V L.J MARIBORSKI Cena 1 Dir tTredntttro in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11, tet 3440 in 2465 / Ljubljana, Knafljeva at. 5, tel. S123, ms, 3124, TO ta *128. / Uhaja razen nedotje in praznikov vsak dan in stane mesečno dostavljen na dom 12 Din, prejeman v upravi ali po pošti M Din. / Ogiasi po cenika. / Oglase sprejemata todi uprava »Jutro« in »Sloven-sfcega Naroda« v I^oMjanL / Pottni čekovni račun St 11.409. / Posamezna štev. 1 Din. „ JUTRA" Iz tabora mariborskih gozdovnikov Gozdovniki so nam znani že od prej, najbolj pa nam bodo v spominu od lanske njihove razstave na »Mariborskem tednu«, ki je bila nadvse uspela. Kakor vsako leto, tako so tudi letos od-Sli naši gozdovniki na letno taborjenje. Tokrat v Martuljek na Gorenjskem. Letošnji tabor je slika desetletnega intenzivnega dela, kajti »Jugoslovenska gozdovniSka liga« m z n jo naši mariborski gozdovniki, obhajajo svojo desetletnico, Gozdovniški pokret je prišel k nam s Češkoslovaške in ga je prvi propagiral g. Hinko Pajer, inženjer v Ljubljani 1 1923. Leto nato je bila osnovana prva go-dovniSka organizacija v Ljubljani, ki je sto- ji se ne morejo načuditi snagi in redu. Tabor dela videz male vasi, ki je lepo postavljena okrog taboriščnega ognja. V ospredju so totemi in okrog ognja sedeži, vsi lepo poslikani. Notranjost šotorov je urejena praktično in obenem okusno. Vsi imajo dvignjene postelje police za knjige in razne potrebne drobnarije. Vrvi, klini in kladiva, pa pod posteljami- pleza In iki govorijo, da ao tu doma plezalci naSih gorskih strmin in sten. Vsakodnevno opravilo vršijo dežurne družine, ki imajo tudi nočno stražo. Za taborom je kuhinja, kjer se polnijo želodci in kjer je menda najbolje, ko kub« Mira, tako so vsaj rekli. Izmed družiti se najbolje odlikuje dni- v >•? pila v stike tudi s poljsko ki angiežko go-zdovniško ligo. Leta 1925. je btl prvi gozdovniški tabor v Kamniški Bistrici in osnovana je bila Jugoslovenska gor.dovniška liga, ko so njeni rodovi bili ustanovljeni tudi v Mariboru, Ptuju, Celju in drugod. Odslej so =« vršila vsako leto taborenja po rastnih krajih naše države. Radi pomanjkanja denarnih sredstev se ni mogla vršiti potrebna reklama za organiziranje novih rodov tudi izven naše banovine, čemur se je pa odpomoglo sedaj in so v pripravi novi rodovi v Beogradu, Skoplju in Sarajevu. Sedaj šteje »GozdovniSka liga« že preko 1000 članov in razpolaga z velikim številom šotorov, raznega orodja, ki je na taboru potrebno, knjižnicami in, kar je najvažnejše z dobro voljo do dela in optimizmom. Svojo desetletnico so gozdovniki obhajali v taboru mariborskih gozdovnikov v Martuljku, kateri so prisostovali zastopniki češke in bolgarske lige. Ob tej priliki je zastopnik češke lige odlikoval g. Frana Klojčnika za njegovo požrtvovalno delo, lei ki ga je izvršil v teh letih in ki ima največ zaslug, da se je gozdovništvo razširilo pri nas ter da so tabori že nekaj let sem naravnost vzorni. Pripomniti je treba, da je tudi lanskoletna razstava na Mrk t. njegovo dejo. G. Klojčnik je vodil tudi letos ob desetletnici mariborski gozdovniški tabor in je imel obenem vodstvo nad ostalimi tabori, ker je liga imela skupno taborenje. Tabor naših mariborskih gozdovnikov je naravnost vzoren. Razni gostje in letoviščar- £lna »smrdokavr«, ki šteje same plezalce a tud! one, ki hnajo velike sklede in žlice in Jhn jo treba dvojni obrok. Po večernem Zbora prične ob ognju taborna zabava. Spored je kajj različen. Pevske točke, pripovedovanja, šaljivi nastopi in plesanje kola se vrstijo, vse pa poveže z dobro namazanim jezikom »Veliki ogenj« ali po domače »Gustl«. Njegova desna roka je Tone in menda je bilo največ smeha,ko sta Gustl in Tone lezla na špik. Pozabiti pa ne smemo plesa črncev in amerikanske brivnice, pa raznih čarovnij Velikega ognja. N a predvečer desetletnice je bila ob ognju akademija z zelo bogatim sporedom. V zadnjem času zabava pri ognju lnR- Stane s kokodakanjem, krulenjem in sličnim. V taboru je tudi nekaj mladih umetnikov slikarjev in kiparjev, ki imajo tu hvaležno polje za svoja dela. Starešinstvo pa vrši nad vsem g. učitelj Matelič, ki je kakor skrben očka. Omembe je še posebej vredno to, da tvori večino taborečih deklet in tudi fantov iz vrst učiteljskega naraščaja, absolventov srednjih šol in nekaj učiteljev. Tako je tabor slika vseh mogočih profesij, a se vse lepo skladajo med seboj. Za naš mariborski teden pa skrbi nepogrešljivi kiosk v taboru, ki vabi z zelenimi plakati, vsem gostom pa, ki prihajajo v tabor deli taborovodja prospekte Maribora, M. T. in Pohorja. Jasno je, da tudi »Večer-nik« ne manjka, saj jim dnevno prinaša novice iz domačega kraja. J.Z. Zborovanje brez govorov Kongres gluhonemih v Mariboru Preteklo soboto zvečer se je vršil v Narodnem domu mednarodni kongres glohonemih, kateremu je prisostvovat lo okrog 60 gluhonemih iz vse države, prišli pa so tudi delegatje zveze gluho* nemih iz Avstrije. Zborovanje, ki je trajalo 4 ure, je otvoril in vodil pred* sodnik zveze gluhonemih v dravski ba* novne g. Alojz Uršič. Uvodoma se je spomnil tragične smrti blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Uedini* telja, kralju Petru II pa se je bila od* poslala vdanostna brzojavka. Sledila so poročila raznih funkcionar jev, in siccr je podal tajniško poročilo Konrad Ur* šič, blagajniško pa Bogomir Sagaj. Dru štvo gluhonemih za dravsko banovino izkazuje v preteklem letu 10.369 Din dohodkov in 7.065 Din izdatkov. Sledi* le so volitve in je bila izvoljena nasled* nja nova uprava: predsednik Alojz Ur* šič, tajnik Konrad Uršič, blagajnik Bo* gomir Sagaj, vsi iz Maribora; za odbor* nike pa so bili izvoljeni: Kac (Ruše), Kurbus (Pobrežje), Kranjc (Nova vas), Goričan (Pragersko), Barometler n Še* rona (Ptuj). V nedeljo dopoldne so si zborovalci ogledali Mariborski teden, včeraj pa so napravili izlet v Rogaško Slatino in Celje. Ljubljančani pridejo!!! Za nedeljo pripravljajo Ljubljančani veliko ofenzivo na n--? an nameravajo uničiti vinsko razstavo Ljubljana, 6. avgusta, r. Kakor je izvedel vaš dopisnik, pripravljajo Ljubljančani prihodnjo nedeljo veliko ofenzivo na Maribor. Malo jih grize zavist nad lepo uspelim Mariborskim tednom, ld s svojimi prireditvami odjeda čast in slavo Ljubljani in njenim »vele« — sejmom, še bolj pa jih podžigajo dobre izkušnje in lepi spomini njihovega prvega izleta v prelepo obdravsko prestol ni po lanske jeseni. Ko so slišali, da so na Mariborskem tednu častno zastopane todi 9>Mwiw grtfto s wo>> pre- Žlahtno kapljico, so prijatelji Slovenskih goric, (vnlgo dobre kapljice) takoj sklenili, da jo mahnejo v Maribor. V ljubljanskih Hstfh je danes že izšel poziv k čimstevilnejši udeležbi. Iz Ljubljane se odpeljejo v nedeljo zjutraj ob 5.20, v Maribor pa pridejo ob 9.10. Upamo, da jih boste Mariborčani gostoljubno sprejeli ter jim z dobro kapljico splahniti sleherni prašek ljubljanske zavisti ter znova zapečatili trodtchmaJno prijateljstvo »Kranjcev in Štajercev«. Slovesna otvoritev in pozdravni večer Na dvorišču unionskega gospodarskega poslopja, ki dobro služi letošnjemu Mariborskemu tednu, je bila kakor smo že poročali, v soboto popoldne slovesno otvor-jena Iilil. državna razstava psov vseh pasem. Otvoritvi so prisostvovali po-dban dr. Pirkmajer, mestni župan dr. Lipold, okrajni glavar dr. Senekovič in mnogi drugi ugledni tujci in domačini. Navzoče je pozdravil predsednik in vodja razstave upokojeni fiir na/nčni nadsvetmik g. Ivam Rostan. V svojem nadaljnjem nagovoru je orisal tehnično plat in terazil veliko veselje nad velikim številom tujih ra-zstavljalcev, zlasti Avstrijcev. Omenil je, da bi število bilo Se mnogo večje, če se ne bi bile pojavile v zadnjem času neprijetne ovire, ki so preprečile, da raso mogli priti tudi iz drugih dežel. Tucfi na pozdravnem večeru v dvorani piri »Merami« je imel uvodno besedo klubov predsednik g. Rostam, naikar je k uspehu čestital vodstvu in organizatorjem mestni župan g. dr. Lipold. Spregovoril je tudi ravnanj g. Klobučar iiz Maribora, v imenu inozemskih razstavljavcev pa se je zathvalffl m vabilo in prijazen siprejem predsednik OiEIKV profesor ch\ Karl Witze!huber z Dunaja. Ocenjevanje razstavljenfii Takoj po otvoritvi je priloela določena komisija ocenjevati pse *n je ocenjevanje trajalo tik do zaključka raastave do dragega dne dopoldne. Vodstvo razstave )e bilo v rokah predsednika Iduba hrama Ro-stana, njegovega namestnika upokojenega kapetana Teodorja Dreniga, tajnika Josipa Dermote, blagajnika ravnatelja Franc« Milavca in živinozdravnica Joieta Kelnoa. V sodniški komisiji »o MIJ: prof. dr. Kari WitzelhubeT z Dunaja, Dragotin KfobaGar iz Maribora ter trgovec Anton Schuster ic Ljubljane, v ocenjevalnem odboru pac Joafp Dermota za službene pse, Teodor za športne pse, .Alojzij SmerkoJ pa m nemške ovčar*. VabSa v častni boaštt, so m med drugimi odeva® župan dr. HpcM, bri-gadni general HacdžSt, senator PH župan Golot*, okraj« f$avarj» kovič rn Makar, ravnaje#} Looe, rvaircni »»»s AH nisva fletna ‘t Tretia državna razstava psov pod pokroviteljstvom N j Vis. kraljeviča Andreja Elitna prireditev Mariborskega tedna Razstavljenih je bilo 149 lovskih in športnih psov 27 pasem — Odlično ocenjenih 43 Naslov »Prvaka Jugoslavije • Maribor" si je priborilo 18 psov — Za mednarodno prvenstvo v lepoti je izbranih 14 psov, med njimi jugoslovenstci nacionalni pes. ifii ski ovčar „De£ko» Med letošnjimi razstavami Mariborskega tedna je bila nedvomno najpri-vladnejša III. državna razstava psov vseh pasem, ki jo je organiziral ljubljanski Klub ljubitejev športnih psov pod pokroviteljstvom Nj. Vis. kraljeviča Andreja. Letošnji Mariborski teden je bil tako počaščen % najvišjega meeta, obenem pa je razstava utrdila in povzdignila sloves naših ljubiteljev psov in sloves našega obmejnega Maribora, saj je imela popoln mednarodni značaj, ker je bila skoro tretjina razstavljenih psov tujih in so bili med njimi raz-stavjeni psi celo iz Anglije in Amerike. Priznani inozemski strokovnjaki so se silno laskavo izražali zlasti o naših domačih razstavljenih čistokrvnih psih. Prehvaliti niso mogli dobrega in bogatega razstavljenega materijala ter so se naravnost navdušili za pri »no jugoslovensko pasmo ilirskih ovčarjev, ki so jih z veliko požrtvovalnostjo vzredili ljubljanski ljubitelji športnih psov. Za razstavo je bilo silno veliko zanimanje in je dosegla popoln uspeh. Maribor je dolžan vso zahvalo Klubu ljubiteljev športnih psov iz Ljubljane in nekaterim agilnim Mariborčanom, da je razstava tako sijajno uspela in ustvarila vse pogoje, da bo odslej stalno organizirana ob priliki Mariborskega tedna vsako drugo lečo. Razstavišče sicer ni bilo najidealnejše, vendar pa naj razstavljalci blagohotno upoštevajo, da je bila to prva šola za Maribor. Izredno velik interes za razstavo in ljubezen do razstavljenih živalic pa naj jim bo v zadoščenje. uradnik Gilly. veletrgovec Pintar, ravnatelj Pogačnik ki Tavratelj Krejčd. Razstavljen; psi so bili razdeljeni v dva kroga, v lovske in športne pse. Komisija je ocenjevala pse le po njihovi zunanjosti. Odlično ocenjeni psi so dobili modre pentlje, prav dobro ocenjeni rdeče, dobro himene, povoljno zelene, zadostno ocenjeni pa bele. Ocenjevanje se je vršilo po mednarodno priznanih pasemskih zmakfh. Psi, ki so bili najmanj dobro ocenjeni, so do-biSi klubovo diplomo in kolajno Mariborskega tedna. Odtočno ocenjeni psi posameznih pasem pa so dobfH zaTadi svojih izred-nlh vriin naslov: »IPtrvak Jugoslavije — Maribor 1935«. Mimo tega pa je komisija določila nekatere odlično ocenjene pse in prvake za razstavo mednarodnega prvenstva v lepoti, ki bo v Bruslja. * Razstavljenih in ocenjenih je b*k> skupno 149 lovskih in športnih psov. Med njimi je bilo 40 tujih. Odlično ocenjenih je bilo 42, prev dobro 34, ostaili pa dobro, povoljno in zadostno. Med lovskimi psi je bilo odlično ocenjenih 30, med športnimi pa 32. Naslov prvaka Jugoslavije 1935 si je priborilo 18 psov, 9 lovskih in 9 športnih. Za razstavo mednarodnega prvenstva v lepoti je bilo izbranih 14. Od jugoslovanskih psov »ta •bila določena za mednarodno razstavo le dva, m sicer: Prvak Jugoslavije »Dečko — Mirnski, ilirski ovčar, kn si je priboril že teni prvenstvo v nagi državi, v Avstriji in ItaRjL, fe psarne Orfje, last SkofjeloSkega župana to notarja Steva Sinka ter prvak Jo-gnslavaje v pasmi SeaJvhamterijerjev, »lAle« last K. KmrietSuaa k Zdenčrne. Za razetamo *a mednarodno prvenstvo v kupo*! Je dolo-98(110 ♦uk pes, M st je predhodno priborM državno prvenstvo v treh državah na štirih razs tavah in ki sta ga ocen Ha najmanj dva razfična sodnika. Prvak Jugoslavije »Dečko^Mirnsfci Med jugoslovanskimi lov%inri pH ■ p »iboril prvenstvo le lovsfai terijer last g. Viktorja Medena » I^aUJane, jugoslovanskimi športnimi psi pa mano 1» omenjenega in fo pm »Piu-Jik kr, pasme »ChovOhevc, Int (fe. M nžka ia Gel ja. Med inoaemskimi lovaMmi psi m> K ptl* iboriM naslov prvaka Jingoriavije 103B nalednga: reeatBi jestoe&mr fent viStepa sv«tnilta R. Pocihwt)a fc Novovigofena }n«oslovea- ea, ginAndhta Moatea^cga T ^ dkasfcem tataredn in psiaa v nem hbbtoAi tar retnsta »nhatertjga ja Jb-meotec to prtw lOriam*, vtn )wt drjOteto-sa k Oradea; uadaAJe Mca tortteirka >«o-ftk, M E&afcete Oofcaove % Diubbj*. AnAAS tee^er ^edunm«, inet T Invirara k to ta* R. WwJd«ia k p-i so « pribor* nartov prvaka Mfnefcmv; opififi xm toOt pZTZZa }%Z ^ J« ««*k!eterijerita srn- ca im* Karto Uefefca iz Beijaka, namaka bcft»MQa lOartbc, kat Harofcia Prf metto k Beoinka to J«k»da<, \etA *. mentom k Bkm ter pe*ei*fcj ^ >«,. run», last giroffioe Oasafi-Casato iz Gradca. ±mm - _____ Razdelitev nagrad Po končani ocenitvi je komisija razdelila deeet lepih nagrad, ki jih je darovala deloma zadruga »Mariborski teden« Nagrade so debili: Pocher iz Gradca, Elizabeta Crohs z Dunaja, Šink iz Škofje Loke, dr. Ogrina Iz Gradisa, Pavla Jettmar iz Gradca, Marija Pirichova iz Ormoža, grofica Casati-Gasate iz Gradca, T. Irving iz Londona, Komel ius iz Zdenfitae »n Karl Lielek Lz Beljaka. Obenem je komisija razdelila odliSno ocenjenim diplome ter zlate in srebrne ' olajne. Zanimiva produkcija policijsko dresiranih psov Zanimiva produkcija policijsko dresiranih psov Višek raze ta ve je bila produkcija policijsko dresiranih psov, ki je privabila na razstavišče tisoče obiskovalcev. Prostor za produkcijo je bil tesen, vendar so posamezne točke izvajati dresirani psi brezhibno. Produkcija je navzoče občinstvo naravnost navdušila in so bile, pametne živalce deležne dolgotrajnega ploskanja. Pokazala je, kaj zmore umna in amaterska dresura psov, pokazala pa Je tuidii, kako zvest prijatelj človekov je pes. Produkcija je navdušila tudi tujce in tuje strokovnjake, ki niso Medili e priznanjem in pohvalo. najpametnejši pes v Jugoslaviji Pni produkciji v .policijske ... ——me namene, dresiranih psov je sodelovalo pet dresiranih peov, ki so najprej brezhibno izvedli apeleke vežbe, nato pa se izkazali za najizvestejše pomagače v obrambni in varnostni službi. Skupno so izvajali apel-eke vežbe pod spretnim vodstvom g. Franca Goriupa iz Celja njegov nemški ovčar »Bes«, ki je pokazal in dokazal, da je najpametnejši pes vse Jugoslavije In ki ga je vodila Gorinpova Somjica, nadalje »Pengo- vov doberman« »Rese«, iz Konjic, žilav-skyjev doberman »Tell« in Rožančev ruski hrt »Volga«, ki je vse tri vodil Goirlnpov Erik. V obrambni in varnostni službi sta se pri izsleditvi in eekortiranju zločincev mimo žo omenjenega »Besa« sijajno izkazala tudi »Rese« in »Tell«. Silno zanimivpaje bil dogodek, ko je »Bes« pni produkciji v varnostni službi takoj spoznal svojega dobro maskiranega gospodarja g. Goriupa in ga ni napadel na povelje svojega vodnika. Kot izvrstnega ee je izkazal nadalje amatersko dresiran nemški bokser »Ris«, last g. Franca Milavca sin lz Ljubljane. Odlično je izvedel vee apeleke vežbe pri katerih ee je povzpel.tudi na visoko lestvo. Prav tako odličen pa je bil tudi v obrambni in varnostni službi. Goriupov »Bes« in Milavčev »Ris« sta bila odlikovana za svoja odlična Izvajanja s srebrnimi kolajnami, oba dobermana pa z bronasto, ki jih je kot nagrado določil klulb ljubiteljev športnih psov. Posebnosti In zaključek razstave Vsi razstavljeni psi so bili lepi eksem-plarjl, najboljše pa ee je med njimi postavil pač Šinkov ilirski ovčar »Dečko«. Vee ga Je gledalo to občudovalo. Saj pa je »Dečlko« tudi že štirikratni državni prvak to ee bo še letos v Bruslju meril na razstavi za svetovno lepoto. Veliko pozornost na razstavi je vzbujal tudi ameriški šampijon, nemški bokser »Gerik«, ki je že dvakrat potoval iz Amerike v Evropo in bo v kratkem priboril še evropski šampijonat. V ospredju zanimanja sta bila prav tako perzijska hrta »Harun« to »Princesa Guelna-re«, ki predstavljata precejšnje bogastvo. Precenjena sta namreč vsak na 30.000 dinarjev. Po zaključku produkcije je bila zaključena tudi razstava. Zvečer je bil v lovski sohi hotela Meran poslovilni večer, ki je potekel v najlepšem razpoloženju. nBobiM posluša po radiju poročilo o razdelitvi nagrad Bobi je krasen pes - - ... toda prvo nagrado je dobil dragi Tujskoprometna, vzgojna In znanstvena znamenitost Mariborskega tedna Kdo bi ed mislil? In vendar je raani-ea, pa še prav razveseljiva povrhu, da upokojeni šolnik, ki je v eni osebi čebelar, jamar, topograf in turist tudi v pokoju ne da mira in uči s svojim neumornim delom celo znanstvenike. Je to brez ovinkov povedano — popularni Joeip Pajtler, nadučitelj v pokoju. Kakor je javnosti že površno znano, je tad&l v merilu 2.6 mm - 1 km tako pre-gedno topografsko karto, da ee je u-gleden vojaški dostojanstvenik izrazil prav izrazito: ...Pa ovo je generalka nadeg Pohorja...«. Pred 10 leti je bila prava senzacija, bo ao Mariborčani videli prvi pohorski relief, kajti do takrat j bila taka stvar — španska vas. Prav razveseljivo pa je, da ima stari Paijtlerjev relief že mnogo »tovarišev« tako prekmurskega, banovinskega, slo-venjegoriškega in tudi pohorskega. A neutrudni večni mkudenič — kljub 6 križem — je svoj prvi relief, ki je bil drugim smernica, tako temeljito izpopolnil, da ee mu divi vsak strokovnjak od strogega profesorja pedanta pa do zagorelega štabnega odicirja... Kar je res, je res in ne more nikdo utajiti 1!! Ta plastično nazorni relief pa nima samo pomena za prehodne razstave, ampak ima svojo praktično vrednost zaradi zmanjšane velikosti 69 x 45 mm za vsako šolo, planinsko kočo in železniško postajo ter ustanove, ki imajo pod svojim okriljem zaščito in proepeh tujskega prometa. Prav značilno za re sno in zdravo misenoet našega ljudstva pa je dejstvo, da je pohorski kmet že naročil tak relief... Je sicer prvi, a drugi bodo gotovo prišli za »zanikanim kmetom«. Dopisnice z reliefom, ki so prava »generalka« o Pohorju, ki je turistični ponos cele države in severne meje, imajo mnogo odjemalcev. Kakor čujemo, nas hoče neutrudno snujoči g. J. Pajtler kmalu presenetiti z enakim reliefom, ki pa bo obsegal še Kozjak (Kubansko) in vso severno mejo... Tako v tihem dela in snuje možak, o katerem bodo morda še-le zgodovinarji vihteli kopja, kaj je napravil in kaj — zagrešil... Boben. Borfia za rekorde v Mariboru Plavanje Je mnjtgpftl in najbolj razširjeni ljudski šport. Vroče poletje privablja tisoče ljudi na bregove rek in v kopališča. Kak užitek nudi hladna kopel v vročih pasjih dnevih, vsakdo dobro ve. Imamo pa poleg kopalcev te poseben kadet plava-čev ,«nlh, tu gojijo plavanje kot športno panogo. Te lahko vidimo dnevno v bane-nfh piri treningu. Ond trenirajo vsaik svoj specialni način: ta crawl, oni prano, tretji hrbtno. To so trije najvažnejši načini plavanja. V najnovejtem času se uvaja kot posebna vrsta pranega plavanja tako-zvami »butterOjr stjtec, ki pa se afeoro pireoej rariBcuje od navadnega pesnega plavanja. Na tekmah nastopajo ptavačl in pkava-«©e drijeneno; do 16 teta kot Junlorjl in dalje kot seniorji. Juniorji imajo v svojih vmstato vedno nove porajajoče se talente. Zato se vsakokratne juntorahe tekme re- vija novih, mnogo obetajočih moči. Tl izpolnjujejo svoje znanje, da dosežejo kot seniorji svoje največje uspehe. Rekorde postavljajo 20. letni plavačl, ko so na vlaku svojega raovoja to moči. Kljub temu pa so juniorafke tekme zanimivejše, ker se mladi plavačl z vso borbenostjo ta ognjevitostjo svoje mladosti poženejo v borbo do zmage ril častnega poraza. Jundorsko državno prvenstvo, ki bo letos v okvirju Mariborskega tedna na Mariborskem otoku, obeta biti po udeležbi to jakosti nastopajočih eno izmed največjih to najzamfemivejBlh prvenstev zadnjih tet. Vsi obmorski ta sladkovodni klubi so že v potonem treninga. Rezultati tekem nam kažejo odhčno farmo tako posameznikov, kakor tudi moštev. Vestno ta resno se pripravlja na mariborske tekme mladina, ki je v vsakem klubu jedro iz katerega izhajajo rekorderji. Waterpolo je najlepša ta borbeno najza-niimivejša igra v vodi. Neverjetno hitra ta kombinacij polna igra popolnoma prevzame gledalca. Z največjim zanimanjem sledi poteku igre to živo »druka« za svoj klub. Velike zasluge za razvoj vvaterpola. ki se da primerjati s hokejem, imajo Angleži. Oni so pivi pričeli igrati to igro ta sicer že leta 1869 (takrat o crawlu še Za časa Mariborskega tedna VELIKI KAVARNI dnevno KABARET KONCERT PLES ni bili niti govora). Londonska plavalna zveza je prva izdelala pravila, ki pa so bila še zelo primitivna. Na kontinent so prinesli to športno panogo Nemci, ta sicer leta 1894. Za nadaljni razvoj je bilo potrebno mnogo časa in truda. Največji razmah je dobil waterpolo s prihodom crawla. Ta hitri način plavanja je omogočil hitrejši razvoj igre. Leta 1968. so vzeli waterpolo tudi v program olimpijskih iger. Sedaj so najmočnejše moštvo Evrope to sveta sploh Madjari, ki razpolagajo z obilico odličnih igralcev. Najboljši madjarski klubi so z mnogimi gostovanji propagirali waterpdlo po svem svetu. V Jugoslaviji je SK Jug iz Dubrovnika večkratni državni prvak in reprezentant. S svojo odlično igro to borbenostjo si je pridobil tudi mednarodni sloves. Pravila za to igro so zelo stroga in ne dopuščajo surovo igre, pač pa dovoljujejo ostro borbo s protlvnikom, kadar ima ta žogo. Igra se takole: obe moštvi zavzameta svoje mesto v vodi tik ob golu. Sodnik zažvižga ta vrže žogo v sredino igrišča, ki je do 28 m dolgo in do 18 m široko. Na žvižg zaplavajo igralci na žogo ta skušajo doseči nasprotni gol, analogno kot pri nogometu. Igra se dvakrat po 7 mtaut to se čas za morebitno prektajenje igre podaljša. Na letošnjem državnem prvenstvu v Mariboru bomo imeli priliko videti lep turnir za prvenstvo države, na katerem bodo nastopili juniorji najboljših jugosio-venskih klubov, med njimi tudi Jugaši. Kajaške tekme na Dravi Razpis kajaških tekem za prvenstvo dravske banovine na Dravi — Proga Fala -Maribor — Zanimiva prireditev v okviru Mariborskega tedna Veslaški klub v Mariboru to Kajak klub v Ljubljani priredita v okvirju Maribor, skega tedna dne 11. avgusta 1935 Kajak tekmo na Dravi na progi pri Fali do Maribora, prostor veslaškega kluba. Dolžina proge je 18 km. Tekmuje se za prvenstvo Dravske banovine. Začetek tekme je ob 10. dopoldne na Brodu pri Fali. Tekma se vrši v sledečih kategorijah: a.) Leseni kajak dvosedežniki, b.) Leseni kajak enoaedežniki, c.) Zložljivi kajak dvosedežniki, d.) Zložljivi kajak enosedežniki, Pravico tekmovanja imajo vsi člani veslaških ta kajak klubov. Vozi se v klubovih ta pod klubovo zastavo, žrebanje številk se vrši na startu dve uri pred začetkom. Vsak tekmovalec vozi na lastno odgovornost. Vsa proga se vozi brez prtljage ta za zložljive kajake brez krmila. Prvak je oni, ki prevozi celo progo v najkrajšem času. Prvak more postati le jugoslovanski državljan. Starta se v razdobju ene minute ta to: leseni kajak dvosedežniki, leseni kajak enosedežniki, zložljivi kajak dvosedežniki to zložljivi kajak enosedežnih!. Razdobje med lesenimi ta Zložljivimi kajaki znaša 10 minut, med eno ta dvosedežniki pa po 1 mtaoto. Tekmovalna Mariborskem otoku vodi po desni strani. Cilj je ob veslaškem klubu v Mariboru na levi strani Drave iznad cestnega mosta. Nagrade so sledeče: Vsi tekmovalci 1. 2. to 3. mesto v vsaki kategoriji dobe plakete z napisi, če je v eni kategoriji manj tekmovalcev nego 6. dobe plakete le prvo ta drugo mesto, če je v eni kategoriji le en tekmovalec, ne more tekmovati. Prehodni pokal, darilo veslaškega kluba v Mariboru dobi čoln z najboljšim časom dneva. Prehodni pokal se dobi za stalno če zmaga isti čoln z istimi tekmovalci dvakrat zaporedoma ali trikrat s presledkom. Prijava za tekmo se more izvršiti piri veslaškem klubu v Mariboru, kajak klubu v Ljubljani to Zagrebu. Prijavnina znaša po Din 10.— za osebo. Gostje so prijavnine oproščeni. Zadnji rok prijave je dve uri pred startom na startu. Vodstvo tekme obstoji iz Vrhovnega sodnika, starterja to zapisnikarja na startu, kontrole pri Viltušu to Mariborskem otoku ,dveh sodnikov to zapisnikarja na cilju. Skupen odhod tekmovalcev na start je dne 11. avgusta 1936 ob 5.44 uri z vlakom na Falo. Sestanek na glavnem — -L ivmuvrumuu ■ n vxunv/iii xxa. J.' OUV, K. proga vodi po glavnem toku Drave. Pri | kolodvoru v Mariboru Drobiž iz mesta in okolice „Grem slikat" Poslednji trenutki profesorja Antona Gvajca BLaigopofcojnd prof. ta akad. slikar Anton Gvtajc, o katerega nenadni smrti je »Jutro« že pisalo, je bol do poslednjega trenutka čil ta zdrav. V soboto je vstal kmalu po 5. uri, kar sicer ni bitk njegova navada. Na vprašanje postrežniice, zakaj tako zgodaj vstaja ta naj raije počiva, je odgovoril: »■Grem slikat...«. Predlno pa se je odpravil v rnJodio jutro, iskat motivov v lepi bue-žički okolici (hotel je dovfSti 10. sliko kot zaključek svojega enomesečnega bivanja na počitnicah v Brežicah) mu je nenadoma postalo slalbo ta se je vsedel na divam In umri, zadet od kapi... OdSla je kristalno lepa duša v Večne poljane — slikat... Kakor izvemo iz kroga najožjega sorodstva je dovršil na svojih počitnicah na pragu svoje 70. letnice 9 krasmiih slik iiiz okolice Brežic ta se je boš odpravljal, da zapusti Brežice ta se poda v svoj ljubljeni Maribor na »Teden«, ki je lami razstavljal njegove vsestranske umetnine. Izpolnila se mu je želja: Pripeljali so ga mrtvega in bodo danes v torek ob 16. iznočili zemlji, katero je ljubil % bafctjo goreče ljubezni. Ave amima pi«! Iz dri. prevdništva. VSšji državni tožilec dr. Zorjem se je vrnil z dopusta ter včeraj zopet prevzel svoje posle. —m Modna revija. Modna predvajanja, ki zbujajo zlasti med ženskim svetom Obilo zanimanja, bodo v tekočem tednu po naslednjem razporedu: torek, 6. av- gusta ob 16.30 to 20.30; sreda, 7. avgusta ob 20.30; četrtek, 8. avgusta: ob 16.30 to 20.30; petek, 9. avgusta; ob 20.30; sobota, 10. avgusta: ob 16AO to 20.30 ter v ne- deljo, 11. avgusta ob 16.30 ta ob 20.30. —m Dr. Josip Vrtovec zopet ordinira. Maribor, Taittenbachovu ulica 2. —m Razstava pomorskih slik na Mariborskem tednu. V mali unionski dvorani razstavlja akademski slikan- Ljiubom.iT Na-kkS iz Spilita zbirko svojih slik. Razstava je odprta od 9. do 19. ure —m. Rojstva in smrti v mesecu jutiju. V Mariboru je bilo v preteklem mesecu 112 rojstev, in sicer se je nairodilo 62 fantov ta 50 deklic. V iistd doba pa je smrt pokosila 116 oseb, in sicer 57 moških ta 59 žensk. —m Kdo je storilec? Iz Doilgoš se je 22 letni vrtnarski pomočnik Jostip Amoš vra- čal domov. Ko je prišel mimo nekega grmovja, je nenadoma počil strel in je krogla zadela Amoša v desno nogo. Za neznanim napadalcem poizvedujejo orožniki. —m. »TovariS«... Prijatelj« Bardtaaind M. in Ludvik S. sta bila v Mariboru na naboru. Ko sta se vračala domov na Pobrežje je Ludvik segel v prijateljev žep ter mu izmaknil listnico z 180 Din gotovine. —m Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzeti zjutraj na prazen želodec čašo pri-rodme Franc-Jožefove grenčice.Registrirano od ministrstva za soc. olitiko in nar. zdT&vje S. br. 15.4-85 od 25. V. 1935. —m Poskusen samomor. 17 letna delavka Terezija Fried na Pobrežju ei je skušala vzeti življenje. Zastrupila se je z vodikom. V bolnici «o jo rešili. —m Zopet dva požara. Včeraj je gorelo v Spodnjem Dupleku. Zgorelo je gospodarsko in stanovanjsko poslopje posestnika Franca Drozga. V -Spodnji PiodoT&nio! v Slov. goricah pa je zgorelo poeetniku Jo-siju Haibtmgerju stanovanjsko poslopje ter vse seno -in gospodarsko orodje. —o Sokolsko društvo Maribor I. opozarja vso javnost na svojo veliko loterijo, ki jo prirodi 1. septembra na letnem telovadišču v Koseskega ulioi. Opozarjamo ob tieij priliki im prosimo vsa druga nacionalna društva, dla upoštevajo našo prireditev ter da ma ta dom ne priredijo nikafcih drugih zabav. Mariborski insorentje se naprošajo, da oddajo svoje oglase, namenjene za sobotno številko, najkasneje v petek opoldne pri mariborski upravi v Gosposki ulici 11, ker bi sicer radi okolnosti, ker se naš list mora tiskati v Ljubljani, pravočasna uvr- stitev ne bila mogoča. 60 vrst vin Prav posebna pažnja na Mariborskem tednu je posvečena vinski razstavi s pokušnjo. Seveda je to razumljivo, če pomislimo, kolike važnosti je za naše severno ozemlje vinogradništvo, od katerega živi toliko stotin ljudi. Zato mora ta razstava na letošnjem Mariborskem tednu biti res uspešna propaganda za štajerske vinorodne kraje,kajti to je glavni smoter vinske razstave, ki je združena s tradicionalno pokušn jo. Letos prireditev presega vse dosedanje, saj so vinski razstavi namenjeni povečani prostori, kar je pa tudi potrebno, ker bo na tej razstavi zastopanih okrog 60 različnih vin iz vseh vinorodnih krajev naše štajerske. Vsa ta vina bo razstavljalo okrog 30 vinogradnikov. Ocenjevalna komisija pod predsedstvom g. prof. Vojska je izjavila, da so razstavljena vina odlične kakovosti. Da pa je to dejstvo resnično, nam je jamstvo vodstvo vinske razstave v osebi g. prof. Vojska, ki je priznan vinski strokovnjak na mariborski banovinski vinarski in sadjarski šoti. Senzacionalen proces v Mariboru Odmevi habsburške propagande na našem ozemlju t Maribor, 6. avgusta. Pred velikim senatom okrožnega sodišča pod predsedstvom sos. dr. Tom-baha se je pričel danes senzacijonaM proces. Gre za obtožbo proti Ivanu Gabriču, trgovskemu potniku iz Maribora. Obtožen je, da je sodeloval pri akcžp, ki je stremela za nasilnim prevratom in za zopetnim podjarmljenjem slovenskih pokrajin, ki so nekoč spadale pod Avstro-Ogrsko. V času od 10. do 15. januarja t. 1. je imel v to »vrbo razgovore s svojim bratom v Gradcu, ki je aktivni poročnik Heirmvehra. Dogovo- rila sta se, da bosta vtihotapila v Jugoslavijo orožje in municijo ter ga razdelila med zaupnike, ki naj bi v primera basburške restavracije v Avstriji dvignili pobuno in spravili slovenske pokrajine zopet pod Habsburžane. Njuna namem pa je propadla, ker sta bila prenerodna in so ju že pri prvem poskusu tihotapstva zalotili in prijeli. Razprava je tajna le sodba bo javna. Za proces vlada v vsej mariborski javnosti ogromno zanimanje. Ker so glavni krivd skušali pridobiti za to akdjo tudi razne drage ljudi. VABILO na redni občni zbor Zadružne elektrarne v Ormožu r. z. z o. z., ki se bo vršil v ponedeljek, dne 12. avgusta 1935 ob 7. uri zvečer v dvorani gospe Skorčič Julijane v Ormožu. DNEVNI RED : 1. Otvoritev občnega zbora. 2. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo načelstva o letnem računu. 4. Poročilo nadzorstva o izvršeni reviziji. 5. Sklepanje o teh poročilih. 6. Sprememba pravil. 7. Nadomestne volitve v smislu pravu. 8. Razprava o finančni sanaciji. 9. Slučajnosti. Pripomba: V slučaju, da občni zbor ob 7. uri zvečer ne bi bil sklepčen, se vrši v smislu § 26. pravil ob pol 8. uri v istih prostorih in po istem dnevnem redu 2. občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem številu zastopanih deležev. MALI OGLASI STAnOVAnJA atoo, opremljaDO, tapo. Šteto, posebnim vbodom oddam alnemiu nanneStanou ati upo-ojenou takoj. Oddam tudi za Mia Mariborskega tedna eni bi dvema osebama, Maribor, triitarjeva 1*1» SfI. nad-tropje. 8899 »m mtajtega ------------ n stanovanje. Maribor, (drova oeafca MfH, m-»898 KAPITAL Hranilne knjižice L jul Ijameke kreditne banke, Hranilnice to posojilnice v Kočevju ter Celjske posojilnice Kopirno. Gotovina takoj. Bančno kam. zavod Maribor. 3404 lulicmrn iBČeta mesto ati kaj eHttoeea. Tfa-UMMi »Veternika«. RAZNO toajenim strankam ta otočim-stvu prav vljudno naznanjam, da nam se iz Vetrtojeike 'ulice M. preselil na šitev 5 ter se priporočam za nadaljni obisk. VSkitor Kos, modno krojaštvo. Vetrinjska ul. 5, Maribor. 3401 Licitacija najdenih predmetov bo, dne 8. avgusta ob 9. mri v običajnih prostorih na glavnem kolodvor n v Mariboru. 3406 Mnle 1 niti lislil! Zahvala Za obile dokaze iskrenega sočutja, ki sem ga prejela ob priliki izgube svojega soproga, gospoda JERNEJA PETKOSEKA železničarja se tem potom najsrčneje zahvaljujem. Posebno se zahvaljujem vsem njegovim tovarišem železničarjem za častno spremstvo, godbenemu in pevskemu društvu ter vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Žalujoča Marica Petkošekova. Maribor, dne 5. avgusta 1935. Zahuala Ob bridki in tragični izgubi mojega dragega in nepozabnega soproga •Briana &ranca vlakovodja državnih železnic in hišni posestnik si štejem v dolžnost, da se tem potom najtopleje zahvaljujem vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, kakor tudi za neštevilne izraze sožalja ter za poklonjene vence. Posebno se zahvaljujem njegovim ožjim tovarišem za častno spremstvo in pevskemu društvu »Krilato kolo« za žalostinke. Maribor, dne 3. avgusta 1935. Globoko žalujoča soproga in ostali sorodniki. DNEVNE VESTI — Odlični gostje v Hrvatskem Primorju. V Cerknico je prispel v nedeljo na počitnice trgovinski! minister dr. Milan Vrbanič z družino. V Cerknica je na počitnicah tu 41 znani učenjak prodleeor praSke univerze profesor Matija Murko. Bdvfii načelnik češkoslovaškega generalnega Srtaba in vodnja češkoslovaških fašistov, generai Gajda ee je že vrnil iz Cerknice v Prago, V Selce je pa prispel na počitnice znan! bolgarski politik ta pubMctet Kosta To-dorov. — Eksproprlacija zemljišča za železnico Koprivnica—Varaždin. Včeraj dopoldne se je pričelo na področju mesta Koprivnice obratovanje poverjeništva prometnega m'-n is trst va za etapropriaoijo zemljiSča, koder bo tekla nova želeonlca Koprivnica— Varaždin. Povabljeni so biti vwi laatoiiki v poštev prihajajočih parcel. — Velike letalske prireditve v Zagrebu. Od 1. do 8. septembra bodo v Zagrebu velike letalske prireditve, ki jih organi, žira zagrebSld Aeroput »Naša krila« v svrho propagande letalstva. V nedeljo 1. septembra bo otvoritev razstave letalskih modelov vseh sekcij Aerokluba. Mednarodna letalska federacija je lani na kongresu v Waahing,tomi sklenila, da bo letošnji kongres v Jugoslaviji. Delegati se sestanejo 6. septembra dopoldne v Zagrebu, pomoči se pa odpeljejo v Split in Dubrovnik, kjer bo svečana otvoritev kongresa. Prijavljenih je že 65 delegatov, ki bodo zastopali 24 narodov. 7. septembra se pridno tekme avijanskih modelov, 8. septembra bo pa na zagrebškem letališču velik letalski miting. POZOR! Tovarna testenin Pekatete je uvedla novo cenejšo vrsto pakovan ja, Id stane le 25 par za kilogram. Kadar kupujete Pekatete, zahtevajte jih le ▼ paketih. — Mladinsko skrbstvo kraljevska banske uprave za časa letošnjih šolskriih počitnic. Kraljevska banska uprava je tudi letos nudi*!« v dobi šolskih počitnic siromašna ki slaibotnii šolski mlLadimii, ki ji je potrebna okrevanja v svežem gorskem zraku ati ob moirju, pomoč iz svojiiih kreditov, s tem, da jo je poslala v vazne počitniške kolonije in okrevališča. Pini vztani otrok »e je v prvi vrsti vpoštervtala OTromašna de ca brezposle-roih in delavskih slojev te vseh krojev na9e banovine. Oskrbovanih bo: 140 otrok (50 iz rudarskih revirjev) v počirtmuškieim domu lena ljice Mairrje pni sv. Mtarttnu na Pohorju, 30 otrok v počitniišldlh kolonijah šolsko poliklinike nta Riafaitni, Lukovici in r Medvodah, 68 otrok v dečjem domu (iofcrevttl»6e ob morju) Pranje Tavčarjeve v Kraljeviči im 24 otrok pri ra®rrih družinah na deželi Razen tega je banska upwra naklonila za prireditev oziroma vzdrževanje letošnjih počAtniSldlh kolonij za siromašno deoo primerne podpore naslednjim društvom: Jad-rajnisfci stra*, Kohl jugoskrvenskJh sester v Ljubtljamti, v Oelju tn v Mežici, kroljevme-ira: odboru Rdečega križa t Ljubljani, društvu »Skib »a mladino« v Ljubljani ter raz roim društvom » argamz»dj®m na telesno vzgojo. Znatno podporo pa daje tor. banska uprava za vzdrževanje počitmifikiih domov Kola jugoslovenstoih »ester v Ljubljani (za dom v Kraljeviči dn podružnice r Celju) za dom v Baikairou (Jadranski straižl) za dom v Bakru, kakor tudi društvu za zdravstveno zaščito otrok in mladine v Mariboru,, počitniški dom kira.lj.ioe Marije pri sv. Martinu Harakiri v BJelovaru 69 lefcnl Mirko NikSič Iz Bjelorvara «4 je zaeadil nož v trebuh in ee tako težko ranil, da je kmalu izdihnil. V »mrt so ga pognale neznosne domače rarazmere. Voe premoženje Je btl prepisal na evojo priilež6n1oo Amo SaJboMČ teista ee je rZka*a)lo, da je nehvaležnost plačilo eveta. Gospodarila je tako, da N‘1k-šlčni n.1 Mio več o#w*a Torek. 6. avgusta Ljubljana. 12.00: En, dve, en dval (koračnice — take in onake na pl. 12.45: Poročila, vreme. — 13.00: Cae, obvestila. — 13.15: Dekliški apevi. Tercet Stritar in plošče. — 14.00: Vreme, spored, borza. — 18.00: Otroška ura (Mirko Kunčič) — 18.25: MHada pota (zivoki za deoo), izvaja radijski ork. — 19.10: Oae, vreme, poročila, apored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 20.00: fo kraljstva lutk. (orkestralna in reproducirana glasba, kilavirsiki koncert in rami prizori) Sodelujejo: Dr. Danilo Švara, Steni radijek. dramskega študija, radijski orkester in plo-šče). — 22.00: Cae, vreme, poročila, apored. -— 22.10: VenSki šlagerjev na ploščah. — 22.30: Angleške plošče. Sreda, 7. avgust Ljubljana. 12.00: Zvoki iz Amerike (plošče). — 12-45: Vreme, poročila. — 13.00: Čas, obvestile. — 13.15: Šramel kvartet igra na ploSčah. — 14.00: Vreme, spored, borze. — 18.00: Eksotične cvetke. Radijski orkester in plošče. — 18.50: Pogovor a poslušalci. — 19.10: Cae, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. —• MARIJ SKALAM ROMAN 26 Sida Silanova Ved smo samo prodiikt mešanice biitmo-sti svojih prednikov, vzgoje in žaivljen-sikega okolja. Kdo ve kakšni predniki spe v tem Roganu in ga obremenjujejo? Po očetu gotovo ne. Biti mora iz linije materinega rodu. In v tem oe odkriva nova tragedija. Kako je mogla živeti ta ženska z Ervinovimi lastnostmi ob brezdušnem Adolfu Roganu? Kakor moja mati ob Silanu ... In vendar drugače.. Ne, v življenju ljudi je vse le enkratno. Ako bi hoteli popisati usodo ljudi, bi morali napisaiti o vsakem poseben roman. V bistvu pa ta Ervin Rogan ni slab človek ...« Jezdila je po blatnem klancu sredi gozda. Nebo, ki se je dvigalo tam gori visoko nad vrhovi jelk, bukev in brez je bilo prekrito v tenčico sivih, dolgočasnih oblakov. Nizko pri tleh so se vlačile lene megle in močile večno zelene igle jelk ter rumeneče listje bukev in brez. Po goščavi so se podile šoje in vreščeče kričale. Od nekod je pridrevel srnjak, se za trenutek ustavil nad klancem pred Sido in potem divje planil dalje v gozdne temine. Vsenaokoli je izdihavalo jesen svojo tiho melanholijo. Sida jo je vpijala in njene misli so postale težke kakor kaplje rose, preden zdrknejo po venečem listju na tla. »Ta človek je ljubil deset 'et žensko, ki ji ni niti imena vedel in je slišal v vsem tem času iz njenih ust eno samo besedo — osel. Ni bila morda ta ljubezen večja, kakor je Danilova, in — kakor je moja? Bi me Danilo tudi tako ljubil ?« Sto je bilo vprašanj, ki so se oglašala v njeni duši iz tiste jesenske gozdne samote na blatnem pohorskem klancu, a odgovor, ki bi jo docela zadovoljil vendarle ni našla. Globoko pogreznjena v svoja razmišljanja je skoraj mehanično zavila na tisto pot nad Hrušnico, na kateri je ob koncu pomladi prvič na samem srečala zdravnika in ga prosila za »ugotovitev diagnoze«. Tam sta se v zadnjem času tudi najčešče shajala, saj je prihajala na Silanovino bolj poredkoma, odkar se je tam naselil pusti Ervin Rogan, ki ga ni mogel trpeti. V svoji zamišljenosti ni niti opazila njegovega prihoda, zdrznila se je in dvignila glavo šele tedaj, ko je stal s svoiim konjem že tik njenega. »Danilo ...« je vzflfldfcnila. »Kako si me prestrašil«. Skočil je s konja in pomagal še njej razjahati. »Zakaj si tako zamišljena, moja sladka?« Privila se je tesno k nimu. »Premišl 'avala sem.,. ah, saj je neumnost ...« »Kaj?« »Dejal boš, da vprašujem vedno isto..« »Če te zares ljubim?« »Da«. »Vem, nikoli mi ne boš popolnoma verjela. Ne vem, kaj naj hi storil,-da bi te prepričal?« »Sem pač majhen, neumen otrok. Odpusti mi, Danilo. Saj veš, bojim se. Vse to novo življenje, ki se razvija pn nas, me neprenehoma vznemirja. Da se™ znova zdvomila nad tvojo Uubezmjo, je pa kriv Rogan«. »Zopet ta Rogan. Bojim se, da se zanimaš zanj bolj kakor bi se smela« »Danilo... Si ljubosumen? Dvomiš v mojo ljubezen? Dokler se jaz bojim za tvojo, nimaš pravice. Zgodba je zanimiva«. In pričela mu je pripovedovati o čudaški Roganovi ljubezni do neznane dek lice, ki mu je dejala »osel«. Zdravnik se Je zasmejal: »Če bd te tudi jaz tako^ ljubil. Tako ne, ker sicer bi se moral imenovati Ervin Rogan, pač pa te ljubim bolj«. »Meniš?« »O tem ni še treba razpravljati. Je mar to ljubezen, da neumno zavijaš oči, zardevaš in si ne upaš odpreti ust? Prava ljubezen ne more biti strahopetna, biti mora bojevita, pripravljena bojevita se vsem svetom«. »Vendar je tudi v Roganovi ljubezni globina. Morda celo zelo velika«. »Bebstvo je, ne globina. Kretenski idi itizem bolnega slabiča. Ljubezen zdravega moškega do ženske le gon, ki prev- zame dušo in telo, vse kote in kotičke. Sanja je in resnica, misel in strast«. »Vprašanje je le, ali ni le telesni nagon ki vpade prav tako, kako vzplamti«. »Moja je dovelj zasidrana. Glej, potekli so že meseci, kar sem te prvič objel in poljubil, pa hrepenim po tebi še prav tako kakor prvi hip, oziroma še bolj«. »Danilo . ..« »Ti morda tega res še ne slutiš, v mojo glavo se pa vedno znova vriva ta prekleta misel.« »Si torej zopet ljubosumen. Nekoč a bil na inženjerja Kolariča, sedaj ci na Ervina Rogana. Nikar, Danilo, Sida ni klopotec na strehi, ki bi se obračal po vetru. Menda pač ne boš resno verjel, da bi te v mojem srcu mogel izpodriniti in nadomestiti — Ervin Rogan. S to ljubosumnostjo žališ samega sebe in si jemlješ ceno, ki je v moji duši previsoka.« »Ah, moja sladka, oprosti! Saj veš, ljubezen je čudma bolezen. Strahove vidi tudi tam, kjer ao le strašila za vrabce. Eno pa je gotovo: postaviti morava tudi vsemu temu neko mejo.« »Čemu?« »Najinemu skritemu ljubimkanju, M je sicer zelo romantično, kakor v časih vitezov in grajskih dam, je pa vendarle preveč vznemirjajoče. Več ko do pomladi ne bova čakala, kaj ne?« »Se dotlej bo neskončno dolgo.« »Počakala bova le, da prične obratovati naša tovarna in da litrdim svoj položaj. Preko zime, upam vmad pripra- 20.00: h. cerkve ape-v ubran doni.... 1) or-gttlje solo, p. Kamiaij FriceJg 2) Koncert Slovenskega vokalnega kvinteta vmes soli. — 21.00: Komorna glasba. — 22.00: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.10: Po naših livadah, igra radijski orkester. Četrtek, 8. avgust Ljubljana. 12.00: ZmuMri karnevali (pito- šče). — 12.45: Poročila, vreme. 19.00: Cas, obvestila. — 18.16: Valče/k na valček, radijski orkester. — 14.00: Vreme, spored, borza. — 18.00: Nekaij venčkov. Radijski orkester im plošče. — 18.50: Sloveščina za Slovence (dr. RiurioM Kolarič). 18.10: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 20.00: Prenos ie Beograda. — 22.00: Cas, poročila, vreme, spored. — 22.10: Pisano polje, iava.ja radijski or kester. Petek, 9. atvgmt Ljubljana. 12.00: Dovrakove fifcfotdlbe ne> ploščah. — 12.45: Poročilo, vreme. — 18.00: Cas obvestila. — 13,15: Na planinca h luštno biti (plošče). — 14.00: Vreme, apored, borza. _ 18.00: Harmonike In citire, vesete to bo reč. Avgust Stanko in ipftoSče. — 1850: Barvna fotosrrafija-lahka siDvair (g. Korenčan). — 19.10: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 20.00: Prenos i * Zagiretoa. — 22.00: Ca«, poročila, vreme, spored, -t 22.10: Od narodne miarje KSU na prijateljsko juniorsko plavalno tefkmo, ki bo Jutri ob 9 avefter na UtrijL Na sporedu je pjiavanje, skoki tn waterpota. Sc Karlovca pardape 17 plavačcsv ln pfetv^fc, ki se odpeljejo 1* Ljubljane v Marfbor na plavalno prvenstvo Jugosdarvlje. — Kolesarsko društvo »Zarja« Zg. KofctJ naproša vsa bratska kolesarska drmSfcva, dft se v čini večjem Številu udeleže proatove 10 letatice obstoja dinuStiva, katera je jjdrožo na z veliko medlkluWklo dirfco in vrtno veselico. Plrijaivnina zjna&a »a vsakega VOTača Din 5.- hi Dim 5.- na startno Številko, kateri Bneeek ee po vroMivi Številke me. — Redna odborova se^a koturaflkega *a-veaa podnveza Ljubljana bo drevi ob SO. v lokaiu gostilne »Piri Amerikanou«. Čim prei morava Is tega na S&uifea. hotatoi. dovedeno, ma_ V hotelu Mati: Stopila Hčerkica: — Kaj to ni micaT Pred sodiMem Obtoženec: Obsojeni ste na dosmrtno ječo. Ali imate kaj proti kaeni? _ Da, bojta se, gospod aoetaik, da ne bom tako dolgo živel. vim vse za najin bodo« dom, za najino toplo gnessdo,potem pa stopiva np. bojišče. Če bo treba, polomiva vsa kopja.« »In če ne zmagava?« »Potem pač . ..« »Naj čakam do poteoJetnoett? Se tri leta?« »To bd bilo obujmo ... « »Tega se najbolj bojim, Hafcarj sem še tako mlada! Po letih mlada, saj po duši sem preživela v teh zadnjih mesecih razvoj, ki je leba dolg. Kje daleč je že tista Sida, M se je v nekem lepem. majskem jmtiro pripeljala Se ven naivna iz Maribora v Hrušmioo, da se ob smrtmi mi poslovi od svojte matere. Kje daleč ...« »V teh mesecih leži najina ljubezen, ki je nikoli ne hi mogla poesafcfti. Ne ti, ne jaz.« »V njej sem dozorela.. Data mi je šele vsebino, ld je pred nisem imela ...« Ovila se mn je koR vrata in ga vroče poljubila. Nad njima so se v prvem večernem mrafcu zgostile nastrgane megle, legale na igle in liste ter držala po njih v drobnih kapljah na na Utežna goadma tfia ... , VTEL V pozni jesni, ko je listnato drevje molelo proti svinčeno težkem« nebu že Ssto gole veje, so v novi tovarni podjetja »Silan in drog« prvič zaropotali stroji. Adolf Rogan si je sadovotfno mel roke, Ervin se Je P« preatapail z noge na nogo in > b« anedon in naroden. Stran 4 Torek, 6. avguste 1935. Štev. 1 6 Ludvik WoLff: 66 BOGINJA DOBROTE B O M A N — Zdaj pa poskušajte Ing el en a in ne jezite se. Ne odpotujem z vami. Presenečeno ga je pogledala, ne da bi razumela, kaj misli. — Ne morem se odpeljati z vami. — Zakaj pa ne? -1- Ne morem, Ingelena. Mar ne razumete tega? Ne morem prebivati skupaj z vami im Eppimganom v vili na Monte-rača. Sama morata biti. Ingelena je odkimala z glavo. — Ce ne odputujejo z nama, ostanem tudi jaz ta. — Bodite pametmi, Ingelena. Efapm-gen vas zdaj potrebuje Jaz jaz Ne potre- Zbnal je vse svoje moči. -—- vas ne potrebujem več. Ingelena je prebledela. -kujete me več? — Ne, Ingelena. To zveni trdo in nehvaležno, toda ne potrebujem vas več. Zd&j moram biti sam. Prenesla je tudi to ponižanje. — Nožem se vam vsiljevati, gospod H ari and, toda dovolite predlagati vam Se nekaj. Odpeljite se z nama do Z&richa. Tam drignete svo jdemar in ločil se borna — Ne smete govoriti z menoj tako tipko, Ingelena, čeprav me zdaj le ne razumete. V Ziiriehu nimam kaj poče-fL Svojega denarja nočem dvigniti. Denar, M je naložen v safu draguljarja, pripada vam im vašemu bodočemu možu. — Gospod Hariand! Tisti hip se ni mogia ubraniti tihega dvoma o njegovi zdravi pameti — Sit sem že denarja, Ingelena. Ni mi prinesel sreče. Nikomur bi ne bilo prišlo na misel vtakniti me v umobolnico, če M bil siromak. Ne mika me več vladati dragim. V kapitalizem ne verujem več. —Jas pa naj prevzamem nase breme, M se ga vi otresate? — Mlajša, krepkejša im boljša ste od mene. Vežejo vas dolžnosti do moža, ki je žrtvoval zame vse. — A če odklonim vaše strašno darilo? — če odklonite, se spomnite Pascalovih besed, IM mi jih je nekoč povedalo pogumno mlado dekle: Ljubim posvetne dobrine, ker nam omogočajo poma gad siromakom. Zakrila si je obraz z rokami. — Pomislite, koHktaa ljudem boste lahko pomagati, Ingelena. — Ljudem se ne sme pomagati, je zafirtela Ingelena. — Otrokom se pa lahko pomaga. Otrokom dajemo kruh im lahko jih vzgajamo. Otrokom morate pomagati, toge-tem. — Kaj — kaj pa hočete počete, gospod Mariami? Odgovori! je podari: — de enfcmt hočem znova začeti Lahko se mi posmehujete, hgrfena. Zopet hjJem del.-fl, kak'- v ufadffi ferih, vendar pa povsem drugače, kakor sem detel. Takrat sem dejal, da bi ■riuM denar, zdaj pa hočem delati, da bom detel te se med drugimi. Nje- gov pogled je bil mUren. Tngetena je poskusila Se zadnjič pregovoriti ga — Z vami pojdem, gospod Hariand, o, vzemite me s seboj! Prijel jo je za roko te jo pobožal. V«Se mesto je zdaj pri Epptegenu, Tngde-raa. Sami veste ta nikar mi ne otežkočaij-te rioseaa. Src* ae ji je fcrffllo. — Kam naj vam po-Sijem denar? — Zrir prvo sHo temam denarja še dovolj pozneje ga pa ne bom več potrebovali. Sam ga bom zaslužil feoHkor ga bom rabil za vsakdanji kruh. — To je vendar bteznost, — je vzkhkni-la Ingelena vsa te sebe. — Morda toda postite me hoditi svojo pot, Ingelena. Ce doživim polom, pridem k vama v vilo na Miun+erafii te prosil bom kotiček pri peči. To vam svečano obljubljam. — Vaša častna beeridaf? Podal ji je roko. — Častna beseda, Ingelena. Zidaj je vaš čas že prišel. Eppingen čaka. K njemu morate. Se nekaj: Kaj lahko ostanem tu čez noč? Zgodaj zjutraj odidem. Drhteča od bridkosti je pokimala im ga odvedla v spalnico svojega pokojnega očeta — Ključe vrzite proč. Pohištvo je prodamo te jutri ga odpeljejo. Pogledala sita ai v oži. — Bodite srečna, Ingelena. Želim vam srečno pot! In hvala, iskrena hvala za... Glas mu je odpovedal. Poljubil je skrušeno dekle na čelo te jo »premil do vrat. Bogateli so mi srce, je čutila Ingelena, ko je stopala po stopnicah doli. Billa je Se tema, ko se je Hariand zdramiti iz nemirnega srna te vstal. V omari je našel lovsko obleko te veliko popotno torbo po pokojnem častniku. Pomeril je vojaški suk n jtič in vesel je bil, da mu je prav. Izbral je najbolj ponošeno obleko. Iz svojega kov-čcga je vzel perilo in ga stlači v torbo. Zamišljeno n dolgo je držal v roki razbito Okadersko Kvonon. Aii hočeš z menoj, mala Kvonon, v siromaštvo, med male l judff? Hariand je spnavil boginjo v torbo in tiho odšel iz hiše. . Komaj je bila napočila jutranja zarja, škripa je so se pomikati kmečki vozovi v mesto. Izčrpani delavci so hiteli na delo. Hariand je odšel na kolodvor, sedel v vagon četrtega naareda te se odpeljal kar na slepo srečo. SHišail je ljudi v svojem kupeju, kako so se pogovarjaš, razumel je njhov pogovor, njihove križe te težave te počutil se je varnega. Na manjši postaji je izstopili, prigriznili v kolodvorski restavraciji im krenili po cesti na kmete. Bilo je mrzel dan. Dišalo je po smegu. Vles arečen je stopal HairLand po domači zemlji, tršima je bila razprostrta nad nepregledno ravnino, občudoval je vsak šop rdečih plodov, ki jih je bila jesenska burja pustila na steblih, in pozdravil je vsak nov mlin na veter, čim se je pojavil na obzorju. —fZduj se zopet vračam domov, — je pomislil smeje kakor takrat, ko je bil ušel M jučavničarju Schmockeitu te Rnankforfe-skegia drvoreda te ko so ga doma našeška®. Zdaj se pa ne bom dal več zapoditi, zdaj ostanem doma. Cez cesto je prestrašeno akočM Popoldne je prišel Hiariond do velike vasi te radovedno se je ustaivB pred odprto kovačnico. Star mož z dolgo sžvo brado je stal pri kovaškem mehu te ga gonil. — Dober večer, mojster, — ga je potekate! Hariand. Sterne je dvignil glavo, nezaupljivo je pogledal tujca te odgovoril osorno: — Dober večer, Hariand je nekaj časa molče gledal starca, potem je pa vprašal: — Att ne potrebujete pomočnika, mojster? — Kaj ko mladi nečejo več delati. —AH bd ne hoteli sprejeti mene, mojster? Sem teočen ključavničar. Starec ga je premeril od pete do gkm. — Afli nimaš grehov na vesti, so tvoji papirji ▼ medte? — >%e je v redu. •m fNttSl TOC uuuO am/CL Iv®IDO ® w BD snaM na cesti? — Sreče (rišem imel v žMjenju, nmjstes — Kovač je molče zrl v ogenj. — Torej kako, aft me sprejmete tiI mrf Sfeamee je nekaj časa razmišljal, potem je pa zamrmral: No, pa se loti delo. (Hariand je odložil popotno torbo te sadi njlč ter stopil k ognju. Konec- Gospodarstvo naših meščanskih šol Proračun vseh meščanskih šol v dravski banovini znaša nekaj nad 2 milijona Ljubljana, 6. avgusta. V območju dravske banovine pred svetovno vojno ni bilo slovenskih mešč. šol razen one v Postojni, ustanovljene 1. 1912. in ki torej radi svoje mladosti ni mogla vzbuditi zanimanja nas Slovencev. Bilo pa je po mestih Spodnje Štajerske in v Krškem skupno 6 meščanskih šol in sicer vse z nemškim učnim jezikom, ona v Dol. Lendavi pa je bila madžarska. Gospodarstvo vseh teh šol je bilo urejeno na osnovi tedaj veljavnih šolskih zakonov, ki so določali, da vzdržuje meščanske šole občina, okraj, dežela ah država. vl _ , Po prevratu so se nemške sole spremenile v slov. - nemške, polagoma so postale same ob sebi čisto slovenske; leto za letom pa so se ustanavljale potem iz potrebe nove šole, tako da ima danes dravska banovina 34 državnih in 8 zasebnih meščanskih šol, katere je v preteklem šolkem letu poseča-lo 8.409 otrok. Gospodarstvo državnih meščanskih šol se je prva leta razvijalo po osnovi starih šolskih zakonov tako, da je nekatere vzdrževala dotična krajevna občina, druge okrajne blagajne ali okrajni zastopi, tretje bivše oblasti, nekatere pa država. Po uveljavljenju zakona o banovinah, ki je ukinil okrajne blagajne In zastope, je bilo gospodarstvu večine mešč. šol izpodrezano redno dovajanje potrebnih denarnih sred-stev. Pravna naslednica okrajnih blagajn m zastopov, banovina, ni mogla prevzete vseh bremen za vzdrževanje ,mešč. šol, občine so se branile novih bremen in trpelo je gospodarstvo tako občutno, da se je bilo bati velike škode. Zakon o narodnih šolah je uredil gospodarstvo teh Sol, sledil mu je zakon o meščanskih šolah, ki določa, da se postopa pri ureditvi gospodarskih vprašanj mešč. šol tako, kakor se postopa pri gospodarstvu narodnih šol. 5 65 Z. o m. š. pravi sicer, da se gospodarska skrb za mešč. Sole porazdeli na državo, banovino in občine, če slednje na to pristanejo, dodatek finančnega zakona 1. 1992. S 24 pa pravi dobesedno: Materi jalno vzdrževanje mešč. šol, breme upravnih stroškov in služabništva se sme prenesti po 8 05. Z. o m. š. izza dne 1. aprila 1932. na banovine in občine. Neurejenost gospodarskih prilik je povzročila banski upravi vedno več težkoč, dokler se ni uredilo vprašanje vzdrževanja tako, da naj dobi vsaka mešč. šola svoj upravni odbor z glavno nalogo sestave vsakoletnega proračuna in obračuna. Stroške vzdrževanja nosijo .vse upravne občine, ki pošiljajo več kot 4 otroke v šolo, skrb za šolske prostore in za šolsko zgradbo pa nosi sedežna občina. Za one občine pa, ki nimajo več kot 4 otroke v šoli, krije na nje odpadajoče stroške banovina, ki prispeva del stroškov tudi vsem drugim občinam razen sedežni občini, ki ima od šole največ neposrednih koristi s tem, da živi tam, toliko in toliko učiteljstva, da prihaja vsak dan v območje občine toliko in toliko otrok, ki kupujejo svoje potrebščine itd. Sestava upravnih odborov se je izvršila po navodilih okrožnice banske uprave pod IV. No. 4135/1 z dne 17. jan. 1994. Sedaj poslujejo upravni odbori za vse državne meščanske šole. V mestih, kjer je več mešč. šol, imajo vse upravni odbor. Radi velikega števila občin, ki pošilmjo svojo de-co v mestne mešč. šole, je naletela sestava teh odborov na težkoče v tem smislu, da imajo preveliko članov. Zato se je odredilo, da naj dobe zastopstvo v upravnih odborih le one občine, ki prispevajo več kot 5.000 Din letno k vzdrževanju mešč. šol, ostale občine pa se združijo in naj imajo po več skupaj po enega zastopnika. To vprašanje potrebe večje. V splošnem p« se .je povpre ček za šolanje enega otroka na drž. meščan skih šolah znižal za 2.382 Din in znaša v tem proračunskem letu 160.618 Din. Upravni odbori zaidejo včasih radi ne-dotoka denarnih sredstev v težave. Upravne občine vrše svoje dolžnosti v splošnem dosti redno in niso šolam nenaklonjene. Težave imajo pa tudi one same, ker jim davkarije ne izplačujejo doklad, to pa radi neplačanih davkov zopet ni mogoče, tako da je krogo-tek tega vprašanja stalno isti. Le v treh slučajih so se upravni odbori poslužili skrajnih sredstev, da so dosegli nakazilo prispevkov. Dokler traja sedanja kriza, je pač treba popa še ni končnoveljavno rešeno, kajti število članov upravnega odbora je še vedno preveliko in treba bo zvišati število otrok od več kot 4 na najmanj 10, potem bo mestni upravni odbor po svoji sestavi tak, da bo mogel voditi in sicer uspešno gospodarstvo mestnih mešč. šol. Za poslovanje vseh upravnih odborov pripravlja banska uprava poseben pravilnik, I ki bo natančno odmerjal delo, pravice in dolžnosti odbora kot takega in posameznih članov. Ta pravilnik stopi v najkrajšem Sasu začasno v veljavo, obenem pa se bo predložil ministrstvu prosvete v odobritev za trajno veljavo. Za proračunsko leto 1934.—35 so sestavi- li vse upravni odbori mešč. šol razen ljubljanskega, ki se ustanovil šele letos, svoje proračune po dobljenih navodilih. Vsota vseh proračunov za leto 1934—35. je znašala 1,591.505.— Din, od tega se je porabilo za zgradbe 606.271.— < K celotnim proračunom so prispevale všolame občine 1,397.991. « banovina je prispevala 193.514.-- c Državne meščanske šole je šol. 1. 1934./35. obiskovalo 6300 dijakov, za stvarne potrebščine so rabili upravni odbori 1,<136.304.— Din povpreček na enega dijaka je znašal na leto 163,— Din Ta povpreček so šole z nizkim številom dijakov silno prekoračile, v Ormožu je znašal 318,— Din, ker je imela šola samo 50 dijakov. V interesu gospodarstva je torej, da je denar, ki se porabi za vzdrževanje šole, polno izrabljen s tem, da je obisk Sole čim višji. Tega se morajo zavedati vsi upravni odbori in seveda tudi ves učiteljski zbor, ki naj gleda na to, da je šola vedno čim bolje obiskana. Proračuni za leto 1935./36. pokažejo drugačno sliko. Za vse šole izvzemši Ljubljano, znašajo potrjeni proračuni za stvarne potrebščine šol 1,142.476.— Din za zgradbe 534.102— « Skupaj 1,679.753.— « Stroški za vzdrževanje zgradb so padli za 200.169.— Din oni za stvarne potrebščine pa narasli za 158.242.— Din im to radi prirastka 16 razredov in 701 učen-ea, dalje radi izplačila katehetskih nagrad In radi izdatkov za poslovanje upravnih odborov. Proračuni za leto 1935/36 se krijejo: 1.) Iz lastnih sredstev uprav nfh odborov’ 2.5% 42.302. 2.) Upravne občine prispevajo 82.6% 1,402.497. 3.) Banovinska podpora znaša 14.9% 234.954.. JAPONSKI CESAR EN CESARICA PKJ-AAKUIGTA RADOSTEN DOGODEK. O TEM SMO POROČALI V POTEK. Klobučki vojvodinje Kentske Princesa Marina, ki ae mudi zdaj na Bledu, je v Angliji zelo priljubljena in daje smer ženski modi. Njena slava in pri. ljubljenost pa seveda pomagata drugim, da služijo lepe denarce. Ko je pred poroko z vojvodo Kentskim nakupovala razne po- dttž cete serije. V tovarni so se čudili in v začetku ni nihče kupoval novih klobukov. Ko se je pa pojavila princesa na londonskem kolodvoru, potem pa na ulicah, v gledališču in družbi v svojih originalnih kloibučkih, so se začele Londončanke kar trgati za nje. In tedaj se je izkazalo, da jih ima podjetni tovarnar dovolj na zalogi. Telefon je kar neprestano pet im to. vamar je moral najeti trikrat toliko osob-ja, kakor ga je imel prej, kajti povpraševanje po klobučkih princese Marine je bilo ogromno. nagrado? Tedenska revija »La Tribune des Nati-ons-t priobčuje v zvezi z vestjo, da bo psezidemt ..češkoslovaške republike T. G. Masaryk letos predlagan za laureata No-Move nagrade, zanimiv članek pod naslovom »Krasna življemska karijera«. V članku so naštete velike državniške in mirovne zasluge prezidenta Masaryka in revija toplo pozdravlja da bi dobil Masaryk No. Hovo mirovno nagrado. Članek se zaključuje takole: Din Din Din 1,679.753.— Din Skopari: Banovinska podpora se je računala po istem kjuču kot lansko leto. Najnižji povpreček posamezne šole za šolanje enega otroka znaša 96.67 Din in sicer za šolo v Šoštanju, najvišji pa je v Škofji Loki s 936.70 Din, kar pa je razumljivo, ker je šola nova in so njene kazati skrajno umerjeno gospodarstvo v vseh smereh. Prav mnogo pripomore k varčnosti, ki jo moramo učencem privzgojiti, če z njimi v računskih urah obravnavamo denarne potrebe šole in prosvete sploh in jim živo predočimo, s kako težavo spravijo starši denar za šolanje skupaj. Proračune upravnih odborov meščanskih šol obremenjujejo najbolj osebni izdatki in izdatki za kurjavo. Velikokrat se je že načelo vprašanje, naj banovina prevzame vse izdatke za stvarne potrebščine državnih meščanskih šol. S tem bi bilo za vse meščanske šole rešeno gospodarstvo na enoten in najbolj pravičen način, ker jih rabijo prebivalci iz vseh delov banovine enakomerno. Pri banovinskem proračunu, ki se giblje povprečno okrog 100.000 Din, bi odpadlo na potrebe meščanskih šol komaj 1.5% vsega proračuna. Pri sestavljanju bodočega banovinskega proračuna je treba misliti na to in zdi se mi, da bo ta rešitev od vseh prizadetih činiteljev z velikim veseljem sprejeta, ker bo gospodarstvo poenostavila, težkoče občin zmanjšala, upravne odbore razbremenila za ogromno delo, ki jim ga nalaga sestava proračunov, če se morajo nekateri ozirati kakor celjski kar na 35 upravnih občin. Naknadno je potrjen tudi proračun ljubljanskega upravnega odbora za 4 ljubljanske državne meščanske šole, ki znaša za leto 1935—36 342.000.— Din. Celptna potreba vseh slovenskih meščanskih šol na leto znaša torej nekaj nad 2 milijona Din, to je že lep denar, ki ga je treba plodonosno naložili s tem, da se nudi mladini temeljita splošna izobrazba, ki jo usposobi, da stopi s polnim razumevanje v vse pridobitne poklice kot njihov naraven pomladek, ki bo prej ali slej prevzel gospodarstvo v svoje roke. A.L. trebščtoe, je naročila tudi več klobučkov pri eni najboljših pariških modistk. Slučajno je bil pa istočasno v modnem salonu navzoč Anglež, ki je takoj po princesinem odhodu naročil večje število enakih klobučkov. Narejeni bi morali biti do prihodnjega jutra, a na ceno Anglež ni gledal. V modnem salonu so delali nepretrgoma vso noč in zjutraj so res poslali vse naročene klobuke Angležu v hotel. Anglež je takoj odletel s klobučki v London. Bil je lastnik tovarne klobukov te takoj so šle pripeljane forme v delo. Od vsakega pariškega modela je dal nare- Glede na velike zasluge prezidentu i_i-saryka in usluge, ki jih je storil trko svojemu narodu kakor tudi evropskemu nvru zlasti v povoljnih letih, ni dvema, da to v poklicani možje ne bodo pozabili oceniti po zaslugi izrednega miroljubnega drla tega redkega moža in mu podeliti nagrade. S tem sklepom bi zapisali znova v svoj seznam veliko ime k imenom VVilsona, Kellogga in drugih velikih prijateljev miru. To bi bila krona karijere prezidenta Masaryka, ki je bil deležen ob nedavni 86 letnici rojstva prisrčne počastitve ne samo v svoji državi, temveč tudi med vsemi narodi. Kupujte domače > J Dietna mati dveh otrok Pravočasno svarilo — Zakaj si naenkrat razdrl svojo zaroko? — Z nevesto sva ogledovala stanovanje, pa je njena mati pripomnila, da bo za tri pretesno Velik grešnik — Ta starec, ki sedi tamle pri sosedni mizi, me je pripravil pred 10 leti ob 300.000. — Kako je to mogoče, saj je vendar tako dobrodušen? — že res, toda ni mi hotel dati svoje hčerke za ženo. V ateljeju- — Povejte mi, mojster, tel je ta slika original ati vaše delo? Posledica sklepanja zakonskih zvez v otroških letih S3 pogosto težke bolezni Starost, ko lahko mladenič ali dekle sklene zakonsko zvezo, se je že od pradavnih časov ravnala po kulturni stopnji. Primitivni narodi so bili vedino za sklepanje zakonskih zvez v zgodnji mladosti. Starost dekleta za zakon je bila in je še zdaj odvisna od vrednosti žene za moža. Pri zakonskih zvezah iz gmotne preračunljivosti starost dekleta ni bila in tudi zdaj ni odločilna. Duševno hrepenenje moškega po živi jenski družici zahteva višjo starost, telesno pa nižjo. Skoraj pri vseh primitivnih narodih so v navadi zakonske zveze med otroci. Pri nekaterih narodih zaroče celo še nerojene otroke, ki pa smejo skleniti zakonsko zvezo šele ko izpolnijo 20. leto Pač pa lahko pri nekaterih primitivnih plemenih že otroci sklepajo zakonske zveze. N«J ta običaj naletimo pri nekaterih indijanskih plemenih v južni Afriki in tudi v Olid Calabaru. Mož pestuje v svojem haremu dvomesečnega dojenčka in skrbi zanj ker ve, da mu postane žena. Štiriletne in šestletne zakonske žene najdemo na Kitajskem, v Braziliji in na Cey11onu, 10 letno dekle je pa že splošno godno za možitev. Znan je tudti običaj Kitajskih roditeljev, ki obljubijo svojo 6 letno hčerko bodočemu možu na temelju poročne pogodbe. Zakonska zveza se sklene, bo je staro dekle 12 let. Kot nadc" tetilo za svojo hčerko dajo starši svojemu bodočemu zetu v hišo sužnjo, toda njeni otroci ne veljajo za zakonske. Fant bi se utegnil morda izneveriti, če bi ga pustili brez dekleta in tako mu privoščijo do poroke lepo sužnjo, da se ne dolgočasi. V enem pogledu se pa primitivni narodi glede sklepanja zakonskih zvetz ne razlikujejo od kulturnih. To so zakoni, ki bi jih lahko nazvali denarne ali premoženjske razmere. Tako je v maloazijski Turčiji največji ideal moža, če more začeti čim prej lenuhariti. Zato se zgodaj oženi in ljubi svojo 10 letne ženo, če mu porodi sina, ki mora očeta čimprej, preživljati. Pač pa zaničuje svojo ženo, če mu porodi hčerko. Perzijskim in tatarskim roditeljem so pa ljube hčerke, ker jih lahko prodajo. V nekaterih tropičnih deželah mora mož drago plačati svojo ženo, potem jo pa pošlje na farmo, kjer samo leži in dobro je, da se čim bolj zredi. Kupi navadno že 6 letno dekletce. Tam so priljubljene samo zelo debele ženske. Noge in roke morajo Imeti kakor valjarje, trebuhe pa kakor bobne. Ce pa šestletno dekletce ne prenese tako Izdatnega nabiranja maščobe po,svojem telesu, ni sposobno za a konsko zvezo. Cimprej se poroči, tem prej se postara. Kopti prodajo svoje hčerke že z 8. letom, z 12. letom so navadno že matere, s 16. letom pa imajo že gube na obrazih Hčerke Egipčanov se može s 6 ali 8 leti, s 30 leti so pa kakor pri nas starke. Na Javi se dekletce lahko omožii že s 7. letom. Ce do 14. leta ne najde moža, jo proglase za staro devico in noben fant se ne zmeni več za njo. Sklepanje zakonske zveze med otroci je v navadi tudi v Abesimlji, na Madagaskarju in pri raznih indijanskih plemenih. V Abesinljl 10 letne matere niso redke. Titus Tobler je poznal v Palestini ženo, ki je imela s US letom že dva otroka. Posle-diica sklepanja zakonskih zvez v otroških letih so pogoeto težke bolezni. Že leta 1798 je pisal Fra Paolino da San Bartolomea iz vzhodne Indije: »Mnoge indijske žene plačajo prvi porod z življenjem. Njihovo telo še ni razvito, organi so še premladi in zato ni čuda, če umre 30% žen pri porodu, še več mladih mater umre v Novi Britaniji, kjer zahtevajo prvi porodi do 5-0% žrtev. Druge matere pa pobere pred 30. letom tuberkuloza. Enako žalostne razmere vladajo v Novi Kaledoniji, na otoku Javi, na Novi Zelandiji pri Samojedih te-pri zamorcih v Caibenu. Pri drugih narodih pa v zgodnji mladosti sklenjene zakonske zveze nimajo tako težkih posledic. Misijonar Beierlein je živel dolgo v provinci Madras. Podrobno je opisal tamošnje prebivalce in njihove običaje ni pa opazil, da bi povzročale v otroških letih sklenjene zakonske zveze težke bolezni ali celo smrt. Do enakega spoznanja je prišel Du Tertre na Antilih, kjer je videl krepke, zdrave lOIetne matere, pa tudi krepke in zdrave šele 20 let stare »babice«. Kulturni narodi zakonske zveze v otroških letih odklanjajo. Pri starih Grkih je Likurg prepovedal moškim ženiti se pred 30. letom. Plato je zahteval za zakon najni žjo starost moških 30, žensk pa 20 let. šele Rimljani so zopet dovolili dekletom možitev z 1.2. letom. Zdaj priznavajo »ko-raj vsi kulturni narodi, da so dekleta go-dua za možitev s 14, toda večinoma šele s 16. letom. sssoa Urejuje JoteB — tfa »Narodno cMtacno« JOna Jeaerte*. — ea opravo a laMnun dei Hrta Oton Ouristt*. — Ml C L&tbtpnL