TRST, sreda 29. junija 1955 Leto XI. - Št. 152 (3081) PRIHOh DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638. 93 808, 37-338 UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. S, III. nad. — TELEFON 93-80* IN 94-638 — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2« — Tel. NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polietna 1700, celoletna 3200 lir. — Federat. ljudska republika Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 din. št. 37-338 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno- Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, upravni 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Penico l-II., Tel. 33-82 Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 - izdaia Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trst Hli bo Segni iutri lahko ugotovil možnost obnove koalicije ceulra? Zdi se, da bodo koncentracionisti spričo nevarnosti pred morebitno levo usmerjeno vlado pristali na obnovo štiristranske koalicije -Stališče PLI, PRI in PSDI - Nenni izjavlja, da bo z glasovi PSI podprl sprejem vseh zakonov, ki bi jih demokrščanska desnica sabotirala (Od našega dopisnika) RIM, 28. — Antonio Segni • svojim sondiranjem glede možnosti sestave nove vlade vedno bolj dokazuje, da je tustvena razlika med njegovo nalogo in nalogo, ki bi jo imel pravi mandator za sesta-vg vlade. Segni dejansko ne poskuša sestaviti vlade, temveč- le nadaljuje posvetovanja, ki jih je začel 25. t. m. predsednik republike Gron-chi. Razlika je le v tem, da je Segni ta posvetovanja o-mejil na sektor štirih bivših koalicijskih strank, ker je bil v tem smislu dobil nalogo s strani vodstva Krščanske demokracije. V tem okviru je danes Segni nadaljeval razgovore s političnimi predstavniki in najprej proučeval politični položaj s predsednikom obeh demokrtstjanskih parlamentarnih skupin; senatorjem Ce-schijem in poslancem Morom. Sledil je razgovor s tajnikom PSDI M, Matteottijem in s Saragatom, ki sta po razgovoru poročala o njegovi vsebini vodstvu PSDI zbranemu v palači Wedekind. Nato pa je Segni na Montecitoriu sprejel štiri liberalne prvake; De Cara, Malagodija, Bozzija in Colitta; razgovor je bil izredno dolg in je trajal okrog dve uri. Malagodi je nato poročal svojemu vodstvu o razgovorih s Segnijem, nakar je vodstvo sklenilo nadaljevati z akcijo za seetavo vlade »demokratične koalicije centra«. Tudi vodstVo PSD! je pozno Popoldne razpravljalo o Mat-teottijevem poročilu, kakor tudi o poročilu, ki ga je podal Saragat o pogovoru obeh s Fanfanijem. Prav tako je tajnik PRj Reale poročal o svojih sinočnjih razgovorih s Segnijem tajništvu svoje stranke. Istočasno pa so se sestali daney popoldne predstavniki DC Fanfani in Ru-mor s Saragatom in Matteottijem. Noben izmed prvakov šti-r'h strank, najmanj pa «pred-mandator« Segni, ni dal omembe vrednih izjav. Zato se moremo osloniti na bolj ali manj obveščene politične opazovalce, ki imajo vpogled v ozadje krize ter na pisanje časopisja. Predvsem je važno vedeti, kakšno je stanje v Krščanski demokraciji glede možnosti obnovitve koalicijske vlade. Kljub temu, da je Scel-bov padec relativno že precej daleč, se še vedno polemizira o njegovih vzrokih in vedno bolj se poudarja, da je vzrok tega padca v Krščan- ski demokraciji »zaradi temnih vzrokov, ki so zelo različni od onih, o katerih se govori v uradnih dokumentih«, da so po sredi «manevri, intrige in zarote posameznih struj«. Tako pravi n. pr. En-rico Mattei v tedniku «11 Tempo« in zaključuje, da Krščanska demokracija potrebuje takšne voditelje, ki ne no-do uganjali medsebojnega 'ju-bosumja, temveč da bodo med seboj sodelovali v »demokratičnem in krščanskem duhu«, kajti sedaj je demokracija «korumpirana zaradi medsebojnega tekmovanja, ki se je začelo med učenci De Gaspe-rija«, proti kateremu so izvajali «jus murmurandi«, niso se pa upali upreti, medtem ko Fanfani, Pella in Scel-ba takšne avtoritete nimajo, temveč jih ostali voditelji skorajda sovražijo od trenutka, ko je kateri koli izmed njih pokazal večjo ali manjšo sposobnost in popularnost. Pri demokristjanih je še vedno najbolj zanimiva vloga koncentracionistov, čeprav se zdi, da to v kratkem ne bo več. Ko smo včeraj poročali so koncentracionisti pristali na Segnijevo kandidaturo s skritim upanjem, da bo pri poskusu sestavljanja štiristranske koalicije pogorel. No, zdi se. da so se sedaj zavedli pomena Segnijevega »predmandata«, ki takšen neuspeh izključuje in začeli takole ocenjevati razvoj položaja: če Segniju ne bo uspelo s štiristransko vlado, bo dobil mandat — ker je znan po svojih naprednih agrarnih zakonih, ki jih zagovarja tudi levica — za sestavo enobarvne demokristjanske vlade z usmeritvijo na levo. Priznati moramo, da je ta možnost nadvse realna in njenega u-resničenja se Pella, Gonella in Andreotti bojijo. Ta bojazen je opaziti po tem, da se je danes iz njihovih krogov začela širiti govorica, da so koncentracionisti «zares iskreno« za štiristransko koalicijo s Segnijem na čelu. Govori se celo, da je Pella pripravljen prevzeti v takšni vladi odgovorno mesto in sicer kot zunanji minister, prav tako Gonella in Andreotti; prvi bi prevzel pravosodno ministrstvo, drugi pa ministrstvo za gledališča, čeprav sč je prvotno govorilo, da bi bil Andreotti notranji minister; notranje ministrstvo bi namreč Segni dodelil republikancem, ki so baje že med Seelbovim »pojasnjevanjem« zahtevali zase zunanje ali pa notranje EDENOVE IZJAVE o ženevski konferenci Proti začasni prekinitvi izdelovanja vodikove bombe, lahko pa bi o tem govorili v Ženevi LONDON, 28. — Britanski ministrski predsednik Eden je danes v spodnji zbornici zavrnil predlog nekega laburističnega poslanca, naj bi v Veliki Britaniji prekinili izdelovanje vodikove bombe za določen čas in to z namenom, da napravijo gesto v prid mednarodnega pomirjenja. E-den je izjavil: «Naša država hi edina, ki izdeluje to *traš-no orožje. Mislim, da spada to vprašanje med tista, o katerih bi lahko razpravljali na bodoči konferenci v Ženevi. Osebno ne verjamem, da bi s Podobnimi gestami lahko izboljšali naš položaj pred začetkom konference.« . Na neko drugo vprašanje je Eden izjavil, da Di, kar se uče Zahoda, lahko govorili o katerem koli vprašaniu na ženevski konferenci. Dodal je, 0 tem ni bil dosežen jasen sporazum med štirimi zunanjimi ministri, vendar pa * ga doslej še n: našla, da bo spremenila politiko, ki jo je doslej vodila v nasprotju 7. obvezami centra vlade.« Vidimo torej, da tudi La Malfa dopušča možnost sodelovanja v štiri-stranski Segnijevi vladi. Medtem pa Nennijevo in To-gliattijevo časopisje napada socialdemokrate in liberalce, da ovirajo Segnijev poskus, da bi sestavili vlado z bolj trdno večino. Tako list «Unita obtožuje socialdemokratsko glasilo da z nezadovoljstvom komentira Segnijev poskus, da kritizira Gronchija, da je Segni preveč govoril o programu in premalo o štiristranski koaliciji itd. Nadalje jim očita, da vztrajajo na Scelbovem programu, ki ga »Giustizia« danes v celoti objavlja. Glede liberalcev pa poudarja, glasilo KPI. da je prišlo do hude polemike med Villabruno in Ma-lagodijem in da je levo krilo liberalne stranke sklicalo za 30. t. m. posebno konferenco, na kateri bodo ustvarili posebno organizacijo levih liberalcev v okviru PLI, ker je fecelbov padec pokazal, da je liberalna desnica onemogočila sodelovanje med demokratičnimi laičnimi silami s KD na podlagi prvotnega sporazuma. Tudi Nenni je danes zjutraj našteval, kakšne prednosti ima Segni: da je poklican sestaviti vlado po propadlem poskusu Scelba-Saragat, da je avtor agrarnih zakonov, da ima proti sebi liberalce in socialdemokrate in pa desnico svoje lastne stranke. «Ce se ti hlinijo, ie rekel Nenni, in bodo glasovali proti, ko bo tajno glasovanje, smo tukaj mi, socialisti, ki bomo dali vse one glasove, ki bodo potrebni za to, da se izglasujejo agrarni zakoni, da bo uspelo reformirati IRI in jo ločiti od Confindu-strie — v pričakovanju boljšega.« Ni torej prav nič čudno. da je takšno Nennijevo stališče ustvarilo pri demokr-ščanskih koncetracionistih bojazen pred možnostjo sestave na levo usmerjene Segnijeve vlade. Drugo pa je vprašanje, ali sta Nenni in Togliatti tak preobrat želela doseči, ko pa je znano, da sta nasprotna obnavljanja stare koalicije. A. P. Jugoslovanski novinarji na obisku v Egiptu BEOGRAD, 28. — Danes je odpotovala z letalom v Egipt skupina jugoslovanskih novinarjev. Jugoslovanski novinarji pod vodstvom tajnika Zveze novinarjev Jugoslavije Stajdohara bodo 14 dni gostje egiptovske vlede. berto Graziano. Javljajo tudi, da je glavni tajnik Splošne zveze dela Vuletič odstopil in da ga začasno nadomešča podtajnik Hector Hugo de Pie-tro. Valjkov pri A, Brkiču BEOGRAD, 28. — Državni podtajnik za zunanje zadeve Hasan Brkič je sprejel danes sovjetskega veleposlanika-Valj-kova. Do obiska je prišlo na vabilo podtajnika Brkiča. V, Popovič v Pekingu PEKING, 28. — Danes je prispel v Peking prvi jugoslovanski veleposlanik na Kitajskem Vladimir Popovič. Veleposlanika Popoviča so na pekinškem letališču pozdravili člani diplomatskega zbora in načelnik protokola kitajskega zunanjega ministrstva. NEHRU PRIDE jutri v Beograd Komentarji sBorbe" in „Politike"o rezultatih beograjske konference (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 28. — V beograjskih političnih krogih vlada prepričanje, da rezultati razgovorov, ki so se končali včeraj v Beogradu, omogočajo utrditev in nadaljnjo razširitev sodelovanja Jugoslavije z ZDA, Veliko Britanijo in Francijo. Poleg tega so ti razgovori nov prispevek k mednarodnemu sodelovanju in krepitvi miru v svetu. To prepričanje izražata tudi uvodnika «Borbe» in »Politike«. Beograjsko časopisje poudarja veliko koristnost četvernih razgovorov, ki so potrdili potrebo medsebojne izmenjave misli na enakopravnih osnovah in reševanja vprašanj s pogajanji. «Borba» ugotavlja dalje, da je sporočilo o razgovorih, ki ne vsebuje nobenega konkretnega sporazuma, mogoče razočaralo tiste, ki iščejo določene formule za razna mednarodna vprašanja. Pri reševanju mednarodnih vprašanj, poudarja list, ne morejo nikakršne formule nadomestiti demokratičnih pogajanj. Prav tako je jasno, da je samo izmenjava misli na enakopravnih osnovah pot za razširitev medsebojnih odnosov. Priznanje važnosti neodvisne Jugoslavije za mednarodno stabilnost od strani zahodnih velesil pa je po mnenju lista uveljavljanje načela enakopravnih in demokratičnih odnosov med državami in potrdilo ugleda Jugoslavije. V istem .-.nisSlu piše tudi »Politika«, ki med drugam ugotavlja, da namen razgovorov ni bil odstranitev težav, ki naj bi otežkočali medsebojne odnose, ki so bili prisrčni in zasnovani na enakopravnih osnovan. Medtem pa se Beognd, Split, Ljubljana in druga mesta pripravljajo na sprejem predsednika indijske vlade Nehruja. Beograjske ulice in trgi so že okrašeni z jugoslovanskimi in indijskimi zastavami. Predvidevajo, da bo predsednik Nehru prispel na zemunsko letališče 30. junija popoldne. Y petek 1. julija bo predsedniku Nehruju izročena diploma častnega meščana Beograda. Popoldne istega dne bo Nehru prisostvoval na stadionu JLA nastopu čianov društva »Partizan«, pripadnikov JLA in beograjskih srednješolcev. B. B. Položaj v Afriki in stavke resno zaskrbljajo francosko vlado V Alžiru novi atentati upornikov, v Maroku pa demonstracije francoskih ekstremistov - Grandval bo odpotoval v Rabat 6. julija - Faureova pogajanja s sindikati, da prepreči stavko milijona državnih uslužbencev PARIZ, 28. —- Glavna skrb francoske vlade je še vedno položaj v Severni Afriki, in stavka državnih uslužbencev, ki je napovedana za 1. julija. Iz Alžira javljajo, da je tam prišlo do novih atentatov. Uporniki so v bližini Bougie umorili predsednika tamkajšnje občine in nekega poljskega čuvaja. Na poti iz Bombesa v Lamy vzhodno od Costantine je bil ubit en musliman. Na področju Biskre so našli mrtvega domačega častnika. V bližini Alžira so uporniki umorili enega fela- čili včeraj francoski ekstremisti, so se deloma nadaljevali tudi danes. Ukaz o stavki, ki so ga francoski teroristi sporočili vsem trgovcem v Casablanci, je veljal tudi za danes. Skupine demonstrantov so s silo hodile od trgovine do trgovine in prisilile trgovce, da trgovine zaprejo, Kakor rečeno, so se demonstracije nadaljevale tudi danes popoldne. Skupina pet sto nameščencev francoske aeronavtične industrije je v demonstracijah po ulicah Casablance zahtevala izpustitev ha. Na področju Blide so po-1 zaprtih policistov in Franco-rezali 2850 trt in nekaj te- zov, ki »o obtoženi teroristič-lefonskih žic. V občini Douar Nezrabi pa so zažgali šolo. Policijske sile so na vsem področju Constantine aretirale 239 oseb. Alžirsko vojaško sodišče je izreklo 6 smrtnih obsodb, 2 obtoženca sta bila obsojena na dosmrtno ječo, dva pa na 20 let prisilnega dela. Danes pa je bilo med spopadom oddelkov tujske legije z večjo skupino upornikov na področju Batne ubitih 14 u-pornikov. Tudi v Maroku še vedno vre. Neredi, ki so jih povzro- Dulles o ameriški zamisli sistema evropske varnosti Mnenja je, da bi morali to vprašanje in nemško združitev obravnavati vzporedno - Ne izključuje se možnost neposrednih pogajanj s Kitajsko - Važnost razgovorov v S. Franciscu Dulles je izjavil, da bi uz naklonjenostjo proučil morebitno Titovo željo za obisk v ZDA" FOSTER DULLES WASHINGTON, 28. — Državni tajnik Dulles je danes na tiskovni konferenci izjavil, da se lahko predvideva, da bo ženevska konferenca potekala brez pretresljajev in da se bodo delegati lahko naglo lotili dela. Na številna vprašanja, kaj misli o sistemu evropske varnosti, je Dulles izjavil, da je mogoče, da se doseže sporazum za ravnotežje evropskih oboroženih sil. Ni pa pričakovati, da bo ta sporazum dosežen že na ženevski konferenci, ker gre za zelo zapleteno zadevo. Toda možnosti niso povsem neugodne pod pogojem, da je na obeh straneh resnična želja, da re znižajo bremena oboroževanja v Evropi in na svetu sploh. Na vprašanje nekega novinarja, ali misli, da bodo v Ženevi načeli najprej vprašanje evropskega varnostnega sistema in nato nemške združitve, . je Dulles odgovoril, da je težko ločiti ti dve vprašanji in da je bolje obravnavati jih bolj ali manj vzporedno. Se prej je Dulles na razna vprašanja novinarjev takole obrazložil svojo zamisel sistema evropske varnosti. »V o-kviru NATO in v okviru za- hodnoevropske zveze, je de-| jal Dulles, je bil že ustvarjen sistem varnosti za Zahodno Evropo. Označuje ga možnost nadzorovanja oborožitve. Bistvo tega nadzorstva je, da mora višina oborožitve zadostovati za obrambo, ne sme pa zadostovati za napad. Tu gre za prvi sistem večstranskega nadzorovanja nad oboroževanjem. To je pomemben napredek in upati je, da bo ta sistem učinkovit. Zamislimo si lahko podoben sistem za države Vzhodne Evrope in to bi pomenilo nov napredek. Ni gotovo, ali je pri Sovjetih zamisel ista. Na berlinski konferenci februarja 1954 je Molotov predlagal načrt, ki bi pomenil likvidirati NATO, zato da se ustvari en sam regionalni sistem. To je povsem nesprejemljivo za ZDA, Veliko Britanijo in Francijo, ker bi tak varnostni sistem vseboval skupino držav, v katere tuje države nimajo zaupanja. Zaupanje pa je temeljni element slehernega varnostnega sistema. Ni mogoče imeti zaupanja v vlade, ki skušajo spodkopati v temeljih druge vlade in imajo podjarmljene narode, ki so bili nekdaj neodvisni«. Na vprašanje o morebitnem nenapadalnem paktu med Vzhodom in Zahodom je Dulles dal razumeti, da ne vidi v tem nobene koristi ter je dejal, da so se vse države članice QZN svečano obvezale, da ne bodo uporabljale sile pri svojih mednarodnih odnosih v skladu z listino iz San Francisca. Kar se tiče Zahodne Nemčije, ni sicer članica OZN, toda se je formalno obvezala, da bo spoštovala načela listine te organizacije. V začetku tiskovne konfe-re..ce je Dulles prebral izjavo, v kateri se poudarja važnost razgovorov v San Franciscu v zvezi s pripravami za ženevsko konferenco. «Zunanji ministri 37 držav so Odstop tajnika Splošne zveze dela v Argentini BUENOS AIRES, 28. — Predsednik Peron se je danes razgovarjal z ministrom za vojsko Franklinom Lucerom in nato s predsednikom vrhovnega sodišča. Razgovarjal se je tudi s svojimi bližnjimi sodelavci. V obveščenih krogih so mnenja, da bo sedanjega notranjega in pravosodnega ministra Borlenghija nadomestil predsednik poslanske zbornice Antonio Benitez, prosvetnega ministra Mendeza San Martina pa senator Al- Začetek razgovorov med Izraelom in Egiptom JERUZALEM, 28. — Izraelski in egiptovski predstavniki so se danes prvikrat sestali v Gazi, da se razgovorijo o pomirjenju na tamkajšnjem področju. Sestanke vodi predsednik komisije OZN za nadzorstvo nad premirjem v Palestini gen. Burns. Na današnjem sestanku so pripravili spored razgovorov, ki se bodo jutri nadaljevali. General Burns je še pred sestankom izjavil novinarjem, da bo komisija OZN stavila štiri predloge: 1. ustanovitev mešanih patrulj, kakor je to bilo na Dunaju med okupacijo; 2. zgraditev pregraje ob meji, ki je sedaj zaznamovana samo z redkimi kamni; 3. umik nerednih čet z demarkacijske črte. Prav zaradi delovanja teh nerednih čet prihaja pogostoma do obmej- nih incidentov; 4. sporazum med krajevnimi poveljniki nasprotnih sil in uvedba med njimi neposrednih telefonskih zvez. Japonska pogajanja s Sovjetsko zvezo LONpON, 28. — Iz japonskih virov javljajo, da je voditelj japonske delegacije pri sovjetsko-japonrkih razgovorih v Londonu zahteval od voditelja sovjetske delegacije izpustitev vseh Japoncev, ki so še zaprti v Sovjetski zvezi kot prvi pogoj za sklenitev mirovne pogodbe med obema državama. Voditelj sovjetske delegacije Malik je baje že prej izjavil, da se bo o teh Japoncih odločalo šele po sklenitvi mirovne pogodbe, in je poudaril, da so edini Japonci, ki K> še zaprti v So- vjetski »vezi. vojni zločinci. bili navzoči v San Fran-iscu, je dejal Dulles, in imel sem priliko razgovarjati se z mnogimi od njih o vprašanjih skupnega interesa. S tem ni sestanek služil samo obnovitvi zvestobe načelom OZN. pač pa je koristil- tudi temeljnemu namenu listine, ti je tem, da se iz Združenih narodov napravi forum, ki bo zmožen doreči harmonijo med narodi s pomočjo izmenjave misli med njihovimi voditelji. Izjave britanskega in francoskega zunanjega ministra ter moje izjave so jasno opredelile predvidevano stališče zahodnih držav na ženevski konferenci. Prav tako so izjave Molotova pojasnile stališče, ki ga bo na tej konferenci zavzela Sovjetska zveza«. Glede incidenta v Beringovem zalivu je Dulles obžaloval, da je do njega prišlo, dodal pa je, da ne misli, da je bil s sovjetske strani namenoma izzvan. Pripomnil je, da se bo ameriška vlada v kratkem odločila, ali bo vztrajala na svoji zahtevi za celotno povračilo škode. O morebitnih razgovorih med 7.DA in Kitajsko je Dulles novinarje opozoril, da je že izjavil, da so ZDA pripravljene razpravljati o nekaterih vprašanjih. Ni pa še prišlo do tega, da bi ZDA začele neposredna pogajanja s Pekingom, toda načelno ne izključujejo takih pogajanj. Ponovil je nato, da neposredna pogajanja a Kitajsko ne bi pomenila diplomatskega priznanja pekinške vlade, ter je omenil, da so se Američani že pogajali s Kitajsko na Koreji in v Ženevi za premirje v Indokini. Glede Indokine je Dulles izjavil, da so ZDA naklonjene svobodnim volitvam v vsem Vietnamu, če bi bilo mogoče organizirati jih. Kar se tiče Koreje, pa je izjavil, da po njegovem mnenju ne bi bilo koristno načeti na ženevski konferenci vprašanja njene* združitve. Dodal je, da ni predvideno obravnavanje vprašanj Daljnega vzhoda na tej konferenci. Vendar je mogoče, da bo Sovjetska zveza predlagala novo konferenco za azijska vprašanja. Ameriški pristanek na konferenco, katere bi se udeležila tudi pekinška vlada, pa bi bil odvisen od sestava konference. ZDA ne bi pristale na obravnavanje vprašanj, ki se tičejo »nacionalistične Kitajske« brez udeležbe Cangkajškovih predstavnikov. Na tiskovni konferenci je Dulles tudi izrekel mnenje, da je Sovjetska zveza izgubila interes, ki ga je svoj čan imela glede nemške združitve, zlasti po vključitvi Zahodne Nemčijč v NATO in ZEZ. Dulles je dodal, da ni mogoče odpraviti vzrokov svetovne napetosti brez prizadevanj za združitev Nemčije. Kar se tiče Jugoslavije, je Dulles izrazil upanje, da bo program za pomoč' tujini o- dobren v kongresu, kakor ga je predlagal predsednik. Zanikal je nato govorice, da je maršal Tito izrazil željo za obisk v ZDA še pred obiskom v Moskvi in je izjavil, da mu ni nič znanega o kaki izmenjavi misli v zvezi s takim obiskom. Dodal pa je, da bi «z naklonjenostjo proučil morebitno željo maršala Tita za obisk v VVashing-tonu«. Molotov v New Yorku obiskal Barucba NEW YORKU, 28. — Sovjetski zunanji minister Molotov je danes prišel na povratku iz San Francisca v New York. Zjutraj je obiskal sedež sovjetske delegacije v OZN, popoldne pa je obiskal ameriškega finančnika Baru-cha in ostal pri njem na večerji. V Strassbourgu se bosta sestala 4. in 5. julija tudi odbor ministrov evropskega sveta in posvetovalna skupščina tega sveta. Ce bi do stavke res prišlo, bodo vanjo vpletene številne kategorijo; poštni in telegrafski nameščenci, velik del javnih služnosti (državna in občinska uprava, mestna čistoča, bolnišnice itd.), učitelji, carinski uradniki ter uradniki pri civilnem letalstvu, pri meteorološki službi in državnem monopolu. Verjetno je, da bi se stavka razširila tudi na mestno prevozništvo ter na železniške uradnike. V privat--nem sektorju pa grozi za 12. julija stavka bančnih uradnikov. «Times» o Titovem ne&a delovanja, policijski oddelki so demonstrante razgna- i . . „ , li, a ti so se zopet zbrali in pOtOVcHljU V MOSKVO pridružili so se jim še drugi Irancoski ekstremisti. Demonstranti so razbili izložbena okna na sedežu naprednega lista »Maroc Presse«. Novi generalni rezident v Maroku Grandval je danes na nekem kosilu v Parizu sporočil, da bo odpotoval v Maroko 6, julija. Izjavil je, da bo deloval v popolnem sporazumu s pariško vlado. Ce pa bodo okoliščine nalagale takojšnje ukrepe, bo nastopil, ne da bi prej vprašal za pristanek vlade. Govoril je tudi minister za maroške in tuniške zadeve July, ki je dejal, da Francija ne bo nikoli zapustila Maroka in da bo vlada pustila generalnemu rezidentu zadostno avtonomijo za izvajanje navodil, ki jih je dobil. July je zaključil, da je potrebno opustiti sistem neposredne uprave in zaupati maroškim organizmom odgovornost za zadeve, «ki spadajo v njihovo naravno pristojnost«. Izrekel pa se je proti priznanju neodvisnosti Maroka. Velike skrbi ima vlada tudi zaradi napovedane stavke skoraj milijona državnih uslužbencev. ki bi se morala začeti 1. julija. Kakor znano, je Faure pripravil nov načrt za delno izboljšanje plač državnim uslužbencem in dane;' je določil sestanek s predstavniki treh sindikalnih organizacij. Predstavniki CGT so vabilo na razgovore zavrnili in izjavili, da so Faurovi predlogi nesprejemljivi. Predstavniki socialistčnih in katoliških sindikatov pa so vabilo na razgovor sprejeli in so se ;estali s Faurom popoldne ob 17. uri. Ze preteklo noč se je Faure razgovarjal skoraj do prvih jutranjih ur s sindikalnimi voditelji. Po današnjem razgovoru pa je bila seja vlade, na kateri je Faure poročal o razgovorih. Vlada je odobrila načrt ter poverila Faureu in Pflimlinu nalogo, da do jutri načrt v podrobnostih spopolnita zlasti glede raznih faz njegovega izvajanja. Glavni spor s sindikati je glede časa, v katerem naj se načrt izvede. Vlada bi ga želela izvesti v treh letih, sindikati pa zahtevajo, naj se čas skrajša na dve leti. LONDON, 28. — »Times« obravnava v posebnem članku beograjske razgovore treh zahodnih veleposlanikov z jugoslovanskim državnim podtajnikom Srdjanom Pričo. Članek se zaključuje z ugotovitvijo, da so razgovori pokazali, da v odnosih med Jugoslavijo in tremi zahodnimi državami ni prišlo do nobene spremembe. V zvezi z vestjo, da bo predsednik Tito vrnil obisk Bulganinu in Hruščevu, pa «Times» ugotavlja, da hoče biti Jugoslavija neodvisna, pri čemer pa priznava potrebo po sodelovanju z Zahodom. »Jugoslavija — piše list — izjavlja torej, da hoče o-stati izven blokov in se držati prav tako daleč od ruskega sistema kot od sistema NATO. Oni, ki pripravljajo obrambne načrte Zahoda, bi vsekakor želeli nekaj boljšega, toda v resnici niso mogli želeti boljše«. Kot poroča AFP, je predstavnik Foreign Officea danes zjutraj izjavil, da britanska v-Rida ni bila v naprej obveščena o Titovem sprejemu sovjetskega vabila za obisk ZSSR. Predstavnik je dodal, da je britanska vlada vedela 7.i vabilo že pred začetkom konference veleposlanikov v Beogradu. Newyorški «New York Times« pa piše v zvezi s Titovim obiskom SZ, da se «bo položaj maršala Tita z razgovori, ki jih bo imel v Moskvi, okrepil v toliko, v kolikor so beograjski razgovori z zahodnimi veleposlaniki dovolili, da je prišlo do boljšega razumevanja in do sporazuma«. List poudarja nadalje, da med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo še vedno ni rešeno vprašanje škode zaradi kominfor-movske resolucije, in piše: «Ce je Moskva upala, da bo izolirala Jugoslavijo od Zahoda s potovanjem Hruščeva, potem se zdi, da je bil ta up prazen«. BURNA DEBATAV BUNDESTAGU o zakonu za novačenje prostovoljcev Socialo! demokrati izjavljalo, da je glavna ovira za sodelovanje med vlado in opozicijo kaucler Adenauer BONN, 28. — Danes zjutraj se je začela v Bundestagu razprava o načrtu zakona za novačenje prostovoljcev v novo nemško vojsko. Socialdemokratski voditelj Ollenhauer je pozval zbornico, naj zavrne vladni načrt zakona, in je izjavil, da je treba še pred razpravo o oborožitvi, ki »jo vsiljuje vladna večina«, začeti s proučevanjem možnosti združitve Nemčije in ustvaritve sistema zaščite nemškega civilnega prebivalstva pred atomsko nevarnostjo. Kritiziral je nato vlado, da ni obveščala parlamenta o svojih načrtih za ustanovitev nemške vojske, ter je izjavil, da je načrt zakona o novačenju prostovoljcev totalitaren. Ollenhauer je tudi dejal, da so manevri NATO pokazali, da bi bilo nemško prebivalstvo v primeru vojne uničeno. Dodal je, da nemška vlada ni nič napravila za zaščito prebivalstva pred letalskimi napadi. Pripomnil je, da 6000 prostovoljcev in 12 divizij niso nobena zaščita za nemško prebivalstvo. Če bo večina odobrila načrt zakona, bo ustvarila #idealno zavezništvo med vojaki in birokracijo proti parlamentu«. «Oborožene sile je dejal Ollenhauer, morajo biti podvržene nadzorstvu parlamenta in ne parlament nadzorstvu oboroženih sil. Gre za usodo in prihodnost nemške demokracije.« Ollenhauerju je odgovoril Adenauer, ki je dejal med drugim, da so oborožene sile, na katere se načrt zakona nanaša, «potrebne za obrambo domovine«, ter je dodal, da je Sovjetska zveza na svojem področju Nemčije oborožila 150.000 Nemcev in da se mladina pripravlja ena državljansko vojno proti Zahodni Nemčiji«. Kancler je zatem dejal, da je njegova dosedanja politika bila v korist zahodne enotnosti in da je omogočila ženevsko konferenco ter pripravila Sovjete, da so ga povabili v Moskvo. Govorniki strank vladne koalicije, ki so posegli v razpravo, so v glavnem kritizirali dejstvo, da vlada ni predložila celotnih načrtov o vojaški organizaciji, preden je predlo- ta civilnega prebivalstva važ-nejša stvar s stališča varnosti kakor pa novačenje 6000 prostovoljcev. Dodal je, da bi Nemčija utegnila biti odgovorna za neuspeh politike svetovnega pomirjenja z odobritvijo zakona o prostovoljcih. Zlasti pa so poslanci večine protestirali1, ko je Erler izjavil, da je «glavna ovira za sodelovanje med vlado in o-pozicijo kancler Adenauer«. «Gradi se nemška država, je dodal Erler, ne da bi ; številu v Avstralijo. Tudi ta ladja bi po programu morala odpluti iz Trsta prej, in to že 3. julija a se bo zakasnila, ker bo iz Sajgona odpeljal« francoske čete v Francijo, poleg tega so predvideni še trije odhodi: iz Trsta bosta tako Z VČERAJŠNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Pri sedanjih otroških obolenjih ni mogoče govoriti o epidemiji! Interpelacija dr. J. Dekleve v zvezi z neupoštevanjem določb Posebnega statuta o izstavljanju slovenskih prevodov javnih listin-Predložen sklep o gradnji novega vodovoda Na včerajšnji seji tržaškega občinskega sveta je dr. Jože Dekleva postavil odborniku, ki odgovarja za ana-grafski urad, naslednje vprašanje; *Iz izjav številnih meščanov sem zvedel, da anagrafski urad načrtno zavrača izdajo slovenskega prevoda javnih dokumentov, ki ga zahtevajo Ker politična usmeritev, ki | posamezne osebe. jo je sedanje tajništvo vsililo Liberalni stranki, onemogoča učinkovito sodelovanje z vlado, ki bi se resno obvezala izvesti reforme in uresničiti ustavo, poudarja «Unita Po-polarea nujnost, da se v novo vlado ne vključi omenjena stranka ter da se vlada predstavi s takim socialnim in po- Stališče anagrafskega urada povzroča upravičene pritožbe in kritike prizadetih oseb, ker nasprotuje določbam točke 5 drugega dela posebnega statuta, ki določa, da morajo vsi javni uradi, torej tudi anagrafski urad naše občine, izdati na zahtevo posameznih oseb slovenski prevod javnih dokumentov, ki so napisani v uradnem jeziku. Kot na anagrafskem uradu j se tudi v drugih občinskih uradih, ignorirajo določbe posebnega statuta, čeprav je generalni liomisar dr. Palamara j v suo.iem pismu od 24. marca 1955 štev. 06568, ki ga je poslal državnemu pravdniku v j Trstu v zvezi z uveljavitvijo posebnega statuta na našem področju izrecno poudaril, da čeprav ni bil še izdan for-malen akt, ki uveljavlja Memorandum, je treba Memorandum vendarle v polni meri izvajati na tržaškem področju. Na osnovi lega in s tem, da se omejim le na anagrafski urad, vprašam pri stojne- DAN GRČIJE V OKVIRU TRŽAŠKEGA VELESEJMA Grčija bo okrepila vezi s Trstom in njegovim zaledjem Tiskovna konferenca veleposlanika Grčije dr, Argj/roputosa - V četrtek tiskovna konferenca o temi: wNemčija na tržaškem mednarodnem velesejmu" V okviru grškega dne na tržaškem mednarodnem velesejmu je včeraj zvečer ob 18.30 priredil na terasi ((Palače narodov« veleposlanik Grčije v Rimu Argyropulos sprejem, na katerem so bili prisotni dr. Gunalachi predsednik grške trgovinske zbornice za Trst, Trakakis, predsednik grškega združenja v Trstu, generalni konzul dr. Giovanni Tsaoussis, ostali predstavniki konzularnega zbora in med njimi jugoslovanski generalni konzul v Trstu Mitja Vošnjak, gospodarski predstavnik FLRJ ing. Feliks Vrbanac, gospodarski predstavnik Avstrije grof Pace in drugi, vladni generalni komisar dr, Palamara, številni IZPRED-POROTNEGA PRIZIVNEGA SODIŠČA LedrlnAuspel priziv treh mladih roparjev Obsojeni so bili pred časom zaradi ropa in nemoralnih dejanj s slaboumno žensko Avgusta lani je 37-letna sec zapora. Ce zaporno dobo Carmen Della Pietra iz Ul. Caccia prijavila policijskim organom, da so jo trije mladeniči, ko je šla z njimi na neki travnik, kratko in malo oropali. Policijskim agentom ni bilo težko odkriti mladeniče, 19-letnega Dana Hrovatina z Lonjerske ceste, 25-letnega Renata Passutta od Sv. M. M. Sp. in 22-letnega Luciana Brumata tudi od Sv. M. M. Sp. Vsi trije so dejanje ve( ali manj priznali in marca letos so se morali zagovarjati pred porotnim sodiščem, kjer sta bila Hrovatin in Passutto obsojena na 1 leto, 10 mesecev in 20 dni zapora ter na 20.445 lir globe, njun prijatelj Bru-mat pa na 1 leto in 8 mesecev zapora in na 17.778 lir globe. Vsi .trije so bili namreč spoznani za krive roparskega napada in nemoralnih dejanj na javnem prostoru, medtem ko sta bila nadalje prva dva obtožena tatvine 0-ziroma posesti ukradenega blaga. Della Pietro, ki je bila tudi obtožena nemoralnih dejanj, niso niti obsodili in niti oprostili: sodišče jo je namreč spoznalo za slaboumno, zaradi česar je sklenilo poslati jo za 2 leti v umobolnico. Z obsodbo seveda s« obsojenci niso zadovoljili in so takoj vložili priziv. Pritožbo Della Pietre, je sodišče zavrnilo, medtem ko je vsem 0-stalim znižalo kazen le za nekaj mesecev, kar pomeni, da bosta morala Hrovatin in Passutto presedeti vsega skupaj 1 leto, 2 meseca in 25 dni zapora ter plačati 14.000 lir glo-b«, Brumat pa 1 leto in 1 me- štejemo od dneva aretacije, to je avgusta lani, bodo vsi čez nekaj mesecev že na prostem. Z motorjem ob jeep in z RK v bolnišnico V trenutku ko je 35-letni Guerrino V.ecchiet iz Ul. Ko-štalunga hotel prehiteti s' svojim motorjem, v Ul. Bat-tisti neki jeep, ki ga je šofiral 42-letni Ottilio Ferluga iz Ul. Moreri, je s krmilom u-daril ob levi vogal jeepa t.r se zvrnil na tla. Takoj nato so ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga zato, ker ima globoko rano na kolenu, odsekan zadnji členek sredinca desne roke in druge praske pridržali s prognozo okrevanja v 10 ali 25 dneh na I. kirurškem oddelku. Zensko je podrl S prognozo okrevanja v 10 ali 3U dneh so včeraj popoldne sprejeli na ortopedskem oddelku 86-letno Angelo Smerdu vd. Fukassi iz Ul. Gueraz-zi, kateri so zdravniki ugotovili hude udarce na kolku in kolenu z verjetno kostno poškodbo. Zenska je povedala, da jo je v trenutku ko je hotela prekoračiti cesto v višini križišča Ul. Bazzoni z Ul. Navali podrl neki skuterist, katerega pa pozna le na videz. Kasneje je policija identificirala skuteri-sta v osebi Oskarja Pedeanija zi Ul. Guerazzi. predstavniki grških družb in druge osebnosti. Po ogledu velesejma je grški konzul na sprejemu v okviru krajšega sestanka z novinarji odgovoril na nekaj vprašanj. Konzul dr. Tsaoussis je tako dejal; »Tržaški mednarodni velesejem dostojno odraža tradicionalne trgovinske vezi Trsta in bi bilo zato ugodno, da bi vse dežele, ki sodelujejo v tržaškem prometu, aktivnejše sodelovale na tem velesejmu. Kar se tiče grške udeležbe bi hotel podčrtati, da jtna naše sodelovanje letos žal predvsem simboličen značaj, ker je bila naša vlada pri-sUjena zaradi znanih prirod-nih nesreč, misliti predvsem, kako bo popravila težke rune prizadejane celotnemu organizmu Grčije in prav v času, ko se je pripravljal tržaški velesejem, ni mogla normalno reševati gospodarskih vprašanj. Na vprašanje o bodoči grški udeležbi pa je generalni konzul odgovoril, da bo napravil vse. kar je v njegovi moči, da bo Grčija prihodnje leto razstavila vse svoje proizvode in tako okrepila ne samo trgovinske zveze s Trstom temveč predvsem s celotnim tržaškim zaledjem«. «Mi smo prepričani«, je nadaljeval generalni konzul, «da vsak velesejem okrepi trgovinske vezi ne samo z mestom, kjer je prirejen, temveč predvsem s celotnim zaledjem. To dejstvo je toliko pomembnejše v Trstu, kjer obstajajo stoletne vezi med Grčijo in Trstom in kjer so Grki imeli in imajo vedno veliko vlogo«. Na vprašnje o konferenci o tržaškem pristanišču je grški konzul odgovoril sledeče: «Vse, kar bo koristilo okrepitvi trgovinske zamenjave med tržaškim pristaniščem in med Grčijo, bo pozdravljeno z 0-kritosrčno simpatijo z grške strani«. Danes bo v okviru velesejma sestanek združenja trgovcev s steklenino in keramiko. na katerem bodo prisotni poleg trgovcev Julijske Benečije tudi trgovci Lazia in Lombardije. Sestanek bo ob 10. uri na sedežu združenja trgovcev, ob 12. uri pa si bodo predstavniki omenjenih kategorij ogledali velesejem. V četrtek bo prispel v Trst trgovinski ataše generalnega konzulata Nemčije dr. Matzke, ki bo imel 1. julija ob 10-30 skupno z nemškim predstavnikom na velesejmu direktorjem AUMA dr. Franzem H. Reimboldom tiskovno konferenco, kjer bo razpravljal o temi «Nemčija na tržaškem mednarodnem velesejmu«. V četrtek ob 19. uri bo libanonski predstavnik na velesejmu Hassan Seifeddin priredil v imenu svoje dežele sprejem na terasi Palače narodov, kjer bodo prisotni predstavniki oblasti in tiska. Izžrebanje nagrad Včeraj so bile izžrebane na velesejmu sledeče nagrade: 1. pletilni stroj Ntsri «Mano-fix« je dobila z vstopnico št. 039728 Caierina Coxe iz Ul. Mazzini 3; 2. fotografski »parat ((Rondi-ne» ,ie debil z vs.opnico štev. 038455 Aimando Plccini iz Ul. del Prato; 3. 12 gramofonskih plošč ((Siemensi) je dobila Fa-oualina Ki-volo s Čampi Elisi 55. Podlegel poškodbam Včeraj ob 23. uri je v bolnišnici. kamor so ga sprejeli 25. t- m., podlegel hudim notranjim poikodbam 45-letni Franc Kolenc iz Campor, ki je med delom na parniku «Beechwood» padel s precejšnje višine. IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Obsojen krivec prometne nezgode 48-letni Giovanni Piccioni iz Ul. F. Severo 113, ki je precej znan tudi kot tihotapec se je septembra lani pregrešil predvsem zaradi prehitre vožnje z avtom in neupoštevanja cestnih predpisov in ie moral sedaj iz koronejskih zaporov, kjer mora prestajati neko kazen, priti na zatožno klop. kjer se je moral zagovarjati zaradi povzročitve hudih telesnih poškodb 32-letnemu Ga-vinu Dauu iz Ul. Baiamonti 2. Piccioni se je namreč v družbi svojih prijateljev vozil z avtom, ki si ga je izposodil od Giovannija Levigarija iz Ul. Torrebianca, po Ul. Broleto in je iznenada zavil v Ul. D’A1-viano in to z odprtimi lučmi. Zaradi hitrosti je avto zašel na levo stran ceste in podrl na tla Daua, ki je s kolesom privozil z nasprotne strani. Ko je prišla prometna policija na mesto sta bili obe vozili že premaknjeni in izvedelo se je, da je Piccioni z nogami spravil črepinje razbitih šip na desno stran ceste, pri čemer je hotel seveda vreči vso krivdo na kolesarja. To pa se mu ni posrečilo, ker so nesrečo videli tudi nekateri policijski agenti. S svojim vedenjem pa je dokazal, da je krivda na njegovi strani, zaradi česar ga je sodnik obsodil na 6 fesecev zapora in na povračilo škode oškodovanemu Dauu Višino odškodnine bo določilo civilno sodišče. Istočasno bo moral Piciconi plačati vse sodne stroške kakor tudi stroške, ki jih je imel Dau, ker se je prijavil kot zasebna stranka Sodnik je nadalje odredil zaplembo avta, s katerim je Piccioni trčil v kolesarja. Sodnik: Edel, zapisn.: Vira-ni, obramba: odv. Kezich, zaseb. stranka: odv. Padovani. ga odbornika: 1. če mu je znano, da uradniki anagrafskega urada zavračajo izdajanje prepisa javnih dokumentov v slovenščini kljub izrecni zahtevi inte-resiranih oseb, navajajoč r-ro1'. da do sedaj niso še dobili navodil v tem pogledu: 2. če ne smatra za potrebni) izdali navodila, da bodo v uradih, ki so njemu podrejeni, uveljavili določbe posebnega statuta. Hkrati pa bi rad vedel, če so med uradniki anagrafskega urada osebe, ki lahko govorijo s Slovenci v njihovem materinem jeziku, kot to določa točka 5 prvega dela posebnega statuta. Zahtevam tudi pismeni odgovoru. Odbornik prof. Venier je odgovoril, da se bo zanimal za stvar. Hkrati pa je dodal, da mu ni znano, da bi kdo vložil prošnjo za izstavitev slovenskega prepisa javnih dokumentov. Pr. Dekleva mu je pojasnil, da rje gre tu za pismene prošnji:, ampak za ustne zahteve na mestu, kjer uradniki anagrafskega urada izdajajo zahtevane javne listine Med sejo je odbornik za zdravstvo ih higieno dr. Zac-chi dal nekaj zanimivih podatkov v zvezi z otroško boleznijo, ki se je pojavila na našem področju v zadnjih dveh mesečih. Dr. Zacchi je dejal, da je bil včeraj v Trstu generalni inšpektor za zdravstvo in higieno in da je bilo to vprašanje z njim temeljito proučeno v vseh podrobnostih. Od konca aprila do sedaj so ugotovili 23 primerov obolenja živčnega značaja. Obolenja so razvrstili v dve različni skupini in sicer: v prvi 'skupini je ugotovljenih 7 primerov otroške paralize (poliomelite), v drugi skupini pa so obolenja različnega značaja, ki niso še točno ugotovljene. Dr. Zacchi je zagotovil, da ni moč govoriti o epidemiji. Preseneča pa dejstvo, da je okrog 22 odstotkov obolelih otrok umrlo. Dejal je, da je zelo težko ugotoviti virus. Poleg tega je tudi zagotovil, da ni moč govoriti o nalezljivosti bolezni v osebnem stiku med osebami, t.j. med otroci. Zdravstvena oblast je ukrenila vse potrebno, da so bili prizadeti otroci takoj sprejeti v otroško bolnišnico «Burlo Garofalo« kjer imajo poseben oddelek in kjer jim nudijo vso zdravstveno pomoč. V začetku seje so bila postavljena nekatera vprašanja navadnega upravnega značaja. Nato so odborniki predložili v potrditev in odobritev nekaj sklepov, ki so bili sprejeti. Ob koncu seje pa je odbornik Carra, ki odgovarja za občinska industrijska podjetja, poročal o sklepu za sprejem načrta za gradnjo novega mestnega vodovoda, za katerega bodo črpali vodo v Furlaniji. Jutri ob 18. uri bo redna seja občinskega sveta. odplula parnika »Toscana« in •Toscanelli* in tretji parnik, katerega bodo še določili, ki bodo odpeljali več kot 1000 Tržačanov. S temi predvidenimi odhodi bo iz Trsta odšlo ponovno 2.900 Tržačanov, po veliki večini mladih sposobnih ljudi, kvalificiranih delavcev. Do sedaj se je v Avstralijo izselilo 4178 Tržačanov, 2800 jih je odšlo že lansko leto, 1378 pa v prvih petih mesecih tega leta. Skupno število vseh izseljencev iz Trsta bo tako ob koncu julija preseglo 7000 oseb. Zanimivo je, da se v Trstu rodi znatno manj otrok kot ljudi umre ter da zaradi tega vsaj teoretično prebivalstvo upada. Poleg tega imamo opravka z izredno močnim izseljevanjem, katerega številčno jasno izražajo zgoraj objavljeni podatki. Mnogo Tržačanov pa se izseljuje ne samo v Avstralijo, temveč tudi v druge evropske države, da že ne govorimo o onih, ki odhajajo iz Trsta v druge pokrajine po Italiji. Istočasno pa govore statistični podatki, da se skupno število tržaškega prebivalstva ne znižuje, temveč obratno, da raste, ter da je v zadnjih mesecih prvič preseglo število 300.000 ljudi. Ta dejstva jasno govore, da gre za obširno priseljevalno akcijo, ki naj spremeni demografsko podobo tržaškega mesta in okoliških vasi. Značilno je tudi, da oblasti do sedaj niso podvzele nikakega ukrepa za omejitev izseljevanja, da pa nudijo vse možne ugodnosti priseljencem iz drugih pokrajin in ezulom. GROBOVI V IZSELJENSTVU Iz Sao Paola v Brazillli je dospela vest, da je 28. maja t 1. tam preminil slovenski roiak Franjo Paternost, ki ima sorodnike razen v Danah, v Ložu, Starem trgu ori Rakeku in Gorici tudi v Trstu. Opozorilo šoferjem! Ze več mesecev so agenti cestne policije opozarjali one šoferje katerih avtomobili niso imeli predpisane luči na kršitev člena 59 prometnega zakona, ki predvideva, da morajo biti luči;na fft-ednjem delu vozila bele barve, na zadnjem pa rdeče. Poveljstvo cestne policije je sedaj sklenilo ostreje nastopati zaradi česar pozivamo lastnike avtov in drugih vozil, da uredijo luči kot je predpisano. Vozila morajo imeti samo tiste svetlobne naprave, ki jih navaja že omenjeni člen. Vsaka luč odveč ali pa druge barve je v nasprotju s predpisi, ki predvidevajo za kršilce od 20 do 40.000 lir globe. Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Jakoba Perhauca, darujeta Tone Spinčič in Ivo Dolgan 3.000 lir za Dijaško Matico. on ncerai do danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 28. junija 1955 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo je 5 oseb, poroke pa so bile 4. POROČILI SO SE: mehanik Mario Valenti in šivilja Delia Candotti. podčastnik Giovanni Racchi in gospodinja Maria Bia-gi, uradnik Marino pillepich in uradnica Maria Migliorini, delavec Silvio Zerni in šivilja Giu-seppina Crevatin. UMRLI SO: 73-letni Silvino Leoni, 68-letni Giuseppe Bura-nello, 67-letni Bartolomeo Sici-gnano, 1-letna Gabrielu Vidonis, 92-letna Clara Muellner vd. Lo-renzetii. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 26.4, naj-nižia 20.3, ob 17. uri 25.2, zračni tlak 1011.6 stanoviten, veter 7 km severozahodnik, vlaga 74 odstotkov, nebo oblačno, morje skoraj mirno., temperatura morja 23.9. LEKARNE ODPRTE ZA PRAZNIK INAM Al Cammello, Drevored XX. septembra 4: Crevato, Ul. Roma 15; Gmeiner, Ul. Giulia 14: Ali a Maddalena, Ul. del- 1’lstria 43; Serravallo, Ul. Ca-vana I; Zanetti, Testa d’oro, Ul. Mazzini 43. TRAGIČNA PROMETNA NESREČA TRŽAČANA V TRZlCU Pri trčenju v tovornik si je prebil lobanjo Nesrečni mladenič je po prevozu iz Tržiča kmalu podlegel v tržaški bolnišnici Včeraj zjutraj so pripeljali iz Tržiča z rešilnim avtom tamkajšnjega odseka Rdečega kriza 17-letnega Dsria Hare-ya z Vrdelce Skoljeta, katerega so takoj sprejeli zaradi hudega udarca na glavi na II. kirurškem oddelku, kjer so si zdravniki zaradi mladeničevega stanja pridržali prognozo. Zdravniki se niso zmotili, kajti ob 9.30 je nesrečni Harey podlegel poškodbam. Njegova mati, ki ga je spremila iz tržiške bolnišnice, kjer so ga predvčerajšnjim popoldne sprejeli, je izjavila, da se je mladi Dario med vožnjo s kolesom po neki tržiški ulici verjetno zaletel v tovornik in nato odletel na tla, kjer je z glavo udaril ob trdi tlak. Z drevesa je padel Medtem ko je 13-letni Ri-. hard Cesar iz Ul. dei Moreri 191 včeraj popoldne opazoval z nekega drevesa poskusne dirke avtomobilistov, ki bodo danes nastopili na dirki Trst-Opčine, se je zlomila veja in Cesar je zletel s 6 metrov višine na tla, kjer je obležal. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga zaradi raznih poškodb pridržali na opazovalnem oddelku. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje Velika uprizoritev na prostem na stadionu »Prvi maju, Vrdelska cesta 7 CARLO GOLDONI PRIMORSKE ZDRAHE*1 («LE BAHUFFE CHIOZZOTTEn) Ponašil dr. MIRKO RUPEL Režija: JOŽE BABIČ in MODEST SANCIN Glasbena priredba: o. KJUDER. Ples: O. GORJUP. Scena: JOŽE CESAR in inž. arh. VIKTOR MOLKA J) .. .............. Goldoni - Rupel: Primorske zdrahe (prizor iz uvelike draken) Godi se v primorski vasi v starih časih. PREMIERA v SOBOTO 2. julija, nato v nedeljo 3. julija, v torek 5. julija in v sredo 6. julija• Naslednje predstave ■bodo najavljene po dnevnem časopisju in radiu. Pričetek ob 21. uri — konec do 23 30 ure. Pri veliki uprizoritvi na prostem sodelujeta folklorna skupina iz Brega in tamburaški zbor iz Skorklje. Prodaja vstojnic od 30. junija dalje vsak dan od 11. do 13. in od 17. do 19. ure v Ul. Roma 15 II. ter eno uro pred pričetkom vsake predstave pri blagajni na stadionu. PROSV. DRUŠTVO «VISAYA» KONKONEL priredi v nedeljo 3. julija na prostem proslava stoje minite Sodelujejo številni pevski zbori Po končanem kulturnem sporedu bo PLES PREDEN GRESTE na DOPUST se naročite na «PRIMORSKI DNEVNIK« Pošljemo vam ga v katerikoli kraj. I3-dnevna naročnina ^00 lir Telelonirajte na št 37338 Izšli so „B O R I" štev. 2 revija za književnost in kulturo. Dobite jo v slovenskih knjigarnah v TRSTU, v GORICI, na OPČINAH in v SESLJANU. Stane 100 lir. KADARKOLI se vam zdi in ne samo v začetku meseca se lahko naročite na (PRIMORSKI DNEVNIK* Dovolj, da telefonirate na št. 37338, ali da izročite vas naslov našemu raznašalcu. Prosvetno društvo v Križu priredi danes 29. t. m. Ota 20 uri plesno zabavo. Igra društveni orkester. Slike družabnega večera, ki ie bil 19. t. m. ob desetletnici ZTT in ((Primorskega dnevnika« v Ulici Montecchi 6, sl lahko ogledate In naročite v našem uredništvu vsak dan od 9. do 20. ure. ' Razna obvestila Lv>kežičeva grafična mapa je na razpolago interesentom pri Slovenski prosvetni zvezi v Ul. Roma 15-11. Rossetti. 13.00 «Da te sp«t najdem«, 8. Crosby, C. Dauthing. Excel«ior. 15.00: «Grofica Casti-flioneo, Y. De Carlo, G. Mar-shal. Feoice. 15.00 :«Bobnl na Tahitiju«, D. O' Keefe, P. Medina. Nazionale. 15.00: «Operacija Mitra«, S. Barclay, M. Berti. Fllodrammatlco. 16.00: «Sabaka», B. Karloff, L. Havvard. Supercinema. 15.00: »Izprijenci«, R. Basehart. Mladini izpod 16 let prepovedano. Arcobaleno. 15.00: «Amerikanecs, G. Ford, U. Thiess, Astra Rojan. 14.30: «Divji nokturno«, B. Stanwyck. Capttol. 15.30: «Tcije teksaški dečki«, M, Gaynor, K, Bras-selle Cristallo. 16.00: «Eno uro pred zoro«, V. Lake. Grattacielo. 15.30; »Velika komora«. Alabarda. 15.00: ((Junaki«, Van Joh,nson, W, Pidgeon. Aurora. 15.30: «Maharajahova jet-nica«, K. Soderbaum. Armonia. 16.00: »Sužnji sovraštva«, J. Negrete. Ariston. .16.00: «Romeo in Julija«, L. Harvey. Garibaldi. 14.00: »Maščevana«, M. Vitale, A. Fernese. Ideale. 15.00: »Samomorilno poslanstvo«,. T. Curtis. Impero. 16.00: «Casta Diva», A Lualdt. Itaua. 15.00: «Kruh, ljubezen in ljubosumnost«, u. LuUobrigida, V. De Sica. S, l(i.00: «PosLr/el<» ’53», Kino ob morju. 15.00: »Karavana LBna 'Parka*', A. Moderno, lb.00: «Federalni agent X 3«, V. Mature. Savooa. 15.00: «Cesta», A. Quinn. Viale. 14.30: ((Neapelj je vedno Neapelji) Lea Padovani. Vittorio Venelo. 15.30: ((Raziskovalci neskončnosti«. W, Lun-digan. Azzurro. 14.00: »Štiri v medicini«, D. Bogarde. Belvedere. 16.U0: ((Narednik Bum». Marconi, 15,00: »Cesta«, A. Qunui. Massimo. 15.00: ((Streljanje ob zori«, R. Calhoun. Mladoletnim prepovedano. Novo cine. 14.30: «Na krilih sanj«, P. Miusel. Odeon. 15.00: »Bela kobila«, G. Cervi. Radio. 15.30: ((Napolitanski pa- berki«, S. Loren. Venezia. 15.30: «Prelaz trdnjave Osage«, R. Cameron. Skedenj. 1K.00: »Povratek don Ca-milla«, Fernandel Kino na Opčinah.' 15.00: «Bela Indijanka«, G. Madison, F. Lo-vejov. POLETNI KINO Arena dei fiorf. 20.30: «Bela fu-rija», E. Parker. Ariston. 20.30: «Remeo in ju- lija«, L. Harvey Grad Sv. Jusia. 21.00: «Johnny Guitar«, J. Crawford Paradiso. 20 30: ((Vesela vdova«, L Turner. Ponziana. 20.30: «Slrota brez nasmeha«. Rojan. 20.45: «Divji ples«, G. Cooper. Garibaldi. 20.15: ((Maščevana« M Vitale. Secolo. 20.30: »Usmiljenje za tistega, ki pade«. F-duru; IS.30 Z začarane polic«; 18.40 Glasbeno potovamje; 19.15 Dvorakovi Slovanski plesi; 20.DO Šport: 20.05 Brahmsovi intermez-zi; 20.30 Iz operetnega sveta: 21.00 Demokratični in totalitarni socializem, predavanje; 21.15 Foerster: Gorenjski slavček, opera v 3 dejanjih; 22.35 Večerni pies; 23.30 Glasba za lahko noc. T it is * .. 11.30 Debussy: Kvartet v V.- molu op. 10 št. 1; 13.25 Melodije preteklih dni; 14.30 Pesmi s III; festivala napolitanskih pesmi: 13.30 Igra violinist Arthur Gru-mieux: 16.15 Utrinki iz franco- ske glasbe; 17.15 E. Labiche-E. Martins: ((Potovanje gospoda Par-richena«; 21.05 Vincenzo Bellini: »Norma«, opera. K O H K K Slovenska poročila: 6.30, 7.45, 13.30, 14 30, 19.30 in 23.30 Hrvaška poročila: vsak dan ob 20.20. Italijanska poročila: 6.15. 12.30, 19.00 in 23.00. 6.40 Jutranja glasba; 7.00 Koledar - vremenska napoved - napoved časa; 7.05 Glasba za dobro jutro: 7.25 ((Zaljubljenci v parku« - poje Lady Patacheu t orkestrom Lee Clarens; 7.30 Za naše žene; 14.00 Od melodije do melodije, vmes ob 14.10 Glasbena kronika; 14.45 Koncert Koncert pionirskega zbora gifn-nazije v Idriji p. v. Mitje Žnidaršiča: 18.15 Od opere do opere; 19.15 Šport; 19.20 Poje NilU Pizzi; 20.00 Igra orkester Hel- mut Zacharias; 20.40 »Oj Mosta-re...» - narodne pesmi izvajajo solisti in ansambli radia Beograd; 21.00 Kulturni pregled; 21.10 Koncert tenorista Poldeta Polenca - pri klavirju Marica Vogelnik; 21.30 Iz dobrih knjig! 22.00 «Jazz — včeraj, danes, jutri« (glasbena oddaja s komentarjem) I. oddaja; 22.30 Plesna glasba. « I. O V U N I .1 A 327,1 111. 202.1 III, 212.4 m Poročila ob 5.00, 6.00. 7.00. 12.30, 15.00. 17.00 m 22.011 12.00 Nikolaj Rakov: Koncert za violino in orkester; 13.00 Kmetijski nasveti; 13.10 5 glasbo v dobro voljo; 14.30 Za' gospodinje; 14.40 20 minut solističnih skladb; 15.15 Želeli ste — poslušajte!; 16.00 Utrinki iz literature - G. Maupassant: Vrnitev: 16.20 Ludwig van Beethoven: Sedma simfonija: 18.00 Družin- ski pogovori; 18.10 Pesmi in plesi jugoslovanskih. naTodov; 19.00 Zabavna glasba: 20.00 G. Gersh-win: Porgy in Bess, opera v 3 dejanjih. TKI EVIZI.IA 17.30 Za otroke: Pravljica v 3 dej. «Tri Pallinove hčerke'>; 20.50 Večerno kramljanje o letovišču. SREDA, 29. Junija 1933 ’iit»r rosriAJA a 8.00 Jutranja glasba; 8.30 Slovenski motivi; 9.00 Izbrana glasba za godbo; 9.30 Mozart: Kvintet v g-molu; 10.00 Pot k uspehu je vedno odprta, predavanje; 10.15 Beethoven: Prometej; 11.20 Concerto grosso (Vivaldi); 12.00 Nekaj o plimi in oseki, predavanje; 12.15 Iz opernega sveta; 12.45 Parada lahkih orkestrov; 13.30 Glasba po željah; 15.00 Promenadni koncert; 15.30 Slavni pevci; 16.00 Oddaja za najmlajše: Mala morska dekilica; 17.00 Slovenski moški zbori; 17,20 Plesna čajanka; 18.00 Gershwin; Koncert za klavir in orkester v TRSI Ul. sv Fran. čiška 20/111 tel. J7-338 sprejema In. serate. male oglase?, osmrtnice m urugo od 8 do 12.30 in od 15. do 1 lil. ure. ZOBOZDRAVN1SKI AMBULATORIJ Dr. A. M. Sancin zobozdravnik-kirurg Ustne in zobne bolezni, zobne proteze. Sprejema od 10. do 12. in od 15. do 19. ure. Ulica Torrebianca 43-11. (vogal z Ul. Carducci) tel. 37-118 ADRIA EXPRESS TRST - Ulica Cicerone i tel. 29-243 ---------o---- POC1TNI C E OB MORJU, V HRIBIH, OB JEZERIH Predstavništvo za zdravilišča RADENSKA SLATINA in DOBRNA Penzion 1700 lir (v ceni je vključen zdravniški pregled in kopeli) Preskrba trgovskih, navadnih, turističnih in tranzitnih vizumov za JUGOSLAVIJO Prodaja voznih listkov za avtobuse iz TRSTA za: LAGO Dl CAVAZZO - nedeljski odhodi ob 7.30 uri GRADO - dnevni odhodi ob D 30 uri MILANO - dnevni odhodi ob 21. uri GENOVA - trikrat na teden ob 21. uri COMO - CHIASSO štirikrat na teden, odhod ob 21. uri UDINE - dnevni odhodi ob 6.30, 7.30, 8.30 uri BELLUNO - dnevni odhodi ob 6.30 uri TREVISO - dnevni odhodi ob 8.30 uri BOLEHATE P I ) T E na jetrih, na žolču, na ledvicah, na ženskih motnjah, na izčrpanosti?? RADENSKO NARAVNO MI N ISKALNO VODO DELAVNICA MEHANIČNIH IZDELKOV A. Fabiani TRST — UL. COH1I t — TEU 361-41 specializirana za izdelavo motorjev Diesel, opreme * podjetjih, revizije, mehanične izdelke, obdelavo kovin, avtogeno in električno varjenje. Popravila na krovu: motorjev Diesel, parnih strojev in kotlov ter vseh pomožnih naprav pri pogonskih strojih\ ln napravah na krovu. AGRARNO MOČNA SIRIJA SE HOČE POSTAVITI NA NOGEil TRST KOT STIČNA TOČKA in anahronistični partizani miril med Srednjo Evropo in Bližnjim vzhodom L rT"* v v 1 • 1 • V« 1 • • __• _ _! J Ml« A AVVAiVM T T ss. Tako imenovani partizani miru se še vedno sestajajo od Časa do c asa na svojih, kongresih, ki jih označujejo za kongrese miru. Ti kongresi se imenujejo tudi svetovne skupščine miru. Kakšne cilje zasledujejo ti kongresi in kakšno vlogo morejo odigrati danes, ko je borba za mir zavzela obseg in značaj miroljubnega sodelovanja med vsemi državami na svetu, ne glede ?ia njihovo notranjo družbeno ureditev? Mimo spoštovanja, ki ga ne moremo odrekati posameznim udeležencem teh kongresov, smo mnenja, da njihovo periodično sestajanje predstavlja preživeli ostanek stare politične koncepcije, ki deli svet v dva nasproti si stoječa in nepomirljiva politična in ideološka bloka. Hkrati so partizani miru nastali in se nato periodično sestajali zato, da bi v svetovnem merilu podprli • «miroljubna» prizadevanja države, ki se je smatrala ta vodilno silo vsakršne miroljubne in socialistične politike. V ta namen so organizirali zbiranje podpisov na pozive teh kongresov, ki so ustrezali takratnim potrebam sovjetske zunanje politike. Tako smo imeli na eni strani tako imenovani «tabor miru)), na drugi strani pa tako imenovani <(tabor vojnih hujskačev)). ki je imel svojo vodilno državo v ZDA. kakor je imel prvi svojo vodilno državo v Sovjetski zvezi. V taki politični in ideološki koncepciji je bilo povsem nesmiselno pričakovati, da bi med državami moglo nastopiti razdobje miroljubnega sožitja in sodelovanja, ker je taka koncepcija nujn0 vodila do vedno večje mednarodjie napetosti, ko se je hladna vojna med o-bema taboroma spremenila celo v pravo vojno. Sovjetski vod itel j i so končno sprevideli, da jih je ta koncepcija privedla v popolno izolacijo od ostalega sveta, in so se zato odlo cili za drugačno politiko Ta nova sovjetska politika nače• ra.zdnbi<’ * medna, rodnih odnosajih, ker zapušča politiko zaostrevanja nasprotij in proglasa privrženost načelom nacionalne neodvisnosti nevmešavanja v notranje zadeve posameznih držav in nujnosti miroljubnega sodelo vanja med državami z različnim družbenim sistemom. Cim je Sovjetska zveza ubrala to novo pot. je mednarodna napetost začela koj popuščati danes je v svetu mnogo več optimizma in zaupanja v o-hranitev in utrditev miru kakor ga je bilo nekoč. fn to je povsem razumljivo. Cim Sovjetska zveza pristane na objektivno resnico, da stvar obrambe miru ni in ne more biti izključno le stva nje same, držav ljudske de-mokracije in tako imenovanih partizanov miru, ampak da je stvar vseh miroljubnih sil po vsem svetu, se tudi vprašanje obrambe in utrjevanja miru postavlja na Cisto drugačen način. Po taki koncepciji ne more več ustrezati pozivanje ljudi na podpisovanje raznih «miroljubnih» apelov, ampak je nujno potrebno iskreno in lojalno sodelovanje z vsemi ki so pripravljeni boriti „e 2„ konkretne miroljubne cilje ’ mejah svoje lastne državne skupnosti. Borba za mir in miroljubno sodelovanje med narodi ima nedvomno mednarodni pomen in značaj, ne mo-re pa imeti enotne mednarodne organizacijske oblike, če nočemo, da se nujno spremeni v orodje zunanjepolitičnih ciljev neke določene države. V takem primeru pa se borba za mir spremeni v orodje za večanje in zaostrevanje mednarodne napetosti in celo v odkrito orodje, vojaškega pritiska na nasprotnika. Tako smo bili priča značilni okoliščini, da se je aktivnost partizanov miru in njihovih kongresov povečala in stopnjevala vprav v razdobju, ko je iz hladne vojne nastal poiar na Koreji. Spričo novega mednarodnega položaja predstavljajo tako imenovani partizani miru in njihovi kongresi očiten a-n ahronizem, ker spadajo v razdobje prevladujoče hladne vojne, ki je še za nami. Vztrajanje na takih zastarelih oblikah borbe za mir more imeti danes le nasproten učinek: namesto da bi sprostilo vse objektivno miroljubne sile v svetu, prispeva le k temu, (la se vzdržuje razcepijenost med temi silami, in to na liniji tiste koncepcije, ki je delila svet v dva sovražna politična in ideološka bloka in ki je. vztrajala na trditvi, da je i-skren pristaš miru samo tisti, ki sp s podpisom pridruži po definiciji miroljubnemu taboru C e je tako imenovanim partizanom miru resnično do o-brambe in utrditve miru v svetu, potem naj se ne izlo- čujejo —- s posebno #miroljubno» legitimacijo — od o-stalih svojih rojakov, ampak naj v svoji lastni državni in narodni skupnosti navežejo stike in naj sodelujejo na e-nakopravni osnovi v vsemi tistimi miroljubnimi silami, ki jih je, na srečo, mnogo, mnogo več. kakor legitimiranih in izoliranih iipartizanov mirti’). Po dosedanji poti danei ne gre več■ Tako imenovani partizani miru bi si morali biti danes pač na jasnem, da se z mirovnimi kongresi ne da ohraniti in utrditi miru v svetu. Mir v svetu bomo ohranili in utrdili le, če bomo utrjevali in krepili miroljubne in napredne sile v svoji lastni državni in narodni skupnosti in tako dosegli, da bo tudi ttnaša« država vodila napredno in miroljubno politiko doma in v svetu. Kakor vse dobre in pozitivne stvari. 1> l>OV«OI> . ° letečih krožnikih je bilo no. kot pač vedno ze toliko pisanega, da je pred vojaške namene, dobrim letom leteči krožnik * * * postal ze prava množična manija. Ameriški časopis «Look» pa je pred kratkim objavil slike prvega letečega krožni-Ka ki so ga pred dvemi leti izdelali v Kanadi. Načrt za leteči krožnik je izdelal znani angleški inženir Thomas Turner. Prototip tega letala so zaceli graditi v Kanadi že pred leti, vendar so delo prekinili, ker ni kanadska vlada hotela odobriti velikanske vsote 30 milijard frankov, k: je bila potrebna za gradnjo prototipa. Francoski časopis «Radar» pa je pred dnevi objavil vest, da z gradnio letečega krožnika nadaljujejo. Princip pogonske sile pri prvem letečem krožniku je enostaven. Vsesani zrak se zgo-sčuje v prostoru za izgorevanje, kjer pride do izgorevanja pogonskega goriva. S tem izgorevanjem se ustvarjajo plini, ki z velikansko brzino u-hajajo skozi več cevi, ki se končujejo ob robu krožnika. Konci cevi so premični, tako da se s tem lahko doseže različna premikanja letečega Krožnika, v vseh smereh, ka-,5 iSe želi: nav/gor. navzdol. naprej in nazaj. Glavna prednost letečega krožnika Pred klasičnimi letali je v njegovi mnogo večji brzini, ki je baje mnogokrat večja' od brzine zvoka. Druga prednost je v tem, da se ((leteči krožnik« lahko premika v vseh smereh tudi navpično. Načrt kanadskega letečega krožnika Predvideva, da bo ta krožnik krožnik lovec, torej še ved najprej Kot uradno poročajo v Bonnu, _ so bili skupni stroški Nemčije v drugi sVetovni Vojni okoli 100 milijard dolarjev. Neki vladni predstavnik je izjavil, da so bile čiste finančne izgube Nemčije v času druge svetovne vojne od 95 do 115 milijard dolarjev. Ta račun je izdelala zahodnonem-ska vlada, da bi predložila parlamentu zakon, s katerim naj bi se uredile finančne izgube iz druge svetovne vojne. S tem zakonom se med drugim morajo urediti tudi Hitlerjeva Vojna posojila, kompenzacija za škodo ki sc jo utrpele zasebne ustanove, nadalje za pokojnine, invalidnine in ostalo. V tem obračunu pa niso predvideni, povojni okupacijski stroški. • * • Sledeča vest prav golovo ni primerna za tržaške razmere, ker bi morda mogla užaliti posamezne tržaške vodilne ljudi, kljub temu pa jo objavljamo. Zahodnonemški industrijski inštitut opozarja nemške oblasti, naj pazijo na izseljevanje visoko kvalificirane delovne sile. Vse države v svetu namreč, ki iščejo delovno silo, iščejo visoko kvalificirane delavce iz Zahodne Nemčije in zato bi bilo potrebno voditi več računa o tem pojavu, ki hi lahko privedel zahodnonemško industrijo v težek položaj. Trža.ški krogi bi se imeli verjetno kaj naučiti. prevelik, ko gre za muziko. In niso se motili. Takoj je z navdušenjem sprejel to >'Vojo novo nalogo. Njegova vnema se je pa še povečala, ko j t videl, s kakšno ljubeznijo pojejo Ferlugovci. Prav gotovo je bila pri Fer-lugovcih vnema za petje nenavadno velika, ko je bilo iz 40 hiš, kolikor jih je bilo takrat pri Ferlugih, ali kakor danes pravijo, na Konkonelu, kar 44 pevcev. Pevovodja Maks pa je tudi redno hodil od Sv. Ivana k vajam. Ni ga ustavilo še tako grdo vreme. V burji in dežju je prihajal ter se po končani vaji vračal pozno v noč P° strmi poti domov proti Sv. Ivanu. Maks Bareto pravzaprav ni bil poklicen glasbenik. Toda ljubezen do glasbe je bila pri njem tako močna. da se je v svojem prostem času z njo u-kvarjal. Skoda, da mu razmere niso dopuščale, da bi se popolnoma posvetil glasbi. Pevske vaje so imeli v gostilni «Pri Stefanu«, kamor so postavili tudi klavir, ki so ga kupili Prvi predsednik «Višave» je bil Vence, ki je imel skupno z Matijo Cebulcem veliko zaslug, da se je društvo ustanovile.’ Venceta ali Vinka Ferlu-gi, so vsi vaščani spoštovali, ker je bil pravi možak. Prvo leto je deloval v okviru «Višave» samo pevski zbor. Toda takoj drugo leto so se lotih tudi ie igre na odru. In listo leto so tudi imeli pri Ferlugih prvo ((veselico«. Seveda je t® privabilo polno gostov iz sosednih vas-i in tudi iz mesta, saj s0 meščani tudi drugače prav radi prihajali ob nedeljah v to prijazno vasico, od koder so uživali prekrasen razgled na mesto in na morje. Prav poseben čar ima pogled na Trst ob lepih večerih, ki kar žari v raznobarvnih lučkah. oVišava« pa ni ostala samo doma. Radi vo šli tudi v dru ge kraje pokazat, česa so se navadili. Do prve svetovne vojne so šli pogosto kam. Sodelovali so pri prireditvi pri sosednih Banih, v Trebčah, Lo-njerju in celo na Opčinah Ko je leta 1914 izbruhnila prva svetovna vojna, se je delovanje »Višave« ustavilo. Saj ie večina moških članov pevskega zbora morala k vojakom. Po končani vojni, leta lfllfl pa ni bilo več mogoče zaradi novih razmer, obnovili rednega dela v društvu tako kot je bilo pred vojno. Nova oblast je v taki meri nadzorovala delovanje slovenskih prosvetnih društev, da so bile iiik di strogih predpisov onemogo- nost porabili, da so se zbrali in zapeli pesmi, ki so jih znali od prej. Tudi igrali £0, toda nastopiti jim ni bilo dano. Tako so nekako prebili do leta 1927, ko so popolnoma prenehali. Fašistični pritisk je bil tako močan, da ni bilo mogoče «eč kljubovati. Zdelo se je, da se slovenska beseda ne bo nikoli več obudila in da bo ljudstvo pozabilo na svoj rod in na svoj jezik. Tako je bilo zatrto slo vensko prosvetno delovanje. Vse do maja 1945, Takrat je pa tako dolgo tlačena slovenska beseda oživela r novo močjo, slovenska duša se je odprla in vsi od kraja sn hiteli popravljati tisto, kar Je bilo v tolikih letih zamujeno. Takoj po končani vojni so si Ferlugovci sami zgradili lično dvorano, ki je bila dovolj velika za domače potrebe, in je odlično ustrezala *'Vojemu namenu, čeprav je bila lesena. V tem lesenem »prosvetnem domu« je bil primeren oder s kulisami, dobra razsvetljava, klopi in drugo. S lem so bili dani vsi pogoji za uspešno kulturno udejstvovanje. Ta prosvetni dom je postal pravo kulturno žarišče za Kon-konel. V tej dvorani so bile pevske vaje, predavanja, prireditve, koncerti, zabave, filmske predstave, nastopale so lutke itd. Takoj je bil na čelu pevske ga zbora zopet prejšnji njegov pevovodja Maks Bareto Tudi sedaj je bil iz vsake hi-jt vsaj po eden pevte. Le sedaj je Slo vse bolj naglo, kot da bi hoteli dohiteti tisto, kar je bilo v tolikih letih molka zamujeno. Maks je prihajal učit pevce Nanko pa igralce — starejšo in tudi mlajše. Oba sta dosti prispevala s svojim delom z« napredek Ferlugovcev- Maks Bareto je hodil na Konkonel učit pevski zbor do zadnjega do leta 1947. ko je umrl. Sa mo smrt ga je ustavila. Bil je učitelj in vodja pevskega zbora »Višava« polnih dvanajst let. Po Maksovi smrti je imel pevski zbor več pevovodij, ki pa so delovali le po malo časa. Nazadnje je prevzel vodstvo zbora prof. Karel Boštjančič, ki je zbor dvignil do take višine, da je uspešno nastopil celo v Ljubljani. V dobi po vojni je pevski zbor nastopil po raznih krajih na Tržaškem, v radiu, v Jugo slaviji pa je imel samostojne koncerte v Ljubljani, Žirovnici in na Bledu, Doma pa tako ni moglo biti brez njega nobene priredit ve. Spremljal je vse vesele in žalostne dogodke v vasii — pel pri godovih, ob porokah in Bilo je mnogo hudega v tem času. Vendar pa še več lepega irt dobrega. Ne bi smeli pozabiti na uspehe v vseh teh letih. In prav ti naj bodo vsem v spodbudo za nadaljnje uspešno delo v korist našega delovnega človeka. —ko —šek Evrope, ki da predstavlja zanje najkrajšo in seveda najcenejšo pot v dežele, ki tvorijo tržaško zaledje. Posredno, ali so to hoteli ali ne. so trije predstavniki izraziti s tem. to, kar je bilo že neštetokrat poudarjeno, namreč, da sta razvoj in blagostanje Trsta kot pristaniškega mesta ter industrijskega središča v prvi vrsti odvisna od tega. kakšni so odnosi in oblike sodelovanja med njim in omenienim zaledjem. Ce so ti odnosi slabi, oziroma jih sploh ni, tedaj je usoda mesta usoda organizma, ki so mu bile presekane vse arterije *— postopno mora izkrvaveti in poginiti. To postaja danes očitno tudi onim, ki so doslej po nojevo potiskali glavo v pesek, a ne samo da jim to postaja jasno, potrebno bo vse omenjeno tudi v praksi upoštevati, in to čimprej, da ne bo vsa stvar prepozna. Gospodarski stiki med Sirijo, Libanonom in Jordanijo na eni ter Trstom na drugi strani, se, kot rečeno, zad- nji čas razvijajo tako. da je upati v njihovo postopno in trajno izboljšanje. Tembolj., ker gre v tem primeru za dežele, ki so si šele pred kratkim priborile svojo nacionalno neodvisnost, njihovi napori pa so, kar je razumljivo, v prvi vrsti usmerjeni V graditev temeljev svoje lastne nacionalne ekonomije. Te dežele potemtakem predstavljajo odlične odjemalke Vseh vrst blaga in uslug, a to bi Trst moral zelo resno vzeti v poštev, zakaj šlo bi za nemajhne zaslužke, ki bi bili nadvse dobrodošli. Da ne o-menjamo posebej ugodnega vpliva, ki bi ga to imelo na splošno gospodarsko situacijo, posebno glede ublažitve brezposelnosti itd. Med omenjenimi državami Bližnjega vzhoda, ki so zastopane na tržaškem velesejmu, je bržkone gospodarsko najmočnejša Sirija. Ne bo napak, če o tej deželi, ki se njeno i-me po končani zadnji vojni marsikje čuje, a brez dvoma sodi med dežele, ki se najbolj resno zavzemajo, da se čimprej postavijo na lastne noge spregovorimo nekaj besed, posebno kar zadeva njeno gospodarsko stanje in razvoj. V kratkem: Najvrčje bogastvo Sirije predstavljajo pravzaprav ogromne površine obdelovalne zemlje in njeni vodni tokovi. Toda v resnici je samo 27 odst. te zemlje obdelane, za kar je treba iskati razlog v močnem pomanjkanju padavin, oziroma v slabo razvitein sistemu 'tfamakalnih naprav Zadnja leta je država posvetila veliko pozornost razvoju poljedelstva, pri čemer je največjo skrb posvetila prav u-l-editvi sistema namakalnih naprav. Število traktorjev, ki ie leta 1953 doseglo 1155 enot. se bo do konca leta 1955 zvišalo na 2000. Zaradi zaostalosti svojih obdelovalnih metod, se sirska poljedelska proizvodnja na mednarodnem tržišču težko kosa s proizvodi naprednejših držav. Ker pa je Sirija pretežno poljedelska država, tako da sestavljajo nad 70 odst njenega izvoza poljedelski proizvodi, je razumljivo, kako nujno potrebno je, da v prvi vrsti in čimprej moder- nizira metode svoje poljedelske proizvodnje. V. prvi vrsti bo treba s tem v zvezi spremeniti obstoječe agrarne odnose, ki so poljedelskemu razvoju v naj večjo napoto. V Siriji je namreč še danes pretežni del obdelovalne zemlje v rokah veleposestnikov in le okrog 15 odstotkov zemlje je last majhnih in srednjih kmetov. Veleposestniki so od svoje strani povsem nezainteresirani na razvoju poljedelska proizvodnje, v prvi vrsti, ker bi za to bile potrebne velike investicije, o katerih nočejo niti slišati. Ni potrebno o-menjati, da so hkrati tudi najbolj ogorčeni nasprotniki agrarne reforme, kar je povsem razumljivo. Razvoj Sirije nasploh, še posebej razvoj njenega poljedelstva, pa je v odločilni meri odvisen prav od tega, ali in kako se bosta izvedli modernizacija kmetijstva ter agrarna reforma. Zaradi določenih ukrepov protekcionističnega značaja iri dolgoročnih kreditov se je zadnji čas začela v Siriji razvijati tudi industrija potroš-nih proizvodov, V modernih industrijskih podjetjih je zaposlenih nad 40.000 delavcev. Najbolj razvita je tekstilna, za njo industrija rastlinskih olj, industrija cementa, mila in obutve. Obstajajo načrti za gradnjo farmacevtske industrije, tovarne papirja v Lakiji (najvažnejša sirijska luka), tovarne barv v Damasku in vrste drugih tovarn. Toda vse to se je doslej gradilo in razvijalo brez določenega načrta. Bilo je sicer pripravljenih več načrtov, toda do njihove izvedbe ni prišlo. Prvi resnejši poskus, da bi se vsa dela izvajala po nekem določenem načrtu, predstavlja sprejetje izrednega proračuna, ki je bil v začetku tega leta predložen v odobritev sirskemu parlamentu. Po tem proračunu bi bilo treba uresničiti več projektov, za kar bi porabili okrog 900 milijonov sirskih funtov. Med najvažnejša dela, ki so zanje načrti že pripravljeni, sodijo dela pri gradnji naprav za namakanje in proizvodnjo električne energije na področju Gab Kabura in Ruje, dalje de-11 za izkoriščanje vodnih tokov gorovja Huarana, gradnja cestnega omrežja v dolžini 11H0 km na področju Djezire, gradnja letališč v Alepu, Ka-mekliji in Latakiji, zaključna dela pri gradnji pristanišča v Latakiji, povečanje kapitala Poljedelske »banke, -izpolnitev programa zi' naselitev nomadskih plemen, ureditev vodnjakov, zgradfte/ hlevov In tfilrč-sov, zgraditev novih bolnic itd. Dalje je predvidena tudi gradnja rafinerije v Homsu, nova železniška proga, hidro-centrala Jusuf Paša in še dru-fca dela, Vsa ta dela bi morala biti končana v 6 letih, začenši z letošnjim letom. Potrebni bodo za to veliki kapitali, del katerih bo prispevata država, za ostalo bi morali poskrbeti privatni kapitalisti. Toda ti raje vlagajo svoj denar v trgovino ali pa ga posojajo na velike obresti, kar je po njihovem mnenju bolj varno in bolj donosno. Zdi se, da bo sirska vlada morala podvze-ti nekatere potrebne korake (Nadaljevanje na 4. str.) znnnoviNA bara od kralja nikole do današnjih dni Leta 196( eno najn 3 bo prista aodernejši nišče Nov h na Jad iBar ranu cene skoro vse prireditve Rednih pevskih vaj niso več I pri pogrebih, imeli, vendar so vsako priloi-1 Petdeset let] Pol stoletja! V istem časa bo dograjena tudi ..Jadranska magistrala" Pod samimi pustimi in skalnatimi črnogorskimi planinami leži malo mestece — Sta-r. Bar. Mestece je oddaljeno od obale nekaj kilometrov, kar naj bi simboliziralo strah ljudi pred morjem in predvsem pred raznimi osvojeval-ci, ki so skozi stoletja prihajali sem in ropali vse, do česar so prišli. Sele črnogorski kralj Nikola je uvioei pomen morja za nadaljnji gospodarski razvoj Crne gore in skl.e-nil, da dobe Črnogorci izhodišče na morje. V ia namen je Nikola pritegnil itali ja.is.io družbo «Anonima«, k' je °* leta liKHJ do 1910 zgrad:la v Baru pristanišče 7. onerativno obalo komai 200 m dolžine. Ko so ob koncu leta 1944 narodnoosvobodilne čete osvobodile Bar, so imele pred se boj nenavaden prizor: vsa o-perativna obala je bila v ruševinah, pristaniške naprave pa porušene in sesute v morje. Tudi nekaj hiš Novega Bara ki so bile grajene z novo luko, so bile v ruševinah. Prve ladje so lahko pristale v Baru šele nekaj let po vojni, mesto je sicer zaživelo, vsekakor pa ne v obsegu, kot bi mu to bilo pripisati. Načrti z Barom pa so bili drugačni Pristanišče mora postati po svojem obsegu in zmogljivosti drugo v Jugoslaviji in povezati se mora s svojim zaledjem Črno goro. Bos-no, Sandžukom, Makedonijo in Srbijo. . , .. Načrt Novega Bara je btl izdelan hkrati z načrtom proge, ki naj poveže Beograd južnim Jadranom, hkrati se mora pristanišče dokončati času. ko bo zgrajena »jadranska magistrala«. Kot temelj za gradnjo so vzeli položaj rta Volujice, ki ščiti luko pred južnimi in jugovzhodnimi vetrovi, ki so najmočnejši v tem predelu, Z jugozapadne strani bo luko ščitil že obstoječi valobran, ki pa ga je treba podaljšati še za 1370 metrov. Pred severnimi vetrovi bodo luko branili manjši stranski valobraui, dolgi 700 m, ki pa ne bodo *.u/:ili pristajanje ladij. In tako bo novo pristanišče, čigar površina zavzema okoli 1.200.000 kv. metrov — popolnoma zaprto, razen ene odprtine, skozi katero bodo prihajale odnosno odhajale ladje. Globina morja v luki je tolikšna, da bodo tu lahko pristajale tudi največje ladje. Dočim je staro pristanišče Bar imelo komaj kakih 200 m operativne obale, je nova operativna obala dolga nad 2.500 m. Taka operativna obala bo lahko sprejela tudi 12 prekooceanskih ladij hkrati. Poleg tega bo pristanišče imelo še dve drugi operativni obali po 400 m dolžine za tovorni promet in manjšo operativno o-balo za potniški promet. Obala pod Volujico bo urejena za pretovarjanje tako imenovanega množičnega blaga, kot n pr. premoga, boksita in podobnega. Vprav zaradi tega obsežnega načrta se predvideva, da se bo mesto Novi Bar naglo razvilo. Da bi mestu dali dovolj prostora, so projektanti ((vrgli« železniško progo ven od likale, tako da bo ta popolnoma čista in da se bo na tem delu obale lahko zgradilo več kopališč. Verjetno je tudi. da se bo zaradi velikega prometa v pristanišču pozneje razvila tudi tako imenovana pristaniška industrija. Dela pri tem velikem načrtu so v polnem tekil in v št’ rih letih so zgradili že nad 200 metrov novega glavnega valobrana, dočim so v zadnjih dneh začeli nasipati tudi stran ski valobran. Poleg tega je dober del rta Volujice že »obtesan«, tako da ,se operativna obala že dobro odraža v primerjavi s prejšnjim stanjem. In šele tedaj, ko bo pristanišče popolnoma zaprto z valo-brani, se bo začelav zaključna gradnja pristanišča in pristaniških naprav, ki naj nekdanje skromno pristanišče Bar spremeni v eno najmodernejših pristanišč na Jadranu. Leta 1960 bi moral prispeti iz Beograda prvi vlak po novi normalnotirni »jadranski magistrali« in tedaj bo zgrajeno tudi novo pristanišče Bar. nova velika vrata na Jadran za blagovni promet Srbije, Bos'ne in Makedonije. ALFREDO MELILLO Ulica Antonio Caccia 3 - tel. 96-032 (na vogalu Trga Stare mitnice) TRGOVINA TRST telefon 90-159 DELAVNICA Vsakovrstna kolesa: ŠPORTNA, POTNIŠKA, 7.a OTROKE in za DIRKE SPECIALNA KOLESA ZA DIRKAČE GUME najboljših tovarn za dirke: GARDIOL - CLE-MENT - PIRELLI GUME in ZRACNICE vseh mer in to najboljših tovarn PIRELLI, MICHELIN, za kolesa in motocikle Velika izbira delov za dirkalna in turistična kolesa Predstavnik koles znamk BENOTTO - MELILLO - BIANCHI - LEGNANO in motociklov PARILLA (Milan) - motorjev NSU CENE ZMERNE Proizvodi za masažo kUNTO DEL MAGOh - Macerata MOTO GUZZI IJlIlSKI. /V TITKIZKM IV SlMIKT TO VOK XIKI -15 STOTOV, I»KK VKNI JI VI V I* LINJ A C I l> K I, I, O K T O oo oo oo oo PRI BOIC-NAIIONKNTNI 1>EU DELAVNICA ZA POPRAVILA MOTORJEV AVTO.>■ OTO l> IKK KI. . BAT M O \ I> IAI, TVRDKA CREMASCOLItrst Ul. Fabio Severo IS - Telefon 38903 BLAGOVNICA KALIGER UL. TIMEUS 3 (NOVA STAVBA) TEL 441 85 JE VAŠA TRGOVINA Za poletno sezono vam nudi i DELOVNE HLAČE OD 490 LIR DALJE; MOŠKE HLAČE IZ POPELINE PO 2900 LIR; POLETNE MOŠKI, HLAČE IZ VOLNE kALPA-GATEX» PO 4930 LIR, POLETNE OBLEKE OD 8900 LIR DALJE, POLETNE OBLEKE «ALPAGATEX» OD 12900 * DIR DALJE; BOGATO IZBIRO JOPIČEV; POLKTNB ČEVLJE PO 930 LIR; BOGATO IZBIRO POLETNIH SRAJC OD 1390 LIR DALJE IN RAZNOBARVNE «INTER-LOC» MAJICE; ŠPORTNE ARTIKLE, TORBICE, NAHRBTNIKE ITD. ARH O N Nova precizna svv carska ura O Nemirika iz berilija O Pero Nivarox O 17 rubinov Izredna prodajna 5*500 lir cena O Zaščitena profi udarcem - an-timagnetična O Jeklen okrov. Izključno zastopništvo fl Zalogo ur: Longer, Aureole, Lanco, Moeris, Lemania, Xoros Via C. Battisti, 14 • Tel. 36231 »RIBIC RIBIŠKO PODJETJE PIRAN ■ TELEF. 51 Lov rib z globinskimi mrežami, odkup in preprodaja fer eksporf — 4 — 29. junij* 19M GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK V Tržiču začasno odpustili 600 ladjedelmških delavcev Ni še minilo niti dva dni, odkar je ravnateljstvo CRDA v Tržiču sporočilo notranjim komisijam dobro vest o naročilu dveh tovornih ladij za družbo iz Genove, ko je včeraj 600 delavcev ladjedelnice prejelo odločbo o začasnem odpustu in vključitvi v dopolnilno blagajno. Vest je prišla nepričakovano in je odpuščene delavce in njihove delovne tovariše udarila toliko bolj, ker je sledila skorajšnjim naročilom. V Tržiču vlada prepričanje, da je ravnateljstvo odpustilo delavce iz čisto političnih, diskriminacijskih razlogov, kajti bližajo se volitve v notranje komisije in vodstvo CRDA bi se rado znebilo aktivnih borcev za delavske pravice. Člani dosedanjih notranjih komisij so pokazali svojo borbenost in vztrajnost v vseh perečih socialnih vprašanjih tržiškega delavstva in s svojo aktivnostjo tudi preprečili, da bi se v ladjedelnici vzpostavil fašistični sindikat CISNAL. Tak položaj v podjetjih in v ladjedelnici jasno ni bil in ni pogodu ravnateljstvu, ki skuša odstraniti iz produkcije nekatere delavce in tako zmanjšati vpliv notranje komisije. Gre za maščevanje, ki je naletelo ne samo pri delavstvu, marveč pri vsem tržiškem prebivalstvu, pri vseh strankah in organizacijah na odločen protest. Pričakuje se skupna akcija v korist delavstva tržiških ladjedelnic in v odgovor nesramnemu ravnananju ravnateljstva CRDA. predlogi opozicijskega pokrajinskega svetovalca Določiti delovne odnose med delavci in delodajalci Pokrajinski svet naj podpre prizadevanja delavcev tržiških ladjede'mc Opozicijski pokrajinski sve- jamči normalne delovne tovalec Silvino Poletto je poslal predsedniku pokrajinske ga sveta odv. Culotu resoluc jo v zvezi s stanjem v trži ških Združenih jadranski ladjedelnicah, y resoluciji j rečeno, da so se zlasti po 15 aprilu 1955 socialne razmer v CRDA v Tržiču poslabšal ter ustvarile obupno ozračje ki škoduje delovnemu procesu. Med drugim je to stanje povzročila tudi zahteva rav nateljstva po spremembi sestava in delovanja notranjih komisij. Zato je prišlo do agi. tacije delavcev. Poleg tega eo se v zadnjih časih zelo povečali sindikaln spori; kljub temu so se stva ri poslabšale; prišlo je do šte vilnih diskriminacij proti posameznim delavcem, kar je dovedlo INPS (državni institut za socialno zavarovanje), ki je upravnik dopolnilne blagajne, da je zahteval na prijavo sindikalnih organizacij nujno posredovanje inšpektorata za delo. V zvezi s tem s