m. pppMOTi i iHH A' -;'V -?%:'■ , - dto " S, "' ' r ' ■ ■: ,*" t-i ' . ; dročjih, o čemer smo že dovolj pisali, da se pa le ne bi kdo dolgo- časil, so prireditelji in razstavljavci poskrbeli tudi za zabavo. Kdor P ho imel nabito mošnjo se bo lahko iz središča velemesta peljal tja kar s helikopterjem — seveda za 10 dolarjev. Vstopnica, ki velja dva dolarja, pa ne bo edi- ni dokaz, da je hil res tem: v švicarskem pa- viljonu ga bodo foto- grafirali in na posebni uri na sliki bo lahko ■ V ' razbral, v katerem letu, na kateri dan, oh kateri uri, minuti, sekundi. desetinki sekunde in celo stotinki se- kunde je mojster ovekovečil njegovo obličje. Kdor se bo dolgočasil v kakem kinu. bo lahko občudoval zlitje atomov ali pa tahitaka dekleta, kako se potapljajo za biseri, še bolj razvajen gledalec ho opazoval. kako račun- ski stroj najde moril- ca iz Sherlock Holme- se vili prigod. Po pavi- ljonih (175) ga ho po- pel.jala tudi barvna te- f levizija. Te ne ho manjkalo niti v barih. kjer bodo razen naše pristne slivovke točili -i' še druge žgane pijače ■ iz 79 držav. Za lačne ’ 'ž želodčke bo poskrblje- no s specialitetami iz % vseh sodelujočih držav, med njimi tudi s 30 cm dolgimi hrenovkami. Za čisto utrujene =: pa ho n« voljo (za do- lar) električna prila- i godljiva postelja. Skra- S tka — na račun bodo prišli vsi... A !iii:>miiiiffliiiiiniiKii!ii;iii;wiwii«iwii]iin;niiiNiiiiwiiMiwtiwkiniHiwnii«n iii,iHiiiuiifiiii«im8(iwiHi!ui!iiiwuiHiMHi«iNHHimiw;wiiiMwuwam«Mimr - V SPREMEN- A UIV0 i**Wr»T OBČASNE J?lvl PADAVINE 1 ' I V naslednjih dneh ho spremenljivo vreme. Vrne* ,lK\v.nr padavine dolom« S Kot popoldansko ploho, sladi v zahodni Slo,eni H. Bo sorazmerno toplo, tako da vso Jih ohladitov s slano no pričakujemo. letalski boipbni napad je popolnoma uničil železniško vozlišče in postajo Gargenville en Seine-ct Oise. Vlak, poln orožja in municije. je eksplodiral in odpihnil vse nakladalne naprave. Detonacijo so slišali v krajih, oddaljenih 950 kilometrov od postaje. Ne gre za kako staro vojaško poročilo, s katerim bi obujali spomin na to ali ono drzno dejanje zavezniških letalcev v pretekli vojni, temveč za najdražjo filmsko sekvenco v filmu »Vlak«, ki ga snemajo v italijansko francoski koprodukciji in ki so ga zaključili ravno v GargenvilVu. Največja eksplozija v zgodovini filma (režiral ga je John Frankenheimer) je stala skoraj milijardo dinarjev — v dobri minuti je bila uničena železniška postaja Gargenville s poslopji in skladišči vred. Lee Zavite, kralj »posebnih efektov« iz Hollywooda, je porabil za ta del filma dve toni močnega rarastreliva in 5700 litrov vnetljivih tekočin ter tristo vreč cementa, da bi »pričaral« vse potrebno za rekonstrukcijo zračnega napada na vlaik, poln orožja in streliva, ki je bil namenjen na fronto v zadnjih dneh nemške okupacije Pariza. Kratka vsebina filma: Burt Lancaster, ki je na čelu odporniške skupine, uspe zadržati vojaški transport do trenutka, ko prispejo zavezniška letala. bunkerja, ki je bil sredi že-vozlišča v Gargenvillu, sita Lee francoski asistent Carl Baum-aa prvo eksplozijo izmed V minuti ie bila oko- lica posuta z razbitinami oklopnega vlaka, vagonov, kamionov, topov, železniških pragov in tračnic. Priprave v Gargenvillu so trajale več mesecev, saj je bilo vsem jasno, da v primeru neuspeha scene ne bo več moč ponoviti. Zgradili so kopico dobro zavarovanih bunkerjev za zaščito snemalnih kamer in ljudi, ki so nadzorovali potek eksplozij. Večino kamer so kajpak upravljali na razdaljo, nekaj pa jih je nadzoroval osebno snemalec Andre Domage iz jeklene kupole, ki je bila oddaljena le borih 50 metrov od središča najhujše eksplozije. Vse, kar je posnel, je odlično uspelo, res pa je tudi, da mu drevesna debla in jeklene plošče niso kaj dosti pomagale in bi svojo vnemo skorajda plačal z življenjem. 1 Železniška postaja v Gargenvillu, ki je oddaljena od Pariza kakih 50 kilometrov, je bila že nekaj let prazna, po zadnji filmski sceni »Vlaka« pa bo nanjo spominjalo samo še ime. štirje dolgi meseci utrudljivih priprav so bili potrebni za ta zaključni prizor, ki bo na filmskem ptotnu trajal borih nekaj minut. Na slikah: )>ogl«d na postajo v trenutku najmočnejše eksplozije (zgoraj)... in slabo minuto kasneje (spodaj). PRED POŠTO, Cankarjeva 1 TROMOSTOVJE, VVolfova 1 POHIŠTVO, VVolfova 6 SNEGULJČICA, VVolfova 1 KONFEKCIJA, Čopova 7 VSE ZA DOM, DRUŽINO IN ZA GOSPODINJSTVO nama ovnici Provokacija ali prevelika vnema ? ZAHODNONEMŠKA ČASOPISNA AGENCIJA DPA JE POSLALA OKROG SVETA VEST. DA JE UMRL PREMIER HRUŠČOV Zahodnonemška poluradna čar ■opisna agencija DPA je poskrbela 12. aprila letos za senzacionalno vest, M je nekaj ur razburjala svet Ob 21.15 po Green-wichu Je poslala vsem svojim naročnikom kratko brzojavko: »Moskva — predsednik Hru-Sčov je noooj ob 20,19 po moskovskem času nenadoma preminil Štiri dni pred sedemdesetim rojstnim dnevom.« To vest so takoj povzele tudfl druge agencije: AFP in MEN sta jo objavili brez pridržkov, druge pa s pripombo, da vest ni njihova. Hkrati so zazvonili telefoni r vseh tujdh dopisništvih v Moskvi: časniki in agencije so zahtevale od svojih stalnih in posebnih dopisnikov, naj takoj preverijo vest in pošljejo podrobnosti. Senzacionalna vest pa je začela svojo pot okrog šteta in povsod povzročala veliko razburjenje. Pet minut po prvi vesti je DPA postregla že s podrobnostmi: predsednik Hruščov natj bi umrl natanko ob 9.19 po Greenwichu, vzrok smrti pa naj bi bila akutna paraliza ene strani in srčna kap. Zahodnanemška agencija Je to svojo vest podprta tudi s pripombo »po TASS«. Po svetu so že pričeli pripravljati posebne izdaje, ko je pet minut po 21. uri po Greenwichu DPA sporočila svojim naročnikom, naj vesti nekaj časa ne uporabljajo, dokler je ne preverijo. Sedemintrideset minut po prvi vesti agencije DPA je Associated Press sporočil iz Moskve, da ne more potrditi vesti o smrti predsednika Hruščova. United Press je nekaj minut kasneje sporočil iz Moskve, da je dežurni uredndk agencije TASS demantiral vest. Skoraj istočasno pa Je dopisnik Reutera iz Moskve sporočil, da je urednik TASS označil vest za »norost«. Potem je prišla še nova vest Associated Pressa: njegov dopisnik je poročal, da je glavni urednik TASS rekel o senzacionalni vesti, da je navadna umazanija. Po vsem tem se je končno spet oglasila agencija DPA in ob 22,42 sporočila, da je treba vest, po kateri naj bd umrl sovjetski predsednik vlade, pripisati »nesporazumu«, do katerega je prišlo zaradi tega, ker je TASS prekinil oddajo teksta Hruščovega govora na banketu v čast poljske delegacije. Vest je tako končala svoje neslavno življenje, na vrsto pa je prišla preiskava o tem, kako je do nje sploh prišlo. Po prvi verziji DPA naj bi bil kriv za netočno vest neki japonski novinar v Moskvi. Zgodilo pa naj bi se tako: ko je TASS nenadoma prekinil emisijo Hruščovega govora v angleškem prevodu, naj bi »neki« japonski novinar vprašali na agencijo, zakaj je prišlo do prekinitve. Odgovor, da je govora konec, si je potem napačno prevedel, kot da je Hruščov umrl. Res je sicer, da je tak nesporazum možen, zlasti če kdo ne zna najbolje ruščine, toda kmalu se je izkazalo, da je opravičilo privlečeno za lase. Najvažnejše pri vsem je predvsem to, da vest sploh ni prišla Iz Mostove, ampak da je nastala Atomske želje MacArthurja DOUGLAS MACARTHUR JE KANIL DOBITI KOREJSKO VOJNO S 30-50 ATOMSKIMI BOMBAMI »Lahko bi dobil korejsko vojno v največ desetih dneh in z mnogo manj človeških žrtev, kot jih je terjalo tako imenovano obdobje premirja, to pa bi popolnoma spremenilo potek zgodovine.« V kratkih 48 urah po svoji smrti Je zmagovalec vojne na Pacifiku in vodja operacij sil ZN na Koreji general MacArthur dvakrat zdramil svetovno Javnost. Prvič je spregovoril skozi usta novinarjev trusta Scripps-Howard, le dan kasneje pa je o MacArthurjevih strateških koncepcijah spregovoril Bob Consi-dine, sodelavec časopisnega tru-sta Hearst. Temu Je Douglas Mandžurijo. MacArthur Je izrekel prepričanje, da bi se sovražni štab predal v nekaj kratkih dneh. Bob Considine piše med drugim tudi o tem, da je bilo v ZDA precej politikov, ki so bili pripravljeni sprejeti MacArthur-jev pogubni načrt. Tako omenja kasnejšega predsednika Eisen-howra, ki ga je MacArthur malodane prepričal o vrednosti načrta, vendar Je vmes posegel kasnejši zunanji minister pokojni Dul les. Sestanek med MacArthur jem in Eisenhowram Je bil menda sredi decembra leta 1952; sodeloval Je tudi Dulles, ki je v razgovor vpadal »s svojim hlad- MacArthur leta 1950: korejski problem naj bi rešile atomske bombe na Kitajsko MacArthur ob neki priložnosti razkril, da bi znal zmagati v korejski vojni v manj kot desetih dneh, če bi mu dovolili vreči na nasprotnika 30 do 50 atomskih bomb. »Takšen napad bi,« je baje izjavil MacArthur, »v prvi vrsti uničil sovražnikovo letalstvo ... Tolikšna količina bomb bi več kot zadostovala. Bombe, ki bi Jih vrgli v zavetju noči, bi uničile sovražnikovo letalstvo na zemlji ter počistile z napravami In osebjem.« Po generalovih načrtih naj bi v operaciji sodelovalo pol milijona kitajskih nacionalističnih vojakov ter dve diviziji mornariške pehote; ti naj bi zaprli severno korejsko mejo ter tako preprečili umik kitajskih čet v nim in preračunanim pravniškim glasom«. MacArthur je zagovarjajoč svoje teze izrekel prepričanje, da se Sovjetska zveza ne bo vmešala. Med ameriškimi vojaškimi krogi so objavljeni dokumenti povzročili precej nasprotujočih si reakcij. General Courtney Whlt-ney, MacArthurjev star in zvest prijatelj, Je izjavil, da Jedro in-tervjua ni resnično. Drugače je reagiral general Mark Clark, nekdanji poveljnik zavezniških sil na Daljnem vzhodu; le-ta je potrdil večino izjav. »Med korejsko vojno Je bilo mnogo, mnogo razočaranj,« je izjavil. »Nikoli nismo (vojaki namreč) uživali svobodo akcije, kakršno smo imeli v Italiji ali Avstriji... Pogosto sem predlagal določen način de- tt • telegrami 0 PARIZ — Nekateri predlagajo, naj bi za polnoletnost veljalo osemna jsto leto. General je proti. 0 RABAT — Alžirce, ki so Jih ujeli med maroško-alžirskim obmejnim spopadom v lanskem oktobru, bodo takoj izpustili domov. Tako Je odločil kralj Hasan II. 0 CAPETOVVN — V Južnoafriški uniji je še vedno 9.425 ljudi, ki dobivajo pokojnino kot veterani angleško-burske vojne (od 1899 do 1902). 0 KAIRO — V Združeni arabski republiki so nacionalizirali 68 zasebnih bolnišnic in sanatorijev. Od teh Je 14 nacionaliziranih bolnišnic v Kairu, 12 pa v Aleksandriji. 0 BERLIN — Odprli so prvo samopostrežno draguljarno .., Na nakupovalce pazi televizijska kamera. 0 PARIZ — Izračunali so, da je od januarja do avgusta leta 1963 trideset francoskih parlamentarnih delegacij prepotovalo izven domovine 300.000 kilometrov. 0 ALZIR — Nujen nakup na Nizozemskem: devet tisoč krav molznic. 0 WASHINGTON — V Bozemanu, zvezna država Montana, kjer bankovci ne vzbujajo ravno največjega zaupanja, se trgovci pritožujejo, ker ni dolarskih kovancev. Za prvo silo zdaj lepijo skupaj po dva pol dolarska kovanca. 0 LONDON — Američanka Peggy Guggcnheim, ki ima eno najlepših in največjih zasebnih slikarskih zbirk na svetu, je izjavila, da bo po svoji smrti zapustila vse umetnine, ki so zdaj v Benetkah, londonski galeriji Tate — razočaranje v Benetkah. 0 SAJGON — Družina Diem, Id je deset let neomejeno vladala v Južnem Vietnamu, leta 1954 niti ni veljala za premožno. Ko .je padel režim, so konfiscirano premoženje Diemov ocenili na 15 milijard dinarjev. Nihče ne ve, koliko ga je še nekonfisciranega. 0 JACKSON: Ameriški rasist Byron, ki je 12. junija lani ustrelil s pušico črnskega voditelja Eversa, je spet pred poroto. Prvo sojenje ni uspelo, ker je porota po enajstih urah zasedanja ugotovila, da kljub vsem dokazom rte more Izreči soglasnega mnenja. ležanja, pa mojih predlogov niso sprejeli... Hoteli smo zbrati vse sile, da bi zmagali v vojni... Hoteli smo iti do konca, uporabiti našo letalsko in pomorsko silo ter uničiti mostove.« MacArthur je baje v svojih izjavah obtožil tudi Veliko Britanijo, češ da so njeni funkcionarji dajali informacije Ljudski republiki Kitajski med trajanjem korejske vojne. Izjavo so najprej zavrnili v Londonu, pritegnil pa Jim je tudi sekretar za zunanje zadeve Dean Rusk, češ da gre za »popoln nesmisel«. Nasploh kaže, da se zaradi agresivnih MacArthurjevih izjav v Wa-shingtonu ne počutijo najbolje. Pred dnevi je »The New, York Times« objavil vest o dokumentu, imenovanem NSC-68; gre za temeljne postavke strategije Združenih držav, v prvi vrsti glede na Sovjetsko zvezo, strategije, ki je za določene primere predvidevala določeno stopnjo »neomajne agresivnosti«, za druge pa popuščanje in previdnost. NSC-68 so izdelali aprila 1950 pod vodstvom tedanjega predsednika Trumana, približno dva meseca pred izbruhom korejskih sovražnosti. Koreja je bila v njem označena kot ena od najbolj nevarnih »bolečih točk«. Dokument Je temeljil na hipotezi, da SZ širi svojo oblast po svetu in da pritiska na Korejo bodisi zato, da bi jo zavzela, ali pa zato, da bi izsilila koristi drugje, verjetno v Nemčiji. Za prvi primer so Američani predvidevali odločen odpor mednarodnih sil, vendar pa so se izogibali takšne taktike, ki bi prisilila SZ. da se neposredno vplete v vojno. Prav to pa Je bilo tisto, kar je bilo sporno v MacArthurjevih načrtih. General je bil prepričan, da do tega ne bi prišlo in da ne bi izbruhnila tretja — atomska — svetovna vojna, štab Truman— Aeheson—Marshall—Bradi ey pa Je bil nasprotnega mnenja. Zmagal Je razum: MacArthurja. ki je hotel voditi na Koreji samostojno politiko, so odstavili ter namesto vojaške rešitve, ki bi brez dvoma pripeljala do , svetovne vojne, potekali politično tako, da so podpisali sporazum o premirju. MACMILLAN NE BO NOSIL HLAČNE . PODVEZE Harold Macmillan, ki je trenutno na dopusta na Irskem, Je prosil kraljico, naj mu dovoli, da ne sprejme grofovskega naslova in najvišjega angleškega odlikovanja »red hlačne podveze«. Te časti naj bi dobil za dolgoletno službo vladi in državi V svoji zavrnitvi se je Macmillan ravnal po tradiciji: edini izjemi v tem pogledu sta bila laburist Atlee, ki ga Je kraljica imenovala za grofa, in Anthony Eden. ki Je najprej postal vitez hlačne podveze, nato pa nekaj let po odstopu še grof. Niti Churchill ni sprejel . plemiškega naslova, pač pa je sprejel red hlačne podveze. BO 0NASSIS POSTAL AMBASADOR? Ali bo Aristotel Onassis zamenjal mornarsko čepico z diplomatskim frakom? To je menda namignil — kakor pišejo nekateri časniki — grški minister za trgovsko mornarico Stavros Blris Grška vlada se torej malce nenavadno pogaja z Onassisom: če bo pristal, da pripelje vso svojo floto, ki zdaj zaradi davčnih olajšav in drugih ugodnosti pluje pod raznimi zastavami, predvsem pod liberijsko in panamsko, pod okrilje grške zastave, bi v zameno postal veleposlanik v kakem pomembnem glavnem mestu. Grčija bi tako koristno izkoristila Onnassisova znanstva v Evropi In Ameriki. Ker je Onassis po sedanjih ocenah na.ibogatejši zasebni lastnik ladij, bi bila taka zamenjava za Grčijo ne le politično, ampak tudi in predvsem gospodarsko koristna. neku« v Zahodni Nemčiji. Vsi Japonski dopisniki, ki so se naslednji dan zbrali na posebnem sestanku, so ugotovili, da nihče izmed njih sploh ni telefoniral na TASS, ker jih v tistem času prekinitev oddaije govora sploh ni zanimala (zadnje izdaje japonskih listov so bile že zaključene, do prvih pa je bilo še veliko časa). V uradnem demantiju so pribili, da nihče od njih ni sodeloval pri nastanku lažne vesti. Zahodnonemška agencija je potem dala še nekaj podobnih pojasnil, potem pa sta končno direktor agencije in njen glavni urednik poslala sovjetskemu ambasadorju v Bonnu, sovjetski agenciji TASS in sovjetskemu zunanjemu ministrstvu opravičilo s pojasnilom, kako naj bi prišlo do te vesti. Potem ko je agencija takoj suspendirala vse, ki so sodelovali pri nastanku te vesti in jih zaslišala, so ugotovili, da je eden izmed urednikov narobe razumel vest, ki jo je dobil od »neke« (v pojasnilu ni povedano katere) zali odnonemške radijske postaje in v kateri je pisalo, da je TASS objavil vest o smrti Hruščova. Radijska postaja pa naj bi dobila vest iz nekega japonskega vira. Vsa pregreha urednika naj bi bdla po DPA v tem, da je verjel, da gre res za uradno vest TASS. Tako meni DPA, da je vsega kriva »človeška pomota«. In DPA »globoko obžailuje zaradi tega primera«. »Globoko obžalovanje« pa ni obvarovalo agencije pred splošno obsodbo vsega tiska. Vzhodnonemška agencija ADN' je označila vest za »zelo nevarno politično provokacijo«. Pariški »Liberation« obsoja neodgovorno poročanje zahodnonemške agencije in piše: »Po mnenju novinarjev še nikdar ni prišlo do trtko nenavadne potegavščine. DPA Je časopisna agencija, ki se ima ,za resno', hkrati pa nima prav nobenih predsodkov in povsem preprosto pozablja preveriti avtentičnost svojih vesti.« In ča- snik obsoja agencijo za »globoko zakoreninjen antisovjetizem« in s tem deloma tudi pojasnjuje, kako je lahko prišlo do tako neodgovorne vesti. »Unita« pa meni da niti ne gre col'ko za napako poluradne zahodnonrm-ške agencije kot za odkrito prc-vokaci'0. vAlger republicain« pa meni, da je to »igranje z lahko vejncsl.c« Večina drugih časna kov pa st povsem upravičeno strinja, da je lansiranje tik- vesti dokaz popolnega pomanjkanja novinarske morale. LIPPMANNc AMERIKA JE POŠAST BREZ M0žG*Mbv V nekem televizijskem intervjuju j’ ameriški komentator Walter Lippmann takole ocenil ameriško zunanjo politiko: »Od Južne Kore.je do Južnega Vietnama najdemo samo tako politiko, ki si ne prizadeva, da bi našla kako rešitev ter se nikamor ne premakne. Ce upoštevamo, da smo najmočnejša nekomunistična država, smo močno podobni tistim predzgodovinskim pošastim, ki so .jih bilj sami zobje in oklep, možganov na praktično niso imele.« Praktični nasvet, ki ga Je dal s tem v zvez: Linn-mann. j? bil. naj bi Amerika prepustila vaieti soosobneišim zaveznikom: »Prijateljskim državam na primer Veliki Britaniji in Franciji, ki si nista vezali rok.« Po Lippmannovcm mnenju je ameriška politika najbolj zavožena v Aziji, kjer so po njegovem De GauIIove pozicije vse prej kot slabe, zato priporoča, da bi ZDA sledile zgledu francoskega premiera. Nemir v Kitajski se bo po njegovem mnenju v prihodnosti polegel. »V 10 do 20 letih bo Kitajska podobna današnji Rusiji in takrat se bo bolj brigala za svoj notranji razvoj kakor za zunanjo ekspanzijo.« -••• ... . ■ ■;: - : ■ ' »IV. Eden izmed stevilmn ruuniKov v iviuangi, ki jih že od leta 1906 izkorišča »Union Minicre«: težko se je odpovedati denarju Čombe se vrača KAJ SE BO ZG0DN.0 V KONGU, KO BODO 0DSLE SILE OZN? .Vohunski servis1 pred sodiščem Švedski »vohun stoletja«, »šampion dvojne igre«, »vohunski servis« itd. ali po domače kar polkovnik Stig Wermer-stroem, ki je dolgo veljal za enega najodličnejših švedskih častnikov — njegova posebnost je bilo letalstvo — je v sodni dvorani, iz katere je izključena javnost, sedel na klop za obtožence. Začel se je namreč »največji proces v tem stoletju« — gre seveda samo za švedsko pravosodno zgodovino — v katerem bo moralo devet porotnikov,, med katerimi so štiri ženske, odločiti o usodi nekdanjega vojščaka in diplomata, ki so ga aretirali lani, ko so odkrili, da vohuni za Sovjetsko zvezo. No, sojenje ne bo mmiim beno državo; pač pa prodajajo informacije vsem, ki jih take stvari zanimajo. Wennerstroem, ki je bil najprej letalski ataše pri švedskem veleposlaništvu v Moskvi, potem pa na isti dolžnosti v ambasadi v Washingtonu in končno visoki funkcionar v švedskem obrambnem ministrstvu, naj bi dobil od Sovjetske zveze več kot sto dvajset milijonov dinarjev za načrte o švedski obrambi. Ker ga 3.500 strani dokaznega gradiva bremeni samo za ta delikt, še ni znano, koliko je pravzaprav dobil od Američanov in drugih kupcev, toda gotovo vsota ni veliko manjša. Prav zaradi tega, ker je v vsej polkovnikovi dejavnosti toliko nejasnosti, se nekateri švedski časniki razburjajo zaradi odločitve sodišča, da bodo polkovniku sodili za »zaprtimi vrati«. Tisto, zaradi česa se mora polkovnik zagovarjati — menda je že priznal navedbe obtožbe — je namreč že znano vsem in je torej očitno, da je javnost izključena prav zaradi tega, da ne bi zvedela tistega, kar polkovniku sploh ne očitajo. Sojenje bo trajalo tri tedne. Junija bodo čete Združenih narodov po dogovoru, ki ga je svoj čas izglasoval Varnostni svet, zapustile ozemlje Konga: kdor je na to pozabil, naj dobro opazuje Madrid in Bruselj. Moise Combe v španskem (zdaj je sicer v Londonu) in Paul Henry Spaak v belgijskem glavnem mestu sta si ta datum dobro zapomnila. Belgijski zunanji minister se je pred dnevi vrnil s plodnega diplomatskega potovanja v LeopoldvUle, nekdanji kgtan-ški predsednik pa si korak za korakom pripravlja pot za zmagoslavni — ali vsa) »strpni« — povratek v domovino, ki je po njegovi krivdi zabredla v državljansko vojno. Značaj belgijsko-kongo&kih odnosov je dobro znan: belgijski kolonializem je desetletja izkoriščal deželo, črpal njena naravna bogastva ter zatiral vsak razvoj v smeri h gospodarski, družbeni in kulturni samostojnosti; ko pa se je približal čas obračuna, se je Bruselj čez noč umaiknil iz Konga ter mu dopustil na-;mišljeno neodvisnost, ki je nepripravljeno državo pahnila v kaos. Hkrati pa je Belgija po družbi Union Miničre ohranila politično in gospodarsko kontrolo nad oslabljenim kongoškim potencialom. Združeni narodi so morali poiskati zdravilo za rane, ki so jih prizadejali mladi državi bivši kolonialisti, in pri tem so žrtvovali veliko denarja pa tudi človeška življenja; sicer niso vedno ukrepali najbolje, med drugim tudi zaradi neprikritega vmešavanja angleškega, jranco-skega in belgijskega kapitalizma, ki je podpirat Combejevo secesijo; nekaj pa so vendar napravile: zagotovile so nesrečni državi jsaj zasilen mir. Zdaj je Spaak sklenil z leopoldviUsko vlado vrsto dogovorov, ki predvidevajo med drugim, da bo kongoška vojska dobila belgijske oficirje, sodstvo belgijske sodnike, leopoldmllska ministrstva pa belgijske generalne sekretarje. Končni cilj teh dogovorov je jasen: pod krinko zakonitosti se spet polastiti vseh niti upravnega, pravosodnega in vojaškega aparata, kakor je bilo med popolno kolonialno odvisnostjo Konga. Ni naključje, da je »Le Progres«, probelgijski list iz LeopoLdvilla, v uvodniku, posvečenem Spaa/covemu prihodu v Kongo, primerjat belgijsko-kongoške odnose z odnosi »med zapeljivcem in posiljeno devico: belgijski sapeljivec se hoče zdaj poboljšati in kongoška lepotica je vesela, da se bo združila z njim ne več s silo, ampak prostovoljno Združeni par bo živel srečno in složno.« Operacija Combe je še delikatnejša. Tu ne gre le za to, da bi morali v hiši zlo- rabljene spet sprejeti zapeljivca: treba bi bilo spet odpreti vrata nasilnežu, ki je ubijal in mučil, uničeval premoženja, življenja, zaupanje, ki je med drugim odgovoren za pokol italijanskih vojakov v Kinduju, za likvidacijo Lumumbe in zelo verjetno tudi za premišljeni umor sekretarja Združenih narodov Boga Hammatrskjoelda. Ko je z zlatom, ki ga je dobil od Belgijcev in pobral Kongo-Žanom, pobegnit v tujino, je Combe nekaj mesecev molčal; ko se je potrpežljivo lotil gradnje »novega Combeja«, je bil njegov prvi'korak vrsta »odkritij« o okoliščinah Lumumbove smrti. Za ta zločin je obdolžil sedanje kongoške voditelje, predvsem predsednika Kasavubuja. Ze ta poteza je bila pomembna. Combe dobro ve, da je bil umor Lumumbe in njegovih ministrov najresnejši politični dogodek v njegovi »karieri«, dogodek, ki je imel za Kongo najhujše politične posledice, saj je utišal tistih nekaj demokratičnih glasov, ki so se pojavili na prvih korakih neodvisnosti. Prav tako dobro tudi ve, da Kongožani ne morejo pozabiti (kakršnakoli naj je že bila soodgovornost Kasavubuja in Lundule), da je imel Combe za ta zločin poglavitne zasluge. Same besede seveda niso bile dovolj za Combejevo rehabilitacijo. Za dejanja so poskrbeli Belgijci, Portugalci in Rode-zijci. Obtožba, ki jo je pred kratkim izrekel U Tant v imenu Združenih narodov, je bila jasna: v zadnjih mesecih, pravi, »je približno 2400 nekdanjih pri-padmkot katanske Zanaarmeriju oasio z dela v rudnikih v Koluteziju in Jadot-villu, prešlo čez mejo v Angolo ter se zbralo v določenih centrih. Ukaz o mobilizaciji so dobili od bivših poveljnikov katanških najemniških sil. Na angolskem ozemlju imajo zdaj te čete v okolici mesteca Vila Luso in Teieira de Sousa vojaške vaje, katerih končni namen ni znan.« Ta konent namen pa je lahko razbrati: najemniki (po nekaterih vesteh jih je še vedno 15.000) na) bodo pripravljeni, da se bodo tisti dan, ko bo prišel Combe, oboroženi vrnili čez mejo v Ka-tango. Seveda je Combe zanikal, da bi karkoli vedel o tem zbiranju čet: prav tako ničesar ne vesta rodezijska in portugalska vlada. Moise Combe je potrdil le, da čaka, »da bodo v Kongu razglasili napovedano amnestijo«, potem pa s6 bo kot »zasebni državljan« vrnil v Elisa-bethviUe. Lahko pa smo prepričani, da bo, takoj ko se bo vrnil, popustil pritisku svojih privržencev in zbrane najem-niški vojske ter organiziral nov sece-sionistični državni udar. Gestapovske metode južnoafriške policije Polkovnik v sodni palači ravno preprosto. Medtem ko Je bii polkovnik že v zaporu, so namreč odkrili, da Je vohunil tudi za Združene države Amerike, nekateri pa trdijo, da še za nekatere druge države. Tako se Je izkazalo, da ne gre za človeka, ki naj bi ga zapeljali sovjetski vohuni s svojimi dolarji — večji del zahodnonemškega tiska ga je prikazoval celo kot »žrtev« obveščevalne službe Sovjetske zveze — poč pa da Je Wer«nerstroem prodajal svoje »usluge« na vse strani in celo zasebnim poklicnim vohunskim mrežam, ki niso povezane z no- »Metode južnoafriške policije so vedno bolj podobne metodam gestapa,« je pred dnevi izjavil neki sodni svetnik v Capetovvnu po razpravi proti štirim policistom in enemu policijskemu uradniku, ki jih je obtožnica bremenila, da so ubili nekege črnca. Črnca so namreč gaprli in zasliševali, ker je bil osumljen, da je ukradel nekaj denarja. Ravno med zasliševanjem je osumljeni črnec umrl. Stvar je prišla pred sodišče, ki je petim obtožencem prisodilo skupno 23 let zapora pa še tri leta pogojno; razen tega je sodnik Smith dosodil tudi nekaj telesnih kazni — udarcev s palico. Obtoženi so bili komandant policijske postaje v Bult-fonteinu v grofiji Orange 34-letni Gert Roussouw, ki je bil obsojen na štiri leta zapora, policist Jacob Maree, star 25 let, je bil obsojen na devet let zapora in šest udarcev s palico, 19rletni policist Gert Coetzee je dobil sedem let in šest udarcev s palico, 18-letni policist Johannes Van Wyk pa tri leta pogojno in šest udarcev s palico, medtem ko bo 21-letni policijski uradnik Johan- AMERIŠKA OBRAMBA — 63% PRORAČUNA Ameriški oddelek za obrambo je nedvomno najbogatejša ustanova na svetu. Njegovo premoženje so pred nekaj leti v poročilu Cordiner ocenili na 160 milijard dolarjev. Čeprav je McNamara v zadnjih mesecih demobiliziral nekaj zastarelih vojaških centrov, je Pentagonu še vedno ostalo na milijone hektarov zemljišč; več kakor trinajst milijonov hektarov v Združenih državah in dober milijon v. drugih državah. Košček zemlje torej, ki je tako velik, kakor ameriške države Rhode-Island, Delavvare, Connecticut, New Jersey, Massachusetts, Maryland in New Hampshire skupaj. Simbol te moči je Pentagon sam, ki je tako ogromen, da bi en sam njegov krak prekril ves Kapitol. Med Eisenhovverjevo administracijo je obramba pogoltnila več kot 350 milijard dolarjev. V zadnjih letih so se vojaški stroški ustalili na 46 milijardah, v Kennedy-jevem proračunu za leto 1962 pa so se že povečali na 52.7 milijarde, ki jim je bilo treba dodati še nadaljnjih 3.7 milijarde za vesoljske raziskave. V ogromnem ameriškem proračunu 92,5 milijarde dolarjev zavzema obramba daleč najuglednejše mesto s 63 odstotki. Hkrati ima Pentagon v svojih rokah tudi silno gospodarsko moč. Kapital!, ki jih kontrolira »obramba«, so trikrat večji kot ves kapital največjih ameriških monopolov: US Steel, American Telephon and Telegraph, Metropolitan Life Insurance Comp., General Motors in Standard Oii. nes De Bruin svoja tri leta odsedel brezpogojno. Obtoženci so hkrati vsa policijska sila Bultfonteina, ki bo torej ostal brez policajev. Policiste so obtožili, da so ubili Afričana Izaka Ma-gaiseja, ki so ga osumili, da je v trgovini, kjer je delal, ukradel šest funtov in 15 šilingov (približno 14.000 dinarjev). Glavna priča je bil Afričan Philemon Makhetla, ki je bil poleg, ko je njegov prijatelj Magaise umrl med zasliševanjem. Oba črnca so pretepali s pestmi, pobili na tla ter obdelovali z nogami. Med razpravo je prišlo na dan, da so nekoč med zasliševanjem nekega drugega Afričana skoraj zadušili s plastično torbo, medtem ko so spet drugega mučili z električnimi šoki. GUVERNERJEVA MATI V ZAPORU Val mirnih demonstracij nasprotnikov segregacije, ki so ga pred tedni napovedali črnski voditelji, se vedno bolj širi in vedno bolj je tudi očitno, da rasni nestrpneži in policija držav, v katerih imajo segre-gacionisti glavno besedo, počasi »Izgubljajo živce« in da so njihovi odgovori na te demonstracije vedno bolj surovi in nasilni. Aretacije črncev in belcev, ki zahtevajo, naj v ustavi zagotovljene državljanske pravice postanejo stvarnost, se vrstijo iz dneva v dan, z vseh koncev segregacionističnih ameriških držav pa prihajajo poročila o grobem ravnanju policije. Gumijevke, »električne« palice, psi, vodni curki in solzilni plini so najpogostnejši »argumenti« policije in rasnih nestrpnežev, ko razbijajo demonstracije. In seveda zapor. Tako se je pred dnevi znašla v ječi tudi dvainsedemdesetletna mati guvernerja zvezne države Massachusetts. Njen delikt? Malcolm Peabody (na fotografiji jo peljejo v zapor) je v St. Augustinu s svojo prijateljico in prijateljem sedela v jedilnici najbolj znanega hotela za isto mizo s petimi temnopoltimi ženskami, ki so tako protestirale proti segregaciji. Ko nihče v tej družbi ni hotel, oditi iz hotela, je prišla policija in jih vse odpeljala v zapor. mmki mmKm ometrov po turističnih * i #>*(*?(»* 12-nadstropna stolpnica— (v ozadju) novi zdraviliški dom v Rogaški Slatini — lxi septembra pod streho. Otvoritev doma sodi v okvir praznovanj ob 300-letnici »Rogaške Slatine« Foto: Edi šelhao* Udoben Kompasov avtobus z registrsko oznako LMO-34 se je ustavil pred hotelom Slovenski dom v Rogaški Slatini. Bilo je ondan - točno ob 13. uri, kakor je bilo zapisano na programu 2.000 kilometrov dolgega potovanja po Sloveniji. Iz avtobusa je prvi izstopil Bruno Thaler, referent za domači turizem pri Turistični zvezi Slovenije, za njim pa še 31 turističnih delavcev in novinarjev iz domala vse Jugoslavije. Med njimi je bila tokrat - na osmem zaporednem informacijskem potovanju po Sloveniji, tudi turistična delavka z Dunaja Brigite Potzmann. Nekoliko nenavadni skupini turistov so prihiteli naproti trije možje: vajo, da bi uredili večje klimatsko zdravilišče.. To idejo bi morali resneje podpreti. Obiskovalci kopališča v Moravcih že zdaj čakajo po dan in več, da pridejo na vrsto za kopanje ... Menda imajo tod poleti do milijon dinarjev prometa! Zakaj ne bi zgradili bazene, vikend hišice?... Le v Postojni nas zares niso najbolje sprejeli, mislim, da je to slaba reklama za Postojnsko jamo, čeprav je že tako znana... Nekoliko presenetljivo je tudi, da vaša Kompasova poslovalnica z Reke na to potovanje ni poslala nikogar, čeprav bi morala biti obmorska turistična straža za vašo prelepo de. želo ... »»Povedala hem, kako je dišal zrak ...« In Draginja Joka, predstavnica beograjske turistične zveze: — Tokrat sem prvič na obisku pri vas. Slovenija je tako lepa in impresivna, da nisem utegnila videti ničesar slabega. Obiskala bi ponovno Trento, Bovec, dolino Soče in Gorenjsko... To potovanje je zame kot turistično delavko izrednega pomena. Ljudem bom lahko povedala ne samo, kam naj gredo, temveč tudi kako je dišal zrak v posameznih slovenskih krajih... v gorah in ob morju. Med alpskimi dolinami je najbolj slikovita Logarska dolina. Naše potovanje in kraji, ki smo jih obiskali, so naredili name izreden, neponovljiv vtis. Jože Caleta, receptor ljubljanskega Leva: — Večinoma smo videli zelo lepo urejene in snažne hotele, le hotel Zvezda v Murski Soboti se ne more pohvaliti z dobrimi vrati, ker so zvita in vegasta, pa tudi v kopalnicah si lahko zaplaval, ne da bi stopil v kopalno kad ... Na trdih poste-lrih v g--iškem »Park hotelu« sem si skoraj po-lomM kosti. Zanimivo je morda, da ima večina naših hotelov tudi sobe s številkami 13, razen morda pri nas v Levu in v ljubljanskem Slonu, kjer te številke ne hort a našli. Kar trikrat sem prespal za vrati , s to »nesrečno« številko, vendar sem s potovanjem na vso moč zadovoU-m. — Zadnjič je neki fotograf v pritličju novega »Leva« vprašal snažilko: — Prosim, tovarišica, je v prvem nadstropju kakšen apartma? Snažilka se je odrezala: — Pri nas ni nikogar, ki bi se tako pisal! — sem poskušal malo ponagajati. — Dovolj je šal na naš račun! 21. aprila bomo sprejeli prve goste, večjo skupino turistov z onkraj velike luže ..., je še povedal Jože Caleta. Brigitte Potzmann, turistična delavka jugoslovanskega turističnega predstavništva na Dunaju, sicer pa nemškega rodu, nam je v nekoliko polomljeni srbohrvaščini zaupala: — Najbolj všeč mi je bilo na Koprskem, morje ... Povsod so nas izredno gostoljubno sprejeli, le v planinskem domu v Logarski dolini, kjer je še sneg, nas je v sobah z nezakurjenimi pečmi pošteno stresel mraz. Slovenijo bom še obiskala, lepo je pri vas. 300 let »Rogaške Slatine« Radovan Vrtipraški, občinski referent za gostinstvo in turizem iz Novega Sada: — Zamisel in organizacija informacijsko turističnega potovanja po Sloveniji sta odlični. Videli in zvedeli smo marsikaj zanimivega. Ljudje v Vojvodini se zelo zanimajo za preživljanje dopustov v alpskih predelih Slovenije. Pri nas doslej skoraj nismo poznali turističnih prospektov, ki bi propagirali vaše kraje, medtem ko smo videli vrsto turističnih filmov Cme gore, Srbije, Hrvatske, Makedonije ter Bosne in Hercegovine, le Slovenije ne! Pri nas razen tega prevladuje mnenje, da je Slovenija draga, vendar sem se na lastne oči prepričal, da to ne drži! Videli smo hotele, gostišča in tud! zasebne sobe z zelo zmernimi cenami, ki so povsem dostopne žepom naših ljudi. Mislim pa, da bi morali tudi planinske domove bolje opremiti, vsaj pol tako kot druge turistične objekte. V Vojvodini je naravnost velikansko zanimanje za Slovenijo, za čist planinski zrak ... Tudi zimskega turističnega prospekta Slovenije v Novem Sadu še nisem zasledil. Naše splošno mnenje, da ste Slovenci nedru-žabni ljudje, sem moral na svoje veliko veselje prav na tej poti korenito spremeniti. Ob zaključku je v imenu rogaškega turističnega društva pristavil svoj lonček k novinarski beležnici še tajnik društva Martin Kene: — Letos praznujemo v Rogaški Slatini 300-let-nico ustanovitve zdravilišča. Do konca septembra bo pod streho 12-nadstropna stolpnica za vso zdravstveno službo kot zaključek centralnega zdravilišč-nega območja pod Tavčarjevim hribom. Predračunska investicijska vrednost gradnje , (520 milijonov din) ne bo presegla 800 milijonov din, kar ni 'a zametavanje, če vemo za cene drugih gradbenih storitev, ki so med gradnjo poskočile tudi za še enkrat toliko. Novi zdravstveni objekt bo lahko dnevno sprejel do 2500 ljudi, medtem ko jih zdaj sprejmemo le 1400. * Zanimanje' za zdravljenje pri nas je izredno. Kažejo ga tudi zavodi za socialno zavarovanje iz Graza, Dunaja, Salzburga, da domačih ne omenjam. V kratkem bomo sklenili pogodbo z dunajskim zavodom za socialno zavarovanje. Kar najhitreje bi morali zgraditi hotel z najmanj 180 ležišči. Takšna gradnja bi veljala milijardo dinarjev . .. še in še bi lahko naštevali vtise turističnih delavoev z 2000 kilometrov dolge poti, ki jih je vodila po Sloveniji, toda Kompasov avtobus jih je odpeljal naprej na Dolenjsko in proti Beli krajini. Edi je pobral svoje aparate in mahnila sva jo nazaj proti Celju in Ljubljani. Za nama se je visoko pod jasno nebo dvigala silhueta novega zdraviliškega doma kot simbol 300-letnice Rogaške Slatine. NIKO LAPAJNE Ker je bil ravno prj roki tudi najbolj neposreden vir informacij s tega potovanja v osebnosti Jožeta Belina, novinarja »Tovariša«, smo še njega povprašali o vtisih, ki si jih je nabral. — Kakšne vtise vam lahko posredujem s tega potovanja? — V večini novih hotelov so direktorji pogodr-njali na račun funkcionalnosti prostorov. Naj omenim samo hotel Prisank v Kranjski gori kot značilen primer modeme gostinske arhitekture, ki je z gostinskega stališča vse prej kot funkcionalen. Direktor tega hotela je med drugim potožil: — Ce bi bil jaz arhitekt, ne bi niti svojemu največjemu sovražniku postavil takšnega hotela ... Sicer pa je naš vodja Bruno Thaler povedal, da si Turistična zveza Slovenije z vsemi kriplji prizadeva ustanoviti lastni projektivni biro, ki bi načrtoval ustreznejša in funkcionalnejša gostišča, hotele, kuhinje in vse, kar še sodi v to zvrst gostinsko-turističnih gradenj. Po kosilu v hotelu »Slovenski dom« sva z Edijem povprašala za najbolj sveže vtise s potovanja po naših turističnih krajih še šest turističnih delavcev in za zaključek domačina,.— graditelja. Bogoljub Radženovic, občinski referent za gostinstvo in turizem iz'Budve: Toplice v Moravcih — Najbolj všeč v Sloveniji so mi vsi novi gostinski objekti, ker so grajeni v skladu z okolico, najsi bo to ob morju ali v gorah. Vaše ceste so odlične, razen seveda nekaterih. Izredno sem' bil presenečen nad prijaznostjo gostiteljev vsepovsod, kjer smo bili, in pa seveda nad idilo in lepoto slovenskih turističnih postojank. Videli smo toliko lepega, da bi se zares težko odločil, kje bi preživel dopust. Kaj mi ni bilo všeč? Z aluminijem obdelani starinski portali na koprskem trgu! Povsod si prizadevamo, da bi ohranili. . . ne, to je kriminal! Se posebej rad bi pohvalil vašo kuhinjo, ki me je močno presenetila, in pa dobra, pristna vina ,.. Predstavnih turistične agencije »Kvamer-ekspres« in doyen letošnjega informacijskega potovanja po Sloveniji je »v imenu naše informacijske skupine turističnih delavcev in novinarjev«, kot je v pogostnih zahvalah na tem potovanju začel že najmanj 99-krat, povedal: — Program našega potovanja je morda nekoliko preobsežen za tako kratek čas, saj smo zvečane vsi prvič s turističnimi očmi videli Slovenijo. Turistični delavec setn 19 let. Prevandral sem vso Evropo, vendar Gorenjska in Logarska dolina nadkriljujeta vse, kar sem kdajkoli videl.. . Vzpenjača in gozdovi ... Dopust bi najraje preživel na Pohorju, kjer je čast zrak in obilica miru. Nad Velenjem sem naravnost navdušen... V vasi Moravci pri Murski Soboti si domači turistični delavci prizade- Medeni tetini Petra Sellersa, 38. angle-| škega filmskega igralca, in Svedinje Britt | Eklund, 21, se bližajo h kraju. Petra kličejo že na vse strani, da bi začel snemati. (Ljubljanski dnevnik, 17. aprila — podpis pri sliki na osrednjih straneh) Medeni tedni Petra Sellersa so se kon-S (ali že 10. aprila, ko so ga s srčnim infark- tom pripeljali v hollvvvoodsko bolnišnico »Libanonske cedre«. V sedmih dneh bi ta vest lahko dopotovala tudi do M). * Petdeset pravljic izpod njegovega peresa je že oddajal bayerski radio. (Nedeljski dnevnik, 19. aprila — »Novice brez naslova«) Ker imamo za nemško pokrajino Bavern že dolgo svoje ime Bavarska, hi bil tudi muchenski radio lahko bavarski in ne ha-ycrski. taiui;iiHniiiiiiiimwniiiiMnmmNnKiinHiiiii!iii!ii!imwHninwinRnimnwffiiiii«witttin!tm!HHiwMiiiiHti V ozki dolini pod Kanfanarom so zares ostali kamniti zidovi hiš nekdanjega mesta Dva grada. Mrtvo naselje s pustimi ulicami vliva obiskovalcem neprijetne občutke. Dve in pol stoletji sta že minili, kar so zapustili mesto zadnji prebivalci. Niso vsi razen pastirčka pomrli, kot pravi legenda, ampak so leta 1714 zaradi kuge, ki je divjala po mestu, pobegnili v Kanfanar in druge istrske kraje. Zidovi posameznih hiš v zapuščenem mestu so še dobro ohranjeni. Grajeni so zelo masivno. Zgodovinarji menijo, da so živeli v mestu že Rimljani. V desetem stoletju je bilo Dvogradje, Dvi grade ali Dva grada (tri različna imena) pod Hrvati, ki so jih kasneje podjarmili Benečani. Mesto je bilo v 14. stoletju tako pomembno, da so se zanj dolgo časa vojskovali Benečani in Genovežani, dokler ga niso končno spravili pod svojo oblast Benečani in mu vladali 'vse do konca beneške republike leta 1797. Za Benetke je bilo mesto zelo važno, ker so preko njega in Umskega kanala vozili les za gradnjo ladij. Iz zapiskov tistega časa je razvidno, da so Benečani zvlekli iz Motovunskega gozda 17.000, iz okolice Novega grada pa 19.000 debel v svoje ladjedelnice. Nekdaj gozdnata istrska zemlja se je spremenila v kraške goličave. Danes v Dveh gradih ni žive duše. Niti pastirji, ki pasejo v bližini, ne stikajo po ruševinah. Se turisti, ki jih obiščejo, z nelagodnim občutkom kmalu zapuste štrleče mrtve zidove. • MOKRONOG V DOLINI GRADOV Tam, kjer vodi pot iz Mirenske doline ob Laknici proti Novemu mestu, leži nekdanji trg Mokronog. Obrobljajo ga gozdnati grički in vinogradi. Ime ima dokaj nenavadno. Verjetno so imeli njegovi prebivalci v davni preteklosti vedno mokr$ noge. Po starih zapiskih izhaja ime iz močvirij, ki jih je bilo v tem delu Mirenske doline mnogo. Zanimivo je, da so fevdalni gospodje Mokronoga na starih slikah upodobljeni vedno bosi. Celo v grbu so imeli boso nogo, kot da bi morali brez obutve hoditi po svoji mokri zemlji. Tudi Nemci so ime dobesedno prevedli v »Nassen/uss«. Od starega gradu so ostali samo pstanki zidov m stolp, ki ga imenujejo »Strelov turn«. Nad krajem se dviga Žalostna gora, v okolici pa so ostanki opuščenega srednjeveškega rudnika cinka Zapečarja. Zaradi mnogih gradov in cerkva, ki pričajo, da je bila dolina že zgodaj naseljena, ima Mirenska dolina tudi naziv »Dolina gradov«. BLAGAJNO SO Ml UKRADLI! VLOM IN OVADBA STA SE RAZBLINILA V PREVARO Sodni mlini meljejo počasi, toda prav na drobno. In zanesljivo. Nedavno tega je sodni sluga odložil zajeten spis v arhiv, ki bo ostal v sodnih analih posebno zanimiva redkost, saj gre za nenavaden pojav pri nas - za zavarovalniško goljufijo. Pravica je zdaj odmerila kazen za dogodek, ki se je zgodil v Piranu pred dvema letoma Dobri dve leti je tega ali, točneje, v soboto 14. oktobra 1961 je bilo, ko je Ludvik Žnidaršič kmalu po deseti uri zvečer pritekel na postajo LM in ves zasopihan povedal: — V stanovanje so mi vlomili! Miličnik je nemudoma stopil z Žnidaršičem v njegovo stanovanje, kjer si je zadevo ogledal in zapisal, kar .mu je oškodovanec pripovedoval: — Sobotno popoldne sem preživel pri sosedu, med tem je bila žena doma in se je tudi pogodila z novo podnajemnico, da bo še nocoj prišla z vso prtljago stanovat k nam. Ko sem prišel domov, sem dejal ženi, da bi šel rad počivat, ker imam vročino'. Ona mi je povedala, da mora biti ob šestih v službi zaradi baklade ob občinskem prazniku. Dejala je še, da se bova dobila pri večerji v Klubu pomorščakov. Malo pred sedmo uro zvečer je podnajemnica prinesla kovčke, ravno takrat, ko sem dajal otroka spat. Potem ko je nova podnajemnica odložila kovčke v svojo sobo, me je počakala in sva skupaj odšla v mesto. Stanovanje sem dobro zaklenil. V Klubu pomorščakov, kamor je kmalu za menoj prišla tudi podnajemnica, sem se dobil z ženo. Vsi trije smo se zadržali v klubu do tretje televizijske reklamne oddaje, potem pa smo odšli na Tartinijev trg, kjer smo prisostvovali slavju ob občinskem prazniku. Nekaj ni v redu — Kako, kaj nisi zaklenil stanovanja? — je začudeno vprašala žena ob pogledu na odprta vrata, ki vodijo s terase v kuhinjo, ko so vsi trije kmalu po deseti uri ziveder prišli domov. Žena je hotela odpreti druga vrata, pa ni Slo, ker so bila zaklenjena od znotraj. Vsi trije so potem stopili v stanovanje skozi glavna vhodna vrata in takoj je bilo vsem jasno, da nekaj ni v redu. — Da se le otroku ni kaj zgodilo! — je naposled vzkliknil Ludvik Žnidaršič in nemudoma stopO v otroško sobo. Toda otrok je mimo spal. Ko pa je hotela podnajemnica v svojo sobo, je ugotovila, da so vrata zaklenjena z notranje strani. Znjdaršič je stopil okrog hiše in skupaj s sosedom, ki mu je posodil luč, ugotovil, da so bile oknice priprte. Skozi okno je skočil v sobo, jo odklenil, prižgal luč in z grozo v očeh opazil, da je neznani storilec odprl štiridelno omaro in iz nje odnesel ročno železno blagajno. — So bile v njej kakšne vrednosti? — je vprašal miličnik. — Bile. V blagajni, ki sem jo poleti kupil pri »Metalki« v Ljubljani, je bilo 900.000 dinarjev gotovine, in sicer 350.000 dinarjev, ki mi jih je maja posodil stric Stanko iz Vrbice, 100.000 dinarjev mi je posodil sorodnik Miro iz Selc pri Pivki, 250.000 dinarjev sem prihranil še od takrat, ko sem prodal vespo. V blagajni pa je bila še zlatnina: zlata zapestna ura, zlat poročni prstan, šest-vrstna zlata verižica za žepno uro. zlati ženski uhani in dva srebrna Drstana v skupni vrednosti približno 80.000 dinarjev. Pismo zavarovalnic Tako je v prvi sapi Žnidaršič povedal za zapisnik miličniku in podobno ovadbo je napravil v ponedeljek zjutraj pismeno še na TNZ. Hkrati je prav tako v ponedeljek napisal zavarovalnici v Piran pismo z naslednjo vsebino: - , — Podpisani imam pri navedenem zavodu zavarovane svoje premičnine z zavarovalno polico št. 119 701 z dne 19. I. 1961. Prijavljam vlomno tatvino. V stanovanje mi je bilo vlomljeno 14. t. m. (v soboto) med 19. in 22.15 uro, ukradena mi je bdla polna ročna blagajna. Primer je bil nemudoma prijavljen organom za notranje zadeve, ki so takoj prišli na kraj vloma in uvedli preiskavo. Ne vem, če so mi ukradene stvari po citirani odločbi zavarovane, ker sem obveščen, da je polica nepravilno sestavljena in ni bila popravljena, čeprav sem to zahteval pri pristojnem zastopniku. Zato vas prosim, da mi nemudoma sporočite, ali je ta moj primer zavarovan po policd. Ce pa ni, zakaj je bila polica nepravilno sestavljena? Organi tajništva za notranje zadeve so začeli z vsestransko raziskavo. Kriminalistični tehniki so se zagrizli v delo in razen domačih niso ugotovili nobenih tujih prstnih ' odtisov. Tudi natančna preiskava wertheim ključavnice je pokazala, da ni bilo odprth z nobenim drugim predmetom, pač pa le z bodisi dobro ponarejenim, bodisi z originalnim ključem. Preiskovalci so vzeli zadevo tako natančno pod drobnogled, da jim ni preostalo drugega, kot pripreti Ludvika Žnidaršiča. Sam ovaditelj je bil osumljen. Na zaslišanju v priporu je natanko razlagal svoje finančne transakcije, ki so se vse zapovrstjo izkazale za laž. Pod težo dokazov Je Ob nedavnih poskusih pristajanja na ploščadi hotela LEV v Ljubljani je ropot helikopterjevega motorja marsikomu vzbudil preuranjeno zadovoljstvo, češ »pa menda ni to že naš dolgo pričakovani (reševalni helikopter«. Nekateri so se ob tej priliki spomnili na nekaj elementarnih nesreč v Sloveniji in Jugoslaviji sploh. Ob poplavi Savinje v Celju je nad prizadetimi kraji krožilo letalo pokojnega Branka Ivanuša in poskušalo pomagati. Nad plazovi v Bovških hribih so pozimi 1952 križarila letala JRV in LZS, ki so dala svoj delež reševanju. Ob lanski katastrofi s Skopju se je izkazala vrednost helikopterjev JRV. Kmalu zatem je ob reševanju GRS pri bivaku pod Škrlatico priletela na pomoč skupina avstrijske LETALSKI! REŠEVALNE SLUŽBE (Flugret-tnngsdienst). Spomnimo se, kako je bilo tiste dni preteklega leta zanimanje za helikopter nenavadno veliko. Javnost je bila prepričana, da naša republika ne bo več dolgo hrez tega tako koristnega struja. Se več, marsikdo .je bil uverjen, da se bo to uresničilo že čez nekaj tednov. Kasneje so o tem govorili tudi na zasedanju mest-nage sveta Ljubljane in na o-krajnih forumih. Slišati je bilo celo, da se za nakup ogrevajo nekatera podjetja, med drugimi ELES. Kot souporabnica se je za stvar zavzela tudi komisija za GRS pri Planinski zvezi Slovenije, ki je začela iskati podatke in predračune za različne tipe helikopterjev. Spričo velikega zanimanja navajamo nekaj splošnih podatkov o možnostih in izboru strojev, ki nam .jih je posredovalo beograjsko uvozno pod.jet.je JUGO-ELEKTRO. Jasno .je, da je to le del možnosti, vendar je to vse, kar trenutno premoremo — zdi pa sr nam, da držimo stvar kar pri pravem koncu, posebno še, če primerjamo te možnosti z izbiro naših avstrijskih sosedov. Helikopter ie ponujajo štiri firme: SIKORSKV IN BELL iz ZDA. SZ ter Giovanni AUGUSTA iz Italije. Razlike so v izvedbi in moči strojev pa tudi v cenah. 7,aradi cene odpadeta sovjetska firma in ameriški Sikorsky. Kljub dosti nižji ceni tudi ameriški Bell ni konkurenčen. Prva dva ponudnika nudita helikopterje za 250 milijonov dinarjev, kar je za 150 milijonov več, kot bi stala dva helikopterja firme Giovanni Augusta. Da nam bo izbira lažja, povejmo še to, da firma Augusta izdeluje pravzaprav helikopterje firme Bell za cene, ki so v Evropi znosne. Take helikopterje imajo Avstrijci in se jim za polete v Avstriji odlično obnesejo. Za naše potrebe bi bil najbolj primeren helikopter tipa AUGUSTA BELL 47 G — 3B1, imenovan tudi super alpino. Helikopterji te vrste lete brez defektov v visokogorskih pogojih letenja, prav tako tudi v normalnih okoliščinah. Piloti jih zelo pohvalijo Naj navedemo nekaj helikopter-jevih pomembnejših lastnosti: Helikopter 47 G — 3B1 je dolg 13 metrov, širok nekaj manj kot tri metre in približno toliko visok. Premer rotorja meri 11,3 metra. Poganja ga stroj zmogljivosti 280 KM, Id pri polnih bencinskih tankih zadostuje za večurno letenje bodisi v nižini, bodisi pri nizkih temperaturah več tisoč metrov visoko. S koristnim bremenom 500 kg lahko vzleti pri najmanj ugodnih pogojih še v višini več kot 3000 metrov! ' Helikopter lahko uporabimo kjerkoli. Preprosto ga je hioč opremiti z dvema plovcema, tako da lahko pristaja na vodi. Z vitlom in .jekleno vrvjo lahko dviga briancna, če visi v zraku. Za naše pojme in potrebe sta zadovoljivi tudi hitrost poleta — približno 140 km v uri pri pol- nem bremenu — in hitrost vzpenjanja — 270 m v minuti, prav tako pri polni obremenitvi, bodisi pri vzletu z morske gladine, bodisi pri startu več kot 3000 metrov visoko. V kabini iz prozornega pleksi-stekla je prostora za tri, prav tja je tudi moč namestiti nosilnico s ponesrečencem. Reševalno moštvo ali delovno ekipo lahko prenaša tudi tako, da možje sede na sedežih vzdolž pilotove kabine ob trupu helikopterja. Sorodnik tipa 47 G — 3B1 je nekoliko manjša izvedba 47 — G2, ki jo v Italiji uporabljajo v najrazličnejše namene, med drugim za kontrolo prometa, prevoz bolnikov in ponesrečencev, vzdrževanje daljnovodov, na gradbiščih, za geološke raziskave, za nego gozdov, za zapraševanje travnikov, njiv itd. Reševalno skupino običajno sestavl.ja.jo dva helikopterja in čim manjše izvidniško letalo, Id lahko pristane na majhnih letališčih. Za naše prilike bi bila primerna kombinacija helikopterjev tipa 47 G — 3BI in 47 — G2, izvidniškega letala pa tudi ne bi bilo težko dobiti, naj si bo med domačimi ali tujimi. Avstrijci uporabljajo stroj tipa Super Piper. Glavna zapreka so torej sredstva za nakup, in sicer približno 150 milijonov dinarjev. Vzdrževanje, gorivo in drugo, kar je še potrebno, ni šteto, razen morda šolanje pilotov. Vendarle ni cena tolikšna, da bi vnaprej ovrgla misel na nakup. Osebno menim, da je fi-ninčno vprašanje rešeno. Teže je reči, kdo naj upravlja s stroji, da bodo čimbolje izkoriščeni in pri volji vselej, kadar bo potrebno. Slišati je, da bodo republiški organi formirali organizacijsko enoto, ki bo skrbela za reševanje ob naravnih katastrofah in elementarnih nesrečah nasploh. Taka enota je najbolj poklicana, da vodi letalsko reševalno službo ter si pri tem nabere tudi dragocene izkušnje pri nuden,ju vsakodnevne pomoči v posebnih primerih. V primeru, tla te zamisli ne bi bilo moč uresničiti, je drugi kandidat za vodenje in organizacijo letalske reševalne službe Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Sloveni,je, ki ima že zdaj največ sredstev, strokovnjakov in izkušenj za organizacijo hitre pomoči. Tako je stvar urejena tudi v Avstriji, kjer je Flugrettungsdienst sestavni del ministrstva za notranje zadeve na Dunaju. Poznavalci dajejo prednost omenjenima rešitvama, in sicer predvsem zato, ker taka organizacija že vnaprej omogoča natančno in hitro usklajevanje zahtev po pomoči in izpolnjevanje nalog, razporejanje strojev glede na dejanske potrebe in osrednje vzdrževanje NE GLEDE na vsakdanje potrebe — vprašanje rentabilnosti za vsako ceno avtomatsko odpade in mora odpasti. Tretja možnost: helikopterje naj bi kupila posamezna podjetja, ki jili potrebujejo za opravljanje važnih del na terenu. Jasno je, da taka podjetja stroje lahko posodijo drugim oziroma zanje opravljajo polete, če so prosti. Pri nas bi to zmoglo podjetje ELES, ki potrebuje helikopter za vzdrževanje daljnovodov. Drugi potencialni lastnik bi bil lahko kasnejši plinski kombinat Velenje. Povsem razumljivo pa je, da nobeno podjetje — razen specializiranega reševalnega — ne more jamčiti, da bo stdoj na voljo ob vsaki nesreči, zato ta tretja kombinacija pomeni le rešitev za silo. To so stvari, o katerih morajo razmišljati odgovorni in poskrbeti, da bomo helikopterje čim-prej dobili. Naj nas doleti kakršnakoli nezgoda — če jo bomo dočakali brez njih in nepripravljeni, ne bo opravičila. INŽ. PAVLE ŠEGULA MM.... (M klonil ta priznal, da je vlom ftagiiral, medtem ko je vztrajno zanikal, da hi tudi sam odnesel ročno blagajno. Prvo priznanje ' — Blagajna mi je bila ukradena. — Zakaj pa ste si potem izmislili vlom? — Takole je bilo. Desetega ali enajstega oktobra sem opazil, da je izpod obleke v omari zmanjkala blagajna. Nisem si znal pojasniti, kdo in kako je to storil. V tistem hipu sem vedel samo to, da ženi ne smem ničesar omeniti, ker mi verjetno tudi ne bi verjela in bi sum padel name. Mislila bi pač, da jo hočem prevarati in bi tako nastal razdor v družini, saj so bili odnosi med nama tako in tako napeti prav zaradi nerešenih finančnih zadev. Zato sem začel razmišljati, kako naj bi ženi pojasnil, da ni več blagajne. Prišel sem na misel, da bi moral ustvariti -prepričljive dokaze o vlomni tatvini. Občinski praznik čez nekaj dni se mi je zdel lepa priložnost in sem se za namišljeni vlom odločil, ko je žena dejala, da mora v službo zaradi baklade. Ker je zadeva so-upadala s priselitvijo nove podnajemnice, se mi je zdelo, da bo vse skupaj še bolj verjetno. — In kako ste storili? — V dnevni sobi sem odprl vrata omare in okno ter sobo zaklenil in ključ spravil v žep. Zatem sem šel v kuhinjo, z notranje strani odklenil zunanja vrata ter zaprl in zaklenil notranja vrata, v katerih sem tudi pustil ključ. Ko sva s podnajemnico odšla, sem se spomnil, da bi bilo dobro zunanja kuhinjska vrata na pol odpreti, kar sem tudi storil pod pretvezo, da moram nazaj, ker sem pozabil bloke za večerjo. — In kaj je rekla žena, ko je videla, da ni blagajne? — Da moram pač vlom prijaviti tudi za. varovalnici in zahtevati zavarovalnino. Na posle se je treba spoznati Na tem zaslišanju je Žnidaršič dokaj prepričljivo trdil, da je bila blagajna z gotovino in vsemi dragocenostmi ukradena že prej. Zadevo pa je vzela v roke tudi zavarovalnica. Zlasti še, ker je Žnidaršič pismo zava- rovalnici zasukal tako, da ni bito jasno, aU je prijavil odškodninski zahtevek ali je kar tako spraševal, če so njegove ukradene vred. nOsti zavarovane s polico. Zavarovalni agent je njegovo imetje v stanovanju ocenil na 1,315.000 dinarjev, medtem ko se Je zavarovalna polica iz meseca januarja istega leta glasila na 4,600.000 dinarjev zavarovalnine, za kar je tudi plačal 11.500 dinarjev premije. In ker so strokovnjaki pač strokovnjaki, ni bilo posebej težavno odgovoriti na vprašanje, zakaj je Žnidaršič tako visoko zavaroval svoje premično premoženje in po nepotrebnem plačal visoko zavarovalno premijo. Vse to je dobro vedel tudi Žnidaršič, ki se je na zavarovanje spoznal, saj so bile toVrstne zadeve posli, ki so bili združeni z njegovim delovnim mestom pri Splošni plovbi. Žnidaršič se izdaja za pravnika in je slušatelj Višje komercialne šole. Razen tega študija je imel 34-letni Žnidaršič za seboj še spor s koprskimi cariniki. Oktobra 1960 so ga namreč kaznovali z 210.000 dinarjev kazni in zaplembo avtomobila »bogvvard«, ker je tiho-t.apil iz Italije 198 sončnih očal, 105 naglavnih rut, 67 parov najlon rokavic in 27 parov nogavic. Vse to je opravičevalo domnevo, da si Žnidaršič ni samo omislil vloma, ampak tudi odnesel blagajno'. — Res je, računal sem, da bom tako prišel do denarja, — je Žnidaršič končno skrušen priznal na naslednjem zaslišanju in pojasnil: — Ročno blagajno sem vzel desetega ali enajstega oktobra, ko sem bil zvečer sam doma. V aktovki sem jo odnesel in jd> okrog osme ure zvečer vrgel v morje na levi strani piranskega pomola. V blagajni ni bilo ničesar, ker sem jo prej izpraznil. Dragocenosti sem prav tako vrgel v morje v bližini uprave Splošne uprave. Naslednji dan popoldne je potapljač pregledal morsko dno podolgem in počez. Toda razen prazne železne blagajne ni našel ničesar drugega. Žnidaršiču prevara z zavarovanjem ni uspela. Zaradi poskusa večje goljufije in za krivo ovadbo ga je sodišče obsodilo na enotno kazen eno leto in mesec dni zapora. Sodna mlina meljejo počasi, toda prav na drobno. , h. E. IM naš poklic vsakdanji , - ~ ^ ^ ',7 t ■ 1 ■ I s.. ScS:##-;-;:: : giiiisi ■ : 'mm Nenavadno društvo v Piranu Poznamo najrazličnejša društva. Planinska, gasilska, novinarska, pa društva upokojencev, umetnikov, livarjev, profesorjev, študentov, ribičev, lovcev in kdove kakšna še. In prav na repu dolgega spiska društev je združenje, ki ima menda par samo še v Beogradu. Združenje statistov. S tem edinstvenim društvom se prt nas ponaša Piran. — Saj veste, pri nas veliko snemajo. Filmski producenti si podajajo kljuke iz rok v roke in da bi se laže delalo, da bi bil red, da ne bi prišli statisti na slab glas in ker tudi upokojencem pride prav vsak dinar, smo se organizirali, *- je pripovedovala predsednica združenja MARIJA JEREB med odmorom snemanja švedskega koprodukcijskega filma »Kddetii. — Društvo sklene pogodbo s filmsko ekipo in potem odgovarja za točmost, za red in sploh za vse, da jilmanje nemoteno teče. — Koliko članov šteje društvo? — Z otroki 450.' Imamo obsežno Člansko kartoteko, opremljeno s slikami. Naj-mlafši član je šestletna Majda Mihič, ki je bila v filmu »Freddy« hčerka Selme Karlovac, naša najstarejša članica pa je izredno fotogenična in impozanten tip — Marija Križka, ki je sodelovala pri mnogih filmih in s precejšnjim uspehom v filmu »Karolina Reška« — In vi? — Jaz sem predsednica društva bi vodja statistov. Ze štiri leta živim v Piranu in se ves čas ukvarjam s filmom. Veseli me. rada delam bi ljudem sem všeč. Trenutno sodelujem v 48. filmu. — Vaš največji uspeh pri filmu? — V filmu »Apartma« sem nastopila kot garderoberka v baru, nekaj manjšega sem igrala tudi v avstrijskem filmu »Pošta odhaja«, ampak kot vodja statistov sem se najbolj namučila lani, ko sem petnajst dni delala z 250 statisti, v uniformah seveda, pri filmu »Tamnica Venecije«. — Društvo ima nemara tudi probleme? — Statistov pri nas ne manjka. Res pa je, da najteže dobim mlade ljudi zdaj, ko je šola. Druge probleme smo uredili s statutom, ki smo mu prilagodili tudi tarifo. — Saj res, so statisti dobro plačani? — Pri nas dobijo za devet ur dela 1500 dinarjev. Ce nastopajo v lastnih, oblekah, dobijo še dodatek 200 dinarjev. Za nočno in nadurno delo je dodatek 250 dinarjev. Samo nočno snemanje velja 2200 dinarjev, tolikšna je tudi tarifa za statiste, ki se sabljajo. — Od česa živi društvo? — Od pristopnine 100 dinarjev in od petih odstotkov od honorarja, ki jih mora vsak član odvesti v društveno blagajno. — Ta denar je namenjen . .. — ...članski pomoči; oni dan smo kupili venec umrlemu članu, deset tisoč dinarjev pa smo prispevali za pomoč Skopju. Takšen je bil pomenek v Združenju statistov v Piranu na Trgu 1. maja, kjer ima društvo uradne prostore v pisarni SZDL in kjer se kuhajo in pletejo filmske zveze in včasih tudi kakšna zvezdica. Društvo je povezano po vertikalni liniji navzgor, po strokovni plati počez pa je osamljena atrakcija filmske meke v Piranu. Na sliki: Marija Jereb, Piran: Filmskih statistov ne primanjkuje —m TT 21. APRILA 1964 Mednarodna korespondenca tednika „TT“ z Nobelovimi nagrajenci Biblijski prerok - s slik Michelangela Rabindranath Tagore je najbolj priljubljeno orientalsko ime v naši književnosti. Rabindranath Tagore je prvo azijsko ime na zlati listi Nobelovih nagrajencev. Rabindranath Tagore je indijski pesnik s 100.000 verzi, pisatelj, dramatik, kom-pozitor In slikar z 2.000 slikami. TISOČ LET DRUŽINE TAGORE. BOGASTVO OB GANGESU. ROBINDRANATH GRE V LONDON. Zgodovina družine Tagore ae začenja v osmem stoletju: pripadali so prvi skupini učenih Brahmanccv, ki so prišli iz Kanuaja v Bengalijo; postali so premožni aristokrati ob Gangesu, ki so uživali sloves verskih reformatorjev; bili so smrtni sovražniki z nestrpneži svojega brahmanskega okolja. Najznamenitejši prednik Rabindranatha Tagore stari oče Dwarkanath je mnogo potoval: prodajal je premog, sladkor in indigo doma in na tujem, vodil banke in izdajal časopise; povabil v Londonu na kosilo Dickensa, Thacheraya in Mullerja, govoril o problemih Indije s kraljico Viktorijo. Milijonsko premoženje je podedoval najstarejši sin Dcben-dranath, ki je s štirinajstimi otroki živel v .lorasanku — živopisni četrti milijonske Galcutte: Dwijendranath je že pred odhodom v Anglijo užival sloves poeta, filozofa in matematika: Satyendranath se je proslavil kot prevajalec, Jvori-tindranath je - čeprav glasbenik — prevedel Mollčra v bengalščino; sestra Swarnakumari je bila prva ženska nove. list in žurnalist v Indiji • RABINDRANATH TAGORE • INDIJSKI POET 9 Datum in kraj rojstva: 6. maja 1861 v Cal- ouitti. 9 Največja priznanja: Nobelova nagrada za književnost leta 1913, doktor honoris causa v Ox-tordu. 9 Najpomembnejša dela: pesniška zbirka »Gi-tandžali« (1912), esej »Moji spomini«, romana »Dom in svet« in »Brodolom«, opera »Valmiki Prativa«. 9 Datum in kraj smrti: 7. avgusta 1941 v Cal-eurtti. Življenje Rabindranatha Tagore v številni družini učenjakov je bilo burno; štirinajsti otrok Deben-draneatha je sovražil šole, tako da je v enem sa- mem letu zamenjal štiri; tretji brat Hebendranath je zato dečka učil kar doma; s trinajstimi leti je izdal prvo knjigo verzov »Kabikahini«; z osemnajstimi je odjadral v daljno Anglijo! 9 Spomini iz otroških dni v Calcutti? »Se vidim skupino kokosovih palm pred zidom naše hiše, kako so krilile z vejami proti soncu; bile so mi tovarišice, tako žive, kot sem bil živ jaz sam!« Odpotoval je v Brigbton s spomini rahločutnega dečka: dojemal'je — morda prezgodaj — poezijo narave in se zanimal za glasbo in književnost; za-mrzil je učilnice, ki so bile zanj mučilnice; zakrknil se je vase pred ljudmi z močno konvencionalnimi pojmi o vzgoji, ki se niso zmenili za učenčevo zgodaj razvito osebnost. TRAGEDIJA OB REKI PADMA. SAMI UMRE ZA KOLERO. NESOGLASJA Z GANDHIJEM. Študiral je (uradno) pravo v Brightonu in se leto dni (neuradno) zanimal samo za književnost, glasbo in slikarstvo. Pisal je pesmi noč in dan. tako da se je vrnil v Indijo brez diplome univerze v Londonu. Živel ie na podeželju ob reki Padma. Spominjal se je svojih otroških let v Calcutti ;n mislil na otroke in šolanje. Odločil se je leta 1901: zgradil bo mednarodno šolo v Santineketanu. ki bo vpriznavala otrokovo individualnost, podobno kot mužiška šola Leva Tolstoja v Jasni Poljani; predavanja bodo v gozdnih samotah klasične Indije; denar bo zbral s prodajo avtorskih pravic za svoje knjige. Takrat je že izdal zbirko 21 knjig! Življenj- ska tragedija družine Rabindranatha Tagore se je začela tri mesece po otvoritvi šole s smrtjo žene Mrinalini, hčerke Renuka in 12*letnega najmlajšega sina Samlja — najljubšega otroka, ki je napisal že prve verze. Umrl je nekega sončnega dne leta 1902 in silovito srečanje s smrtjo je še dolgo odme- valo v liriki Rabindranatha Tagore. Bližala so se leta prve svetovne vojne in Tagore se je po prejemu Nobelove nagrade za književnost loteval tudi političnih tem. Bil je humanist starega kova: poganjal se je z besedo in peresom za miimo rešitev raznih vprašanj; veroval je, da bo politična osvoboditev samo tedaj uspešna, če se bo ljudstvo prej duhovno preporodilo. Nesoglasja z Mahatmom Gandhijem, ki je skušal doseči nacionalne namene s pasivnim odporom, so bi!a očitna. 9 Vaš odgovor Mahatmi Gandhiju? »Jaz sem pesnik in ne morem postati vojak!« Na predavalnih turnejah po zahodnih deželah — postal Je doktor honoris causa univerze v Oxfordu — je razmišljal n zapleteni problematiki tedanje Indije. Rabindranath Tagore pa ni bil samo pesnik in pisatelj: ukvarjal se je tudi z glasbo; pravijo, da je »komponiral okoli 3000 pesmi z narodno tematiko; ko mu je bilo šestdeset let, se je nenadejano loti, slikarstva in razstavljal v Moskvi, Berlinu, Miinche-nu, Birminghamu m New Yorku; bil je skratka izredna osebnost ne samo po širini in globini svojega dela, marveč 'lldi no človeški figuri. PROTESTI OB ARETACIJI GANDHIJA. SMRT PRED DRUGO SVETOVNO VOJNO. PREVODI V VSE JEZIKE SVETA. Sivolasi Rabindranath Tagore je na popotovanjih po Evropi in Ameriki spoznal vse največje osebnosti svojega časa: obiskal je v Berlinu Alberta Einsteina; posedal je v Parizu po kavarnah z Ro-mainom Rollandom; govoril je večkrat z Mahatmom Gandhijem — kljub nekaterim nesoglasjem — o domačih in mednarodnih problemih Indije. Romain Rolland: »Rabindranath Tagore združuje fini in ponosni profil, blesk rjavih oči v senci lepih obrvi, pogled brez iluzij, blago zgovornost, vzdržno žalost, ki tiči za njegovo spokojnostjo, možato inteligenco . . .« bjemški filozof Hermann Keyserling: »Rabindranath, pesnik, učinkuje name kakor kak gost iz nekega višjega, du-hovnejŠega sveta Se nikdar nisem videl v enem samem človeku toliko poduhovljene duševne substance. Izmed vse lirike tega časa uteleša Rabindranath Tagore najbolj barvito, barvno najbolj bleščečo globino.« Nekateri Indijski nacionalisti so Rabindranatha Tagoro po krivici dolžili prijateljstva z angleškimi kolonialisti: leta 1914 je sicer res dobil angleško plemstvo, toda naslov Sir je že štiri leta pozneje vrnil v protest zoper britansko teroristično akcijo v Pendiahu, v protest zoper aretacijo Gandhlja. 9 Plemiškega naslova ste se odrekli leta 1918! Kaj ste pisali lordu Chelmsfordu? »Želim stati na strani svojih rojakov, ki so za tako imenovano nepomembnost podvrženi ponižanju, ki ni primemo človeštvu. S tem vzrokom vam z bolečim občutkom vračam naslov plemiča!« Bilo je 30. maja 1918 ob 4.00: poslal je pismo lordu Chelmsfordu in odpotoval na dolgo turnejo. Bilo je 6. maja 1931: praznoval je 70. rojstni dan v družbi % Romamom Rollandom, Albertom Einsteinom, Kostesom Palamasom iz Grčije. Bilo je 7. avgusta 1941 v Calcutti: umrl je Rabindranath Tagore, pesnik s 100.000 verzi in prevodi v vse jezike sveta, pisatelj, dramatik, kompozitor 3000 pesmi in slikar z 2000 slikami. ODGOVORI IZ POEZIJE. ZAKAJ NISEM IZDAL KNJIGE SVOJIH PESMI? O SLIKAH. Mednarodno korespondenco tednika »TT« z Rabindrana-thom Tagoro smo sestavili iz verzov, misli in besed velikega Indijca v knjigah, osebni korespondenci in razgovorih z novinarji v Jugoslaviji, kjer je bral svoje pesmi v bengalščini In angleščini. Pred oboževalci je stal s postavo biblijskega preroka — s slik Michelangela. 9 Moje želje? »Moje želje so abotne, skozi tvoje speve vpijejo, Učenik moj. Daj, da samo poslušam!« 9 Zakaj smo razočarani? »Mi beremo svet narobe in pravimo, da nas vara!« 9 Kaj je umetnik? »Umetnik je ljubimec Narave, zato je njen suženj in njen gospodar!« F' % Š pFllffc -V MUSr „ J Srečanje' dveh velikih humanistov v Berlinu leta 1930: Robindranath Tagore 9 Kdo me peha naprej kot usoda? »Moj Jaz, ki mi stopa za petami!« 9 Moje življenje v mladosti? »Moje življenje v moji mladosti je bilo podobno roži — roži, ki je izgubila en list ali dva od svojega bogastva in ne čuti izgube, ko pomladni veter berači ob njenih durih. Zdaj, na kraju mladosti, je moje življenje podobno plodu, ki nima s čim več varčevati in čaka, da se ves ponudi s svojim polnim bremenom sladkosti.« 9 Zakaj nisem izdal knjige svojih pesmi? »Brez melodije so moje pesmi brez barve. Spominjale bi me na metulja, ki so mu odtrgali krila!« 9 Ljudje so me često vpraševali, kaj pomenijo moje slike! »Jaz sem vedno ostal miren, kakor so mimo moje slike.« A. P.ASTERNJAK VELIKA NAGRADNA PRODAJA KNJIG Vsakdo, ki bo do septembra 1964 nakupil za nad tri tisoč dinarjev sipodaj navedenih knjig, dobi v knjigarnah ah pri direktnem naročilu pri upravi založbe (Ljubljana, Mestni trg št. 26) kupon, s katerim postane udeleženec žrebanja, ki bo 25. junija in 25. oktobra 1964. (Izide prvega žrebanja, ki je bilo 25. januarja 1964, smo objavili v dnevnem tisku.) Med številnimi dobitki so: biblioteke knjig denarne nagrade v višini 300.000 din televizijski sprejemniki in avtomobili Zastava 750 ▼ skupni vrednosti . 13,900.000 dinarjev ZNANSTVENA DELA pt. M0 pl. 2000 br. 800 br. 120 pl. 2300 pl . 8000 pus. 7600 pl. 420 ppl. 700 pl. 4500 Barbierl: Cma internacionala Board: Zgodovina ZDA Beck: Sodobna znanost In skrivnost tlvltenja Hrnčič: Dobroljubov Hhrekhard: Renesančna kultura v Italiji Cvetko: Zgodovina glasbene umetnosti 5»1 Slovenskem, L do III. Cvetko: Zgodovina glasbene umetnosti ha Slovenskem, L do III. Darwln: O nastanku vrst Erker: Opis gozdnega drevja In grmičevja Grabrijan: Arhitektura Bosne Grafenauer; Kmečki upori na Slovenskem pl. 2400 Haaard: Kriza evropske zavesti pl- 2300 Hazard: Evropska misel XVIII. stoletja pl. 2400 Hrovat: Kraška ilovica kart. 350 Irlč: Prevci u lingvisti« kart. 1300 Janko: Hldrograflja ta vodno gospodarstvo kart. 2250 Jurančič: Južnoslovanski Jedki kart. 280 Kardelj: Problemi naše soc. graditve, I io tv. Kardelj: Problemi naSe soc. graditve, V. Kardelj: Razvoj slov narodn. vprašanja Kladarta: Zlom 4 in 5. okup. ofenzive Korošec: Uvod v materialno kulturo Slovanbv Kulišer: Splošna gospodarska zgodovina, I. do II. Mal: stara Ljubljana ta njeni ljudje Matanovič: Splošna elektrotehnika, III. Mohorič: Zgodovina obrti ta Industrije v Tržiču Novak: Slovenska ljudska kultura Ostrogorski: Zgodovina Bizanca Pečar: Alžirija v plamenih Prijatelj: Slovenska kulturnopolitična ta slovstvena zgodovina, od I. do IV. Rousseau: Zgodovina znanosti Slovenski pravopis Stanovnik: Strukturne spremembe V »vet. gospodarstvu pl. 650 Strojnik: Industrijska elektronika kart. 1500 Stockleg: Znanost spreminja svet pl. 650 Škerlj: Ljudstva brez kovin pl. 2850 Stefan: Pregled poljske književnosti — ppl. 2500 Tito: Graditev nove Jugoslavije, III. del ppl. 20A Trevelyan: Zgodovina Anglije Ukmar: Glasba v preteklih dobah Vadnal: Elementarni uvod v linearno programirani« Wendt: Iskal sem Adama Zbornik Inštituta aa les. ta goadno gospodarstvo Zgodovina Ljubljane Zgodovina narodov Jugoslavije, II. P0UUDN0-P0UCNA DELA Al&vantld: Deset let delti*, samoupravljanj« br. Andol jšok-Kovačič: Temeljni gospodarski račun kart. Andol Išek-Kovačič: Temeljni gospodareč račun P*- Arciniegas: Karibska rapsodija pl. Arko: 2lvtnondravnifiki nasveti ppl- Avčin: Naš otrok Avčin: Naš otrok Barclav Odkrivanje sveta ""Bebler Potovanje po sončnih deželah Brooks: Starejša ameriška književnost Findlay* Kemija v službi človeka Frisch: Sredi življenja Habe. Pogled iz malega sveta Hauser: Ostani mlad — živi dlje Hutchinaon: Kanada — Jutrišnji velikan Howells: Nastajanje človeštva Howells: Nastajanje človeštva Hvat: Skrivnostna celina Ilešič: Gospodarska geografija sveta Jacobsen: Spočiti se morate Jeremič: Fotografski tečaj za vsakogar Jubilejni mednarodni veleturnir Bled 1961 Kocjančič: Pot v novo fotografijo Krečič: Ptice Slovenije Kuščar: Sprehodi pod morjem Manohin: Poljedelsko vremenoslovje Marvin: Vi in vaše srce Mekinda: Pohod druge grupe odredov Melik* Jugoslavija, semljepisni pregled Mende: Kitajska in njena senca Mende: Kitajska in njena senca Mocič: Gripa in prehlad Montgomery: Zgodbe o velikih medicinskih odkritjih Pirc: Novejša teorija šahovskih otvoritev. I. do V. Podreberšek: Tvoj sluh Je dragocen Prikril: Nevidni sovražnik na Atlantiku Smodi aka: Starost in staranje Strgar: Lončnice Sibl: V ilegalnem Zagreb« 1941 Slbl: Vojni dnevnik Vadnal: Zaporedja ji funkcije Vadnal: Zaporedja in funkcije Venzner: Kri Je življenje Vidmar: S ah Zel: Človek in ocean Zei: Človek in ocean Žlebnik: Izbrani teksti pedagoških klasikov Žlebnik: Izbrani teksti pedagoških klasikov pi. 1600 pl. 1920 pl. 480 pl. 1500 br. 300 pl. 3500 pl. 950 pl. 1680 pl. 900 br. 850 pl. 4000 br. 1450 pl. 6400 pl. 680 pus. 5200 pl. 3500 kart. 40D kart. 780 pl. 1800 br. 3700 br. 900 pl. 3000 kart. pl. pl. pl. pl. pl. pl. kart. br. br. kart. pl. br. pl. br. br. pi- pi. kart. kart. br. kart. Pi- pi- kart. pl. br. 1100 1200 1500 650 1500 535 1200 550 600 1900 1300 1600 1000 980 500 700 1750 900 1120 1300 480 1200 1660 2300 2100 2400 150 br. 600 br. br. pl. br. kart. br. br. kart. ppl. br. pl. br. pl. PPl- 2750 650 2200 300 1600 1600 600 580 800 600 1000 1200 1500 350 380 LEPOSLOVJE Atatmoa: OreeteU Andrič: Na Drini moert Andrič: Travniška kronika Andrič: Poti, obrazi, pokrajine Baccheilt: Mlin na Padu, I. do III. Balzac: BMftč in beda kurtizan Balzac: Striček Pons Bevk: Izbrani spisi, III. do IV. Bevk: Izbrani spisi, V. do X. Bogdanovič: Eseji in kritike Božič: Kurlani Brandjrs: Ludja Kralj Bunln* Življenje Arsenjeva Camus: Novele Cassou: Izgubljeni spomin Cella: Družina Pascuala Duarteja Coster Ulensplegel Coster: Ulenspiegel Curwood: Baroe, pl. 2000 br. 680 br. 780 pl. 1200 br. 2300 pl. 950 pl. 1800 ppl. 1050 pl. 8550 pl. 1850 pl. 520 pl. 600 pl. 1300 pi. 1500 pl. 850 pl. 480 pl. 3500 ppl. 1600 kart. 580 Capigin: St Jenka Rasla Cehov: Izbrano delo III. Colakovič: Hiša žalosti Colakovič: Spomini in srečanja Colakovič: Spomini in srečanja Čopič: Ognjeno leto I. do II. Dostojevski: Besi Dostojevski: Zapiski iz mrtvega dom« Dostojevski: Stepančikovo Duvignaimdr Zlato republike Eurtpides: Tri drame Fedin: Mesta in leta France: Rdeča Lilija Freuchen: Nemimi Viking Fryd: Kartoteka 'živih Gradnik: Harfa v vetni Gradnik: Harfa v vetru Gregorčič: Zbrano delo, m.—IV. Guček. Jutr bo vse dobro Habe: Vstop prepovedan Hace: Naši obrazi Herodot: Zgodbe, I.—n. Uf-Petrov Dvanajst stolov Ilf-Petrov* Zlato tele Ingolič: Kje ste, Lamutovi Isakovič: Veliki otroci Jan. Skozi zasede Janevski: Vas za sedmimi Jeseni Jirasek: Proti vsem Jevtovič: Zgodbe o Titu Joyce: Ljudje iz Dublina Jurčič* Zbrano delo, I. Jurčič: Zbrano delo, od V. do IX. Jurčič: Juri) Kozjak Kersnik: Zbrano delo, IV.—V. Koblar: Novejša slovenska drama Koprivec: Hiša pod vrhom Kozak: Punčka Kozak: Popotoval sem v domovino Kozak* Balada o ulici Kozak: Maske Kozak: Šempeter Kozak: Izpovedi Kozak: Portreti Kozak: Afera Kranjčevič: Izbrane pesmi Kranjec: Za svetlimi obaorjl, I.—n. Krklec: Lirika Krleža: Glembajevi Krleža: Deset krvavih let Krleža: Aretej Lampedusa: Leopard Lazness: Salka Valka Lermontov: Zbrano delo Levstik: Zbrano delo, II.—V. Levstik; Zbrano delo, II.—IX. Lobnik: Gorniki in Čas Lokar: Hudomušni Eros Lokar* Z glavo skozi zid Lu-Hsln* Resnična zgodba o A*KjuJu Malenšek: Temna stran meseca Malrara: Upanje Mandič: S Titom v maj« Mandič: S Titom v maju Mann: Siznphonie patheUooa Mejak: Književna kronika Mencinger: Zbrano delo, I.—m. Mihelič: April Milčinski: Izbrani spisi, I.—n. Milojkovič: Kri na listju Mollere: Izbrano delo, I.—H. Murn: Zbrano delo, I.—II. Mutavdžič: Tito in umetniki Novy: Oboki Olbracht: Nikolaj Suhaj Olbracht: Nikolaj Suhaj Oleša: Zavist Ovid: Pisma is pregnanstva Pahor: Onkraj pekla so ljudje Pavlovič: Bil sem v zaščitni četi Pavlovič: BU sem v zaščitni četi Pl- pl. Pl- pl. br. pl. pi. ppl. 534 pl. 500 pl. 700 br. 200 pl. 350 pl. 1070 pl. 2500 pl. 1600 pl. 3200 pl. 1400 1650 620 pl. 1500 450 1300 620 — •Mia. 1000 pl. 720 pl. 1000 pl. 2500 br. 500 pl. 1350 650 450 pl. 1500 pl. 800 br. 960 pl. 780 pl. 1400 ppl. 500 pl. 400 pl. 1400 pl. 4350 br. 180 pl. 990 br. 270 br. 700 pl. 1100 pl. 620 pl. 380 pl. 1550 pl. 1250 pl. 2550 pl. 2800 600 850 pl. 3100 pl. 850 Dl. 1200 ppl. 2000 br. 900 pl. 1100 pl. 1500 pl. 1600 ppl. 1875 pl. 6952 pl. 480 pl. 990 pl. 1000 pl. 470 pl. 1800 pl. 720 br. 1100 pl. 1600 pl. 1750 br. 1500 pl. 4800 pl. 1300 pl. 2100 pl. 800 pl. 620 ppl. br. pl. br. pipi. br. pl. 944 500 750 700 900 800 br. 1950 pl. 1600 br. 220 ppl. 300 Plutarh: 21 vi Jen je velikih Grkov Poljska lirika XX. stoletja Popa: Stihi Pratolini: Kronika revnih ljubimcev Delo Franceta Prešerna Prežih: Zbrano delo, I. Priestley: Pojo naj ljudje Prus: Lutka Puškin: Pesnitve, pravljice Putrament: Resničnost Racin: Svitanja Rankovic: Gorski car Ribič: Ljudje onkraj reke Ribič: Ljudje onkraj reke Roberts: Arundel Rogelj: Kruh in srce Rozman: Na tekočem traku Saje: Pisma na smrt obsojenih Sartre: Nepokopani mrtveci Seghers: Mrtvi ostanejo mladi Sibirjak: Milijoni Privalovih 8ienkiewicz: Križarji Silone: Lukova skrivnost Silone: Prgišče robidnic Simič: Kaj vse prinašajo reke Skeplič: Izbrani eseji Smole: Antigona Sodobna makedonska poezija Sofokles: Kralj Oidipus Storm: Novele Stritar: Zbrano delo, I. do VII. Stritar: Zbrano delo, I. do II Stritar: Zbpano delo V. do VI. Stritar: Zorano delo, VII. do X. Schiller: Don Carlos Simunovlč: Novele Simunovič: Novele Šopov: Zlij se s tišino Tavčar: Zbrano delo, II. Tavčar: Zbrano delo, V. do VII. Tavčar* Zbrano delo, V. Tjutcev: Pesmi Tolstoj: Hadži Murat Tolstoj: Trnova pot Trdina: Zbrano delo, ITI. Trdina Zbrano delo, VI. do XII. Trdina: Zbrano delo, IV. do VII. Trdina: Zbrano delo, X. Tukididea: Peloponeška vojna Turgenjev: Zbrano delo, III Ukmar: Srečanje z Julijem Betettom Ukmar: Srečanje z Julijem Betettom Vidmar* Polemike Vidmar* Literarne kritike Vittorini: Ljudje in neljudje Vittorim* Ljudje m neljudi Vries: Mačeha zemlja Vodnik: Zlati krogi Vošnjak: Kri ln vino Vučo: Mrtve Javke Vrtght: Cma sila Quasimodo: Pesmi Zischka: Azijski divji zahod Zupančič: Zbrano delo, I.—IH. KIOSK Ayme: Zelen« koliba Carr: Speča sfinga Christie: Stopnice k smrti Colotte; Lepotec Chčri Cuoulud: Srebrni rttgalntk Duchč: Ona tn on Ewan: 2lvljenje Georgea Gersh vrtna Prere: Naslada Prisch: H orno faber C.udmundsson: Staja obala HaSek: Dobri vojak Svejk Helnleln: Dvojna zvezda Kazdaglis: Ostrižen« Omre: Beg cj S ► ► M DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE OBDELEK ZA KNJIŽNE ZBIRKE MESnil TRG »• P®**"l predal 50-1 LJUBLJANA pl. 1800 pl. 2201) br. 500 pl. 920 br. 650 pl. 3000 pl. 440 pl. 840 pl. 1100 pl. 1200 kart. 400 pl. 850 ppl. 320 pl. 400 pl. 1400 kart. 700 br. 450 pl. 1250 pi. 1500 pl. 1600 pl. 640 ppl 1600 pl. 650 pl. 360 br. 350 pl. 3200 br. 570 pl. 1500 f>l. 2000 pl. 1200 ppl. 3360 pl. 910 pl. 1265 pl. 4000 pl. 1200 ppl. 1500 pl. 1800 350 350 pl. 2210 480 360 380 pl. 2800 390 . 5470 ppl. 1605 600 pl. 2000 650 650 800 pl. 1650 pl. 596 pi. ppl. Pipi, br. pl- br. ppl. pus. pl. pl. pl. pl. br. Pl- 420 330 750 492 840 Polaček: Glavna razprava br. 500 Radiquet: Vrag v telesu br. 400 Simenon: Maigretov mrtvec br. 300 Stowe: Robinzon s samotnega Jezera br. 300 Ullman: Zal, napačna zveza br. 300 Waugh: Prgišče prahu br. 300 Zilahy: Nekaj plava po vodi br. 400 Zola: Nana br. 1300 Zuckmayer: Gospodar nad življenjem in smrtjo br. 300 MODERNI ROMAN Anderson: Ubogi belec pl. Aragon: Veliki teden pl. Cary: Na milost ln nemilost pl. Dabrowska: Noči in dnevi — I. pl. Dabrowska: Noči in dnevi — II. pl. Dbblin: Hamlet ali dolga noč gre h koncu pl. Dos Passos: Trilogija ZDA I.—III. pl. Edschraid: Simon Bolivar pl. Granin: Iskalci pl. Glftser: Blišč in beda Nemcev pl. Malaparte: Koža pl. McCullers: Srce Je samoten lovec pl. Proust: Iskanje izgubljen ega časa pl. Solohov: Zorana ledina, I.—II. ni. 1600 2200 1600 2600 2600 2500 7500 1500 1200 1400 2000 1800 2200 4800 plf1100 br. 1200 pl. 600 br. 1200 pl. 3310 br. 586 br. 500 br. 300 br. 250 br. 350 br. 600 br. 450 br. 250 br. 400 br. 300 br. 1000 br. 300 br. 300 br. 400 TOKOVI ČASA Božič: Izven kart. 500 Cundrič: Pojo« grm kart. 450 Grafenauer: Večer pred praznikom kart. 600 Hofman: Mavrica v dlaneh kart. 950 KavMč: Ne vračaj se sam pl. 950 Kavčič: Ognji so potemneli pl. 1000 Kavčič: Tja ln rasa) kart. 1000 Kolar: Prazno nebo kart. 800 Pavček: Sanje tl vi Jo dalje pl. 600 Rozman: Obala pl. 950 Rožanc: Mrtvi ln val ostali pl. 990 Suhodolčan: Človek na zidu pl. 1100 Vegri: Naplavljeni plen kart. 600 Vuga: Račke po vodi plavajo kart. 1300 VEČNI SOPOTNIKI v, Byron: Parizina pl. 1300 Coleridge: Pesem starega mornarja pl- 1200 Gradnik: Eros Tanatos pl. 1600 Jenko: Obrazi pl. 1000 Kovačič: tarna pl. 800 Lermontov: Demon pl. 800 Lermontov: Mdrl pl. 800 Li-Tai-Po: Pesmi pl. 1600 Prešeren: Krat pri Savici pl. 800 Rilke: Spev o ljubezni in smrti pl. 800 W!Me: Balada o ka*iilnici pl. 950 Zupančič: Duma pl. 800 UMETNOST Grohar: Monografija pl. 3000 Koa: Monografija* pl. 5500 MaleS: Jadranski motivi kart. 3500 MaleS: Jadranski motivi pl. 4000 Pirnat: Monografija pl. 1800 Putrih: Monografij« pl. 60no Stupica: Monografij« pl. 2000 ZBIRKE KNJIG ZANA GRETA Prva serija Jeadacl Škrlatne kadulje Po sledi mavric« PeAčene stopnice Draga serija: Sence na poti Wlldflre Westem Untoo Tretja serija: Karavane se bojujejo Dediščina puSčave Ouadaloupekl ovčar Četrta serija: Pobegla reka Amertkaner Nophste Kraljica paSnikov DETEKTIV br. 1760 br. 2760 br. 2760 Christie: Smrt ▼ zraku br. 166 Simenon: Maigret in prekla br. 100 Gardner: Okrožni sodnik prelomi pečat br. 100 Christie: Otožna cipresa br. 100 Simenon: Maigret se jezi br. 100 -Simenon: Maigret in uporne priče br 100 Queen: Škrlatne črke br* 100 Simenon: Malgret in plesalka z Montmartra br. 100 Gardner: Zamenjani krogi br. 100 Simenon: Maigret, Lognon in gangsterji br. 100 Corrigan: Skrivnostni Mr. Bralna br. 100 Dlckson: Usodnih pet škatel, I. br. 100 Dickson* Usodnih pet škatel, II. br. 100 Simenon: Moj prijatelj Maigret br. 100 Wallace: Mož s tujim imenom br. 100 Queen: Nesrečno mesto, I. br. 100 Quetn: Nesrečno mesto, II. br' 100 Simenon: Maigretov revolver br. 100 Christie: Vegasta hiša br. 100 Simenon: Prijateljica gospe Maigret br. 100 Martens: Podnajemnik v krsti br. 100 Simenon: Malgret in truplo brez glave br. 100 Allingham: Primer pokojnega Piga br. 100 Wallace: Bratovščina žabe, I. br. 100 Wal!ace: Bratovščina žabe, II. br. 100 Simenon: Maigret v hotelu br. 100 STROKOVNA DELA IN PRIROČNIKI Blaganje: Angleščina za vsakogar kart. Ceme: Gospodarska matematika. I. kart. Čeme: Gospodarska matematika, II. kart. Černe: Osnovna gospodarska računica kart. Cokl: Tablice za kublciranje okroglega lesa pl. Cokl: Gozdarski tn lesnoindustrijski priročnik pl- Derkač: Šoferski priročnik aa blagovni promet br. Grad: Francoščina za odraala kart. Grad: Italijanska začetnica kart. Grad: Učbenik italijanskega Jezika kart. Grad. Slovensko-angleški Jezikovni priročnik pl 556 Grad: Slovensko-italijanski Jezikovni priročnik P1- Grad. Vesela angleščina ppl. Horvat: Madžarska začetnica ppl. Karlin: 55 kleine Geschichten kart. Karlin: Nemščina ni težka, I. kart. Karlin: Nemščina ni težka. II. kart. Karlin: Nemščina nj težka, III. kart. Karlin: Nemščina za vsakdanjo rabo kart. Karlin: Nemščina za tehnike kart. Karlin: Nemško pismo kart Kovačič: Tablice za finančno matematiko kart. 660 Kovačič: Tablioe aa finančno matematiko DP1 Koyačič: Tablice sa finančno matematiko P** Kovačič: Bančno računstvo kart. Kvaternik: Fizikalni priročnik kart. Lavrenčič: Domače razvedrilo kart. Mlakar: Strokovno računstvo kart. Petri&ič: Jokes and Funny stories — šale in smešne zgodbe kart. Petrovič: Začetne vaje v konstruiranju kart. 2006 900 700 38TI 600 1500 350 850 360 820 350 400 240 300 800 760 1140 350 750 450 Pon\i: Osnove elektrotehnike, I. Poniž: Osnove elektrotehnike, IT. Rakuša: Esperanto, I. Rakuša: Esperanto, II. Rakuša: Slovarček okrajšav sloveneke stenografije Relaner: Matematični priročnik, VI. Skuhala: Mehanska tehnologija, n. Slajpah. Ljudske knjižice Šušteršič: Goedaretvo za goedne delavce kart Ulaga: Smučanje kart Vakselj: Osnove matematike ppl "ldav: Višja matematika, I. kart Vldav: Višja matematika, I ppl Žlebnik: Obča zgodovina pedagogike ppl kart kart. ppl. ppl. br. br. kart. kart. 1300 1400 770 350 330 380 2000 460 180 240 280 120 250 1600 1150 480 600 400 2000 2500 480 SLOVARJI Simenon; M&lgrat ta stara goapa br. 100 Simenon: Maigrat ss boji br. 100 Simenon: Malgrst v New rocka br. 100 Simenon: Zločin na Holandskem br. 100 Simenon Malgretova prva praiskaea br. 100 Simenon: Malgret potuje . br. 100 Christie: Smrt pride nakoncu br. 100 Simenon: Malgret pri ameriiki pretakata br. 100 Simenon: Malgret Je zaupljiv br. 100 Simenon: Malgrst ta človek i klopi br. 100 Simenon: Malgret ln umorjena mladenka br. 100 Simenon: Malgret na počitnicah br. 100 Marah: Moriteo nastopi. I. br. 100 Marn oh: Morilec nastopi, n. br. 100 Andottek: Mali gospodarski slovar bro*. 150 Avsec: Ksperantako-slovenski slovar pl. »0 Avsec: Esperantsko-elovenski tn slovensko-esperantskl slovar pl. 4*0 Bajec: Italljansko-alovenaki slovar pl. 1200 Bradač: Latlnako-slovenaki slovar pl. 800 Brada« Sloveneko-latinaki slovar pt. 640 Černič: Slovenski zdravstveni besednjak pl. 1250 Jurančič: Srbohrvatsko-slovenakl slovar pl. BOO Kotnik: Prancoeko-slovenskl slovar pl. 1400 Kotnik: Slovensko-franeoskl slovar pl. 1200 Kotnik: Slovensko-angleSkl slovar pl. 1500 Škerlj: Angleško-slovenskl slovar pl. 1500 Pavlica: Fraaeoložki slovar v petih jezikih pl. 1960 Tomilč: Slovensko-nemžkl slovar pl. 1600 TomStč: Nemiko-slovenskt slovar pl. 2200 Turistlčno-goetinski slovar br. 410 Turistlčno-gosttnskl slovar pl. 520 Sehjančlč: Madžarsko-slovenskl slovar pl. 750 Vodnik: NemSko-slovenskl slovarček br. 80 ENI KORADI Najboljša igralka leta: PATRICIA NEAL za glavno vlogo v filmu Martina Ritta »Hud« (tudi: »Hud, divjak«), Doana je iz Packarda v zvezni državi Kentucky, stara je 38 let, pri filmu pa je od leta 1949. Prvo vlogo je dobila v filmu »John ljubi Mary«, pri nas pa smo jo videli samo v »Uporniku« iz istega leta, kjer je bil njem soigralec! Gary Cooper. Med njene igralske dosežke štejejo še vloge v filmu »Zajtrk pri Tiffanyju« (1961), »Obraz v množici« (1956) in »Psihe 59» (1963 s Curdom Jiirgensam). Dolgo česa je nastopala na Broadwayu, v Rittovem filmu »Huid« pa Je tako odlično zaigrala vlogo razočarane služkinje, da je dobila zanjo Oscarja. Kaže, da zadnje čase vse bolj upoštevajo resnične igralske kvalitete, saj je lani dobila Oscarja prav tako odlična gledališka igraka Arme Bancraft. Filmi/ ki jih SEDEM SMRTNIH GREHOV Francoski film v cinemaacopu; scenarij napisali Eogfene Ionesca, Claude Mauriac. Jacques Demy, Jean-Luc (iodard; režiserji: Dhomme, Molinaro, Philippe de Broca, Demv. Godard, Chabrol; igrajo: Marina Vlady. Jean-Plerre Anmont, Sam v Frcv, Eddie Con-stantin, Jacques Charrier in druffi; distribucija Morava film, Beograd. Kmalu po rojstva filma se je rodila filmska oblika, ld so jo Sele mno*o pozneje uvrstili v novo filmsko zvrst, imenovano filmski omnibus, to je film dveh zgodb, treh ali celo več, ki niso med seboj prepletene, temveč dni*a ob dnitf samostojno sestavljajo celovečerni film. Največkrat jih sestavlja v celoto enotno izhodišče; misel; ki se formira skozi vse zgodbe in se v zadnji izpoje. Po drugi svetovni vojni je imel nesluten uspeh filmski omnibus Tri zgodbe in nato še njegovo nadaljevanje Encore in gledalci so bili tako navdušeni, da so se producenti nekaj let zaman trudili, da bi potešili njihovo lakoto po tej filmski zvrsti. Takrat smo se tudi pri nas poizkusili v tej smeri s slovenskim filmom Tri zgodbe, ki pa jih nista povezovala toliko skupno izhodišče in misel, pač pa bolj samo prvi nastop treh režiserjev: Kavčiča, Pretnarja in Kosmača. Ni bilo dežele, kjer ne bi preizkušali sil v filmskem omnibusu. Nato se je zanimanje poleglo in filmski omnibus je utonil v pozabo. Francozi pa so se znova in znova vračali k njemu in ne mine filmsko leto, da ne bi nekateri filmski omnibusi zapeljali iz trenutka v filmsko klasiko. Sedem smrtnih grehov je francoski film in ustvarili so ga najizrazitejši predstavniki novega vala. Videti je, kot bi ga napravili v lastno zabavo v odmoru med snemanjem celovečernega filma. Posnet predvsem v naravnem okolju, skoraj brez ateljeja, z igralci, ki so sodelovali iz prijaznosti, je dokazal tudi prirojen smisel za komercialnost. Sedem smrtnih grehov pripovednje, ne, razmišlja o sedmih glavnih grehih in jih razgalja skozi prefinjeno atmosfero erotike, pa naj bo to tista zgodba o požrešnosti ali lenobi. Med prvo razmišljanje o jezi, ki ne mara ljubezni in erotike in se zaradi ene same muhe, ki je zaplavala v juho nedeljskega kosila, skoraj raztrešči svet na drobne kose in lakomnostjo, tistega zadnjega razmišljanja, ki je vso posvečeno ljubezni, je razpetih še preostalih pet razmišljanj o grehu, hi to na francoski način, lahkotno in krepko začinjeno in polno notranjega zdravja in veselja do življenja. Vsak greh nosi v sebi nedvoumen pečat filmskega ustvarjalca in ponovno potrjuje, da se v takšnem drobnem filmskem trenutku ravno tako razkrije ustvarjalec kot v celovečernem filmu in dokaže: človek je stil. Nič manj kot sam film razoroži tudi izhodišče, ki ga vsi tl ustvarjalci in oboževalci filma izžarevajo v tem filmu do filmske umetnosti. In želeti bi bilo, da bi se nekoč tudi pri nas doma zbrali v kakem filmskem omnibusu naši vrhunski filmski ustvarjalci in se izpovedali skozi »grehe« svojega prostora in časa. VOJKO DULETIC LETOS SO DOBILI OSCARJE FILM »TOM JONES«, REŽISER TONY RICHARDSOM, IGRALKA PATRICIA NEAL, IGRALEC SIDNEY PO ITI ER IN FEDERICO FELLINI ZA FILM »OSEM IN POL« igralec. Dehutiral je v filmu »Zakoni življenja« leta 1920. Tri leta kasneje je dehutiral kot režiser s filmom »Pariz spl«, ki je bil velik uspeh. Odtlej je ostal zvest filmskemu traku, filmi »Pod pariškimi strehami«, »Veliki manevri«, »MoLk jc zlato«, »Lepotice noči« in drugi pa so njegovo ime zapi-»ali v knjigo največjih mojstrov te umetnosti. Za izjemne zasluge ga je Francoska akademija leta 1960 na predlog Jeana Cocteauja izvolila z ve-rino glasov za svojega člana. Bil je torej prvi filmski umetnik, ki ga je doletelo to priznanje. »Niti za enega svojih filmov ne morem reči in nočem reči, da mi je ljubši od ostalih,« je dejal CJair. »Ko sem snemal prvega, je bilo to zame veliko vzburjenje in silna radost. Potem, ko sem prvič snemal na angleškem jeziku, je bilo to novo vzburjenje. Tako vam lahko rečem, da so vsi filmi zame dragi spomini, ki sem nanje sentimentalno vezan.« Zatem smo umetnika spraševali o francoskem »novem valu«. Kakšna je po njegovem mnenju razlika med načinom dela starejše in mlajše generacije francoskih režiserjev? »Predvsem menim, da dandanea mladi mnogo laže debutirajo, kot smo prejšnje čase. Danes se producenti vse bolj zanimajo za mlade ljudi, v moji mladosti pa so jim le stežka zaupali. Karakteristično za delo mladih Je to, da pri realizaciji filmov uporabljajo enostavnejšo tehniko. Nor- malno pa je, da se bo glede na kvaliteto tudi pri njih uveljavila selekcija. Toda naziv novi val m nič drugega NAROČILNICA NAGRADNE PRODAJE KNJIG OBVEZNO NAROČAM NASLEDNJE KNJIGE: KUPNINO PLAČAM TAKOJ — V MESEČNIH OBROKIH. DATUM (USTREZNO PODČRTATI) PABERKI Jane Kassel sc je po dolgih letih vrnila pred kamere. Z Glennom Fordom in Rodom Taylor-jom igra v filmu »Usoda je lovec«, zgodbi iz življenja pilotov. — Jane štejejo v dobro, da jc že 21 poročena z istim moškim ... Po Liz Taylor in Sophiji Loren je zdaj še Audrey Hepburn dobila milijon dolarjev honorarja za nastop v enem filmu: za vlogo Elize Do-olittle v glasben« komediji »Moja lepa gospa«. .Govorijo, da je Alan Ladd umrl zaradi pre-v(»likih fizičnih naporov med snemanjem filma »Potniki s prtljago«. Baje ni hotel dvojnika. Govorice so toliko močnejše, ker je bojda tudi Clark Gable umrl na podoben način (med snemanjem filma »Zgrešenci«), Heinz Riihmann, 62-letni nemški igralec, eden najbolj popularnih v domovini, je pred dnevi prišel v New Vork. Igral bo v novem Kramer-jevem filmu »Ladja norcev« s Simone Signoret in Spencerjem Tracyjem. RENE CLAIR V BEOGRADU FILM NA) BO RAZUMUIV ŠIROKI JAVNOSTI Najboljši tuji film: »OSEM IN POL« italijanskega režiserja Federica Fellinija. Ta Fellinijev film kar naprej pobira nagrade; na lanskem moskovskem festivalu je dobil Veliko nagrado, pred kratkim pa je dobil kar osem »Srebrnih trakov«, najvišjih italijanskih filmskih priznanj. »Osem in pol« je gotovo eden najbolj nenavadnih filmov zadnjih let, saj kritiki skoraj še niso ugotovili, kaj hoče Fellini povedati z njim. Večina jih misli, da gre za avtobiografski prikaz. V filmu igrajo Marcello Mastroianni, Sandra Milo, Clauriia Cardinale, Anouk Aime, Madeleine Lebeau itd. Feierico Felini je dobil prva Oscarja za filma »La strada« in »Cabirojine noči«, s katerima je zaslovel po vsem svetu in si utrdil mednarodni režiserski sloves. ZMAGOSLAVJE TUJCEV Najbolj iskana gramofonska plošča »Vse vojne nd Napoleona naprej niso bile šala. Zlasti še pa sc ne moremo šaliti 7, moderno atomsko vojno. Zato sem dodajanje svojega novega filma .Vojna v čipkah’ prenesel v osemnajsto stoletje. Ambient naj bi bil podoben VVatteaujevim podobam. V njem hi se odvijale raznorazne svečanosti, veselice, sprejemi in plesi, karakteristični za tisti čas. Kar pa zadeva vojno, naj bi bila prikazana ko-mično-satirično.« Tako je dejal Rene Ciair, ko je pred dnevi obiskal Beograd kot gost podjetja Avala-filma, da bi poiskal oziroma izbral primerne terene za film »Vojna v čipkah«. Francosko-jugoslovanski koprodukcijski film s tem naslovom bo Clair režiral pri nas, in sicer v mesecu avgustu. Glavno moško vlogo bo verjetno igral Jean Paul Belmondo. »Clair Izhaja iz trgovske družine. Rodil se je 11. novembra 1898 v Parizu. Po veliki maturi je kot književni kritik sodeloval pri raznih časopisih. Svojo filmsko kariero je začel kot navadna izmišljotina novinarjev.« Zakaj sam piše scenarije za svoje filme? »Mislim, da sem bolj scenarist kot režiser. Ko napišem scenarij, pa navadno film tudi zrežiram: ker ga pač nihče drug noče režirati.« Ali je televizija resna konkurenca filmu? »Vsekakor, to je razvidno iz finančnih planov. Vendar mislim, da je televizija, z izjemo neposrednih televizijskih prenosov, nadaljevanje filma. Televizija je prihodnost filma.« In kateri je najaktualnejši problem sodobnega filma? »Zmeraj ,ie isti problem. To je način izražanja, kako naj se film čimbolj približa publiki. Od sodobnega filma pričakujemo, da je razumljiv in dostopen najširšim plastem publike. So filmi, ki se v veliki meri poslužujejo literarnega, književnega načina izražanja, ali slikarskega načina. Toda to ni zmeraj srečna izbira in naposled ni zmeraj primerna za širšo javnost.« R. KUZMANOVSHJ Popolnoma razumljivo je, da Je več kot 2700 povabljencev v Santa Monici najbolj ognjevito ploskalo čmofl &idneyu Poitieru, ko je sprejel zlati kipec Oscarja. Pa ne toliko zato, ker je temne polti in ker od leta 1939 ni bilo te nagrade za temnopoltega umetnika (takrat jo je dobila Hattie McDantel za stransko vlogo — služkinje v filmu »V vrtincu«). marveč zato, kor je bil eden redkih Američanov, ki so letos dobili — vsaj tako imenovane — glavne Oscarje. Od Američanov so dobili to visoko priznanje razen Patricie Neal še Melvyn Douglas za najboljšega stranskega igralca, in sicer v filmu »Hud«, potem scenarist filma »Kako sb osvojili Zahod«; filma »Hud« in »Kleopa- tra« sta dobila Oscarja za čroo-belo in barvno fotografijo, doma so ostali budi Oscarji za najboljšo popevko (»Reci mi, da sem neodgovoren«), za posebne efekte (»Kleopatra«), za zvočne efekte (»Ta nori, nori, nori, nori svet!«), za čmo-belo scenografijo (»Amerika, Amerika«), za igrani dokumentarec (»Dogodek pri mostu čez Sovji potok«) in za barvni dokumentarec »Kritik«. Častno priznanje »Irving G. Thal-berg« je dobil ameriški producent Sam Spiegel. Zmagoslavje tujcev je popolno. Američani sq imeli še srečo, da so film »Tom Jones« posneli za dolarje in ga tako proglasili za svojega (kot pred leti »Prostor v visoki družbi«), vendar ni mogoče oporekati trditvi, da je »Tom Jones« po vseh značilnostih le angleški film: posneli so ga Angleži po delu angleškega pisatelja, scenarij je napisal Anglež in igralci so vsi Angleži. Razen Oscarjev za najboljši film leta in najboljšo režijo so odšli v Anglijo še Oscarji za najboljšo stransko igralko (dobila ga je ena najstarejših angleških igralk — Margareth Rutheford za vlogo v filmu »VIP’S« ali »Zelo pomembne osebnosti«), za najboljši neizvirni scenarij (John Osborne za »Toma Jonesa«), za izvirno glasbeno spremljavo (John Aridison za isti film). Italijani so dobili Oscarja — poleg Fellinija — za najboljše kostume v čmo-belem filmu (Pieno Gherardi za »Osem in pol«) in za najboljše kostume v barvnem filmu (Vittorio Nino Novarase za »Kleopatro«). Belgijec Andrč Previn, ki zdaj sicer živi v Ameriki, pa je dobil Oscarja za glasbeno prireditev komedije »Sladka Irma«. Torej dobra bera predvsem za Angleže in Italijane, tako dobra, da se bodo Američani bržkone kmalu premislili, če bodo hoteli, da ostane še kakšen Oscar doma. Sicer pa so Italijani doslej pobrali največ najvišjih ameriških filmskih priznanj, tako da so letos samo ostali zvesti desetletni tradiciji. Doslej so dobili Oscarje italijanski filmi »Tatovi koles« in »Zidovje Malapage« (kot najboljša tuja filma), Anna Magnani (kot najboljša igralka v »Tetovirani roži«), »La strada« ln »Cabirijine noči« (kot najboljša tuja filma), Sofia Loren (kot najboljša igralka) in »Ločitev po italijansko« (za najboljšo snov in scenarij). Na splošno je letos pri podelitvi Oscarjev zmagala pamet nad komercialnostjo, saj je »najdražji film vseh časov«, ža kar so proglasili »Kleopatro«, bedno propadel. Kaže, da je tudi zlati kipec prebolel otroške bolezni in da prihaja v leta pameti. P. C. Najboljši film leta: »TOM JONES«. Po popularnem romanu angleškega pisatelja iz 18. stoletja Henryja Fieldinga (roman imamo nekaj let tudi v slovenskem prevodu) o najdenčku Tomu Jonesu je napisal scenarij »jezni« John Osborne. Film je posnet v barvah, poln je akcije in zdravega humorja, glavni vlogi pa igrata Albert Finney (videli smo ga v filmu »V soboto zvečer, v nedeljo zjutraj) in Suzannah York. Film je sicer po narodnosti angleški, po denaa-ju pa ameriški in ta plat je tudi zmagala Lani so ga predvajali na beneškem festivalu in kritiki so bili navdušeni nad njim. Baje ga bomo kmalu videli tudi pri nas. Najboljši režiser leta: Anglež Tony Richardson za film »Tom Jones«. Sodelavec Johna Osboma, po umetniški usmerjenosti ga štejejo med »jezne mladeniče«, kar je v Angliji isto kot »novovalovec« v Franciji. Z Osbornom je Richardson ustanovil filmsko družbo in posnel njegovo dramo »Ozri se v gnevu«. Glavno vlogo v tem filmu je igrala Osbomova žena Mary Ure (spominjamo se je iz »Sinov in ljubimcev«). Tudi pri drugem filmu »Komedijant« z Laurenceom Olivierom je Richardson uporabil Osbomovo delo, razen tega pa sta sodelovala še pri filmu »V soboto zvečer, v nedeljo zjutraj«. Predlanskim je posnel Richardson v sodelovanju s Shelagh Delanney »Okus po medu«, dramo, s katero je Dalanneyeva zaslovela po vsem svetu (pri nas so jo uprizorili v ljubljanski drami pod naslovom »2ivljanje v zagati«). Za ta film je dobil Richardson na canskem festivalu leta 1962 prvo nagrado. Najboljši igralec leta: SIDNEY POITIER za glavno vlogo v »Poljske lilije« režiserja Ralpha Nelsona. Sidney Poitier je star 37 let, v vseh dosedanjih vlogah se je izkazal kot odličen karakterni igralec, predvsem pa nam je v spominu iz filma »Beg v verigah«, za katerega bi pravzaprav moral dobiti Oscarja, pa je bil strah pred ogorčenimi rasisti prevelik Za vlogo v »Poljskih lilijah«, zgodbi o protestantskem nekdanjem ameriškem vojaku, ki se znajde med vzhodnonemškimi nunami, pribeglimi v ZDA, je dobil prvo nagrado že na lanskem berlinskem festivalu, zdaj pa še Oscarja. Sidney Poitier je prvi črnec s tem visokim priznanjem. Z VSEH VETROV Izraelska vlada je proglasila štiri neostri-iene kričače iz Anglije za nezaželene in tako je padlo v vodo gostovanje Beatlesov v Tel Avivu, ker »bi lahko škodljivo vplivali na izraelsko mladino«. • Vrsta slovaških književnih časopisov in revij ter dnevnikov je v zadnjem času posvetila določeno pozornost našemu književnemu življenju in kulturnim informacijam ter priobčila prevode iz naših književnosti. To so objavljali »Slovenske pohladg«, »čita-tel«, »Mlada tvorba«, »Naša prača«, »Kul-turng život«, »Pravda« in »Večemik«. • V začetku tega meseca so odprli v Stockholmu v tamošnji galeriji ločeni, samostojni razstavi Krsta in Željka Hegedušiča. V Londonu so na dražbi prodali risbo Madone z detetom in Janezom Krstnikom slavnega Rafaela Santija za (v našem denarju) 60 milijonov! Znano gledališče Bellini v Palermu je pogorelo. K sreči ni bilo hujših posledic, ker publike ni zajela panika. Na predstavi, med katero je požar izbruhnil, je bilo vsega IS gledalcev. • 19. aprila so v Nitri na Slovaškem odprli razstavo »Velikd Morava«, ki so jo prenesli iz Brna. Prirejena je bila v proslavo 1100-letnice prihoda bizantinskega od-poslanstva — bratov Cirila in Metoda — na Moravsko in začetkov slovanske pisave in književnosti. • V Atenah so odprli razstavo bizantinske umetnosti, ki predstavlja največje umetnine tega območja, nastale med IX. in XIV. stoletjem. V zadnjem trenutku so odpovedale udeležbo ZDA; gre za 40 odličnih primerkov. V Weimaru so našli dokumente, ki dokazujejo, da se je Goethe ukvarjal tudi z režijo. To so režijske knjige, ki jih je Goethe napisal za uprizoritev nekih Shakespearovih del. 9 Tik pred smrtjo je predsednik Kennedj/ dokončal knjigo »Narod priseljencev«. Ven-dar je, vsaj za zdaj, ne bodo tiskali, čeprav bi morala že iziti. Bela hiša je prepovedala natis, razlogi niso znani. V muzeju v romunskem mestu Sibiu so našli dve sliki, »Glavo starca« in portret angleškega kralja Karla I. in njegove žene. Ugotovili so, da gre za dela slavnega nizozemskega renesančnega slikarja Van Dgcka. Prvič sta prebili berlinski zid dve igral ski skupini z nasprotnih strani: gledališče iz zahodnonemškega Hildesheima je zaigralo v vzhodnonemškem Magdeburgu 0’Neillovo »Slamico«, magdeburško gledališče pa je vrnilo obisk z novo dramatizacijo Vernovega romana »V 80 dneh okoli sveta«. Pred kratkim je umrl slavni ruski kipar Aleksander Arhipenko, avantgardist umetniške generacije na začetku stoletja. Znan je zlasti po svojih »skulptoslikah«. • v jeseni bodo v pariški »Opera Comi-prikazali delo »Lekcija« Eugena Ionesca v baletni izvedbi. »Picasso znan kot nasprotnik Francovega režima in mu predstavniki tega režima doslej niso posvečali nobene pozornosti, so zdaj popustili oboji: pred veliko svetovno razstavo v Neto Yorku so kupili predstavniki Francove vlade tri slike, ki bodo visele skupaj z deli Velasguesa, El Greca, Dalija in Miro ja. Cena neznana. RAD BI UŠEL KRITIKOM! — Also gut Johnny, no pa dajmo! Pošastno. Na vrsti je bil trinajsti. Po hitri metodi. Dvanajst pokopanih je bilo že v kleti... Zelo krvava zgodba. Arzenik in stare čipke. Plešasti doktor, dvomljive preteklosti in dvomljivega ravnotežja, zapit pajdaš pobeglega Jonatana, je po želji spreminjal obraze, najrajši nepridipravom in sem ter tja še komu pomagal na drugi svet. Dr. Einstein ni bil Albert, ampak Janez Rohaček. — Ce bi bil zares plastični kirurg, komu bd spremenil flzionomijo? — Spremenil bi rad fizinnomijo naših gledaliških kritik. Tu ni treba kirurškega noža, ampak malo več pristnosti in morale. — Ste zadovoljni s svojim obrazom? — Še kar. Toda včasih bi bilo dobro, da bi imel kakšnega drugega; morda bi več neslo. — Vaša zadnja vloga se konča z begom. Povejte prosim, komu bi v življenju radi ušli? — Kritikom. — Ko sva ravno pri kritikih, pa povejte nekaj na relaciji — vi in kritiki? — Želel bi, da bi se našel kdo izmed mladih, ki ne bo gledal skozi prizmo kritike povsem enostransko, individualno, ampak da bodo ocene strokovne, kritike spodbudne, kar bi igralcu nedvomno zelo koristilo, ne pa da mu vzamoio voljo do dela. — Na katero vprašanje imate pripravljen odgovor? — Na nobeno. — Imate pred nastopom tremo? — To pa vedno. Pred vsakim, zlasti na začetku. Znam pa tremo skriti, tako da jo gledalei sploh,ne opazijo. — Kaj počnete med odmori? — Klepetamo, kratkočasimo se z vici, za težke vloge pa se pripravljam. — Film — televizija — gledališče? — Po mojem je gledališka umetnost veHko bolj pristna. Impresivna, medtem ko nosi pri filmu in televiziji kamera skoraj glavni poudarek. Oder je enkratna stvaritev. — Pravijo, da se včasih igralec tako vživi v trenutno vlogo, da jo igra tudi izven teatra. Drže te govorice? V — Včasih res. Vloga, ki jo dolgo študiraš, da se vživiš v njo, ti sčasoma pride v meso in kri in zategadelj ni čudno, če živiš z ' vlogo tudi privatno. — Kateri (dogodek v življenju je botroval vaši igralski karieri? Kramljanje: TT in dramski g. igralec Janez Rohaček ( < \ K — • Pravzaprav nobeden. Odkar pomnim sem želel biti igralec in sem že v otroških letih zbiral denar in hodil v teater na stojišče gledat skoraj vsako predstavo. Ko sem bil star šestnajst let sem prvič nastopil na amaterskem odru v okviru takratne Svobode, in sicer kot »Damoklejev meč«. Tedaj sem se učil za železostrugarja, povsem pa sem se posvetil gledališču šele po osvoboditvi, ko so me po uspelo odigrani vlogi Mi-škota v »Pesmi s ceste« leta 1946 povabili v ljubljansko Dramo. Posvetil sem se tudi študiju na Akademiji za igralsko umetnost in dobil dve diplomi, za igro ha umetniško besedo. — Vi ste se precej ukvarjali tudi z narodno pesmijo. Kje v Sloveniji ste vse nastopali? — Raje vprašajte kje še nisem nastopil. Težko bi v Sloveniji našel oder, kjer še nisem recitiral! — Koliko pesmi znate na pamet? — Jih bo pa kar čez tri sto. — BI lahko živeli brez odrskih desk? Zelo težko. Najbrž ne. TONE FORNEZZI NOVA ANGLEŠKA ABECEDA it. j/ ■ jm M w ** i ■ J !--* iiUSi Sr ftiffif t can red ;m* ¥■ ‘F \ L i mhimm Izumitelj Sir James Pitman Otroci bero stavke, napisane v novi abecedi in pravopisu Po Shakespearovi dežeii V ČETRTEK, 23. APRILA T. L SE PRIČNO V SHAKESPEAROVEM ROJSTNEM MESTU STRATFORD ON AVON SPOMINSKE SVEČANOSTI V PROSLAVO Štiristoletnice njegovega rojstva, slavnostna otvoritev bo v SPOMINSKEM GLEDALIŠČU. NATO SE BO PO Z ZASTAVAMI IN CVETJEM OKRAŠENEM MESTU RAZVIL PESTER SPREVOD OD PESNIKOVE ROJSTNE HIŠE MIMO VSEH VAŽNEJŠIH POSTOJANK ZA NJEGOVIH ŽIVIH DNI DO GROBA V CERKVI. ODPRLI BODO NOV SHAKESPEARJEV CENTER TER JUBILEJNO SPOMINSKO RAZSTAVO 0 DRAMATIKOVEM ŽIVLJENJU IN NJEGOVI DOBI. 08 LEPEM VREMENU SVEČANO KOSILO NA PROSTEM OB REKI AVON W1LLIAM SHAKESPEARE: Pozna ga ves svet, pre-▼eden je v vse mogoče jezike, njegove igre uprizarjajo po vseh petih celinah. Slovencem sta ga posre-dovala predvsem naka največja mojstra besede, pisarij Ivan Cankar in pesnik Oton' Zupančič, čigar Prevajalno delo zdaj vzorno nadaljuje pesnik Matej **or. Imamo pa Slovenci doslej komaj dobro polovico prevodov tega največjega dramatika vseh časov, je plodoviti Shakespeare v celoti napisal 37 del, ** *c mimo vsega odlikujejo tudi po razkošju izra-SHJ vsebujejo 21.000 različnih besed, lakaj pa svet toliko ceni? Nihče ga ni dosegel \ c*eJ®nJ. nihče mu ni kos v risanju značajev, n i w *et stare njegove drame, pa so večno rniadc, vedno iskane. Grkom se je rodil en sam Homer. ]n tudi Shakespeare je en sam. Rje se je rodil ta čudoviti človek in kdaj? V •red n ji Angliji pred 400 leti. Svet tam naokoli je nnnes poznan pod imenom SHAKESPEAROVA DE2K-*'.• To je srce Anglije v dvojnem pomenu: S svoji-■"i starinskimi zgradbami, svojevrstnimi vasmi in senčnimi poti je srce stare, s velikimi industrijskimi mesti pa življenjska žila napredujoče, tehnične, sodobne Anglije. V zemljepisnem pogledu je Shakespearova dežela središče otoka. Prav pred vrata notranje industrijske Anglije je položena slikovita ravnica, vs* v bujnem zelenju in cvetju. Oživljajo jo številna starinska mesteca in naselja, njeno živahnost pa še posebej poudarja rečica Avon, kt pod mnogimi ponosnimi mostovi hiti v naročje mogočnemu Sevemu. Na jugu se polagoma dviga COTSWOLDSKO GRIČEVJE, katerega zahodno pobočje se strmo spušča v široko Severnovo strugo. Proti vzhodu se gričevje, ki napaja Temzo in njene pritoke, polagoma znižuje. Tam se stiskajo med zelenje stara podežeLska mesteca, zgrajena iz sivrga kamna, ki mu sončna luč daje zlat blesk. Skoraj nič se niso spremenila od časa, ko se je trgovina z volno pomaknila proti severu. Značilen za pokrajino je njen apnenec. Obzidja, cerkve in vasi, gradove in mesteca, da, ctfo večino univerzitetnih poslopij v bližnjem Ozfordu so zgradili iz njega. mmm t '\vV. na:*Xikškr■ «mk. h |g|® ROJSTNA HISA VVILLIAMA SHAKESPEARA V STRATFORDU OB REKI AVON Edinstvena mikavnost vseh teh zgradb, kjer se stavbarstvo tako čudovito spaja s pokrajino, je zasluga tako cotswoldskih apnencev kakor svojevrstne gradbene umetnosti po dkVnem krajevnem izročilu. To je dežela, ki je pred stoletji podarila svetu in navdahnila velikega pesnika in dramatika VVilliama Shakespeara, zato pokrajina upravičeno nosi naslov SHAKESPEAROVA DE2ELA, Shakespeare-Land. Razteza se nekako 130 km severozahodno od Londona. S tamošnjega kolodvora Paddington potrebuje brzo-vlak dobri dve uri do Shakespearovega rojstnega mesta STRATFORD ON AVON. Imenujejo ga tudi Strat-ford upon Avon, Oboje pomeni isto: Stratford ob reki Avon. Na pol poti med Londonom in Stratfordom se vlak ustavi v svetovno znanem OXFORDU, ki je med štirimi najstarejšimi vseučillškimi mesti v Evropi, se zdaj ga prištevajo med najlepša in najzanimivejša mesta sveta. Tudi današnji Ozford še hrani spomin na Shakespeara. To je tako imenovana »slikana soha«, izreden primer lepote in okusa. V njej je dramatik prenočeval na svojih pogostih potih med Londonom ln Stratfordom. Kmhlu za Oxfordom smo v Shakespearovi deželi. Griči in dvorci, gozdovi in naselja spominjajo na Shakespeara, saj jih je pred pičlimi štirimi stoletji gledal skoraj prav take. STRATFORD ON AVON Mestece. Id bo prav letos središče praznovanja, druži vzdušje in izročilo preteklosti z moderno dobo. Stratford zrcali razvoj skozi vsa stoletja. Očarljivo podeželsko mestece s tudorskim nadihom in nj«f0** pestra okolica ne prikrajšata radoglednih oči za nič, kar najlepšega Anglija pač premore. Zato ni čuda, če za Londonom pritegne na vsem otočju največ tujcev ravno Stratford upon Avon. Vse mesto je v znamenju Shakespeara, živi od njegove slave. Ob letošnjem jubileju pa se bo to še podeseterilo, saj pričakuje Anglija, da se bo proslav dramatikove štiristoletnice udeležilo okrog dva nult-jona obiskovalcev. Nad sto hotelov in penzionov Čaka samo v Stratfor/lu nanje. Najprej seveda usmeri tujec korake k pesnikovi rojstni hiši, ki stoji v IIenley Streetu. Kupil jo j« njegov oče za dvajset funtov šterlingov. Obdaja jo prostoren vrt. Slikovita hiša v značilnem tudorskem slogu je v središču starega Stratforda. Njene bele stene križajo temni tramovi, h koničastemu ostrešju se stiskata zajetna dimnika. Enako zanimiv je i*K'ot* njenih treh podstrešnih sobic kot njenega svojevrstnega vhoda. V spodnjih prostorih je majhen muzej. V njem so razstavljene razne listine in nekaj redkih kosov pohištva pesnikovih staršev. Zgornji prostori so ohranjeni še tako, kot jih jc Shakespearova rodbina nekoč uporabljala. Seveda ic moralo biti marsikaj restavrirano. Dokaj prostorna je soba, kjer se je t®1*1' — kot domnevajo — William. Da pa je prav to tista sobica, ni povsem dognano. Vse njene stene so počečkane s podpisi sto in tisoč pesnikovih častilcev ir vseh delov sveta. V sosednji sobi je zbranih več Shakespearovih portretov kot tudi slik tedanjega Strat-Torda, v omaricah pa so ohranjene prve pesnikove izdaje, dalje nekai knjig, ki jih Je uporabljal a*111 pesnik ter gledaliških letakov iz njegove dobe. Tudi Grammar School, Latinska šola, ki j« P0** bistrila mladega duha, se še ni podrla. Čuden občutek prevzame človeka pred starinsko zgradbo, ki za tedanjo mladež ni bila le učilnica, bila je tudi mučil*1*0® Shakespeare ni pozabil svoje latinske šole. kjer »v je po mnenju njegovega vrstnika dramatika Bena Jon-sona naučil »small Latin and less Greek«, malo latinščine in šo manj grščine. Ovekovečil jo je ne raJ?° laskavo v komediji »Kakor vam drago«. V Prlt,l,J.u Istega nosi op ja je še stara cehovska dvorana, Guild-hall, kjer so uprizorili prvo Shakespearovo delo j*| kjer je tudi sam najbrž prvič stopil na deske, ki pomenijo svet. (Halje prihodnjič) Knjige in ljudje V V OGNJIŠČE Pisatelj pričenja zgodbo z Menosovim prihodom v mesto — v Atene in od tega pričetka pa do konca jo beremo kot nekakšen uvod, kot začetek, ki ga je pisatelj porabil za to, da bi poaneje morda povedal še nekaj drugega, nekaj več. Skopo, z nekaj stavki nakazane situacije, zelo skromni, na nekaj besed omejeni orisi oseb, komaj rahlo naznačeni konflikti — vse to vzbuja vtis, da je avtorju zgodba le najbolj nujno ogrodje, na katerem bo gradil naprej in lz skromnega zunanjega dogajanja premaknil težo dela na drugo, višjo raven, po vsej verjetnosti v duševno doživljanje junakov. Delo se sicer ne razvije v to smer in njegova glavna misel ostane slej ko prej omejena na samo zgodbo, spleteno iz vrste bežnih dogodkov in impresij. Pa vendar se prepričanje, da se bo dogajanje preneslo navznoter, med oranjem večkrat ponovi. To pa bržkone zaradi tega, ker se ob delu nehote večkrat vzbujajo reminiscence na vrsto polpreteklih literarnih del, ki odkrivajo duševni svet. ne morda prav na kakšno določeno delo, pač pa na vrsto elementov, ki jih Je prinesla v književnost prav ta literatura To ugotavljanje nekaterih podobnosti seveda še ni kakšno neprijazno namigovanje o Jannisu G. Sfakianakisu, enem najvidnejših sodobnih grških literatov, ki smo ga s knjigo »Ognjišče« (Obzorja, Maribor — prevedel Marijan Tavčar, opremil Oto Polak) dobili že drugič v slovenskem prevodu, po prevodu dela »Gospodar na Vathemi, ki je izšel pred nekaj leti. Ugotovitev je zanimiva bolj kot osvetlitev pojava, do katerega se večkrat pride v majhnih, od večtih literarnih dogajanj nekoliko odmaknjenih literaturah. Te literature se namreč lahko le redkokdaj dosledno vključujejo v svetovne literarne tokove, utegnejo pa se v posameznem razdobju, ob nastopu močnejše literarne osebnosti ali generacije dokaj hitro pomakniti za nekaj stopenj naprej ln v sorazmerno kratkem času nekako nadomestiti mrtva razdobja in se znajti spet vštric s svetovno književnostjo. Vmes pa je dohitevanje bolj občasno in omejeno le na sprejemanje posameznih značilnosti modernejših umetnostnih gibanj, tako morda na tematiko, nekatere stilne posebnosti ali druge značilnosti, medtem ko pa se v osnovi tako pisanje zadržuje še v drugih razvojnih okvirih. Nekal podobnega se je verjetno zgodHo pri Sfakianakisu, sodeč po »Ognjišču«, kjer kaže stil vrsto sodobnih prijemov in vplivov, medtem ko za temo samo tega skoraj ne bi mogli trditi. Odtod najbrž tudi izhaja rahal občutek nesporazuma med branjem ^ Kot je bilo že povedano, se zgodba pričenja z Memosovim prihodom ▼ mesto in konča z njegovim propadom v boju s tem mestom, ki ga je želeil osvojiti vsaj toliko, da bi mu odstopilo prostor za življenje. Motiv torej ni preveč nov, čeprav skuša Menos uspeti na precej modernem področju, to je s pisarjem filmskih scenarijev. Bolj od Menosa samega je zanimiv svet zanikrnih hotelov, bednih predmestij in morečega pomanjkanja, v katerem Menos prevegetira vtis pričakovanja velike priložnosti, ki pa se izkaže kot nujno naivna utvara v ozkih, zaostalih in do kraja skorumpiranih razmerah, ki se zaipJetajo in razpletajo ob skrajnih robovih in v moreči senci mogočnega kapitala. MARIJA CVETKO . Angleška abeceda in pravopis sta že dolgo predmet razprav med lingvisti in pisatelji Velike^ Britanije in Amerike, obenj se Je obregnil tudi Bernard Shaw, znani in neznani strokovnjaki in »strokovnjaki« so sestavljali pravopise in abecede, ki naj bi poenostavili pisanje' in branje angleščine. Pred kratkim pa je britanski minister za prosveto sir Edvard Boyle povedal, da so poskusi z novo abecedo in pravopisom Sira Jamesa Pitmana rodili »pomembne uspehe«, da je britanska vlada pripravljena finančno podpreti poskus, ki ga je podprl ameriški Fordov sklad. Nova abeceda sira Jamesa Pitmana (njegov ded Isaac Pitman je izumitelj stenografije) ima 44 znakov, od katerih je 24 znanih oziroma običajnih črk, drugih dvajset pa je novih znakov oziroma v posebne znake spojenih črk. Čeprav je v novi abecedi več črk, pa je močno zmanjšano število sedanjih zvočnih kombinacij v angleščini. Računajo namreč, da je danes okoli 2000 načinov, s katerimi je mogoče zabeležiti okoli štirideset osnovnih zvokov v angleščini, čeprav se zdi odraslim in šolanim ljudem nova abeceda na prvi pogled zamotana in podobna uganki, se je izkazalo, da se je otroci nauče dosti hitreje kot sedanjo. Poskusi v 126 šolah so pokazali, da so se otroci po novem naučili celo leto prej pisati in brati. Kakorkoli že, minilo bo precej časa, preden bo nova abeceda kaj več od eksperimenta v šolah. NOVOSTI ZALOŽB — NOVOSTI ZALOŽB Srečko Kosovel: ZBRANO DELO; prva knjiga — Pesmi. Izšlo ob 60-letnid pesnikovega rojstva. Zbirka »Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev«. Državna založba Slovenije 1964. Paul van Tieghem: ZGODOVINA EVROPSKE IN AMERIŠKE KNJIŽEVNOSTI OD RENESANSE DO DANES. Prevedla .Marjeta Pirjevec. Mladinska knjiga 1963. Matej Bor; RAZTRGANCI. Drama v treh dejanjih. Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega 1964. A. S. Puškin; PESMI — DVE PRAVLJICI. Prevedel Mile Klopčič, razen treh pesmi, ki jih je prevedel Oton Zupančič in ene, ki jo Je prevedel Božo Vodušek. Knjižnica »Sivi kondor« Mladinske knjige v Ljubljani 1963. Honore de Balzac: VESELI ŽUPNIK MEUDONSKI. Iz.druge knjige »Okroglih povesti«. Prevedel Anton Debeljak. Knjižnica »Školjka« Mladinske knjige v Ljubljani. Vladimir Mlnač: SMRT HODI PO HOSTAH. Roman iz slovaščinc prevedel Viktor Smolej. »Ljudska knjiga« Prešernove družbe v Ljubljani 1964. KOZMIČNI CASANOVA IN DRUGE NOVELE Prevedli Jože Dolničar. Dušan Kralj, Viljem Rotner, Mitja Tavčar, Boris Verbič, Janez Zor. Življenje in tehnika, Ljubljana 1963. . George Gamotv: MR. TOMPKINS RAZISKUJE ATOM. Prevedel Dušan Kralj. Življenje in tehnika, Ljubljana 1963. Marja Cerkovnik: DOPOLDANSKI IN POPOLDANSKI OTROCI, Ilustrirala Marjanca Jemec. Mladinska knjiga v Ljubljani 1961. NOVA OBZORJA. Letnik 17, številka 4. 1964. Andrč Gide: PONAREJEVALCI DENARJA. Prevedel BogomU Fatur. Zbirka Modemi roman Državne založbe Slovenije 1964. Rez Stout: LOV NA ZAPIK. Kriminalna zgodba. Prevedla Natalija Hujs. Zbirka Kiosik Državne založbe Slovenije 1964. NAKUP V VELEBLAGOVNICI LNalfta :r;w*K?-' vv..;\ - PRIHRANEK V DENARJU ■H t , : .' -S " TUDI ZA LETOŠNJO POMLAD JE TRGOVSKO PODJETJE NAMA, ZAGREB Z VELEBLAGOVNICAMI: ILIČA RADIČEVA 1, RADE KONCARA 83, ILIČA 298 IN KUMROVEC OBISKOVALCEM ZAGREBŠKEGA VELESEJMA PRIPRAVILO VELIKO IZBIRO VSEH VRST MATERIALA PO SOLIDNIH CENAH, KAR LAHKO KUPITE NA KREDIT ALI Z DEVIZNIMI SREDSTVI, Z 20 ODSTOTNIM POPUSTOM, Z MOŽNOSTJO SAMOIZBIRE IN SAMOPOSTREŽBE. OBSEŽNI MATERIAL POSIIJAMO BREZPLAČNO NA DOM ALI NA ŽELEZNIŠKO POSTAJO. CAS POSLOVANJA NON — STOP OD 7. DO 20.30. USTANOVE IN PODJETJA LAHKO KUPIJO POTREBNO ZA UREDITEV POSLOVNIM PROSTOROV PODJETIJ IN USTANOV IN KOMPLETNO OPREMOa/A OSEBJE V PODJETJIH IN USTA NOVAH PREKO PRODAJNEGA ODDELKA nJASEGA PODJETJA ILIČA 4—6, TELEFON 37-609 IN 24-252/27. ' . . - ./ * j PRIHRANEK NA ČASU - PRIHRANEK VflENARJU ’ S V' 21. Al*KILA IMh TT 7 V SVETO »SKREGANIH« ŠTEVILK HI ŠPORTOV TEŽKOATLETI gredo vsak zase Dobra telesna pripravljenost je temeljni pogoj za vrhunske dosežke v vseh iportnih zvrsteh. Noben športnik, ki se hoee družiti z elito — z najboljšimi na svetu, si ne more privoščiti »odvečnih zaoblin«. Narava pa je ustvarila lahke in težke ljudi. Nekdo je dobro treniran s 60 kg, drugi z'80 kg. Zvečine v športnih panogah ni omejitev po teži. V atletiki na primer lahko »suhec« preskoči v skoku ob palici prav tako spoštljivo višino kot kak »herkules« z idealno postavo. V nekaterih (borilnih) športih, kjer odloča predvsem telesna mod, pa so mednarodne strokovne športne zveze razdelile športnike v razne kategorije (po teži), da bi preprečile neenake dvoboje med »Davidi* in »Golijati«, to je v boksu, rokoborbi, dviganju uteži in judu. Zal pa kategorije v imenovanih športnih zvrsteh niso enotne; še več: nadaljnje razlike so celo v enem športu — profesionalnem in amaterskem boksu. Evropska boksarska unija (EBU) je uvedla na primer amaterje in profesionalce skrbita različni strokovni zvezi, vendar bi bilo dobro, če bi se zedinili za zeleno mizo. Kajpak bi bilo ziaman pričakovati, da bi se jima prilagodili še dvigalci uteži ali rokoborci. Za osem rokoborskih skupin uporabljamo sicer tudi imena iz boksa, toda meje so mnogo višje. Po svoje so se odločili tudi dvigalci uteži, in sicer za lah-kotežko in srednjetežko kategorijo. Meje pa se gibljejo zvečine med rokoborskimi in boksarski- (FIHC) in zvezni sodnik za rokoborbo. »Zvečine so borilni ali težko-atletski športi imeli sprva samo eno kategorijo, postopno pa so jih zviševali na sedanje število. Ledino so orali boksarji, ki so v težnji za humanizacijo imeli nato 6, pozneje 8 in naposled (sedanjih) 10 kategorij, ki pa še zmeraj niso enotne (tudi številčno) v vseh državah. Rokoborci so se ustavili pri osmih kntego-rijah. Prav pri njih je delež jugoslovanske zveze izredno velik: KATEGORIJA PROF. BO£S AMAT. BOKS ROKOBORBA DVIGANJE JUDO Mušja 51,0 kg 51,0 kg 52 kg Bantamska 54.0 kg 54,0 kg 57 kg 56,0 kg — Pcresnolahka 57,0 kg 57,0 kg 63 kg 60.0 kg — l.ahka (junior) 60,0 kg — — — — I,ahka 63,5 kg 60.0 kg 70 kg «7.5 kg 70 kg Welterska (junior) 67,0 kg — — — Polive ltersk a — 63.5 kg — — — Wrlterska 71,0 kg 67,0 kg 78 kg — — Polsrednja — 71,0 kg — — — Srednja 75,0 kg 75.0 kg r. kt 75,0 kg 85 kg LahkotežUa — — — 82,5 kg — Srednjetežka — — —- 90,0 kg — Pol težka 81,0 kg 81,0 kg 97 kg — —- Težka + 81,0 kg + 81,0 kg + 97 kg -f 90,0 kg + 85 kg tako razvrstitev, da je zvišala število razredov od 8 na 10, v ZDA pa imajo celo 11 kategorij. Evropski profesionalni boksarji te nekaj časa poznajo tako imenovani kategoriji »lahko (juni-or)« in »»veltersko (junior)«. ne pa tudi »srednjo (junior)«. Ime »junior« sploh niso izbrali posrečeno, saj zavaja ljudi, češ da gre najbrž za kako starostno razporeditev tekmovalcev. Amaterski boks pa ima že od teta 1951 deset kategorij, v rokoborbi jih je osem, v dviganju oteži sedem, v judu pa celo samo tri. Bantamskio, peresnolah-teo, lahko, srednjo in težko kate- md. Skoraj nesprejemljivo pa je, zakaj se težka kategorija pri boksu začne z 81 kg, pri judu s 85 kg, med dvigalci z 90 kg, pri rokoborbi pa šele pri 97 kg! Možje, ki so krojili te meje, so bili očitno skregani med seboj. Tako vsaj kaže prvi pogled. Morda ne bi bilo pfetežko, če bi odločujoči funkcionarji mednarodne zveze za dviganje uteži (FIHC) in mednarodne amaterske rokoborske federacije (FILA) za zeleno mizo poiskali skupno rešitev, za katero bi se morali prizadevati tudi amaterski in profesionalni boksarji. Svoj lonček bi morali pristaviti na pravem koncu tudi judoisti. Kajpak pa bi bilo najbolje, če bi se vseh pet skupin zedinilo za skupina, enotna določila (imena). O tej zapleteni igri s številkami smo se pogovarjali tudi z dolgoletnim predsednikom Težkoatletskega kluba »Ljubljana« tovarišem Jankom Grošljem, razgledanim strokovnjakom, ki je mednarodni sodnik amaterske boksarske federacije (AIBA), mednarodni sodnik zveze za dviganje ute® na naš predlog je prišlo namreč do sedanje razporeditve. Dvigalci uteži so imeli sprva 6 razredov, pozneje pa so dodala še sedmega. Nekatere države težijo še za nadaljnjo razdelitev: v Aziji se ogrevajo še za mušjo kategorijo, v Ameriki pa za supertež-ko. Posamezne članice mednarodne zveze skušajo pač uvelja- Humanizacija boksa čedalje bolj spodriva iz ringa surovo moč; prvo besedo ima zdaj tehnika najboljšemu - plaketo branka ziherla Pričakovano — Miroslav Cerar Na preglednih tekmah jugoslovanskih telovadcev v Sarajevu je zmagal Cerar pred Brodnikom. 1. Cerar (Narodni dom) — gimnastika. 21 točk, 2. Brodnik (Narodni dom) — gimnastika, lt, 3. Vecko (Olimpija) — namizni tenis, 11, 4. Daneu (Olimpija) — košarka, 10. 5. Petehova (Triglav) — kegljanje. 8, G,—8. Trtnikova (I.jubljana) — plavanje, Dermastia (Ljubljana) -- plavanje in P-irma (Novinar) — šah, po 5, ».—10. Peterka (Slovan) — košarka in Potočnik (Olimpija) - košarka, po 2. 11.—15. Zumrova (Triglav) — kegljanje. Baver (Triglav) — judo. Stare (Triglav) — judo, Jemc (Bled) —- smučanje in Pponen (Maribor) — nogomet, 1 točko. viti svoje želje, ki izvirajo iz nacionalnih posebnosti. Drobnim Azijatom »ležijo« ,, 4. Robertson (Oincinatti Royals), 5. .vrest (Los Angel as Lakers), R. Lucas (Cinctnatti Royals), 7. Pettit (Saint Louis Hawks), 8. Bellamy (Baltimore Royals), 9. Baylor (Los Angeles Lakers),' 10.* Havlitschek (Boston) Celtic)!« Košarkarski strokovnjaki ZDA so takole sestavili svetovno reprezentanco profesionalcev: 9000 Robertson (C) 8797 Petftit (SL) 9381 West (LA) 7466 Chamberlain (SP) 5981 Baylor (LA) 5927 Ru&sell (B) 5277 Lucas (C) 3853 Greer (Ph) tS503 Havllcek (B) 2158 Hainsohn (B) • Finale svetovnega profesionalnega prvenstva bo dramatično: Boston Celtic je v polfinalu premagal Cinci-nalti Ro.vals akr s 4:1 zmagami; San Francisco VVariors in Saint Louis Hawks bosta po 3:3 igrala odločilno sedmo tekmo ob Pacifiku! BASSIN: »Svetovni finale bo pravi košarkarski spektakl, posebno če bo % prišlo do ponovnega obračunavanja Russell : Chamberlain. Najboljši strelec NBL Wilt' Chamberlain ima povprečje 36,9 točk na vsaki takmi, toda v borbi z Russellom je le redko zabil več kot 20 košev!« Lista najboljših strelcev NBL (koši, osebne, skupni koši in povprečje): Chamberlain (SF) Robertson (C) Pettit (SL* Bellamy (Ba) West (LA) Baylor (LA) Greer (Ph) Howell (D) Dischinger (Ba) Havlitschek (B) 2408 1640 1482 1R22 1480 1512 1430 1196 1208 1280 540 800 608 537 584 471 435 470 454 315 2948 2480 2190 2159 2064 1983 1865 1666 1662 1595 36.9 31.4 27.4 27,0 28.7 25.4 23,3 21,6 20.8 19.9 lil1993 KAVA Borut Bassin med sobotno tok m o z Beogradom • Kakšni so procenti učinkovitosti ameriških profesionalcev iz igre In osebnih? BASSIN: »Mislim, da Je v 80 tekmah NBL odlično že povprečje 50 S zadetkov, iz igre in 80 •/« lz osebnih napak!« • Streli in koši lz igre s porprečkom učinkovitosti: Lucas (C) Chamberlain (SF) Bellamy (Ba) Dischinger (Ba) McGill (NY) 1033 546 52,8 2298 1204 52,4 1582 811 51,3 604 49,6 456 48,7 1217 936 Streli in zadetki iz osebnih s po-vPrečkom učinkovitosti: Robertson (C) 938 800 85,3 W«t (LA) 702 584 83,2 Greer (Ph) 525 435 82,9 Heinsohn (B) 342 283 82,7 Guerin (SL) 424 347 81,8 • AH bi lahko Daneu ati Korač ‘M v NBL? BASSIN: »Daneu — de, Korač — ne. 22Scov4tl napad je edina obramba v NBL. Daneu bi bil odličen krilni igra lec tudi med profesionalci « • Kaj mislite ob novici, da bosta J^bertson in Lncas z ameriškimi pro-reaiotuln gostovala v Ljubljani 4. In 5- J®lija? BASSIN: »Vstopnice bi bile razprodane za dvajset tekem! Robertson in iAicae sta med štirimi najboljšimi ko. s®**** sveta. Koliko košev bomo le samo lP m ttiiuvut) ¥9ww vm ^ ZA KROŽNIK JUHE, PRIPRAVLJENE Z ZELENJAVNO ZAČIMBO! PO NAŠEM NAVODILU PRIPRAVITE: KOLI ŽLIČNIKE Vil hladne vode (za 4 krožnike) darno 2 kavni žlički ETO zelenjavne začimbe. Ko juha zavre, zakuhamo pripravljene KOLI žličnike iz pšeničnega zdroba in ja/c in . jih kuhamo 15—20 minut. KOLI žličnike pripravimo po navodilu na hTtotnd strani vrečke. ETO zelenjavno začimbo in KOLI žličnJike iz. premičnega zdroba in jajc lahko kupdte v katerikoli Špeoe-p rijsiki trgovini. KOLINSKA TOVARNA HRANIL-LJUBLJANA dosegli v igri s profesionalci? če bo igrala Olimpija -- morda 30!« Aktivnost v obrambi — polovljene odbite žoge pod svojim in nasprotnikovim košem v prvenstvu in povprečje na eni tekmi: Russell (B) 1930 24,7 Chamberlain (SF) 1687 21,1 Lucas (C) 1375 17,4 Beliamy (Ba) 1361 17,0 Pettit (SL) 1224 15,3 Košarkarsko kramljanje z Borutom Bassinom o ameriški profesionalni košarki se je končalo pozno v noč; sve. tovni finale bo konec aprila; Robertson, Lucas in ostali najboljši profesionalci bodo po enomesečnem odmoru odpotovali na turnejo po Evropi in igrali dvakrat tudi na GR v Ljubljani. A. PASTERNJAK SOVJETSKA ZVEZA ZA SOLIDNO EKIPO olimpijsko ekipo sz ra Tokio bodo odredili 30. avgusta, se pravi takoj po končanem državnem at-letekem prvenstvu v Kijevu. Trener Korobkov le izdavil, da v tem številnem moštvu ne bodo. samo taki atleti in atletinje ki bodo sposobni osvajati zlate medalje, temveč bo odSla v Tokio predvsem kompaktna ekipa, ki naj bo enako dobra v vseh 36 disciplinah olimpijskega programa. Italijanski ,Giro*- letos drugačen Sedeminštirideseta repriza slovite krožne dirke po Italiji (recimo kar precej, da letos sploh ne bo vodila v kropu, ker se tokrat njen začetek m konec sploh ne stikata) bo to leto (16. maja — 1. junija) izrazito drugačna, kakor so jo zakoličevali njeni prejšnji, že ostareli traserji (ves čas seveda iz kolektiva športnega dnevnika »Gazzetta dello Šport« iz Milana). Predvsem je treba omeniti, da se bo prvič — po končani •prvi svetovni vojni — začela v južnoti-rolskem Bolzanu, nehala pa s tradicionalnim ciljem v Milanu. Premaknitev starta v alpsko dolino reke Adiže je narekovalo dvoje: slabe ceste v alpskih predelih, ki jih bodo morali prav tedaj zaradi odjuge v gorah še čistiti m popravljati za prihod turistov, pa tudi neredki vremenski prevrati v visoko-gdrju sredi zgodnje pomladi, ki so že nekajkrat povzročili med udeleženci pravi preplah in terjali tudi marsikatero žrtev celo med najboljšimi: Najtežje gorske preskušnje so aranžerji glede na novo traso vključili v zadnji dve etapi na področje Velikega Bernarda in Matterhoma, ki pa bodo po višinski razliki vendarle manj zahtevne od standardnih odsekov iz prejšnjih let križem po več strmih dolomitskih prelazih (namesto prejšnjih 3600 m samo 3200 m). Res pa je, da bo treba te klance pregristi v enem samem dnevu. Sicer pa je letošnji Giro, ki bo prav tako meril kakih 4000 km, razdeljen na 21 etap z enim samim dnevom počitka (2. junija) p Santa Margherita Ujgure ob Tiranskem morju. Pot bo dirkače — računajo z udeležbo kakih 12 ali 13 ekip po 10 mož, med njimi pretežno italijanskih — vodila najprej večidel po ravnem ali rahlo valovitem svetni v Padsko nižino, kjer se bodo peti dan prvič udarili v vožnji na kronorheter, in sicer na posebej vloženem traktu od Parme do Busseta (50 km), ki so ga počastili z obi-skdm pisane karavane dirkačev za stoletnico rojstva slavnega muzika Giuseppa Verdija. Od ondod se bodo nato iznova odpravili nato priti severu, in sicer v zgodovinske kraje iz avstrijsko-italijanske vojne (1915—1918) Lavarone, Feltre itd. po sredgorjih Dolomitov na vzhodno obalo Jadranskega morja, ki ga bodo deveti dan ,kolesarjenja dosegli pri Rjavemu. Dan na to bo cilj v glavnem mestu — 7 km strmega vzpona je do tja — najmanjše republike na svetu —'v San Marinu. Po nekih 250 km poti ob morski obali se bodo spet obrnili v notranjost ter preko abruških prevalov v dveh etapah dosegli Castelgan-doljo, papeževo letno rezidenco, da bodo potem naslednji dan spet zavihali rokave za pot nazaj iz srede večnega mesta. Po dnevu počitka bodo slednjič naskočili zadnjih pet etap z odločujočim vzponom v zahodne Centralne alpe. Poznavalci pravijo, da bo v tem odlomku skoraj gotovo, odločitia 19. etapa iz Alessandrije do Cunea, na kateri je natanko pred 15 leti požel največji uspeh zdaj že pokojni Fausto Coppi, ki je to gorsko etapo prevozil z velikim naskokom pred vsemi čisto sam in si potem odel še največji lovor kot zmagovalec celotnega Gira. Sicer pa imajo organizatorji za te zaključne spopade v mislih še dve rezervni inačici, po katerih naj bi se dirkači, ki pomenijo povsod, kjer se pojavijo, tudi neizpodbitno turistično atrakcijo, pred razidom peljali še do pravkar otvorjenega predora pod Bernardom (in skozenj) ter se potem s švicarskih tal. po cesti vrnili v dolino Aoste in Cervinio, koder bo takrat še zmeraj dovolj zimskih spomladanskih turistov, ki bodo kar tamkaj počakali kopalne sezone. Tem tudi ne bo težko nekoliko zasoliti vstopnice, če bodo morebiti le hoteli videti, kako je treba služiti kruh tudi na kolesih. Kakor je že v navadi, je propagandni ustroj za to veliko pomladansko parado kolesarjev pred prvim pljuskom turističnih valov na sončni jug, spet vrgel med radovedneže geslo, da je letošnja dirka po Italiji zasnovama tako premišljeno in zabeljeno obenem, da bo mogel na njej vztrajati do konca, a kaj šele zmagati samo tisti, ki je že velik šampion. Ce bo prvi, bo pa še milijonar povrhu... Načrt za letošnjo dirko »Giro d’Italia« a TT tl. AFiULA 1M4 • lattnaaimii' ftf»nw»wi!JtHii POMLAD MAJ STOPI TUDI V VAS DOM ? Ulili ftf»nw»wi!JtHii iz znanosti in tehnike nam poročajo noue črrourijr SSTRRIIRI zoBmi nnnBtoTiHi Rešuieio PRnumemosi Filiale: I-jubljana, Beograd. Zagreb, Sarajevo, Skopje, Split. Rijeka, Titograd io Maribor. KDAJ ZOBE LAHKO POPRAVIMO? Kdaj zobe lahko popravimo? • Ce je zobni živec poškodovan ali po nesreči ali zaradi gnilobe. Pri mlajših ljudeh bo zobozdravnik ponavadi odstranil samo tisti del zobne pulpe, ki je obolel, zdravo pulpo pa bo pustil m ^>t*nem kanalu. Pri starejših ljudeh pa je potrebno odstraniti vso pulpo. ® Pe. je živec inficiran. Tedaj nastopijo bolečine. Ko zobo-odstrani zobno pulpo, uidi bolečine prenehajo. Potrebna je bakteriološka preiskava, ce so vsi bacili res uničeni. • Ce je zaradi obolele pulpe načeta čeljustna kost, moramo zob vedno zdraviti, če je čeljust le malo poškodovana, zadostuje, če zobni kanal napolnimo, nato pa se bo zacelila tudi načeta čeljust.. Ce je poškodovana kost ali konica zobne korenine, je potrebno obolelo tkivo odstraniti in kost se bo zacelila. • Pri odlomljenem zobu ali če sta živec ali pulpa vidna, odstranimo živec, zob pa popravimo. . Ce je odlom velik, oblečejo zob ? s porcelansko prevleko. ® Kadar zob po nesreči izpade, največkrat se to zgodi otrokom, ga umijemo in pustimo v vodi. Cimprej k zobozdravniku, ki ga lahko spet vstavi v čeljust. Potemneli zob lahko največkrat belimo. To je proces v notranjosti zoba in največkrat zob ostane potem res bel. SE NEKAJ ZANIMIVIH VPRAŠANJ Ali zob ne odmre, če živec odstranimo? Ne, ker kri in z njo hrana prihajata v zob skozi tkivo, ki drži zob v čeljusti. Ali zob počrni, če živec uničimo in zobni kanal pozdravimo? Zob nikoli ne počrni, lahko le potemni. To pa je lahko popraviti z beljenjem zoba. Koliko časa bo zob dober po notranjem zdravljenju? Odvisno je od tega, če je poškodovan samo kanal ali tudi čeljustna kost. V prvem primeru je potrebno pozdraviti samo vnetje. V drugem primeru pa je odvis-i no od splošnega zdravstvenega stanja bolnika, kako hitro se bo čeljustna kost zacelila. Ali se zobni kanal izplača po-■ zdraviti? Alternativa je, da damo zob izdreti. Nadomestek pa ni nikoli tako dober, kot pozdravljen pravi zob. Ali lahko zobni kanal vedno pozdravimo? Ne. Kadar ne moremo priti do dna kanala, da i! bi uničili bacile, npr. če je kanal ožji kot igla, ali pa je zablokiran, potem ga ne moremo pozdraviti. Tudi v primerih, ko je uničeno mnogo kosti ali je nastala cista, samo polnjenje zobnega kanala ne bo zadoščalo. V takih primerih je ponavadi potrebna operacija na konici zobne korenine. Ali lahko zob, katerega živec smo odstranili in kanal pozdravili, služi kot opora za mostiček? Lahko. Ko se je zob popolnoma pozdravil, nanj lahko pričvrsti-i mo mostiček kot na vsak zdrav zob. (SCIENCE DIGEST) Tehniki pri Hughes Aircraft Co. so izdelali novo vrtljivo radarsko anteno ploščate oblike. Elektronski mehanizem lahko v trenutku »izračuna« za vsak leteč predmet, ki je v dosegu radarja, tri koordinate: oddaljenost, višino in smer gibanja. Pred letom dni se je skrivnostno potopila ameriška podmornica na atomski pogon »Thresher«. Pri nesreči je izgubilo življenje 129 mož posadke. Nihče, niti strokovnjaki niso pričakovali, da bodo sploh kdaj našli njegove razbitine. Vendar pa so le našli mokri grob podmornice. Skupina znan- stvenikov s Columbijske univerze je morju iztrgala skrivnost: 2560 metrov globoko v Atlantiku ležijo po široki površini raztresene razbitine, del podmornice pa je pogreznjen v blatno dno. Da so sploh odkrili potopljeno podmornico, gre v glavnem zasluga elektronski opremi ladje »Robert D/ Conrad«, ki je last omenjene univerze. 10. junija 1963 ob 4.30 zjutraj so dokončno ugotovili položaj potopljene ladje. Pred tem So dva dolga meseca vsak dan po 24 ur sondirali in fotografirala dno oceana. Na mestu nesreče so odkrili naslednje kose razbitine: — Valj s stisnjenim zrakom, težak približno 1500 kilogramov. Strokovnjaki ameriške vojne mornarice so ugotovili, da gre za napravo, ki ob dviganju podmornice spušča zrak v rezervoarje za vodni balast. — Šest kvadratnih metrov veliko kovinsko ploščo s premca podmornice. — Skrivenčeno cev iz sitrojnioe »Thresherja«. — Več zakrivljenih kovinskih razbitin, ki jih kapitan Donald Keach primerja s pokopališčem starih avtomobilov; on je med prvimi pregledoval prizorišče z batiskafa »Trieste«. Znanstveniki so toda fotografirali velikan- no morskega dna, na kateri so opazili ostro vzpetino. Znanstveniki na krovu so menili, da bi le-ta lahko ustrezala potopljenemu objektu velikosti »Thresherja«. Položaj vzpetine so takoj zabeležili, ker bi ga lahko že ob najmanjšem premiku izgubili. »Problem ni bil samo najti razbitine, pač p« točno označiti položaj, tako da bi potem lahko na pravem mestu spustih podvodne kamere,« je dejal Gerard. Končno so meritve prinesle uspeh: približno 2800 metrov globoko so odkrili 200 metrov dolg objekt, in sicer natančno pod ladjo »Con-rad.« Fotografije so potem pokazale, da so našli,»Thresherjev« grob. Batiskaf »Trieste« se je spustil v globino in raziskal obeleženo področje. Čeprav je ameriška mornarica za zdaj opustila nadaljnje raziskave, bodo še letos spomladi z izboljšano verzijo »Trieste« ponovno preiskali kraj nesreče. Podatka, ki jih bodo zbrali, bodo nedvomno izredno pomembni za gradnjo in izboljšavo novih podmornic na atomski pogon. V petek 10. aprila je minilo točno leto dni, ko je »Thresher« izplul na svojo poslednjo vožnjo. Tisti dan so v vojni luki v Porthmout.hu, kjer so zgradili ponesrečeno podmornico, imeli krajšo komemoracijo. O delu. ki ga je opravil geološki observatorij v Lamontu, je spregovoril dr. Charles Drake: »Dobili smo nalogo in jo izpolnili, to je vse.« Toda tako preprosta pa stvar le ni bila. S praivioo bi lahko naslovili. Gerardov dnevnik, ki obsega 52 strani: »Poizkus najti iglo v seneni kopici « Vedno znova najdemo v dnevniku vprašanje, kako označiti točen položaj potopljene podmornice. Danes sedi Robert Gerard. ki rrnv lahko z vso pravico pripišemo najdbo »Thresherja«. soet za svojo pisalno mizo v lnmontskem geološkem observatoriju. Zdaj se ukvarja z manj razburljivimi problemi oceanografije: sestava morskega dna. življenje v morskih globinah in tokovi v Karibskem morju. Na steni niegove sobe pa visi zahvalno pismo poveljnika atlantske podmomiške flote. To je leta 1835 zapisal britanski meteorolog in admiral Robert Fitzrop. On takrat■ skoro po vsakem potresu ljudje pripovedujejo, kako so pred potresom konji rezgetali, psi zavijali in kokoši v paničnem strahu tekale po dvoriščih. Tako je bilo v Agadiru, Skopju, Cilu in pred nedavnim tudi na Aljaski': V vaseh na pobočju Etne imajo kmetje mačke, ki naj bi jih posvarile pred izbruhom vulkana. Dr. Kvlian je raziskal ta pojav. Ne ob glavnem potresu, temveč ob naslednjih, slabših potresnih sunkih. Konji, ki so jih imeli v hlevu univerze, so pet sekund pred vsakim potresnim sunkom začeli rezgetati in se tresti po vsem telesu. Neki fazan je naznanjal vsak potresni sunek še deset sekund poprej, preden ga je zaznal človek. Ze najslabši sunki, ki jih zoolog sploh ni čutil, so bili za pse tako močni, da se je njihovo zavijanje več minut razlegalo po mestu. Druge šivali, na primer kokoši m tri ujete pume, pa so ob tem kazale zelo trdo koto. Torej je čisto verjetno, da šivali s svojim izredno občutljivim čutom za tresljaje Občutijo predpotresne sunke, ki nastopijo več dni pred dejansko katastrofo m katerih človek sploh ne zaznava. Skrivnost pa s tem še daleč ni razjasnjena, saj potrese zemljo vsako leto več kot 150.000 lažjih sunkov, od katerih le kakih dvajset pomeni dejanski potres. Na te tresljaje šivali ne reagirajo, če niso slučajno pred tem preživele pravo katastrofo. Pred potresi nastopajo viharji v zemeljskem električnem in magnetnem polju. Večinoma pride do lomljenja zemeljske skorje zaradi izredno visokega zračnega pritiska. Oba naravna pojava šivali zaznavajo s svojim »magnetnim kompasom« in »barometrom«. Toda tudi pri tem sledi v 100.000 primerih le en potres. Dr. Kilian meni, da lahko določen potresni tvorec predpotresnih sunkov ali pa skupen vpliv vseh teh in še nekaterih neznanih pojavov, ki so značilni za čas pred potresom, in nekatere kombinacije teh različnih čutnih vtisov vplivajo vznemirjajoče na določeno središče v živalskih možganih. Dokazov za to še manjka in mnogo tega se zdi še nenavadno m dvomljivo. Vendar bi omenjena dejstva težko spodbijali, saj so v zadnjih letih o čutnih pojavih pri živalih odkrili stvari, o katerih poprej ne bi mogli niti sanjati. sko, kraterju podobno globel v morskem dnu v neposredni bližini področja, posejanega z ostanki podmornice. »Nekaj je močno pretreslo oceansko dno,« je izjavil dr. Charles Drake z geološkega observatorija v Lamontu. Kje pa je ostal trup podmornice in kaj je povzročilo nesrečo? O tem obstajata dve teoriji. V podmornici naj bi počil neki ventil, kar je imelo za posledioo nenaden vdor vode in * prekinitev električnega toka ter s tem tudi pogonske sile. Proti izredno močnemu vodnemu pritisku posadka ni mogla ničesar ukreniti. »Thresher« ss je potopil kot kamen. Pod- Atomska podmornica v polni vožnji momioo je enostavno razneslo in razbitine raztrosilo na veliki površini dna. Poskusi, ki so jih napravili v geološkem observatoriju v Lamontu na modelu »Thresherja«, pa kažejo še drugo možnost: po tej teoriji naj bi trup podmornice ležal dvajset metrov globoko v morskem dnu. Poskusi kažejo, da je podmornica ob nesreči lahko imela hitrost več kot 100 lom na uro. To bi bila razlaga za kraterju podobno globel, ki naj bi jo povzročila podmornica ob udarcu pri tej hitrosti. Ob času, ko je bil »Thresher« na svoji poslednji vožnji — rutinsko podvodno križarjenje _ je bila ladja »Robert D. Conrad« na raziskovalni vožnji po Karibskem morju. Poveljnik je bil Robert Gerard, ki pravi: »Prejeli smo sporočilo po telexu, naj se čimprej vrnemo v New York, kjer smo ponoči obnovili naše zaloge ip se takoj, naslednje jutro udeležili iskanja podmornice.« Ko je Gerardova skupina prispela na kraj nesreče, so se jim pridružili še znanstveniki iz Lamonta, Drak, Heitzler in Worzel. Edina oprema, ki jo je takrat ladja imela na razpolago, je bil globinski ■ sonar, ki lahko registrira izbokline na morskem dnu. Na iskanje je krenila tudi ladja »Atlantis II« oceanografskega inštituta iz Massachusettsa, ki je s sonarjem odkrila sumljivo površi- Znanstvenik zoolog dr. Ernst Kilian, ki poučuje na univerzi v Valdivii v Čilu in je tam preživel močan potres, si je zastavil vprašanje, kako se ob potresu obnašajo živali. Rezultate njegovih raziskav so pred kratkim objavili v neki prirodoslovni reviji. Okoli desete zjutraj so kričeče jate vodnih ptičev zatemnile nebo nad mestom Concepcion na čilski obaii Tihega oceana. Ob 11.30 so iz hiš začeli bežati psi. Deset minut kasneje je mesto uničil potres. VEŠ PRILJUBLJENI MAJHNI SPREJEMNIK 7. antibiotiki in formaldehidom »o francoski znanstveniki ozdravili »zeleno plesen«, ki je napadla svetovnoznane risbe iz kamene dobe na stenah v podzemski jami v La- scauku. Pred dvema letoma so se na risbah naselile alge in barve so se začele luščiti. Tako je znamenitim risbam živali, mamutov, medvedov in divjih konjev, na stenah v podzemskih jamah pretila velika nevarnost. Pojavljanje alg so opazili že pred nekaj leti, ko pa so leta 1958 v podzemsko jamo napeljali dodatno zračenje, so se alge začele hitro množiti, predvsem tam, kjer so bile osvetljene, to se pravi, na najlepših risbah. Lani so jamo zaprli za obiskovalce in začelo se je veliko zdravljenje. Ugotovili so, da alge pripadajo vrsti »chlorobotris«. Bistvo postopka je v .tem, da alge škropijo z antibiotiki, površine, na katerih pa ni slik, raz-kužujejo s formaldehidom. Kot poročajo, so doslej uničili alge že na 30 odstotkih površin in vse kaže, da bodo »zeleno plesen« premagali. Prav tako obstaja nevarnost, da bodo izginile risbe v podzemskih jamah ▼ Cnm-barellu in Altamiri. V prvih se nad risbami tvori plast apnenca, v drugih pa bledijo obrisi risb, česar doslej še niso mogli po--jasniti. Na sliki levo: Risba bika v podzemski jami v Lascamru VESNA DE LITXE — ODLIČEN TON — IZREDEN SPREJEM — ENOSTAVNO POSLU2EVANJE — PRIKUPNA ZUNANJA OBLIKA — ZMERNA CENA ISKRA KRANJ PRODAJNO SERVISNA ORGANIZACIJA LJUBLJANA. KOTNIKOVA ULICA 6 d a mur.i AKAGI kC KAGA V SORJU -SE POTAPLJAJO ■ ■ ........................................................................................................................................................................................................................................................................................................... Ameriški strmoglave« v poletu ThaddeMS ¥. Tiileia: Prekrefnica na Pacifiku Zdravilišče je odprto od 10. marca daije! HAPAS S H1R3U-A U Y0RKT0WH v| ■d ra vi ta pomaga pri boleznih: ») kure kopanja: — srca ta ožilja b) kure pitja: — ledvic in sečnih potov — želodca ta črevesja — Jeter, žolča ta trebušne slinavke ta presnavljanja. Mn V Zdravilišču so gostom na razpolago: dietna restavracija, knjižnica, klubski prostori s tele-; vinjskim sprejemnikom, športni objekti, kavama, bar, S ribolov itd. VSAKO SREDO NOVA ŠTEVILKA ILUSTRIRANE REVUE tovariš rKRMIKI POD GORO DIIJ Naš fotoreporter Drago Kralj Je obiskal potresno področje KARNEVAL V COPACABANI AH bo v Braziliji dokončno zavladala desnicaT TBC ALI KAKO SKRBIMO ZA ZDRAVJE ZDRAVIH Jetika še vedno pogosta bolezen CULE POKORNI, SODNIK ZA PREKRŠKE Kdaj bo Cule spet nastopil na naših malih ekranih? DVAJSET LET S PARTIZANSKO PESMIJO Invalidski pevski zbor s svojo pesmijo v boju in miru OSKAR ZA OSKARJA? Reportaže t* tovarne, v kateri Oskarjev ne delijo, ampak jih kar izde-tajejo OD ŠTUDENTA VRB ANA DO DANES Kako Je študent pred sto leti prevedel »Romea in Julijo« in kdo vse so mu sledili LAČNA STEPA Zemlja med Taškentom In Samarkandom je postala rodovitna FILM: LETOŠNJI OSCARJI — BREZ PRESENEČENJ Naše serije: VOJNA IZ MINISTRSKIH FOTELJEV — FELJTON •Zločini, ki m pretresu svet« — NOVELA — ROMAN — KAJ VES, KAJ ZN AS? 2ULIC ANICA, Zagrad 24, p. Radeče pri Zidanem mostu; JAKŠA PEPCA, Radovljica, Gorenjska c. 14; KRU2AJ MARIJA, Zalog 171, p. Ljubijana-Polje; CVETKA ZEVNIK, Cesta revolucije 20, Jesenice na Gor.; TOPLAK ANICA Kamnik, Kov. stolpnica 1. »A L B U S« Dobitniki nagrade »PREMA A* Ob uri, ko so letala s »Horneta« ta »Enterprises« poletela v napad na zadnjo japonsko letalonosilko, ki >Je bila še sposobna za boj, je bila »Hirju« že zelo izmučena. Letalonosilka je od zore pošiljala svoja letala v razne napade, iz katerih se jih večina sploh ni vrnila. Piloti so naredili že več, kot bi človek pričakoval, da zmorejo ljudje. Mehaniki, gasilca, opazovalci neba, topničarji, častniki ta mornarji, ki so nenehno delali od tistega trenutka ob zori, ko je admiral Na-gumo poslal svoja letala v napad na Mid-way, so bili na koncu moči. Bitka je bila predolga in prezahtevna. Od vseh letal, ki jih je imela »Hirju« pred bitko — skupaj triinšestdeset — je ostalo samo še pet strmoglavcev, štiri torpedna letala in šest lovcev. Toda admiral Jamaguči se je kljub temu odločil za nov napad. Zaradi napačnih poročil Je bil v zmoti in tako je mislil, da je Američanom od treh letalonosilk ostala samo ena. Letalci, ki so preživeli Kobajašijev napad na »Yorktown«, so namreč povedali, da je ostala ta ameriška letalonosilka po njihovem napadu tako poškodovana, da jo bo morala posadka takoj zapustiti. Deloma je bilo to res, toda reševalnim ekipam ameriške letalonosilke je uspel »čudež« in ladja je kmalu po tem prvem japonskem napadu spet- zaplula z lastno močjo. Ko je prišel nadnjo Tomonaga s svojimi torpednimi letali, je že plula s hitrostjo 20 vozlov. Zato so letalci, ki so se vrnili iz tega drugega napada na »Yorktown«, bili prepričani, da so zadeli drugo letalonosilko. Jamaguči je sporočil glavnemu po- za drugim vžigala in prav tako k&t je bilo na »Akagiju«, »Kagi« in »Sorju« je tudi na »Hirju« razliti bencin širil požar na vse strani. V notranjosti ladje so začele eksplodirati bombe in torpeda in na razbito ploščad so leteli deli avionov, opreme in ljudje. Ker je bilo letalsko gorivo precej neprevidno uskladiščeno in ker so bile gasilske ekipe že preveč utrujene, se je požar hitro tako razširil, da ga je bilo nemogoče pogasiti. Ognjeni zublji so zajeli tudi lestve, ki so vodile v strojnico, strupen črn dim pa se je tako naglo valij v podpalubju, da so vsi tisti, k: so se lahko prebili skozi plamene", pribežali na palubo. Zaradi peklenske vročine je mnogo ljudi med tem begom na površje izgubilo zavest, tako da so potem umrli kot žive bakle, precejšnji del posadke pa je ostal ujet globoko v notranjosti ladje. Medtem ko je na »Hirju« divjal požar, so nadnjo priletela še letala s »Horneta«. Ko so letalci videli, da je z letalonosilko v bistvu konec, so se odločili, da bodo napadli dve težki križarki. Toda vse njihove bombe so zgrešile cilj. Za njimi sta prišli še eskadri bombnikov B-17 z Midwaya in tisoč tristo milj oddaljenega otoka Molokaj. Tem težkim kopenskim bombnikom, ki so napadali iz velike višine, tudi tokrat ni uspelo, da bi zadeli japonske ladje. Njihove bombe so sicer dvigale prave slapove, toda nobena ni niti najmanj poškodovala kako japonsko ladjo. Nekoliko kasneje pa je poletel proti japonskemu ladjevju tudi major Benjamin Nor-ris, ki je za Hendersonom prevzel poveljstvo 241. eskadre mornariških bombnikov z Mid- waya. S svojimi letali naj bi zvečer dokončal že poškodovano japonsko letalonosilko. Toda eskadra m našla japonskega ladjevja tam, kjer je pričakovala, da bo. Nekaj časa ga je iskala, potem pa se je vrnila na Mid-way. Otoka ni bilo težko najti, saj je na njem še vedno besnel požar, toda pri pristajanju ni bilo sreče. Nekaj letal je že prej ostalo brez goriva, tako da so padla v morje (med njimi je bilo tudi letalo majorja Norrisa), precej pa se jih je močno poškodovalo pri ateriranju. ADMIRAL IN KAPITAN NA POTAPLJAJOČI SE LADJI Medtem pa se je poveljnik »Hirju« z vsemi silami trudil, da bi ohranil ladjo pri življenju. Računal je, da se bo s spretnim manevriranjem izognil drugim napadom in da bi tako počasi pripeljal letalonosilko iz nevarnih voda. Toda boj posadke s plameni je bil brezupen. Častniki in mornarji v strojnici so drug za drugim padali v nezavest. Ker so telefonske linije delale vse do konca, sta lahko admiral Jamaguči in kapitan Kaku s poveljniškega mostu, ki so ga z vseh strani lizali ognjeni zublji, iz minute v minuto sledila umiranju ladje. Mehaniki, ki so se borili z ognjem s prav fatalističnim junaštvom, so drug za drugim padali one-sveščeni, zadušeni in mrtvi. »Hirju« se je začela nagibati. Tik pred polnočjo, ko so se ji že približali rušilci, je bilo za nekaj minut videti, da bo ljudem pod palubo uspelo obvladati požar. Takoj nato Se je zvrstilo več novih eksplozij in ogenj je zajel še tiste dele ladje, ki so jih dotlej obvarovali pred plameni. Nobenega dvoma ni bilo več: »Hirju« je bila izgubljena. Obupni boj s požarom, ki je trajal celih devet ur, je zahteval štiristo človeških žrtev. Petega junija ob 2,30 zjutraj sta morala admiral Jamaguči in kapitan Kaku priznati, da je boj izgubljen. In s tem sta priznala, da sta po samurajski tradiciji izgubljena tudi sama. Izmučena posadka se je morala zbrati na palubi, da bi slišala poslednje Jamagučijeve besede: »Kot poveljujoči častnik tega oddelka letalonosilk sem edini, kd je odgovoren za izgubo ,Hirju’ in ,Sorju’. Zato bom ostal na ladji do konca. Ukazujem vam, da zapustite letalonosilko in da še naprej zvesto služite Njegovemu veličanstvu cesarju.« Medtem ko se je približal rušilec »Kaza-gumo«, ki naj bi odpeljal preživele, je posadka skandirala: »Banzaj! Banzaj!« Zastavo in cesarjev portret so prenesli na rušilec in ob 3,15 so se prvi ljudje začeli spuščati z letalonosilke. Ob 4,30 so ostali na ladji samo admiral Jamaguči, kapitan Kaku in možje, ki se niso mogli rešiti iz strojnice. Devetintrideset mož se je borilo s plameni do zad-' njega hipa, potem pa jim je prav z obupnim pogumom uspelo, da so se prebili skozi ognjene zublje in pribežali na palubo. Toda zaradi teme jih niso opazili in tako so rušilci, ki so dotlej krožili okrog letalonosilke, odšli brez njih. Admiral Jamaguči, ki se je bal, da ga pri potapljanju ne bi vrglo na površje, se je z vrvjo privezal k ograji poveljniškega mostu. Kapitan Kaku ga je sicer nekaj časa še skušal pregovoriti, naj se reši, potem pa se je še sam privezal. Oba moža sta v pozdrav odhajajoči posadki odvrgla svoji čepici. Ob 5,10 sta dva rušilca poslala v letalonosilko vsak po en torpedo. Oba sta zadela cilj, toda tudi ta letalonosilka kar ni hotela pod morsko gladino. Tako jo je ob zori celo opazil in fotografiral pilot enega izmed izvidniških letal z Jamamotove letalonosilke »Hošo«. Fotografija je pokazala, da So na krovu še ljudje — k111 so to tisti, ki so ušli iz strojnice — in zato je nekaj ladij pohitelo na pomoč. Toda ob 8,15, ko so bile le-te še precej daleč, so ljudje na krovu ugotovili, da se bo ladja vsak čas potopila. Poskakali so v morje in odplavali do rešilnega čolna, ki se je zibal na valovih v bližini letalonosilke. Tisti, ki so hitro zlezli v čoln, so lahko še vi- deli, kako je njihova letalonosilka izginila pod morsko površino. ŠE POSLEDNJA REŠITEV: NOČNI ARTILERIJSKI SPOPAD V tistih kritičnih urah 4. junija je glavni poveljnik japonske mornarice admiral Jama-moto, ki je bil z ladjevjem več sto milj zahodno od Midwaya, nenehno dobival razna, pogosto nasprotujoča si poročila, Tistega jutra je šele zelo pozno zvedel, da so se tri njegove letalonosilke spremenile v plamenice. Tragično novico mu je bo 10,50 sporočil admiral Abe m pristavil: »Umikamo se na sever in zbiramo svoje sile .. .« Admiral Na-gumo mu je šele ob 11,50 sporočil, da je ostal brez treh letalonosilk, da je na križarki “»Nagara« ip da, potem ko je poslal svoja letala' v napad na sovražne letalonosilke, pluje proti severu. Jamamoto je še lahko pričakoval kak čudež, toda ves čas je moral računati s tem, da je izgubil tri od štirih letalonosilk. Vedel je, da mora nekaj ukreniti in tako je ob 12,20 ukazal velike premike vseh svojih sil. Ladjam z invazijskimi silami za Midway so ukazali, naj se za nekaj časa umaknejo proti severozahodu, vse druge enote japonskega ladjevja — križarke, rušilci in letalonosilke iz Jamamotove, Kondo-ve in Kakutove flote ter dve eskadri podmornic, ki so patruljirale kakih petsto milj vzhodno od Midwaya — pa so dobile ukaz, naj se z vso hitrostjo približajo ameriškemu ladjevju in ga napadejo. Jamamoto je dvomil o uspešnosti bombnega napada na Midway in zato je ukazal admiralu Kondu, naj se s svojimi križarkami približa atolu ta ga zasuje z granatami iz težkih topov. Invazijske sile, katerim je poveljeval admiral Kiska, pa naj bi počakale toliko časa. Vsa ta povelja so poslali z Jamamotove admiralske ladje ob 13,10. Jamamoto je v sobi upal v čudež, saj je prav dobro vedel, da se admiral Kakuta s svojima letalonosilkama ne bo mogel približati Midwayu prej kot v dveh dneh. 2e to je bil dokaz, da je bila diverzija na Aleutih, ki ni zapeljala Američanov, izredno huda napaka. Dve letalonosilki, ki sta se Je udeležili, nista dosegli nobenih bistvenih uspehov, hkrati pa sta bili v usodnem trenutku, ko bi s svojimi letali lahko odločili izid bitke — skupaj sta imeli 40 lovcev in po 41 strmoglavcev in torpednih letal — oddaljeni več sto milj od mesta, kjer sta se spopadli glavnini japonskega in ameriškega ladjevja na Pacifiku. Toda Jamamoto ni imel časa za kesanje. Njegov glavni problem je bil v tem, da še vedno ni vedel, kako močno je ameriško ladjevje. Njegovi izvidniki so videli tisto, česar ni bilo, marsičesa pa niso videli. Sele ob 16,15 je dobil od admirala Jamaguči ja sporočilo, ki mu je vdahnilo malo upanja: »Letalci, ki so se vrnili v bazo, poročajo, da je sovražno ladjevje sestavljeno iz treh letalonosilk, petih križark ta petnajstih rušilcev. Po naših napadih imamo v aktivi dve poškodovani letalonosilki...« »Poškodptianl letalonosilki« je seveda pomenilo samo eno letalonosilko, »Yorktown«, ki so ga japonski piloti napadli dvakrat. Toda sporočilo je vseeno navdušilo Jamamota. Zmaga je bila še vedno možna. Ce bi admiral Kondo prišel s svojim ladjevjem, v katerem je bila najvažnejša ladja letalonosilka »Cuiho«, dovolj hitro na pomoč, bi lahko, seveda, če bi »Hirju« ostala nepoškodovana, napadli ostanek ameriškega ladjevja še ponoči ali pa vsaj ob zori. Toda pet minut pred šesto je Nagumo že poslal svojemu poveljniku porazno novico: »BOMBE ZADELE, HIRJU’ IN POVZROČILE P02AR.« Ta novica je povedala Jamamotu, da je izgubil bitko. In naslednja sporočila, v katerih je pisalo, da se ameriško ladjevje umika z bojišča, ga niso.mogla prav nič pomiriti. Toda kljub temu Je ob 19,15 poslal poveljnikom vseh svojih ladij in generalnemu štabu v Tokiu prav neverjetno sporočilo: »Prvič: sovražno ladjevje, ki je skoraj uni-.čeno, se umika proti vzhodu. Drugič: enote združenega japonskega ladjevja se pripravljajo na zasledovanje sovražnika in na invazijo na Midway.« K temu poročilu je dodal še položaj, smer in hitrost svojih ladij ter ukazal vsem drugim enotam, razen dvema divizijama rušilcev, naj pohitijo za sovražnikom in ga napadejo. NAGUMOVA B0JEČN0ST Jamamoto je namreč upal, da bo lahko zvabil Američane v nočni topovski spopad, v katerem ne bi tako čutil pomanjkanja letal. Vedel je tudi, da se to mora zgoditi kma-. lu. Ce ponoči ne uniči ameriškega ladjevja, bodo lahko ob zori ameriška letala uspešno napadla njegove ladje. Prav tako pa bi ga lahko napadla letala, ki bi Jih s Havajev po-sjall na Midway. Zato je Jamamoto tudi ukazal ob 20,30 poveljniku podmornice 1-168, ki je križarila v bližini Midwaya, naj se dvigne na površje in do dveh zjutraj obstreljuje letališče na Midwayu. Po tej uri pa naj bi nadaljevala obstreljevanje 7. divizija rušilcev. Toda ob 20.30 je Nagumo poslal Jamamotu novo sporočilo: »CELfOTNO MOC SOVRA2NEGA LADJEVJA CENIMO NA PET LETALONOSILK, SEST KRI2ARK IN PETNAJST RUŠILCEV.« Nagumo je sporočil tudi, da to mogočno ladjevje pluje proti zahodu in da se on umika proti severozahodu. Ne glede na to, da je bilo sporočilo popolnoma netočno, je bilo že v njem čutiti bo-ječnost ta pomirjenost s porazom. Slabo uro in pol kasneje pa je Nagumo poslal že novo poročilo, ki je bilo v bistvu odgovor na Ja-mamotov ukaz: »Sovražnik ima še štiri letalonosilke, šest križark in šesigiajst rušilcev. Nobena naša le- talonosilka ni sposobna za boj ... Predlagamo, da bi zjutraj z letali napadli sovražnika ...« To pa je bilo že preveč za Jamamota, ki je sicer izgubil veliko svojih ladij, toda prav nič bojevitosti. Zato je takoj odgovoril z novim ukazom: »Poveljnik druge flote admiral Kondo prevzame poveljstvo nad vsem ladjevjem, razen nad letalonosilkama ,Hirju’ in ,Akagi’ ter ladjami-, ki ju ščitijo.« To je pomenilo, da Je večina japonskega ladjevja prišla pod poveljstvo admirala Konda in da so Nagumu pustili samo poveljstvo nad obema gorečima letalonosilkama in ladjami, ki so ju ščitile. Admiral Kondo je takoj prevzel poveljstvo z vso tisto odločnostjo, ki jo je Nagumo povsem izgubil v tem dolgem dnevu. Tik pred polnočjo je odposlal Jamamotu dve brzojavki, v katerih je dal svoj položaj, mu opisal '' izvidniške akcije in hkrati omenil, da se bo verjetno okrog enih po polnoči srečal s sovražnikom. Vsem Nagumovim ladjam, razen tistim, ki so stražile letalonosilki, so ukazali, naj se takoj vrnejo na prejšnje položaje in pripravijo za nočno bitko. In tako so v prvih urah 5. junija hitele iz raznih smeri proti ameriškemu ladjevju številne enote japonske mornarice. SPRUANCE JE PREVIDEN Toda medtem se je Spruance, ki je že sprejel letala, ki so napadla »Hirju«, odločil, da se umakne s svojega položaja in zapluje proti vzhodu. Vedel je namreč, da je z uspelim napadom na »Hirju« dobil vsaj za nekaj časa popolno nadoblast v zraku in zato je menil, da ni vredno tvegati nočne artilerijske bitke, v kateri bi lahko bilo japonsko ladjevje močnejše. Toda hkrati pa se ni hotel preveč oddaljiti od Midwaya, da bi lahko posredoval, če bi se Japonci le odločili za invazijo. Zato je najprej nekaj ur plul proti vzhodu, potem eno uro proti severu, potem proti jugu in se končno spet obrnil proti zahodu. S temi manevri se je izognil Jamamotovim topovom, hkrati pa je bil še vedno tako blizu Midwaya in sovražnega ladjevja, da je lahko eno branil, drugo pa napadel ob zori. Jamamoto je hitro ugotovil, kaj se dogaja in spoznal je, da ne bo več mogel ujeti ameriškega ladjevja. Zato je kmalu po polnoči odposlal brzojavko, s katero je poklical nazaj invazijsko ladjevje admirala Konda in vse, kar je še ostalo od Nagumove flote. Z naslednjo brzojavko je preklical svoj ukaz o obstreljevanju Midwaya in ukazal admiralu Kuriti, naj se mu pridruži s svojimi štirimi križarkami (»Kumano«, »Suzuja«, »Mikuma« in »Mogami«), Ce bi te mogočne križarke s svojimi topovi napadle atol, bi ob vsaki salvi izstrelile pet ton jekla In eksploziva. Toda Jamamoto se je zbal, da je Kurita še predaleč od atola in da bo tako lahko začel z obstreljevanjem šele ob zori. Tedaj pa bi tvegal letalski napad in prav lahko bi se zgodilo, da bi štiri križarke doživele enako usodo kot štiri letalonosilke. Toliko pa Jamamoto več ni mogel tvegati. JAPONCI PRIZNAJO PORAZ Japonci se kar niso mogli pomiriti s porazom. V Jamamotovem glavnem štabu je več oficirjev predlagalo razne akcije, s katerimi naj bi prikrili sramotni poraz in mu dali videz zmage, toda glavni poveljnik japonske mornarice je odklonil vse te predloge. Ko ga je eden izmed častnikov vprašal, kako se bo lahko zaradi tega poraza opravičil pred cesarjem, mu je admiral odgovoril: »Le jaz sem dolžan cesarju opravičilo.« Pet minut pred tretjo uro je Jamamoto Odposlal vsem svojim ladjam odločilno sporočilo: »OKUPACIJA MIDWAYA JE ODPOVEDANA.« Ladjam z invazijskimi trupami je ukazal, naj se umaknejo proti zahodu, drugemu ladjevju pa, naj se zbere kakih 700 milj severozahodno od Midwaya in tam prečrpa iz tankerjev gorivo. Očitno je bilo, da se več ne bodo povrnili k atolu. Prišel je konec in Jamamoto je to vedel. Ni hotel več poslušati svojih častnikov, ki so se še vedno tolažili s praznimi upi. »Dovolj je!« jih je prekinil, ko so kar naprej razpravljali o tem, kaj se še vse lahko zgodi in kako na koncu vendarle lahko še zmaga japonsko ladjevje. Bolečine v želodcu, ki so ga mučile že prej, so se spet oglasile in zato se je umaknil v posteljo. V svoji kabini je potem ves teden jedel samo suh riž. Zdravniki niso mogli ugotoviti nobene organske motnje. Ko je bila invazija na Midway odpovedana, je na umikajočem se ladjevju zavladalo moreče vzdušje obupa in razočaranja. Ni bilo več slišati »banzajev«, pesem o zmagi, zmagoslavnih fanfar. Jamamotov tajnik je zapisal, da sp se »člani glavnega štaba gledali s stisnjenimi ustnicami kot psi iz porcelana. Neopisan občutek praznine, žalosti in obupa ni dovoljeval solz.« Zapisal pa je tudi, da so »na mrtvaško bledem Jamamo tovem obrazu le lesketajoče se oči kazale, kako hudo pravzaprav trpi. In tistega njegovega stanja popolne izčrpanosti in pobitosti gotovo ne gre pripisati samo bolečinam v želodcu.« Za Japonce, vajene samih zmag, je bilo zelo hudo in boleče že to, da Jamamotu ni uspelo zasesti Midwaya. Toda še huje je bilo, da so hkrati izgubili tudi štiri svoje letalonosilke z vsemi letali in večino pilotov. Za Japonskp, državo z omejenimi industrijskimi zmogljivostmi, je bila to nenadomestljiva izguba. PRIHODNJIČ: KONEC BITKE PRI MIDWAYU veljniku Japonske mornarice admiralu Jamamotu, da bo proti večeru skušal uničiti še poslednjo ameriško letalonosilko. Ni jasno, kako je lahko mislil, da mu bo kaj takega uspelo s teko malo letal. Ob štirih popoldne Je poslal Jamamotu novo poročilo o drugem napadu njegovih letal: »DVA TORPEDA V LETALONOSILKO VRSTE ENTERPRISE (NE TISTO, KI SMO JO 2E BOMBARDIRALI).« JAPONSKA LADJEVJA HITE PROTI MIDWAYU Tako je bila japonska predstava o trenutnem stanju bitke še kar spodbudna. Čeprav so že utrpeli hude izgube in ostali samo z eno letalonosilko, so lahko bili še vedno precejšnji optimisti. Saj je Američanom prav tako ostala samo ena letalonosilka — vsaj tako so bili prepričani — in še to bo Jamaguči napadel proti večeru. Razen tega pa je že z vseh strani prihajala pomoč. Od Aleutov Je hitel proti mestu, kjer je tekla mid-wayska bitka, admiral Kakuta s svojima letalonosilkama. Proti vzhodu, se pravi proti Midwayu, je končno zaplul tudi admiral Jamamoto z osrednjim Japonskim ladjevjem, v katerem je bila poleg številnih težkih in lahkih križark tudi lahka letalonosilka »Hošo«. Flote admirala Konda, ki je tudi imela v svoji sestavi lahko letalonosilko (»Cuiho«), pa je prihajala z jugovzhoda. Vsa ta japonska ladjevja so bila sicer še precej daleč od voda, kjer je križaril admi: ral Nagumo z ostankom svoje flote: Kakuta je komaj zapustil meglene obale Aleutov in imel pred seboj še zelo dolgo pot, admiral Kondo pa je prav tako moral prepluti še štiristo milj, preden bi se približal letalonosilki, ki ji je poveljeval Jamaguči. Toda vsaj teoretično so bili japonski računi pravilni. Ce bi admiralu Jamagučiju uspelo, da bi svojo letalonosilko »Hirju« ohranil nepoškodovano do zore, bi lahko računal na pomoč Kondove letalonosilke »Cuiho«, ki bi se mu tedaj že toliko približala, da bi ga lahko ščitila s svojimi leteli. Obe letalonosilki naj bi potem zapluli na zahod in se tako približali zaščiti mogočnih topov z Jamamoto-vih križark ta letalom njegove letalonosilke »Hošo«. Tako združeno ladjevje pa bi potem zlahka napadlo ostanke ameriškega ladjevja, zlasti še, ker bi bili tedaj v bližini tudi že letalonosilki »Riužo« in »Junjo« iz Kakutove flote. Račun je bil čist in Japonci so bili vsaj nekaj časa prepričani, da bodo Spruancea končno dobili v pogubno past. ŠTIRI BOMBE V ENI MINUTI Medtem pa se Je Jamaguči pripravljal, da napade ob somraku. Letalske tanke so napolnili z gorivom, preverili delovanje motorjev, napolnili šaržerje z naboji. Posadka in letalci so dobili celo riž: to je bil prvi obrok tistega dne. Nad letalonosilko je krožilo nekaj lovcev, Izvidniška letala pa so opazovala morje na vzhodu. Ura je bila pet popoldne. Ob 17,01 so opazovalci na križarki »Clku-ma« opazili, kako se v daljavi svetlikajo krila letal. Kmalu nato so zaslišali tudi oddaljeno brnenje motorjev: približevali so se bombniki z »Enterprlsea«. Na vseh ladjah je zatulilo k preplahu, toda bilo Je že prepozno. Gallahar je z bombniki priletel nad »Hirju« z jugozahoda, tako da je imel sonce v hrbet. Z drugih ladij so začeli streljati, toda strmoglavci so se že spuščali na letalonosilko, ki sploh ni bila pripravljena *na napad. Kapitan letalonosilke Tomeo Kaku Je samo še v zadnjem hipu ukazal: »Z vso hitrostjo na desno!« Tako je »Hirju« šele začela z manevrom, ko so že prve bombe padle tik poleg nje v morje. Ob 17,03 pa so štiri bombe, druga za drugo, udarile ob vzletno ploščad. Dvigalno ploščad je kar vrglo iz njenega ležišča, na poveljniški most so priletele črepinje ta drobci kovine. Rumeno meglo od eksplozij Je kmalu izpodrinil težak črn dim. Vzletna ploščad je bila v bistvu ena sama velika luknja. Letala na krovu so se drugo TALIDOMiD SLAVI ZMAGO? Komaj je minil prvi strah ter preplah, ki J® zajel mednarodni zdravniški tabor ob rojstvih spačenih otrbk, katerih matere so uživale med nosečnostjo talidomid, in že mlade bodoče mamice spet pridno posegajo po pomirjevalnih in uspavalnih sredstvih. Ta ugotovitev je osnovana na raziskavi, ki jo je napravila univerzitetna kliniika v Ham- burgu. V letu 1961 so zabeležili 5000 rojstev deformiranih otrok, ker so njihove matere med nosečnostjo jemale tablete contergan, ki so podobne talidomidu. V prvem tromesečju leta 1962 je prodaja uspavalnih in pomirjevalnih sredstev občutno upadla in contergan je skoraj izginil iz prometa. 2e v aprilu istega leta pa so zabeležili, da promet s talido- TEMPLARSKEGA ZAKLADA NI Francosko ministrstvo za kulturo je že tretjič sklenilo, da bodo nehali z arheološkimi raziskavami pod gričem Gisors v senci starega templarskega gradu, kjer so iskali pravljični zaklad, ki naj bi ga bili vitezi zakopali pod svojo trdnjavo v dvanajstem stoletju. Minister za kulturo Malraux se je osebno zanimal za raziskave, vendar so to pot njegove službe ugotovile, da zaklada ni in zato se mu bodo pač za vselej odrekli. Zgodba, ki spremlja zaklad, je dokaj zanimiva. Templarji so imeli v dvanajstem in trinajstem stoletju silno gospodarsko moč: legenda pripoveduje, da so odkrili kamen filozofov, s katerim so lahko spreminjali svinec v zlato. V resnici pa so bili prvi »bankirji« Evrope ter so si tako nagrabili pravljična bogastva: bili so lastniki tretjine mesta Pariza, imeli so 10.000 gradov, raztresenih po vsej Evropi, njihove premičnine pa cenijo na 112 milijard novih frankov. Del teh zakladov naj bd bili zakopali ravno pod utrjenim gradom na Gisorsu. Po stoletjih pozabe je ob koncu vojne obudili spomin na templarski grad čuvaj gradu. Ta je, ne da bi komu povedal, od leta 1944 do 1946 z grobim orodjem in v nenehni življenjski nevarnosti noč za nočjo kopal v okolici dolge rove, ki jih je podnevi spretno za- PREVEČ DVOJČKOV Robert tn Linda Robinson, ki sta s« poročila pred nekaj leti, sta eden tistih srečnih (ati nesrečnih) in izredno redkih parov, katerim se vedno rodijo samo dvojčki. Dvojčka sta srečno doživetje za vsako družino, veselje, zadovoljstvo, toda samo, če sta le dva. Kadar se dvema otrokoma naenkrat pridružita še dva, se v družini verjetno še kar srečno smehljajo, toda ko *e štirim otrokom kar čez noč pridružita še dva, pridejo z njima, zlasti še, če družina ni ravno Premožna, tudi že problemi. In tako se je zgodilo Robertu in Lindi Robinson,ki sta poročena •labih sedem let, da imata že trikrat dvojčke. 2^dravniki skorajda sploh ne dvomijo: po nji-^vem mnenju bo ta zakonski par Imel vedno dvojčke. Ker sta oba Se precej mlada, se jima obeta, da bosta čez nekaj let imela polnp hišo otrok, samih dvojčkov. Ker zakonca res nista premožna, ni taka prihodnost nič kaj preveč privlačna. Tako menijo tudi socialne oblasti, ki »o predlagale za zdaj še srečnemu paru, naj s™ Linda Robinson na operacijo, katere stroške bo Plačala država. na rovaš lahkovernih vdov Ameriške ženske se poročijo navadno Precej mlajše kakor moški, žive pa v povprečju pet let več kakor njihovi zakonski kolegi. Zato ni čudno, da je v Združenih državah vedno več vdov. Zadnjikrat so jih našteli že devet milijonov. Te reve na vse načine goljufajo razna trgovska podjetja, ki izkoriščajo njihovo lahkovernost. Ker gre veliko tega »trgovala« po pošti, so poštni nadzorniki sklenili, da se bodo pričeli boriti proti temu. Samo nekaj primerov: podjetje Blob iz Buffala vabi ženske, naj zaslužijo s pletenjem na domu ter prodaja pletilne vredni 85 tisoč dinarjev, po več k<^trt •iP°djet'ie -)e tako zaslužiI° den er. itlv ,-1Jarde in P°' dinarjev, pre-liko mnea direktorja za zapahe. Ve-zanJejo tudi razni »studii«, ip noi-n odlično plesati. Zgodilo se je, da inhtr, !,n, ?na vdova prodala hišo, da je kih bivanje v enem izmed ta- vita Mnogi 80ljufi Ponujajo čudo- ' sonena^ zemljišča, »brez primere«, ki v resnici krpe puščavske ali močvirnate zemlje. to se pripeti samo... K • • • V ITALIJI: »Izpolnile so se mi življenjske sanje,« je dejal Ricardo Moribioli, ki je petkrat peljal lokomotivo iz Benetk v Milano in nazaj, preden je zbudil pozornost do skrajne ne-zaupljivosti previdnega železniškega uradnika. ... V NEW YORKU: Neka veleblagoi> vica proda tedensko do 20.000 moških lasulj v stilu »beatles«, ansambla tioi-stovskih pevcev. kril. Tako je priril 25 metrov globoko, ko je neke noči — tako vsaj trdi — našel toliko iskano kripto: bila je to romanska kapela, trideset metrov dolga in devet široka, v kateri so bili kipi Kristusa in dvanajstih apostolov, deVetnajst sarkofagov in trideset ogromnih skrinj. Bil je prepričan, da je v njih zaklad, toda pijan od zmagoslavja si ga ni upal prisvojiti, šel je torej k mestnim oblastem ter jih obvestil o svoji najdbi. Tedaj pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: oblasti so bile razjarjene, ker je čuvaj delal na skrivaj, zato so njega odpustile, rov pa zasule. inidam znova narašča in v letu 1963 so ga prodali toliko, kot še nikdar poprej. Po podatkih, ki so jih zbrali strokovnjaki hamburške univerzitetne klinike, so v letu 1962 tri noseče ženske izmed štirih jemale talidomid, mnogi zdravniki pa so kljub opozorilom in svarilom samih izdelovalcev znova začeli predpisovati nosečnicam uspavalna in pomirjevalna sredstva. V Vodja raziskave doktor Mauss je zatrdil, da pomeni uživanje pomirjevalnih sredsitev v prvem mesecu nosečnosti veliko tveganje za bodočo mater. Še niti poldrugo leto ni minilo od znane afere Vandeput, ki se je končala z velikim procesom v Bruslju, ker je mati umorila lastnega pohabljenega otroka. Iz Clevelanda pa prav zdaj poročajo, da se je končala razprava o odškodnini 2,200.000 dolarjev, ki jih bo morala družba Richard son-Merrel iz Cincinnattija izplačati dvema kanadskima otrokoma, ki sta se rodila pohabljena pred dobrima dvema letoma, ker je njuna mati med nosečnostjo jemala talido-mid. Kljub temu pa kaže, da niti tako kruta in drastična opozorila ne zaležejo: talidomid si še naprej zmagoslavno krči pot. f DOSTAVA BELEGA BLAGA NA DOM K arhitektu je prišlo dvesto žena, policist v pokoju si je lahko izbiral izmed stotih, čevljarski mojster pa jih je preizkusil okoli sedemdeset. Vse so si želele ljubezni in nežnosti. Za to nenavadno izbiro je poskrbela Lina Pešut, vodja ženitvene agencije »Ek5®« v Bie-lefeldu, ki se je poklicno ukvarjala s tem, da je »osamljenim srcem ubirala skupne strune«. Nenavadno disonanco v ženitveni agenciji pa bo obravnavalo sodišče: Podjetno Pesutovo so obdolžili, da je poroke željne klientke ponujala predvsem trem »gospodom« in tako prevarala najmanj 260 žensk. Izbirčni »ženin« Carl Miinzenberg Že nekaj let vlada med ženitovanjskimi mešetarji kriza. Je veliko povpraševanja s strani žensk in le malo moških kandidatov. Pri resnih agencijah sta ponudba in povpraševanje med seboj odvisna. Dokler ne najdejo ustreznega partnerja, ne pride do znanstva. Ker pa je na ta način finančni uspeh le majhen, je prišla Lina Pešut na idejo, kako zvečati dohodke. Ženskam, naveličanim samskega stanu, ki so se priglasile na oglas »Eosa«, je pismeno sporočila, da se zdi »cenjenemu gospodu« ponudba izredno privlačna. Zato priporoča osebni razgovor v Bielefeldu. Ko so žrtve prišle, jim je najprej iztisnila 250 mark predujma. Ko je denar izmenjal roke, je zakona željna kandidatka izvedela, da »gospod« na žalost ne odgovarja. Večina žensk je nato razočarano odšla domov, vjupaniu, da bodo kdaj pozneje le našle pravega. Nekaj jih je pa le trdovratno vztrajalo pri zahtevi. V tem primeru ie stopil v akcijo »cenjeni gospod«. Te je imela Pesutova v železni rezervi. Pri tem so se predvsem izkazali arhitekt Carol Miinzenberg. čevljarski moister Heinrich Vahrenholt in policist Anton Huenke, Arhitekt Miinzenberg (39) je spoznal Pesutovo, ko je prišel k njej zaradi nekega oglasa. Ponudila mu je brezplačno izbiro. »Seveda nisem odklonil.« je rekel Miinzenberg. ki si je tako dolga leta »izbiral« živUpriisko dmž:-co. Kot se snom'P!a niegOva rekdania gospodinja, so se kandidatke velikokrat srečala na »toondšču, ko je ena odhajala in druga prihajala. Čevljar Vahrenholt je v svojem dokaj skromnem stanovanju preizkusil okoli 70 kandidatk. vendar se ni mogel za nobeno odločiti. Nezadostno oceno so dobile vse, od 65-letna vdove do 1 Metnega kmečkega d“kieta. ki je že po desetih minutah utekla čevljarje-nm nežnostim. Ni čuda, saj je imel Heinrich 74 let. štiriinšestdesetiletni' polici %ki nadzornik se ne spominja točno vseh »Eosovih« strank, pr°vi Pa. da ie bilo vsaj okoli sto. To nenavadno poslovaole Pesufove ie prišlo na dan. ko so se razočarane že^-ke obrnile na policijo, spi je oremetenkn tsko na en sam oglas zaslužna 5000 mark v š-"h letih posloven k. na je z njeno pomočjo prišlo le do šestih porok. ROBOT LJUBI SVOBODO ... v LONDONU: študenti glasbe lahko vadijo klavir pri londonskih družinah. V zameno pa pomagajo v gospodinjstvu. Na baltimorski univerzi Johna Hopkinsa so znanstveniki sestavili osemiudnega robota, ki se sedaj svobodno sprehaja po hodnikih in straši pisarniško osebje. Elektronska pošast je, kot temu pravijo, avtonomna in ko začuti pomanjkanje energije, pbišče prvo stikalo, ter se priklopi na električno omrežje. Ko so baterije zopet polne, se izklopi in nadaljuje pohod po univerzitetnem poslopju. Robot naj bi bil nekakšen prototip za poznejšo morebitno serijsko izdelavo kovinskih »bitij«, ki bi v primeru naravnih katastrof' ali vojne pomagale človeku. Zunanjo podobo robota bd še najlaže primerjali s škatlo za klobuke, iz katere molijo kovinske noge in roke in če k temu prištejemo še odbijače z antenami, smo robota dokaj natančno opisali vsaj kar zadeva zunanjost. Kako se »hrani«, smo že povedali, antene z odbijači pa mu rabijo za oči, tako da se z neverjetno spretnostjo izogne vsaki zapreki na svoji poti, pa naj bo to zid, miza ali stol. Ce se zaplete v kak električni kabel, to zanj ni problem, saj se hitro izmota iz neprijetnega položaja. »Vgradili smo vse, kar je potrebno za njegov občutek samoohranitve,« je dejal profesor George Carlton. »Rezultat tega je, da robot takoj spozna, če je ujet, poleg tega pa zelo ljubi svobodo in se zanjo zna tudi odločno boriti. Ce mu posku- KRIVI SO MOŽJE! Nemke se kaj rade pritožujejo zaradi stvarnih ali pa namišljenih napak svojih mož. To pot je iniciativo prevzela znana revija »Constanze«, ki ima številne bralke ne samo v Nemčiji, pač pa tudi v drugih državah. Revija je vključila v akcijo to pot tudi novinarke iz tujih dežel in izvedla pravo anketo o pomanjkljivostih nemških soprogov. Vlogo tožilca so namenili tridesetletni privlačni angleški novinarki Barbari Griggs, ki je natanko opisala izkušnje in razočaranja, ki jih je doživela m'ed daljšim potovanjem po Nemčiji. Nemški možje so — vsaj po njenem mnenju — delavni, disciplinirani in korektni do zoprnosti. Nimajo prav nobenega smisla za humor in so samo izjemno galantni, pravzaprav, trdi angleška novinarka, so taki Nemci samo izjema, ki potrjuje pravilo. Veliko raje so skupaj s svojimi znanci in prijatelji kot pa v ženski družbi. Malo se zanimajo za svoje žene in zaročenke in zunanja eleganca njihovih tovarišic jim je bolj malo mar. »Nemške žene,« tako obtožuje Griggsova, »ne bi toliko jedle, če bi vedele, da jih možje kritično opazujejo. Toda to še ni vse. Nemci preveč resno jemljejo razne banalne zabave kot npr. karnevale ali vse mogoče Luna parke, če šofirajo, se spremene v prave kipe zbranosti, če govorijo, potem razpravljajo preveč ali pa premalo, raizen tega pa so fanatični oboževalci higiene in zdravja.« Prvi del obtožbe bi bil tako v kratkem odpravljen, pripravljajo pa že drugo nadaljevanje v Italijanski režiji z naslovom: »Nemški moški niso očarljivi«. Naj bodo ugotovitve take ali drugačne, gotovo je, da bo »Oocnstanae« postala v kratkem najbolj osovražena revija za vse nemške moške, še posebej pa za zakonske može in zaročence. m-dm ■ » m- vita, ' * H t i m, »F VAŠ PRIJATELJ šate omejiti gibanje, se bo div,je branil z vsemi osmimi okončinami, prevračal bo kozolce, se umikal na levo in desno pa naprej in nazaj in še mu bo ostala kopica zvitih ukan.« Na univerzi robota že dobro poznajo in ga na kratko imenujejo »zverina«. Ko tajnice zaslišijo njegovo topotanje po hodnikih, brž hite zapirati vrata, zakaj robot še ne zna pritisnita kljuke. Toda ko ga bodo »naučili« tudi tega, bo življenje na univerzi postalo res skrajno neudobno. ČETRTA ŽRTEV SEKSUALNEGA BLAZNEŽA V Temzi pri Chl«wichu so pred dnevi naSli Solo truplo neke ženske. Edini znak, po katerem hi jo lahko kdo prepoznal, je bilo drobno teto. virano znamenje, ki je predstavljalo križ, obkrožen z vencem, v sredi pa Je bil napis In memoriam John. Policija Je sprva mislila, da je to znamenje spomin na kakega umrlega moškega, in da je ženska napravila samomor iz žalosti zaradi njegove smrti. Vendar pa as?enti Scotland Yard» niso pozabili, da so 2. februarja naSll komaj nekaj kilometrov od Chiswicha truplo 31-letne Ilannah Tilford, ki Je imela na sebi samo nogavice. Zensko Je nekdo zadavil, nato pa Jo golo vrgel v reko. Ko so detektivi nadaljevali preiskavo v tej smeri, so naSli Se druge dokaze in zdaj so skoraj povsem prepričam da ne pre 7* samo mor, ampak za zločin. Sodijo, da je umorjena — medtem so ugotovili, da gre za 2€-letno Irene l/ockwood, alias Sandra Russell, londosko prostitutko — že četrta žrtev Istega seksualnega blazneža. Domnevajo, da jo je morilec najprej omamil nato pa golo vrgel v reko. Vse Štiri ženske, ki Jih je umoril, kakor domnevajo, isti neznanec, so bile londonske prosti-lutke in so delovale v Notting Hillu. Poleg Irene Lockwpod in Hannah Tilford sta bili to Se 22-letna Cwynnet Rees — to so naSli lani pod kupom odpadkov v Mortlaku — in Elizabeth Figg, ki je bila leta 1359 zadavljena v Chlswichu. Vsa Štiri trupla so našli v reki ali blizu brega, na kraju, kjer se radi ustavljajo zaljubljenci v avtomobilih ter se skrivajo v temnih ulicah ob bregu Temze. Ugotovili so tudi, da Je Lockvvoo-dova pričakovala otroka. GRANATA V TOVORNJAK Sedem nemških oficirjev, en holandski in en indonezijski oficir so izgubili življenje, ko je na njihovem tovornjaku pomotorrta eksplodirala granata iz 81-milimetrske havbice na poligonu sil NATO v nergen-IIooneju blizu Hannovra. Poligon so za ta dan prepustili Bundeswehru. ki Je izvede! manever s pravimi naboji. Manever so si ogledali oficirji vojaške akademije. Navadno nadzirajo poligon ameriški ali angleški vojaki. Oficirji so se pripeljali na poligon 7 vojaškimi tovornjaki ln so se ustavili ob robu strelne razdalje. V akciji je bilo tudi nekaj 8l-mUi-metrskih havbic; ena od njihovih granat je priletela natanko na neki oficirski tovornjak ter na njem eksplodirala. Pet oficirlev Je bilo na mestu mrtvih. Štirje ranjeni so izdihnili čez nekaj ml-nut, dvanajst pa je ranjenih, vendar njihovo stanje ni kritično. Razen sedmih nemSklh oficirjev sta ob nesreči izgubila življenje nizozemski major Lambertus van der Speck in Indonezijski podpolkovnik Edwin Klapproth. Poveljnik nemške vojne akademije general LTlrich de Maizlčre ln zvezni tožilec m Dolnjo Saksonsko. k| sta prisostvovala manevru, sta takoj uvedla preiskavo, ki pa Je bila doslej brezuspešna. Naslednji dan so namreč iz vseh havbic, ki so sodelovale v akciji, 7. istega mesta znova Izstrelili granate, vendar niso mogli b*o-toviH, kako Je prišlo do nesrečo. Nekateri menijo, da Je bila nanakn pri merjenju, drugi pa trdijo, da Je granato preusmeril nenaden sunek vetra. 4&EES>radion NA VRSTI JE BUDIZEM V Juitepecu v Mehiki se je sedmič poročila Barbara Hutton, znana ekscentrična milijarderka z ne dosti slabše situiranim laoškim princem Doanom Vinhom, ki svoj prosti čas — in tega ima na pretek — prebije ob slikarskem platnu. Poroka je bila razmeroma dokaj skromna, saj je bilo prisotnih le kakih trideset gostov. Huttonova je za to priložnost oblekla vse, kar je potrebno za jugovzhodno azijsko vzdušje, vključno s krilom, prepletenim z zlatom. Novopečeni soprog je po civilni poroki izjavil, da se obeta še ena, saj bo Barbara skoraj gotovo prestopila v budizem in se tako prilagodila možu tudi po tej plati. Med gosti ni bilo nobenega njenih prejšnjih šestih mož, od očarljivega Cary (iranta do play-boya Porfiria Rubirose. Kaže, da bojkotirajo podjetno 51-letnico. KOT NA FILMSKEM PLATNU Tri dni preden bi moral zaključiti življenje na električnem stolu, se je Charlesu Oauthenu posrečilo zbežati iz zapora v državi Georgii. Vse kar je sledilo pobegu, je skoraj resnična ponovitev znanega filma »Ubežnik«, v katerem je vlogo tolmačil nekdaj slavni Paul Mu-ni. čmi Charles je bežal brez počitka vedno dalj in dalj od Georgie. Ustavil se je šele v Wardenu v državi Washingtoin, kjer se je končno umiril in se za stalno naselil pod imenom Bob Williams. Z leti je postal celo znan in cenjen v. soseščini, prihranil si je tudi nekaj .denarja in nameraval je kupiti posestvo, pri čemer naj bi mu pomagala z manjšim posojilom banka. Vse bi bilo lahko dobro, če ga ne bi odkrila FBI, to pa je pomenilo zopetno vrnitev v georgijske zapore in končno električni stol, ker je bdi v Georgii obtožen in obsojen zaradi umora belca. Toda prav belci iz njegove nove soseščine so mu z denarjem in advokati pomagali v hudih trenutkih. Pravni boj na bil n£ kratek ne lahek in šele pred kratkim je Charles Cauthen postal zopet svoboden človek. Albert Roselli-ni, guverner države Washingtom, je zavrnil zahtevo georgijskega sodišča o izročitvi Cauthena z motivacijo, da ni verjeti v objektivnost tamkajšnjega sodišča, posebno zato. ker je nekdanji obsojenec temne polti. Dokler bo Cauthen živel na ozemlju države Washing-ton, bo popolnoma svoboden. »POŠAST IZ OPERE« OBSOJENA Josefa VVlenvviirma. -poSast lz opere- so pred kratkim na Dunaju obsodili na zaporno kazen. Vseh osem porotnikov — med njimi so bile štiri ženske — ga je spoznalo za krlveea vseh točk obtožbe: premišljenega umora ift-letne balerine Dagmar Fuhrich. trojnega poskusa uboja, ropa in drugih zločinov. Porotniki si niso bili edini le glede tega, »11 Je zagrešil obtoženi navadene zločine v duševni zmedenosti: sedem jih je sodilo, da Je bil Wein-Wllmi popolnoma priseben. Strahotni zlo«n. ki je pretresel vso Evropo, se je zgodil 12. marea lani v dunajski operi med predstavo VVagnerjeve VVaikire. Wienwurm se ie vtihotapil v garderobo plesne Sole ter Je čakal, da so odšle vse gojenke razen 10-letnega 'ekletea. Približal se ji Je ter Jo vprašal, ali Je ž.e bila na zdravniškem pregledu. Otrok je od. 'rimal ter se zače! slačiti. Kmalu pa Je opazila, da jo -doktor- opaz.uje z diaboličnim izrazom, zato se je prestrašila in skušala zbežati VVIen-\vurm je pobesnel: s pestjo je pobil dekletce na tla, ga zadavil ter ga 34-krat zabodel z nožem. ČUVA NAGRAJUJE IN UGODNO PRESENEČA Izidi zadnjega žrebanja Stroje za pranje perila »KONTAKT« -Zagreb, prejmejo: 1. Jožica Krajšek, Trbovlje II, Savinska 32 2. Zvonko Sutlovič, Split, Put Skaliča 33-V 3. Nevenka Banjac, Prijedor, Moše Pijade 6 4. Jovanka Zdravkovič, Pančevo, žarka Zrenjanina 151 Električne štedilnike »REKORD« izdelek »K0NTMT« - Zagreb, prejmejo: 1. Adeia Dejak, Osijek V, Duvanska 9 _^> 2. Rajna Kneževič, Ložnica, Selo Runjani 235 3. Boris Miklus, Pirot, Predraga Boškoviča 2-n Z električnimi svetilkami za knjige izdelek »KONTfiKT« - Zagreb, je »PLAVI RADION« nagradil 300 svojih Potrošnikov. S svojimi izdelki je »SAP0N1A« pri tem žrebanju prav tako nagradila 2448 potrošnikov. Vse nagrajene potrošnike bomo pismeno obvestili. Pošiljajte prednje strani »PLAVEGA RAJDI0NA« na naslov: SAPONIA OS IZJE K (T Gabrielli Desrue iz Meluna se je na tomboli nasmehnila sreča. Dobitek je bilo potovanje in tridnevno bivanje v Neaplju. Zaradi prijetnega razburjenja pa jo je zadela kap, ravno ko se je odpravljala na letališče Orly v spremstvu svojega moža. In še pravijo: »Vedere NapoU e poi morire.« • Roparska tehnika je dandanes znana že budi otrokom. V Nemčiji je trinajstletna deklica skupaj s svojim bratrancem istih let nasilno pobrala denar enajstletnem znancu, ki je v banki dvignil neznaten znesek. V Ameriki pa sta devetletna fantiča poskušala v poznih nočnih urah olajšati za denar nekega trgovca. Razlika — samo v kilometrih. • Najekskluzivnejši je gotovo »Club 169« v newyorškem E asi Sidu, vendar pa njegovi člani niso industrijski ali petrolejski mogotci, pač pa ravno obratno: vstop imajo samo najrevnejši slojii Kljub temu pa je klub dobro založen z najizbranejšimi jedačami in pijačami, v njem igrajo najboljši jazz orkestri pa tudi prava dramska umetnost ni redek gost. Klub finansira skupina bogatašev, ki so pričeli iz nič, pa so si s svojo spretnostjo nabrali lepa premoženja. med dvema tečajema Policijski strokovnjaki so izračunali, da v Ameriki ukradejo avtomobil vsakih 90 sekund. Tako je lansko leto izginilo 400.000 vozil v skupni vrednosti nekako 3,5 milijarde dinarjev. • V Riminiju bodo sodili 35 »papagajem«, kakor v Italiji imenujejo tiste, ki z ljubezenskimi ponudbami nadlegujejo ženske, predvsem inozemske turistke. Starost golobradih Casanov se suka med 13. in 14. letom. Večina bo po obravnavi imela opraviti še s starši. • Najnovejše budilke za ameriške poslovne može nimajo več bolj ali manj hrupnega zvonca. Ko je lastniku potekel čas počitka, se v notranjosti budilke sproži poseben mehanizem z magnetofonskim trakom, na katerega so prej posneli glas slabše zakonske polovice, ki vedro ponavlja: Ljubim te, ljubim te, ljubim te... • Ce se slučajno sprehajate po New Yorku in če ste razen tega tujec, ne bodite v zmoti, da so ženske, ki jih srečujete, vojaški ali civilni heroji samo zato, ker so okrašene z medaljami To je nova letošnja moda, ki je na ta način menda zapolnila edino vrzel v sicer popolni ženski eleganci. Vsaj za letos. • Zaradi malo okusne hrane je prišlo v jetnišnici v Miamiju do upora. Razburjeni zaporniki so proteste podprli tudi z zažiganjem papirja in posteljnine, v zaključnem pretepu pa je bilo huje ranjenih sedem paznikov in dva jetnika. Splošno razbur jetije je popustilo šele po dvojnem obroku hrane, kar je do končno pomirilo razdražene duhove. RADIJSKA POSTAJA ZRUŠILA LETALO Te dni se na pariškem sodišču za zaprtimi vrati odvija zanimiv proces proti komandantu letala DC-6, ki je^ letel na progi Sajgon—Pariz. Letalo je treščilo na tla samo nekaj kilometrov daleč od Kaira, kjer bi moralo pristati 20. maja 1956. leta. Potniški DC-6 se je na tleh prelomil na dvoje in vseh 52 potnikov v zadnjem delu letala se je ubilo, rešili so se samo tista v prednjem delu, med njimi tudi šest članov .posadke. Proces, ki je bil že spočetka precej buren, se je še bolj zapletel, ko je nastopil kot priča agent francoske varnostne službe, ki je izjavil, da je nesrečo povzročila vojaška radijska postaja. Po navedbah agenta je bila postaja nekje v puščavi, kjer so se vadili egiptovski piloti, ker pa je oddajala na isti frekvenci kot postaja na kairskem letališču, je prišlo do usodne pomote, ki je končno povzročila tragedijo. Pričanje agenta, predvsem pa podatki, ki Jih je navajal pri tem, so kaj kmalu pripeljali do tega, da je bilo nadaljevanje razprave za zaprtimi vrati. Po dveh urah je sodišče odložilo preiskavo za nedoločen čas (verjetno do junija), ker se je zadeva izkazala za tako zapleteno, da bodo potrebni še nadaljnji podatkd. Tudi bree teh odkritij bi bila razprava precej burna, saj zlepa ne pomnijo, da bi poskušali soditi kakemu poveljniku letala. V podobnih primerih je prevzela odgovornost letalska družba, ki Je po potrebi tudi krila vse materialne zahtevke ponesrečencev oziroma njihovih sorod nikov. Med sodnim procesom, ki je botj spominjal na preiskavo, je prišlo do hudih žolčnih debat med advokati obeh strank. Sorodniki ponesrečencev in njihovi pravni zastopniki so namreč naravnost obtožili priče, ki so izjavljale, da povelljnik letala Billet ni zagrešil nobene napake, ki bi lahko Povzročila katastrofo. Očitali so jim, da nesramno favorizirajo poveljnika DC-6. Potem pa je, po hudi tridnevni besedni vojni, predsednik sodišča obvestil vse prizadete, da želi pričati nekdo, ki pa bi zaradi delikatnega položaja rad ostal anonimen, zato se nadaljnja pričanja odvijajo za zaprtimi vrati. Glavno vlogo je tako prevzela varnostna služba. PARIŠKI POLICAJI HITRIH NOG Bliskovitemu ropu treh dragocenih briljantnih prstanov v vrednosti približno 40 milijonov dinarjev je sledila ne dosti počasnejša aretacija drznih roparjev. Med obema dogodkoma pa je bila prava dirka čez zapreke, ki je trajala nekako deset minut. Ko s» v opoldanskih urah zažvenketale črepinje razbitega izložbenega okna na Rue Koval v centru Pariza, ni imel draguljar niti toliko časa, da bi si vsaj približno ogledal roparja, ki mu je v trenutku razbil izložbo, pograbil tri najlepšr razstavljene prstane in izginil za vrati avtomobila. Dosti hitreje pa so reagirali policisti, ki so bili v bližnjem patrolnem avtomobilu. Kljub izredno gostemu prometu so se podali na lov za ubežniki. Kmalu je bilo zasledovan,je podobno divjemu slalomu med vozili, ki so se pomikala na prenapolnjenih pariških cestah. Na Elizejskih poljanah so se zločinci poskušali pomešati med ostale avtomobile, toda vztrajni zasledovalci jih niso izpustili izpreči oči ter so se jim počasi, a z gotovostjo približevaU. Roparji so zato nenadoma ustavili vozilo in jo poskušali popihati kar peš. Dirka se je zdaj nadaljevala v boljši fizični kondiciji. Ropar,ji so bili od teka tako zasopli, da »e niso niti najmanj branili, ko so jih vklenili in jim i« žepov pobrali plen. $ »Kje je le moj Gordy?« je zaječala starka in hotela oditi. »Nikar ne odidite,« sem jo prosil. Toda ni me poslušala. Drsaje s copatami po preprogi je odšla. »Ej,« sem jo skušal priklicati nazaj. »Vrnite se, prosim vas!« Zaslišal sem cviljenje vrat, ki so se zaprla za njo; upanje, da se bo vrnila, je padlo v vodo. Ostal sem negiben, srce mi je divje razbijalo. »Nisi Gordy, prevarali so me!« Potem ko je ni bilo več, se mi je zdelo, kakor da bi sanjal, kakor da bi ta starka bila materializacija moje more. »Pravijo, da se je Gordy vrnil, pa ni res. Eden izmed Seleninih ljubčkov si.« Obrnil sem se k postelji, na kateri je Selena mimo spala, in jo poklical. »Selena, Selena!« S težavo se je prebudila iz globokega sna. »Zbudi se, Selena!« Sedla je, vrgla glavo nazaj, da so ji lasje padli na ramo, in si pomela oči. »Kaj pa je? Ah, ti si, Gordy! Kaj pa je?« »Kdo je tista ženska, tista starka?« »Kakšna starka? Res ne vem, o kakšni starki govoriš.« »Neka starka. Kdo je starka, ki živi v tej hiši?« »Mama? Mislim, da ona še ni starka.« »Saj ne govorim o njej.« »O kom pa potem? V tej hiši ni nobene starke.« »Seveda je. Bila je v halji in copatah.« Selena je izbruhnila v smeh. »Ubožček zlati, sanjal si. Kako moraš biti na koncu svojih moči, da se ti zgodi kaj takega!« »Ni se mi sanjalo. Videl sem jo kot zdajle vidim tebe.« »Dragi fant, ne razmišljaj več o tem! Za vse to 29 so kriva zdravila, s katerimi te pitajo.« Zlezla je iz svoje postelje in smuknila pod mojo odejo. Poljubila me je. »Odpočij se, ljubček! Selena te bo branila pred vsemi starkami, ki bodo prišle motit tvoje sanje.« Prav gotovo ni na svetu nič bolj pomirjajočega in prijetnega od tega telesa, teh ljubečih rok, bujnih las, ki so me dušiti v spanju. »Ali je že minilo?« me je čez nekaj časa vpra-_ šala. »Da, je že minilo. Prav lepa hvala in oprosti, ker sem te prebudil,« sem lagal. Zlezla je iz moje postelje. Toda preden je legla v svojo, je odprla predal mizice in vzela iz njega revolver. Smejala se je: »Tu je tvoja pištola. Ce se ti bo prikazala še kaka stara coprnica, samo pokliči, pa ustrelim.« Potem je zlezla v svojo posteljo, se pokrila in zazehala: »Lahko noč, Gordy!« »Lahko noč, Selena!« Bil sem zmeden. Skušal sem zbrati misli, pa ni šlo. Morda pa sem imel res privid. Trudil sem se, da bi se spomnil vseh podrobnosti od trenutka, ko sem se zbudil in zagledal nad seboj tisti obraz; zavedal sem se, kako važno je ugotoviti, če je bil obraz, ki sem ga videl, res obraz starke, če je bil resničen obraz. Če je bilo tisto, kar sem videl, res starka, potem je ta starka zatrjevala, da nisem Gordy Friend. Če . je v hiši živela starka, potem mi je Selena lagala. In če mi je Selena lagala, potem so okrog mene spletli mrežo samih laži. Nenehno me je zasledoval vonj po sivki. Pod odejo sem opazil nekaj belega in zagrabil. Bil je bel ženski robček, čisto navaden robček, kakršnega nosijo preproste ženske. In dišal je po sivki. 8. Robček sem vtaknil v žep pižame, pod robec, ki mi ga je dal Jan. V možganih mi je tlela samo ena misel, namreč, da moram ostati miren, popolnoma miren. »Kdorkoli si že, ostani miren!« Soba se je kopala v luninem svitu; bilo je prekrasno. Selena, svetlolasa in zahrbtna kot lunin žarek, je spala ali pa se je delala, kot da spi. Blazno rad bi jo poklical, jo imel poleg sebe in znova čutil toplino njenega telesa in stisk njenih rok. Toda moral sem premagati to željo. Nisem več gledal proti njeni postelji, da bi se ubranil skušnjavi. Bilo mi je namreč jasno, da mi je lagala. Selena me je skušala prepričati, da je bila resnična starka, ki sem jo videl, samo plod moje domišljije. Lagala je. Saj drugače tudi ni moglo biti. če bi priznala, da živi v hiši neka starka, bi jo hotel videti in potem bi znova slišal, da nisem pravi Gordy. Te besede sem si ponavljal kot refren v pesmici. Natančno in dokončno sem vedel, da nisem Gordy Friend. Od prvega trenutka dalje sem to slutil, toda ničesar oprijemljivega nisem ■ imel, da bi bil prepričan, vse dokler ni prišla starka in mi pustila bel robček z vonjem po sivki. Nisem Gordy Friend. To nesmiselno resničnost sem sprejel zelo mimo. Ležal sem v razkošni postelji milijonarske hiše, za katero so mi trdili, da je moja; zame je skrbela in me razvajala ženska, ki je trdila, da je moja mati, pa ni bila; za roko so me vodili po labirintu otroških spominov nekega dekleta, ki je trdila, da je moja sestra, pa ni bila; znašel sem se v hotnem vrtincu ljubezni neke ženske, ki je trdila, da je moja žena, pa ni bila; moje dvome in sume je skušal raz- 30 hliniti zdravnik, ki je trdil, da je moj prijatelj. Moj prijatelj! -V tem okolju, ki ga je napolnila mrzla lunina svetloba, je imela ta beseda naravnost grozljiv prizvok. Vsi trdijo, da so mi prijatelji in me uspavajo s to sladko besedo. Pa niso prijatelji. Od prvega do zadnjega so sami sovražniki, ta razkošna hiša pa je le ječa. Bil sem trdno prepričan, da je tako, čeprav sam nisem vedel, zakaj. štirje ljudje so me družno skušali prepričati, da sem Gordy Friend. Matere, žene in sestre ne skrbijo za pritepenca, ki se hoče s prevaro vsiliti njihovi nežnosti. Zdravniki ne tvegajo svojega poklicnega slovesa, če za to nimajo močnega, resnega in važnega vzroka. Ti ljudje, ti moji prijatelji, pa so morali biti življenjsko zainteresirani za to, da bi prvega, ki so ga srečali, predstavili za Gordyja Frienda. Žrtev, ki naj bi odigrala to vlogo, sem bil jaz. Oglasila se je Selena, tiho in previdno. »Gordy, Gordy, slišiš!« Nisem odgovoril. »Gordy, ali spiš?« še vedno sem molčal, čeprav mi je srce divje razbijalo. Potem sem čutil, da vstaja; slišal sem cepet njenih nog, ko je natikala copate, in potem drobne korake. Sklanjala se je nadme in me opazovala. Čuden občutek je, če te fizično privlači ženska, ki ti je sovražnica. Čez trenutek se je obrnila in po prstih odhitela iz sobe ter previdno zaprla vrata za seboj. Nisem mogel za njo in spet sem se zavedel svoje nebogljenosti. Bil sem njihova žrtev, razen tega pa še ubog hudič z zlomljeno nogo in roko, uboga para, brez sleherne možnosti, da si pribori prostost. Pa ne samo to! Zlomljen je tudi moj razum, pretrgana nit mojih misli in spominov. Vedel sem, da nisem Gordy Friend, pri tem pa se mi niti sanjalo 31 ni, kdo sem. Z največjo muko sem skušal urediti tiste miselne niti, ki sem se jih zavedal, in jih povezati med seboj, pa so mi spet ušle iz rok, še preden sem jih dodobra, zagrabil Letalski propelerji, kužek Peter, mornarji, Peter... Za trenutek se mi je zdelo, da se mi nekaj svita, toda od napora se mi je zavrtelo v glavi in spet sem se pogreznil v praznino. Nihče mi ni mogel pomagati, sam pa ne bom nikoli uspel! Bil sem prepuščen samemu sebi. Kljub vsemu pa sem imel dva močna zaveznika; starko, ki je vedela za resnico in bi mi jo prav gotovo povedala, če bi se mi posrečilo priti do nje (kar pa ne bi bilo tako enostavno, ker bi moji sovražniki napravili vse, da mi to preprečijo) ter Netti, s katero je bilo laže priti v stik. če bi svojim »prijateljem« izdal, kakšni dvomi in sumi me mučijo, bi zaigral zadnjo karto, ki jo še imam. Kaj pa, če bi s pomočjo Netti previdno skušal razrešiti... Moji, od pomirjevalnih praškov omrtvičeni možgani, niso bili sposobni nobenega napora in so se takoj utrudili. Bil sem skrušen, ko sem uvidel, da nisem sposoben zasnovati nobenega načrta. Kot muha v glavi mi je brenčala predstava o Netti z belo čepico sobarice na glavi. Zaspal sem, še preden se je vrnila Selena. Ko sem se zbudil, se je soba že kopala v soncu. Pogledal sem. Selena je spala zraven mene. V objemu sončnih žarkov je bila prav tako topla in poželje-nje vzbujajoča kot je bila zahrbtna in potuhnjena v medlem soju mrzlega luninega svita. Zaželel sem si, da bi bila zares moja žena m bil sem pripravljen hliniti, da verjamem vse, kar mi skušajo vbiti v glavo. In ker sem to resnično želel, se ml je zdel peščeni grad dvomov in sumov, ki sem ga zgradil po- noči, samo še plod moje bolne domišljije. Res je sicer, da je Selena glede starke lagala, toda kaj naj to pomeni? In da naj ne bi bil Gordy Friend? Le zakaj naj bi verjel neznani starki, ki je lahko celo blazna; morda mi je Splena prav zaradi tega hotela prikriti, da živi v hiši? Kako lepo bi bilo odvreči vse dvome in sume ter se prepustiti želji! Kako lepo bi bilo, če bi bil resnično Gordon Renton Friend tretji. Znova sem začutil vonj po sivki. Kakor da bi se oblil z, ledeno prho. Selena je lagala. Dokler mi ne bo zadovoljivo pojasnila, zakaj ta laž, moram biti previden! Dobro bi bilo, če bi s: izmislil tudi kak načrt. Časa nisem smel izgubljati. Po vsem, kar sem lahko dognal, je bil čas v tej spletki mojih »prijateljev« izredno važen. Slišal sem, ko šo se odprla vrata, in upal sem, da se bo prikazal Nettin bedasti obraz. Pa je bila Mamy. Oblečena je bila v pižamo iz kitajske svile, sicer pa bosa. Sedla je k moji postelji. »Nič novega s fantom, ki je izgubil spomin?« je vprašala in me ošinila s svojim nesramnim pogledom. Potem je zapičila pogled v Seleno. »Spi kot polh,« je dejala, si prižgala cigareto in me znova začela zasliševati: »Kako si spal?« »Zelo slabo. Prišla je neka starka. Kdo je ta starka? Morda moja babica?« Selena se je prebudila, kot bi ustrelilo; tako naglo, da sem resno podvomil o tem, če je prej res spala. »Pozdravljena Marny, 'dan Gordy! še vedno razmišljaš o stari vešči?« Vstala je in sedla na drugo stran postelje, potem ko me je poljubila. Obupno sem se boril,s samim seboj, da nisem podlegel čaru njene bližine. »Kaj se nocoj še nisi prepričal? Pomisli, Marny, našemu Gordyju se je ponoči sanjalo o stari vešči in zdaj misli, da v resnici živi. Povej mu še ti, da v naših kleteh nimamo grdih in hudobnih žensk!« Govorila je mirno m popolnoma prirodno, kljub temu pa mi ni ušel bežen sporazumevajoč pogled med obema ženskama. Bilo je jasno: ko je Selena ponoči odšla iz sobe, je vzdignila preplah. O tem ni bilo dvoma. Selena mi je bila sovražna. Sicer pa, saj so mi bili vsi sovražniki. »Kaj pa tx je rekla stara vešča?« je vprašala Marny na moč neprisiljeno in prirodno. V to past pa že ne bom padel! »Nič! Prikazala se mi je in potem spet zginila.« »Torej vidiš, da si vse skupaj samo sanjal?« »Seveda!« »Ah, ti zlati, dragi Gordy!« Znova me je poljubila in bal sem se že, da bo vonj po sivki izdal, da imam v žepu robček. Pa ni ničesar opazila, niti tega ne, da se mi je obraz raztegnil od zadovoljstva. Vedel sem, da bi mi spet lagala, pa sem jo vprašal: »Selena, in kako si spala ti?« »Saj veš, kakšna sem. Niti lahko noč ti ne utegnem reči, ko me že zmanjka.« Popravila si je lase na tilniku in se obrnila k Marni: »Sinoči sem prišla na imenitno misel. Gordyja sem pripravila, da se je izust naučil dve kitici pesmi, ki jo je tvoj oče spesnil proti alkoholizmu. Upala sem, da mu bo to pomagalo do spomina.« »Pa je res kaj pomagalo?« »Prav nič.« »Pa vendar je sijajno, ne? Videla boš, da bo koristilo. Kje pat je knjiga? Nadaljevali bomo zdravljenje!« - • Pri tem je bila tako goreča, da sem že zasumil, kaj če tudi ta pesem ne sodi v mozaik njihovega ko-varstva. Da bi jo preizkusil, sem oporekal: »Dovolj 32 je tega, Marny, saj že brez tega dovolj trpim!« »Toda Gordy, saj veš, da je to treba!« me je zavrnila. Selena ji je pritegnila: »Seveda Gordy, nikar se ne upiraj! Boš videl, da bo pomagalo. Najprej ponovi tisti kitici, ki ju že znaš!« me je spodbujala. »Pozabil sem ju že!« sem lagal. Za trenutek sem iz Seleninih oči razbral izraz obupanosti. Bilo mi je jasno. Pesem je bila sestavni dgj zarote, in sicer eden izmed zelo važnih delov. Najprej sem mislil še naprej trditi, da sem vse skupaj pozabil, potem pa sem se premislil. Moral sem biti bolj premeten. Veliko premalo sem vedel, da bi se lahko dokončno odločil, kakšno pot ubrati. Najprej sem godrnjal, potem sem počasi in s težavo zdekla-miral eno kitico, potem še enkrat obe, to pot gladko. Bili sta očitno zadovoljni, njuno zadovoljstvo pa je prešlo naravnost v navdušenje, ko sem se ob pomoči Marny hitro naličil še tretje kitice. Jaz pa sem pri tem upal samo to, da bosta obe odšli, še preden mi bo Netti prinesla zajtrk.' Mamy je začela deklamirati še četrto kitico, ko je vstopila gospa Friend. Nanjo nisem več mogel pomisliti kot na svojo mamo. Zdrznil sem se, ko sem opazil, da mi je prinesla pladenj z zajtrkom. »Dobro jutro, dragi! Upam, da te ti prismodi še nista do kraja utrudili. Danes si videti bolj spočit. Kaj pa spomin?« »Nič,« sem odvrnil. »Naučili sva ga odo, ki jo je spesnil papa. Neverjetno, štiri kitice že zna.« če je bila ta novica za gospo Friend važna, se je dobro obvladala in ni z ničimer pokazala svojega čustva. »To je pa res sijajno! Jutri bo lahko deklamiral gospodu Moffatu. To bi bilo res zelo ganljivo.« > »Kdo pa je gospod Moffat?« sem vprašal. »Dober prijatelj tvojega očeta, dragi.« »Saj sem ti že povedala,« je dejala Selena. »Predsednik Lige.« »In pride jutri?« Gospa Friend je položila predme pladenj z zajtrkom in potrto dejala. »Jutri -je ravno mesec dni od očetove smrti in gospod Moffat pride k nam na vljudnostni obisk. Ne bo zabavno. Toda najmanj, kar lahko storimo v počastitev očetovega spomina, je to, da vljudno sprejmemo njegovega najboljšega prijatelja.« S pogledom je ošinila pozornost vzbujajočo Marnyno pižamo in Selenino jutranjko ter navrgla: »In vedve! Jutri pride v poštev samo žalna obleka in nobenega lepotičenja! Nočem, da bi o vaju govorili kot o lahkih dekletih!« Globoko se je zasmejala, potem pa: »Gordy bo deklamiral svojo pesmico. To bo zares odlično.« Selena je vzela knjigo, jo na slepo odprla in začela deklamirati: Žalostnim in strtim bo čisti objem jantarnih rok prinesel uteho ... Med seboj so se spričkale, kako se piše .jantarnih rok.’ Selena, ki j6 je to na moč zabavalo, je odkrito pokazala vse svoje neznanje slovnice in pravopisa. Gospa Friend jo je strogo karala in popravljala. Odsotno sem poslušal prepir, kajti v možganih se mi je spet nekaj zganilo. Vaza s perunikami mora imeti nekakšen pomen, sicer je ne bi odnesli iz sobe, ko sem spal. Tudi psiček Peter mora biti pomemben, ker je izginil. Le kje je Peter? Lepo sem se nasmehnil gospe Friend in jo vprašal: »Kje pa je moj psiček? Tako rad bi ga videl. Pripeljite mi ga!« 33 »Dragi moj,« je rekla kar najbolj sladko in prepričljivo, »upala sem že, da ne boš vpraševal po njem...« »In kaj se je zgodilo z njim?« »Zelo visoko vročino je dobil. Tresel se je kot , šiba na vodi. Davi sem prosila Jana, naj ga odnese k veterinarju. V nekaj dneh ga bo ozdravil.« Kot je veličastno prišla, tako veličastno se je zdaj pripravljala, da odide: »Dekleti, pustimo Gordyja, da bo v miru pospravil svoj zajtrk. Naš nas že čaka v obed-nici.« Pustile so me samega; pred seboj sem imel oranžni sok, kavo, stepena jajca ter z maslom namazane prepečene kruhke Skušal sem tisto, kar sem vedel, povezati med seboj in opreti na spomin na karkoli. Spomin na eno samo dejstvo mi bi zadostoval. Starka, za katero so trdili, da je ni, pesem, ki so mi jo z naravnost zagrizeno prizadevnostjo vlivali v glavo, to, da jo bom moral deklamirati pred gospodom Moffatom, pa očetova smrt pred mesecem dni. V vsem tem mozaiku nisem razumel prav ničesar. Po navadi je tako, da državljan, ki se znajde v kaši, pokliče na pomoč policijo. Toda kako naj to storim jaz, nebogljen kot sem, brez pomoči tistih, ki so očitno moji sovražniki! Znova šem pomislil na Netti. Z gotovostjo se tudi nanjo nisem mogel zanesti: kaj če je tudi ona člen v zarotniški verigi. Toda Netti je poznala staro kuharico, ki je poznala Gordy-ja Frienda in je Netti povedala nenavadne reči. Selena mi je dejala, da so staro služinčad odslovili zato, ker jo je pokojni Friend plačeval za to, da bi vohljala za družinskimi člani. Ti ljudje so bili torej sovražni tistim članom Friendove družine, ki so ostali, in bi lahko postali moji zavezniki. Kadil sem in čakal, da bo prišla Netti po pla- denj. Po hodniku sem zaslišal korake, toda namesto Netti je prišel Jan. Orjaški Nizozemec je bil oblečen kot prejšnji dan, bil je videti bolj vesel in dostopen. »Ih,« mi je rekel v pozdrav in se široko zasmejal. Odnesel me je v kopalnico, me umil in me napravil za podnevi. Ko me je posipal s pudrom in mi ga vtiral v kožo, je bil podoben orjaškemu sužnju, ki pripravlja žrtev za daritev kdove kakšnemu poganskemu bogu. Ko me je spet strokovnjaško položil v posteljo, je vprašujoče dejal »Jan?«, kar naj bi pomenilo, če ga še potrebujem. Odkimal sem, saj ga nisem mogel nič vprašati. Vsak tak poskus bi bil zaman. Ko pa je hotel vzeti pladenj z mize in ga odnesti, sem odločno zavpil »Ne!«. Obrnil se je in me začudeno pogledal. »Pusti pladenj,« sem mu dopovedoval. Nagubal je svoje ogorelo čelo in mi spet prinesel pladenj s komaj dotaknjenim zajtrkom, misleč, da hočem še jesti. »Jan?« »Da,« sem odvrnil. Zadovoljen se je ustavil ob postelji in čakal, da bom nehal jesti. Znova sem odkimal. »Pusti ga tu in poberi se,« sem zakričal. Ni se zganil. »Pojdi!« sem zavpil glasneje in s prstom pokazal na vrata. Potem je odšel. To je bila moja prva zmaga, kajti zdaj bo gotovo prišla Netti. Res je čez nekaj časa prišla. »Jan je pozabil pladenj, pa so mene poslali ponj,« je povedala, se previdno ozrla okrog sebe in se približala postelji. Nenadoma je odstranila prtiček, ki ji je visel čez roko, kot kakemu prvovrstnemu kavarniškemu natakarju, in mi ponudila poln TA kozarec. »Gin,« je .dejala. »Staknila sem ga doli, pa sem pomislila tudi na vas.« Vzel sem kozarec, ona pa je stala ob postelji in me nežno gledala, kot vrabec, ko prinese mladičem v gnezdo posebno slastnega črva. »Prijatelji« niso hoteli, da bi bil pil, o tem sem bil prepričan. Prav tako sem bil prepričan, da je niso oni poslali, ker bi se to navsezadnje v skrajni posledici obrnilo proti njim. Čutil sem, da jih Netti sovraži in da je v določenem smislu moja zaveznica. Bila je pijanka, solidarnost med pijanci pa je že znana in dognana stvar in to je bilo treba izkoristiti. V enem samem požirku sem zlil po grlu cel kozarček in ji pomežiknil, hoteč ji s tem povedati, kako mi je šel v slast. Tega je bila vesela. Zadovoljno se je zasmejala. »Tako gre dol, da je kar lepo videti,« je dejala. »Za popoldne sem si dala na stran kozarček, toda če bi ga hoteli...« »Ne, hvala Netti, za zdaj bo dovolj. Veš kaj? Vsi v tej hiši si prizadevajo, da bi spet oživili moj spomin, toda samo ti si malo uspela.« »Kaj jaz, gospod Friend?« Mečkala je vogal predpasnika, kakor da bi pričakovala, da mi bo morala vsak hip stisniti roko. »Zakaj pa prav jaz?« »Se spominjaš, da si mi včeraj pripovedovala o stari kuharici? O tisti, ki so jo odslovili tisti dan, ko si ti prišla k hiši?« »Oh, o stari Emi!« »Da, prav o njej. Komaj si včeraj odšla, sem se spomnil imena Ema. Ali ti je ona povedala, da sem takrat odšel na eno svojih popivanj?« »Da, ona.« »Najbrž me ni imela prav v čislih, kaj?« »O nikomer iz družine ni imela dobrega mnenja. Ema je ena izmed tistih žensk, ki povsod vidijo pregrešnost, celo v cerkvi. Zanjo so vsi grešniki: va- ša mati. Selena, Mamy. Rekla je, da so satanske, primerjala jih je z deklinami s ceste. Kako sem bila zadovoljna, ko' je odšla! Le kaj bi po nekaj dneh govorila o meni?« Prijel sem jo za roko. »Midva sva prijatelja, kajne Netti?« »Seveda, gospod Friend. Midva drug drugega razumeva.« »Prav! Torej md boš lahko napravila uslugo?« »Seveda, še en kozarček gina?« »Ne! Vedeti hočem, kaj ti je Ema pripovedovala o meni. Ce me je obtoževala, je navsezadnje prav, da zvem, da bi se lahko branil.« Videti je bilo, da okleva. »Da bi vam povedala, kar je rekla o vas ...?« »Seveda! Saj si mi omenila, da je nekaj namigovala na moj odhod po očetovi smrti.« »Oh, to je tako neumno, da ni vredno besede! Na ves glas sem se morala smejati, ko mi je pripovedovala. Rekla je, da se ji je vse skupaj zdelo čudno: nenadna smrt vašega očeta in takoj nato vaš odhod... Mislila je, da ste vi spravili starega s poti. Vi ali pa kdo drug iz vaše družine. Veste, Ema jd oboževala vašega očeta. Zanjo je bil Kristus, ki je prišel na zemljo, Kristus med samimi satani. Zdi se mi, da je bila ta stara coprnica zaljubljena vanj!« Čutil sem, kako se mi pižama lepi na znojno teto; najbrž ne zaradi slabosti. Netti se je smejala, ko je slišala te obtožbe. Ce bi se le jaz tudi lahko smejal tako kot ona! Pa se nisem mogel, kajti v možganih se je začela začrtavati resničnost... žarek svetlobe, en sam žarek, ki pa mi lahko pojasni, zakaj sem v tej peklenski hiši. So mar Friendovi umorili starega Frienda? In kakšna naj bo pri tem moja vloga? Sem mar obsojen 35 na to, da v tej kletki iz mavca čaicam tu, da me zgrabi policija? Za ta hudičevska bitja je bilo kaj lahko umoriti človeka in se polastiti reveža, ki je izgubil spomin, ter naprtiti umor na njegova ramena. Skušal sem prikriti svojo vznemirjenost in sem vprašal kar najbolj mirno in neprisiljeno: »Pa ne veš, kje dela Ema?« »Da, pred tedni sem jo srečala na bulvarju. Dela pri Curtisovih na Temple Drive.« Zame je bilo zelo važno, da bi govoril z Emo. Kaj če bi si izmislil kak sprejemljiv izgovor in pripravil Netti do tega, da bi starko na skrivaj pripeljala k mani. Hotel sem ji nekaj reči, pa me je prehitela; nagnila se je k meni in me tiho vprašala: »Nocoj pa ste imeli mučno noč, kaj?« V njenem izrazu je bilo nekaj zlobnega, nekaj kar je odkrivalo njena prava čustva do Friendovih. »Vse sem slišala. Vem, da vas je ponoči zbudila starka .. « »Misliš na obisk, ki sem ga imel nocoj?« »To imenujete obisk! Jaz bi se bila prestrašila do smrti. Mar je to kakšen način! Vse vam prikrivajo z izgovorom, da ste bolni?« »Mar ne bi smel vedeti, da je tu?« »Ne? Pa zdaj veste?« Na obrazu se ji je brala neučakanost, kakor da bi se bala, da bi ji kdo utegnil pokvariti učinek njenih besed. To je biia res najboljša priložnost, da še kaj izvlečem iz nje. »Pravzaprav ne vem ničesar.« »Cesa ne veš, dragi?« Kot vonj po spomladi je sladko vprašanje prihajalo od vrat ki so se prav tisti hip odprla. Pojavila se je gospa Friend z najbolj medenim nasmeškom na ustnicah. I 1 Vselej, kadar si imel prste zraven pri kakšni stvari, je šlo kaj narobe,s je rekel Glenn. »Preveč si vihrav. Dober dečko si, ampak preveč vihrav.« • Borotra se je nasmehnil. »Tokrat se ne boš mo-Del pritoževati. Vse je do zadnjega pripravljeno in premišljeno. Nič ne bo narobe, zanesi se na to!« »V Tucsonu,« je oporekal Glenn, »je bilo tudi vse do zadnjega pripravljeno in premišljeno. Kljub temu je prišlo do streljanja.« “To ni bila moja krivda.« Glenn si je s plosko roko podrgnil po rdečkasto-rjavih laseh. »Mogoče, mogoče tudi ne. Vsekakor pa vami.« Znova se je podrgnil po glavi, preden je nadaljeval. »Torej, dobro pazi. Preden se ločiva, ti bom še enkrat ponovil vsako podrobnost, Id jo morava upoštevati. Samo ničesar ne pozabi, da ne pride spet do napake; mogoče je od tega odvisno tvoje življenje!« Skrbno je ojjdelal vse podrobnosti, ki so bile pomembne za planirani rop banke v Mohavu. Ničesar ni izpustil. Niti točnega časa prihoda z ukradenim avtom niti kraja, kamor sta nameravala prenesti plen v dveh črnih kovčkih. Slednjič se je z vzdihom naslonil nazaj. »To bi bilo vse,« je dejal in se pretegnil. Pri tem je nerodno spnil v steno za svojim hrbtom — stena I r« f? je stražnik mrtev te FBI noju preganja po veeh Združenih državah.« Sedela sta v niši bara Montijo te *e pogovarjala • pridušenim glasom. Borotra, manjši od mišičastega Glenna, je s prsti bobnal po mizi. Imel je mehke, zaupljive oči, kot princ iz knjige pravljic. Oči so varale. Znale so hladno in nepremično gledati čez cev revolverja, namerjenega v človeško srce. Izpil je majhen požirek iz svojega kozarca in rekel: »To je bilo neumno naključje. Kratek stik je sprožil ularmno napravo, ravno ko sva stala pred trezorjem, je bila smola. Smolo ima lahko vsak.« »Mi ne,« je suho rekel Glenn. »Ljudi, ki imajo *molo, ne moremo uporabiti. Taki so nam prene- Anekdote v Karl Goldmark je bil povabljen k nekemu parveniju. Ko se je umetnik pred-s *Kar| Goldmark, komponist , . *te kraljice,« je gostitelju ušlo: »Zanimivo, kako ste le prišli do tega lepega položaja?« Pn vaji za svoje delo je bil avtor nezadovoljen z igralcem Aleksandrom Gi-rardijem. »Kako to, da ste sicer v življenju tako vedri in zabavni?« je vprašal slovitega igralca. »2e, v življenju že,« je odvrnil Girardi, »tam je tudi tekst moj!« Neki navdušeni praznoglavec se je ho-tf,l prisliniti Jeanu Maraisu in se je po 'sakem njegovem stavku odobravajoče ehljal. Jean Marais ga je nekaj časa Prenašal, potem pa dejal: »Cemu se pa snjejite? Upam, da nisem ničesar rekel, kar bi vi razumeli!« James Mason se je potikal po londonskem Sohu. Neki trgovec ga je z vso nežno vsiljivostjo zvlekel v svojo prodajalno in mu ponudil rabljenih oblek. »Hvala,« je rekel Mason, »doma jih imam vsaj trideset.« »Kako?« je poskočil trgovec, »prinesite jih vendar sem, že dolgo iščem družabnika!« Pristan Bernard je napisal gledališko delo, ki ni imelo uspeha. Ko ga je nekdo prosil za vstopnico, ji je Bernard priložil pismo. »Ko boste šli v gledališče, vam svetujem, da se oborožite s pištolo, kajti blizu in daleč ne boste videli živega človeka.« , Na nekem angleškem pokrajinskem ndru so igrali Hamleta. Predstava in igralci so bili obupno slabi. Neki kritik je ob tej priložnosti dejal svojemu kolegu: »Zdaj bi bil pravi trenutek, da ugotovimo, kdo je pravzaprav spisal Hamleta, Shakespeare ali Bacon!« Ker se slednji ni prav znašel, je kritik nadaljeval: »Odpreti bi morali oba grobova in ugotoviti, kdo od njiju se je v grobu obrnil!« je popustila in se prevrnila vstran. Kot »ta malo pozneje ugotovila, je bila to le tanka opažna stena, ki je bila slabo pritrjena. Za njo je sedel majhen stvolas moški štiridesetih let. Mimo in s smehljajem je gledal Glenna te Boro-tro. »Res nesolidna gradnja...« je pripomnil te se spet Obrnil k svojemu viskiju. Glenn je prebledel, Borotrrne oči pa so se stisnile v dve ozki reži. Prisluškovali so jima! Hote ali nehote — tujec je slišal njun pogovor, bila sta v njegovih rokah. Celo minuto, morečo minuto, sta nemo sedela in se nista ganila. Potem se je dvignil Glemt in se odvlekel do bara. Mešalec pijač ga je vprašujoče pogledal. , »Poznate tistega tamle?« je silil vanj Glenn, »malega s sivimi lasmi? Veste, kdo je?« Mešalec je stresel z glavo. »Nimam, pojma. Danes ga prvič vidim. Kaj pa je narobe z njim?« »Nič važnega, Mac. Samo nekomu je podoben.« Glenn se je vrnil k svoji mizi. Tam se je položaj zaostril. Tujec je nameraval odditi iz lokala. Plačal je zapitek in se počasi prerinil med mizami in gosti proti izhodu. Glenn te Borotra sta mu takoj sledila. Ko je to opazil, je stopil hitreje, vendar sta mu ostala tesno za petami.- Zunaj je bila temna noč, ki jo je slabotno razsvetljevalo nekaj svetilk. Rahla meglica, ki je prihajala iz pristanišča, je zastirala pogled. Parkirani avtomobili so stali desno in levo po cesti. Le malo ljudi je bilo zunaj; pojavljali so se v megli in spet izginjali, neresnični kot sence z drugega sveta. Ni bilo lahko v taki noči obdržati nekoga na očeh, posebno, če je ta želel uiti svojim zasledovalcem. Enkrat je tako hitro izginil okrog vogala, da sta se morala Glenn in Borotra pognati v tek, da sta ga spet ujela. Drugič je spet spretno smuknil med dvema avtomobiloma in ga za nekaj mučnih minut ni bilo na spregled. Ko sta ga spet odkrila, je z dolgimi skoki tekel proti pristanišču »Nima smisla, da še čakava,« je siknil Borotra in njegova desnica je zdjrsnila pod levo ramo, kjer je v toku tičal njegov revolver. Glenn ga je zgrabil za roko. »Počakaj! Za to je še vedno čas. Hočem ga dobiti žrvega;tudi mrtvi včasih lahko govorijo.« Borotra ni imel smisla za Olennov humor. Osvobodil je svojo roko in držal' revolver pripravljen na strel. Tujec je moral to videti, ali pa je čutil. Glasno in predirno je zazvenel njegov klic na pomoč skozi noč in le neka) trenutkov potem je bilo slišati topotanje težkih škornjev po tlaku. Gle- ■ je zaklel Policija! Piščalke so zapiskale, Borotra je ustrelil. Trikrat je šinil oranžni plamen iz cevi. trikrat so švistnile krogle skozi noč Mali mož tam spredaj se je zamajal, se spotaknil in padel. Zatulila je sirena policijskega avtomobila, zavore so zaškripale, reflektorji so razsvetlili temo. Glenn je spet zaklel. Povlekel je Borotro za seboj in zbežala sta v senci sivih hiš. »Stoj!« je zavpil rezek glas za njima. »Stoj!« Nista se zmenila zanj. Potem je Glenn tako nepričakovano obstal, da se Je Borotra skoraj zaletel vanj. »Tu je nekakšen vhod,« je zasopel Glenn. Odrinil je vrata in odprla so še na majhen temen hodnik, ki je najbrž vodil na zadnje dvorišče. Zunaj je nastal pekel. Drugi policijski avto, ki so ga poklicali po radiu, je pripeljal, potem tretji. Glasovi so si glasno klicali navodila in povelja, zdaj bolj oddaljeni zdaj bližji. Potem je vse utihnilo. Bila je težka, mrtvaška tišina. Glenn in Borotra, stisnjena za skladanico drv te dve posodi za smeti, sta napeto prisluškovala. Vedela sta, da so možje iz avtomobilov z vseh strani obkolili blok in ga zdaj prečesujejo. »Tu ne moreva ostati,« je zašepetal Borotra. Iz temnega prehoda, po katerem sta pritekla na dvorišče, se je zaslišalo tiho brskanje. Glenn je dvignil glavo in se ozrl naokrog. Stara lopa je bila tesno prislonjena ob prečni zid dvorišča. Glenn je pokazal nanjo in neslišno sta smuknila tja čez. Vrata lope so bila zaprta, vendar sta prišla vanjo skozi odprto bknosOd tod sta lahko opazovala dvorišče, ne da bi ju opazili. Megla se je dvigala in spuščala. Sovražen mrak ju je obdajal z vseh strani. Potem se je tam, od koder je bilo slišati brskanje, prikazala senca. Borotra je počasi dvignil revolver, todp. Glenn ga je odrinil vstran. »Počakaj! Mogoče naju ne odkrijejo in bodo šli naprej.« Na dvorišču se je prikazala druga senca in spet je Borotra dvignil revolver. »Ne še!« ga je svaril Glenn. »Prehitro streljaš! Ko bi prej ne bil streljal, zdaj ne bi sedela v tej pasti.« Borotra je zagodrnjal. »Kaj pa naj bi storil? Možakar ie vendar slišal vse, o čemer sva se pogovarjala. Ce ne bi bil streljal, bi naju zdaj gladko izdal!« Glenn ni rekel ničesar. Minile so tri ali celo štiri minute, potem je dvorišče nenadoma oblila bela svetloba in neki glas je zaklical: »Vemo, kje sta! Pridita ven in odvrzita orožje!« To pot je streljal Glenn. Krogla je raztreščila žaromet in vse je utonilo v črni temi. »Hitro proč od tod,« je s pridušenim glasom rekel Glenn, »dokler ne morejo ničesar videti! Cez zid in potem se ločiva; ti se drži leve, jaz pa desne.« 8 NAGRAD V VREDNOSTI 500.000 DIN i .i Pogoj: vložite do 30. junija 1964 na hranilno knjižico vsaj 50.000 din in svojo vlogo, ki se vam bo obrestovala po 6°/o, vežite na odpovedni rok nad 12 mesecev, pa lahko prejmete eno izmed naslednjih nagrad: televizor hladilnik radio fotoaparat loščilec eiektr. gramofon transistor jedilni pribor Odločite se in obiSčitc KOMUNALNO BANKO MARIBOR ali katero izmed njenih ekspozitur v Ienartu Radgoni Ormožu ali MESTNO HRANILNICO MARIBOR slednja sprejema in izplačuje hranilne vloge tudi vsako popoldne od 14. do 18. ure. Preden pa sta prišla iz lope, je poletela v zrak magnezijeva plamenica in jsti glas je spet zaklical: »Ne bo se varna posrečilo! Imamo dovolj plamenic in bomb s solzilrtim plinom. Tudi drugačne! Pridita ven! Dajemo vama še tri minute...* * Rdeča in modra luč rešilnega avtomobila sta osvetljevali malega sivolasega moža, ki je negibno ležal na tlaku. Inšpektor Morrissey je prelistaval osebne dokumente, ki mu jih je odvzel, medtem ko ga je zdravnik že preiskoval. Tedaj je dvakrat zamolklo zagrmelo. In takoj zatem še tretjič. »Ročne granate.« je rekel Morrissep, ne da bi odmaknil pogled od papirjev. Ni trajalo dolgo, ko je pripeljal eden izmed policijskih avtomobilov. Neki podčastnik je izstopil. »Imamo jv, inšpektor,« je na kratko poročal, »veliki jo je skupil « »Mrtev?« »Mrtev. Prišel je z revolverjem p roki in se ni hotel vdati. Drugi je samo opraskan « Morrissep je pokimal. »Takoj pridem. In kako je pri vas, doktor?« Zdravnik je vstal. »Strel v levo ramo.« je rekel. »Ostal bo živ.« . Na njegov migljaj sta dva pomočnika pazljivo dvignila ranjenca na nosila in ga odnesla k rešilnemu vozu. Doktor je gledal za njim. »Zdi se mi, da ga poznam. Kako ste že rekli, da mu je ime?« Inšpektor Morrissep je pogledal v papirje. »Bur-nam, George P.« 1 ‘ ' »Drži. George Bumam, knjigovodja pri Parsonsu. Se ni dolgo tega, kar je bil pri meni. Nekaj v zvezi s srcem. Miren, neškodljiv človek. Niti muhi ne bi storil žalega. Razen tega je gluh kot zemlja.« »Gluh?« je ponovil Morrissep, rahlo presenečen. Zdravnik je gledal za avtomobilom, ki je z zavijajočo sireno izginil v noč. »Da,« je rekel, »gluh kot kos bukovine, če poleg njega ustrelite s topom, misli, da je kdo potrkal na vrata. Rad bi samo vedel, zakaj so hoteli tega ubiti« PREVEDLA: ANICA URBANEC ILUSTRIRAL: JANEZ STARMAN Okoli sveta • Na Tahitiju je neki frizer namesto časopisov razobesil kitare, da si stranke med čakanjem zabrenkajo. 0 V Teheranu sedijo potniki v taksiju na sprednjem sedežu, -da lahko bolje vidijo nesreče«. Tu pridejo namreč tri nesreče na dva litra bencina. 0 V Londonu se neki moški preživlja s tem, da iz prenatrpanih angleških živalskih vrtov izvaža leve v Afriko. 0 V eni od pisarn ameriške lige za napredek visi napis za obiskovalce in sodelavce: »Prosimo, bodite kratki. Imamo petindvajset let zamude.« • Definicija SREDNJA LETA: tihi. prelepi čas, ko otroci odidejo z doma in preden je treba pomagati pri prvih vnukih. Srednja leta trajajo praviloma tri do pet mesecev. — FLIRT: plemenita umetnost, moškega pripeljati tako daleč. da sam sebi ugaja. E Slovitega angleškega violinskega virtuo- » za Esseza so pri koncertu ob koncu prve- ! ga allegra izžvižgali. Essex je počakal, da I je hrup minil, prešel v adagio, odložil lok, od žvižgal svoj solo in se s pizzi ca tom spremljal. Doživel je nepopisen aplavz, se poklonil in dejal: »Rad se podredim okusu spoštovanega in prefinjenega občinstva, ki mi je pokazalo, da je ta usmerjen k žvižganju.« Bilo nas je devet fantov, ki smo sklenili iti na lov za bogastvom. Imeli smo vse, kar je v selvasu potrebno iskalcem kavčukovcev: pet odličnih vinčesterk kalibra 44 s pet tisoč naboji, štiri lovske puške, smodnik, šibre, sladkor, sol in predvsem neskončno zaničevanje življenja. Ali je potrebno še kaj več? > \ Že mesec dni smo z vesli rinili čoln proti toku hitre reke Yana-Yacu. Roke so nam hotele odpasti od utrujenosti, kakor mesečniki smo z zaprtimi očmi mehanično pomakali vesla v vodo. Nad glavami nam je kot razbeljena svinčena krogla žgalo sonce. Reka se je ves čas vijugala in sonce smo imeli zdaj pred nami, zdaj za nami pa spet z leve in nato z desne strani. Počutili smo se kot piščanci na ražnju, ki jih enakomerno obračajo, da bi se z vseh strani lepo zapekli. Kako smo sovražili sonce! Ne samo zaradi njegove ubijajoče pripeke; njegov ščemeči odsev v drobno vzvalovani reki nas je slepil in nam povzročal neznosne bolečine v očeh. Zato smo veslali še dolgo po sončnem zahodu, dokler se ni mrak zgostil in zaradi teme nismo več videli reke pred seboj. Čoln smo potegnili na rečno peščino ter ga privezali, eden izmed nas, čigar vrsta je pač bila, pa nam je pripravil skromno večerjo. Vlekel je veter in dvigal vrtince finega peska, ki nam je padal v posode z jedjo. Ni spodbudnejšega na svetu kot volčja lakota, ki jo skušaš potešiti z žvečenjem mesa, med katerim škripljejo med zobmi zrnca peska... Po večerji smo znova nametali na grmado suhljadi, da bi odvrnili od tabora jaguarje, namestili smo mreže proti komarjem in skušali zaspati. Vendar ni bilo mogoče zatisniti očesa. Zunaj naših mrež je brenčalo desetine milijonov nenasitnih komarjev, žejnih naše krvi, iz bližnje goščave sta prežali na nas rumeni jaguarjevi očesi, v reki so kaj mani odpirali gobce, razkrivajoč vrste rumenkastih zob, in razlegali so se njihovi zlovešči gutu-ralni glasovi. Kakšen užitek! Ubogi Pedro! Ni prenesel takšnega življenja. Nenadoma se ga je lotila vročica, drugega dne se mu je bledlo in tretjega dne smo morali na obrežju izkopati jamo, v katero smo ga zagrebli. Pokop bi si bili lahko prihranili, ker so se jaguarji še isto noč spravili nad grob in izvlekli mrtveca na dan; drugo jutro smo našli po vsej plaži raztresene kosti nesrečnega tovariša. Tolažili smo se s tem, da smo pač ravnali tako, kakor nam je velevala vest. Nadaljevali smo pot. Teden dni kasneje smo izgubili drugega tovariša. Pčfez, ki smo mu zaradi bledega obraza pravili Bledoličnik, je na krmi čolna krmaril z veslom. Ko smo premagovali brzico, se mu je od prenaprezanja zlomilo veslo in Perez je zletel na glavo v reko. Niti pomisliti nismo smeli na to, da bi obrnili čoln, ker bi to pomenilo neizbežen brodolom. Sicer pa reka ni bila široka in bi Perez brez težav dosegel breg s plavanjem. Imel pa je smolo, da ga je popadel za nogo kajman in ga potegnil pod vodo. Cez kratek čas se je spet prikazal na površju kakih petdeset metrov zadaj za čolnom. Čeprav smo vedeli, da je vse zaman, smo vendar pričeli streljati iz karabink, da pač ne bi križem rok gledali, kako nam kajman žre prijatelja, že po prvem strelu je kajman izginil pod vodo in z njim tudi nesrečni Perez, če drugega ne, se je na ta način vsaj izognil svetopisemskemu prekletstvu, ki nam grozi nekako takole: .Prah si in v prah se povrneš.. Naleteli smo na kočo, v kateri je živel neki Brazilec in nas po lepi šegi, ki velja v selvasu, sprejel zelo gostoljubno ter delil z nami četrt prekajenega divjega prašiča. — Kam so namenjeni sefiores? — se je zanimal Brazilec, ki je govoril strašno mešanico španščine in portugalščine. — V pogorje Chambira. Naš gostitelj se je zresnil in obraz se mu je zmračil. — V pogorje Chambira? Senores storijo najpametneje, če si premislijo in krenejo kam drugam. V pogorju Chambira mrgoli divjakov in doslej se še nihče živ ni vrnil od tam. Za nameček prebiva tam tudi čarovnik, ki ljudem pije kri in jih tako ubija. Prešerno, bučno smo se zakrohotali. Za divjaško pleme smo imeli pripravljenih pet tisoč nabojev za vinčesterke! Izbrisali jih bomo z zemlje, da za njimi ne bo ostal niti spomin! Toda Brazilec se ni dal ugnati. Poznal je čarovnika in ni dvomil o njegovi moči. Po mili volji se je lahko spreminjal v ptice, žuželke ali strašne kače velikanke. Spet smo se mu v odgovor zakrohotali, a sami nismo vedeli, zakaj je bil naš krohot to pot že zelo prisiljen. S podvojeno silo smo nadaljevali težavno pot in čez nekaj dni smo bili v pogorju Chambira. Tukaj narava res ni skoparila! Na vsakih deset korakov smo naleteli na mogočno drevo, ki je dajalo lateks. Po manj kot treh letih dela se bomo vrnili kot milijonarji. Prežeti z velikim navdušenjem smo se vrgli na delo. Divjaki nas niso nadlegovali, bržkone so jim naše puške vlivale nepremagljiv strah. Kljub temu nismo opustili običajnih varnostnih ukrepov in vsako noč je eden stražil. Ujeli smo tudi dve ptici manchaca, ki so znane po izredno ostrem sluhu in predirljivem vreščanju.' Na čarovnika, s katerim nas je bil strašil Brazilec, smo že pozabili, ko se je le-ta nekega večera pojavil v naši koči. Bil je odurno grd dedec in tako neznansko suh, da nas je spominjaj na okostnjaka. V globokih jamicah sta žareli njegovi očesi, pogled mu je fosforesciral kot pogled mačke. Togo se je posta- vil pred nas, prekrižal roki na prsih in nas nagovoril. Po njegovem mnenju je pogorje Chambira sveto in ne sme stopiti vanj nihče, ki ni član njihovega plemena. Edina kazen za ta prestopek je smrt, zato naj se nemudoma poberemo od tod. Odgovoril mu je enoglasen krohot iz sedmerih grl. Pokazal sem mu karabinko in ustrelil proti nekemu drevesu, čarovnik Je odlično razumel te vrste govorico. Po vrsti nas je premeril s pogledom, grozeče iztegnil roko in se izgubil v goščavi, ki se je že zagrinjala v neprodomi plašč noči. Ko smo se naslednjega Jutra prebudili, je Ernesto tožil, da ga je tlačila nenavadna mora. Videl je ogromnega vampirja, ki je krožil nad nami, lagodno pomahovaje z velikanskimi kožnatimi krili. Nenadoma se je vampir spustil na njegove prsi. Hotel se ga je otresti, toda zapadel je v čudno omotice, spričo katere se ni mogel niti ganiti niti za klicati na pomoč. Napeto je zrl v vampirja in dozdevalo se mu Je, da ima žival enake vdrte oči in enak žareč fosforescenčni pogled kakor čarovnik, čutil je, da mu je zasadila žival v vrat svoje drobne zobe, obšla ga je nepremagljiva slabost in izgubil je zavest. Zunaj se je danilo. Visokoleteči papagaji so začeli z vreščanjem buditi pragozd iz nočnega sna. Dvignili smo se in si pripravili zajtrk. Medtem ko smo jedli, smo opazili, da je Ernesto zelo bled, skoraj rumen. Obšla me je mračna slutnja, nisem se mogel vzdržati in odpel sem mu srajco za vratom. Na goltancu je bilo videti dve rdeči piki in na notranji strani ovratnika je bil komaj zaznaven krvav madež. Od tistega dne je naše življenje postalo neznosno. Vsak večer nas je čakalo novo neprijetno presenečenje: 'večkrat je na vsem lepem ugasnila naša grmada, ker je nanjo od kdo ve kod in na kakšen način padel kup mokrega peska; nenadoma so se začele vreče z rižem, ki smo jih bili pred mravljami obesili pod strop, divje nihati, kakor da bi Jih gnale nepoznane, skrivnostne sile; mleček iz kavčukovcev, namesto da bi se lepo sesiril, se je sprevrgel v krvavordečo, smrdljivo, kužno brozgo. Tako sta minila dva meseca. Pohajale so nam moči, naši obrazi so vsak dan bolj bledeli. Po nekaj zamahih s sekiro smo bili popolnoma izčrpani, premagani, uničeni. Obenem s telesnimi močmi je ugašala tudi naša volja. Antonijeva postelja je stala poleg moje. Neke noči sem se prebudil in začutil na svojih prsih nekaj težkega. Potipal sem in otipal mrzlo, lepljivo, ohlapno roko. Zaslutil sem nekaj strašnega in prižgal žveplenko. Zaslišal sem predirljivo vreščanje in z Antonije-vih prsi je vzletela temna gmota, splavala čez mojo glavo in se med hitrim plahutanjem kril izgubila v temi. Poklical sem Antonia. Poklical sem ga znova, glasneje. Pričel sem ga stresati, sprva nelahko, potem pa kolikor so mi dopuščale moči. Skupaj s tovariši, ki so jih moji klici vrgli iz sna, smo prišli do grozne ugotovitve, da je Antonio mrtev. Se istega popoldneva smo ob vznožju drevesa capirona izkopali jamo in položili vanjo svojega tovariša. Ko smo steptali zemljo na grobu, smo zasadili vanjo preprost križ. 2e dolge mesece nismo pomislili na molitev, tedaj pa smo molili z gorečnostjo fanatikov ... Sonce se je nagibalo proti zahodu in metalo bolesten rumenkast sij na krošnje visokih dreves. Antonijeva smrt nas je oropala zadpje trohice volje in poguma. Delali sploh nismo več, za to nismo imeli niti moči niti veselja. Cele dneve smo prebili leže na hrbtih v koči, odsotno zroč nekam v praznino. Slutili smo bližajočo se smrt in jo pričakovali z neskončno neprizadetostjo, naj pač pride, kadar se ji bo zljubilo. Nekomu Je prišlo na misel, da bi vse sku paj pustili in se vrnili. Rečeno, storjeno. Ni nam bilo treba storiti drugega kot vreči se v čoln in se prepustiti divjemu toku reke. Vse naše sanje o bogastvu so se razblinile v nič. Na predvečer našega odhoda sem dolgo bedel. Nenadoma sem nad glavo začutil lahen piš, kot da ga je povzročila velika pahljača. Dvignil sem pogled in zagledal ogromnega vampirja, ki je krožil okoli nas. Počasi, previdno sem iztegnil roko proti puški, toda moral sem povzročiti rahel šum, ker je žival zavreščala in pobegnila iz koče. S pogledom sem sledil njenemu letu in videl, kako se je obesila z glavo navzdol na drevo v dosegu svetlobe, ki jo je metala naša grmada. Skrbno sem pomeril in sprožil. Strašen krik, podoben obenem smrtnemu kriku človeka in rjovenju divje zveri, je pretresel selvas. Tedaj so se prebudili tudi drugi in šli smo pogledat, kaj sem ustrelil. Otrpnili smo od groze: namesto vampirja je pod drevesom v poslednjih krčih ležal strašni čarovnik s kroglo v prsih.... Krenili smo proti Iquitosu, kjer smo razširili zloveščo zgodbo o strahovih. Takoj so poklicali zdravnika, ki me je skrbno pregledal. Povedal sem mu našo žalostno zgodbo s čarovnikom, doktor pa me je s svojima kratkovidnima, zlobnima majhnima očesoma pogledal izza debelih leč in me vprašal, poudarjajoč vsako besedo z neprikritim posmehom: — Pa res verjamete, da vam je čarovnik pil kri? — Seveda, doktor! — Ne verjemite teh traparij! Vse to je pretirana izčrpanost! In spet se mi je smejal. Ti prekleti padar ji so kljub vsej svoji učenosti takšni igno-rantje, da zanje obstoje le tiste bolezni, ki se Jih lahko lotijo s kirurškim nožem ali z dobršno dozo kemikalije. PREVEDEL BOGDAN UDIR n. AraiLA iw EX3 ^ domača lekarna nasveti kaj morate vedeti moramo počivati, najbolje pa Je kar oelo uro. Kdor takoj po kopeli odide iz savne, si škodi ved kot koristi. V suhem zraku v savni človekova temperatura naraste od 37 na 38 stopinj in pol. Cas, v katerem temperatura pade spet na normalno, ni pri vseh enako dolg;. Marsikatero telo je šele po uri in pol godno za mrzel zrak izven • savne. Vsako preuranjeno odhajanje se maščuje. Prehlad je le najmanjša nadloga, lahko, pa si z neprevidnostjo nakopljemo pljučnioo. Savno obiskujemo le enkrat na teden. Ce vsakič napravimo tri ali dve kuri, je za zdravje dovolj. Marsikdo je že slišal, da je savna tudi shujševalno sredstvo. Je. toda le pod enim pogojem: da se po kopeli kot volk ne vržemo na hrano in pijačo. Potenje namreč pospešuje presnavljanje in tako pri daljših kopelih shujšamo lahko celo za kilogram. Ce pa 'se nato dobro podpremo z jedačo in pijačo, izgubljene kilograme kaj hitro nadomestimo. nja polzeti s čela, izpod pazduh, po prsih, trebuhu, hrbtu( nogah. Takrat polijejo razbeljeno peč z enim in pol litra vode, ki ji primešajo esence raznih zdravilnih rastlin. Oblak pare se dvigne proti stropu in nato pada polagoma na kopalce. Para poveča stopnjo vlage v zraku in otežkoča dihanje. Zaradi tega je treba pospešiti cirkulacijo krvi. Pinci se trepljajo po v-sem telesu s šopom brezovih vej. Toda že čez dve minuti ni več sledu o pari v prostoru. Presušene stene jo kaj kmalu vsrkajo. Kopale; pa se kar kopljejo v potu in so rdeči kot kuhani raki. Zato je potrebna ohladitev. Finci gredo kar na prosto. Pri nas pa se ohlajamo z mrzle prho. Po mrzli prhi gremo v prostor s svežim zrakom. Kapilare in kožno ožilje nasploh se polagoma oži. Ohladitev lahko končamo s kopeljo v bazenu s hladno vodo ali z mrzlim polivom. Ko se osušimo, je koža mehka in voljna. lWi mišice so sproščene in primerne za masažo. Otrdelost in nabrano maščobo je po vsem tem veliko laže odpraviti. Po opravljeni masaži ponOvno začnemo od začetka. Ko končamo z drugim mrzlim polivom, se obrišemo in spočijemo. Takoj po kopanju nikakor ne smemo ven. Najmanj pol ure Savna je kopel, pri kateri se potimo deloma v suhem, deloma v vlažnem zraku. Tako potenje lahko prenesemo le, ker se para in suh zrak menjavata in ker se ohlajamo v mrzlem zraku in vodi. Prava savna je pravzaprav vezana na strogd določen »cere-moniel«, ki se ga bi moral vsak človek strogo držati, ker savna namreč ni brez posledic za zdravje. Zelo učinkovita je pri revmatičnih in alergičnih obolenjih, pomaga tudi pri prenizkem krvnem pritisku. Seveda pa lahko postane savna vir zla, če ne upoštevamo določenih pravil. Kopel začnemo s prho. Pod njo ostanemo le tri minute in se nato dobro obrišemo. Ker ima večina ljudi precej slabo prekrvljene noge, posebno stopala, nadaljujemo z vročo kopeljo nog. Ožilje podkolena se namreč veliko počasneje širi kot ožilje drugih delov telesa. S to kopeljo ga polagoma pripravimo na parno kopel. Noge damo do kolen v vročo vodo. V savni sami je temperattira od 60 do 90 stopinj. Ker je vlažnost relativno nizka (10—15%), vročino lahko prenesemo. Kot parna ali celo kot vodna kopel bi bila tako visoka temperatura nevzdržna. V savni so nameščene klopi, kijer vsakdo razprostre svojo brisačo in se sproščeno zlekne nanjo. čez kakih pet ali šest minut se že začnemo potiti. Pot zače- Poskusite... Salama z oblati Vzemi oblat In pa položi m«l 2 mokri servieti, da se zmehča. Pripravi nadev iz 1« dkp masla ali marparine, 10 dkp sladkorja, lOdkp raztnpl'ene čokolade, 10 dkp zdrob-Henih keksov (albertovlh) in 2 rumenjakov. Vse skimai dobro premetal in namaži oblat Trdo zvij kakor salamo in nitsfi čez noč, da se posuti. Nareži suho na pol rentrfmetra debele koščke.. Peči ni potrebno. Orehove rezine Iz 14 dkp sladkorja, 14 dkp zre-zanih orehov, 14 dkp moke, 4 rumenjakov, malo cimeta, pol zavitka pecilnepa praška, lupine ene limone, soka pol limone in vanili-jevepa sladkorja naredi, testo. Vmešaj še snep 4 beljakov. Nama-žl pekač, pa posuj z drobtinicami in speci v ne prevroči pečici. Se toplega razreži in daj še za pet minut v pečico, da se malo posuši. VEGETA 40" v novi emb^lnži! "VEDETA 40« je nenadomestljivi »PODRAVKIN« dodatek za Izboljšanje okusa jedi. »VEGETO 40« lahka dodale juham, prikuham, omakam, jedem z mesom in ostalim jedem z zelenjavo ali mesom. Vsi. ki bodo enkrat poizkusili jedi z dodatkom »VEGETE40«, jo bodo vedno uporabljali. NERVOZNOST jc posledica šibkih, slabotnih živcev (zaradi napačne prehrane, preveč alkohola, tobaka, kave, čaja, ali zaprtja, pomanjkanje svežega zraka, nemira, toksične golšavosti itd.). Znaki: Nagla razdražljivost, občutljivost, glavobol itd. Zdravljenje: Tople kopeli s kamilicami in čaji: bazilika, brinje, gosja trava, hmelj, hrast (kava), jabolko, janež, jaščarica, kadulja, kamilice, kokovičnik, kolmež, komarček, koriander, kravojec, krčnica, kreša, kumina, luštrek, majoran, materina dušica, meta (poprova), melisa, omela, pelin, perla, plahtica, plešec, potonika, rman, rožmarin, sivka, sretena, špaj-ka. — Pa tudi: Praški, izvlečki in tinkture špajke ali pa olje sivke. Za čaj vzamemo majorana, špajke, kadulje, mete (poprove) in sivke (cveti). Skuhamo. Bolnik naj spije 1—2 skodelici dnevno! — Ali: Smetlike, omele, melise (listi), kamilic in špajke. Polivek. Zvečer 1 skodelico. — Ali: Mete (poprove) in sivke (cveti), bazilike, špajke in kamilic. Pripravimo polivek. MIGRENA je močan enostranski glavobol, je posledica motenj v pretoku krvi in možganskih žilah. Vzrok še ni jasen: veliko vlogo pa igra dedno nagnjenje pa tudi preslane jedi, napačna prehrana, alkohol in razburjenje. Znaki: omotica, slabost, povračanje, občutljivost za svetlobo, šum, vročino. Napad traja več ur. Zdravljenje: Bolnik naj je neslano, rastlinsko hrano: naj ne pije preveč kave, ne alkohola, naj ne kadi. Izločanje seča in stolice naj bo redno (čaji). Svež zrak, kopanje. NEVRASTENIJA je podedovana ali pridobljena živčna oslabelost. Znaki: Razdražljivost, utrujenost, notrtost, strah, oslabelost čutov in udov, občutljivost za svetlobo, šum, nemirno spanje, omotica, glavobol itd. Zdravljenje: Izmed domačih zdravil pripo- ročamo uporabo naslednjih rastlin za čaje: hmelja, jegliča, kamilice, krčnice, materine dušice, melise, sivke, špajke. Prašek, ki ga uporabljamo kot zdravilo, pripravimo iz špajke, prav tako izvleček in tinkturo. Olje pa pripravimo iz sivke. Caj lahko pripravimo takole: 8 gr -mešanice špajke, melise, svišča in pomarančnih lupin ali listov kuhamo na 'V* 1 vode. — Ali pa 8 gr mešanice špajke, sretene, melise in pomarančnih listov. OMEDLEVICA je slabost z nezavestjo. Vzrok: Pomanjkanje krvi v možganih kot posledica slabokrvnosti, padavice, dolgega stanja itd. Zdravila: (Prva pomoč: razpni obleko, glavo položi nizko, noge visoko, bolnik naj bo na zraku, damo mu mrzle vode, ce je potrebno, poskusimo z umetnim dihanjem). Tudi čaj jegliča, jetičnika, krhlike, mete (poprove), sivke in špajke je priporočljiv; umesten je v vinskem cvetu namočen kolmež in melisa, obkladki gorjušice ali hrena, rožmarinov špirit in rutična, sviščeva ter šmarnična tinktura in obkladek na srce. Dokler je bolnik v nezavesti, mu ne vlivamo v usta tekočin, ker gre vse v pljuča namesto v želodec! ZGAGA je navadno znak povečane želodčne kisline, zaradi česar pride do kroničnega želodčnega katarja, čira v želodcu, slabo prebavljene hrane itd. Caji betonike, griževnjaka, krčnicc, mrzlični-ka, pelina, trpotca, tolščaka. Napravimo čaj iz kadulje, griževnjaka, pelina in preslice ali kravojca, krčnice, griževnjaka; spijemo 1—2 skodelici dnevno, požirkoma večkrat na dan. nameščamo posode in sklede na police. Paziti moramo namreč na to, da ne bodo poškodovale poličk na vratih, ko bomo le-ta zaprli. Ce gremo zdoma za dal j časa, hladilndik izključimo, izpraznimo, očistimo in pustimo vrata odprta. Z. J. B. J. z mehko krpo. Dokončno ga osušimo tako, da pustimo vrata odprta. Vrata hladilnika moramo čim-mgnj odpirati, da je vdor zunanjega zraka čim manjši in lahko znotraj zrak nemoteno kroži. Vsakič moramo paziti, da vrata res dobro zapremo. Previdni moramo biti tudi, kadar Bliža se toplejši čas, ko se živila hitreje kvarijo in bo torej hladilnik postal posebno koristen. Zato ne bo napak, če si ogledamo splošne značilnosti hladilnika in kako v njem shranjujemo različna živila. Zrak v hladilniku kroži, in si-oeir se toplejši vzdiguje, mrzel pa pada na dno. Zato denemo živila, ki morajo biti posebno na hladnem, na spodnje police ali pa najviše. Spodaj hranimo predvsem zelenjavo, ki jo prej seveda očistimo. Nagnite zelenjave ne smemo imeti v hladilniku, prav tako ne pokvarjenega mesa ali žarkega masla, ker bi se s tem pokvarila tudi druga živila. Zato zelenjavi odrežemo nagnite dele, jo operemo v tekoči vodi. Ko se odcedi, jo spravimo v polivinilasto vrečko, v kateri se nam bo obdržala tudi teden dni. Na spodnje police dajemo tudi presno sadje, pijače v steklenicah, kuhano meso (ki pa ne sme biti razrezano) ipd. V sredini hranimo surovo meso, zavito v nepropusten papir ali polivinilno vrečko. Meso denemo na žičnato poličko, tako da ne leži v lastnem soku. V isti višini imamo tudi ribe, ki jih prej očistimo, nato pa položimo v skledo ali na krožnik ter jih skrbno pokrijemo, da se ne bi njihov duh razširil na druga živila v hladilniku. Na zgornje poličke polagamo sir, jogurt, jajca, surovo maslo (zavito ali pa v škatli iz plastične mase) in mleko. Mleko imamo v hladilniku lahko le en dan, če pa je pasterizirano v steklenicah, največ 48 ur. Po tem času ga moramo nujno prevretl, da se ne bi začele razvijati kvan ne bakterije. Sploh je dobro, če živila v hladilniku ne hranimo preveč časa ali pa jih vsaj kontroliramo, ker se začno bakterije včasih razmnoževati kljub nizki temperaturi. Pozorni moramo biti zlasti na odprte mesne in zelenjavne konserve. Živila namreč v hladilniku ne ostanejo tedne jn tedne nepokvarjena, ampak le dlje časa sveža. V hladilniku hranimo lahko tudi razne tekočine, tako olje, alkoholne pijače in sadne sokove. Denemo jih v hladilnik posebno takrat, kadar hočemo v vročini presenetiti domače ali goste. Vendar pa ne smemo dati v hladilnik tekočin ali toplih jedi, ki jih hočemo hitro ohladiti. Porabili bi več električne energije. da bi tekočina hitreje hlapela in da bi ostala temperatura v notranjosti hladilnika ista. V hladilniku hranimo tudi salamo in razna druga delikatesna živila. Najbolje je, če jih imamo v posebnih posodah, v katerih jih lahko tudi serviramo. Ne pozabite pokriti kislega zelja, da se druga jedila ne bodo navzela njegovega močnega vonja. Ce hočemo, da nam bo hladilnik uspešno služil, ga moramo redno negovati. Enkrat tedensko ga izključimo, da se led razta-li, nato pa umijemo z mlačno okisano vodo. Potem ga splaknemo s čisto vodo in obrišemo »VEGETO 40« dobile * prodoil v steklenih slekltnitkah po 75 in 140 g, novost na tržišču pa je »VEGETA 40« pakirana v vre-čkoh Iz aluminijske folije. Vrečka vsebu|e prav loko 75 g »VEGETE 40«, cena je 110 din, Iciej za 20 din cenejše od stekleničke. Zaradi praktične upo-rebe priporočamo, da vsebino vrečke stresete v stekleničko »VEGETE 40«. Banane dobro operemo, neolupljene po dolžini prerežemo, izločimo meso, ga na hitro povaljamo v limoninem soku in pripravimo z raznimi dodatki. Meso banan in skuto pretlačimo skozi sito ali zmešamo v mešalcu. Pridenemo smetano ali razmehčamo surovo maslo ter začinimo s soljo in poprom. Primerno gosto zmes nabrizgamo v lupine. Lupine pomaranč in limon položimo za 2—3 dni v vodo. Potem tekočino precedimo in jo dodamo vodi, v kateri se bomo kopali. Kopel je lepo dišeča, osvežuje in dobro deluje na kožo. Meso banan, malo gnjati, rdečo vloženo papriko in manjšo kumarico narežemo na drobne kocke, pomešamo z majonezo in napolnimo izdolbljene polovice. njegovi konici. Topa konica bo namreč šla v les ne da bi ga lomila. Porcelan s pozlačenim robom ne perite ▼ vodi, ki vsebuje ■©- 3. S SADJEM Banane in mešano živobarvno sadje zrežemo na koščke, malo posladkamo in pokapljamo z rumom ali s poljubnim likerjem. Na dno bananine lupine nadevamo tanjšo plast oslad-kane skute, nanjo pa naložimo sadje. Pločevinasto posodo osnažite, če .jo najprej zdrgnete s pepelom. pomešanim s petrolejem, ko se to posuši, jo zdrgnite še z volneno krpo. * Belo barvano pohištvo boste lepo očistile, če vlijete v vodo nekoliko salmijaka. o Linolej postane svetel in kot nov, če ga namažete vsak mesec enkrat z mešanico, sestavljeno iz potbvice mleka in polovice vode. Stekleni zamašek se je zagozdil. Segreva,jte grlo steklenice z zamaškom previdno nad ognjem. Povoščeno platno bo ostalo vedno lepo, če ga čistite z mrzlim mlekom. Banane, pečeno kurje meso, nekaj vloženih gobic narežemo na koščke, pomešamo s kislo smetano in majonezo, solimo in nadevamo v lupine. Nadev okrasimo po vrhu s krhlji mandarine ali pomaranče. Ce je metla ukrivljena, jo pridržite nekaj ča-sa nad paro. nato jo uravnajte in obesite, da se posuši. 5. Z RIŽEM Na mleku kuhan riž osladkamo z vanilnim sladkorjem, pomešamo s kockami banan in ananasa, napolnimo v poldolžne bananine posodice in po vrhu nabrizgamo s sladko smetano. 6. Z JEZIKOM Nakockane banane pomešamo s koščki prekajenega kuhanega jezika, koščki narezanih kuhanih belušev, vloženih kukmakov ali cigančkov, zabelimo z gosto kislo smetano, začinimo s soljo in poprom in napolnimo lupine. Dobro je čistiti okna tudi s kisom. nato jih speremo z. vodo in zdrgnemo z jelenovo kožico. Trdo kožo na podplatih odstranimo s krtačo in mrzlim tušem, kar pa ne sme trajati predolgo, da se ne prehladimo. Lakasti čevlji so izgubili sijaj. Prerežite čebulo ter z njo čevlje dobro natrite, nato pa jih še z mehko krpo zdrgnite. * Duh po znoju odpravite Iz čevljev, če jih namažete s krpo, namočeno v kalijevem hiperman-ganu. Členki na nogah zatečejo zaradi preutrujenosti nog. Preobujte čevlje! Ce ste ves dan tekali po mestu v visokih petah, se oteklim členkom res ni čuditi. Obujte čevlje ali copate s srednjo ali nizko peto. Tako noge razbremenite. Zvečer namočite platneno krpo v izcedek kamilic in rožmarina in jo ovij-te okoli členka. Obkladek mora biti mrzel. To in visoko dvignjene noge pospešujejo cirkulacijo krvi. Prevelika količina krvi, ki se je nabrala v nogah, se kmalu porazdeli po telesu in oteklina izgine. Za neprijeten dah iz ust je več vzrokov, kar bo ugotovil zdravnik; lahko so to nagniti zobje, občutljiv želodec ali pa celo mandlji. Redno umivanje zob je v takem primeru izredno važno. Čistite si zobe po vsaki jedi. Pazljivo očistite vse luknjice med zobmi. Ostanki jedi se namreč tja zalezejo in se začno razkrajati. To marsikdaj povzroča neprijeten vonj. Uporabljajte dobro zobno pasto in prijetno dišečo ustno vodo. * rok odpravite madeže od črnila, če jih zdrgnete z limoninim sokom. * *«*elj boste lažje zaMH v trd les, če ga prej namažete s milom. 7. Z RAKOVIM MESOM Rake skuhamo v slanem kropu, izločimo meso in ga pokapljamo z limoninim sokom. Pomešamo ga s koščki banan, prelijemo z gosto paradižnikovo mezgo, dodamo sol, poper in rdečo papriko ter zložimo v prerezane ln pine. A. K. 14 TT ODPREM VAM DUB.I .“bEŠlOlZ- NIGČ-E NE MORE 1 MCNB urtaviti PST'NIKAR NE čSOVORiTE TU / POSLU^ATTE .‘■dEOM' SEM TAT. NA M2VTI * CISCO DE ŠK.ER._V oi vi UGANKO 4EM RAIVOl-U>AL KMAJ-U 'DRbUKČITJA R&SU- lil-31« UAMKO, TOOA, POUC13A Ml NI y VEU-5BL4. ' 7A POROTA OH DALA o&beiti usdol- S (žnega V------- SPOMINJAM SE PRIMERA ■ZDELO e>E OB.bA cip.Ef Wl VR&TO UMOROV IbREZ ZVEZE...... POTEM PA SE 3B IZlCA- \ ZALOiPA IPAOO V&E Z.RTV& NEKAO SKUPNEGA . fcll.1 , j So Alani neke poroTBV in TAKRAT, ALI 60 RILI VMOR-TENI Vil , J PORoTNlKliX '~N7~7fr~n ■fr'"'- tešeš#* 2-12 DofeSR vctoz .PANCLIO OAZ SEM NBVJSR..' ZMENEK. IMAM z , MR . FIBHEROEM ’ £G. BK3 KRAGULD PRI-TjSl-. ,SE Ro VEJORT-NO PRIPLAZIL op ZA- fflTT—■>• J---., RAT>. PREP PI-6MEI2JEVO HlSo. AMUiO.ATCAil TU,',t*3 tzAZ. PA&REM OKUOa 'J, , '■'53 '"K. r iipncrc. 77» vas &om poiskal .'aovA SICOPAO RAZVOZi-OALA To U&AKUŠO 7 ‘HOM NIHČE NE MORE 1MSKS ustaviti MR.PISHER 0o videl, CA 6AT0&I CISCO IN -PANCMO^g_MORETAj 'TAKO oe PRIOAZEN KAR-ifcALMI UEi DA nS. M ROM ! —^ ODPREM vam DORI iSENOR- CALLING ALL BEGINNERS ZAČETNI TEČAJ ANGLEŠČINE CONVERSATION Helen: These are our setas, aren’t lhey? John: Ves, I think they are. Row F, numbera flve, «lx »tul seven. Trn, thatVs riRht. II: Aren*t vou Roin« to bu.v a proRramme? J: Of course not. Elsa boujfht three y«aterday. didn't you. Elsa. ELSA: Yes: here they are. H: VouMl want a drtnk in the intervaJ, won’t you? J: Vea, I certalnly wlll. F: We can ali ro thruugli to the bar from here. can»t we. H: What*s the flrst Item on the programme? A Beethoven *ymphony, l*n't lt? J: Y*w, but I think they alwavs plav th* National Anthem flrst. E: Father, you know somebodv ln this orchestra, don’t vou? J: Yes. old George Marnougall tfce flrst cl»rinct-!>layer. Don’t vou rennem-her? He rame to our house for a holiday when vou were a Httle flrl. E: He was that man with a red beard, waan’t he? II: Yes, that’s the man. John, lsn t that George oomlnR now? Doesn’t he look dlfferent vviihout hls beard? v J: Of course he looks dlfferent. Because that lan’t GeorRe at ali. George Is alreodv slttlm? (Iovti. There — you can see hi m, can’t you? H: I n(vyin’t take my ha* off, need I? J: No. do Just as you like. 11: Ah, here’s the conductor. II. PROGRAM: 24. 4. 1*44. I. PROGRAM: 25. 4. 1961. (PONOVITEV.) 17 — Will and Shali, Special Uses, Kevlaed David: Can you len d me ten shillings? Mary: Ves, David. Here you are. D: Thank you, Mary. You s hal/ ha ve it back tosnorro-nr. M: l il remtnd you about it 11 you forgel. D: Will you piay tennis with me tomorrow aftemooo? M: Sorry, David, 1 can t. Fm going to see my dientiat tomorrow aftemoon. D: VVill the dentist hurt you, Mary? M: I expect so. He hurt me last time. D: Tell hi m he mustn’t.11 he hurts you, I if ftnd another dentiat for you in the future. M: \Vhat are you doing after breakfa.it on Simday? D: Oh, 1 shall be takim; the dog for a walk. M: W11I you take me wlth you, too? D: I shall bo rtelighted If you’ll come tvlth us. M: The bus drivers are stili on strlke. aren’t they? n: Yes, we can’t ro into the country on Sunday. M: When will the strlke be over? D: I need a lot of new clothes. I wish thlngs were not so dear. M: Yes. clothes are verv expensive, aren’t they? When wtll prlces come down, I wonder. D: Do you like this wrist-watch, Mary? M: Oh, yes, it»s lovel.v. ts lt yours? D: I hought lt for my sister. It*s h er Mrthda.v tomorrosr. M: Oh, she svil! be dellghted. D: I need a new watch myself. My wateh won*t ro. M: Oh, vour watch Is always oiit of arder. You wfB leave yonr watch on your svrlst tvhen you ro strtm-min*. I expeet yon w«u* It ln the bath. too. D: You will imt too much sugar ln your te*. II. PROGRAM: 29. 4. 1964 OB 19.06 k PROGRAM: 30. IV. 1964 OB 6JW yPOK 28. MH7IAH B JlEHHHrPAIlE FlocJie Heaoflroro, ho npnuTHoro nojigia, aBto6yc aapo^aota . npHBe3 MpaaHa h HiiKoaan IleTpoBHMa na naomaa JleKaČpHCTOB. MHJ1AH: y3Ham, bto naMBTHHK IleTpy nepB0My! OP/lOB: Ha, Bu mojkct 6wTb HHTa^H noainy nyuiKHHa •MejiHbifi IICa^HHK«? MHHAHf KoHevHO MHTaa, h ,ia>i;e otpubkh noMHio HaH3ycTb: »JlioG^io Te6n, rieTpa TBopeHbe, Jlio6aio TBofl CTporHtt, ctpoHhuH bhjl. HeBbi flep>KaBHoe TeveHbe, BeperoBoil ee rpaHHT ...» i 0PJ10B: MoaoAeu, MHaaH! A Tenepb itocmotphtc Ha tto Bf.iHiecTBeH-Hbiii co6op — sto McaaKHeBCKiift cofiop. MHHAH: A Tain B03BbiuiaeTca KpacHBoe 3aaHiie c 3oaoToR Hraoil. 3T0 . . . 0P/10B: 3to iiinn.ii, AaMHpajiTellCTBa! A bn 3Haeie, noveMy 9Ta iiaoman Ha3biBaeTca n.iomaaio JleKaCpiicTOB? MHJ1AH: Mto-to noMrno, ho He yBepeH . •. 0PJ10B: Ha stoB naouia^n b aeKa6pe 1825 roaa Rbicxynn,iH nepBHf pyccKiie naTpHOTbi, KOTopue xoTean c6pociiTb uro caMoaep-IKBBHR. MHJ1AH: Ha, na, Tenepb a BcnoMHHji. OPHOB: Ho, Kan bm 3Haeie, aHuib b KOHue 1917-ro roaa pyccK0My napojy yaaaocb ocBo6oflHTbc« ot yi HeiaTeaeM. MHHAH: Ha, sto b 3Haio! B.iaaHMup Hubim HeHHH noBea pyccKHfl npoaeTapnaT b noc.ie.iHHtt h penniTe.ii,nbiH 6oft. OPHOB: Ha, Mii/ian, nosTOMy mn Tan cbbto mtiim naMBTb 06 9tom BejiHKoM ‘leaoBeKe. Ero iiMeneM na3BajiH stot ropou — K0Jiw6eJ!b BeaiiKoro 0ktb6pb. MUHAH: HnKOTafl neTpoBim, a Konta mu iioceTHM 3HaMeHHTuti CMOJIbHUit? OPHOB: 3to y>« bsm nonaiKeT MapHB naBaoBHa, cecTpa MoeH ,Kem,i 51 k co>KaaeHHio, sth ahh 6yay oneHb 3aHBT. Hy, MnaaH, a Tenepb B03bM6M tskch — bu k Maphe naBaoBiie, a u no cjiyiiv6eHUM .senaM. — TancH... TaKcu... TEČAJ RUSKEGA JEZIKA TWENTY-FOUR SSECIAL VERBS ■■v..- , NADALJEVALNI TEČAJ ANGLEŠČINE VODORAVNO: 1. mešanec, križanec, polutan, 8. telesna straža, izbrani vojaki, 13. znamenje, opozorilo, 19. zagovornik, advokat, 21. tekoči ogljikovodik, po katerem merijo eksplozivno moč bencina, 22. bučno propagiranje izdelkov, ponujanje, 23. luža, mlakuža, 24. pripor, ječa, 26. svetovno znan rudnik živega srebra prf nas, 28. začetnioi norveškega polarnega raziskovalca, ki je prvi šel preko Grenlandije, 29. kij, bat, 30. dvorjenje, ljubimkanje, spogledovanje, 3L iglasto drevo, 32. gosta bombažna tkanina s svetlim licem za delovne obleke, 34. ploskovna mera, 35. sfrknjenje, uskočenje, 31. pregibni del noge, 38. ime nemške socialistične pisateljice in političarke Zetkin, 39. vrsti sladkega vina, imenovanega po španskem mestu, 40. sodobni slovenski slikar, realist (Maiksim), 41. ljubljansko nogometno moštvo, 42. otok pred .hodom v Sibeniški kanal, 44. alpska dolina pod Jalovcem, 45. stranica pravokotnega trikotnika, 47. nekdanji vašlka pisar, namestnik, 48. vratar, 50. širok maškaradni plašč, 51. začetnici nemškega pisatelja, ki se je začasa Hitlerjeve vlade preselil v Ameriko (»Smrt v Benetkah«), 53. naslov vladarja v nekaterih muslimanskih deželah, 54. pisec rim, poet, 55. prežvekovalec iz družine goved, 56. kratica zvezne države Oregon v ZDA, 57. kratica za »zvezni odbor«, 58. telesni stražnik starorimskih oblastnikov, 59. pilot na ladji, 60. vrsta belega leoparda, ki se drži v višjih legah Azije, 62. v državnem ozemlju obkoljen deu tuje države, 65. vodna žival z dragocenim krznom, 67. star družabni ples, 69 redka bombažna tkanina za obveze in vezavo, 70. žabja noga, 71. kmetijski stroj vlačilec. NAVPIČNO: 1. ročna granata, 2. nemški zdravnik in psiholog, Freu- dov učenec (Alfred), 3. povabljenec na poročni gostiji, 4. lahkoatletska disciplina, 5. oče, 6. kratica za »račun«, 7. dvogovor, razgovor, 8. oseba na obisku, 9. slika ali kip golega telesa, 10. oster konec polotoka v morju, 11. nemški konstruktor, ki je skupaj z Benzom naredil prvi avtomobilski motor (Gottlieb), 12. ime Prešernovega prijateilja Smoleta, 13. zasedanje, sestanek, 14. letovišče pri Opatiji, 15. avtomobilska oznaka za okraj Gnjilane, 16. kemični znak za kovino natrij, 17. antični vrč z dvema ročema, 18. element iz skupine redkih zemelj (znak La), 20. kritičen položaj, težava, nevarnost, 22. ime slikarja Debenjaka, 25. stoletje, epo-ha, 27. veletok v severni Evropi, dolg 1320 km, 30. ime slovenskega pripovednika in dramatika Detele, 31. izdelovalec velikih lesenih posod za vino, 32. sojenica v rimskem bajeslovju, ena od treh Pa»k, 33. razbeljen izmeček vulkana, 35. ptica pev- Julka se v zakonu strahotno dolgočasi. Za šalo je dala v časopis oglas, da išče prijatelja za skupne prijetne urice. Z nestrpnostjo pri čakuje odgovore. Ko se jih je le nekaj nabralo, gre h prijateljici. »O, toliko interesentov!« »Da. In pomisli — moj mol in moj očka sta trii med njimi! * »Obisk,« pravi paznik, »vaša lena je.« »Katera?« vpraša zapornik prestrašeno. ka, ki se hrani s plodovi bele omele in jo na ta način tudi razširja, 36. prvotni prebivalec na našem ozemlju, 37. študent naravoslovne fakultete, 38. sladkovodna riba, 39. pol-opica, ki živi na Madagaskarju, 40. pisec duhovitih zbadljivk, zbadijivec, 41. način izražanja, slog, 42. šolski notes, 43. rumen južni sadež močno kislega okusa, 44. predel Ljubljane, znan po solati, 45. vaški obrtnik, 46. okrasni kipec krilatega dečka, 48. pečen.e kruha, 49. konica, vrh, 50. spremljevalec ognja, 51. tesno se prilegajoča pletenina, 52. obrtnik živilske stroke, 54. osvežujoča pijača, narejena iz sladu, 55. vrsta lovskega psa, 56. rokodelstvo, manufaktura, 58. lošč, emajl, 59. zemeljska ožina na polotoku Malaki, 60. vrsta vrbe, 61. termin, 63. zaporedni črki v alkj-cedi, 64. kemični znak za najlažjo kovino Mtij, 66. Nušičeva komedija, 68. kratica za glasbeni izraz »tremolo«. (KAM) »Kaj se to pravi — katera! Ali se norčujete iz mene?« »Ne. res ne, gospod paznik. Toda — jaz sedim vendar zaradi bi-gamije.« Dolgo je klepetala Minka z mladim dimnikarjem pred vrati. »Mislim, da me ljubi,« reče svoji gospodinji. »To vam verjamem,« odgovori gospodinja, medtem ko je dekle pomenljivo pogledala, »saj vam je dal to črno na belem « »Ali ste z obtolenim kaj v sorod-stvu?« vpraša sodnik pričo. »Da, tovariš sodnik,« odvrne lepa priča. »Z njim imam sina, z njegovim sinom pa dve hčerki.« »Da, da ... kako?« se prične razburjati sodnik. »Tega pa ne razumem?« »Cisto enostavno! Obtoleni je namreč moj tast.« * Novinec-pilot je prvič letel nad sovražnimi postojankami, ko je opazil, da ga protiletalski topovi obstreljujejo. »Hoj, kapitan,« je zaklical v mikrofon, »streljajo na nas!« »V redu, jant,« je odgovoril kapitan, »to smejo«. • * Dva frajerja sta vstopila — verjetno, ker je močno deževalo — v moderno galerijo. Ko sta prišla v dvorano divje abstraktnih kipov, je prvi prestrašen prijel prijatelja za rokav: »Brž, izginiva,« je zašepetal, »sicer bodo spet rekli, da sva to midva zakrivila!« » Člana nadvse odličnega kluba sta brala najnovejši stenski napis: »NAPAKE NAŠIH BRATOV PIŠEMO V PESEK. NJIHOVE ZASLUGE PA NA SPOMINSKE PLOSCE.« Ta trenutek je na dvorišču nekaj glasno zaropotalo. »Kaj je to?« je vprašal prvi. »Menda,« je odvrnil drugi, »tovornjak, ki je spet pripeljal novo zalogo peska.« REŠITVE UGANK IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE KRIŽANKA: 1. odbojka, 8. fantek, 14 Bristol 15. arkada, 18. Rada, 17. Pivka 19. bdk. 20. ime, 21. Manet, 22. sena, 23. SA, 24. kolek, 25. Marko, 26. barka, 27. volna, 28. sanje. 29. nista, 30 Dante, 31. konto, 32. P. S., 34. ot-ka, 35. polje, 36. pat, 37. tir, 38. Rovte, 39. torr, 40. orodje. 42. Otranto, 44. katran, 45. napotek. MALA KRIŽANKA: 1. pasat, 6. biatlon, 8. R(ado) S(imomiti), 9. Atolu, 10. okov, 12. 6š, 13. medenka, 15. rakla. Navpično: 14. NL. pust o I o v š čin e c i s c a kida TT Izdaja In ttaka Časopisno podjetje •IIKI.O« v Ljubljani. — Glavni urednik Milan Pogačnik. Odru turni urednik Zoran Jerin. Uredili-tl v o l-jubljana. Tomšičeva 4/11. P p. 150—III. - Telefon 43—522 do 23—526. Prodajni oddelek: Ljubija- oa, Titova 1. telefon 20-463. Naročnina: celoletna 1.440 dinarjev, polletna 7211 dinarjev, četrtletna 360 dinarjev, mesečna 120 dinarjev Oglasni oddelek: Ljubljana. Titova l, telefon 41-896. - Številka iiro računa NB 600—11/1—187, — Rokopisov ne vračamo. H. PROGRAM: 27. «. 1*64 I. PROGRAM: 38. A »64 You are goin*. Vou areni s »mg. Areni y«u *«*“*! «Wl ar en-L Wa», waan‘L Were, vverent. Have, hav.n-L Has. hasn L Do. d«nt. Does, doeanH. DRI, dldn'L WU1, wop'L Can. w needn‘t. — I jun not. Aren’t I vour friemd? — Arent they oondng. 1 Dorothv readv? I»n*t R flve oclock? Weron't they at b«ne7J«*«”* sov money7 Ham’t that girl a book? Don’t you want this? Doean t Patrick sleop well? Dldn’t the men go with you? Can’t she do it? Won you? Mustn*t we mo ve? — Vou can read, can t yot»7 He will come. wont he? That woman m ust go, mustn’t she? Vou and Tom have a house, havon t vou? Patrick and Elsa were in the shop, \veren‘t th«y? It’s a niče n is 1*1. isnU it? Dr. Voung llkes whisky, doesn*t he? Vou understand me, don t you? The Renedicts beft on Tuesday, didn‘t thcy? You don’t understand me, do you? She can*t speak English, can she? The drinks won t cost much, will they? — Vou like coffee. Don't you like coffee? Tom has a do* ... This la my room ... That tv o man can walk ... You know the answer .. . Tom has a do*. Tom has a dog, hasn’t he? Your mother and father were there... That boy ptavs the piano.. Shehl helip us... That poličem.'in can't see us ... There aren’t many people here . . . She mustn’t say that... In row F. Tbeir programmes. Already. The bar. In the Interval. Just as you like. The flrst ltem on the programme. A Beethoven symphony. The natlonal anthem. The orchestra. The flrst clarinet-pliayer. Don't vou re-mtunber? A red beard. He looks dlfferent vvlthout hls beard. Isn t George at aU. Of course (not). We must be quiet. — Je pa res lepo, da si se me spomnil za rojstni dan! — Ali ni nespametno nositi tako dragocen kamen na takšnem mestu, da ti ga lahko vsak ukrade? Brez besed Ce hočete, da vam bo stregla °na, vas moram opozoriti, da boste morali plačati 25 % po-strežnine in ne 10! — Takšne nevihte pa še ne! Brez besed Renata se jezi na svojo sestro: »Sram te bodi, Jana, spet sem razločno slišala, kako si se p svoji sobi poljubovala.« »Nikar se ne razburjaj. Saj se ti tudi!« »O, pri meni je pa čisto nekaj drugega. To je moj zaročenec.« »Saj pri meni je tudi — tvoj zaročenec!« « »Kaj, vi ste si drznili mojo hčer. ko prositi za roko? Zakaj pa niste najprej mene vprašali?« »O, nisem vedel, da me tudi vi ljubite.« • »Upam, da boste zadovoljni z menoj,« reče novi uslužbenec svojemu predpostavljenemu. »Delam za tri.« »O, to me pa veseli!« ' »Da — delam zase, za mojo ženo in otroka.« • »Babica, končno imam novo stanovanje,« razlaga mali vnukec, »jaz imam svojo sobo, tudi Jelka jo ima, in očka — da, ta pa mora še naprej spati z mamo.« — Ali ne veste, sestra, da higiena zahteva, da sc tablet ne doti-kamo z rokami! IŽANKA KR i TEŽKO J E REČI ali *rc 7A m °novost'norost uveljavlja. Na fotogrrafi.fah no CIPOTI 10 muhasto pomlad, ko že sanjarimo OIVulI poletnem kopanju, naj nam poma uspelo fotografijo češki mojster Erich Einhom. X| awp|# ne bi pričakoval, toda v Sovjetski zvrai so še CLUVEIV vedno izredno priljubljeni razni plesni turnirji, na katerih vse, od plesov pa do oblek in dekorja, precej spominja na čase, ko se je Dunaj vrtel v tričetrtinskem taktu. Na fotografiji: plesni turnir v Leningradu. Dl miri nietrov 18-stnik Soelling iz Odanseja na Danskem ■ Use IVI se sicer prav rada sprehajata, vendar pa psiček lahko hodi samo po zadnjih nogah. Pa ne zaradi cirkuške atrakcije, pač pa zaradi prirojene hibe. Koder in gospodar seveda vzbujata pozornost, kjerkoli se pokažeta. »porsche carrera GTS 904« naj bi se kmalu uveljavil kot eden najmočnejših športnih avtomobilov. Največja hitrost: 260 kilometrov na uro. NOVI PORSCHEJEV MODEL NA SVETOVNI RAZSTAVI v Ncw Yorku bodo Švedi razstavili tudi najstarejši prodajni patent, s katerim je dobila pravico trgovanja še obstoječa družba. V latinščini napisano listino je dobila 16. junija 12X6 družba, ki danes velju za največjega švedskega proizvajalca jekla, grafitnih strojev, kemičnih produktov in lesne volne. * 'C A-H?......... ----------------------------------------------- W, 4st M* ***** A. ,(|y, 't . Nifos f - ’.V f. ■ .-4» v, ^>v C -«>•« J«, vdg*/.' V ' Wx-> <-*•«*« £ >w m* \ ^ »*■* vW ;* '■> • ♦"’** > ■"' •' — rfcw ^rw poW V »sjfc ♦?* y* ^ >W --$ S . W ies**«' W* '*** «*~o frj-,,, J ' ,#* ,,.L' «,& oiri—^ *■ «*r V***"« **«* «•*# -'V' 5 'trrnff— <**•» «*••**«* & : & ■ ■ m . MP VFf* liAUA AMFDICKA »športna« ijrra in uspešna reklama za »volks-rlC VCv nuv#4 MnICIVaOlVM wagen«. Geslo je: čimveč ljudi v en avtomobil. Svetovni rekord za »volkswagen«, ki so ga dosegli ameriški študentje, je 28 ljudi. *T7E?C7V TJZT ?r&cZ JE A>n SiužšiiE" Užrnušču ftZ/ST&LO VEUk£> POTNIŠKO LETTfLO... MOKUFt N nMR SO OPROSTIL S.TT3 NISVR V06LFT VEDETI. ST7 IMG E UTICO A1EM40 kOT ZBELG MELONE. / EVTO Z NJIM' TU UE NE EMEVPr eust/t/. V EFTZO. IZBOČITI <5* MOEEVE TEE TE "Ul L U1CGZ, TOGE TO SO NEJ/N KONEC!. TBrPELTGTr Sl GG tl VEGE ...EJ7T SEUETJ?! NE CILJU fl d \\v\' ...neje/sej ge zg legi ne ^ -POLICIJI... TEM GOTOVO VEDO* KJE CE LENKO NECTDEVG... TODE - GEZ! /. /zvecrNo, izveuTNpj. ;POLOVIL JE NEUEJ- TEzKJH FEB.... NO. -POKL/CEL-GE SOM EO TELEFONU. TEPCnL. TD Ml SOET7G VLG&ELE SVE GE. ////////ill Z OLEVO; M C MIKI