Glasilo Območne obrtno-podjetniške zbornice Idrija Lapajnetova 19, 5280 Idrija Poštnina plačana pri pošti 5270 Ajdovščina tel: (05) 37 34 750 fax: (05) 37 34 754 OBVESTILA JUNIJ 2023 ELEKTRONSKA OBLIKA MESEČNEGA GLASILA OOZ IDRIJA Vodstvo zbornice je na seji 17.4.2023 sprejelo sklep, da se Obvestila, glasilo Območne obrtno-podjetniške zbornice Idrija, izdaja v elektronski obliki. Glasilo bo tako kot doslej članom poslano na e-naslove, objavljeno pa je tudi na spletni strani OOZ Idrija. V kolikor želite še vedno prejemati tiskano obliko glasila, sporočite na e-naslov ivica.podgornik@ozs.si Blaž Cvar: »Letošnje zahteve, ki obsegajo 125 različnih pobud ali rešitev, nosijo naslov konkurenčno gospodarstvo je pogoj za uspešno družbo. Premalokrat se namreč zavedamo preprostega dejstva, da je gospodarstvo tisto, ki polni proračun, ki zaposluje in na ta način daje kruh ne le zaposlenim, ampak tudi njihovim družinam. In le če bomo imeli dobro delujoče gospodarstvo, bomo imeli tudi dobro delujočo socialno državo. ZAHTEVE SLOVENSKE OBRTI IN PODJETNIŠTVA Na 18. Forumu so bile vladi predstavljene letošnje Zahteve slovenske obrti in podjetništva Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je 10. maja 2023 na 18. Forumu obrti in podjetništva vlado seznanila z aktualnimi Zahtevami slovenske obrti in podjetništva 2023 125 zahtev je zbranih v brošuri s pomenljivim naslovom KONKURENČNO GOSPODARSTVO = POGOJ ZA USPEŠNO DRUŽBO in se nanašajo na davčni sistem, trg dela, zdravstveni sistem, izobraževalni sistem z digitalizacijo in znanjem za zeleni prehod ter močno podporno okolje za podjetništvo z odpravo administrativnih ovir. Predsednik OZS Blaž Cvar in predsednik vlade Robert Golob Kot je bilo razumeti, konkretnih zavez vlada ne daje več, je pa predsednik vlade obljubil dialog o vseh prihodnjih ukrepih. Trenutno OZS sodeluje v pogajanjih glede sprememb Zakona o delovnih razmerjih, o čemer so govorili na OZS tudi na zadnji seji UO. Ponovno so poudarili, da ne pristajajo na dodatne finančne in administrativne obremenitve delodajalcev, OZS je proti obvezni božičnici in ob pomanjkanju delovne sile proti uvajanju 30. urnega delovnika. Ugotavljali pa so tudi, da politika vlade ne gre v smeri izboljševanja pogojev poslovanja za slovensko gospodarstvo. Osrednji gost foruma je bil predsednik vlade ZAKONODAJA EVIDENCE NA PODROČJU DELA IN SOCIALNE VARNOSTI Sprememba Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Ur.l. 50/2023 z dne 5.5.2023) je začela veljati 20.5.2023, nekatere določbe pa se začnejo uporabljati 20. novembra 2023. Zakon podrobno opredeljuje za koga se evidence vodijo oziroma kdo je delavec: - za zaposlene delavce (sklenjena pogodbo o zaposlitvi) - za osebe, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravljajo delo za delodajalca (študenti, upokojenci, osebe s podjemno in avtorsko pogodbe, kratkotrajno delo….) - za osebe, ki opravljajo samostojno dejavnost - za osebe, ki pri delodajalcu opravljajo delo zaradi usposabljanja - za osebe, ki nimajo sklenjene pogodbe o zaposlitve bo presoja zahteve po vodenju evidence odvisna od tega, če oseba opravlja delo osebno in je vključena v delovni proces delodajalca ali pretežno uporablja sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa delodajalca (uporaba od 20.11.2023 dalje) Obvezni podatki v evidencah, ki jih je potrebno že zdaj vpisovati: 1. podatki o številu ur 2. skupno število opravljenih delovnih ur s polnim delovnim časom in s krajšim delovnim časom od polnega z oznako vrste opravljenega delovnega časa 3. opravljene ure v času nadurnega dela 4. neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo plače iz sredstev delodajalca z oznako vrste nadomestila 5. neopravljene ure, za katere s prejema nadomestilo plače v breme drugih organizacij ali delodajalcev in organov z oznako vrste nadomestila 6. neopravljene ure, za katere se ne prejema nadomestila plače in 7. število ur pri delih na delovnem mestu, za katera se šteje zavarovalna doba s povečanjem oz. na katerih je obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje z oznako vrste statusa Od 20.11.2023 bo v evidenco poleg obstoječih podatkov potrebno vpisati tudi: 1. čas prihoda na delo in odhoda delavca z dela 2. izraba in obseg izrabe odmora med delovnim časom (za način beleženja se bo odločil delodajalcem, torej ni nujno neposredno ob izrabi) 3. opravljene ure v drugih posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (zlasti nočnega, nedeljskega, izmenskega, prazničnega dela, dela v deljenem delovnem času in druge razporeditve delovnega časa, določene z zakonom ali kolektivno pogodbo) 4. opravljene ure v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času in 5. vpis tekočega seštevka ur v tednu, mesecu oz. letu, iz katerega je razvidno referenčno obdobje, ki se upošteva za neenakomerno razporeditev in za začasno prerazporeditev polnega delovnega časa Od novembra dalje bo delodajalec zavezan, da delavcu poleg plačilne liste predložijo tudi izpis evidence delovnega časa, če delavcu ne omogočajo sprotnega vpogleda v evidenco. Z evidenco delovnega časa so dolžni delavca seznanjati tedensko in inšpektorju dnevno zagotovi vpogled v vodenje evidenc. Evidence je potrebo hraniti trajno! Odprto pa ostaja še vprašanje kako se bo vodilo evidence v primeru dela na terenu (gradbeništvo,…). POROČANJE O CENAH KMETIJSKIH PRIDELKOV IN ŽIVILSKIH PROIZVODOV Kontrola cen in poročanje Na osnovi Odredbe o obveznem rednem pošiljanju podatkov o cenah kmetijskih pridelkov oziroma živilskih proizvodov ( Ur.l. 30/2023 z dne 31.5.2023) se bo izvajala kontrole gibanja cen kmetijskih pridelkov oziroma živilskih proizvodov. Odredba določa obveznost zavezancev za pošiljanje podatkov o odkupnih oziroma prodajnih ponderiranih cenah, o odkupljeni oziroma prodani količini in o poreklu kmetijskih pridelkov in živilskih proizvodov. V skladu z odredbo se bodo zbirale cene in količine ter poreklo v sektorjih žit, mesa, mleka, jajc, sadja in zelenjave. Zavezanci za poročanje so pridelovalci, posredniki, predelovalci in trgovci, torej deležniki v celotnih verigah preskrbe s hrano in sicer: − mikro podjetja z od 500.000 do 2.000.000 € letnega prometa, − mala podjetja z nad 2.000.000 do 10.000.000 € letnega prometa, − srednja podjetja z nad 10.000.000 do 50.000.000 € letnega prometa in − velika podjetja z nad 50.000.000 € letnega prometa. Zavezanci, za poročanje so: − pridelovalec, ki je fizična ali pravna oseba in ki prideluje in prodaja lastne kmetijske pridelke in sodi med mikro, malo, srednje ali veliko podjetje; − posrednik, ki je pravna ali fizična oseba, če odkupuje kmetijske pridelke ali živilske proizvode za namen prodaje naprej v predelavo ali trženje in po zadnji javno dostopni bilanci sodi med mala, srednja ali velika podjetja; − predelovalec, ki je pravna ali fizična oseba, če opravlja dejavnost proizvodnje živil, ki so uvrščena v oddelek C10 standardne klasifikacije dejavnosti in po zadnji javno dostopni bilanci sodi med mala, srednja ali velika podjetja; − trgovec, ki je pravna oseba ter opravlja trgovinsko dejavnost z živili in po zadnji javno dostopni bilanci sodi med velika podjetja Zavezanci morajo prvič poslati Poročilo najpozneje do 14. avgusta 2023 za mesec julij. V naslednjih mesecih pa zavezanci pošljejo najpozneje deseti delovni dan za pretekli mesec. Odredba začne veljati 1. julija 2023 in velja šest mesecev. INFORMACIJE OSNOVE NADOMESTILA PLAČE Nov e-postopek: Pridobitev podatkov izračun osnove nadomestila plače za Na portalu SPOT se s 1. julijem 2023 uvaja nov epostopek, prek katerega bodo lahko delodajalci, ki so vpisani v Poslovni register Slovenije (PRS), od Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) pridobili podatke za potrebe obračuna nadomestila plače med začasno zadržanostjo delavca od dela zaradi zdravstvenih razlogov. Nov e-postopek bo namenjen delodajalcem, ki ob pripravi obračuna nadomestila plače (refundacije) za svoje novo zaposlene delavce ne razpolagajo s podatki o osnovi za nadomestilo. Upravičenost do prejema teh podatkov, ki so davčna tajnost, bo delodajalec izkazal z elektronskim bolniškim listom (eBOL). Pooblastila Ker gre za nov e-postopek, bodo delodajalci morali urediti tudi pooblastila. Nov, dopolnjen obrazec za urejanje pooblastil bo na portalu objavljen predvidoma po 19. juniju 2023, vnos pooblastil pa bo omogočen s 1. julijem 2023. Izpolnjeno pooblastilo nam lahko pošljete na ivica.podgornik@ozs.si. LETNI DOPUST Trajanje letnega dopusta S sklenitvijo delovnega razmerja delavec pridobi tudi pravico do letnega dopusta. V posameznem koledarskem letu znaša minimalni letni dopust po zakonu najmanj štiri tedne (ne glede na to, ali je pogodba sklenjena za polni ali krajši delovni čas). Ker imajo delavci različno razporeditev delovnih dni v tednu, zakon določa, da je od tega odvisno tudi minimalno število dni letnega dopusta. To pomeni, da ima delavec, ki ima petdnevni delovni teden, pravico do minimalnega dopusta 20 dni (4 x 5 dni), delavec, ki ima razporejeno delo na štiri delovne dni na teden 16 dni (4 x 4 dni), delavec, ki ima šestdnevni delovni teden pa 24 dni (4 x 6 dni) minimalnega letnega dopusta. Minimalni letni dopust v trajanju 4 tednov se poveča za ustrezno število dodatnih dni že na podlagi samega zakona v naslednjih primerih: - dodatne tri dni ima starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60% telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke - dodatno še en dan dopusta ima delavec za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti - pravico do dodatnih dni ima tudi nočni delavec, pri čemer zakon ne določa števila dni, temveč to prepušča kolektivnim pogodbam - dodatnih sedem dni ima delavec, ki še ni dopolnili 18 let starosti. Drugi kriteriji, ki se nanašajo praviloma na zahtevnost delovnega mesta in pridobljene izkušnje ter socialni status delavca, so določeni v kolektivnih pogodbah. Praviloma se kriteriji med seboj ne izključujejo, ampak se seštevajo, razen v primerih, kadar se isti kriterij (na primer starost) v zakonu in kolektivni pogodbi podvaja in je treba v takem primeru upoštevati dodatno število dni po istem kriteriju le enkrat, v trajanju, ki je za delavca ugodnejše.) V primeru, ko delavec zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka nima možnosti izrabiti letnega dopusta v koledarskem letu, v katerem je bil odmerjen, oziroma v obdobju za prenos (do 30. junija naslednjega koledarskega leta), ima pravico izrabiti ves letni dopust do 31. decembra naslednjega leta. Delavec lahko sklene pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas z več delodajalci in na tak način doseže polni delovni čas. V tem primeru mu morajo delodajalci v skladu z zakonom zagotoviti sočasno izrabo letnega dopusta in drugih odsotnosti z dela (razen v primeru, če bi jim to povzročilo škodo). O tem se mora delavec z delodajalci dogovoriti oziroma sporazumeti v pogodbah o zaposlitvi. Delavec, ki je starejši od 55 let ima že na podlagi zakona pravico do treh dodatnih dni letnega dopusta. Sicer pa dodatne dni letnega dopusta glede na določeno dopolnjeno delovno dobo določajo kolektivne pogodbe. Koriščenje dopusta Letni dopust se izrablja v dogovoru med delavcem in delodajalcem. Mogoče ga je izrabiti v več delih, s tem, da mora en del trajati najmanj dva tedna. Zaradi potreb delovnega procesa je možno določiti tudi kolektivni dopust v določenem obdobju leta (meseca) in o tem delavce predhodno obvestiti (z letnim razporedom delovnega časa v začetku leta). Pri tem pa delodajalec ne sme omejiti pravice delavca do letnega dopusta zaradi potreb na njegovi strani (počitek in rekreacija ter družinske obveznosti). Delodajalec lahko zahteva od delavca, da planira izrabo najmanj dveh tednov letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. Starši šoloobveznih otrok imajo pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic. Poleg tega ima vsak delavec še en dan letnega dopusta pravico izrabiti na dan, ki ga sam določi, o čemer pa mora delodajalca obvestiti najmanj tri dni pred izrabo. Nekatere kolektivne pogodbe določajo večje število dni dopusta, s katerimi lahko delavec prosto razpolaga. Delodajalec lahko delavcu odreče izrabo letnega dopusta na dneve, ki jih ima delavec pravico sam določiti samo pod pogojem, če bi odsotnost delavca na te dni resneje ogrozila delovni proces. Če delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, mu je vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri tem delodajalcu, razen če delavec z novim delodajalcem dogovori drugače. Za vsak mesec dela pri posameznem delodajalcu torej delavcu pripada 1/12 letnega dopusta po kriterijih za odmero letnega dopusta, ki veljajo pri posameznem delodajalcu. Pri izračunu sorazmernega dela se najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan dopusta. Pri izračunu sorazmernega dela se najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan dopusta. Delavec se dopustu ne more odpovedati, kar pomeni da je izplačilo denarnega nadomestila namesto dopusta nedopustno. O denarnem nadomestilu za neizrabljen dopust se delavec in delodajalec lahko dogovorita le ob prenehanju delovnega razmerja. Delavec ima pravico izrabiti preostanek letnega dopusta iz preteklega leta v dogovoru z delodajalcem do 30. junija tekočega leta (162.člen ZDR-1). Če pa do izrabe ni prišlo zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, pa do 31. decembra. REGRES ZA LETNI DOPUST Izplačilo regresa do 1. julija 2023 Pravica do regresa je vezana na pravico zaposlenega do dopusta, ki pa po 131. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) pripada vsem, ki sklenejo pogodbo o zaposlitvi. Ne glede na to, koliko dopusta posamezni zaposleni izrabi v tekočem letu, mu pripada celotni regres. Zaposleni ima pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve. V letu 2023 je najnižji znesek regresa za letni dopust 1203,36 € (znesek minimalne plača za leto 2023), maksimalni znesek regresa, ki je neobdavčen, pa znaša 2.191,85 € (zadnja znana povprečna plača za marec 2023 v RS). Delodajalci pa morajo pri izplačilu regresa upoštevati tudi določila iz kolektivne pogodbe, ki so zanje zavezujoča. plače ( 2.191.,85 € za marec 2023). Če pa zaposleni prejme regres, ki je višji od povprečne plače v državi, se v dohodnino šteje del regresa, ki presega 100 % povprečne plače zaposlenih v državi. Davčna obravnava se ne spremeni, četudi je regres izplačan po 1. juliju ali če je del izplačan v bonih. Pravica do regresa Zaposleni, ki ima pravico do letnega dopusta ima tudi pravico do regresa za letni dopust. Sorazmerni del regresa prejme zaposleni, ki se zaposli ali delodajalca zamenja med letom. Prav tako imajo pravico do regresa, sorazmernega z delovnim časom zaposleni, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom. Izjeme, ki jim vseeno pripada polni regres, so ob krajšem delovnem času v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu, kajti tedaj ima zaposleni tudi pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas. Pri izračunu sorazmernega dela dopusta je v primeru, da zaposleni prekine delovno razmerje sredi meseca, se najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan ( 3. odstavek 161. člen ZDR-1). V tem primeru ima zaposleni, poleg 1/12 letnega dopusta za vsak polni mesec zaposlitve, še sorazmerni del za zadnji mesec, pri čemer je treba upoštevati sorazmerni del dni v mesecu in pravilo, da se najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan. Ob odpovedi ima zaposleni pravico do sorazmernega dela dopusta, kar pomeni, da ima tudi pravico do sorazmernega deleža regresa. V primeru, da zaposleni poda odpoved pogodbe z dnem 30. junijem, se mu izplača 6/12 regresa. V primeru, da zaposleni do 1. julija prejme celoten regres, nato pa poda ali prejme odpoved, lahko delodajalec od zaposlenega zahteva vračilo sorazmernega dela regresa, ki ga zaposleni potem bodisi vrne, lahko pa se z vračilom tudi ne strinja. Delodajalec se lahko tudi odloči, da vračila sorazmernega dela regresa od delavca ne bo zahteval, obdavčitev pa je nespremenjena. Izplačilo regresa v več delih Če se regres za letni dopust izplačuje v več delih oziroma večkrat v davčnem letu, se ob izplačilu zadnjega obroka ugotovi celotna višina in izvrši obračun prispevkov od posameznih delov ( 127. člen Zakona o dohodnini). Celoten regres se torej takrat všteva v davčno osnovo, izvrši se morebitni izračun akontacije dohodnine in morebitni poračun že plačane akontacije dohodnine od posameznih delov. Če ga izplačuje glavni delodajalec, se akontacija obračuna po povprečni stopnji dohodnine od enomesečnega dohodka, sicer pa po stopnji 25 odstotkov od davčne osnove. Različni zneski regresa Zakon o delovnih razmerjih izrecno ne navaja, da mora delodajalec vsem zaposlenim izplačati enak regres, vendar delodajalca zavezuje zakonska določba o prepovedi diskriminacije, zaradi katere mora zaposlene obravnavati enako ne glede na narodnost, raso ali etnično poreklo, nacionalno in socialno poreklo, spol, barvo kože, zdravstveno stanje, invalidnost, vero ali prepričanje, starost, spolno usmerjenost, družinsko stanje, članstvo v sindikatu, premoženjsko stanje ali drugo osebno okoliščino. Obdavčitev regresa Regres je oproščen plačila dohodnine in prispevkov, neobdavčen pa je le do višine zadnje znane povprečne Izplačilo regresa po 1. juliju Delodajalec lahko v določenih primerih izplača regres tudi po 1. juliju. Taki primeri so na primer, ko z zaposlenim sklene pogodbo o zaposlitvi sredi leta. Če se delavec v podjetju zaposli septembra, mu delodajalec izplača sorazmerni delež regresa za čas do konca leta. Regres lahko izplača z zamikom tudi, če je s kolektivno pogodbo ob nelikvidnosti delodajalca dopusten poznejši rok. Regres mora biti v teh primerih izplačan najpozneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta. Izplačilo regresa v bonih Del regresa je dovoljeno izplačati v bonih, a le če je to predvideno v kolektivni pogodbi ali internih aktih. Najmanj 55 % zneska regresa mora biti izplačanega v denarju, preostali del pa v nedenarni obliki oz. v obliki bonov, pri tem pa je delodajalec dolžan zaposlenemu omogočiti nakup širokega nabora izdelkov, ki jih potrebuje za zadovoljevanje vsakodnevnih življenjskih potreb. Kazen za neizplačan regres Za neizplačilo regresa ali zamudo pri njegovem izplačilu je predvidena globa v višini od 3.000 do 20.000 €. Z globo od 1.500 do 8.000 € se lahko kaznuje manjši delodajalec, pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori tovrstni prekršek. Z globo od 450 do 2.000 € pa se v prekrškovnem postopku kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca pravne osebe. PROKURA - KDO JE PROKURIST? Prokurist je oseba, ki ga podjetje pooblasti kot zastopnika in lahko kot takšen zastopa podjetje napram tretjim osebam. To pomeni, da lahko prokurist zastopa družbo tudi pred sodišči in drugimi organi. Pooblastila prokurista Prokurist lahko s tretjimi osebami sklepa pogodbe in proti njim zastopa podjetje, ki ga je pooblastilo. Pri podpisovanju družbe mora prokurist uporabljati podpis s pristavkom, da je to prokura. Omejitve prokurista Prokurist ne odloča o zadevah znotraj podjetja. Pooblastila prokurista se nanašajo navzven. Prokurist prav tako ne more sklepati poslov za odsvojitev in obremenitev nepremičnin. V tem primeru je potrebno posebno pooblastilo družbe. Prokurist prokure ne more prenesti na drugo osebo. Sklenitev prokure Družba lahko podeli prokuro eni ali več osebam po postopku, določenem v aktu o ustanovitvi. Družba lahko podeli prokuro tudi dvema ali več osebam skupaj, tako da lahko le vse te osebe skupaj zastopajo družbo. V tem primeru velja, da lahko tretje osebe veljavno izjavijo voljo tudi samo enemu od skupnih prokuristov. Če družba tako želi, akt o ustanovitvi lahko določi, da prokurist zastopa družbo skupaj z enim ali več zakonitimi zastopniki. Družba lahko imenuje enega ali več prokuristov tudi samo za podružnico, vendar mora biti to izrecno označeno v registru in pri podpisu prokurista, sicer se šteje, da se prokura nanaša na celo družbo. Prokura se sklene s sklenitvijo pogodbe o prokuri, kjer stranki določita svoje obveznosti. DAVČNE POSLEDICE OB PRENEHANJU SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA Samostojni podjetnik svojo dejavnost lahko neha opravljati na več načinov: z rednim prenehanjem po svoji volji, s prenosom podjetja ali dela podjetja samostojnega podjetnika na drugo fizično osebo, podjetnika prevzemnika, s statusnim preoblikovanjem podjetnika in prenosom podjetja na novo ali na prevzemno kapitalsko družbo oziroma po uradni dolžnosti z izbrisom iz Poslovnega registra Slovenije. Pojasnjujemo davčne in nekatere druge obveznosti in posledice ob prenehanju opravljanja dejavnosti po volji samostojnega podjetnika. Izbris samostojnega podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije Samostojni podjetnik postopek izbrisa podjetja iz Poslovnega registra Slovenije lahko opravi prek portala SPOT s kvalificiranim elektronskim potrdilom ali na katerikoli točki SPOT oziroma izpostavi AJPES. V vlogi za izbris podjetja samostojni podjetnik navede le matično številko, polno ime oziroma firmo, poslovni naslov, predlagani datum izbrisa (najmanj tri dni pozneje od datuma vloge za izbris). Vlogo za izbris se lahko vloži največ en mesec pred predlaganim datumom izbrisa. Ker samostojni podjetnik kot fizična oseba za vse obveznosti v zvezi s podjetjem odgovarja osebno z vsem svojim premoženjem, je fizična oseba tudi po prenehanju opravljanja dejavnosti z vsem svojim premoženjem odgovorna za vse morebitne neporavnane obveznosti, ki sicer izhajajo iz opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika. Predložitev davčnega obračuna ter bilance stanja in izkaza poslovnega izida Samostojni podjetnik, ki neha opravljati dejavnost med davčnim letom, mora v 60 dneh po zaključku prenehanja dejavnosti predložiti davčni obračun (297. člen ZDavP-2), bilanco stanja in izkaz poslovnega izida. Izjema s predložitvijo bilance stanja in izkaza poslovnega izida velja za normirane samostojne podjetnike, ki svojo davčno osnovo v skladu z Zakonom o dohodnini (ZDoh-2) ugotavljajo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, ker jim ni treba voditi poslovnih knjig in sestavljati letnega poročila (četrti odstavek 73. člena ZGD-1). Davčna osnova ob prenehanju opravljanja dejavnosti Tudi ob prenehanju opravljanja dejavnosti samostojni podjetniki dohodnino / davek iz dejavnosti plačajo od davčne osnove (dobička), ki se ugotavlja kot razlika med prihodki in odhodki, doseženimi z opravljanjem dejavnosti, le da se davčno obdobje v tem primeru, konča z dnem prenehanja opravljanja dejavnosti. Za ugotavljanje prihodkov in odhodkov se uporabljajo predpisi o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb, razen če ZDoh-2 v posameznih primerih ne določa drugače. PREDLOG ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU Predlog ukrepov za večjo socialno varnost upokojencev Vlada je pripravila predlog sprememb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ). Predlagane so naslednje spremembe zakona: 1. Sprememba pri izračunu pokojninske osnove Predlog spreminja način izračuna pokojninske osnove pri upokojitvi, kadar je zavarovanec prejemal delno invalidsko nadomestilo zaradi dela s krajšim delovnim časom po določbah ZPIZ-2 ali delno invalidsko pokojnino po določbah ZPIZ-1. Delno nadomestilo zaradi dela s krajšim delovnim časom po določbah ZPIZ-2 in delna invalidska pokojnina po določbah ZPIZ-1 se po predlogu upošteva tako, da se za zavarovance, ki so prejemali navedena nadomestila oziroma delno invalidsko pokojnino, za izračun pokojninske osnove upoštevajo plače, nadomestila oziroma zavarovalne osnove, kot bi veljale za te zavarovance, če bi delali s polnim delovnim časom. Preračun se izvede na podlagi podatkov o osnovah zavarovanca, ki se nanašajo na krajši delovni čas, z upoštevanjem števila ur polnega delovnega časa za obdobja, za katera so bila izplačana navedena nadomestila iz invalidskega zavarovanja. Po podatkih Zavoda bo predlagana dopolnitev zakona zajela okrog 1500 uživalcev delnega nadomestila oz. delne invalidske pokojnine. Večina omenjenih uživalcev le-tega prejema za polovični delovni čas (4 ure/dan). Višina prejemka teh uživalcev povprečno znaša 400 € kar pomeni, da njihova bruto plača znaša 1900 € oziroma neto plača 1270 €, pri čemer slednja predstavlja tudi pokojninsko osnovo. Ukrep bo veljal za invalide, ki se bodo upokojevali od 1. januarja 2024. 2. Zagotovljene vdovske pokojnine Predlog zakona uvaja institut zagotovljene vdovske pokojnine kot dodaten socialni element znotraj sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Institut je namenjen vsem vdovam ali vdovcem, ki imajo poleg pravice do vdovske pokojnine tudi pravico do svoje predčasne, starostne ali invalidske pokojnine. Višina zagotovljene vdovske pokojnine bo enaka znesku zagotovljene pokojnine in se bo usklajevala enako kot pokojnine. Zavod je na podlagi podatkov iz decembra 2013 ocenil, da bo prišlo do izplačila razlike pokojnin do višine zagotovljene vdovske pokojnine pri cca. 8679 uživalcih. Sprememba bo stopila v veljavo s 1. januarjem 2024. SEKCIJE GOSTINCI »Izbrana kakovost – Slovenija« za gostinske obrate Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je zasnovalo kampanjo za promocijo kakovostnega slovenskega mesa z označbo »izbrana kakovost – Slovenija« v sektorju gostinstva, s katero želijo spodbuditi goste, da so pozorni na izvor mesa in da pri naročanju jedi večkrat izberejo slovensko kakovost, gostince pa povabiti, da se odločajo, da za pripravo jedi uporabljajo meso z označbo »izbrana kakovost – Slovenija« ter ozavestiti goste lokalov, da je njihova pravica vedeti, od kot je meso, ki ga nudijo, ter ne nazadnje tudi povečati povpraševanje po izdelkih iz te sheme. Označba »izbrana kakovost – Slovenija«, po kateri potrošniki kakovostne slovenske pridelke in izdelke v trgovinah prepoznavajo že od leta 2016, se širi v gostinske obrate. Tako bodo lahko gostinci z znakom »izbrana kakovost – Slovenija« označili jedi, pripravljene iz mesa iz sheme »izbrana kakovost«. Kampanja Vprašajte za meso »izbrana kakovost – Slovenija« nagovarja, da gostinski obrati v svojo ponudbo vključijo meso slovenskega porekla, ki ima certifikat »izbrana kakovost«, in to na jedilnih listih tudi jasno označijo, kot tudi vse slovenske pridelovalce in ponudnike mesa, da v zadostnih količinah zagotovijo meso z oznako »izbrana kakovost – Slovenija«. Označevanje živil ali sestavin jedi, ki imajo certifikat »izbrana kakovost«, je za gostinske obrate lahko konkurenčna prednost, saj znak, ki zagotavlja kakovost, gosta pritegne in mu olajša izbiro jedi. Ministrstvo gostinskim obratom nudi enotne OZNAČEVALCE in jedilne liste ter ostala gradiva, s katerimi še dodatno ozaveščajo goste o pomenu izbiranja lokalnih proizvodov. Na voljo so naslednji označevalci in gradiva: 1. nalepke za na vrata gostinskega obrata; 2. letaki oziroma zastavice za na mizo ali gostinski pult; 3. posebej prirejen znak oziroma označba »izbrana kakovost – Slovenija« za v nogo ali glavo spletnega mesta; 4. predloga priložnostnega jedilnega lista za primer, ko želi gostinec izpostaviti jedi, pripravljene z mesom z označbo »izbrana kakovost – Slovenija«; 5. video posnetki, ki pojasnjujejo pomen oznake »izbrana kakovost – Slovenija« za meso in pomembnost izbiranja kakovostnega lokalnega mesa (za prenos s spleta). Informacije na: Gostinci, označite meso »izbrana kakovost – Slovenija« GRADBINCI, INŠTALATERJI Imenik vodji del Gradbincem, inštalaterjem… vpisanim v imenik vodji gradenj boste iz OZS prejeli poziv za plačilo takse za vodenje v registru vodij gradenj. Žig vodje gradenj je neveljaven, če nosilec nima sklenjenega ustreznega zavarovanja odgovornosti. RAZPISI ŠTIPENDIJE ZA DEFICITARNE POKLICE Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije je objavil javni razpis za pridobitev štipendije za deficitarne poklice za šolsko leto 2023/2024. Štipendije so namenjene spodbujanju mladih za vpis v izobraževalne programe za poklice, za katere na trgu dela primanjkuje kadra. Seznam nabora poklicev, ki veljajo za deficitarne, se spreminja. Štipendijo za deficitarne poklice bodo lahko pridobili dijaki, ki bodo v šolskem letu 2023/2024 prvič obiskovali 1. letnik srednjega poklicnega izobraževanja in se bodo izobraževali za naslednje poklice: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. kamnosek inštalater strojnih inštalacij gastrononmske in hotelske storitve oblikovalec kovin orodjar izdelovalec kovinskih konstrukcij avtokaroserist pek slaščičar mesar tapetnik mizar zidar tesar klepar-krovec izvajalec suhomontažne gradnje slikopleskar-črkoslikar pečar-polagalec keramičnih oblog gozdar dimnikar steklar tehnik steklarstva Mesečna višina štipendije je 118,48 € in se spreminja na podlagi usklajevanja na način in v roku, ki velja za transferje, v skladu z zakonom, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji. Štipendijo za deficitarne poklice bodo v šolskem letu 2023/2024 lahko pridobili dijaki, ki bodo prvič vpisani v 1. letnik enega izmed v razpisu navedenih izobraževalnih programov. Druge pomembne informacije glede štipendije za deficitarne poklice: − prejemanje štipendije za deficitarne poklice ne vpliva na višino otroškega dodatka in na višino plačila dohodnine; − dijak lahko istočasno prejema državno štipendijo ali Zoisovo štipendijo in štipendijo za deficitarne poklice, ne more pa hkrati prejemati kadrovske štipendije; − v primeru, da dijak ponavlja isti letnik za katerega je prejemal štipendijo oz. ne izpolnjuje pogojev za napredovanje v višji letnik istega izobraževalnega programa, lahko štipendijsko razmerje miruje, vendar ne več kot eno leto. Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani sklada Javni razpis za dodelitev štipendij za deficitarne poklice Informacije: Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS, spletna stran štipendije za deficitarne poklice Rok za oddajo vloge: od 19. 6. 2023 do 22. 9. 2023. MOJSTRSKI IZPIT Mojstrski izpit - pridobitev srednje strokovne izobrazbe Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije izvaja mojstrske izpite za 54 mojstrskih nazivov. Mojstrski izpiti se izvajajo tudi za večino deficitarnih poklicev, za katere vpis v redne izobraževalne programe ni možen. Pridobljen mojstrski naziv pomeni priložnost za večjo zaposljivost v izbranem poklicu, za podjetje pa konkurenčno prednost v dejavnosti, saj se z uporabo blagovne znamke »Mojster« poudari mojstrstvo in kakovost izdelkov ali storitev. Mojstrski izpit prinaša tudi druge prednosti: − mojster si pridobi srednjo strokovno izobrazbo − ob opravljeni razliki do poklicne mature lahko mojster nadaljuje izobraževanje na višjih strokovnih šolah − mojster je lahko mentor dijakom in študentom pri PUD − mojster izpolnjuje izobrazbene pogoje za opravljanje določenih obrtnih dejavnosti skladno z Uredbo o obrtnih dejavnostih − mojster je lahko vodja gradbenih del in omogoča vpis v imenik Vodij gradnje, skladno z Gradbenim zakonom, za dela, za katera ima pridobljen mojstrski naziv (npr. zidarski mojster, tesarski mojster, mojster strojnih instalacij, elektroinštalaterski mojster, itd.) − mojstrski naziv je časten − mojster je blagovna znamka, ki na trgu pomeni znak za odličnost izdelkov in storitev − mojster je lahko član Kluba mojstrov Slovenije (KMS). opravljanje mojstrskega izpita, ki znaša 430€. Cenik mojstrskega izpita je za vsak naziv objavljen na spletni strani OZS ter na vseh območnih obrtno-podjetniških zbornicah. Drugi pristopni roki na 25. razpisu za mojstrske izpite je 10. oktober 2023, rok za oddajo popolnih vlog je do 22. septembra 2023 na naslov: Obrtno – podjetniška zbornica Slovenije, za mojstre izpite, Celovška cesta 71, 1000 Ljubljana. Informacije: OZS, Suzana Kljun, tel. 01 58 305 74 Pogoji za pristop k mojstrskemu izpitu Skladno z 28. členom Obrtnega zakona ima pravico do opravljanja mojstrskega izpita, kdor izpolnjuje enega izmed naslednjih pogojev: − je pridobil srednjo poklicno izobrazbo (katerekoli smeri) in ima vsaj tri leta izkušenj na področju, na katerem želi opravljati mojstrski izpit; − je pridobil srednjo strokovno izobrazbo (katerekoli smeri) in ima vsaj dve leti izkušenj na področju, na katerem želi opravljati mojstrski izpit; − je pridobil višjo ali visoko strokovno izobrazbo (katerekoli smeri) in ima vsaj eno leto izkušenj na področju, na katerem želi opravljati mojstrski izpit. Delovne izkušnje niso vezane na redno delovno razmerje, kandidat za pristop k mojstrskemu izpitu pa je dolžan obvezno k vlogi priložiti potrdilo delodajalca oziroma delodajalcev, iz katerega bo razvidno obdobje pridobivanja izkušenj ter dela in naloge, ki jih je kandidat pri njem opravljal. Mojstrski izpit je sestavljen iz štirih delov: − praktični del (I. del); − strokovno-teoretični del (II. del); − poslovodno-ekonomski del (III. del); − pedagoško-andragoški del (IV. del). Posamezni deli mojstrskega izpita so razdeljeni na posamezne izpitne enote v skladu z izpitnim katalogom, ki je določen za vsak del mojstrskega izpita in za vsak mojstrski naziv. Prijava k opravljanju mojstrskega izpita Pisne prijave za pristop k opravljanju mojstrskega izpita kandidati pošljejo skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev in ostalo zahtevano dokumentacijo, na predpisanem obrazcu PRIJAVNICA, ki ga dobijo na območnih obrtno-podjetniških zbornicah, Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije ali na spletni strani OZS. Kandidat mora ob vložitvi prijave na razpis za opravljanje mojstrskega izpita poravnati prijavnino za PRISPEVKI IN DAVKI PLAČILO AKONTACIJE DOHODNINE IN PRISPEVKOV Z ENIM NALOGOM Sprememba roka za plačilo predhodne akontacije dohodnine je bila določena s spremembo Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2N), ki je začela veljati konec leta 2022. Doslej so samostojni podjetniki in druge fizične osebe z dejavnostjo predhodno akontacijo dohodnine plačevali do 10. v mesecu, prispevke za socialno varnost pa do 20. v mesecu. Od letos sta omenjena roka poenotena, kar pomeni, da se lahko tudi predhodna akontacija dohodnine plača do 20. v mesecu. Plačilo prispevkov z enim e-računom Družbeniki in samozaposlene osebe lahko prispevke plačujejo poenostavljeno, z enim plačilom vseh štirih prispevkov (PIZ, ZZ, prispevke za starševsko varstvo in prispevke za primer brezposelnosti) na podlagi eračuna. Zavezanec se pri svoji spletni banki prijavi na prejem e-računa FURS, davčna številka 77695771. V prijavi se za »Referenčno oznako izdajatelja eračuna« vpiše davčna številka zavezanca, ki prijavo oddaja. FURS zavezancu na podlagi obračuna dajatev pripravi zbirni plačilni nalog in ga pošlje zavezancu v obliki eračuna v njegovo spletno banko. Zavezanec plačilni nalog potrdi in s tem poravna obveznosti. Izdaja e-računa je vezana na predložitev obračuna prispevkov za socialno varnost in akontacije davka. Na ta način lahko predhodno akontacijo dohodnine in vse štiri obvezne prispevke za socialno varnost samostojni podjetniki poravnajo z enim plačilnim nalogom - e-računom. Prijavo na prejem e-računa za plačilo obveznih dajatev oddajte v svoji spletni banki. E-račun, ki ga boste prejeli v spletno banko nekaj dni pred iztekom roka za plačilo, bo vseboval vse podatke potrebne za izvršitev plačila, zato vam podatkov ne bo več treba vnašati v plačilni nalog. Prav tako se zmanjša tveganje, da bi pozabili plačati davčne obveznosti. Rok za plačilo akontacije in prispevkov je do 20. v mesecu za pretekli mesec PRISPEVKI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA Zavarovalna osnova za plačilo prispevkov Mesečna zavarovalna osnova je zavezancu določena glede na dosežen dobiček. Zavezanci, ki nimajo plač, plačujejo prispevke od osnove, od katere plačujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, do 20. dne v mesecu za pretekli mesec. Do 15. dne v mesecu je potrebno preko sistema eDavki davčnemu organu predložiti obračun prispevkov na predpisanem obrazcu (OPSVZ), oziroma se obračun šteje za predložen na osnovi predizpolnjenega obrazca POPSV, ki ga pripravi FURS. Minimalna osnove za plačilo prispevkov Od leta 2018 dalje je osnova za prispevke za socialno varnost 60 % povprečne plače za preteklo leto. Povprečna letna plača za leto 2022 je 2.023,92€, najnižja osnova za plačilo prispevkov je 1.214,35€ (60% x 2.023,92€), najvišja pa 7.083,72€ (3,5 kratnik PP 2022 = 3,5 x 2.023,92€). Najnižji prispevki, ki jih samostojni podjetnik plačuje od februarja 2023 dalje so v višini 463,87€, najvišji pa 2.705,97€. Če želi samozaposleni zavezanec plačevati prispevke od višje zavarovalne osnove, kot je tista, ki mu je določena na podlagi doseženega dobička, v obračunu prispevkov – OPSVZ obrazcu, v polju 110 vpiše znesek zavarovalne osnove, od katere želi prispevke plačevati. Posebno obvestilo davčnega organa o zvišanju zavarovalne osnove ni potrebno. Zasebniki plačajo prispevke na prehodni račun: − akontacijo dohodnine do 10. v mesecu, − prispevke do 20. v mesecu za pretekli mesec, − dajatve za zaposlene na dan izplačila plač Obrazec obračun prispevkov Davčni organ sestavi predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost (PODO-OPSVZ) in ga najpozneje do 10. dne v mesecu za pretekli mesec vroči zavezancu elektronsko prek portala eDavki. Če podatki v obračunu niso pravilni in/ali popolni, ali če obrazec PODO-OPSVZ ni bil odložen, mora zavezanec v sistem eDavki sam predložiti obračun najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. PLAČEVANJE PRISPEVKOV Pri plačilu davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatvah zavezanci z referenco na plačilnem nalogu določijo vrsto dajatve ali pa izberejo način plačila s katerim poravnajo več vrst dajatev, in sicer tako da, združijo obveznosti, ki pripadajo isti javnofinančni blagajni oziroma istemu IBAN računu. Uporabljena referenca pri plačilu vpliva na način zapiranja terjatev s plačili v davčnem knjigovodstvu. 1. Primer: plačilo z referenco na izbrano dajatev ali izvršilni naslov (npr. SI19 DŠ-45004; pri čemer DŠ pomeni davčno številko zavezanca in šifra dajatve 45004 za prispevke za zdravstveno varstvo) zapre zapadle in nezapadle terjatve za izbrano vrsto dajatve. 2. Zapiranje s plačilom s splošno referenco (SI19 DŠ99996; oznaka 99996 določa, da se plačilo uporabi za vse dajatve na podračunu) pa se izvede šele, ko terjatve dospejo v plačilo in sicer znotraj prehodnega davčnega podračuna na katerega je prispelo. Pri uporabi splošne reference se prednostno zapirajo terjatve, ki so prej dospele v plačilo. 3. Z enim plačilom se lahko plača več vrst dajatev z združitvijo obveznosti, ki pripadajo isti javnofinančni blagajni, istemu IBAN računu: IBAN Referenca SI19 namen SI56 01100-8881000030 DŠ-99996 akontacija davka, prispevki (st. varstvo, zaposlovanje) SI56 01100-8882000003 DŠ-99996 Prispevki PIZ SI56 01100-8883000073 DŠ-99996 Prispevki ZZ Pravilno izpolnjen plačilni nalog je pogoj za pravilno evidentiranje prejetega plačila v knjigovodsko evidenco. V primeru pomote pri vpisovanju se lahko plačilo knjiži na napačnega zavezanca ali zapira napačno odprto postavko. V primeru odprte terjatve in obveznosti, lahko predlagate pobot, v primeru preveč ali napačno plačane dajatve lahko predlagate vračilo ali preknjižbo. Plačilo z enim e-računom Zavezanec lahko prispevke plačuje poenostavljeno, z enim plačilom vseh štirih prispevkov (PIZ, ZZ, prispevke za starševsko varstvo in prispevke za primer brezposelnosti) in akontacijo davka na podlagi eračuna. Zavezanec se pri svoji spletni banki prijavi na prejem e-računa. Izdaja in plačilo e-računa sta neposredno vezana na predložitev obračuna prispevkov za socialno varnost in plačilo te obveznosti. V eDavke FURS 10. v mesecu vloži obračun prispevkov. Do 15. v mesecu zavezanec tako vložen obračun lahko popravi (v primeru bolniške ali druge odsotnosti z dela). Obveznosti je potrebno poravnati najpozneje do 20. v mesecu za pretekli mesec. PRISPEVKI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA - POPOLDANCI Pavšalni prispevki za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje za popoldanski s.p. Osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic (popoldanci), morajo biti obvezno zavarovani za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri opravljanju navedene dejavnosti (PIZ) in za poškodbo pri delu in poklicno bolezen (ZZ). Popoldanci plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicno bolezen in pavšalni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. 2. Od 1.1.2023 je višina pavšalnega prispevka za zdravstveno zavarovanje v višini 42,91€ in sicer 10,73€ (povprečna plača oktober 2022 = 2.024,03€ x 0,53%) in dodaten prispevek v višini 32,18€ (25% povprečne plače oktober 2022 = 25% X 2.024,03€ x 6,36%). Zavezanci plačajo prispevek za ZZ ne glede na število dni opravljanja dejavnosti v posameznem mesecu. 3. Od 1.4.2023 do 31.3.2024 je pavšalni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 42,19€ (doslej 41,04€). Prispevek se določi s Sklepom o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja (Ur.l.30/2023 z dne 10.3.2023) in velja za obdobje od aprila tekočega koledarskega dela do marca naslednjega koledarskega leta. V primeru, da zavezanec v posameznem mesecu začne na novo opravljati dejavnost ali preneha opravljati dejavnosti in jo opravlja dejavnost manj kot 15 dni, plača polovičen znesek prispevka PIZ. Skupni pavšalni prispevki od 1.4.2023 so 85,10€ (42,91€ + 42,19€), ki se jih plača na prehodni račun do 20. v mesecu za pretekli mesec. Primer plačila – 1. Način (obrtniki popoldanci): Namen Prejemnik: TRR: Sklic: Znesek: Prispevki PIZ DPD - ZPIZ 0110 0888 2000 003 SI19 VAŠA DAVČNA ŠTEVILKA - 44008 42,19€ do 31.3.2024 Namen Prejemnik: TRR: Sklic: Znesek: Prispevki ZZV DPD - ZZZS 0110 0888 3000 073 SI19 VAŠA DAVČNA ŠTEVILKA - 45004 42,91€ od 1.1.2022 Namen Prejemnik: TRR: Sklic: Znesek: Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti DPD 0110 0888 1000 030 SI19 VAŠA DAVČNA ŠTEVILKA - 40002 X,XX € Primer plačila – 2. Način (obrtniki popoldanci): Namen Prejemnik: TRR: Sklic: Znesek : Prispevki PIZ DPD 0110 0888 2000 003 SI19 VAŠA DAVČNA ŠTEVILKA -99996 42,19€ do 31.3.2024 Namen Prejemnik: TRR: Sklic: Znesek : Prispevek ZZV DPD 0110 0888 3000 073 SI19 VAŠA DAVČNA ŠTEVILKA -99996 42,91€ od 1.1.2023 Obračun prispevkov – oddaja obrazca v eDavke Obračun prispevkov za socialno varnost za osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, so morali zavezanci (popoldanci) prvič oddati za januar 2018. Zavezanec mora oddati obračun do 15. v mesecu za pretekli mesec, če FURS do 10. v mesecu v sistem eDavkov ne odloži predizpolnjenega obračuna oz. je ta obračun napačen. PRISPEVKI DRUŽBENIKA – POSLOVODNE OSEBE Zavarovalna osnova za plačilo prispevkov Najnižja osnova za obračun prispevkov za socialno varnost za družbenike, ki so poslovodne osebe (zavarovalna podlaga 040) je od januarja 2020 90% povprečne letne plače za preteklo leto. Od februarja 2023 dalje je najnižja zavarovalna osnova 1.821,53€ (90% povprečne letne plače za leto 2023, ki je 2.023,92€), najvišja pa 7.083,72€ (3,5 kratnik PP 2022 = 3,5 x 2.023,92€). Zavezanec plača prispevke za socialno varnost najpozneje do 20. v mesecu za pretekli mesec in sicer najmanj v višini 695,82€ in največ v višini 2.705,97€. Davčni organ sestavi predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost (POPSV) in ga najpozneje do 10. dne v mesecu za pretekli mesec vročil zavezancu elektronsko prek portala eDavki. Če podatki v POPSV niso pravilni in/ali popolni, ali če POPSV ni bil odložen, mora zavezanec v sistem eDavki sam predložiti OPSVL najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. PRISPEVKI ZA ZAPOSLENE OSEBE Zavarovalna osnova za plačilo prispevkov Od leta 2015 dalje so najnižje osnove za plačilo prispevkov za socialno varnost za zavarovance iz delovnega razmerja vezane na znesek zadnje znane povprečne letne plače v RS, preračunane na mesec. Za izplačila od 1. 1. do vključno 28. 2. se za izračun minimalne osnove za zavarovance iz delovnega razmerja uporablja znesek povprečne plače predpreteklega leta, za izplačila od 1. 3. dalje pa znesek povprečne plače preteklega leta. Najnižja osnova za obračun prispevkov za delavce v delovnem razmerju je 60 % zadnje znane povprečne letne plače v Sloveniji, preračunane na mesec (144.člen ZPIZ-2). Če je izplačana plača oziroma nadomestilo plače nižje od minimalne osnove, se od razlike do minimalne osnove obračunajo in plačajo vsi prispevki. Ta razlika vpliva le na obračunavanje in plačevanje prispevkov. To pomeni, da delodajalcem razlike do najnižje osnove ni treba prišteti k bruto plači v enakem smislu kot to velja za dodatke, torej se zaradi te razlike delavčeva bruto plača ne spremeni. Zaradi obračunanih prispevkov pa ta razlika posredno vpliva na delavčevo neto plačo. Za izplačila od 1. 3. 2022 do 28. 2. 2023 je najnižja osnova za obračun prispevkov za socialno varnost za osebe v delovnem razmerju 1.181,75 € (60 % povprečne bruto plače za leto 2021, ki je bila 1.969,59€). Za izplačila od 1.3.2023 do 28.2.2024 je najnižja osnova za obračun prispevkov za socialno varnost za osebe v delovnem razmerju v višini 1.214,35 € (60% povprečne bruto plače za leto 2022, ki je 2.023,92 €). Minimalna plača 2023 za delo s polnim delovnim časom, opravljeno od 1. januarja 2023, je 1.203,36 €. PRISPEVEK KRATKOTRAJNO DELO Kratkotrajno delo je brezplačno opravljanje dela v mikrodružbi ali zavodu z najmanj enim in največ desetimi zaposlenimi ali pri samozaposleni osebi z največ desetimi zaposlenimi. Opravlja ga lahko zakonec ali zunajzakonski partner, starši ali otroci lastnika mikrodružbe ali samozaposlene osebe, ki lahko opravljajo pomoč v podjetju največ 40 ur mesečno in za to ne prejmejo plačila. Delodajalec mora voditi evidenco o opravljenem kratkotrajnem delu (ime, naslov in davčno številko osebe, ki opravlja kratkotrajno delo, uro začetka in zaključka opravljanja kratkotrajnega dela, skupno mesečno število ur opravljenega kratkotrajnega dela). Delodajalec mora osebo, ki opravlja kratkotrajno delo, zavarovati za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni (obrazec M12) in za čas opravljanja dela preko eDavkov oddajati REK-O (vrsti dohodka 1509). Znesek za zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni je od 1. 1. 2023 v višini 6,07€ (0,30% PP za oktober 2022 = 0,3% x 2.024,03€) in se plača na TRR: SI56 0110 0888 3000 073, sklic: SI19 davčna številka 45004. MINIMALNA URNA POSTAVKA ZA ŠTUDENTSKO DELO Odredba o uskladitvi najnižje bruto urne postavke za opravljeno uro začasnih in občasnih del (Ur.l.7/2022 z dne 20.1.2023) določa od 21. januarja 2023 minimalno bruto urno postavko za začasno in občasno delo dijakov in študentov v višini 6,92 € (doslej 6,17€). Zakonsko določena bruto urna postavka za opravljeno uro začasnih in občasnih del dijakov in študentov (na podlagi 130. c člena Zakona za uravnoteženje javnih financ) ne sme biti nižja od zneska minimalne plače, preračunanega na uro dela povprečne mesečne delovne obveznosti za polni delovni čas, tako da se upošteva, da povprečna mesečna delovna obveznost za polni delovni čas znaša 174 ur. Minister, pristojen za delo, je na podlagi 6. člena Zakona o minimalni plači določil znesek minimalne plače, ki za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2023, znaša 1.203,36 €. Začasno in občasno delo dijakov in študentov je vključeno v pokojninsko in invalidsko zavarovanje (pokojninska doba) in zdravstveno zavarovanje. Od zneska na študentski napotnici se plačujejo prispevki za PIZ v višini 15,5%. Delodajalec na znesek na napotnici plača prispevek za PIZ v višini 8,85%, prispevek za zdravstveno zavarovanje 6,36%, prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni v višini 0,53%, koncesijsko dajatev v višini 16% in dodatno koncesijsko dajatev v višini 2%. MINIMALNA URNA POSTAVKA ZA DELO UPOKOJENCEV Zakona o urejanju trga dela (ZUTD) določa, da začasno ali občasno delo lahko upokojenec opravlja v obsegu največ 60 ur v koledarskem mesecu, pri čemer neizkoriščenih ur ni mogoče prenašati v naslednji koledarski mesec. Ne glede na navedeno lahko upokojenec opravlja začasno ali občasno delo tudi največ 90 ur v koledarskem mesecu, vendar največ trikrat v koledarskem letu, pri čemer seštevek ur opravljenega začasnega in občasnega dela v koledarskem letu ne sme preseči 720 ur. Sprememba Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-G), Ur.l.54/2022 z dne 20.4.2022 je določila, da bruto urna postavka upravičenca za opravljeno uro začasnega ali občasnega dela ne sme biti nižja od zneska minimalne plače, preračunanega na uro dela povprečne mesečne delovne obveznosti za polni delovni čas, tako, da se upošteva, da povprečna mesečna delovna obveznost za polni delovni čas znaša 174 ur. Od 4. maja 2022 do 28. februarja 2023 bruto dohodek za opravljeno začasno in občasno delo v seštevku v koledarskem letu ne sme presegati 9.237,96 €, od 1. marca 2023 do 28. februarja 2024 pa ne sme presegati 10.346,52 €. Višina bruto urne postavke in višina bruto dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo se usklajujeta z rastjo minimalne plače v Republiki Sloveniji, kot jo določa zakon, ki ureja minimalno plačo, ter ju enkrat letno določi minister, pristojen za delo, in objavi v Uradnem listu Republike Slovenije najpozneje do konca februarja v koledarskem letu. Višina bruto urne postavke na osnovi spremembe zakona velja od marca tekočega koledarskega leta do vključno februarja naslednjega koledarskega leta. Od 4.maja 2022 do 28.2.2023 urna postavka za opravljeno začasno ali občasno delo upokojencev ne sme niti nižja od 6,17 €, od 1. marca 2023 do 28. februarja 2024 pa ne nižja od 6,92€. PODATKI O PLAČAH Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo v Sloveniji za marec 2023 je znašala 2.191,85€, neto plača pa 1.423,75€. Povprečna mesečna bruto plača za obdobje januar marec 2023 je znašala 2.156,40€, neto 1.404,82€. UGODNOSTI ZA ČLANE OOZ IDRIJA DAVČNO IN RAČUNOVODSKO SVETOVANJE Člani Območne obrtno-podjetniške zbornice Idrija lahko koristijo članske ugodnosti - svetovanje na davčnem, knjigovodskem, računovodskem področju, gospodarsko pravnem in delovno pravnem področju (davek od dobička pravnih oseb, davčni postopek, dohodnina, DDV,…). Ob prijavi na svetovanje predstavite vprašanje (tema svetovanja). Ugodnost za člane: prvo svetovanje (do ene ure) je za člane brezplačno. Prijave: OOZ Idrija, tel. (05) 37 34 750, E-pošta: ivica.podgornik@ozs.si MOZAIK PODJETNIH Kartica Mozaik podjetnih, kartica tisočerih ugodnosti za člane OZS. S kartico Mozaik podjetnih zlahka prihranite letno članarino. Uporabite svojo kartico Mozaik podjetnih in prihranite! Preverite aktualni seznam. partnerjev in njihovih ugodnosti, ki ga ki ga članom OZS, imetnikom kartice Mozaik podjetnih nudijo partnerji projekta. MOJ OBRTNIK PRAVNO SVETOVANJE Območna obrtno-podjetniška zbornica Idrija svojim članom nudi možnost pridobitve pravnih nasvetov odvetnika. Naročilnico za svetovanje dobite na zbornici, kjer boste dobili tudi termin glede dneva in ure storitve. Ugodnost za člane: prvo svetovanje (do ene ure) je za člane brezplačno. Prijave: OOZ Idrija, tel. (05)37 34 750, E-pošta: ivica.podgornik@ozs.si Članom Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, portal Moj Obrtnik nudi: brezplačno spletno predstavitev vašega podjetja, 90 dnevno brezplačno prejemanje povpraševanj, ugodnejši prejem povpraševanj, brezplačen prejem SOS povpraševanj. https://www.mojobrtnik.com/ IZ URADNEGA LISTA 50 5.5. 50 5.5. 50 50 54 57 57 58 58 58 58 60 5.5. 5.5. 12.5. 19.5. 19.5. 26.5. 26.5. 26.5. 26.5. 31.5. Sprememba Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-A) Uredbe Sklep o najnižji in najvišji pokojninski osnovi, najnižji osnovi za odmero nadomestil iz invalidskega zavarovanja in najvišjem znesku nadomestila za čas poklicne rehabilitacije od 1. januarja 2023 CERKNO - Zaključni račun proračuna Občine Cerkno za leto 2022 CERKNO - Sprememba Odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti v Občini Cerkno Poročilo o gibanju plač za februar 2023 CERKNO - Sprememba Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Cerkno CERKNO - Odlok o proračunu Občine Cerkno za leto 2023 Sprememba Uredbe o cestninskih cestah in cestnini Poročilo o gibanju plač za marec 2023 CERKNO - Sklep o cenah storitev oskrbe s pitno vodo CERKNO - Sklep o cenah storitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda Odredba o obveznem rednem pošiljanju podatkov o cenah kmetijskih pridelkov oziroma živilskih proizvodov PRISPEVKI - OBVEZNOSTI MAJ 2023 PRISPEVKI ZASEBNIKA in DRUŽBENIKA prispevek PIZ ZZ Starš. var. Zaposl. Bruto zavarovalna osnova v EUR TRR SI56 SI56 SI56 SI56 0110 0110 0110 0110 stopnja 0888 0888 0888 0888 2000 3000 1000 1000 003 073 030 030 referenca SI19 SI19 SI19 SI19 24,35% 13,45% 0,20% 0,20% DŠ-44008 DŠ-45004 DŠ-43001 DŠ-42005 najnižji ZASEBNIK najnižji DRUŽBENIK najvišji 1.214,35€ 1.821,53€ 7.083,72€ (60% PP 2022=60% X 2.023,92 €) (90% PP 2022=60% X 2.023,92€) (3,5 kratnik PP 2022) 443,55 244,99 3,64 3,64 695,82 1.724,89 952,75 14,16 14,17 2.705,97 295,69 163,33 1,19 2,42 2,43 463,87 PRISPEVKI SKUPAJ DOLOČITEV ZAVAROVALNE OSNOVE - individualno osnova 1. ZASEBNIK: Najnižja osnova za prispevke je 60% PP za leto 2022 (PP je 2.023,92€), prispevki skupaj 463,86€ 1.214,35 € 2. ZASEBNIK: Osnova za prispevke = dobiček, povečan za obračunane prispevke, preračunan na mesec in znižan za 25%, vendar najmanj do višine 60% PP za leto 2022 (60% x 2.023,92€= 1.214,35€) individualno 3. DRUŽBENIK: Najnižja osnova za prispevke družbenika = 90% PP za leto 2022 (PP za 2022 je 2.023,92), prispevki skupaj: 695,80€ 1.821,53€ 4. ZASEBNIK IN DRUŽBENIK: Najvišja zavarovalna osnova = 3,5 x povprečna letna plača 2022 (3,5 x 2.023,92€), prispevki skupaj: 2.705,98€ 7.083,72 € OLAJŠAVE 1. Splošna olajšava - letni dohodek do 16.000,00 € (mesečni do 1.333,33 €) - letni dohodek nad 16.000,00 € (mesečni nad 1.333,33€) mesečna olajšava € 416,67 + (1.563,45 -1,17259 x bruto dohodek) 416,47 224,83 244,42 407,67 291,67 241,97 2. Posebna olajšava: 1. otrok 2. otrok 3. otrok 3. za rezidenta, ki se izobražuje (dijaka ali študenta) 4. za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje 5. za dohodke iz delovnega razmerja: - mesečni bruto dohodek do 1.330,33€ - mesečni bruto dohodek nad 1.333,33€ - za osebe do dopolnjenega 29. leta starosti 6. za zavezanca po dopolnjenem 70. letu starosti 7. za invalida s 100% okvaro 416,67 + (1.563,45 -1,17259 x bruto dohodek) 416,67 108,33 125,00 1.515,72 OBRTNIKI - POPOLDANCI namen letna olajšava € 5.000,00 + (18.761,40 -1,17259 x skupni dohodek) 5.000,00 2.698,17 2.933,00 4.892,00 3.500,00 2.903,66 Če delojemalec ne želi, da se mu upošteva povečana splošna olajšava, se davčna osnova zmanjša za 416,67€ 1.300,00 1.500,00 18.188,61 DELOVNI DNEVI sklic prehodni račun akontacija davka na dejavnost SI56 0110 0888 1000 030 SI19 DŠ 40002 PIZ nesreče pri delu SI56 0110 0888 2000 003 SI19 DŠ 44008 ZZV pavšalni prispevek SI56 0110 0888 3000 073 SI19 DŠ 45004 SKUPAJ Znesek € PRAZNIKI 21 168 2 16 OBRAČUN UR 42,19 42,91 SKUPAJ 23 184 85,10 PODATKI O PLAČAH Povprečna plača MAREC 2023 Povprečna plača JANUAR - MAREC 2023 Povprečna plača JANUAR - MAREC 2023 Povprečna bruto plača (PP) 2022 Minimalna plača od 1.1.2023 bruto € 2.191,85 2.156,40 2.156,40 2.023,92 1.203,36 neto € 1.423,75 1.404,82 1.404,82 1.318,64 STOPNJE PRISPEVKOV PRISPEVEK Prevoz na delo Kilometrina za službeno potovanje Regres za letni dopust Dnevnice za službeno pot v Sloveniji SI19 DŠ-44008 6,36% 6,56% + 0,53% SI19 DŠ-45004 Starševsko varstvo 0,10% 0,10% SI19 DŠ-43001 Zaposlovanje, starševsko varstvo SKUPAJ: 0,14% 0,06% SI19 DŠ-42005 22,10% 16,10% LESTVICA 8.755,00 25.750,00 51.500,00 74.160,00 1.400,80 5.819,50 14.317,00 23.154,40 SKUPAJ 16 % + 26 % nad 8.755,00 + 33 % nad 25.750,00 + 39 % nad 51.500,00 + 50 % nad 74.160,00 SI19 DŠ-40002 Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja na dan prisotnosti, najmanj 4 ure dela, prisotnost na delu nad 10 ur za vsako dopolnjeno uro nad 8 ur + 0,99€ (Uredba Ur.l.87/2022) Uredba (Ur.l.162/2022) Uredba (Ur.l.87/2022) Uredba (Ur.l.114/2021) Uredba (Ur.l.87/2022) Najvišji znesek od katerega se ne obračuna prispevke je povprečna plača za predpretekli mesec 6-8 ur 8-12 ur Uredba (Ur. l. 162/2022) nad 12 ur LETNI OBRAČUN AKONTACIJE neto davčna neto davčna znesek DOHODNINE osnova nad osnova do € dohodnine € KONTO 8,85% Vrsta izplačila ( neobdavčeno do zneskov po Uredbi) Terenski dodatek DELODAJALEC 15,50% POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM Znesek za prehrano DELAVEC Pokojninsko in invalidsko zavarovanje Zdravstveno zavarovanje Dohodnina € 8.755,00 25.750,00 50.000,00 74.160,00 DELOVNI DELOVNI DNEVI MAJ 2023 7,96 € + 0,99 € 4,49 € 0,21 € 140 € mesečno 0,43 € 2.191,85€ 9,69 € 13,88 € 27,81 € MESEČNI OBRAČUN AKONTACIJE neto davčna neto davčna znesek DOHODNINE osnova nad € osnova do € dohodnine € 729,58 2.145,83 4.291,67 6.180,00 729,58 2.145,83 4.291,67 6.180,00 116,73 484,96 1.193,08 1.929,53 SKUPAJ + 26 % + 33 % + 39 % + 50 % 16 % nad 729,58 nad 2.145,83 nad 4.291,67 nad 6.180,00 VSEBINA ELEKTRONSKA OBLIKA MESEČNEGA GLASILA OOZ IDRIJA ............................................................................................... 1 ZAHTEVE SLOVENSKE OBRTI IN PODJETNIŠTVA.............................................................................................................. 1 ZAKONODAJA........................................................................................................................................................................ 2 EVIDENCE NA PODROČJU DELA IN SOCIALNE VARNOSTI ................................................................................................. 2 POROČANJE O CENAH KMETIJSKIH PRIDELKOV IN ŽIVILSKIH PROIZVODOV .................................................................... 3 INFORMACIJE ....................................................................................................................................................................... 3 OSNOVE NADOMESTILA PLAČE ....................................................................................................................................... 3 LETNI DOPUST ............................................................................................................................................................... 3 REGRES ZA LETNI DOPUST ............................................................................................................................................. 4 PROKURA - KDO JE PROKURIST? .................................................................................................................................... 5 DAVČNE POSLEDICE OB PRENEHANJU SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA ............................................................................... 6 PREDLOG ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU ............................................................................ 6 SEKCIJE ................................................................................................................................................................................ 7 GOSTINCI ...................................................................................................................................................................... 7 GRADBINCI, INŠTALATERJI ............................................................................................................................................ 8 RAZPISI................................................................................................................................................................................. 8 ŠTIPENDIJE ZA DEFICITARNE POKLICE ........................................................................................................................... 8 MOJSTRSKI IZPIT ........................................................................................................................................................... 8 PRISPEVKI IN DAVKI ............................................................................................................................................................ 9 PLAČILO AKONTACIJE DOHODNINE IN PRISPEVKOV Z ENIM NALOGOM ........................................................................... 9 PRISPEVKI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA ..................................................................................................................... 10 PLAČEVANJE PRISPEVKOV ............................................................................................................................................ 10 PRISPEVKI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA - POPOLDANCI .............................................................................................. 11 PRISPEVKI DRUŽBENIKA – POSLOVODNE OSEBE ........................................................................................................... 11 PRISPEVKI ZA ZAPOSLENE OSEBE ................................................................................................................................. 11 PRISPEVEK KRATKOTRAJNO DELO ................................................................................................................................ 12 MINIMALNA URNA POSTAVKA ZA ŠTUDENTSKO DELO ................................................................................................... 12 MINIMALNA URNA POSTAVKA ZA DELO UPOKOJENCEV .................................................................................................. 12 PODATKI O PLAČAH ..................................................................................................................................................... 12 UGODNOSTI ZA ČLANE OOZ IDRIJA .................................................................................................................................. 13 DAVČNO IN RAČUNOVODSKO SVETOVANJE ................................................................................................................... 13 PRAVNO SVETOVANJE .................................................................................................................................................. 13 MOZAIK PODJETNIH ..................................................................................................................................................... 13 MOJ OBRTNIK .............................................................................................................................................................. 13 IZ URADNEGA LISTA .......................................................................................................................................................... 13 PRISPEVKI - OBVEZNOSTI MAJ 2023 ................................................................................................................................. 14