novi tnidljs jjfaW Jero ovO nosto h veliko več, kot pa bo dražje stanovanjc. Naše gospodarstvo pa še ni tako močno, predvsem pa blaga ni toliko, da bi lahko naenkrat sprostili toliko denarja. Nastala bi nevarnost, da bi potresnih predmetov zmanjkalo. To je edini vzrok, da tistim, ki imajo svoja stanovanja ali dajejo svoja stanovanja še drugim v najem ne morejo takoj izplačati povišek plače. Ker nas do uveljavitve stanovanjske reforme loči ic §c nekaj tednov, bi le težko pripravili potrdila, s katerim bi dokazovali, da ne stanujemo v svojih stanovanjih. Izvršni svet je zaradi tega izdal uredbo po kateri je zelo poenostavljen postopek za dokazovanje pravic do nadomestila. Uživalci tega nadomestila bodo uveljavili svojo pravico s tem, da bodo predložili pismeno izjavo organu ali osebi, ki izplačuje redne prejemke. V tei izjavi bodo navedli, da stanovanje v katerem stanu'efo, ni njihova lastnina niti lastnina članov njegove ožje družine. Te izjave daj0 uživalci nadomestila na lastno odgovornost. Tisti, ki izplačujejo preiemke, lahko tudi zahtevajo dokazila o dejstvih, navedenih v teh izjavah. Izjave je treba predložiti ob prvem izplačilu nadomestila. vanja delovnih ljudi. V občini deluje pet DPD Svobode do morali ponovno proučiti seda- jal, da so bili deležni polnega ra- zumevanja za njihov položaj in za njihove probleme in za željo, S V Braziliji so poskušali uporniki izvesti državni udar, poskus pa se je za upornike žalostno končal z begom v Argentino in Paragvaj. Državni udar je hotela izve-desničarsko je in prav toliko prosvetnih društev Na dnevnem redu * bil° tudi pje stanje in napraviti jasen raz- ki štejejo skupno nad tisoč članov! JKSSJ 1 n° na' ™jni plan, kajti le tako se bo lah- za njinove probleme in za željo, sti majhna skupina desniča: od tega ie mladine nekai nad eno rcddvab ln zabavnega življenja na ko obrt razvila m zavzela v na- da bi razvili čim tesnejše sodelo- usmerjenih oficirjev vendar ie tretjino. V društvih je Včlanjeno -? ?h' -Za organizacijo zabavnega šem gospodarstvu pripadajoče ji vanje med jugoslovanskim in kam- vlada z odločnimi ukrepi v krat-tudi veliko število delavcev — več n i 3 Jwn dP°wT !?Cst0’ le tako bo„lahko Pitala boškim ljudstvom. V Beogradu je kem času spodrezala korenine za- kot polovico vseh članov, zelo ma- w+ d’ manJka.nam tudl kon donosna panoga našega razvijajo- bul objavljen skupni komunike o rote, ki ni naletela na resnejšo lo pa je članov iz vrst kmetov ^eten program kaj naj bi vse spa- čeg* se gospodarstva. Pri sestav- jugoslovanskn-kambošMh razgovo- nodooro v javnosti. Dramska dejavnost je v tem ietu dal° P°d ,to »zabavno življenje«, ker ljanju planov za prihodnje leto rih. Izražena je bila tudi oboje nekoliko upadla. Naštudiranih ie bilo osem dramatskih del, uprizo- !,=>LnauSKU,b;S<:1^' m ritev na ie hiln ictnaint ustreznih zaključkov. rKJKSTVtS d?t£ hr h; = Indijski ministrski predsednik govoru po- ritev pa je bilo petnajst, med temi dvoje gostovanj. Predstave si je ogledalo nad 5000 ljudi. Poleg tega . . T - - . - — -------- je bilo naštudiranih še deset eno- pr°gram dela. Le-ta govori med je tudi za 9 % večja od lanske. drugim, da bo nudil Svet moralno narašča, saj naj bi se po planu za ljevino Kombodžo, kadar bo mo- novezovania 7 vninčvimi r, Po izvolitvi novega vodstva Sveta prihodnje leto produkcija v obrti goče. povezovanja z vojaškimi bloki. De- in nadzornega odbora se sprejeli povečala za 15 % od letošnje, ki trdil svojo privrženost politiki ne-povezovanja z vojaškimi bloki. Dejal je, da je indijska politika ne- dejank in skečev. Razen tega so Svobode in prosvetna društva organizirala kvalitetne proslave in_________ , ... ----------- --------- akademije v počastitev 40-letnice ma®a^ pri njihovem delu, tesno bo dve milijardi dinarjev. Nekatere ZKJ. V razpravi so se dalj časa zadržali pri organiziranju potujočih kino. Kino aparature so na razpolago, treba pa bo preskrbeti še za prevozno vozilo (avtomobil), ki “ v=»: ssr sfftfHSaE na svetu. 'Poudaril je, da bo na svetu kmalu Turčije je odšel v Pakistan, od marveč bodo morebiti odpravljeni tudi vojaški bloki sami. Indija se bo borila za mir in si bo tudi še naprej prizadevala živeti v prijateljstvu z vsemi deželami, tudi s Kitajsko. Program mladinske organizacije na Šeškovi šoli 6 V Ženevi nadaljujejo z razgo- Aktiv Ljudske mladine na osnov- okviren program. Dopolnjevali ga ganizacijo, LM, pravice in dolžno- VQr* predstavniki ZDA, Sovjetske sti učencev v šoli ter skupnost zveze in Velike Britanije na kon-učencev in šolski odbor. Ker smo ^erenSl °, opustitvi jedrskih posku- sklenili: liko zanimania za filmske nred- — ™---------- i—, • učenčev in soiski oaoor. Ker smo ---------- , jcvuaam posicu- stave 7a tn hi hiln nrev da s° blh pred slavnostno akademijo Naša osnovna naloga je učenje, v zaključnem razredu, se bomo mo- s°v- Na .konferenci je bil v zadnjih stave. Za to bi bilo prav, da se 4 Si letnice SKOJ sprejeti pionirji Vključili se bomo v že obstoječe rali kmalu odločiti za svoj poklic. tednih dosežen pomembem napre- v LMS. krožke, ki pouk dopolnjujejo. Za Radi bi poslušali predavanja "o dek' Kdai bodo tristranski razgo-nam delajo pregla- življenju delavske in kmečke mla- vori končani ni znano. Pogajanja jih bomo dine. Tudi odnosi med državami ° Prepovedi jedrskih poskusov tra- 5ate!k£ieSlVečjŠ £ajih ^mveS°SPSLTbilSlST vSmpt’krožkov šeni,. . .... .............. kina, Najprej pa bo treb^ naredfti fadosten- Gotovo bo vsem ostal v ustanovili z aktivnim sodelovanjem nas zanimajo. Predvideli smo tudi jajo ze tTina-ist mesecev. Slišali smo tudi predlog, da bi so pet članski sekretariat aktiva. Zbrali so si predsednika, sekretar- Drugo področje našega dela se bo smiselno odvijalo v delu pio- • V političnem odboru generalne Pred 22. decembrom, Dnevom skupščine OZN je bila z večino , x---- , ..v— »u si pieaseaniKa. seicrccar- uu smiselno oavijaio v delu pio- c-Sal/ p!smt> P°znanim lirikih$frit skuP.ine od časa vrteli filme potujočega kina ia bi asa in i k „ ;n $= xiQnn nVP ni>elro “ PT, mladincem, ki služijo v JLA. Na azijsKin in afriških dežel o alzir- tudi za otroke, in sicer fiTme ki mladinki sto bHj fzwlieni za Z- SnosH kl so razvHn , ^ praznovanja bomo obiskali sk™ vprašanju. Resolucija potr- bi bili primerni za otroke. Govorili legata občinske konference LM nie Vsak’ član ho vkii ^ °kvirii garnizijo v Ribnici. Radi bi videli JUJe pravico alžirskega naroda do so tudiPo nedeljskih filmskih mati- e^o ^SSali^daT postria °r°Žje ta Se z vojaki razgovarjali. » Izziva obe v spo- nejah za šolsko mladino. Matine.je članica Občinskega komiteta LMS. za delo v pionirski zadrugi in za Na silvestrovanje se že sedaj b d zap etem stranj’ naj Se za^neta so v teku in jih bodo predvajali Volitve so končane. Vendar, kaj razvijanje zadružne miselnosti med PriPravliam°- Imeli bomo svoj raz- ^ajau. bomo delali? V razgovoru so ži- pionirji. V celoti prevzamemo od- redni Program. Pripravljeni smo • Pretekli teden je prebivalce me- delegati vahno sodelovali. Sprejet je bil govomost za sadovnjak in letne P?r,nafati tudi mlajšim, zato se steca Frejus v Franciji doletela akvariie vključujemo v vse akcije in pri- velika nesreča, ki je terjala več sto tudi v naprej. O Delavski univerzi so Pred proslavo Dneva JLA Sistematično želimo urediti naše prav®. za Novo leto, ki jih vodi mrtvih. Porušil Se je velit beton-izobraževanje tudi izven šole. V ta ^esinski svet. ski jez, visok 60 m. V kratkem namen se prostovoljno vključuje našem. dolskem okolišu živi času je vdrla ogromna količina vo-V petek je bila seja sekretariata Dolgi vasi, Kočevski Reki, Fari in 11 mladink in mladincev LMS. Za veilko marruc, ki so zgubile svoje de v obljudeno dolino in na svoji Občinskega odbora združenja re- Osilnici. Osrednja proslava za pre- vsake 14 dni imamo zasnovan štu- sll^vf ^^hčere v NOB. Pred poti ^uničila ^vse. Nesreča se je do- dijski sestanek. Želimo spoznati zervnih oficirjev in podoficirjev bivalstvo, ki jo bo priredil Občin Kočevje. Osrednja točka dnevnega ski odbor ZROP skupno z organi _________________ ............................,. reda je bila priprava na proslavo zacijami v Kočevju in Rudniku bo skupnosti učencev na osnovnih šo- na voina čase. ______ 8' marcem iih bomo obiskali. Želj- godila v nočnem času zato je bila statut LMJ pravice in dolžnosti ni sm? Poslušati njihove spomine tragedija še večja. Točno število Dneva .TLA. Po obširni razpravi 21. decembra v Šeškovem domu. je bil sprejet sklep, da se letošnji Dan JI Na zboru so ljudje povedali željo, da bi bila na križišču cest Livold-Zajčje polje-Crni potok avtobusna postaja. V Črnem potoku bi radi razvili tudi fizkulturno dejavnost, zato pa potrebujejo pomoč. V razpravi so se dotaknili tudi vprašanj pogodbenega sodelovanja z zadrugo, novih stanovanjskih na- jemnin, dograditvi bazena, popravilu potov in drugem. Sprejeli so sklep, da bodo zaključili volitve novega vodstva SZDL prvi v občini. Za bodoči odbor so predlagali same mlade ljudi. Nasprotno kot v Stari cerkvi, je bilo v Črnem potoku na zboru veliko mladih ljudi. SLAVNOSTEN SPREJEM NA RUDNIKU Na občnem zboru Socialistične zveze na Rudniku so najprej na slovesen način sprejeli v članstvo SZDL okrog 20 mladincev. Poročila funkcionarjev odbora so se dotaknila raznih aktualnih vprašanj tako o stanovanjskih problemih, o otroških ustanovah, otroških igrišč, stanovanjski skupnosti itd. Slišati je bilo več pritožb glede vodopreskrbe, ki ni zadovoljiva. Govorili so tudi o krpalnici in šivalnici, ki sta za Rudnik potrebni ter o drugih stvareh. Na občnem zboru so razdelili diplome in pohvale udeležencem pohoda »Okoli okupiranega Kočevja«. Predlagali so tudi kandidate za nov odbor SZDL, katere bodo volili na bližnjih volitvah. Na Rudniku je zbor zelo lepo potekal, rekli bi, v svečanem vzdušju. ELEKTRIKA V LOŽINAH Na občnem zboru so razpravljali o problemih otrok, ki hodijo v šolo in ki se včasih slabo obnašajo na cestah. Starši bi morali vzgoji otrok posvetiti več skrbi. Pogovorili so se tudi o električni napeljavi, ki bo v Ložinal) kmalu končana. Sklenili so, da bodo tudi iz njihovega kraja sodelovali člani pri gradnji prosvetnega doma v Stari cerkvi. Želijo, da bi imeli v njihovem kraju avtobusno postajo. Govorili so tudi o vaških poteh, ki so potrebna popravila. Obrnili so se tudi na ObLO. Na občnem zboru so razpravljali tudi o delu mladinske organizacije, ki bi morala biti bolj aktivna. Pogovorili so se tudi o kandidatih za nov odbor in volitvah novega vodstva organizacije. Organizacija SZDL v tem kraju je bila še kar delavna. ŽELIJO PREŠERNOVE KNJIGE Organizacija SZDL v Kostelu je bila skozi vse leto delavna. Odbor ima povezavo preko svojih članov tudi s šolskim odborom, RK in zadružnim svetom. Člani so izrazili željo, da bi se naročili na knjige »Prešernove družbe«, sedaj imajo v vasi le 9 naročnikov. Udeležba na zboru je bila še kar dobra. V razpravi so se med drugim dotaknili tudi popravila poti na Žagi. Na zboru so sprejeli program dela za leto 1960. Sedaj imajo v organizaciji včlanjenih 80 °/o volivcev, sklenili pa so, da bodo dvignili na 90 odstotkov. V svoj program so vnesli tudi predavanja in želijo, da bi imeli preko leta več političnih predavanj, zdravstveno predavanje, predavanje o živinoreji in sadjarstvu. Za predavatelje bodo preskrbeli preko Delavske univerze iz Kočevja. Ustanovili bodo tudi aktiv žena, ki bo skrbel za delo med ženami. KLINJA VAS Odbor je bil premalo povezan s člani. Ljudje so v prvi vrsti zainteresirani pri urejevanju svojih vaških problemov, kar je tudi pra- vilno. Imajo tudi zelo slabo cesto. Radi bi popravili cesto na Trato. Rabili bi vsaj 30.000 din sredstev, ostalo pa bi opravili s prostovoljnim delom. Radi bi uredili tudi otroško igrišče. V vasi imajo slab električni tok. Na občnem zboru je bilo tudi poročano, da vaška vprašanja rešujejo skupno s krajevnim odborom. Sklenili so, da bodo poskrbeli, da bi postali vsi volivci člani Socialistične zveze. BREG Tu imajo v članstvu SZDL 63”/e od skupnega števila vseh volivcev. Udeležba na zboru je bila zadovoljiva. Poročilo o delu odbora je bilo dobro. Razpravljali so o cestah, poteh, vodovodu, elektriki. Pri gradnji prosvetnega doma v Stari cerkvi bo vsaka družina prispevala po 20 prostovoljnih delovnih ur. S članarino so na tekočem. Člani so izrazili željo, da bi bila na Bregu avtobusna postaja. Med kandidati za nov odbor so bili predlagani tudi mladi ljudje. V MOZLJU SLABA UDELEŽBA Na občnem zboru Socialistične zveze v Mozlju je bila bolj pičla udeležba. Zbora so se udeležili čla- ni iz Podlesja iz Mozlja samega pa ne. Med ljudmi je bilo precejšnje zanimanje za zakon o stanovanjski izgradnji in za najemnine. V razpravi so se dotaknili več vprašanj. Tako na primer želijo, da bi bil v gostilni prostor — prenočišča za prehodne goste. Na zboru so se zanimali za predavanja in želijo imeti predavanja s tematiko o zunanjepolitičnih dogodkih, zdravstvena predavanja itd. Razpravljali so tudi o praznovanju Novoletne jelke. VRH Od vsake družine je prišel na občni zbor samo po en član družine, zato je bila udeležba bolj slaba. Poročilo o delu odbora je podal tovariš Jurjevčič. V razpravi je sodeloval tudi Lojze Rauh, ki je govoril o gospodarskih vprašanjih ter o melioracijah. Udeležencem zbora je bilo pojasnjeno, kako je s stanovanjskim zakonom, plačevanju hišnine in o zakonu o splošnem kmečkem zavarovanju. Pogovorili so se tudi o pripravah na volitve novega vodstva organizacije. Sprejeli so program delr kjer so zajete vse organizacije predvsem pa mladina in žene. Tudi dopisna osnovna šola za Po sklepu Glavnega odbora ZB NOV Slovenije je v okviru Dopisne šole ustanovljena splošno izobraževalna šola osemletka (bivša nižja gimnazija) za borce in aktiviste NOB. Vpis všolo bo trajal do 31. decembra 1959, pouk pa se bo pričel v januarju prihodnjega leta. Namen dopisne osemletke je, da se bivši borci in aktivisti, ki nimajo zadostne osnovne šolske izobrazbe in zaradi oddaljenosti ali zaposlenosti ne morejo obiskovati rednega pouka. Sedaj se jim nudi možnost, da dokončajo šolo na dopisni način. Z dokončano osemletko si bodo ustvarili pogoje za strokovno usposobitev-kvalifikacijo, kdor pa bo želel, mu bo s tem tudi odprta pot za nadaljnje šolanje. Dopisni pouk je za zaposlenega človeka najekonomičnejši. Največja vrednost je v tem, da vsakdo lahko študira v delovnem razmerju, ne izgublja službenih let, a tudi ne časa s potjo v šolo in domov. Ni vezan na čas in kraj; h knjigi lahko sede. kadar mu dopušča Tlas, ne da bi kaj zamudil. Dopisna osemletna šola bo imela dve stopnji in bo trajala dve leti. Prva bo obsegala snov 5. in 6. razreda osnovne šole, oziroma bivših prvih dveh gimnazij, druga pa snov sedmega in osmega razreda: Živinorejo v Karlovško dolino Že nekaj let so pri Kmetijski zadrugi Karlovica razmišljali kakšna kmetijska proizvodnja bi bila v Karlovški dolini in predelu Rut najprimernejša in seveda najdonosnejša. Po mnogih preizkusih in analizah s pomočjo strokovnjakov Poslovne zveze za kmetijstvo in gozdarstvo v Kočevju, so se odločili, da se bodo posvetili živinoreji. Višinski kraji in ostali prirodni pogoji to narekujejo in zato so pričeli pred dnevi v Borovcu pri Karlovici z gradnjo hleva, kjer bodo pitali govejo živino. Tako bo postala v osnovne šole, oziroma 3. in 4. gimnazije. Kdor ima vsaj šest razredov osnovne šole ali tej stopnji enakovredno izobrazbo, bo lahko obiskoval drugo stopnjo dopisne splošnoizobraževalne šole, vsi ostali pa prvo. Učni načrt se vsebinsko in po obsegu bistveno ne razlikuje od učnega načrta drugih splošnoizobraževalnih šol, poudarek je le na tistih stvareh, ki jih odrasel človek potrebuje v svojem poklicu in družbenem upravljanju. Vsekakor pa daje splošnoizobraževalna šola za odrasle, kakor tudi vsaka druga šola te vrste, osnovo za nadaljnje šolanje na kateremkoli učnem zavodu srednje stopnje. Učna snov dopisne osemletne šole je razdeljena v štiri predmetne skupine: slovenski jezik z osnovami estetske vzgoje, spoznavanje družbe, spoznavanje prirode in matematika. Izpite bo opravljal kandidat na najbližji osemletki, kjer bo organizirana splošnoizobraževalna šola za odrasle. K izpitom se dopisnikom ne bo treba posebej prijavljati, ker jih bo prijavila Dopisna šola. Izpiti bodo brezplačni. Pretežni del k učnini za šolanje na dopisni splošnoizobraževalni šoli prispeva za člane organizacija ZB. Kandi- kratkem času Karloviška dolina pomembno vzrejno središče goveje živine. Poleg tega vzrej nega središča, bo kmetijska zadruga posvetila vso skrb za vzrejo živine pri individualnih kmetovalcih. Po podatkih je stalež živine sedaj manjši kot je bil pred vojno in to narekuje, da se povzame vse ukrepe za pogodbeno vzrejo živine. Res da bo potrebno storiti marsikaj, da se ta širokopotezni načrt vzreje živine čimpreje uresniči in da se prične z izsuševalnimi delj na zamočvirjenih površinah Karloviške doline. 0 razvoju lesne industrije na Kočevskem V zadnjem času volilci v kočevski občini zopet med drugimi vprašanji postavljajo tudi vprašanje kakšne so pravzaprav dejanske možnosti za razvoj kočevske lesne industrije in čemu se več investicijskih sredstev ne vlaga v razvoj lesne industrije, ko pa je to industrija, ki ima surovino — morda edina — na Kočevskem. Vprašanje je brez dvoma na mestu. Samo, kadar ga postavljamo, moramo hkrati vprašati tudi to ali nismo morda že izračunali vse možnosti za takšno industrijo ob sedanjih lesnih zalogah. Poglejmo torej kakšen je položaj glede gozdov v kočevski občini. Gozdarstvo predstavlja eno najvažnejših gospodarskih panog za kočevsko občino. Lesna industrija sama daje že sedaj 12 % celotnega dohodka v tej občini. Od skupne površine občine 65.580 ha pokrivajo gozdovi 39.818 ha, kar je 61 % celotne površine. To pa hkrati tudi pomeni, da so zmogljivosti za proizvodnjo lesne mase velike. Posebno prednost za kočevsko občino predstavlja tudi dejstvo, da je od vseh gozdov le 18,1 % v privatni posesti, vsi ostali gozdovi pa so v lasti socialističnega sektorja. Zgodovina gospodarjenja s temi gozdovi pa nam pove, čemu danes položaj glede pridobivanja lesa za večanje zmogljivosti lesne industrije ni boljši. Vsi kočevski gozdovi so do leta 1934 bili privatna last, večji del jih je bila v rokah grofa Auersperga. Tega leta pa je bila izvedena agrarna reforma in začasna državna uprava je prevzela od Auersperga preko 14.000 ha gozdov. Večji del teh gozdov je bil na področju današnje kočevske občine. Po odloku AVNOJ o razlastitvi vseh onih, ki so sodelovali z okupatorjem in na osnovi zakonov, ki so bili izdani pozneje na temelju tega zgodovinskega odloka, so postali last splošnega ljudskega premoženja vsi gozdovi, ki so ob zaključku vojne bili v lasti grofa Auersperga, italijanske delniške družbe »Emona« in drugih. Ze pred vojno je bilo gozdno gospodarstvo v gozdovih veleposestnikov več ali manj smotrno ure-jeno. Kočevski gozdovi so bili namreč ob koncu prejšnjega stoletja še v glavnem pragozdovi in so jih potem z leti in postopoma z gospodarskimi načrti spreminjali v gospodarske prebiralne gozdove. Kljub temu pa se je mnogo grešilo in to ne v obsegu sečnje, ker so posek in prirastek stalno spremljali in kontrolirali, pač pa v strukturi in izvedbi sečenj. Te stvari so bile marsikdaj nestrokovne in nazadnjaške. Posledice takega gospodarjenja so danes očitne, ko so mnogi gozdni sestoji prestari in nekvalitetni in nimajo nobenega podmladka, zaradi česar je zelo težko Izvajati prebiranje, slaba pa je tudi struktura gozdov. V kmečkih gozdovih so tudi na Kočevskem kakor povsod po Sloveniji poseki bili večji od prirastka. Ta proces prekomernega izkoriščanja gozdov sega še v prejšnje stoletje, ko je moral posek predvsem kriti domačo potrošnjo in potrebe razvijajoče se lesne obrti. Temu se je z gradnjo kočevske železnice pridružil še izvoz lesa iz Kočevske, ki je v raznih obdobjih bil različno velik in je dosegel v letih 1948-49 višek. V teku prejšnjega stoletja se sestavu gozda ni posvečalo nobene pažnje in je gozd služil le za eksploatacijo, obnavljal pa se je sam brez posredovanja ljudi. Tako se .ie bukev vedno močneje širila in danes predstavljajo listavci 56 % kočevskih gozdov. Položaj v gozdovih se je še poslabšal zaradi močno razvitega steljarjenja, kar je močno škodilo zaradi kraških tal in zaradi gozdne paše. Ker se na Kočevskem do zadnjih let industrija ni razširjala, je izseljevanje iz kočevske postala zelo intenzivno zaradi česar je mnoge pašnike in stelnike prera-stel gozd. Tako je na Kočevskem danes tudi precej mladih gozdov, ki pa so večinoma še premladi za resnejše izkoriščanje. Odhod kočevskih Nemcev je v zadnjem času tudi prispeval k temu, da se je mnogo kmetijskih površin spremenilo v gozdne. Med vojno je narodnoosvobodilno gibanje okupatorju, ki je tako zelo potreboval mnogo lesa, preprečilo, da bi mogel v večji meri izkoriščati gozdove na Kočevskem. Tako so se gozdovi opomogli. Zaključek vojne in izgradnja industrije ter obnova, vse to je zahtevalo velike količine lesa. Izkoriščanje gozdov je močno porastlo in doseglo vrhunec v letih 1948-49. ko je bil posek v kočevskih gozdovih šestkrat večji od naravnega prirastka. Te prekomerne sečnje so močno vplivale na proizvodno zmogljivost kočevskih gozdov. Zmanjševanje domače potrošnje kakor tudi izvoza lesa je omogočilo, da je bilo od vključno leta 1953 doseženo ravnovesje med posekom in tekočim prirastkom. Letni prirastek namreč znaša v vseh kočevskih gozdovih skupaj 134.279 kubičnih metrov ali 3,27 m3 na ha. Prirastek v privatnih gozdovih je večji od prirastka v gozdovih splošno ljudskega premoženja. — Skupne zaloge lesa znašajo na Kočevskem 5,587.000 m3. Kljub prekomerni sečnji v prvih povojnih letih gozdni fond in to po lesni zalogi na en hektar vseeno ni tako kritičen saj znaša 143 kubičnih metrov na ha v povprečju ali 156,5 m3 na ha v gozdovih socia- Gostinstvo na Poročevalec tovariš Korelc je odbornikom obeh zborov ObLO Kočevje na zadnji seji poročal o stanju gostinstva v Kočevju in okolici. Od leta 1956 do 1958 je bilo vloženo za izboljšanje gostinstva vsega samo 10 milijonov dinarjev. Premalo je bilo storjeno tudi za dvig strokovnosti kadra v gostinstvu. Družbeno upravljanje se bo moralo tudi v gostinstvu bolj uveljaviti, da bo enako kot v ostalih podjetjih. Turizem ne moremo razvijati brez ustreznih gostinskih lokalov, ker gre turizem in gostinstvo skoro roko v roki. Zato je tudi s te plati potrebno, da se gostinstvu pomaga, da pride na zeleno vejo. V razpravi o problemih gostinstva je bilo izrečeno več besed tudi o posebnih okoliščinah, ki vladajo v nekaterih gostiščih, kjer so zaposleni sorodniki. Slišali smo predloge, da v eni gostilni ne rporejo biti zaposleni sorodniki. V takem gostišču, kjer so prevladovali med zaposlenimi sorodniki, ni moglo priti do izraza delavsko upravljanje. Opozorili so tudi na plačilo hrane zaposlenih oseb v manjših obratih, kjer gre verjetno prav pri plačilu te hrane bolj po domače. V nekaterih gostinskih obratih, posebno v gostiščih v Stari cerk niso mogli gospodariti brez izgub. borce in druge dat bo plačeval v času šolanja le mesečni prispevek v višini 500 din. -c Prispevajmo Pri Občinskem odboru Socialistične zveze Kočevje deluje pripravljalni odbor za proslavo Novoletne jelke. Odbor vodita SZDL in Društvo prijateljev mladine v sodelovanju z Občinskim sindikalnim svetom in svetom za šolstvo. Kot vsako leto bodo tudi letos v času Novoletne jelke otroci obdarovani. Za to pa so potrebna finančna sredstva. Odbor se je obrnil na podjetja in delovne kolektive, ki naj bi prispevala sredstva v ta namen. Iz zbranih sredstev bodo podeljena kolektivna da-•rila za opremo tehničnih krožkov in delavnic v šolah ter za fizkul-tume rekvizite. Šolski odbori naj bi organizirali in zbirali finančna sredstva od staršev. Finančne prispevke nakazujte na Občinski odbor SZDL, na računsko knjižico, ki ima številko 600-713/656-83 Kočevje. Kakor so nam povedali na odboru za proslavo Novoletne jelke bo letošnja proslava za naše najmlajše zelo pestra. Tudi letos bo razveseljeval otroke Dedek Mraz s svojim spremstvom, ki bo obiskal mesto in Rudnik. Kavarna »Zvezda« v Kočevju bo od 27. do 30. SEJA OLO V torek 8. decembra je bila- v Ljubljani seja Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana. Na skupni seji obeh zborov so se odborniki prisrčno poslovili od sedanjega predsednika okraja dr. Marijana Dermastia, ki odhaja na novo dolžnost, na Izvršni svet LRS. Odborniki so nadalje še razpravljali o začasni ureditvi ljubljanskega vozlišča, o zgraditvi novega centra za gradbene inštruktorje itd. pravo mesto! Izgubo imajo tudi v tem letu. Družbena prehrana je v okoliških krajih Kočevja še velika pastorka. Tudi to vprašanje bo treba enkrat temeljito obdelati. V Stari cerkvi, Livoldu, Koprivniku in drugih krajih živi precejšnje število delavcev. V Kočevju se vprašanje družbene prehrane zadovoljivo rešuje, prav tako pa ga bo treba reševati tudi za okoliške kraje. Z ustanovitvijo, oziroma združitvijo dosedanjih gostinskih podjetij v eno podjetje, bo mogoče rešiti mnogo vprašanj v prid izboljšanja stanja v našem gostinstvu, da bo šlo vzporedno z ostalimi panogami gospodarstva. 29 ORGANIZACIJ JE ŽE IMELO ZBORE Na plenumu Občinskega odbora Socialistične zveze Kočevje je bil sprejet sklep, da morajo osnovne organizacije SZDL zaključiti z občnimi zbori do 15. decembra. Povedati moramo, da je precejšen del, doslej 29 organizacij občne zbore že imelo. V soboto 12. decembra in v nedeljo 13. decembra bodo imeli občne zbore v 14 organizacijah SZDL. Občinski odbor SZDL pa ni prejel obvestil kdaj bodo imeli občne zbore iz sedmih osnovnih organizacij in sicer iz Spodnjega loga, Ajblja, Bosljive loke, Koprivnika, Želj n, Poloma in Osilnice. Prepričani smo, da bodo tudi v omenjenih krajih do roka, to je do 15. decembra, imeli občne zbore, saj velja sklep Plenuma za vse organizacije. Dedku Mrazu decembra odstopila prostore Novoletni jelki in Dedku Mrazu ter seveda vsem otrokom, ki pa bodo morali biti v spremstvu staršev. Kino »Jadran« bo v tistih dneh predvajal mladinski film »Svet tišine«, DPD Svoboda pa pripravlja lutkovne prireditve. Podrobnejši program vseh prireditev bomo pravočasno objavili. Naj še omenimo, da se za praznovanje Novoletne jelke pripravljajo na vseh šolah in otroških ustanovah. Podjetja! Prispevajte za praznovanje otroškega praznika, ki ga otroci že sedaj nestrpno pričakujejo. ODGOVORNO DELO O delu uslužbencev ObLO vemo tSzhWoma malo. V državni upravi je služba precej odgovorna, ker ima uslužbenec opravka največ z zakoni uredbami in ljudmi. Na ObLO Kočevje imajo 58 uslužbencev, torej odpade na enega uslužbenca 256 občanov. Kočevska občina je zelo razsežna in če k temu prištejemo še razmeroma slabe ceste, bomo lahko uvideli, da zahteva od uslužbenca, kadar ima delo na terenu, precej truda. V državno upravo je težje dobiti kader kot v podjetje. Razlog: v podjetjih so razmeroma večje plače! Na občini je predvidena služba pravne pomoči državljanov. Vsekakor bo s tem našim ljudem zelo ustreženo, zato želimo, da bi ta služba začela čimprej z delom. Vsak občinski odbornik je dobil zajetno knjigo, v kateri je do podrobnosti zapopadeno delo upravnih organov ObLO Kočevje. Odborniki naj vsebino knjige preberejo, da bodo seznanjeni z vsem delom uslužbencev na občini. lističnega sektorja lastništva. Bolj kot to je neugodno dejstvo, da so gozdovi ob obstoječih cestah izkoriščeni in da je treba do zrelih sestojev graditi nove ceste, kar podražuje ceno lesu. Možnosti prevoza so odrejale veliko osredotočenje posekov in ustvarjanje goličav in so še bolj zaostrile problem strukture, mešanosti in kvalitete gozdnih sestojev. Posebno važno za razvoj industrije pa je ravno dejstvo, da so prekomerni poseki še bolj poslabšali razmerje med iglastim in listnatim drevjem. Mehanska industrijska obdelava iglavcev pa je mnogo lažja od enake obdelave trdega lesa. Kako je torej s perspektivo razvoja lesno obdelovalne industrij6 v Kočevju ob pogojih, ki smp n®-vedli? Temeljna ugotovitev je, da letno razpoložljive lesne mase. v celoti zadoščajo za sedanje proizvodnje zmogljivosti.1 Lesne industrije ni mogoče razvijati v smeri obdelave iglavcev, ampak še vrsto let samo v smeri obdelave listavcev to je predvsem bukovine. Kemični predelavi se bo trajno treba odpovedati, ker nam bo vode vedno manjkalo. Za bistveno povečanje lesne industrije v bodočnosti je treba že sedaj pri gospodarjenju z gozdovi napraviti določene ukrepe. Sedaj letno sekamo v kočevskih gozdovih okrog 20.000 m3 lesa manj kakor znaša prirastek, kar je eden od ukrenov za obogatitev gozdnega fonda. Vse gozdove je treba smatrati kot prebiralne gozdove, če- tudi marsikdaj po sedanji strukturi to tudi -niso, ker je tak način gospodarjenja za kra-ška tla in kočevske prilike najbolj gospodarski. Gozdovom, ki sedaj nimajo prebiralne strukture, jim je treba s sistemom gospodarjenja dati in z nego gozdov povečati hektarski prirastek, kar lahko da znatno povečanje prirastka lesa. Poseben problem predstavlja za razvoj lesne industrije zaloga iglastega drevja. Ravno mlado drevje pa kaže. da proces širjenja listnatega drevja na račun iglavcev še vedno močno napreduje. Od skupne lesne mase )e 21 % drevja debeline do 20 cm, od tega pa je celo nekaj manj kot eno tretjino iglavcev. Iz tega izhaja, da je treba v gozdovih splošno ljudskega premoženja vložiti vse napore, da se že v prihodnjih letih začne to razmerje popravljati in da se hkrati pristopi k vzgoji plantažnih gozdov hitro rastočih poltrdih lesov, ki naj bi omogočili v bližnji prihodnosti hitrejši razvoj lesne industrije. V tem smislu je pred vsemi delavci na področju gozdarstva veliko resnih in odgovornih nalog. Uresničitev teh nalog, od katerih se mnoge že izvajajo, vodi do nadalj-nega širjenja lesno predelovalne industrije v Kočevju kot ene osnovnih industrij tega kraja. Obstoječe zaloge lesne mase omogočajo ta razvoj že danes in zato razvoj lesno predelovalne industrije ni problematičen, vendar mora biti sklade* z možnostmi naših gozdov. Stran 3 Obvestila delavskih univerz in klubov DU KOČEVJE V torek 15. dec.: ob 19.30 uri bo v prostorih gimnazije predavanje v okviru »Šole za starše« o otrokovem telesnem razvoju. Predaval bo dr. Miro Kalinšek. K predavanju vabimo tudi starše, ki nimajo šolobveznih otrok. Vpisnina v šolo znaša za vso sezono 300 dinarjev. V torek 15. dec.: ob 19.30 uri bo v prostorih gimnazije prvo predavanje v »Šoli za mlade«. Predaval bo profesor Franc Pe-diček o temi: »Odnosi med fantom in dekletom«. Vabimo mladino štaro nad 17 let, da se udeleži predavanja. Vpisnina za vso sezono znaša 200 din. KLUB DOMA RUDARJEV V ponedeljek 14. decembra: ob 16. uri čitanje v knjižnici; ob 18. uri debatni večer — razgovor z zdravnikom; ob 20. uri televizija. V torek 15. decembra: ob 18. uri predavanje za odrasle. Tema — »Nevarnost splava in sodobno preprečevanje nosečnosti«. V sredo 16. decembra: ob 16. uri celovečerna filmska predstava »Pot miru«; ob 18. uri mladinska televizijska oddaja. V četrtek 17. dec. ob 17. uri predavanje o elektroindustriji s spremljavo z diafilmi; ob 19. uri dramska družina — razgovor o delu. V petek 18. decembra: ob 16. uri čitanje v knjižnici. V soboto 19. decembra: ob 18. uri mladinska televizijska oddaja; ob 20. uri televizija za odrasle. DU RIBNICA V sredo 16. decembra: ob 19.30 uri bo v sejni dvorani predavanje in razgovor o stanovanjski reformi in stanovanjski skupnosti. Delavska univerza organizira večerno šoto za odrasle. Namen šole je, da si pridobe osnovnošolsko izobrazbo vsi ona, ki te izobrazbe iz raznih vzrokov niso mogli pridobiti. Pouk bo trikrat tedensko. V prvi skupini, to je za 5. in 6. razred bo trajalo šolanje 5 do 6 mesecev in prav toliko za drugo skupino, to je za 7. in 8. razred. Pravico do vpisa v šolo ima vsakdo, ki je izpolnil šolsko obveznost in si želi izpopolniti svojo izobrazbo. Prijave sprejema Delavska univerza. Interesenti naj se prijavijo čimprej, da bo šola lahko začela s poukom. Delavce j#,, uslužbence naših podjetij opozarjamo na knjigovodski tečaj za nižjo in višjo skupino. Prijavite Se takoj! Delavska univerza bo v kratkem času organizirala drugi seminar za člane delavskega sveta in mlajše člane delovnega kolektiva LIP Ribnica. Mopedist Zena mi je nasprotovala vedno, ko sem načel pogovor o mopedu, ki bi ga rad kupil. »Ne rabiš ga,« 56 je glasil zaključek naših družinskih posvetov, čeprav sem moral dnevno prekolesariti najmanj 30 kilometrov. Pri nas doma imamo lepo navado, da morajo biti važnejši sklopi sprejeti enoglasno, sicer nimajo veljave. In tako mi ni preostalo nič drugega, kot da sem nadaljeval z metodo prepričevanja svoje boljše polovice. No, končno ga le imam; v naši drvarnici stoji lep moped, proizvod tovarne Tomos. Voziti se z njim je užitek in veselje. To veselje pa mi je skaljeno z zadnjim predpisom: po Novem letu ne boš mogel voziti mopeda, če ne boš opravil šoferskega izpita! (žena triumfira). Ko sem bil že skoro na robu obupa iz strahu, da izpita ne bi opravil, mi je šinila v glavo rešilna misel: stopi, Janez, k Moto društvu, ti bodo že povedali kako in kaj! Do takrat se za društvo nisem zanimal, vedel sem pa, da ima svoje prostore nasproti pošte. Toda — kaj so se vsi zarotili proti meni? — društvenih prostorov tu ni bilo. Vendar sem kmalu zvedel, da so se preselili v hiSo št. 51, nasproti gostilne KLO. Popolnoma Pravilno — sem modroval po poti — tako imajo po sejah dosti bliže! »Kakšna sreča da sem vas dobil,« sem vzkliknil ob vstopu v pisarno. »Nobena posebna sreča,« mi je odgovoril član upravnega odbora, »saj imamo uradne ure vsako nedeljo od 10.—11. in vsako Sfedo od 17.—18. ure.« Lepo sva se pogovorila in to je glavno, kar vam moram povedati: mopedisti (teh je v Ribniški dolini okoli 250) bodo delali šoferski izpit pri Avto-moto društvu Ribnica v drugi polovici decembra. Društvo bo organiziralo tečaje, ki bodo zajeli ves program, po katerem $e bodo izpiti opravljali. Pristojbina 2000 din za tečaj, kjer dobiš tudi knjigi Poznavanje tootorja in Cestno prometni predpisi, gotovo ni preveč. Oni, ki ne bodo obiskovali tečaja, bodo plačali Decembra na filmskem platnu igrala s svojo lepoto, a to je bito prav gotovo premalo. Naj še opozorim na filme, ki jih bodo lahko gledali otroci v posebnih predstavah, ki so organizirane za njih. Videli bodo domač film »Naše poti se razhajajo« režiserja Šimeta Šimatoviča in pa odličen ameriški film »Puščava živi« iz proizvodnje Walta Disney a. Glede filma »Naše poti se razhajajo« bi želel poudariti, da resda govori o času naše narodnoosvobodilne borbe in revolucije, da pa vendarle nosi v sebi marsikatero hibo, zaradi katerih ga ne štejemo med najbolj uspela dela. Preveč se omejuje na zunanje akcije in premalo posega v like junakov. Posebno doživetje pa bo brez dvoma za mladino (a tudi za odrasle) pomenil film »Puščava živi«, saj je v vrsti filmov o dogajanju v naravi verjetno najboljši, kar jih je bilo doslej ustvarjenih. Verodostojnost posnetkov in izreden posluh za brezkompromisne zakone borbe za obstanek je filmska kamera posredovala s tolikšno močjo in prepričljivostjo, da je film mogoče gledati bolj zbrano in napeto, kakor še tako razgiban akcijski film. Odkril bo našim otrokom skrivnosti narave, ki jih mnogo premalo poznamo, jih seznanil z dolgo vrsto živali in rastlin v ameriških puščavskih predelih in zato predstavlja tudi dragocen učni pripomoček. Učitelji in profesorji lahko o vseh teh stvareh pripovedujejo še tako plastično in živahno, nikoli jim ne bo uspelo o stvareh govoriti tako nazorno, kakor govori film »Puščava živi«. Vsekakor bo koristno, da tudi starši poskrbe, da bodo njihovi otroci film videli. Vitko Musek Slabo na šoferskih izpitih Šoferski izpiti za amaterje, ki so bili v Kočevju 23. in 26. novembra so ponovno pokazali, da brez tečaja in resnih priprav na izpit ni mogoče pričakovati dobrih rezultatov. K izpitu se je prijavilo 49 kandidatov, kateri v večini razen osmih, niso obiskovali tečaj. Uspešno je opravilo izpite le 20 kandidatov in sicer — 13 za motorno kolo, 6 za avtomobil in eden za avto in mo- -do Kratke športne novice TELOVADNICA JE OŽIVELA Z nastopom slabega jesenskega vremena se je preneslo vse društveno delovanje v telovadnico. Mirno in tiho je na štadionu, zato je pa zaživelo v telovadnici, pestro in razgibano telesnovzgojno delo, posebno v vseh mladinskih oddelkih. Oddelki so zelo močni tako da vodniki vkljub temu. da imamo v tem letu veliko mladih vodniških pripravnikov za moške in ženske oddelke, delo z velikim požrtvova-njem komaj zmagujejo. Zaradi raznih prireditev in zabav, ki so v Se-škovem domu, telovadnica ne nudi najboljših pogojev za razvoj telovadbe. Tako stanje nujno zahteva dokončne ureditve doma za telesno kulturo. Tudi sicer društvo nima primernih prostorov kjer bi se lahko sestajali k rednemu društvenemu življenju. Za sedaj lahko imajo samo skupne oglede televizijskih oddaj in še to zaradi premajhnih prostorov v omejenem številu. V minulem mesecu so bile dve pomembni društveni prireditvi. Na-mizno-teniški turnir z mednarodno udeležbo in društvena telovadna akademija za proslavo Dneva republike. Domači igralci so dobili zopet veliki polet, kar je opaziti pri rednih in dobro obiskanih treningih v njihovih prostorih tako imenovani »pink-ponk baraki« na štadionu. Pripravljajo se tudi na redno namiznoteniško šoto za pionirje. -ko ŠAHOVSKE VESTI V letošnji sezoni je Šahovsko društvo Kočevje precej aktivno. V oktobru in novembru je bilo odigranih več turnirjev za uvrstitev v četrto in tretjo kategorijo. O Na turnirju kategomikov je tor. V bodoče je zaželjeno, da kandidati, ki se prijavijo k izpitu obvladajo vsaj v osnovi tehniko vožnje cestno prometne predpise pa v celoti. Skrajna neresnost nekaterih kandidatov, ki so se prijavili ^ izpitu, dokazuje, da se posamezniki ne zavedajo odgovornosti, ki jo prevzamejo s tem, ko postanejo šoferji. VLAK BREZ VOZNEGA REDA sodi brez dvoma med najlepše uspehe našega domačega filma, saj o njem mirno zapišemo, da je v njem izredno pristno zaživela naša domača tematika. Film namreč pripoveduje o prebivalcih revne vasice v dalmatinski Zagori, ki so se odločili za preselitev v plodne ravnine Bačke in Baranje, kjer je zemlja čakala na pridne roke, ki bi jo bile pripravljene obdelovati. Zamislimo se malce v tisti č skušajmo si poleg tega zamisliti, kaj je pomenila takšna selitev za ljudi, ki so stoletja živeli sredi dalmatinskega krasa, cele generacije nosili na ramenih zemljo na s kamenjem ograjene njivice, kjer so pridelali mnogo premalo za potrebe življenja. Režiserju Veljku Bulaji-ču je uspelo predvsem ujeti miselnost in razpoloženje teh ljudi v času, ko so se dvignili na pot. Pred nami zaživijo na filmskem platnu resnično naši ljudje z vso svojo posebno miselnostjo, s svojimi navadami, vrlinami in slabostmi. To je brez dvomit prva in velika odlika tega filma, ki ga vedno znova z veseljem gledam in ob njem venomer zopet občutim, da jih je režiser doživel, doumel in bil z njimi predvsem z vsemi svojimi mislimi in s svojo veliko ljubeznijo. Po mojem občutku je najmočnejši del filma samo potovanje z vlakom v nove kraje. Naslikano je tako živo in neposredno, da gledalec pozabi, da prisostvuje samo filmski predstavi. Impresivnost tega potovanja je sledeča odlika filma. Prav tako pa je po mojem občutku v filmu vrsta likov, ki so najpreje izredno dobro zamišljeni in prav tako dobro podan1 ' nas bodo vse navdušili igralci Olivera Markovič, Milan Miloševič, Inge Ilin in Ivica Pajer. Toda poleg njih nikakor ne smemo pozabiti na vse tiste po imenu neznane igralce, ki nastopajo v stranskih vlogah in ki so prišli v filmsko ekipo iz vasice, kjer se zgodba filma začne razpletati. Verjetno so ravno ti s svojo neposrednostjo vlili filmu tisti utrip pristnega življenja in sproščenosti, ki sta nam najbolj ljuba, ko ocenjujemo in spremljamo »Vlak brez voznega reda«. Dobro vem, da imajo gledalci pogosto pomisleke proti domačemu filmu. Prav zaradi tega ne morem dovolj priporočiti vsem, da si film ogledajo. Radi mu bomo oprostili nekatere manjše napake in morebiti konec, ki se ni izpel do kraja in v tistem obsegu, ki bi bil enakovreden večini filma. Priznanja-, ki jih je film prejel doma in v tujini, si je popolnoma zaslužil. TAMANGO, ki ga je za Francoze posnel ameriški režiser Bery, bi najlažje označili za akcijsko ali, če smo dosled- iz Ribnice — po dosedanjih informacijah — samo za izpit okoli 1000 din. (Takoj se mi je posvetilo, da je bolje prijaviti se tudi za tečaj). Vsak, ki bo opravil izpit, bo dobil vozniško potrdilo. Zahvalil sem se in z več zaupanja v svoje (šoferske sposobnosti (dobil bom vozniško potrdilo!) odhitel domov, kjer sem povedal vse točno in po resnici, ne da bi zvišal omenjeno pristojbino. Naj vam še zaupam, da z ženo zaradi tega nisva imela nobenih incidentov. Mopedist Mopediste obveščamo, da bodo izpiti koncem decembra in v januarju. Podroben spored bomo objavili v prihodnji številki. »POKAŽI KAJ ZNAŠ!« DPD »SVOBODA« Kočevje bo priredila izvedbo »Pokaži kaj znaš«. Vse prebivalce mesta Kočevje in bližnje okolice obvešamo, da bo avdicija 21. t. m. ob 16. uri v Šeškovcm domu. Avdicije se lahko udeležijo vsi, ki se čutijo za to sposobni. ni, pustolovsko ljubezensko in socialno dramo. Poudarek je na akciji in na ljubezenski drami. Socialni poudarki so manj izraziti, a vendarle še vedno zaznavni. Film povzema zgodbo po istoimenskem romanu pisatelja pro-spera Merimerja, a je ne prenaša v filmsko upodobitev dosledno, temveč jo uporablja le kot vir motivov, ki so povezani v zgodbo o krutem kapitanu ladje, ki je prevažala črnce iz Afrike v suženjstvo v Ameriki. To je zgodba človeka, ki si ni postavljal kakšnih posebnih moralnih vprašanj, pa tudi o -človeku, ki se je brezglavo zaljubil v lepo črnko. Hkrati pa je film zgodba o uporu ponosnih črncev proti namenom, ki jih imajo z njimi. Ta upor doseže vrh v spoznanju. da je boljša smrt na ladji sami, kakor pa suženjstvo dolga leta, ki ne bo pomenilo samo njihovega lastnega dolgoletnega umiranja, temveč tudi umiranje njihovih potomcev v enakih strahotah suženjstva. V filmu nastopajo nekateri znani igralci, kakor n. pr. nemški karakterni igralec Curd Jiirgens, lepa črnka Dorothy Dandridge in drugi. Vsi ti so zaigral; zanimivo, nekajkrat celo zelo dobro. In kaj bi na koncu naj rekli o filmu samem? Njegova slabost je obsežena v mešanici različnih komponent in teženj ustvarjalcev. Velika škoda je, da niso podčrtali prav tistih bistvenih socialnih, psiholoških in etičnih komponent, ki so v romanu zelo lepo obdelane. Na račun teh, ki bi dale filmu polnost jn progresivni poudarek, je preveč podčrtana melodramatična ljubezen med kapitanom in lepo črnko. Prav tako se v filmu nekajkrat po nepotrebnem preveč igrajo z momenti vnanje akcije. Navkljub temu pa ne moremo reči. da bi bil film slab. Pozoren gledalec bo v niem odkril marsikatero lepo in pošteno misel, pa tudi marsikaj zanimivih prizorov. NOTREDAMSKI ZVONAR po istoimenskem Hugojevem romanu je doživel že nekaj filmskih upodobitev. Marsikdo se bo spomnil filma, v katerem je igral glavno vlogo znani Charles Laughton. Še pred njim je zaslovel v vlogi Qua-simoda v času nemega filma poznani mojster filmske maske Lon Chaney. Tokrat imamo pred seboj francosko upodobitev zelo znanega romana. ^Oskrbel jo je nekdaj zelo znani režiser Jean Delanoy in za-iroal glavni dve vlogi ameriškemu igralcu Anthonyju Quinnu in italijanski lepotici Cini Lollobrigidi. Predvsem moramo zapisati, da je »Notredamski zvonar« filmski spek-lakl. To je posebna zvrst razkošnih filmov, ki gradijo predvsem na vnanjem videzu in vtisu. Le malo je bilo med spektakli takšnih filmov, ki bi znali enakomerno razporediti ravnotežje na zunanji videz in na vsebinsko ter umetniško tehtnost. Tudi ustvarjalcem najnovejše verzije »Notredamskega zvonarja« ni uspelo izogniti se premočnemu poudarku elementov, ki imajo samo navidezne vrednote in so predvsem paša za oči. Ce bi primerjal vse tri najbolj poznane filme na isto temo, bi moral pošteno priznati, da je sedanji film najslabši, kajti rešila ga ni niti podoba Quasimoda, ki je brez dvoma osrednja osebnost v romanu. Kdor ljubi razkošno pašo za oči — tokrat celo v barvah in kinoskopu — bo verjetno s filmom zadovoljen. Toda vsi tisti, ki so dobro prebrali roman in v njem občutili žalostno tragedijo grbavega pritlikavca Quasimoda, bodo odhajli od predstave razdvojenih čustev in predvsem nezadovoljeni. Priznali bodo, da sta se Anthony Quinn in Gina Lollobri-gida pošteno trudila, a vse kaže, da se sicer odlični igralec, ki ga poznamo iz filmov kakor so bili »Viva Zapata« in »Cesta«, ni mogel vživeti v lik, ki bi ga naj oživel potem, ko sta mu pred njim dva še večja umetnika vlila toliko življenja. Gina Lollobrigida je za- it O L E D A R Sobota, 12. decembra — Aljoša Nedelja, 13. decembra — Lucija Ponedeljek, 14. dec. — Vojmir Torek, 15. decembra — Kristina Sreda, 16. decembra — Albina Četrtek, 17. decembra — Lazar Petek, 18. decembra — Radko GIBANJE PREBIVALSTVA KOČEVJE Poročili so se: Vlašič Alojzij, uslužbenec iz Slovenske vasi 15, star 24 let in Tušek Milena, delavka iz Slovenske vasi 29, stara 17 let. V Ljubljani pa sta sklenila zakonsko zvezo Tekavec Jože iz Kočevja, Rudnik 23, star 29 let in Lesar Angela iz Kočevja, Tomšičeva 11, stara 26 let. Rodile so: Lebar Marija, delavka iz Kočarjev 1 — dečka Branka, Andoljšek Angela, delavka iz Mahovnika 10 — deklico Renato. V ljubljanski porodnišnici pa so rodile Bartol Terezija iz Oneka 4 — dečka Roberta, Talaber Helena iz Čvišlarjev 1 — dečka Štefana, Rus Slavka iz Klinje vasi 4 — dečka Tončka, Lovko Ivana iz Kočevja, Roška cesta 36 — dečka Marka in Babič Danica iz Koblarjev 42 — deklico Jelko. DOLENJA VAS Poročila sta se: Kromar Franc, tesar iz Dolenje vasi 33, star 27 let in Kromar Karolina, šivilja iz Do-lenie vasi 123. stara 24 let. Rodili sta: Lesar Marija, gospodinja iz Prigorice 4 — deklico Andrejo in Levstik Nežka gospodinja iz Rakitnice 21 — dečka Ludvika, Umrla je Kozina Angela, gospodinja iz Dolenje vasi 4 — stara 58 let. KOSTEL Umrla je Cetinski Helena roj. Hodnik, gospodinja iz Jesenovega vrta 2, stara 74 let. KINO JADRAN, Kočevje: od 11. do 13. decembra francoski barvni cine-mascopski film »Notredamski zvonar«, 16. in 17. decembra italijanski film »Grof Maks«, od 18. do 20. dec. francoski barvni cinemascopski film »Portugalske perice«, 20. decembra matineja-jugoslovanskega filma »Naša pota se razdvajajo«. SVOBODA, Rudnik: 12. in 13. dec. italijanski film »Kronika revnih ljubinmcev«, 17. in 18. decembra italijanski film »Krik«, 19. in 20. dec. film »Luksuzna ladja«. RIBNICA: 12. in 13. decembra italijanski film »Umberto D«, 19. in 20. decembra ameriški barvni cinemascopski film »Princ Študent«. SODRAŽICA: 12. in 13. decembra film »Čas ubijalca«, 19. in 20. dec. film »Ladja, ki je umrla- od sramu«. LOŠKI POTOK: 13. decembra češki barv. film »Glasba z Marsa«, 20. decembra italijanski barvni film »Fant za vse«. VELIKE LAŠČE: 12. in 13. decembra japonski barvni film »Konj fantom«, 19. in 20. dec. italijanski film »Branim svojo ljubezen«. DOBREPOLJE: 16. decembra poljski film »Eroica«, 19. in 20. dec. amer. barvni film »Poni expres«. KOČEVSKA REKA: 12. in 13. decembra nemški barvni film »Kapetan iz Kepemika«, 15. in 16. decembra angleški barvni film »Junaki iz Šervudskega gozda«, 20. decembra nemški barvni film »Ni prostora za divje živali«. PREDORAD: 12. in 13. decembra ameriški barvni film »Vzhodno od iraja«, 19,. in 20. decembra italijanski film »Umberto D«. OSILNICA: 13. decembra kitajski film »Belolaso dekle«, 20. dec. ameriški film »Moj vohunček«. BROD NA KOLPI: 12. in 13. dec. ameriški film »Bosonoga grofica«, 19. in 20. decembra ameriški barvni film »Mehikanec«. PRODAM Prodam hišo v Kočevju, Trg svobode št. 46. Informacije se dobe na Ljubljanski cesti št. 33, Kočevje. __*__ Ugodno prodam »gepel« v dobrem stanju. Rigler Janez, Škranjek 2, pošta Ortnek. KUPIM Kupim moško dvokolo v dobrem stanju. Cikeš Mirko, poštno ležeče Kočevje. PREKLIC Preklicujem besede, ki sem jih izrekla zoper Arko Marijo iz Prigorice. Merhar Frančiška, Prigorica. NAJDENO 6. decembra je bila pred šeško- sodelovalo 13 igralcev. Vstop v četrto kategorijo so si priborili na-naslednji igralci: Jože Kovač, Ivan Glad, Anton Turk, Jože Bartolme, Jože Glad, Jože Južnič, Lado Je-šelnik, Drago Štimec in Peter Požar. • Na turnirju četrtkategomikov je sodelovalo 12 igralcev. Tretjo kategorijo so dosegli: Jože Glad, ki je dosegel 8 točk, sledijo Ivan Glad, Anton Turk in Tone Jurkovič s sedem in pol točke. Oba turnirja je uspešno vodil Stane Muren. S Na brzoturnirju za mesec november je sodelovalo 11 igralcev. Prvo mesto je osvojil Matija Lisac z devetimi točkami, sledijo Franc Lunder z osem in pol točke. Tone Jurkovič z osmimi točkami itd. S V tem mesecu bo društveno prvenstvo. Pravico sodelovanja na prvenstvu imajo vsi prvo, drugo in tretje kategorniki. Prijave sprejema Tone Jurkovič. S V januarju prihodnjega leta je predvideno šahovsko prvenstvo Kočevja. Sodelovali bodo igralci šahovske sekcije Svobode Rudnik in SD Kočevje. • Kot zanimivost naj še omenimo, da je v teku razgovor med kočevskimi šahisti in šahisti iz Udine, Italija za dvoboj na šestih deskah. Predvidoma bo odigran dvoboj najprej v Udinah v januarju, povratni dvoboj pa- meseca avgusta v Kočevju. Kočevske šahiste bi na dvoboju zastopali: Ing. Vouk, Mohar, Lisac, Safar, Lunder, profesor Galič in Jurkovič. LIKOVNA SEKCIJA DPD »SVOBODA« Kočevje je ustanovila likovno sekcijo. Kdor čuti veselje do likovne umetnosti, naj pride na prvi posvet, ki bo v ponedeljek 14. XII. ob 19. uri ▼ osnovni šoli Jožeta Seška, v predavalnici tehničnega pouka. OBVESTILO STARŠEM! Obveščamo vse starše, ki želijo dati svoje otroke v varstvo v popoldanskih urah od 14. do 16. ure, da naj to prijavijo v otroški ustanovi Stanovanjske skupnosti Ko-I čevje. Ljubljanska c. 9 do 25. dec. t. 1. Če bo dovolj prijavljenih otrok bomo otroke v varstvo sprejeli že s 4. januarjem 1960. Stanovanjska skupnost vim domom najdena moška zapestna ura. Pojasnila dobite na upravi lista. ČESTITKI Dragemu sinu Branku in njegovi ženi Vlasti, ki živita v Kanadi, želijo vse najboljše v Novem letu, mati. sestre in bratje Rački iz Banja toke. * Družini Mihelič v Washingtonu želijo srečno Novo leto Krajčevi iz Dolge vasi. DEŽURNE TRGOVINE Dežurno službo imajo: v soboto 12. decembra od 8. do 12. ure in cd 14. do 17. ure ima dežurno službo trgovina »Špecerija«, Roška cesta. V soboto 19. decembra ob istem času ima dežurno službo trgovina »Hrana«, Kolodvorska ulica. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše drage skrbne mame, žene in sestre ANE VIRANT iz Rašice pri Velikih Laščah se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo v tako lepem številu spremili na njeni zadnji poti in ji poklonili vence in cvetje. Posebno zahvalo dolgujemo za ganljive besede govornikom tovarišem Figarju, Jelenu in Zgoncu. Nadalje se zahvaljujemo rudniški godbi, Zvezi borcev in ostalim organizacijam, Kmetijsko gozdarskemu posestvu, prijateljem, znancem in sorodnikom in vsem ki so jo spremljali na zadnji poti." Lepo se zahvaljujemo tudi tovarišu Bogdanu-Silnemu, Debeljaku Francetu, Tršlč Dušanu in vsem. Id so nam kakorkoli pomagali ob težkih trenutkih. Žalujoči: mož Franc, hčerk* Slavka, sinova Franc in Ivan, bral Alojz, sestra Meri Vidmar in ostalo sorodstvo iz Clevelanda. Izdaja in tiska ČZP »Kočevski tisk« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni ured. Matija Cetinski. — Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta 14 a, telefon 3-89. Naročnina je 400 din, polletna 200 din in je plačljiva r naprej. Za inozemstvo je 800 din oz. 2,5 ameriškega dolarja. Tekoči račun 600-713 1-265 pri KB, podružnica za Kočevja, Mopedisti pozor! V zvezi z navodili Državnega sekretariata za notranje zadeve FLRJ II/3, št. 18964/1 z dne 22. 9. 1959 in na osnovi pooblastila AMZS je AMD Kočevje pooblaščeno, da izdaja potrdila o znanju prometnih predpisov vsem koristnikom za vožnjo z mopedi in upravljanje delovnih strojev težine do 400 kg za področje ObLO Kočevje in to za tiste, ki imajo na tem področju stalno prebivališče. Pristojbina za izdajo potrdil je —> 150 din državni koleki in 500 din v gotovini. Potrdila se bodo izdajala kandidatom, ki se bodo prijavili k izpitu od 10. decembra 1959 dalje in sicer vsak dan od 7. do 14. in 15. do 17. ure v pisarni AMD Kočevje. Vsak kandidat bo moral poznati osnovne stvari iz cestno prometnih predpisov. Da bi se kandidatom omogočilo pridobiti osnovno znanje bo AMD Kočevje organiziralo pet dnevni tečaj, ki se bo začel 15. t. m. Tečaj ni obvezen.. Interesenti naj se prijavijo za tečaj v pisarni društva do vključno 15. decembra do 12. ure. Pravtako ima AMD v načrtu organizirati tečaj za šoferje amaterje. Tečaj Sf .„za<<‘* * * * * v januarju. K izpitu se lahko prijavijo vsi, ki so starejši od 16 let in ki obvladajo cestno prometne predpise. POSREDUJEJO Silno si želim k vojni mornarici, pa ne vem, če se lahko že zdaj zapišem. Star sem 15 let. Kje naj se zapišem? Zdravko Štimec, Reška 14 Ko boš toliko star, da te bodo poklicali k vojakom, boš lahko regrutno komisijo prosil, da te dodelijo k mornarici. Čim več šol boš do takrat naredil, večja bo možnost, da postaneš mornar. ______________*__ Stara sem 15 let, a mi ne gre v glavo, da moram biti že ob osmih zvečer doma. Ali je res ta »bora legalis« potrebna. »Želim več svobode« Pre-pre-prepotrebna!! __*___ V razred, ki ima okno proti cesti se sliši vsak avto, ki pelje mimo. Skoro ni avtomobila, ki bi ga že po glasu ne poznali kake znamke je in kake oblike. Navado imamo, da pravimo vsakemu novejšemu osebnemu avtomobilu limuzina, Ali je ta izraz pravilen? R. O. učenec Kočevje Ni! Limuzina je vsak osebni avtomobil z zaprto karoserijo, medtem ko osebne avtomobile z zložljivo streho imenujemo kabriolet. — * — Gospodinje v Kočevju že težko pričakujemo, da bo odprta samopostrežna trgovina v renoviranih prostorih trgovine »Prehrana«. Te dni pa mi je soseda pravila, da najbrž ne bo samopostrežna trgovina, kljub temu, da so že celo napisali na izložbo MARKET. Ali lahko Vi pojasnite kaj je z zadevo? Anica K. Kočevje Te dni so odprli samopostrežno trgovino v Ljubljani jn je to prva v Sloveniji. V Kočevju pa sploh niso nameravali odpreti samopostrežne trgovine, ker je to zaenkrat še ne izvedljivo. Za tako trgovino je potrebno blago embalirati in v naprej pripraviti tako, da kupec pri tem nima nobenega dela. Renovirana trgovina Prehrana, bo verjetno kmalu odprta. Težave imajo z obrtniškimi deli. __*___ Od kod so dobili ime za Tomosov moped, ko mu pravijo kolibri. Ze. Če. Lašče Po najmanjših pticah imenovanih kolibri, ki žive v Južni Ameriki. Ti ptiči so dolgi okrog 4 cm in jih je nad tri sto vrst,' __*__ Pri vojakih sem opravil izpit za šoferja B kategorije. Ali moram polagati še posebej izpit za moped? M. H. Sušje Ni potrebno! __*___ Za motor, ki sem ga dobil iz tujine nisem plačal carino ker sem invalid. Sedaj pa bi motor rad prodal. Koliko bom plačal carine ? G. A. Breže 6 Plačati boste morali carino in prometni davek. Zadevo rešujejo individualno in se obrnite na upravo za dohodke vaše občine. __*___ Stara sem 28 let in imam dva fanta. Prvi je star 36 let, ima poklic, je precej ženskar, drugi pa je star 40 let in je bolj mirne narave. Prvega imam rajši, drugi pa se mi zdi bolj siguren. Za katerega naj se odločim? L. F. Kočevje Pri teh letih pa res ne potrebujete več poduka od urednika te rubrike, ki je mlajši od Vas! i PPViz naših <*'*«, Nesreča nikoli ne počiva jji Krajevni problemi v Osilnici PROSLAVA V PREDGRADU Tudi letos so v Predgradu lepo UTONILA V NARASLI VODI 1. december je bil tragičen za Frančiško Lesar, preužitkarico iz Sušja pri Ribnici, staro nekaj nad 70 let. Omenjenega dne je šla Lesarjeva v zgodnjih jutranjih urah k verskemu opravilu v Novo Štifto. Bila je še temna noč. V noči od 30. novembra in 1. decembra je po- proslavili praznik Republike. Pro- tok Bistrica zelo narasel in pre-Osilnica je od sedeža občine — veliko koristita občinske poti. Zad- pIava bi,a Y zadružnem domu plavil travnike. S seboj je imela Kočevja precej oddaljena — nad nji čas pa kakor nalašč vlačita les ob ,yelIk? udeležbi tamkajšnjega luč, da bi varno prišla v cerkev. 50 km. Vasi bivše osilniške občine po popravljeni poti in se posme- Preblvals;tva- O pomenu praznika Iz neznanih vzrokov je v bližini so siromašne. Temu je veliko pri- hujeta tistim, ki so popravljali do- if X?yoril folskl. upravitelj tovariš lesenega mostička, ki vodi čez Bi-pomogla zadnja vojna, ki je zahte- ti. Podoben odnos sta imela tudi Pot?™ Je‘gra,a gasilska strico na cesti proti Novi Štifti, vala poleg materialnih veliko tudi pri gradnji vaškega vodovoda. Pre- g£dba- Sprcjcm. clc,ban^v v pionir- zabredla v naraslo vodo. Voda ji! je človeških žrtev. spodnesla noge in jo potegnila za Zaradi' teh "in drugih vzrokov 5r5ajo ^d^taMm^ctoo^m do !?bof Nekaj" desetin Vetrov od tudi razvoj gospodarstva in komu- skupnih krajevnih problemov. citacijami. Nato pa je nastopil me- mostu so jo našli ljudje ko so jo Sani pevski zbor, ki je zapel več šli iskat. Ponesrečenka je bila nalni objekti počasi napreduje. Za Sklep volivcev bi moral veljati nesmi SoTnrili ro’ notem lenoigraU Zu l * 7 J , • reševanje komunalnih in drueih za vse. proti tistemu, ki se temu P. . ' j? ______P°■ !va P° nekaJ minutah, ko je J. K. reševanje komunalnih in drugih za vse, proti tistemu, ki se temu vprašanj se zadnja leta največ po- sklepu ne pokoravajo pa naj bi služujemo zborov volivcev. Ze pred podvzeli potrebne ukrepe, leti smo s skupnimi močmi in ob podpori bivšega občinskega odbora Osilnica zgradili večjo cisterno v vasi Žurge. To je bilo za tamkajšnji kraj zelo ustreženo in lju-uem ni treba ob sušnih dneh več igrico »Škržat«. Slovesnost je za- padla v naraslo vodo. ključila gasilska godba s poskočnimi koračnicami. Ljudje so bili z uspelo proslavo zelo zadovoljni. Umrl je dolgoletni gasilec nositi vodo iz oddaljene Cabranke. k Moirin lot« iQ mi k zadnjemu poutku zaslužnega ga- DVE NESREČI ZARADI NEPREVIDNOSTI 27, novembra se je pripetila prometna nesreča na križišču Roške-Cmomeljske in Tomšičeve ceste pri »Avto servisu« v Kočevju. Tega dne ob navedeni uri, je vozil iz iz zraka, je neustrašeno gasil s svojo četo in bil v stalni priprav- smeri Rudnika proti Kočevju mota dolgoletnega predsednika ljenosti. Kljub temu, da je sovraž- torist L. K. z motornim kolesom nik obstreljeval gasilce pri njiho- znamke »Puch-Tomos« s sovoza-studenen vnrlnii leti =me na. Vest 0 Prerani smrti je prišla ne- vem delu, je bil vedno na čelu ga- čem H. Z. Ko sta se z motornim pravili tudi del vaških poti Pri Pričakovano. Številna udeležba uni- silcev in bil večkrat bos v vodi pod kolesom pripeljala v bližino nave- Preteklo leto je bil zgrajen va- •, ški vodovod v vasi Bezgarji. Prej sodražka^Jan^ VestiT' so nosili vodo v hrib iz oddaljenega D b a Janeza Vesela. formiranih članov domačega in so- mostom poleg motorke. tem delu so sodelovali skoro vsi sedniih društev ie nokazala kako prebivalci , prctovoljnim delom. ST denega križišča je iz Tomšičeve Za požrtvovalno delo v gasilstvu ulice pripeljal na Roško cesto ko-je bil odlikovan že pred vojno, lesar G. F., ki je bil namenjen na Volivci iz Papežev so že ored ča- Udeležili so se tudi predstavniki 1956. leta pa je prejel " odlikovanje delo na Rudnik. Kolesar ni upošte-som sklenili, da bodo skrbeli za Občinskih gasilskih zvez iz Sodra- tudi od Gasilske zveze LRS. Vsi, val prometnega znaka STOP ki popravilo tamkajšnjih poti. Ta žice, Ribnice, Kočevja ter člani ga- ki so pokojnega Vesela poznali, po- stoji pred križiščem na Tomšičevi sklep tudi .izvršujejo. V zadnjih silskih društev iz Ribnice in Bu- sebno gasilci, ga bodo ohranili v cesti, zato je ne da bi se prepričal, mesecih je krajevni odbor Papeži kovice. Pred hišo žalosti je zapel lepem spominu. Prizadeti rodbini če je cesta prosta, zavozil na Roško organiziral prostovoljno delo. Pred žalostinko domači pevski zbor, pa izrekamo sožalje. cesto. Prišlo je do trčenja. Kolesar tem so na zboru volivcev sklenili, igrala je gasilska godba, potem je da mora vsako gospodarstvo dati krenil dolg sprevod z godbo in ga-najmanj dva težaka za delo, tisti, silskimi prapori na čelu proti poki imajo vprežno živino pa naj kopališču. Od pokojnika se je v dajo vprežno živino za dvodnevni imenu gasilcev poslovil Jože Ivanc. Bilo je lansko jesen. Obirat je izvodnjo lesne galanterije in lesne prevoz gramoza. Pri tem delu so Pokojni Vesel je bil zaveden ga- šel hruške, potem pa se je nena- domače obrti. V enem ali drugem sodelovali vsi prebivalci, med nji- silec. Gasilsko društvo je vodil v doma zgodila nesreča; padel je s podjetju bi lahko našli možnost za mi tudi nekateri Hrvatje. Delali so najtežjih časih med okupacijo. Ko hruške na tla in se pri tem težko zaposlitev invalida in sicer tako, da tudi starejši ljudje vojne vdove, se je okupator nastanil v gasilskem poškodoval. Kljub vsem naporom bi mu dajali delo na dom. Prošnja priletni starčki in starke, delavci domu in neusmiljeno gospodaril z zdravnikov ni mogel več hoditi, za zaposlitev je padla na neplodna in kmetje. Med njimi je bil tudi gasilskim inventarjem, je pogumno Postal je invalid. Po daljšem zdrav- tla, za invalida, člana Zveze borcev Ali res ni delo za invalida? 70 letni invalid Anton Tivk iz Be- stal pred vrati in preprečeval, da ljenju je prišel domov. Sedaj je lice. Zal pa ni bilo med temi dobro bi odnašali inventar. Ko so Itali- doma in je nemočen, da bi delal, ni dela. Nemara pozabljamo, da smo živi jev in Z. A. Oba imata vprego in in jo potem dalj časa bombardirali svoji družinici. Piše se Anton Vesel, mali kmet situiranega kmeta E. M. iz Bezgar- jan! strahopetno zapustili Sodražico da bi s svojimi rokami služil kruh ljudje in potrebni pomoči drug drugemu, posebno kadar smo v sili. V Veselovem primeru ne gre za iz Zimaric št. 13 pri Sodražici, oče miloščino od katere naj bi živel, treh malih otrok, od katerih ima hoče samo delo, ki ga bo rehabili-V najstarejši nekaj nad 3 leta, naj- tiralo in zaposlilo in s tem pribli- Tudi v Ponikvah pri Dobrepolju kev. Vso pohvalo zasluzijo nasto- mlajši pa komaj dobro leto. Ima žalo ostalim ljudem, ki so zdravi V Ponikvah je bilo lepo smo lepo proslavili praznik Repub- pajoči pevci, ki so ubrano zapeli malo kmetijo, ki premore za pre-like. Zaradi bolezni otrok je bila več partizanskih pesmi in narodno rejo dveh krav. Star je 39 let. in zato nimajo kompleksov invalidnosti. Z delom svojih rok bi rad proslava preložena na 6. december »Nocoj, pa oh nocoj« in želi veliko Vojna vihra ga je premetavala štiri prispeval tudi del za vzdrževanje zato pa ni na svoji pomembnosti odobravanje. Tudi recitirali so le- leta kot vojnega ujetnika po raznih SVoje družinice, ki sedaj občuti vso prav nič izgubila. po. Posebno lepo in čustveno je nemških taboriščih širom Evrope. pez0 invalidnosti svojega rednika. Dvorano so napolnili starši in bila podana pesem »Roška balada«, V začetku vojne leta 1941 so ga drugi, tako da je bila dvorana pol- ki je marsikomu orosila oko. na ljudi. V dvorani je bilo nemirno Nastopila je tudi dramska sku- Nemci, ki so ga držali v svojih ro-vse dotlej, dokler se ni razgrnila pina KUD z enodejanko »Obračun«, kah vse do zloma nacionalistične rdeča zavesa. Na odru so bili pio- ki je doživela lep uspeh. Nemčije. Prišel je domov, delal in nirji, med njimi pa cicibani. Bil je Igralci in vsi, ki so sodelovali garal, si ustvaril družinico, potem , . . , , . , ... Bodimo ljudje do sočloveka, ki kot jugoslovanskega vojaka zajeli hoče kljub težki nesreči de]ati... lep pogled na otroke, ki so bili ob- na proslavi so veliko žrtvovali in pa je prišel tisti usodni dan, kalečem v bele majčke in bluze in zaslužijo za to vso pohvalo in pri- terega posledice bo nosil vse živ-plava krila in hlačke. Pred nje je znanje. Take proslave v Ponikvah ljenje. stopila tovarišica Bukovčeva. ®Vsi za praznik Republike že zlepa ni Športni dan Bil sem zelo vesel, ko sem zvedel, da bomo imeli športni dan. Ko Sedaj je invalid. Kljub invalid- sem prišel domov sem naročil ma- so prisluhnili njenim besedam, v bilo. Po končani proslavi so starši nosti bi rad delal. Delal bi rad ne mi, naj mi pripravi malico za drugii katerih je opisala zgodovinski po- pripravili najmlajšim čajanko, men velikega dogodka pred 16 le- Pričakujemo, da nam bo dram samo zaradi sebe, da bi se preživ- dan. Brž sem se spravil v posteljo, ljal, ker domačija daje premalo, zaspati pa dolgo nisem mogel, ker ti, ko se je porajala in rodila nova ska skupina dala na oder še kakšno temveč tudi za to. da bi z delom sem razmišljal, kako bo lepo zunaj Jugoslavija. Orisala je tudi razvoj večjo odrsko delo, saj se prav zdaj svojih rok dokazal, da ni nikomur v naravi. Zjutraj sem zgodaj vstal, se ob- SPOMINSKI DNEVI države od osvoboditve do danes in pripravljajo za dramo »Pot do zlo- v breme. _ ^ njeno Vlogo v svetu za mir. Po čina«. Tako vidimo, da so tudi v Občina v Sodražici je posredo- j ek el" in* šef pred “šolo. VsTsmo bili govoru je s toplimi besedami na Ponikvah delavni in da jim pro- vala, da bi se za Vesela našlo pri- dobre volje. Odšli smo v Cvišlarje. govorila cicibane in jim povedala svetni dom služi v namene za kar memo delo. V Sodražici imajo Tam sm0 si izbral i lepo jaso in se kakšne dolžnosti bodo prevzeli, ko je bil zgrajen, bodo postali pionirji. S pozornostjo so jo poslušali in bili veseli, da bodo postali Titovi pionirji. Pred svojimi tovariši pionirji so ponavljali zaobljubo, poteih pa so dobili titovke in rutice. Potem so se vrstile čestitke. Čestital jim je tudi predstavnik Obč. komiteja Janez Gačnik. Kmalu za tem je iz mladih grl zadonela pionirska himna »Mi smo slovenski pionirji«. Sledile so recitacije in pesmi pionirjev ter titovo kolo. Lep prispevek na proslavi je dal tudi KUD »Fran Levstik« iz Poni- 12. XII. 1942 so se združili rajonski odbori OF Kočevska Reka, Mozelj in Banja loka v rajon Banja loka. 17. XII. 1920 so začeli rudarji kočevskega rudnika s stavko, katero so uspešno zaključili 11. I. 1921. 17. XII. 1942 je Sercerjeva brigada napadla italijansko postojanko na Turjaku. V decembru 1941 so se pričeli odseljevati iz Kočevske Nemci, kjer so živeli 600 let, v okolico Krškega in Brežic. dvoje podjetij, kjer se bavijo s pro- igrali Nekateri dečki so bili precej razposajeni. Plezali so po drevesih in skalah. Tovarišica učiteljica jih je morala opominjati. Ko smo se dovolj naskakali in si ogledali okolico smo se odpravili domov. čeprav je bila pot dolga, nas ni utrudila. Mimogrede smo videli tudi dva divja zajčka. Ko sem prišel domov sem domačim povedal, kako je bilo na šolskem izletu na športni dan. je bil ob nezgodi težje poškodovan, motorist in sovozač pa sta po naključju ostala razen manjših prask, brez večjih poškodb. Na motornem kolesu in dvokolesu je precejšnja materialna škoda. * 28. nov. je prišlo do prometne nezgode na križišču Roške in Prešernove ulice v Kočevju. Kolesarka A. M., stara 13 let ni upoštevala prometnega znaka STOP, ki stoji na Prešernovi ulici in zavozila iz Prešernove na Roško cesto ne da bi se prepričala, če je cesta prosta. Zavozila je pred motorno kolo, ki ga je opravi j&1 B. D,. Motorist jo je pri trčenju podrl in pri tem tudi sam padel. Oba sta po naključju ostala brez telesnih poškodb, na vozilih pa je materialna škoda. K. A. ZASTRUPITI SE JE HOTEL Z LIZOLOM J. S. iz Gorenj pri Stari cerkvi je bil 27. novembra precej pod vplivom alkohola. Nemara pod vplivom vinskih duhov si je domišljal, da mu ni več obstanka na zemlji in je zato sklenil napraviti konec svojemu življenju. Kupil je pol deci lizola in ga potem tudi spil. Bil je še toliko priseben, da je šel v ambulanto v Kočevju, kjer so mu izpraznili nevarno tekočino. S SEKIRO GA JE NAPADEL J. K. iz Zelnj se je nahajal v prvih večernih urah v gostilni »Pri jami« v Zeljnah. Čez nekaj časa sta prišla v gostilno rudarja F. D. in S. T. iz Rudnika. J. K. je začel brez pravega vzroka izzivati F. D. tako daleč, da je ta izzivalcu eno »pripeljal«. J. K. je šel kmalu na to ven, med tem časom je prišla v gostilno žena J. K. Ko je šel F. D. ven, ga je čakal pred vrati izzivalec s sekiro v roki, ki jo je našel v gostilniški drvarnici. Zamahnil je po glavi svojega nasprotnika in mu prizadejal na glavi precej globoko rano. Ponesrečenec je bil še toliko pri moči, da je šel s spremljevalcem S. T. sam proti domu. Na poti pa mu je zaradi precejšnje izgube krvi postalo slabo, tako da je moral njegov spremljevalec klicati zdravniško pomoč. Ponesrečenca so prepeljali v novomeško bolnišnico, ker so morali zdravniki vlažiti precej truda, da so ga ohranili pri življenju. Tak način maščevanj^ je vsega obsojanja vreden. SPET PO NEPOTREBNEM NA LJUDSKI MILICI Organi LM imajo mnogo nepotrebnega dela, potov in iskanja zaradi prijav, ko sicer ne bi bile potrebne intervencije organov javne varnosti. Tako se je pred dnevi pripetilo, da je V. D. iz Kočevja prijavil tatvino, da mu je bilo ukradeno 8 tisočakov. Posumil je tudi v neko žensko, ki mu je baje ukradla denar. Drugi dan, ko mu je alkohol nekoliko izpuhtel iz glave, je spet javil, da mu denar ni bil ukraden. Našel ga je v rokavu svojega ‘suknjiča. Bilo je več primerov prijav tatvin koles, ko je ta ali drugi vinski bratec pozabil, kje je pustil kolo. Potem naj pa organi LM iščejo njegovo kolo. Intervencijo LM kličejo večkrat tudi v drugih primerih, ko ta pomoč ni nujna, čestokrat tudi nepotrebna. Zato ne bo odveč opozorilo vsem tistim, ki kličejo organe LM brez pravih vzrokov, naj premislijo, ali je taka pomoč res nujna ali ne. Ivan Bolte, V. c. razr. osn. š. M. Bračiča Po kapitulaciji Italije, 9. sept. 1643, ko je bil osvobojen vsak kotiček Kočevske, se je še bolj razvila in utrdila ljudska oblast. Odbori OF so bili organizirani v vseh večjih krajih podeželja. 11. septembra 1943 je Izvršni odbor OF razpisal volitve delegatov za Zbor poslancev slovenskega naroda. Volitve delegatov za Zbor odposlancev slovenskega naroda so se vršile v dneh od 20. do 25. septembra. Za ta zbor je bilo izvoljenih skupaj 500 delegatov, kateri so bili razdeljeni na naslednja okrožja: Vrhniško okrožje: 35 Novomeško okrožje: 165 Belokranjsko okrožje: 110 Kočevsko okrožje: 30 Ribniško okrožje: 25 Laško okrožje: 20 Cerkniško okrožje: 45 Grosupeljsko okrožje: 25 Stiško okrožje: 35 Zbor odposlancev je začel zasedati dne 1. oktobra 1943 ob 9. uri zvečer v prosvetnem domu v Kočevju. Na zboru je bilo prisotnih 572 odposlancev. Zboru so prisostvovale delegacije Slovenske pro«-tifašistične ženske zveze, Zveze slovenske mladine in osvobodilne organizacije iz vseh osvobojenih in Razvoj in utrjevanje ljudske oblasti neosvobojenih slovenskih pokrajin. Prav tako so se udeležile tega zgodovinskega zbora delegacije AVNOJ s predsednikom dr. Ivanom Ribarjem delegacija Vrhovnega štaba NOV in POJ, predstavnik britanske vojske major Jones, delegacija CK KPJ, delegacija ZAVNOH, delegacija Glavnega štaba NOV in POH in delegacija glavnega štaba NOV in POS. Vseh udeležencev zbora je bilo 650. Prvo sejo je odprl predsednik Izvršnega odbora Osvobodilne fronte Josip Vidmar, vodil je pa delavni predsednik Bogdan Osolnik. Zbor je po pristnem demokratičnem postopku pretresal vsa bistvena vprašanja slovenske narodnoosvobodilne borbe. Vsi sklepi Zbora odposlancev so bili sprejeti soglasno. Zbor odposlancev je izvolil sto-dvajsetčlanski Plenum osvobodilne fronte slovenskega naroda (Slovenski narodnoosvobodilni odbor), predsedstvo narodnoosvobodilnega odbora in štiridesetčlansko delegacijo v AVNOJ. Zgodovinski pomen Zbora odposlancev slovenskega naroda je v naslednjem: 1. Zbor odposlancev slovenskega naroda je v slovenski narodni zgodovini prvič demokratično izvoljen iz ljudskih predstavnikov. 2. Na zboru odposlancev slovenskega naroda so bili zastopani predstavniki vsega slovenskega naroda, iz osvobojenih delov Slovenije, iz Štajerske, Koroške, Gorenjske in Primorske, ki so bile zasedene po okupatorju. 3. Demokratično in svobodno izvoljeni odposlanci so zahtevali neizprosno borbo proti okupatorju do končne zmage. 4. Slovenski narod je preko svojih odposlancev na zboru enoduš-no obsodil plavo in belo gardo ter zahteval, da ju slovenska narodna oblast neusmiljeno iztrebi. 5. Zbor odposlancev se je z velikim navdušenjem izrekel za novo. demokratično, na narodni enakopravnosti zgrajeno Jugoslavijo. 6. Zbor odposlancev je izrazil globoko ljubezen, ki jo gojijo slo- venske narodne množice do vrhovnega komandanta naše vojske in voditelja naših narodov tov. Tita. 7. Zbor odposlancev je izglasoval soglasno zaupnico in priznanje Izvršnemu odboru OF. Že spomladi leta 1942 so se izvršile volitve v občinske narodnoosvobodilne odbore. Volitve v okrajne narodnoosvobodilne odbore se tedaj niso vršile, ker je to funkcijo obdržal rajonski odbor OF. Kočevsko okrožje je obsegalo leta 1942 rajone: Banja loka, Kočevje Kočevska Reka, Koprivnik, Mozelj in Stari trg. Koncu 1. 1942 je bil rajon Koprivnik združen z rajonom Mozelj. V decembru 1943 so se združili rajoni Kočevska Reka, Mozelj in Banja loka v rajon Banja loka. Ta rajon je izvrševal vse politične in upravne funkcije do razpisa volitev v 39 krajevnih narodnoosvobodilnih odborov, 10. aprila 1944. Po volitvah v KNOO so izvolili delegate v okrajni NOG Banja loka, ki je zasedal 28. maja 1944 v osnovni šoli v Vasi. Na tem zase- danju je bil izvoljen prvi Okrajni Izvršni narodnoosvobodilni odboir Banja loka. kateri je Stel 9 članov. Prvi predsednik Ol NOO je bil Rauh Alojz iz Savskega Laza. V decembru 1944 je bil priključen okraju Banja loka še rajonski odbor OF Kočevje, nakar se je Okrajni NOO Banja loka preimenoval v Okrajni NOO Kočevje. Prva seja Okrajnega IO Kočevje je bila 6. januarja 1945. , . ... Na ribniškem sektorju j® bu v oktobru 1942 ustanovljen Okrožni odbor OF v Ribnici, kateri je imel v svoiem sestavu rajonske odbore OF Ribnica, Sodražica in Loški potok. Okrožni odbor ^ OF je obstojal tudi v Velikih Laščah do novembra 1943, to te do združitve okrožij Kočevje, Ribnica in Velike Lašče v okrožie Ribnica Ta Okrožni odbor Ribnica je obstojal do 11. IX. 1944. Tega dne sta se združila Okrožna odbora Ribnica in Notranjsko v Notranjsko - ribniško okrožje. Notranjsko - ribniško okrožje je obstojalo do konca vojne, to je do 1. IX. 1945, ko se je ustanovilo Novomeško okrožje ter je prišel v njegov sestav ves okraj Kočev- NAROCNIKOM Prosimo vse tiste naročnike, ki še nimajo poravnane naročnine za leto 1959, da jo poravnajo še ta mesec. je. Na tem zasedanju je bilo tudi dokončno rešeno vprašanje sedeža Okraij. narodnoosvobodilnega odbora Kočevje. Po kapitulaciji Italije so se piri vseh rajonih, odnosno okrajih in okrožjih vzpostavile gospodarske komisije, katere so reševale predvsem gospodarska vprašanja. Te komisije so predpisovale dajatve prebivalstva po gospodarski sposobnosti, skrbele za prehrano prebivalstva in vojske, skrbele za mar terial za obnovo uničenih domoV itd. Prebivalstvo se je z zaupanjem obračalo na ljudsko oblast v raznih potrebah, kakor za dodelitev stanovanj., dodelitev košnje, za nabavo semena, plemenskih svinj in v drugih potrebah. Sporedno z reorganizacijo oblasti so se vršile tudi reorganizacije OF, AFŽ, ZSM in ostalih organizacij. Initiator razvoja oblasti v časi) NOB je bila Komunistična partija, katera je v vsakem trenutku prisluhnila utripu srca ljudskih množic in prilagodila svojo dejavnost razvoju, ki ga je narekovala narodnoosvobodilna borba.