi dejstvo, da so karabinjerji razširili območje raziskav na dobršen del polotoka priča o tem, da preiskovalci nimajo otip-Ijlvejših Indicov. Včeraj ao na pri- mer Dozierov »zapor* iskali celo v okolici Perugie, čeprav največjo pozornost še vedno namenjajo ve-ronski pokrajini, kjer je zaposlenih preko 2000 karabinjerjev. Precej preglavic povzročajo tudi lažni a-nonimni telefonski pozivi, katerih je na pretek. Policija pa jih mora seveda vselej preveriti. Sinoči je na primer neznanec telefoniral beneškemu uradu ANSA in dejal, da je v nekem košu za odpadke na Trgu sv. Marka skrito sporočilo rdečih brigad: dejansko pa niso našli ničesar. Preiskovalcem torej ne preostaja drugega kot počakati na drugo spo ročilo teroristov, v katerem bodo najbrž izdelane prve zahteve RB za izpustitev visokega oficirja NA TO. Kateri bodo pogoji je težko napovedati. Utrjuje se prepričanje, da so ugrabitev izvedli isti teroristi, ki so »sodili* Taglierciu. Njihova stališča naj bi, po dolgotrajni raz-prnvi in globokih razpokah znotraj beneškega voda RB »Anne Marie Ludmann*, prevladala nad »zmerno strujo* teroristične organizacije. To pa najbrž pomeni, da bodo pogoji za generalovo izpustitev zelo težki. Dozieru vsekakor trda prede. Na sliki (telefoto AP): Karabinjerji so včeraj pregledali tudi številne zidanice, kakršnih je v Venetu na stotine. Miroslav Krleža težko bolan ZAGREB — Zdravniški konzilij je včeraj opoldne objavil naslednje sporočilo o zdravstvenem stanju književnika Miroslava Krleže: »Književnik Miroslav Krleža je na intenzivni negi klinične bolnišnice dr. Mladen Stojanovič v Za grebu od 1. decembra letos. Po začasnem zboljšanju je vnovič nastopilo poslabšanje njegovega zdravstvenega stanja in je zdaj v kritični fazi. Zdravniki si prizadevajo, da bi ga obdržali pri življenju.* (dd) vanskih narodov ln narodnosti, za enakopravne odnose med komnnistič-nlui delavskimi in drugimi naprednimi gibanji in partijami v svetu, za mir in enakopravnost narodov in držav, za ustanovitev neuvrščenega gibanja in dosledno izvajanje njegovih izvirnih načel. Med večmesečnim delom je komisija posebno pozornost namenila izvajanju načel demokratičnega centralizma in aktualnim vprašanjem odnosov v ZKJ. V teh razpravah in posvetovanjih v centralnih, pokrajinskih in komiteju organizacije ZKJ v JLA so prišli do enotnega stališča, da je treba to temeljno načelo ZKJ še naprej utrjevati. Torej ni vprašanja demokratičnega centralizma ali enotnosti ZKJ. V nasprotju s temi stališči je v delu javnih razprav prihajalo do predlogov, da je treba načelo demokratičnega centralizma zamenjati z demokratično enotnostjo, da je treba statutarno u-rejevati pluralizem mnenj v ZKJ, da je treba klasični demokratični centralizem zamenjati z demokratičnim dogovarjanjem v samoupravnem smislu in drugo, je rekel Branko Mikulič. Nadal.jeval je, da na to opozar ja, ker tudi zdaj opozarjajo na nevarnost federalizacije ZKJ. kar lahko povzroča ne le zaskrbljenost za enotnost ZKJ, ampak tudi želje posameznikov, da bi postavili vprašanje enakopravnosti, samostojnosti, vloge in odgovornosti republiških in pokrajinskih zvez. ZKJ pa preobrazili v monolitno partijo centralističnega tipa. V nadaljevanju je Mikulič povedal podatek, da so v ZKJ od 10. kongresa sprejeli milijon 287 tisoč članov. Zatem je Branko Mikulič povedal, da predlagajo, da bi bil način volitev politično izvršnih organov ZK enotno ure.jen, ker sp jih do zdaj v občinah volili s tajnim glasovanjem, v republiških in pokrajinskih organizacijah pa z javnim izjasn.ievan.iem. Predlog je, .je nadaljeval Mikulič, da bi se s statutom ZKJ predvidela možnost občasnih konferenc ZKJ, ki ne bi bile niti forum niti organ ZKJ, temveč oblika dela centralnega komiteja. Konferenca bi, tako meni tudi predsedstvo CK ZKJ, prispevala k večjemu angažiranju komunistov, osnovnih organizacij in organov ZK pri graditvi politike ZKJ, to pa .je izredno pomembno za razvoj demokratičnih odnosov v ZKJ. Ko .je razpravljala o tem, ali voliti predsednika predsedstva ali predsednika CK ZKJ, se je komisija opredelila za izvolitev predsednika predsedstva. Eden izmed razlogov za tako stališče ie dejstvo, da so tako stališče že sprejeli in da .je v praksi dalo dobre rezultate. Menijo tudi. da v načinu volitev članov CK ZKJ ni treba ničesar spremeniti. Še naprej jih bodo volili na republiških kongresih oziroma pokrajinskih konfe rencah in konferenci ZKJ v JLA, kongres ZKJ pa bo verificiral njihovo izvolitev. Po peturni razpravi so člani CK ZKJ sprejeli poročilo komisije za organizacijska in statutarna vprašanja ZKJ o pripombah, mnenjih in predlogih v zvezi z aktualnimi vprašanji s področja organizacijske graditve in razvoja ZK. S tem so pravzaprav določili idejnopolitične temelje za spremembo tega partijskega dokumenta. Na podlagi tega bo komisija za statutarna vprašanja ZKJ izdelala konkretne predloge za spremembo in dopolnitev statuta ZKJ. Pred glavno razpravo o njih pa bo vnovič razpravljal CK ZKJ. V razpravi je Franc Šetinc poudaril, da ima ZKJ dovolj trdnih temeljev za delovanje pri reševanju • sedanjih težav in opozoril na kongresne dokumente, Titovo in Kardeljevo delo ter ustavo SFRJ. Zato mora biti cilj dopolnitev in sprememb statuta predvsem večja učinkovitost pri delovanju ZK, ker je od tega odvisen tudi razvoj samoupravljanja. Šetinc je zatem poudaril, da bitka za samoupravljanje še ni dobljena, da ponekod zadržujejo stare metode in postopke delovanja ZK. Za ZKJ je zaupanje v ustvarjalno delovanje množic vedno bila edina pot. vendar mnogi to pozabljajo. V imenu višjih interesov se obnašajo paternalistično, niso pa osamljene tudi težnje k liberalizmu in centralizmu. Sedanje zapletene razmere ne smejo potiskati k direktivnemu odločanju, je rekel Šetinc in opozoril, da mora ZK preverjanje iskati v delavskem razredu, kajti sicer bo ostala pred njegovimi vrati. Pravzaprav mora biti zaupanje v ustvarjalnost množic ton večje, ker so razmere, težje. Ko člani ZK delujejo kot delegati organizacije, morajo spoštovati mnenja tistih, ki so jih delegirali, pa tudi vsa druga mnenja, kajti tudi organi ZK niso nezmotljivi. V tej zvezi je Franc Šetinc rekel, da načela demokratičnega centralizma ni treba spreminjati, vendar ga je treba dosledno ustvarjalno izvajati, (dd) V Špetru predstavili Vincentijevo knjigo ŠPETER SLOVENOV — V Špetru Slovenov je prof. Pavel Petričič predstavil knjigo Federica Vincentija »Partigiani italiani e giuliani alTestoo*. Gre za knjigo, v kateri je predsednik ANPI - VZPI za Furlanijo - Julijsko krajino na podlagi dokumentacije iz arhivov inštitutov za proučevanje zgodovine osvobodilnega gibanja in glavnega štaba italijanske vojske in mornarice preučil bitke, v katerih so se borili partizani iz Furlanije - Julijske krajine zunaj italijanskih meja. Knjiga ima predgovor, ki ga je napisal Ar-rigo Boldrini. Vincenti proučuje akcije proti Nemcem na Egejskih otokih, Kefalaniji in Krfu, na Korziki, v Franciji in na Balkanskem polotoku. niiiitiiiiiiuiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiitttiiuiiiiiitniiniiiininiiitimiiiiimiiiutiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiaiiim PO TORKOVIH VLADNIH UKREPIH Konec leta v luči vrste podražitev Gre za znatno zmanjšanje osebnih dohodkov v korist državnih blagajn - Kritične ocene v vrstah sindikatov RIM — Leto 1982 se odpira v perspektivi podražitev telefonskih tarif, cestnin na avtocestah, zavarovalnin za avtomobile, električnega toka, zdravil, metana in številnih drugih dobrin, katerih ceno nadzira medministrski odbor za cene CIP. Verjetno pa se bodo znižali davki na osebne dohodke, a samo za tiste, ki imajo nizke prejemke. S to perspektivo za prihodnje leto se končuje leto 1981. Mnogo od teh podražitev so že sprejeli: telefonske naročnine (+10,3 odst.), električni tok (+2 odst. vsaka dva meseca in še dodatni občinski davek 10 lir pri kilovatni uri), cestnine (+15 odst.), zavarovalnine, zdravila (+6 odst. do marca), cement, metan, umetna gnojila. Kar pa zadeva davščine bomo v prihodnjem letu poleg bremen, ki jih je naložila vlada na svoji torkovi seji. deležni tudi nekaterih razbremenitev. Ukrepi, ki jih je sprejela vlada na svoji torkovi seji, bo pomenil za državne blagajne več kot 2.000 milijard priliva in bo poprečno italijansko družino bremenil za 158 tisoč lir letno. Malenkostna pa bo ugodnost, ki jo bodo imeli od tega odvisni delavci, saj le podražitev električnega toka vpliva na spremembe draginjske doklade. Pa ne samo to: na draginjsko doklado vpliva le 144 kilovatnih ur letno, kar predstavlja borih 1.014 lir več v vsem letu, medtem ko pomeni sedanja podražitev za poprečno družino kar 25.000 lir izdatkov več. Draginj-ska doklada bo torej krila le S do 6 odstotkov višjih stroškov za električni tok. Drugačne pa bodo posledice za življenjske stroške, ki bodo po zadnjih vladnih ukrepih narasli za cele 3,6 odstotka. Razlika med dejanskim naraščanjem stroškov in zgolj simbolično protivrednostjo, ki jo predstavlja draginjska doklada, predstavlja seveda dodatno zmanjšanje osebnih dohodkov v korist državnih blagajn. Prav zaradi teh razlogov so prva reakcije na vladne ukrepe dokaj kritične. Zanimanje velja za uradna stališča sindikalne federacije, ki pa bodo verjetno negativna, kar je moč sklepati iz torkovih in včerajšnjih izjav številnih sindikalnih vod;teljev. V krogih CEL govorijo j »najslabših navadah vlade za konec leta*, predstavnik UIL Mat-tina pa je celo izrazil mnenje, da v vladnih krogih ni pravih namenov, da bi dosegli sporazum s sindikati o politiki osebnih dohodkov < RIM — Predsednik Pertini je včeraj dopotoval v Nico, kjer bo, kot vsako leto, preživel novoletne praznike. ZADOVOUSTVO POLITIČNIH IN GOSPODARSKIH KROGOV UKREPI 0 OSIMSKEM SPORAZUMU: PREIZKUSNI KAMEN ZA MESTO TRST Tiskovni poročili SSk in zveze industrijcev ter izjava predsednika trgovinske zbornice Modiana S SEJE UPRAVNEGA SVETA Množijo se izrazi zadovoljstva tržaških političnih in gospodarskih krogov v zvezi z ukrepom, s katerim je vlada nakazala dodatna finančna sredstva za realizacijo infrastruktur, ki jih predvidevajo o-simski sporazumi. V krogih SSk poudarjajo, da gre f bistvu za ukrepe, ki so logična posledica denarne inflacije in da so nove sodobne ceste in razna obmejna postajališča lahko sama -po sebi pozitivne prometne infrastrukture, ker so potrebne za gospodarske pretoke ljudi in blaga, od katerih bi tudi Trst in njegovo pristanišče lahko imeli znatno korist. Toda poleg te pozitivne plati zadnjih ukrepov vlade moramo kot Slovenci ponovno ugotoviti — pravi tiskovna nota SSk — da vse omenjene in druge infrastrukture ob meji posredno, ali neposredno prizadenejo ozemlje, na katerem živi naša narodnostna skupnost, na kar pa vlada in vsedržavne stranke kratkomalo pozabljajo. Zato se naši ljudje ob vsem tem sprašujejo — se nadaljuje nota — po kakšnih kriterijih pristojne ustanove izdelujejo zadevne načrte; sprašujejo se nadalje kako to, da je denar za vse mogoče načrte in pobude na razpolago, ko pa je treba pošteno plačati odvzeta zemljišča, in tudi prizadeti manjšinski skupnosti kot taki priznati odškodnino, se vsi izgovarjajo, da ne morejo pomagati. SSk pa se sprašuje — se zaključuje nota — kdaj bo vlada začela uresničevati osimske sporazume tudi glede zaščite slovenske narodnostne skupnosti; nič nimamo proti temu, da vlada finančno podpira kulturne dejavnosti Italijanske etnične skupnosti v Jugoslaviji, toda enako bi moralo veljati tudi glede slovenske manjšine v Italiji, pripominja še tajništvo SSk v zvezi z zadnjimi vladnimi u-krepi. Svoje zadovoljstvo je izrazila tudi zveza industrijcev tržaške pokrajine; tokrat, poudarjajo industrijci, smo iz besed prešli na dejanja; zato pa je sedaj potrebno, da tem ukrepom sledijo konkretna dejanja; odgovorne ustanove in uradi za izvajanje teh nalog morajo naglo u-krepati in poskrbeti, da bodo pri u-resničevanju teh struktur v največji meri sodelovale tudi krajevne o-perativne enote. Senzibilnost Spado-linijeve vlade — zaključuje nota Industrijcev — je torej pravi preizkusni kamen za Trst, ki mora sedaj pokazati polno voljo po preporodu in izkoristiti te priložnosti, ki danes predstavljajo edino možnost razvoja, ki jih danes mesto ima. Hvaležnost in zadovoljstvo za sprejete zahteve je v telegramu, ki ga je odposlal senatorju Spadoliniju, izrazil tudi predsednik trgovinske Razprava o delu, uspehih in pereči problemih, s katerimi se srečuje SSG h Odprtje razstave ob 100-letnici tržaškega dnevnika «11 PiccoIo» V torek je bila seja upravnega sveta Slovenskega stalnega gledališča, na kateri so člani razpravljali o važnih problemih, ki zadevajo to našo kulturno ustanovo. Člani izvršnega odbora so najprej seznanili prisotne s prizadevanji, da se rešijo gmotna vprašanja gledališča. V ta namen so se člani gledališča sestali v Rimu z nekaterimi senatorji, ki predstavljajo različne stranke, s predsednikom pododbora posebne senatne komisije Boggiom, ki se ukvarja prav s problemi gledališč in novega zakona o gledališčih in z ministrom za kulturo Signorel-lom in sen. KD Tonuttijem. Na sestankih so člani SSG predočili specifične težave in zahteve gledališča, ki so sad tudi njegove posebne vloge in položaja in izrazili željo, da bi novi zakon upošteval ta dejstva. Izrekli so tudi potrebo, da se gledališče reši starih dolgov, ki znašajo že okoli 4 milijarde lir (za to vsoto daje sicer jamstvo dežela). Senatorji in sam minister so izrazili razumevanje za položaj in zahteve našega gledališča, v zelo stvarnih pogovorih pa so predočili tudi zbornice Marcello Modiano, ki se je izrekel tudi v imenu krajevnih gospodarskih sil. Z refinansiranjem zakona o obnovi Furlanije in z novim nakazilom v višini 300 milijard lir za refinansiranje osimskih odlokov, bo poleg podvojitve tabeljske železniške proge mogoče dokončati razne cestne in obmejne infrastrukture v bližini Trsta, ki so neposredno povezane z razvojem pristaniškega prometa in z vzporednimi pomožnimi trgovinskimi dejavnostmi. S podaljSanjem roka • oprostitve plačevanja davka ILOR do leta 1985 za nove industrijske obrate — je še poudaril Modiano — predstavlja potrebni ukrep za vsaj delno uravno-vešenje pogojev geografske emar-giniranosti pokrajine, ki že dolga leta ne privablja proizvodnih investicij. • Predsednik deželnega sveta Mario Colli je včeraj sprejel novega poveljnika departmaja cestne policije iz Trsta podpolkovnika Umber-ta Sacconija, ki je pred kratkim zamenjal podpolkovnika Fuccellija. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiinimiinfiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiiitiiiiiiniviitaiB ODLOČNO STALIŠČE VZHODNOKRAŠKEGA RAJONSKEGA SVETA Lokacija Centra za znanstvene raziskave ne sme oškodovati splošnega razvoja Banov Ob tem pa ni še jasno, kaj nameravajo pristojni organi narediti z bivšim beguih skim taboriščem pri Padriiah - V kratkem sestanek s prizadetim prebivalstvom nekatere težave, ki jih ima vlada. Glede zakona o gledališčih so vsi izrazili potrebo, da se v njem u-poštevajo specifičnosti SSG. Glede starih dolgov pa obstajajo nekatere ovire, kot je na primer ta, da je vlada strogo začrtala najvišjo mero državnega primanjkljaja za leto 82. Naj tu povemo, da so se predstavniki SSG zavzeli, da bi se zadeva rešila na podlagi posebnega zakona sen. Jelke Gerbec, ki ga je senat v prejšnji mandatni dobi že sprejel. Tudi zagovorniki senatorji so se s tem strinjali. Člani SSG, ki so se udeležili srečanj so dejali, da so bili z izidi zadovoljni, saj so bili pogovori zelo iskreni, senatorji in sam minister so pokazali razumevanje in voljo, da se vprašanja .rešijo, niso zanikali določenih težav, hkrati pa so nakazali tudi nekatere zelo stvarne rešitve. Predsednik SSG Bogo Samsa se je med drugim zahvalil tudi sen. Jelki Gerbec, ki je posredovala pri srečanjih med predstavniki gledališča, senatorji in ministrom. Nadalje je ravnatelj SSG Miroslav Košuta podal oceno dosedanje letoš- Lokacija bodočega Centra za znanstvene in tehnološke raziskave na Krasu zlasti v luči variante splošnega regulacijskega načrta, ki jo je pred kratkim izdelala tržaška občina, je bila v središču pozornosti sinočnje redne seje vzhodnokra-škega rajonskega sveta. Omenjena varianta je, kot znano, vzbudila tako med upravitelji kot tudi med samim prebivalstvom vrsto upravičenih pomislekov in dvomov, ki jih bodo morali pristojni organi čimprej razjasniti. V prvi vrsti je na dlani urbanistični razvoj Banov, ki bi ga taka varianta ne samo preprečila, ampak bi celo odprla pot razlastitvam, v samem osrčju naselja, ... *ti-** t.■ * >nt>v ,,| - O tem zelo važnem vprašanju se je včeraj razvila živahna razprava, ki je ponovno potrdila,.da, se, vse politične stranke ustavnega loka soglasno in odločno zavzemajo za revizijo te variante in da v ta namen zahtevajo od odgovornih organov Centra za raziskave vsa prepotrebna pojasnila. Tudi tokrat se je žal ponovila že ustaljena upravna praksa, da je bil vzhodnokraški rajonski svet z zamudo obveščen o dogajanjih In odločitvah okrog lokacije centra, čeprav zagovarja in brani neposredne interese prebivalstva. To so poudarili načelniki vseh svetovalskih skupin, ki jim še danes, resnici na ljubo, ni še jasno, kot po vsej verjetnosti še mnogim drugim, kakšne namene ima vlada z uresničitvijo te strukture. Poleg problema razvoja Banov je namreč med drugim še povsem nejasno. kaj nameravajo odgovorni rjarediti z bivšim begunskim taboriščem pri Padričah, ki je sodeč po varianti št. 30 celo izključeno iz lokacije centra. Rajonski' svet na vzhodni Kras je zato sinoči soglasno odobril pomembno resolucijo, ki obvezuje tr- •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniuiuiTiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMniiMiiimimiiiMiiiiiiiiiiiiii RAZGOVOR Z ELIOM GEPPIJEM IN VOJKOM KOCJANČIČEM Predbožični nakup v našem mestu znatno skromnejši kot lansko leto Predbožični čas: čas pričakovanja nečesa, kar se abstraktno lahko izenačuje z željo po spokojnem miru in vedrini ter hotenju po miroljubnosti in ljubezni do bližnjega. Ampak res le akstraktno — vsaj v večini primerov. Ko bi si ljudje zahoteli v resnici mir in medsebojno razumevanje, potem ne bi čakali zgolj na te praznične dni, na božič ali Silvestrovo, ko se skorajda vsakdo zaobljubi, da bo v naslednjem letu «boljši». To so vsekakor izrecne vrednote, toda kaj, ko jih povlečemo na dan iz zaprašenosti naše komodnosti samo ob določenih priložnostih. Minljivost takih in podobnih čustev ob božičnem in novoletnem praznovanju prihaja še najbolj do izraza, ko se te dni zazremo v razkošno, pa tudi prerazkošno okinča-ne trgovinske izložbe: te vabijo m vabijo, onstran njih si ljudje ma-nejo in manejo roke, ljudje pa kupujejo in kupujejo, kot bi naslednje dni nastopil sodni dan. Tako je vsaj bilo po navadi, letos pa je ta pojav nekoliko manj opazen. Sprehodili smo se po mestnem središču in deloma tudi po predmestju ter ugotovili, da- v trgovinah ni bilo gneče, kakršna je za predbožični čas značilna. Zakaj? Za odgovor smo se obrnili na bivšega ravnatelja tržaške zveze trgovcev Elia Geppija in ravnatelja Slovenskega deželnega | gospodarskega združenja Vojka Ko cjančiča. Kaj nam je povedal Geppi? Na vprašanje, kako se kaj gibljejo ma-lotrgovjnski posli tik pred božičem, je odvrnil: «Sodeč po podatkih, ki sem jih prejel do tega trenutka (do srede, 23. t.m., op. ur.), se je prodaja skrčila približno za 20 odstotkov v primeri z ustreznim obdobjem lanskega leta*. To je splošen poda tek, kaj pa nam lahko poveste o razvoju prodaje po posameznih blagovnih zvrsteh? ^Prodajalci jestvin* je odvrnil dr, Geppi — se ne pritožujejo; njihov dosedanji obseg prodaj je približno enak lanskemu v tem obdobju in temu očitno botruje trimesečna zamrznitev cen, ki velja, kot znano, do 5. januarja 1982.» Kaj pa drugi trgovci? Dr. Geppi trdi, da se je prodaja igrač, oblačil, parfemskih artiklov, zlatnine in vsakovrstnih darilnih predmetov temeljito skrčila. Vprašali smo ga, zakaj. Zaradi stopnjujoče se inflacije — nam je odvrnil — s katero cene pač hodijo vštric. Kaj pa jugoslovanski kupci? Dr. Geppi je imel trenutek razmisleka, takoj zatem pa je naglasil, da se je njihovo število zaradi znanih carinskih ukrepov v SFRJ zelo, zelo zmanjšalo. Geppi je svojega dne — brž po uvedbi omenjenih ukrepov — v intervjuju tržaški italijanski radijski postaji izjavil, da bo njegovo združenje (Unione Commercianti del-la Provincia di Trieste) skušalo posredovati pri pristojnih jugoslovanskih oblasteh za ublažitev njihovega carinskega vijaka. Na vprašanje, kako je s tem, nam je Geppi odgovoril, da seveda nikakor ne gre za pritisk na beograjsko vlado, ki bi pač bil zakonito nemogoč, temveč le za prošnjo, naj zadolžene oblasti seznanijo tržaške trgovske kroge z natančno vsebino imenovanih carinskih ukrepov. Z druge strani bo združenje trgovcev pritisnilo na rimsko vlado, naj prizna tistim tržaškim trgovcem, ki poslujejo z jugoslovanskimi kupci, olajšavo, po kateri bi smeli na prodaji blaga odšteti davek na dodatno vrednost (IVA); to bi pomenilo 15-odstotno znižanje cen in s tem še prav posebno privlačnost za kupce z onstran meje, ki bi lahko na ta način nekako omilili učinke carinskih omejitev. Podobna vprašanja smo zastavili tudi ravnatelju SDGZ Vojku Kocjančiču. Prodaja jestvin: v okolici se količinsko ni bistveno spremenila v primerjavi z istim obdobjem lani, pač pa je v mestu upadla, če izvzamemo le rahel porast prodaje v veleblagovnicah. Pri tem je komaj zaznavno prišla do izraza težnja po cenejših nakupih, oziroma po nakupovanju koristnega blaga z razliko od težnje po kupovanju brezkoristnih, dragih in le za oko primernih artiklov. Takšna težnja je vsekakor še preblaga, kar dokazuje, da je poprečni kupec še vedno nepripravljen in predan nekaterim tradicijam, ki sistematično praznijo žepe, ne da bi prizadeti imeli v zameno kdo ve kakšne protiusluge. Prodaja tekstilnega in drugega tehničnega blaga, kot npr. čevljev, se v primerjavi s predbožičnim obdobjem lani ni bistveno spremenila, pač pa so tudi po Kocjančičevem mnenju izdatno upadle kupčije z darilnimi predmeti (zlatnina ipd.). Kaj pa Jugoslovani? «Ti so na vsej črti odpovedali*, so odgovorili številni člani SDGZ, ki jih je na našo prošnjo v tej zvezi pozval ravnatelj strokovne organizacije. žaško občino, da se dokončno izreče o tem vprašanju. Rajonski svet v prvi vrsti ponovno poudarja, da pomeni ustanovitev Centra za znanstvene in tehnološke raziskave zelo pomembno pridobitev za Trst in pokrajino, obenem pa naglaša, da to ne sme škoditi splošnemu družbenemu razvoju vzhodnega Krasa. V tem smislu skupščina z zaskrbljenostjo ugotavlja, da bi varianta št. 30 zadala prehud udarec razvoju Banov in zato obvezuje občinsko u-pravo, da takoj poseže pri rimski vladi za spremembo tistega dela zemljepisne lokacije centra. Ob koncu pa vzhodnokraški svet vabi zastopnike tržaške občine, upravnega sveta Centra za znanstvene raziskave ■ in Kraške gorske skupnosti, na javno srečanje s prebivalstvom Banov, do katerega naj bi prišlo v prvi' polovici prihodnjega meseca. Sedaj je upati, da se bodo tako v Trstu kot v Rimu jasno zavedali in nato tudi naglo ukrepali, da lokacija bodočega Centra za znanstvene raziskave ne bo na noben način bremenila potreb prebivalstva tega predela tržaške občine. Vprašanj« razširitve deželne večine je še vedno odprto Posvetovanja za razširitev sedanje deželne vlade, ki jo sestavljajo predstavniki KD, PSI in PRI, in v katero naj bi vstopili še zastopniki PSDI, PLI in Slovenske skupnosti, r.o še vedno na mrtvi točki. Včeraj bi se namreč morali v Trstu sestati deželni tajniki omenjenih šestih strank, zaradi že prej sprejetih obveznosti nekaterih tajnikov, pa so morali sestanek odložiti na nedoločen datum. V dobro obveščenih krogih pa se vsekakor pozitivno ocenjuje dejstvo, da so bili deželni proračun in z njim povezani dokumenti odobreni s široko večino glasov. OBVESTILO DOLINSKE OBČINE Dolinska občinska uprava sporoča, da bo avtobus na progi 23 opravil na božično viljo in na Silvestrovo zadnjo izpred železniške postaje ob 19.45, izpred tovarne Velikih motorjev pa ob 21.05. Na progi 40 bo zadnji avtobus odpotoval iz Doline ob 20.50 in s Trga Liberta ob 21.30. Naslednji dan bo prvi avtobus na progi 40 odpotoval iz Doline ob 8. uri, iz Trga Liberta pa ob 8.30. Na progah 41 in 51 bodo avtobusi vozili po normalnem urniku. nje sezone. Omenil je uspešen nastop gledališča na Borštnikovem srečanju, omenil je nagrade, ki so jih tam prejeli nekateri igralci, omenil je tudi Severjevo nagrado, ki jo je Zlata Rodoškova prejela za svoj nastop v Partiji remija. Košuta je nadaljeval, da so tudi predstave nove sezone doživele veliko uspehov, vendar pa so delo gledališča močno okrnile bolezni in razne nezgode v ansamblu, tako je na primer odpadla predstava igre «Intervju» in še do drugih težav je prišlo, ne da bi si moglo vodstvo kaj pomagati. Po ravnateljevem poročilu je predsednik SSG seznanil prisotne z dvema pismoma vodstvu gledališča. Najprej je prebral tisto, kjer kulturna komisija SSk negativno ocenjuje izbiro predstave «Pinko Tomažič in tovariši*, češ da ne odraža tega, kar je drugi tržaški proces pomenil, ampak se v bistvu omejuje na Tomažičevo osebo. Sam predsednik SSG je dejal, da je upravni odbor z enim samim vzdržanim glasom sprejel sklep, naj se uvrsti v repertoar delo o Pinku Tomažiču m tovariših, kar še ne predvideva obravnave celotnega tržaškega procesa. Nekateri člani sveta so povezali vprašanje s širšo repertoarno politiko in s pravico, da se v gledališču uveljavijo različne kulturne m miselne tendence. V drugem pismu so člani Saša Rudolf, Vladimir Vremec in Miro Opelt zapisali, da odstopijo iz u-pravnega sveta SSG, če do čisto določenega datuma ne pride do nekih sklepov glede sestave vodstvenih organov gledališča. Sklicevali so se tudi na pismo, kjer isti člani pravijo, da se ne bodo udeleževali sej upravnega sveta, dokler ne pride do preverjanja v vodilnih organih SSG. Večina prisotnih je včeraj zavrnila metodo dokočnih datumov, vsi pa so se zavzeli, naj pride do razčiščenja in dodali, da mora biti upravni svet tisti, ki razpravlja in dokočno odloča o tako važnih zadevah. Na včerajšnji seji je bil tudi govor o tem, da se pripravi širok posvet o vlogi, ki jo ima SSG, skratka. o vsem tem, kar lahko označujejo besede kot so kulturna politika, repertoar itd. V MALI DVORANI GLEDALIŠČA VERDI Govorila sta sedanji glavni urednik Ceschia in predsednik deželnega obora Comelli Ob stoletnici ustanovitve tržaškega dnevnika H Piccolo je bila včeraj v mali dvorani gledališča Verdi o-tvoritev razstave, ki govori o delu in življenju tega časopisa. Ob otvoritvi razstave so bile prisotne številne osebnosti iz političnega, vojaškega, upravnega, novinarskega in založniškega življenja, med njimi naj omenimo vsaj namestnika tajnika obrambnega ministrstva poslanca Scovacricchija, predsednika deželnega odbora Comellija, predsednika deželnega sveta Collija, generalnega konzula SFRJ v Trstu Štefana Cigoja, deželna odbornika Rinaldija in Colonija, vladnega komisarja Marrosuja, tržaškega kve-storja Bartolinija in komisarja za tržaško občino in pokrajino Siclarija in Mazzurca. Uvodne besede k razstavi ob 100-letnici je podal sedanji glavni urednik Piccola Luciano Ceschia, ki je povedal, da bo ob priložnosti izšla tudi knjiga, izdali pa bodo še serijo znamk in bronasto spominsko medaljo. Ceschia je nato poudaril vlogo časopisa in dejal, da je bil Piccolo vedno protagonist pri obveščanju tržaške javnosti, z njo je bil vedno tesno povezan, tako v svetlih, kot tudi v temnih obdobjih, ki so bila tako značilna za Trst. Govornik je k temu dodal, da je II Piccolo zdravo podjetje in da mora biti časopis «orodje pristnega pluralizma*. Pozdrav Deželnega združenja no vinarjev FJK je prinesel predsednik Danilo Soli, ki je dejal, da je izšlo iz Piccolove redakcije veliko odličnih novinarjev in tudi novinar skih sindikalistov, saj je bil sam sedanji glavni urednik časopisa vsedržavni tajnik novinarskega združenja. Razstavo je nato odprl predsed nik deželnaga odbora Comelli, ki je med drugim spregovoril tudi sedanjem gospodarskem in ostalem položaju Trsta. Slednji, je dejal govornik, se nahaja danes v težavnem gospodarskem položaju. Comelli je tu naglasil vrsto preobratov, ki so postavili tako Trst kot Gorico pred nove zahteve. Obe mesti pa iiuiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiirnuuiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiniviuiiiiiiiiiiiii BREZ ODZIVA POVABILO UPRAVLJALNIH ODBOROV Premalo posluha za probleme družinskih posvetovalnic Na sedežu družinske posvetovalnice pri Sv. Alojziju so se predvčerajšnjim zbrale predstavnice upravljalnih odborov vseh družinskih posvetovalnic, ki delujejo v tržaški pokrajini. Na dnevnem redu je bilo srečanje s predsednikom KZE Pan-gherjem, z izrednim komisarjem za tržaško pokrajino Mazurcom ter s predstavniki upravnega odbora o-troške bolnice Burlo Garofolo, katere so predstavnice posvetovalnice povabile, da bi nakazali rešitve iz težke situacije, v katero so posvetovalnice zabredle že od preteklega septembra predvsem zaradi pomanjkljivosti in zamud pri uvajanju zdravstvene reforme. Težave so velike in resno ogro žajo redno delovanje te pomembne družbene usluge. Svoje korenine pa imajo v še vedno nerešenih delovnih pogojih osebja, ki je v posvetovalnicah zaposleno. Že več časa so se namreč psihologinje in socialne delavke odločile, da ne bodo več delale v družinskih posvetovalnicah. Zakaj? Svoje delo so lahko opravljale le v nadurnemnčasu in popoldne, saj so zjutraj,jhile? zaposlene z drugo dejavnostjo v okviru pokrajinske uprave, pri kateri so sapo- iiiiiiiiiHiimiiiiiimitiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinfiiiiiiii Z avtom v potok Osp Seja linijskega občinskega sveta Miljski občinski svet je na sinočnji seji z večino glasov (ob vzdržan ju KD in PSPD sprejgl, odločbo o najetju posojila pri Tržaški hranilnici v višini 431 p&ilijonov lir. Posojilo bo služilo,,občini za,-.kritje primanjkljaja s podjetjem Acega glede stroškov za vodo. wiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHniiiiiiMiiiiimiiiiiMiiiiiim»iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiii....................................................... Včeraj je okrog 17. ure prišlo na pokrajinski cesti za Frnej pri Miljah do prometne nesreče, ki na na srečo ni imela hujših posledic. 26-letni šofer Roberto Rošu iz Ul. Brunner 11 je s svojim lancia ful-via vozil proti rabuješki cesti, ko je v višini bivše klavnice, na rahlem ovinku v levo, zaradi spolzke ceste izgubil nadzorstvo nad svojim vozilom. S prednjim delom je zavozil po škarpi in se ustavil v hladnih vodah sicer plitkega Ospa. Z rešil-cem so ga bolničarji Rdečega križa prepeljali v bolnico, kjer so ga s prognozo 15 dni sprejeli na oto-loškem oddelku. Rošu si je ver- jetno zlomil nosno kost, udaril pa se je tudi po drugih delih telesa. Njegov avto so iz škarpe po dve-urnem delu dvignili gasilci iz Trsta. TUDI VČERAJ JE BILO VREME POVSEM ZIMSKO Dopoldne sneg na Krasu, zvečer zapihal široko Snežna belina je včeraj ponovno prekrila kraško planoto, medtem ko je v mestu in v obmorskih krajih deževalo. Sneg je povzročil že spet zastoje v prometu, zlasti v avtobusnih zvezah, popoldne pa se je položaj le normaliziral: temperatura se je zvišala, zapihal .je južni široko, tako da je začela bela odeja kopneti. Kljub pravemu zimskemu vremenu niso imeli gasilci s tem kdove kaj dela. Vreme je bolj ponagajalo ljudem, ki ta čas kupujejo raznorazne dobrine in darila po bogato okrašenih in vabljivih trgovinah. Pri tem gre seveda ponovno poudariti sorazmerno majhen dotok jugoslovanskih kupcev v naše mesto, kar se je zrcalilo tudi v včeraj zelo tekočem prometu na obmejnih prehodih s sosednjo republiko. Marsidko se medtem že priprav-lia na bližnje počitnice in v tem času vneto sledi spodbudnim poročilom o snežnih razmerah v bolj ali manj oddaljenih zimskih letoviščih. Slabo vreme je namreč pobelilo domala vse Alpsko pogor je, pri tem pa seveda velja ponovili opozorilo o previdni vožnji do letovišč In tudi previdni smuki po začrtanih smučiščih. Ob tolikšnem snegu je namreč nevarnost plazov v gorah velika, predvsem v krajih z nad tisoč metri nadmorske višine. V naši deželi je promet, na cestah še dokaj tekoč, na severu pa .je obvezno potrebna uporaba verig (na primer na mejnem prehodu pri Kokovem). Zaradi snega in zmrzali sta še naprej zaprta italijansko- a v stri jsk a mejna prehoda Monte Croce Carnico in Mokrinje, prav tako pa tudi mejna prehoda z Jugoslavijo pri Belopeških jeze rih in Predel. V bližini itali.jansko-jugoslovanske meje, nedaleč od Ko barida, so včeraj zabeležili rahel potresni sunek jakosti 2,9 po Richterjevi lestvici, ki ni povzročil večje gmotne škode. Vinske hlape si hladita v koronejskih zaporih Agenti letečega oddelka so v noči med torkom in sredo okrog 4. ure aretirali dva prenapeteža, ki sta svojo jezo, za katero je verjetno kriv alkohol, stresla prav nad možmi postave. Marešalo Dellia ter njegova pomočnika Iachetta in Troncone so se namreč ob tisti u-ri peljali po Ul. XXX ottobre, ko so v višini znanega nočnega lokala «Mexico» opazili dva mladeniča, ki sta motila okolico. Ko so se jima približali, pa jih je sprejel val brc in udarcev, kar se je nadaljevalo tudi na poti proti kvesturi. Tu so agenti identificirali mladeniča: gre za 22-letnega Giulia Sommados-sija iz Ul. Tor San Lorenzo 1, katerega so prijavili sodstvu zaradi poškodb in groženj javnemu funkcionarju, ter za 26-letnega Michele-ja Marinellija iz Ul. Piccardi 4, ki se bo moral braniti zaradi obtožbe, da je motil v vinjenem stanju. Marešalo Dellia in apuntat Iachetta sta se predstavila zdravnikom glavne bolnice, kjer so zanju izrekli 3 oziroma 5 dni prognoze ter ju odslovili. slene. Z reformo bi njihovo delo moralo priti pod upravo KZE, nujno bi bilo treba zaposliti nove delovne sile, o vsem tem pokrajina, ozi roma pokrajinski funkcionarji, pa se niso še izrekli. Podobno se dogaja tudi z ginekologinjami in ginekologi ter babicami, ki svoje delo v otroški bolnici dopolnjujejo tudi z delom v posvetovalnicah, čeprav za to ni so bili že dolgo časa plačani. S prvim januarjem bi tudi oni morali preiti pod KZE, v pričakovanju normaliziranja svojega staža in plačila pa so sklenili, da se odpovejo delu v posvetovalnicah. Kar pomeni razumljivo, smrt posvetovalnic. Kot rečeno, so «upraviteljice» po svetovalnic od odgovornih zahteva le rešitev teh problemov. V Ulici Mauroner pa v torek zvečer, razen njih, ni bilo nikogar. Če Mohamed ne gre h gori, gre gora k Mohamedu, pravi stari pregovor. In predstavnice posvetovalnic so se zato še isti večer odločile, da gredo na sejo KZE, ki je bila v teku v občim ski dvorani. Svetovalka KPI Ester Pacor je ..redčijo,, .5 katero je .prelagala, ipredsedniku 1 in skupščini, naj sliši za mnenje prisotnih predstavnic in po glasovanju (proti so glasovali fašisti, nekateri demokristjani in melonarji) je tako tudi bilo. Predsednik Pangher (KD) je na vprašanja odgovarjal z običajnimi izgovori, vendar se je obvezal za srečanje, do katerega naj bi prišlo med že omenjenimi predstavniki nekaj dni pred koncem leta, predvidoma 27. oz. 28. decembra. Občina razdeljuje finančna sredstva za pravico do študija Občinski komisar Siclari je ratificiral sklep, na osnovi katerega bo porazdelil šolam vseh vrst in stopenj, zasebnim in javnim, finančne prispevke za šolski leti 1979-80 in 1980-81, kakor predvideva deželni zakon o pravici do študija. Finančni prispevki, ki presegajo 446 milijonov lir, bodo uslužili predvsem za nakup šolskih pripomočkov skupnega interesa ter za pobude, s katerimi povečati obiskovanje otroških vrtcev. Didaktični ravnatelji in ravnatelji srednjih šol bodo te prispevke lahko dvignili pri občinski blagajni od 8. januarja dalje. Notarja Sandrinellija prepeljali v zapor Iz tržaške bolnice so predvčerajšnjim pod nadzorstvom karabinjerjev prepeljali v koronejske zapore znanega tržaškega notarja Oscarja Sandrinellija, ki so ga preteklo soboto skupaj s trgovcem Po-lojacem in odvetnikom Priarom a-retirali zaradi pomoči, ki naj bi .jo nudil Polojacu pri izvozu valute. Sandrinelli je noč med 16. in 17. decembrom že preživel v zaporu, nato pa so ga izpustili na začasno svobodo. Le nekaj ur pred sobotno aretacijo pa se je notar predstavil v bolnici, češ da .je potreben nujnih zdravniških posegov. morata prerasti logiko «podporne-ga» gospodarstva, kajti le tako se bosta lahko izmotali iz krize. Comelli je nadalje spregovoril o naporih deželne vlade, da se kriza Trsta premosti. Tu je omenil odločitev vlade, da refinansiramo zakon o izvajanju določil osimskega sporazuma in poudaril, kako si je dežela vedno prizadevala, da bi vlada imela pravi posluh za tržaška in goriška vprašanja ter dodal, da se mora Trst vključiti v široke evropske gospodarske tokove in v njih najti svoje pravo mesto. Ko je Comelli govoril o Piccolu je med drugim dejal, da mora prav v Trstu priti do novega dialoga med ustanovami in občani, pri tem pa ima prav Piccolo čisto specifično nalogo. Po otvoritvi razstave so podelili spominske medalje še živečim glavnim urednikom časopisa in nekaterim zaslužnim novinarjem in delavcem. Pred uradnim odprtjem razstave so podelili spominske kolajne vsem živečim glavnim urednikom «11 Pic-cola», nekaterim njegovim nameščencem za dolgoletno službovanje in pa dr. Joriu, predstavniku založništva Rizzoli. Pa še nekaj besed o sami razstavi; pripravljena je tako, da si lahko obiskovalec naredi dokaj jasno sliko o vlogi Piccola v Trstu in ne samo v Trstu. Jasno je, da je Piccolo spremljal dogajanje v našem mestu in to celih sto let, ni pa bil glasnik vsega prebivalstva. Pogostokrat je bil glasilo «vladnih» tržaških krogov in to tudi takrat, ko so bili le-ti najbolj reakcionarni. Piccolo je navdušeno pozdravil du-ceja, grobo je napadal «slovanske teroriste* ob drugem tržaškem procesu, desetletja, in to tudi po drugi vojni, je brenkal na strune nacionalizma. Razstava ničesar ne skriva in je zato poštena, hkrati odkriva tudi svetle strani časopisa, kot so na primer prispevki velikih kulturnih in drugih osebnosti: od Joycea dalje. Stvari se spreminjajo in kot stanovski kolegi voščimo «11 Piccolu» ob njegovi stoletnici predvsem to, da je v novih razmerah pluralistično orodje omikanega sožitja v korist celotne tržaške in deželne skupnosti. Vrsta likovnih razstav Umetnostne razstave se v Trsta vrstijo kar druga pa drugo. Sinoči so v galeriji «Cartesius» odprli razstavo, ziianega furlanskega mojstra grafika Tranquilla Marangona, ki je umrl pred letom dni, v mali galeriji «La bora» v Ulici Malcanton pa je odprl razstavo mladi tržaški mojster Renzo Possenelli. Končno so v Palači Costami odprli že tradicionalno deželno razstavo. To je že 35. zaporedna božična likovna razstava, ki jo organizira deželni avtonomni sindikat slikarjev, grafikov in kiparjev. Tokrat se je na natečaj odzvalo nič manj' kot 11S likovnikov, seveda vsak s po enim delom. Petčlanska izbirna komisija pa je odbrala 68 del in hkrati raz-deVla 10 nagrad. Kot po navadi bo razstava trajala do 10. januarja 1982 in bomo o njej obširneje poročali drugič. Pojutrišnjem koncert Godbenega društva Prosek Godbeno društvo Prosek se bo v soboto ponovno predstavilo domačemu občinstvu z že tradicionalnim koncertom na Štefanovo. Za prose-ške godbenike predstavlja ta prireditev ob koncu leta praktično vstop v novo sezono, letos pa ima še poseben pomen: godbeniki bodo tokrat prvič nastopili v novih krojih. Člani godbenega društva s Proseka so se za ta koncert temeljito pripravili, saj bo nastop izredno zahteven, tako za izvajalce kot za kapelnika Slavka Luxo. Repertoar vsebuje namreč povsem nove skladbe, ki so jih godbeniki naštudirali po poletnem oddihu. Poleg tega so v zadnjih dneh poskrbeli za primerno o-premo odra in dvorane Kulturnega doma Prosek - Kontovel, da bi pripravili med občinstvom čim bolj praznično vzdušje. Koncert Godbe na pihala Prosek bo v soboto, 26. t.m., z začetkom ob 16.30. • Na predlog pristojnega odbornika za kmetijstvo je deželni odbor F-JK na včerajšnji seji sprejel vrsto sklepov v zvezi z finančnimi posegi za popravila hlevov in drugih živinorejskih struktur, ki jih je prizadel potres. Na «piki» je imel ogledalca avtomobilov Lastnik bencinskega servisa ESSO v Rojanu — 45-letni Luciano Grego-ris — je predvčerajšnjim ob 19. uri, ko je zapiral svojo trgovino, o-pazil, da se neki moški, ki je bil verjetno pijan, «zabava» z ogledalci avtomobilov, ki so bili parkirani v bližini. Moški, ki so ga policijski agenti nato identificirali za 46-let-nega Silvia Pangosa iz Nabrežine 182, je namreč z izurjenim gibom dlani popolnoma poškodoval stranska ogledalca številnih parkiranih vozil. 7.a svoja dejanja bo odgovar jal sodstvu. ZAHVALA Ob težki izgubi naše drage MARIJE GUŠTIN por. S0VDAT se iskreno zahvaljujemo sostanovalcem za nesebično pomoč ter vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njen spomin. Sežana, 24. decembra 1981 Žalujoči svojci 25.12.1971 25. 12. 1981 Ob 10. obletnici tragične in prerane izgube se mati, oče, sorodniki in prijatelji ter vsi, ki so ga imeli radi, spominjajo dragega HERMANA GERLIJA Borilt. M. decembra 1981 Mip.le. Silana* opiebelen BOLJUNEC OBČINSKO GLEDALIŠČE F. PREŠEREN BOLJUNEC Sobota, 26. in nedelja, 27. decembra, ob 17. uri «ŠTEFANOVANJE» SODELUJEJO: mešani zbor F. Prešeren in tamburaška skupina pod vodstvom Draga Žerjala; domača dramska skupina z veseloigro v narečju »TETA KARLOTA« — tekst in režija Tatjana Turko. Vabljeni! NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1982 CELOLETNA POLLETNA MESEČNA 59.000 lir + kolek 500 lir 43.000 lir + kolek 500 lir 8.000 lir Celoletna naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 59.000 + 500 lir velja za tiste, ki jo poravnajo do 30. aprila. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 96.000 + 500 lir. Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE. Vsi, ki bodo poravnali naročnino do 28. februarja 1982 bodo udeleženi pri tradicionalnem žrebanju. NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Trst, Ul. Montecchi 6 — Tel. 794672 Uprava: Gorica, Drev. XXIV. maja 1 — Tel. 83382 Raznašalci Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: Tekoči račun štev. 1192 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želi svojim cenjenim abonentom in zvestim obiskovalcem, prizadevnim sodelavcem, dragim prijateljem in vsem, ki jim kakorkoli dolguje zahvalo za svoje plodno delo in umetniško rast SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE PIZZERIA PAM - PAM Nabrežina vošči vsem VESELE PRAZNIKE in sporoča, da prične ponoimo obratovati v soboto, 26. decembra. VSEM PREDNAROČNIKOM JADRANSKEGA KOLEDARJA!!! Zaradi zamud v tiskarnah se je tiskanje knjig, ki spadajo k zbirki JADRANSKEGA KOLEDARJA 1982, znatno zavleklo. Zato bomo knjižno zbirko delili v dveh obrokih in sicer: 1. Jadranski koledar 1982 2. Firmani: Zadnja dolina 3. Dr. Černelč: Alergije TAKOJ PO BOŽIČNIH PRAZNIKIH, , 1. Gregorčič: Poezije 1882 2. Rupel: Šport med Slovenci v Italiji PA BOMO DELILI PO 10. JANUARJU Prednaročnikom in bralcem Jadranskega koledarja se o-proščamo za zamudo. SKD Prosek - Kontovel GODBENO DRUŠTVO PROSEK priredi TRADICIONALNI KONCERT na Štefanovo, 26. decembra, ob 16.30 v Kulturnem domu Prosek - Kontovel. Vabljeni! SKUPNOST DRUŽINA OPČINE VOŠČI VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 1982 VSEM SODELAVCEM. PRIJATELJEM IN DAROVALCEM Z OBČINSKEGA SVETA V S0V0DN1AH Odobritev pogodbe za gradnjo cestnega podvoza na Štradalti Razprava o dogodkih na Poljskem - Bojkot glede imenovanja predstavnikov v šolski okraj - Cesto Gabrje - Vrh bo gradilo podjetje Perki iz San Vita f Čestitke Kulturno društvo | FRANCE PREŠEREN •yi . u>,. i«. v« i BOLJUNEC sporoča, da je razstava Ati-lija Kralja odprta vsak delavnik od 18. do 20. ure, v soboto, 26. in v nedeljo, 27. t.m., pa od 16. do 19. ure Razna obvestila ŠD Breg vabi na silvestrovanje 19S1 v gledališču France Prešeren. Rezervacije lahko dobite pri mlekarni Laure Kofol v Boljuncu. Za bavali vas bodo simpatični Aries. Pohitite! Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 24. decembra ADAM in EVA Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.25. — Dolžina dneva 8.41. — Luna vzide ob 5.41 in zatone ob 15.17. Jutri, PETEK, 25. decembra BOŽIČ Vreme včeraj: najvišja temperatura 4,4 stopinje, najnižja 2,2 stopinje, ob 18. uri 4,4 stopinje, zračni tlak 998.1 mb raste, veter 4 km na uro severovzhodnik, vlaga 76-odstotna, po 12. uri je padlo 0,8 mm dežja, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Annalisa Scher-bi, Deborah Calzi. Erika Rutter, Es-tevan Natale. Stefano Kaluža, Nataša Forte, Sara Mistruzzi, Gioia Meneghello. UMRLI SO: 76-letni Mario Rebec, 86 letni Miehele Terribile, 7 dni stara Donatella Santini, 51-letna Libe-ra Klun por. Zugan, 84 letna Rosa Žaro vd. Delise, 80-letni Enrico Da-pas. 83-letna Maria Valerio. 78-let-ni Pasquale Logoluso, 64-Ietni Guer-rino Pregara, 53-letni Rodolfo Stre-cheli, 71-letna Giustina Denicoloi por. Pitacco, 73-letni Vincenzo Elle-ro, 74-letna Giuseppina Braghetta vd. D'Agnolo, 66-letni Renato Zor-zin. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. Ul. Alpi Giulie 2, Ul. S. Cilino 36. (od 8.30 do 13.00 in »d 16.00 do 20.30) Ul. Dante 7 in Ul. DeUTstria 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Dante 7 in Ul. DellTstria 7. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 21. do 8. ure ■ tel. 732 627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure. tel. 68-441. KD VESNA -KRIŽ priredi danes, 24. decembra, v mali dvorani doma Albert Sirk v KRIŽU DRUŽABNI VEČER S TOMBOLO Začetek ob 20.30 Vabljeni vsi! Zveza vojnih invalidov vrli na Tržaškem ozemlju Društvo slovenskih upokojencev v Italiji OBVEŠČAJO da je zaradi slabega vremena NOVOLETNA DRUŽABNOST, ki je bila na programu za ponedeljek, 28. decembra, prene-šena na kasnejši datum. ODBOR STANKO KAUČIČ od Sv. Jakoba praznuje svoj 74. rojstni dan. Zdravja in zadovoljstva mu želijo vsi njegovi, pa vsi stari šentjakobski prijatelji. Pridružuje se Primorski dnevnik. Raznašalka Nadja Zonta - Mačko-lje vošči vsem naročnikom Primorskega dnevnika vesel božič in srečno novo leto. LEDI iz Lonjerja želita za 18. rojstni dan vse najlepše teta Mira in Viktorija. Danes praznuje 22. rojstni dan IGOR KALC (Repen 43). Vse najboljše mu želijo oče, mama m brat Pavel. Razstave V galeriji «La Bora« v Ul. Mal-canton je odprta razstava plastičnih del Renza Possenellija. Danes ob 18. uri v občinski galeriji odprtje tradicionalne slikarske in kiparske razstave, ki jo prireja tržaška občina. Razstava bo odprta do 6. januarja .X-M SKD Tabor - Opčine in Odsek za zgodovino pri"'Narodni in studijski knjižnici'VSttntaKite ogled razstave; [ Drugi tržaški proces v Prosvetnem domu na Opčinah, ki bo do 30. t.m. Urnik: vsak dan od 16. do 20 ute, v nedeljo od 10. do 12. in od 16. do j 20. ure,- Gledališča SSG Stalno slovensko gledališče iz Trsta gostuje v Cankarjevem domu — Kongresni in kulturni center — Ljubljana — Trg revolucije s predstavo P. Golie: «Jurček». Predpremiera bo v ponedeljek, 28. t.m., ob 10. uri. premiera pa ob 18. uri. Ponovitev v torek. 29. t.m., ob 10. uri in ob 16.30 ter v sredo, 30. t.m., ob 10. in 13. uri. KULTURNI DOM Do 15. 1. 1982 je v času predstav na ogled razstava «Fran Levstik v ilustraciji in v gledališču*, ki jo v sodelovanju s Stalnim slovenskim gledališčem v Trstu predstavljajo Cankarjev dom, Društvo slovenskih likovnih umetnikov in Slovenski gledališki in filmski muzej. ROSSETTI Danes in jutri zaprto. V soboto in nedeljo zadnji predstavi «La don-na serpente*. Kino LEKARNE V OKO' IC1 )ljunec: tel. 228 124: Bazovica: 226-165; Opčine: tel 211001. sek: tel 225 141: Božje polje nik: tel. 225 596; Nabrežina: tel 121: Sesljam tel 209 197; Zavije' 213137; Milje; teL 271 124. Ariston Danes zaprto. Jutri in v soboto 15.00—22.15 «Stadi di alluei-nazione*. K. Russel. Prepovedan mladini pod 14. letom. Ritz 16.00 «Chi trova un amico, tro-va un tesoro». T. Hill, B. Spencer. Eden 16.00 «Red e Toby nemiciami-ci». Walt Disney. Grattacielo 15.30—22.15 «Culo e ea-micia*. R. Pozzetto in E. Monte-sano. Fenice 16.00—22.15 «Innamorato paz-zo*. A. Celentano in O. Muti Cristalio Danes zaprto. Jutri in v soboto ob 16.00 cNessuno e perfetto*. R. Pozzetto, O. Muti. Nazionale 16.00 «Dammene ancora*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Jutri in v soboto ob 15.00 «1 cara-bimatti*. Capitol 16.00 «11 re degli zingari*. Moderno Danes zaprto. Jutri in v soboto ob 15.00 «Pierino contro tutti*. Filodrnnimatico 15.00 «11 regno dei sensi*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 «1997 — Fuga da Ne\v York». Vittorio Veneto 15.45 «Exalibur». Ju tri in v soboto isti film ob 15.00. Mignon 15.00 «Tutti insieme appas-sionatamente*. Radio Danes zaprto. Jutri in v soboto ob 14.30 «Veronique, una mo-glie porno*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumlere 15.00 «1 due superpiedi qua-si piatti*. T. Hill in B. Spencer. V soboto ob 15.00 «L'aereo piu paz-zo del mondo*. Izleti SPDT priredi v nedeljo, 27. t.m., izlet po Krasu. Zbirališče je v Rep-niču pred gostilno ob 9.30. Cilj izleta je Volnik. Povratek je predviden pred temo. KD Rovte - Kolonkovec priredi 27. t.m. izredni izlet v Matulje, predor Učka. Buzet, Poreč in Pazin. Prostih je še nekaj mest. Vpišete se lahko po telefonu štev 811614 od 12. do 13; ure ali v soboto, na sedežu društva. Ul. Monte Sernio. od 20. do 21. ure. «■1 V spornih na Klavdija Čoka daruje Ana Rebula 10.000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto novoletnih voščil daruje KD Prešeren 50.000 lir za Skupnost družina Opčine. Ob 10. obletnici smrti drage mame Marije Sosič daruje hčerka Neda z družino 10.000 lir za osnovno šolo Primož Trubar v Bazovici. O Poljski ter o zaskrbljujočem razvoju dogodkov v tej deželi, ni ogrožajo demokratični družbeni razvoj ter predstavljajo, zaradi vmešavanja velesil, resno nevarnost za svetovni mir, je bil govor v sklepnem delu zasedanja občinskega sveta v Sovodnjah, ki se je, zadnjič v tem letu, sestal v torek, 22. t.m. zvečer. Na predlog svetovalske skupine Slovenske skupnosti je bila z manjšim popravkom besedila odobrena tudi solidarnostna resolucija. Za dokument, ki obsoja vojaški udar na Poljskem ter poskuse s silo zatreti demokratični razvoj, ki se je začel pred poldrugim letom v deželi ter ob koncu izraža solidarnost s poljskim delavskim razredom ter avtonomnim sindikatom Solidarnost, je glasovala večina svetovalcev, trije pa so se vzdržali. Sicer pa je bilo na dnevnem redu zadnjega zasedanja nekaj drugih pomembnih vprašanj. Tako je občinski svet soglasno odobril osnutek pogodbe z upravo državne železnice za zgraditev cestnega podvoza na Štradalti, s čimer bodo dokončno odpravili težave, ki nastajajo zaradi železniškega prehoda v nivoju. Glavno breme za zgraditev tega prepotrebnega objekta bo nosila uprava železnice, med tem ko bo na podlagi pogodbe občinska uprava poskrbela za pridobitev zemljišča, za asfaltiranje novega, okrog 500 metrov dolgega cestnega odseka ter za nekatera druga manjša dela. Predvidoma bo za občino to predstavljalo finančno breme v višini okrog 40 milijonov lir. Podvoz bodo zgradili tik ob obstoječem prehodu tako da bi bila škoda zaradi zasega zemljišč čim manjša. Tako bo za novi objekt treba odkupiti le nekaj nad 1000 kvadratnih metrov zemljišča. Pa še to. Med gradnjo podvoza bo obstoječi zavarovani železniški prehod normalno odprt, kajti ukinili ga bodo šele po dokončanju vseh del. Precej besed je bilo na račun določitve prodajne cene za zemljišče v goriškj industrijski coni. o čemer je poročal podžupan. Občinski svet je že v prejšnji mandatni dobi sprejel sklep o prodaji nekaj nad 29 tisoč kvadratnih metrov zemljišča konzorciju za industrijsko cono. Zaradi različnih težav pa sklep o prodaji ni bil izveden. Ena od težav je bila tudi v pomanjkanju finanč-nilfktthzorcija. Zdaj se je položaj bistveno izboljšal in o*e-. njerra'-« uatanova ima tudi denar. Seveda šteje "medtem vrednost zemljišča tudi' povečala. Občinski svet je sprejel sklep, da se zemljišče odstopi po ceni 2.700 lir za kvadratni meter. Veliko besedi je bilo na račun namembnosti iztrženega denarja, z ozirom, da je prejšnji občinski svet nameraval ta sredstva uporabiti za gradnjo socialnega centra. Denar bodo namenili zdaj, po predlogu občinskega - odbora, za kritje predvidoma višjih stfoškov za dograditev telovadnice, oziroma, če bo prišlo do kasnitve pri realizaciji tega objekta, ga bodo investirali kako drugače. Sklep je bil odobren z večino glasov, ob vzdrža-nju treh predstavnikov manjšine. Na torkovi seji je bil govor tudi o imenovanju treh predstavnikov občinske uprave v 14. šolski okraj. Ker se v zadnjem razdobju stvari niso bistveno spremenile in ker so tudi vse šolske komponente na nedavnih volitvah v šolske organe boj- Mali oglasi telefon (040) 7946 72 PRODAM fiat 124 coupe letnik 1973 v dobrem stanju. Tel. 040/212859. DIPLOMIRANA pedikerka nudi u-sluge. Telefonirati ob urah kosila na št. 040/213059. NAŠLI smo nemškega ovčarja starega približno dve do tri leta na cesti, ki pelje od Domja proti Dolini. Prosimo lastnika, da se javi pri družini Grižon, Krmenka 242. DRVA za kurjavo in akacije za vinograd prodam. Tel. 0481*78043. ZAPOSLITEV iščem kot prodajalec ali uradnik. Imam višjo srednjo šolo in dokončan vojaški rok. Telefonirati v jutranjih urah na štev. 040/212200. PRODAM giulietto alfa romeo 1300 • letnik 1978, prevoženih 45.000 km. Telefon 0481/31072. PRODAM vespo 150 sprint v dobrem stanju. Telefonirati v večernih u-rah na 0481/30-179. UGODNO prodam otroško posteljico (za otroke do 7 let) v zelo do brem stanju. Telefonirati v večer nih urah na tel. štev. 228-236. NA PRODAJ je mlekarna (tudi zi dovi) v predmestju Trsta. Infor macije na št. 040/62953 ob delav nikih od 9. do 13. ure. IŠČEM zidarsko podjetje za obnovi tev prostorov in pročelja v mestu Telefon (040) 571326. KORŠIČ • pohištvo v izredni pro daji. Telefon (040) 54390. Prispevajte za DIJAŠKI! MATICO SMReKK vabi na ŠTEFANOVANJE v soboto, 26. decembra, ob 20.30 v 'diskoteki Rendez-vous, Tržaška ulica 171, Gorica. Kot gost večera nastopa kan-tavtorica MATEJA KOLEŽNIK. kotirale volitve v ta organ, so svetovalci soglasno sklenili, da se predstavniki občine v 14. šolskem okraju ne imenujejo. Župan Primožič je pred koncem seje seznanil svetovalce še z izidom dražbe za oddajo del za razširitev ceste Gabrje - Vrh. Najbolj ugodne pogoje je ponudilo podjetje Pe-rin iz San Vita ob Tilmentu, ki je ponudilo dobrih 21 odstotkov popusta na proračunsko vrednost. Dela se bodo pričela v kratkem, strošek (nekaj nad 150 milijonov) pa bo občina krila z že odobrenim posojilom pri Cassa depositi e prestiti. Župan je tudi poročal o letni nagradi za cerkovnike ter o prispevku, v znesku 200 tisoč lir, za popravilo cerkve na Vrhu. Upravno leto 1981 so nato vsi svetovalci sklenili še na zakuski, kjer so si izmenjali tudi voščila. Oddaja VESELI TOBOGAN ki so jo posneli 15. t.m. v Kulturnem domu v Gorici, bo na sporedu v nedeljo. 27. decembra 1981, ob 8.05 na prvem radijskem sporedu ljubljanske in koprske postaje. Uveljavitev in priznanje za goriški institut IS1G Ponovna uveljavitev goriškega instituta za sociološke raziskave ISIG in to na evropski ravni. Sodelavec instituta, profesor Giovanni Delli Zotti je namreč na Evropskem vseučilišču v Firencah dosegel doktorat s področja družbenih in političnih ved. Pripravil in uspešno je zagovarjal zanimivo disertacijo o mednarodnih odnosih Furlanije - Julijske krajine. Pri pripravi študije sta z Delli Zottijem sodelovala tudi prof. Daalder z univerze v Leidenu na Holandskem ter profesor Um-berto Gori. Prvi del diplomskega dela. ki obravnava predvsem gospodarske in druge odnose goriške pokrajine s Slovenijo, je profesor Delli Zotti že objavil lani v reviji Studi Goriziani. Raziskavo je zdaj dopolnil in razširil. GORIŠKI SLIKARJI V KULTURNEM DOMU V preddverju goriškega Kulturnega doma so na pobudo Zveze slovenskih kulturnih društev odprli skupinsko razstavo slovenskih go-riških umetnikov Silvana Bevčarja, Roberta Faganela, Hijacinta Jusse, Vladimira Klanjščka, Andreka Košiča in Rudolfa Sakside. V pozdravnem nagovoru je predsednik ZSKD prof. Milko Rener poudaril. da je to prva likovna razstava v novih prostorih doma in prav je bilo, da so kot prvi razstavili prav domači umetniki. Rener je nadalje izrazil željo, da bi prostori Kulturnega doma sprejeli eim-več takih pobud, ki bodo prispevale k boljšemu spoznavanju na- SEJA MEDOBČINSKE GOSPODARSKE ZBORNICE V NOVI GORICI Napori za povečanje izvoza se v regiji dobro uresničujejo Slabo stanje so zabeležili v gradbeništvu, trgovini, gostinstvu in prometu, torej v dejavnostih, ki so v gospodarstvu močno zastopane - Izvolitev dveh podpredsednikov Na skupščini medobčinske gospodarske zbornice za severnoprimorske občine Nova Gorica, Ajdovščina, Tolmin in Idrija so izvolili dva podpredsednika zbornice, in sicer agronoma Arturja Štruklja in magistra Zvonka Uršiča; pridružila sta se članom vodstva, ki mu predseduje Benjamin Besednjak. Prvi bo odgovarjal za kmetijski, drugi pa za industrijski sektor. Na skupščini so se seznanili z dosedanjim ..dfilfffii «l 17.20 Rock glasba: Banana Republic 19.00 DNEVNIK 3 19.35 Poklon Ninu Roti 20.40 Nemirna ljubezen, Carla Goldonija 22.45 Elton John v Central Parku 23.45 DNEVNIK 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.00 TV v šoli „■ ,,.1740. Ppročila 17.15 Padla z neba, —.^otroška serija oi OI 18.15 OBZORNIK 18.25 Človek zmaguje, izobraževalna oddaja 18.55 Ne prezrite 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 DNEVNIK in Vreme 20.00 J. London: Martin Eden. nadaljevanka 21.00 Ti dnevi, ta leta: Filmska kronika 1948 21.45 V znamenju 22.00 Nočni kino: Poletna svetloba Koper 13.30 in 15.30 Odprta meja 16.00 Nikola Tesla, nadaljevanka 17.00 Rezervirano za najmlajše 18.00 Ponovitev filma 19.30 Aktualna tema 20.00 Risanke 20.15 Stičišče — Dve minuti 20.30 Iz cikla Rite Hayworth: Miss Sadye Thompson, film 22 00 DNEVNIK danes 22.10 Visoki pritisk, glasbena oddaja Zagreb 17.45 Plavica 18.15 TV koledar 18.45 Mladinska oddaja 20.00 Zabdvno glasbena oddaja 21.10 Tragedija v Gvajani, serijski film 22.10 V dvoje, zabavnoglasbena oddaja ŠVICA 12.45 II coraggio e la sfida, film 14.50 Božič v sveti deželi 16.05 Božič matere Marije, film 17.40 Program za mladino 21.40 Od Maa do Mozarta, dokumentarec LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 6.10 Prometne informacije; 6.20 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije: 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Mladina poje; 9.05 Z radiom na poti; 10.05 Rezervirano za.. .; 11.35 Znano in priljubljeno; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Iz naših krajev — iz naših sporedov; 13.30 Priporočajo vam. ..; 14.50 Mehurčki; 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14.40 Jezikovni pogovori; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Zabavna glasba; 15.50 Radio danes, radio jutri!; 16.00 Vrtiljak; 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela...; 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 18.35 Iz godalnega kvarteta Viktorja Parme; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Plesna glasba; 23.05 Lirični utrinki: 23.10 Paleta popevk KOŠARKA V PRVENSTVU A-2 LIGE TRŽAČANI IN GORIČANI USPEŠNI OECE je doma premagal moštvo Saporija iz Siene, San Benedetto pa je iztržil tesno zmago v gosteh proti ekipi Basket Napoli OECE — Sapori 85:72 (44:36) OECE TRST: Ritossa 10, Valenti 9 (3:3), Tonut 18 (2:2), Flori-dan, Scolini (0:2), čuk, Meneghel, Robinson 16 (4:6), Bertolotti 13 (1:1), Abromaitis 19 (3:5). SAPORI SIENA: Bucci 28 (8:9), Vroman 18 (2:3), Cagnazzo 8 (0:3),’ Visigalli 2, Casanova 2, Deglj In nocenti 2, Neri 6, Bacci, Ceccarel-li Giustarini 6 (2:3). SODNIKA: Pelliccioli z Bergama in Salmoiraghi iz Vareseja. PM: OECE: 13:17; Sapori 12:19. ON: OECE 21; Sapori 16. Pred 3.000 gledalci ie sinoči v Trstu domači OECE zasluženo in zanesljivo premagal moštvo Sapo rija iz Siene. Tržačani so tako, po hudem nedeljskem spodrsljaju v Riminiju, dosegli dve zelo pomembni točki in se tudi delno oddolžili za pravo katastrofo proti Sacra-mori. Če so Lombardi jevi varovanci tokrat v glavnem zadovoljili, pa je treba takoj omeniti, da so gostje bili zelo slabi, nemotivirani, nezbrani in da so s tem le olajšali delo domačih košarkarjev. «Kako bi lahko v tem srečanju zmagali, ko .je le en košarkar pokazal veliko mero požrtvovalnosti, zbranosti, voljo do zmage. Mislim seveda na Bucci ja, ki je edini od naših v tem srečanju zadovoljil, vsi ostali pa so povsem razočarali.* je po tekmi dejal trener Žorži. ki pa .je sledil sdečanju iz tribun, saj ne more voditi svoje ekipe s trenerske klopi. «Od domačinov,* je nadal.jeval Zorzi. «me je najbolj ugodno presenetil Tonut.* In res: Tonut .je sinoči igral zelo dobro. Srčno se je boril v obrambi, v napadu pa .je zelo točno za deval nasprotnikov koš. Tudi ostali tržaški košarkarji so v glavnem zadovoljivo opravili svojo nalogo. Oba Američana pa sta tokrat dala dokajšnji doprinos k zmagi, (bi) Napoli — San Benedetto 63:65 (31:28) BASKET NAPOLI: Antonelli 10. Guerra, Kunderfranco, Tallone 4, Gelsomini 4, Pepe 11, Johnson 21, Dordei, Davis 13, Sbaraglia. SAN BENEDETTO GORICA: Biag-gi, Valentinsig 6, Turel, Jones 10, Paleari 18. Sfiligoi, Pieric 7. May-field 24, Delli Santi, Galluzzo. SODNIKA: Fiorito in Martolini iz Rima. PM: Napoli 9:14; San Benedetto 13:20. PON: Davis (39). GLEDALCEV: 500. NEAPELJ — Goriški San Benedetto se je moral krepko potruditi. da je v gosteh strl odpor Nea-peličanov. V goriških vrstah sta bila najboljša Paleari, ki je trenutno v dokaj dobri formi, in Američan Mav-field, ki .je bil s 24 točkami tudi najboljši strelec srečanja. IZIDI 17. KOLA OECE - Sapori 85:72 Napoli - San Benedetto 63:65 Cidneo - Sacramora 108:95 Livorno - Matese 84:77 Stella Azzurra - Sweda 85:80 Honky - Rapident 73:68 Tropic - Later Tini 100:87 LESTVICA Cidneo Brescia 32; San Benedetto Gorica in Libertas Livorno 26; Honkv Fabriano 20; Matese Caser ta, OECE Trst in Tropic Videm 18; Rapident Livorno in Sapori Siena 16; Sacramora Rimini in Later Ti- ni Rim 12; Svveda Vigevano in Stella Azzurra Rim 10; Basket Napoli 6. PRIHODNJE KOLO (3.1.) Rapident - Cidneo, Tropic - OECE, Matese - San Benedetto, Stella Azzurra - Sacramora, Svveda - I-ater Tini, Sapori Livorno, Honkv - Na poli. TENIS Prvenstvo Avstralije MELBOURNE — Danes se bo v Melbournu začelo mednarodno teniško prvenstvo Avstralije, zadnji turnir za »Grand Siam*. Prvi trije nosilci skupin so Argentinec Vilas, domačin McNamara in Američan Tanner. Skupni sklad nagrad znaša 400 tisoč dolarjev. Glede na to, da najboljši teniški igralci sveta na tem turnirju ne bodo nastopili (ker sodelujejo na new-yorškem «Mastersu*), sta glavna favorita za končno zmago Vilas in Tanner. NOGOMET ČETRTFINALE ITALIJANSKEGA POKALA INTER NASUL ROMI KAR TRI GOLE Poleg Milančanov se je v naslednje kolo uvrstil tudi Ca-tanzaro z zmago proti Napoliju - Reggiana uspešna doma Inter — Roma 3:0 (1:0) INTER: Cipollini, Baresi, Oriali, Pasinato, Bergomi, Bachlechner, Ba-gni, Prohaska, Altobelli, Beccalos-si, Marini. ROMA: Tancredi, Nela, Maran-gan, Turone, Faleao, SRinosi, Scar-necchia, Di Bartolomei, Pruzzo (v 82. min. Chiara), Maggiora, Faccini. SODNIK: Menicucci iz Firenc. STRELCA: Beccalossi v 22. min. in Altobelli v 48. ter 70. min. GLEDALCEV: 1.000. MILAN — Na tribunah- stadiona »Meazza* se je zbralo le okrog tisoč najzvestejših Interjevih navijačev, saj je kazalo, da bo tekma za Ramo le gola formalnost, potem ko je v prvem srečanju zmagala s 4:1, Zaradi tega in zaradi hudega mraza (igrišče je bilo poledenelo), sta se Roma in Inter pomerila pred praznim stadionom. Inter se je takoj odločno podal v napad, medtem ko sta se pri Romi, ki je sicer v začetku kazala precejšnjo sigurnost, poznali odsotnosti Contija in Chierica. Zlasti se je to ' ............................■......................................................................................................................" ............... ............... ■* občutilo v napadu, kjer ni bilo nikogar, ki bi pomagal Falcau, katerega je med drugim dobro pokrival Bergomi. Napoli — Catanzaro 1:2 (0:0) V polfinale se je skupanj s Torinom in Interjem uvrstil tudi Catanzaro, ki je v prvem srečanju proti Napoliju zgubil s tesnim 1:0. O-srednja osebnost te tekme pa je bil gotovo sodnik Altobelli, ki je najprej priznal gol. katerega je Nastase dosegel v očitno off-sideu, zaradi protestov pa je nato izključil kapetana Napolija Ferrarija (v 65. min). Catanzaro je nato povišal vodstvo s Santarinijem, nakar je Vinazzani zmanjšal zaostanek, vendar je prav Vinazzani moral zaradi dveh opominov z igrišča, tako da je Napoli srečanje nadaljeval v devetih. V tako okrnjeni postavi pa prav gotovo ni mogel več izenačiti. Reqpiana — Sampdoria 1:0 (0:0) V zadnjem včerajšnjem četrtfinalnem srečanju je Reggiana le s težavo prav pred koncem tekme (v 84. min. z Zandolijem) premagala Sampdorio, ki je očitno skozi vso tekmo merila na neodločen izid. Povratno srečanje bosta ekipi odigrali 13. januarja prihodnjega leta. DISCIPLINSKI UKREPI Doto (Triesfina) izključen za dve koli FIRENCE — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je v C-l ligi med drugim izključila i-gralca Triestine Dota za dve koli. Eno kolo prepovedi igranja pa je dobil prav tako nogometaš- Triestine Ascagni. Kitajski nogometni reprezentanti so se že zbrali na skupnih pripravah za to »zgodovinsko tekmo*. Ne glede na to, če se bodo uvrstili na SP, pa so Kitajci že pripravili za prihodnje leto pester spored prijateljskih tekem. Kitajska nogometna reprezentanca bo aprila opravila daljšo turnejo po Evropi. Tu bo igrala vrsto prijateljskih srečanj, in sicer proti Španiji, francoskemu moštvu St. Etienne, proti Belgiji, Veliki Britaniji itd. V primeru, da bi se Kitajci uvrstili na SP, pa bodo ostali v Evropi vse do pričetka svetovnega prvenstva v Španiji. Nogometna enajsterica padriško-gropajske Gaje, ki uspešno nastopa v 3. amaterski ligi, kjer je trenutno na tretjem mestu za Giarizzolami in Aurisino Kitajci se pripravljajo za «zgodovinsko tckmo» PEKING — Kitajci se pripravljajo za bližnje in zahtevne nogometne obveznosti. V Pekingu so sporočili, da bodo sodniško trojko za odločilno srečanje za uvrstitev na SP med Kitajsko in Novo Zelandijo sestavljali Brazilci in ne, kot so Kitajci že-lelL Italijani ali pa Francozi. To srečanje pa bo 9. januarja v Kuala Lumpurju. «Šporfni» tatovi RIO DE JANEIRO — Iz nogometnega muzeja na stadionu Ma-racana v Rio de Janeiru so neznanci ukradli žogo, s katero .je sloviti Pele dosegel svoj tisoči gol. Dosegel ga je leta 1969 z enajstmetrovko med tekmo Santos - Vasco Da Gama. Posnetek s srečanja med Poletom ln GM v promocijskem prvenstvu ODBOJKA V MOŠKI D LICI NA GORIŠKEM JUVENTINA BELCA ŠE NEPORAŽENA Uspehi so sad načrtnega in trdega deia • Posebna pozornost mladim V moški D li^i nastopata letos dve slovenski šesterki, obe z Goriškega: 01ympia Terpin iz Gorice ter Juven-tina Belca iz Štandreža. Po prvih štirih kolih je ekipa Juventine Belca še neporažena in danes bomo spregovorili nekaj več o tej šesterki. Podpredsednik ŠD Juventina Ivan Plesničar, ki je obenem tudi aktivni igralec, pravi naslednje: «Ni točno, da je Juventina Belca iz Štandreža. Za našo ekipo igrajo odbojkarji iz Gorice, Sovodenj, Štandreža, Doberdoba in z Vrha, kar pomeni, da bi jo bilo veliko bolj primerno imenovati «goriška ekipa*. Odbojkarska sekcija pri Juventini je bila ustanovljena pred štirimi leti. Dve prvenstvi smo igrali v najnižjd ligi, lani pa nam je uspelo napredovati v D ligo. Za prvo šesterko sem sam odgovoren, za mladinske ekipe pa Sandro Corva. Pred tremi leti je bila v Štandre- KOŠARKA 1. JUGOMVAMLIGA Pomembna zmaga Ljubljančanov Duma so zasluženo premagali Budučnost - Derbi Ciboni Ljubljanska Olimpija je v včeraj-Injem, 9. kolu prve jugoslovanske košarkarske lige osvojila zelo pomembno zmago proti titograjski Bu-dučnosti. Ljubljančani so zanesljivo in zasluženo odpravili goste, ki so tudi v tem srečanju dokazali, da igrajo v gosteh mnogo slabše kot na domačem igrišču. Junak včerajšnje tekme je gotovo bil veteran Vinko Jelovac, ki je dosegel kar 44 točk. V derbiju kola je zasluženo slavila zagrebška Cibona. ki je doma premagala drugouvrščeno Sibenko. Srečanje je bilo na dokajšnji tehnični ravni in Novoselovim varovancem je uspelo streti odpor gostov le v drugem delu srečanja. Najboljši v Ciboninih vrstah je bil Nakič, ki je odlično igral v obrambi, poleg tega pa je tuai dosegel 18 točk. Naj boljši strelec Zagrebčanov pa je bil Aca Petrovič, ki je dal 20 točk. Pri gostih sta največ pokazala Dražen Petrovič in Macura, ki sta dosegla po 24 točk. Za presenečenje kola je poskrbela beograjska Crvena zvezda, ki je v gosteh premagala Zadar. IZIDI 9. KOLA Iskra Olimpija - Budučnost 100:84 Cibona - Šibenka 98:83 Zadar - C. zvezda 94:102 Partizan - Bosna 119:96 Borac - Radnički LMK 86:84 Rabotnički - Sloboda 92:82 LESTVICA Cibona Zagreb 16; Šibenka Šibenik in Partizan Beograd 12; Budučnost Titograd, Crvena zvezda Beograd in Borac čačak 10; Zadar, Bosna Sarajevo 8; Radnički LMK Beograd, Sloboda Tuzla in Iskra O-limpija Ljubljana 6; Rabotnički Skopje 4. PRVENSTVO A l LIGE Seavolini uspešen tudi v Brindisiju Tudi po 17. kolu košarkarskega prvenstva A-l lige je Seavolini iz Pesara ohranil prvo mesto na lestvici s štirimi točkami prednosti. Skan-sijevo moštvo je namreč sinoči v gosteh zanesljivo premagalo zadnje-uvr.ščeni Bartolini. Najboljši v gostujoči ekipi je bil tokrat Silvester, ki je dosegel kar 36 točk, zelo dobra pa sta bila tudi Kičanovič (23) hi Bouie (20). IZIDI 17. KOLA Bancoroma - Late Sole 74:77 Sinudyne - Cagiva 75:71 Recoaro - Billy 62:74 Bartolini - Seavolini 91:103 112:95 105:78 84:78 Berloni - Acqua Fabia Squibb - Jesus Jeans Carrera - Benetton LESTVICA Seavolini Pesaro 28; Squibb Can-tu in Berloni Turin 24; Sinudyne Bologna 22; Acqua Fabia Rieti 20; Latte Sole Bologna 18; Recoaro Forli in Billy Milan 16; Caviga Varese 14; Carrera Benetke, Bancoroma Rim in Benetton Treviso 12; Jesus Jeans Mestre in Bartolini Brindisi 10. PRIHODNJE KOLO (3. 1.) Berloni - Bancoroma; Billy -Squibb; Recoaro - Sinudyne; Cagiva - Seavolini; Latte Sole - Carrera; Acqua Fabia - Benetton; Jesus Jeans - Bartolini. ■uOMMiiiitmuimitHtmiiiiMiiiiiiiiiiiiititiiiimiiitiiiiiiituiiiiimmriiiintiittMiiiii rt''- * '• »UDO Jmii j BOKS GIMNASTIKA VČERAJ V BOROVEM ŠPORTNEM CENTRU V PERESNI KATEGORIJI Melluzzo ostal evropski prvak MARŠALA — Italijan SaJvatore Melluzzo je ohranil svoj naslov evropskega boksarskega prvaka peresne teže. V Maršali je sinoči premagal izzivalca Španca Emilia Bar-calaja s t.k.o. v devetem krogu. V veliki dvorani Borovega športnega centra v Trstu je bil včeraj nastop telovadk Borovega gimnastičnega odseka, katerega si je o-gledalo veliko število gledalcev. Mlade telovadke so bile razdeljene na pet skupin, predstavile pa so šest točk. Prve so bile na vrsti nižješolke, ki so pokazale serijo vaj za obvladovanje traku. Naslednja skupina je predstavila elemente za športno gimnastiko za začetnice. Najmlajše telovadke so podale skrajšani in zgoščeni prikaz vadbene ure, z ogrevanjem in razgibavanjem, nato pa je vsaka podala še svojo kratko sestavo. V naslednji točki smo videli telovadke, ki so se že opredelile za tekmovalno usmeritev in so najprej predvajale skupinsko točko, nato pa v dveh delih še vaje z žogo in kolebnico. Posrečena je bila točka z indijanskim plesom za dež, končno pa je v zaključni točki ena izmed telovadk podala še sestavo na božični glasbeni motiv. Če primerjamo ta nastop z onim iz lanskega leta, lahko vsekakor Braxton boksar meseca CIUDAD MEXICO - Svetovni boksarski svet (WBC) je proglasil za najboljšega boksarja v mesecu decembru svetovnega prvaka sred-njetežke kategorije Dwighta Brax-tona. TENIS V MIAMI BEACHU Ilckovic presenetil MIAMI BEACH - V 2. kolu mednarodnega mladinskega teniškega turnirja «Orange Bovvl* v Miami Beachu je pripravil v 2. kolu Jugo-i slovan Nehad Ilekovič precejšnje presenečenje. Premagal je namreč | nosilca skupine št. 4 Američana Mi-TRST — V prvoligaški tekmi ita-1 chaela Kuresa. Med italijanskimi u-lijanskega rokometnega prvenstva deleženci tega turnirja je zmagal le je tržaški Cividin premagal brik- Cancellotti, ki je odpravil Japonca senški Forst z 18:12 (9:5). |Takeyarija s 6:2 in 6:4. Napredek naših mladih telovadk V' Borovke so predstavile pester in privlačen spored - Številno občinstvo ROKOMET Iz planinskega sveta . .. ... . . « . .: • :.. . . L ,, . .. Bližnje delovanje SPDT Kot smo že poročali, je zaradi pomanjkanja snega smučarski tečaj prenesen na nedeljo, 10. januarja. Pogoji seveda ostajajo isti, torej pet nedelj vožnje z avtobusom in s tečajem, seveda v Ravascletto oz. na Zoncolan. * • * To nedeljo je PD Idrija priredila 3. spominski pohod na Javornik nad Črnim vrhom, katerega se je udeležilo kakih 1000 planincev. Vreme je bilo lepo, snega pa za kak meter, kakor sta poročala Mario Milič in Rudi Jugovič. Hoje je bilo za kaki dve uri. Vsekakor lepo doživetje. • * • SPDT prireja ob koncu leta še zadnji letošnji izlet po Krasu, in sicer v nedeljo, 27. t.m. Zbirališče je v Repniču pred gostilno ob 9.30, cilj izleta pa je Volnik in okolica. Povratek je predviden pred temo. Nekaj podatkov o primorskem alpinizmu Na tem mestu objavljamo nekaj podatkov o alpinizmu v nekaterih primorskih in notranjskih primorskih društvih. Podatki veljajo za to leto. Alpinistični odsek pri PD Idrija šteje 68 članov (od katerih 10 žensk). Redno deluje alpinistična šola, letos pa so opravili kakih 150 alpi- wmm n ■i nističnih tur. AO planinskega dru-1 Zacchi pod Mangartom, vodil pa ga štva iz Nove Gorice šteje 17 čla- bo Jože Žuman nov, šest alpinistov, 5 pripravnikov, 3 inštruktorje, skupno pa so letos opravili 241 vzponov, dva člana pa sta šla z letošnjo jugoslovansko odpravo na Lhotse. V Postojni je 11 aktivnih alpinistov, 1 pripravnik, o-pravili pa so 241 vzponov. V Kopru je spet 11 aktivnih alpinistov, opravili so 241 vzponov, imeli so tudi alpinistični tečaj, katerega sta se udeležila tudi dva člana SPDT m sicer Igor Gombač in Igor Cej. V Ajdovščini pa redno deluje 15 alpinistov, ki so opravili 108 vzponov. Pripravlja pa se tudi prva primorska alpinistična odprava v Južno Ameriko. Alpinisti bodo odpotovali 2. januarja, vrnili pa se bodo približno v sredini februarja. Njihov cilj je še nepreplezana južna stena sedemtisočaka Aconkague, odpravilo pa se bo 15 alpinistov, med katerimi tudi zamejski plezalec Igor Škamperle. Odpravo vodita brata Podgornik. Slovenskim planincem se bo na terenu pridružil še en slovenski alpinist, ki živi v Argentini že vrsto let. Predstavniki primorskih alpinističnih odsekov nadalje pripravljajo za prihodnje leto enotedenski tečaj v koči Pellarini pod Viševo skupino, ki ga bosta vodila spet brata Podgornik, drugi tečaj pa bo pri kod HOKEJ NA LEDU WINNIPEG — Na svetovnem mladinskem hokejskem prvenstvu (A skupine) v Winnipegu je švedska premagala Finsko s 17:0, Kanada pa Finsko s 5:1. SNEŽNE RAZMERE Forni di Sopra Ravascletto Nevejsko sedlo Trbiž Piancavallo Valdajer Sella Chianzutan Sauris Rogla Krvavec Pokljuka Vogel Kobla Zatrnik 90-120 100-120 130-190 100-200 80-120 100-150 80-120 80-130 70 60 140-150 210 115-150 80 rečemo, da je bil uspešnejši, zlasti pa je bilo opaziti, da so dekleta telovadila z manj treme in bplj sproščeno. Boljše je bilo tudi obvladanje nekaterih temeljiiih elementov, vendar pa bo treba vsekakor pri tej naši edini gimnastični organizaciji na ■ Tržaškem preiti ha novo obliko dela za tiste telovadke, ki pridejo v poštev za tekmovanja in želijo tudi sama tekmovati. Sedanja količina vadbe namreč nikakor ne zadošča več, pa tudi pogoji za vadbo so vse prej kot dobri, saj itelovadke nimajo na razpolago ne le vsega potrebnega .orodja, ampak niti ne prostora. Borova gimnastična skupina je prejela že več yabil za razne nastope in sodelovanje na tekmovanjih, toda na to trenutno vsekakor ni mogoče misliti, če bodo pogoji za vadbp ostali enaki kot doslej. To bi pa bila vendarle velika škoda, saj je med našimi dekleti več zelo nadarjenih telovadk, ki bi se lahko ob drugačni vadbi, tudi vidno uveljavile. Naj še dodamo, da bi za take nastope potrebovali vsekakor boljšo zvočno oprgmo, saj je kakovost o-zvočenja pri tej športni zvrsti eden zelo pomembnih elementov koreografskega ovrednotenja vaj. Po zaključku nastopa so se vse telovadke s svojimi starši zbrale n? skupni zakuski, kjer so si prisotni tudi izmenjali voščila pred božičnimi in novoletnimi prazniki. ATLETIKA De Oltveira ie v nevarnosti SAO PAULO — Zdravstveno stanje ponesrečenega brazilskega atleta Joaoa De Oliveire, svetovnega rekorderja v troskoku (17,89 m) je še vedno zelo težko. Uradno zdravniško poročilo pravi, da ima ta 27-letni atlet zlomljeno lobanjsko dno, obe podkolenski kosti desne noge, komolec, lične kosti in vrsto drugih poškodb Zdravniki so ga morali Operirati zaradi močnih notranjih krvavitev. Operacija je trejala več kot tri ure. Po mnenju zdravnikov se je po-škodovančevo zdravstveno stanje nekoliko izboljšalo, vendar je še vedno v smrtni nevarnosti. Odločilna za njegovo življenje bosta naslednja dva dneva, že zda.i pa ie gotovo, da je njegove športne ka riere konec." ko povzroči, da se snežna oddeja v nekaj dneh temeljito stanjša. Organizatorji svetovnega smučarskega prvenstva alpskih disciplin v Schladmingu so se pred to nevarnostjo dodobra zavarovali. Nabavili so namreč tovarno snega, ki lahko izdela toliko umetnega snega, da z njim pokrijejo vse tekmovalne proge, kjer bo potekalo od 27. januarja do 7. februarja 1982 svetovno prvenstvo. To je ena največjih snežnih tovarn na svetu, v Evropi pa ji je po proizvajalni sposobnosti podobna, le ona v Sa-vhgninu, v Švici. NOGOMET Danes turnir v Monte Carlu MONTE CARLO — Danes se bo začel mednarodni kadetski nogometni turnir, na katerem nastopajo te ekipe i A SKUPINA: Belgija. Francija in Tunizija: B SKUPINA: Italija, Sovjetska zveza in Švica. Danes bo Italija igrala s Švico. Turnir se bo zaključil v nedeljo. vornika in odbojkarska zanesenjaka Juventine Belca. G. F. NOGOMET. žu dograjena nova občinska teto-1 uveljavitvi in razmahu odbojke na vadnica in tako so bili ustvarjeni tu- Goriškem, ki je zadnja leta zašla di dobri pogoji za delo. Poleg 20 v krizo,* sta zaključila naša sogo- članev oziroma, starejših igralcev, .......................... od katerih 12 brani barve prve ekipe. trenutno vadi pod veščo roko trenerja arh. Jožeta Geja še dvajset mladih, ki bodo nastopili v na-raščajnišketn prvenstvu, «under 15* In 1. diviziji. Naša želja je, da bi se moška odbojka na Goriškem uveljavila, morebitni uspehi pa bi bili tudi najboljša propaganda za pritegnitev novih mladih sil. Letos smo dobili spon-sorja in sicer uvozno - izvozno podjetje Belca, ki nam krije stroške za vse bolj drago nastopanje, opremo, žoge in vse drugo, kar spada k aktivnosti. Omeniti moram še to, da imamo na posodo pet igralcev goričkega Doma.* Igralec in trener Igor Orel pa pravi o letošnjem izredno uspelem prvenstvenem začetku naslednje: prvenstvene «Mo3i Šbi^ri _ albi'šb letos pridobili ve-hlto lgbarrtfh izkušenj. Poleg tega 6ttio"bolJ highahiLVbf smo trenirali, naša igra je bolj kombinatoma. Obenem pa bi poudaril, da je bila prisotnost na treningih več kot dobra, tako da uspehi niso mogli izostati. Morda pa je najbolj važno dejstvo, da se je znotraj društva u-stvarilo odlično vzdušje. Poleg mene trenira še Cej, kar je za Juven-tino Belco izredna pridobitev.* slgor, ob tem se vsiljuje vprašanje, oli imate možnost za kakovostni skok tudi v letošnjem prvenstvu.» «Vse je odvisno od tržaške Nuove Pallavolo, za katero nastopajo nekateri starejši izkušeni igralci, ki so igrali v italijanski najvišji ligi ih so zaenkrat še nepremagani (izgubili smo samo niz), kar pomeni, da so glavni favoriti. V višjo ligo napreduje samo zmagovalec , boljše skupine drugega dela prvenstva, če bi mi prišli drugi, pa bi morali igrati s predpredzadnjo ekipo slabše skupine C-2 lige. Kombinacij je icar precej, a tudi če bomo še naprej igrali v tej konkurenci, za nas ne bo nobena tragedija.* *Prav nobenega dvoma ni, da ste delo zastavili res odlično in sadovi se bodo pokazali šele v prihodnosti. Ali je možnost, da bi skupaj z Olgmpio ustanovili 'združeno ekipo, kar bi predstavljalo znaten kakovostni premik?» kupljena šele 1983. leta. Kot ztjano je namreč podražitev cza časna* in se nanaša samo na 1981 in 1982. leto. Seveda pa ni težke predvidevati, da nam bodo ob kon Nacistu odvzeli državljanstvo ZDA Koliko bomo plačali za prometno takso RLM — Objavljamo razpredelnico povišane prometne takse, kot jo je določila vlada na svoji torkovi seji: Fiskalne KS Vrsta avta 5 citroen 4 CV 6 fiat 500 7 fiat 126 8-9 panda 30, dyane 6, citroen viša 10 fiat 850 11 renault 4 12 A 112, panda 45, fiat 127/900, Mini 90, ford fiesta 900, peugeot 104, renault 5 TL 13 fiat 127/1050, ritmo 60, ford fiesta 1100, talbot 1100, volksivagen golf 1100 14 alfasud 1.2, renault 14, fiat 124, volksvva-gen maggiolino 15 alfasud 1.3, ritmo 65, fiat 131/1300, lancia delta 1300, citroen GSA, opel kadett 1300, peugeot 305, talbot horizon 1300, volksvva-gen jetta in passat 1300 16 giulietta 1.3, • ritmo 75, renault 18, volvo 343 17 alfetta 1,6, fiat 132/1600, lancia beta 1600, ford capri 1600, renault 20, talbot solara, volksivagen scirocco 1600 18 giulietta in alfetta 1.8, BMW 316 in 518 19 peugeot 504, volkswagen passat GL 20 alfetta 2.0, fiat 132/2000, lancia beta trevi, gamma 2000, BMW 320 in 520, citroen CX, ford granada 2000. mercedes 200, opel rekord 2000, peugeot 505, porsche 924, volvo 244 45 rolls royce camargue Nova taksa 9.200 12.800 13.700 16.500 19.200 27.500 33.000 39.000 49.500 57.700 71.500 »4.300 93.500 106.300 117.300 543.100 Razlika + 1.500 + 2.100 + 2.300 + 2.700 + 3.200 + 4.500 + 5.000 + 6.500 + 8.200 + 9.500 +11.900 + 13.900 +15.600 + 18.300 + 19.500 +90.500 IZRAELSKA ODLOČITEV GLEDE GOLANA VEGA NAPETOST Nfl BLIŽNJEM VZHODU Z ZAUPNICO BEGINU IZRAELSKI PARLAMENT ŠE POTRDIL ANEKSIJO GOLANSKEGA VIŠA VIA Nadaljuje se polemika med izraelsko vlado in opozicijo • Bivši laburistični premier Rabin izjavil, da so ZDA obljubile Tel Avivu podporo glede Golana * Arabci pripravljajo povračilne ukrepe JERUZALEM, BEJRUT — Čeprav je izraelski parlament včeraj potrdil zaupanje ministrskemu predsedniku Beginu, se v Izraelu še vedno niso polegle polemike glede aneksije Golanskega višavja Labu ristična opozicija namreč vztraja na svojih stališčih, da ie Begino-va vlada po nepotrebnem razburila svetovno javno mnenje in še posebej skalila odnose z Združenimi državami Amerike. Ko je razširila izraelsko zakonodajo na zasedeno sirsko ozemlje, ni pridobila ničesar, razširila pa je arabske države, ki bodo mogoče pripravile povračilne ukrepe. V te polemike se je včeraj ponovno vključil tudi bivši laburistični ministrski predsednik Rabin, ki je poudaril, da ne bodo ZDA nikoli prisilile 'Izraela,* naj* za poeti-Golansko planoto. To zagotovilo naj bi Izraelu poslal že ameriški predsednik Ford, ki je v posebnem tajnem sporočilu izraelski vladi zagotovil. da jo bodo ZDA podprle glede vojaških oporišč in civilnih za selkov na Golanski planoti, ki je izredne strateške važnosti za obrambo izraelske države. Glede strateškega pomena Golanskega višavja velja omeniti, da je prav na tem območju leta 1967 izbruhnila napetost, ki se je izrodila v šestdnevno vojno. Takrat je Moskva obvestila Damask, da Izrael pripravlja napad, na kar sta egiptovsko in sirsko vrhovno poveljstvo poslala na mejo z Izraelom vojaške okrepitve. Izraelska vojska je 5. junija tudi dejansko napadla obe državi in še Jordanijo ter si prisvojila nekaj ozemlja teh drža vi. Od takrat Izrael vztraja na stališču, da Golansko višavje ni mo goče vključiti v mirovne Dogovo re'.‘ kef1'to hribovito območje pred stavlja nepogrešljiv element varno sti izraelske države. ^ Golansko višavje je tudi zasedeno ozemlje, na katerem je izraelska oblast najprej začela sistematično graditi naselja za nove priseljence. Vojaške oblasti pa so obe nem na vse načine poskušale si za- Bivsemu nacističnemu kapetanu in sodelavcu Adolfa Eichamanna, 72- letnemu Ottu Von Bol$chwingu, je sodišče iz Sacramenta (Kalifornija) odvzelo ameriško državljanstvo. Bivšega SS-ovca so obtožili, da je prikril svojo »nečedno* preteklost, ko Je 1945. leta vložil prošnjo za državljanstvo. Vem Bolschvving je na procesu priznal, da je bil član nacistične obveščevalne službe I n sodelavec romunskih fašistov, vendar je tudi poudaril, da je med in po vojni sodeloval tudi z ameriško obveščevalno službo. Te trditve ameriška vlada ni komentirala. Bivšemu nacistu, ki je neozdravljivo bolan, so dovolili ostati v ZDA (AP) gotoviti naklonjenost arabskega prebivalstva in še posebej druzi.jske narodne manjšine, ki šteje približno 13.000 pripadnikov. Prebivalstvu zasedenega območja so celo vsiljevali izraelsko državljanstvo, vendar po virih iz Tel Aviva naj bi se doslej le 30 Druzov odločilo za la korak. Samo deset dni pred sprejemom sklepa o razširitvi izrael ske zakonodaje na zasedeno sirsko ozel.je pa .je telavivska vlada spre jela tudi odlok o gradnji novih na selij na Golanu, v katera naj bi naselili približno 7000 Židov. Golansko višav.je nima le izrednega strateškega pomena, ampak je tudi gospodarsko gledano zelo važno obmo- -/iv ■ V. '■ • ELEKTROAVTO'DELAVNICA : -v.v * • ' . ... , :L ■\ -• Z"‘;-4? , ■ .jjjL. 4^^. ’ ■ ROJC - ROICI TRST — Ulica Giulia 28 Tel. 568-907 TRGOVINA ČEVLJEV VEGLIA Čampo S. Giacomo 9 Tel. 727-306 Gomme MARCELLO prodaia gum: znamke CEAT — PIRELLI MICHELIN in druge predelava in tehnična pomoč TRST — Trg Foraggi, 8 — Tel. 724-276 Sfyl ttloda MODNI ČEVLJI IN TORBICE IZ IZBRANEGA USNJA — NAJLEPŠI MODELI ITALIJANSKE PROIZVODNJE TRST, Ul. S. Nicolč 22 Tel. 631-959 vsem klientom srečne in vesele praznike Centro Raccolta Valute TRST Ul. Geppa 9/A Cvetlice Flavia na pokritem trgu v Trstu želi vsem svojim odjemalcem vesel božič in srečno novo leto GIOVANNI MANZIN PRODAJA NA DEBELO Sunka - suho meso Sir in jestvine Ul. S. Cilino 52 Tel. 795534 Edoardo Furlani S. p. A. □ Agraria □ Kmetijski stroji T R S T — Ul. Milano 18, 25 — Tel. 62-200 PODJETJE INSA BRATJE MIKLU2 GORICA — Ul. Torriani 4 — Tel. 83081 Kiti — silikoni — dvokomponentnj kiti ter stroji in orodje za steklarje Sanitarije, armature, oprema za kopalnice PAHOR MILJE Trg Foschiatti 6 Tel. 271-307 w Centro Raccolta Valete MENJALNICA TRST, Ul. Dante 6 Tel. 37-344 - 62-475 STAC dl M. Schart 34133 TRST Ul. P. Severo 20 P.O. Box 989 Tel. 040/60516 Telex. 460636 STAC I Vodne črpalke za dom, poljedelstvo, Industrijo in pomorstvo — hidrofor|l — električni, diesel In bencinski kompresorji. NAJVEČJI SLOVENSKI PROIZVAJALEC V TEM SEKTORJU. Izvoz v 26 držav PODRUŽNICE: Jeddah (S. Arabija) Djibouti - Philadelphia (ZDA) - Kairo - Beirut KRANJSKE KLOBASE IN KRAŠKI TERAN V Bifeju TOMAŽIČ TRST — Ul. Cassa di Risparmio 3 Tel. 68-073 MEHANIČNA DELAVNICA «ROZZOL» SERGIO FORTUNAT! TRST, Ul. M. D’Azeglio 13, tel. 734-233 Pregledi In popravila vozil — Elektronsko uravnovešenje koles — Pregled motorjev pooblaščena 1MPORT-EXPORT- RAPPRESENTANZE UVOZ - IZVOZ Filiala TRST — Scala Belvedere 1 Tel. 43-713, 43-714 — Telex 460319 Sedež VIDEM — Ul. Adige 27/7 — Tel. 0432/52967 GOSTILNA PRI OBČINI DOLINA 268 Tel. 228-497 Cleva Bruno Import - Export Ul. Slataper 22 Tel. 750-291 vošči vesele praznike FOTO KINO MATERIAL SEBOFLEX TRST, Ul. Mazzini 51/B Tel. (040) 733-361 420-154 osoli! dl Franco Žago TKANINE - OBLAČILA TRST - Largo Barriera Vecchia 6 Tel. 90-730 RIGUTTI r osic tutti... Ul. Mazzini 43 Tel. 65-642 A. Nimmerrichter dl Mario Cescuttl succ. ELEGANTNA OBUTEV Korzo Italia 10 tel. 65-840 ▲ TRST drevored Čampi Elžsi vogal uJ. cTAIviano s | pandoro soave konfekcija 1 kg lir panettone idi z maslom konfejtcija 1 kg mandolat sperlari besos 180 g lir 4280 [3490 mo % peneče se vino cartizze d.o.c. 75 cl . 2970 cvn6j:/\ | ■ a & orehi jumbo | 500 g . 1890 a china martini 75 cl .j*.-! . 4590 ^ kava caramba a1* ' 900S ) 1.1 .... » 6880 h whisky black & vvhite gl Ofl gg 75 cl lir W ■ champagne moet e chandon 75 cl >13870 pPi kava suerte v vrečki 200 g ... 1290 3£M beneško žganje darp 40 stopinj 1 1 * 2640 HI olivno Olje extra vergine p J carapelli n er »VJU W-L sveži tortellini »asa z mesom l kg . 1880 riž rJb. curti &50g . 930 ' predjed merlini v olju 580 g . 1740 božični kopun vlitvkJHr Pr°d- AIA a*i ARENA 1 kg . 3590 ^pomaranče tarocco ggg bellentani že pripravljena za kuho 10 dkg lir pura 1 kg 2490 parmigiano reggiano klasičen izsušen sir 10 dkg lir JESTVINE DESPAR KOS ELEONORA por. Pecarz DOLINA 172 Tel. 228-178 PEKARNA TOBAKARNA - SLAŠČIČARNA PRODAJALNA JERMAN LIVIO LUPIDI ČASOPISOV IN IGRAČ Liliana Kebar BAZOVICA Ul. I Gruden 64 BAZOVICA Tel 226-147 Ul. I. Gruden 72 ars cretaria LONČENI IZDELKI Gabrijele Ozbič Delavnica in prodaja: Ul. Settefontane 25/D — TRST ČISTILNICA - PULISECCO VILMA teli vesel božič in srečno novo leto DOLINA 190 — Tel 228-530 BAZOVICA - Ul. Gruden 27 GOSTILNA PRI STUDENCU STRAIN DOLINA 40 — Tel. 228-116 Ob petkih zaprto H * » % » f * SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA despar KRIŽMANČIČ VSE ZA HIŠO G. Sincovich TRST Drevored D'Annunzio 26 Tel. 741-566 tvrninivhi* ČASA VELIKA IZBIRA KERAMIČNIH OBLOG IN TAL, SANITARIJ IN PRIKLJUČKOV TRST - Ul. Gambini 4/2 Tel. 764-385 S. d. f. BAZOVICA, Ul. I. Gruden 39 Tel. 226-128 TRGOVINA JESTVIN RUDI KRIŽMANČIČ BAZOVICA Ul. I. Gruden 33 Renato, nov lastnik trgovine oblačil in galanterije « DA ANITA» BAZOVICA. Ul. I. Gruden 68 vošči starim in novim obiskovalcem vesel božič in srečno novo leto SAMOPOSTRE2NA TRGOVINA «DESPAR» G. PONTARI & C. OPČINE Narodna 63 Tel. 212-197 HOltl l-ERNETTI MENJAt NICA NADOMESTNI DELI ZA AVTO GOMIZEL želi svo/im gostom in odjemalcem vesel božič in srečno novo leto Fernetiči 3 Tel 221-797 OBUTEV — USNJENI IZDELKI «IGOR » Varagnolo Vittoria vsem srečen božič in novo leto FERNETIČI 14 Tel 211-621 MENJALNICA GEI URAD ZA TURISTIČNE INFORMACIJE TRST — Pomol Audace 1 Trg Goldoni 4 - tel. 768-875 Carniel s. n. c. TRST - Ul. S. Caterina 11 otroška obutev žensko spodnje perilo riPu A S1 C1 L I A A- INDUSTRIJA STROJEV ZA POLJEDELSTVO Skladišče v Trstu Ul. Economo 10/a - Tel. 762-259 USNJENI IZDELKI * *\ TRST Ul. Oriani 1 Tel. 794-592 CEAT — KLEBER — GOODYEAR — MICHELIN PIRELL1 — UNIROYAL Servis «Rudi» Marc BAZOVICA 275 Tel. 040/226-444 HOTEL - RESTAVRACIJA FURLAN REPENTABOR Tel. 227-125 TRGOVINA JESTVIN GUŠTIN MARJAN REPENTABOR 43 želi vsem svojim odjemalcem vesel božič in srečno novo leto ŠPORTNA TRGOVINA Emili Vanda PROSEK 551 V' V' & V' # &&&&&&&&&&&&&&&& Vesele božične praznike voščijo vsem svojim članom in strankam KMEČKO-OBRTNA HRANILNICA V DOBERDOBU KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH KMEČKO-DELAVSKA POSOJILNICA V SOVODNJAH HOTEL - RESTAVRACIJA } * LANARO - VOLNIK vošči vsem gostom vesel božič in srečno W82 VELIKI REPEN 151 Tel. 227-349 V Bazovici Ulica igo Gruden 148 «CVETLICE MARA» VELIKA IZBIRA LONČNIC - ARAN2IRANJE CVETJA ZA RAZNE PRILOŽNOSTI - POGREBNI VENCI srečno 1982 GOSTILNA LEBAN želi svojim klientom in prijateljem vesel božič in srečno 1982 BAZOVICA Ul. I. Gruden 53 Tel. 226-129 OBLAČILA ZA MLADE ezio jeans BAZOVICA Ul. D. Kette 12 Tel. 226-454 HOTEL - RESTAVRACIJA KRAS PRI BOZOTU Tel. 227-113 REPENTABOR 1 vse za šport in prosti čas VEČ ŠPORTA -VEČ ZDRAVJA Briščki - Girandole 42/B Vsem športnikom in zvestim odjemalcem vesel božič in srečno novo leto TRGOVINA JESTVIN Donatella D’Agostino-Porove! REPNIC 40 GOSTILNA « PRI POŠTI» Uliana Bontempo bedra — divjačina — sveže ribe — veliki krofi BAZOVICA — Ul. I. Gruden 56 Tel 226-125 FRANC SALVI želi svojim cenjenim gostom vesel božič in srečno novo Leto KRI2POT 75 (Mačkolje) RESTAVRACIJA - HOTEL DANEU želi svojim čeme n m gostom vesel božič Opčine. Narodna 194 Tel 211-241 GOSTILNA Batič Tel. 229-178 REPNIC 3 GRADBENI MATERIAL IN ŽELEZNINA DANEU ALOJZ OPČINE Proseška 13 Tel. 211-044 GOSTILNA IN TOBAKARNA BASTIANČIČ Domača kuhinia SALEZ 59 Tel 229-113 TRGOVINA JESTVIN TRGOVINA JESTVIN REBULA MARTA Tel 229-154 SALEZ 60 HUSU-KRIŽMAN želi vesele božični praznike in srečno novo leto GABROVEC UPRAVITELJI DRUŠTVENE GOSTILNE GABROVEC želijo srečne božične in novoletne praznike Tel 229-168 GOSTILNA GUŠTIN ZGONIK 3 Tel. 229-123 želi vsem vesel božič in srečno novo leto MARMORNO PODJETJE «ZIDARIČ» želi svojim klientom in prijateljem vesel božič in srečno 1982 ŠEMPOLAJ 4/B GOSTILNA IN TRGOVINA JESTVIN GRUDEN želi vesele božične in novoletne praznike ŠEMPOLAJ 49 Tel. 200-151 PRODAJNA GALERIJA KRAŠKEGA POHIŠTVA (skrinje, skledniki, vintle in kuhinjske kredence) Bogata izbira izdelkov iz lesa In keramike ter ročnih del s kraškimi motivi; primernimi za vsakršno darilo. BOR cesta NABREŽINA - ŠEMPOLAJ (100 m po železniškem prehodu) Tel. 200-282 vesele božične praznike vsem svojim odjemalcem in prijateljem! djimshi mpori VSE ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS — SESLJAN (Center) GOSTILNA SARDOČ PREČNIK 1/B PEKARNA PAHOR JANKO želi vsem svojim odjemalcem vesel božič in srečno novo leto CEROVLJE 1/E SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN GRUDEN DEVIN 50 Tel. 208-139 SESLJAN 59/C ^ Tel. 208-700