LISTER. Brezmadežna Pomočnica. Dogodba iz Srednje Štajerake. V neki v.asi na Štaierskem je bila v prvem nadstfopju gozdarske liiše domaca kapelica, v kateri je1 bil tucli kip Brezanadežnega Spočeija Marijinega, obdan z angelji. Bilo je 1, 1865, Moji rodilelji so prebivali v imenovani hiši, jaz sama sem štela takrat komaj štiri leta, Slu6aj.no sem bila tedaj sama na prostem z neko 12ietno i.n neko 141etno deklioo. Te deklice, ki so me sovražile iz meni neznanega vzroka, porabile1 so to priložnost in me skušale vre6i iz maščevanja v bližnji vodnjak, ki je bil 23 metrov globok. Branila sem se z v.semi mo6mi, vpila; po(sre6i ?e mi dvakrat, se jim izviti, tretji6 sem pa podlegla premoSi i.n strmoglavila v strašno globočino, Padala sem dolgo, Že sem, raisllla, da me bo objel hladni grob, kar '6utim, da me nekdo drži in pred menoj stoji kip Brezmadežnega Spo6etja, obdan z dvema angeloma. In vsi trije so me držali. Moj Bog, kako strašno mi je bilo gledati vodo pod menoi — in morala setm jo gledati dalje 6asa — potem pa, o Sudež, je izglnila površina vode mojiin ocem in se zavila v siv oblak, nad katerim je stalo sedoj, zmlraj poleg mene, Breznnadežno Spofietje, z angeh. In pre6ista Devica je govorila z enim angelom, in umela sem dobro njene besede. Govorila je o Jiaši Mžnici, ne o moji materi, in, (Ja je hišnioa na polju, od koder jo naj bi poklical angel, da bi me potegnila iz vodnjaka. Naenkrat se je lotil 6udep nemir hišnice, kakor jo sama pripovedovala pozneje, tako, da je, gnajia od ?ieke sJutnje, bežala z njive in pregledala, <5e se ni zgodila kaka nesreča, Prišla je najprvo v nišo, poteni ri eospodarsklm poslopjem in konfino tudi v bližino vodnjaka, iz katerega je slišala obupne kllce, hitela po moža in ko je tudi ta prišel na kraj nesreče, se je vrcedla v zajema6 in se spustila v neprodirno tmino. Tn našla me je vise6o na nekem kamnu! Vzela me je k sebi in dala znamenje. Takoj se je za6el vzdigovati zaje-maP, poleg katerega je stala Brezmadežna tako dol-^o, da sva dospeli na prosto m izslopih.. Takoj je, kakor bi trenil, Brezmadežna izginila, Potem me je nesla hišnica k moji materi v sobo. Mati so stali vsled straha kakor okameneli, Predramili so se še-le po dolgem klicanju hišnice. VpraŠala sem jo tudi, prav po otroCje, kdoje postav.l kip v vodnjak, Ona je pa odgovorila za6udeno: ,,'Otrok, jaz trisem opazila niSesar, To si videla samo ti: samo nedolž.nostvidi lahko take nebeškeprikazni," Roka, ki to danes piše, bl brez Marijine pomoč! ležala že 34 let v hladnem grobu, Zahvaliti se imam samo Brezmadežnemu SpoSetju, da še živim... Nji vsa 6ast in slava! * Nekaj mesecev po tem. dogodku v jeseni 1. 1865, so se preselili moji starši iz gozdarske liiše v Trautiuannsdorf, in sicer v- neko staro kinečko hišo, obstoje6o samo iz sobe in iz kleti, ki je služila mojemu oiBetu za delavnico, Ves drugi del liiše je bil podrl že piej gospodar, ki je tedaj stanoval komaj 20 korakov proC v novozidani liiši, Že tretje leto amo prebivali v tej siromašni hiši in pisali smo že leto 1868, Jaz, ki sera stela tedaj sedem let, sem imela še drugo sestrioo, ki je bila stara še-Ie 5'A leta. Nekega dne je zlezel kmet-gospodar te hiše na streho iri jo za6el odkrivati. Zakaj je to delal, ne vem, ali delal je to, Njegova žena, ki je sta1p. ne dale6 od hiše na cesti, je rekla tedaj svojemu niožu in sinu na strehi, 6e je šel kdo mimo: ,,Le glejto, da bo ubita ta sodrga", Te besede so bile naperjene proti nam, ubogim stanovalcem. Moja mati so postali iz žalosti nevarno bolni, kajti deževalo je v aobo, posteljina je bila 6istoprerao- ?-ona in smrtno bolna mati, ki so ležali v mokri postelji., niso imeili za postrežbo drugega, kot nas, male otroke. Tu se je dogodllo, da je prišla tuja gospa k mait-n, jo tolažila in ji poravnala posteljo.. Najn je bila neznana. Pa glej, po]K)lda.ii je prišla zopet, potem še drugi dan in potem zmiraj pjredpoldan iir popoldan. Imela pa je opraviti samo z bolnico, Boje6e sera zrla na to tujo, ljubeznjivo gospo. Opazovala sem jo nepreiielionn.a in bilo mi je, kakor da bi morirla gledati to čudežno postavo, Nisem mogla obrniti od nje o5i. V moji otro6ji priprostosti sem l<i raislila: ^Nikoli še njsem videla tako lepe gogpe. Nosila je zmlraj lepo modro oblačilo, z velikimi rokavi. Okoli vratu je pa :)mela bele 6ipke, Dostojno so bili poglajeni njeni lasje in njen gias, kl je tolažil bol.no mater, je bil neizmer.no slaclek in prijeten, in b'lo mi je, dakor da bi slišala srebrne zvon6ke, Ko je nekega popoldne — bil je to nje i zadnji cbisk ~ imela zopet opravlti z l)olnico, obrnila se je k mem in mi rekla: ,,Lojzika, vzemi žlioo, pojdi k sooedu in prosi taim za žlico kapljic iz steklenice, ki sipji na oman". — Sla sem takoj v sosednjo hišo, kaior. mi je bilo zapovedano, i'n prosila za kapljice, Sosoda mi jili je dala le z nevoljo. Sla sem potera zopet v naše stanovanje. Tu mi je vzela lepa gospa ?lico iz roke in je ildla tek.o6ino moji materi. T.akoj jili je objel miren spanec. Ko so spali, je bila gospa z menoj in s seslro takorekoc sarna, rekla je nama: ,,Otroka, vajina nati bo ozdravela. Ali 1, 1885, bo umrla." (To se ]e iudi zgodilo.) Potem je nadaljevala: ,,Prižgala mi je vsako soboto lu^, Brezmadežno Spo6etje s e m. — Potem je izgovorilave6krat presveto ime J ez u s z velikim spoštovanjem in vsakokrat se je priklojula globoko k zeiralji. In dva angela, ki sta se naeakrat prikazala, sta padla na kolena. — ,,Otroci", je rekla potern haima, ,,pokleknita, ia vaju blagoslovim." In ko je naju blagoslavljala, postavila sta se angela eden na desno, drugi na njeno Ievo.. Potem je pa nalahno splavala k\'išku, strop se je odprl in videla sem modro nebo In gospa je izginila v njem. Potem se je zaprl zopet strop pred najinimi oSmi, In bilo je vr-e kakor prej. Mati so se pa zbmdili in bih so adra\i od tedaj naprej. Sedaj bom povedala še samo, kaj se je zgodilo pozncje s kipom. L. 1873 je dobil gozdarsko hišo grof Trauttmansdorff. L. 1874 je bila prenovljena m kapelica popravljcna. Gospodarji te hiše so u6akali visoko stai'O'A. K.apelioa je bila zmiraj njihov ponos. Se sedaj Ojjomlnja zvonfiek v zvoniku te CTozdarske hiše trikrat vornike k molitvL V gozdarski hiši mi je tekla /ibelka. Bila sem namre6 1. 1861 rojena v oobi pod kapelioo. Pred 4. leti (1895) sem bila zadnji6 tam, da bi obiskala na podstrešju kip Brezmadežnega Spo6etja, k; leži tam že 25 let. Ife njene kapelice je nastala namreč obednica, Ko sem prvIS prišla in našla kip na podstrešju, sem bila neizmerno žalostna, da se nahaja ta tako mi draga podoba na takem piestu. Bridko sem se z'okala. Zdelo se mi je tudi, kakor da bi bile poteze na Marijlnem obrazu bolestne. Kolikorkrat sem šla tja, tolikokrat sem morala jokati. ZjoCem se, 6e se le zmislim na kip. 'Sedaj ne grem veS tja, ker je jiov vrtnar, ki v^e nadzoruje. Prejšnji vrtnar je bil moj šolski tovari^ in mi odprl, kolikorkrat sem pri&la, Tri Micke. Poves.t za radovedne Ijudi. — (Spisal Matko). Ako vam bi povedal to-lie povest: Biie so 3 Mio ke, v6asih pridne, v6asih sitne, NekoC so šle v veliko kavarno na Glavnem tr^gu, pit kavo. Mati jim je branila, jih svarila, a Micke niso ubogale — šle so. V kavarni se je svetlikalo, da je jemalo Mickam pogled. Kavarnar jih je kregal, a Mioke so ostale neizprosne ter si vkljub vsera grožnjam naročile kavo, popile jo, pla6ale in odšle živ.e, vsaka s svojo glavo^ Rekel sem, ako vam bi povedal to p.ovest, bi rekli, da je pravljica, tako skrivjiostno, tako feudno ie giasi. Pa ni ne pravljiea, tudi bajka ne, (emvec prava, resniS.na ]X>vest, kakor se je dogodila v norem pustnem 6asu. V mestu. so priredili slovenSki rokodelci veliko pustiio veselico. Reditelji so si dolgo casa belili glave, kako bi privabili Ijudi, pove6ali veselje na veselici in pomnožili denar v blagajni. Sre^ala jih je sre6na misel, da so se spomnili vrlega pevskega zbora iz bližnje vasi. Naprosili so ga in pevski zbor, pri katerem so prepevale naše 3 Mioke, se je zadovoljno odzval, Pevci niso prišli le pravočasno, ampak oeU) pred Sasom v mesto, tako,, da so morale Sakati 'Mioke ve6 kot 2 uri. Kaj naj počnejo, da si prikrajšajo 2akanje? Knezova Micika, ki je pela sopran, si je izmislila nekaj prav čudnega. "Morda je bil njen predlog zato tako čuden, ker jo je holela glava, morda zato, ker je bila nemirna radi nastopa pred mestnim obCinstvom; naj že bo kakor Iio6e, Micka je predlagala: ,,Boii me glava. pojdimo v kavax.no p't kavo"> Obe tovarišici sta jo pogledali, kakor bi je ne bdli še nikoli videli, Mickina mati pa, ki se je tudi nameravala pridružiti poslušalcem vrlega zbora, je dejala: ..Ali si ob pamet, da govoriš kaj takega?" TovariŠici sta se spogledali in na tihem pritrdili niaterinim besedam, Micke pa ta obsodba ni prestrašila, niti zbegala; popolnoma resno je ponovila: ,,Pojdimo v kavarno, vsaj za 6etrt ure". ,,Da nas naženejo", menila je prva Micka, kateri je na6rt nekoliko ugajal. ,,Se v sobo ne pridemo", sodila je druga, ld je bila manj korajžna. ,,Denar imainio, kaj nam morejo", opaminjala je zopet Knezova. ,,Kavarna je vendar za gospodo", govorila je mati, ,,za kmetske ljudi tam ni mize", ,,Zakaj ne, ali nimasmo mi istega denarja ko gospoda ln kavo mi ravno tako radi srebljerao kakor 0ni? Vrat nam ne bodo pokazali kar tako." ,,'Oh, 'Micka, jaz kar ne g,rem", vzdihiovala je prva tovarišica. ,,Jaz pa že celo ne", namrdnila se je druga. ,,'Gremo v Rokodelski Doim", svetovala je mati, ,,Se naveli^ali se ga boste. Glejte, še 2 uri imamo 6asa, zakaj ne bi napravile šale ter pogledale v kavarno, kakšna je od znotraj," Mickina prepri6evalna beseda je napravila velik utis; obe tovarišici sta za5eli prevdarjati in razmotrivati ua tiliem, kaj b!; bilo, ako bi šle v kavarno, Veliko razlogov je bilo proti kavarni, za kavarrio le nekaj in Še ti bolj borni. Knezova je kmalu uganila, kaj se godi v tovarišicah, zato je sklenila, napraviti glavrii napa'd na nasprotujofo trdnjavo. Previd.no je za6ela govoriti: ,,PosluŠajte rae! Na6rt je res nekoliko 6uden in ne.navaden; toda pomislite: Ali ni zdaj predpust, 6as 9ale in noroev? Zakaj ne bi napravile $e me tri nekaj šaljivega, nekaj posebnega, Semur bi se laliko pozneje smejale? Moj na6rt je ta-le: Mi tri gremo v kavarno, naroSimo si kavo, plaSamo jo in odidemo; seveda se mora.mo pri tem držafci korajžno in neustrašeno, Pojdimo!" Led je bil prebit, tovarlšici prldobljeni, le mati je odkimavala z glavo ter govorila bolj za-se: ,,Nori svet, nora mladina! Kaj vse si ne izmisli!" Nato je rekla h6erki: ,,Ce vas tn naženejo, se vam bom smejala. Bodite vendar pametne;" .,'Oh, pametne pa 5že", vskliknile so vse tri kakor bi bile razžaljehe, da jih mati opominja s pametjo. Ta. razlog in pa navdnšena beseda Mickina sta povzroSila, da so bile vse tri pripravljene, lti pit kavo v vzliko kavarno na Glavnem trgu. (Dalje DriEodnJig.)