OSNUTEK Delavci, združeni kmetje v kmetijskih, živilskih in gozdnogospodarskih organizacijah ter delovni Ijudje in občani preko krajevnih skupnosti in samoupravnih organizacij in skupnosti, ki so zaradi svoje dejavnosti neposredno zainteresirani za razvoj kmetijstva, za varstvo kmet. zemlje in Skupščina občine Ljubljana—Šiška (podpisniki) skladno z zakonom o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Ur. listSRS, št. 1/80) ter zakonom o kmetijstvu, zemljiških (Ur. list SRS, št. 1/79) organizirani v kmetijski zemljiški skupnosti — Skupnost za pospeševanje kmetijstva občine Ljubljana — Siška sklenejo SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana Kmetijske zemljiške skupnosti občine Ljubljana-Siška in Skupnosti za pospeševanje kketijstva za obdobje 1981 - 1985. I.člen Podpisniki ugotavljaVno, da je cilj zemljiške politike v občini aktiviranje vseh razpoložljivih kmetijskih zemljišč za kmetijsko proizvodnjo, pri čemer bomo poleg gospodarskih meril upoštevali vrednote kmetijskega prostora v procesu planiranja, načrtno intenziviranje kmetijske proizvodnje reaktiviranje hribskega kmetij-stva, dolgoročno urejanje, združevanje ter varstvo kmetijskih zemljišč i. Kmetijsko zemljiška skupnost. 2. člen. Z občinskim prostorskim planom bodo zemljišča namenjena za potrebe kmetijstva in gozdarstva, upoštevajoč pri tem družbene plane, naravne razmere in družbene potrebe. Z upoštevanjem kriterijev kvalitete kmetijskih zemljišč bodo v skladu z elementi prostorskega planiranja razvrščena vdve skupini: a.) zemljišča, ki so trajno namenjena za kmetijstvo, kamor spadajo kompleksi družbenih posestev, zemljišča, ki jih je možno z agrarnimi operacijami usposobiti za intenzivno kmetijsko proizvod-njo in zemljišča, ki jih bo možno s hidromelioracijami vključiti v intenzivno proizvodnjo. b.) Druga kmetijska zemljišča za kmetijsko proizvodnjo v povezavi z drugimi interesi. 3. člen Podpisniki, ugotavljamo, da je razvrstitev zemljišč podlaga za planiranje kmetijske in gozdne proizvodnje ter razvoja kmetijstva v občini. Za zemljišča, ki bodo s prostorskim planom namenjena za kmetijstvo, bo -izdelana agrokarta, ki bo obsegala razvojne usmeritve kmetijstva v občini in bo z njo predviden dolgoročni načrt rabe kmetijskih zemljišč. 4. člen Kmetijska zemljiška skupnost bo sodelovala v postopkih za izdajo lokacijskih dovoljenj za gradnjo objektov na kmetijskih zemljiščih, ki bodo v občinskem prostorskem planu razvrščena v druga kmetijska zemljišča. Skrbela bo v povezavi s kmetijskimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi v občini, da bodo kmetijska zemljišča v interesu obdelovalcev in v družbenem interesu skrbno obdelana ter ohranjala trajno rodovitnost. 5. člen Kmetijska zemljiška skupnost bo odkupovala kmetijska zemljišča, ki bodo dana v prednosti nakup, predvsem na območjih, ki bodo s prostorskim planom dolgoročno predvidena za kmetijstvo in tako večala kmetijski zemljiški sklad. Prav tako bo odkupovala kmetijska zemljišča . ob prilagajanju maksimuma kmetijskih zemljišč nekmetov (do 12. 2. 1984). Podpisniki bodo na podlagi programa vseh oblik združevanja zemlje večali kmetijski zemljiški sklad in drugih virov in ta zemljišča vključevali v organizirano kmetijsko proizvodnjo. 6. člen V povezavi s krajevnimi skupnostmi in komunalno skupnostjo ter drugimi gainteresiranimi bo kmetijska zemljiška skupnost sodelovala pri varstvu kmetijskih zemljišč pred onesnaževanjem. 7. člen Kmetijska zemljišča, ki se zaraščajo z gozdom, pa je s Samoupravno interesno skupnostjo za gozdarstvo in kmetijskimi organizacijami opredeliti, katere ostanejo za kmetijstvo in katera bodo pogozdena. 8. člen Agrarne operacije so posebne naloge kmetijske zemljiške skupnosti. Pospeševali bomo medsebojno menjavo kmetijskih zemljišč, ki je prostovoljna menjava zemljišča med strankama, da se z zaokrožitvijo zagotovi racionalnejša obdelava. Arondacija kmetijskih zemljišč bo izvajana v korist kmetijske organizacije in v korist skupnosti kmetov, komasacije pa bo izvajana v korist skupnosti kmetov. 9. člen Nadaljevali bomo s programom melioracij kmetijskih zemljišč. Izvajali bomo hidromelioracije (ureditev režima površinskih voda) in agromelioracije (izboljševali rodnost kmetijskih zemljišč). 10. člen Zaradi sstalnega zmanjševanja kmetijskih zemljišč je kmetije preusmerjati v intenzivne pridelovalce in proizvajalce, da bodo izpadli pridelek in dohodek nadomestili z večjo proizvodnjo v sodelovanju s pospeševalno službo kmetijske organizacije in skupnostjo za pospeševanje kmetijstva občine Ljubljana—Šiška. 11.člen Kmetijske zemljiške agrarne operacije bodo opravljene v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in s KIT KZ Medvode na območjih: KS Bukovica—Šinkov Turn: z melioracijami bomo povečali rodnost zemljišč, spodbujali bomo tudi svobodno menjavo zemljišč in komasacije. KS Gameljne—Rašica: izvedene bodo melioracije pod Rašico in s pomočjo svobodne menjave zemljišč zaokroženi kompleksi. KS Preska: s SIS za gospodarstvo bomo razmejili površine in se dogovorili za ukrepe o zmanjšanju ^araščenosti. Z agromeio-racijami bomo izboljšali kmetijska zemljišča. KS Sora: kompleks kmetijskih zemljišč ob cesti Draga — Sora bo melioriran, izvajana pa bo tudi svobodna menjava zemljišč med kmeti. KS Senica: v tej KS bomo predvsem izvajali svobodno menjavo zemljišč KS Pirniče: izvedena bo komasacija, na ostalih zemljiščih pa bomo spodbujali svobodno menjavo zemljiŠč. KS Smlednik: izvajana bo zložba zemljišč na podlagi svobodne menjave in komasacije. AgromeMoracijska dela bo potrebno izvesti tudi na zemljiščih v družbeni lasti. KS Stanežiče-Medno: na preostalih kmetijskih zemljiščih bomo težili k oblikovanju zaokroženih zemljiških kompleksov zaradi intenziviranja kmetijske proizvodnje. KS Edvard Kardelj: v tej KS je precej površin, ki so potrebne melioracij, ki pa so povezane z ribogojnico Povodje. KS Trnovec—Topoi: opredelili bomo kmetijske površine skupno s SIS za gozdarstvo, izvajali bomo agromelioracije zaradi lažjega in smotrnejšega obdelovanja. KS Vodice: zaradi avtoceste in zaradi ižgradnje drugih infrastrukturnih objektov bo v tej KS nujna vsaj svobodna menjava zemljišč in komasacija. Kmetijsko zemljiška skupnost bo sodelovala pri izdelavi študije o možnostih razvoja kmetijstva na višinskem območju občine ter pri izvajanjih programa ukrepov, sprejetih na osnovi izdelane študije. 12. člen Podpisniki sporazuma bodo sodelovali s skupnostjo socialnega skrbstva in skupnostjo starostnega zavarovanja kmetov za pripravo samoupravnega sporazuma o oblikovanju potrebnih sredstev, za preživninsko varstvo kmetov. 13. člen V zakonu o kmetijskih zemljiščih so opredeljeni viri sredstev kmetijskih zemljiških skupnosti in njihova uporaba. S f inančnimi načrti bodo sredstva .razporejena prvenstveno za pripravo programov in projektov prostorskih ureditvenih operacij, sofinanci-ranje teh programov, pridobivanje zemljišč (nakupi) in za redno poslovanje kmetijske zemljiške skupnosti. 14. člen . ' ' Finančni pokazatelji programa kmetijske zemljiške skupnosti Ljubljana-Šiška po namenih in virih. za obdobje 1981 — 1985 so prikazani v prilogi. . 15. člen V sklaau z zakonom o intervencijah v kmetijstvu bomo zaradi skladnejšega razvoja in družbeno-organiziranega tržnega kmetijstva v občini sodelovali s Skupnostjo za pospeževanje kmetijstva. II. Skupnost za pospeševanje kmetijstva SO Ljubljana— Šiška '¦- 16. člen ' •. • Podpisniki ugotavljamo, da ima Skupnost za pospeševanje kmetijstva pri intenziviranju kmetijske proizvodnje sledeče glavne naloge: akstirinulirati vse proizvodne naloge, katere na vasi krepijo družbenoekonomske odnose ter vplivajo na večjo in cenejšo proizvodnjo, b) stimulacija vseh proizvodnih nalog in ukrepov v govedoreji — proizvodnja mesa in mleka — kot tudi naloge, ki so s to proizvodnjo v ozki povezavi, c) stimuliranje rastlinske proizvodnje kamor sodi semensko blago, mehanizacija in ostalo, č) sofinanciranje izobraževanja kmetov in sofinanciranje strokovne pospeševalne službe. 17. člen Podpisniki sprejemajo za uresničevanje ciljev iz prejšnjega člena naslednje okvirne naloge: — programsko, usklajeno in organizirano delo vseh kmetijskih služb v občini Šiška, — skupno s porabniki hrane planirati letine ter s tem količino proizvodnje, spremembo kolobarja—setev pšenice in koruze namesto krompirja, — medsebojno urejanje odnosov na podlagi dohodkovnih odnosov - kooperant: XZ — uvajanje intezifikacije kmetijske dejavnosti. 18. člen Skupnost za pospeševanje kmetijstva bo s svojimt f inančnimi sredstvi sofinancirala le naročeno proizvodnjo združenih kmetov. 19. člen Skupnost za pospeševanje kmetijstva bo s svojimi finančnimi sredstvi v nižinskem predelu sof inancirala: — umetno osemenjevanje govejih plemenic s 35 % dotacijo, — izboljšanje pasemske strukture čreda s 20 % dotacijo, — gradnjo mlečnih zbiralnic, novogradnjo hlevov in silosov, sušilnih naprav ter obrestno mero pri protzvodnji mesa — 20 do 30%, . — nakup semenskega blaga in krmnih rastlin s 30 % '; i :- — strojnih skupnosti — 40 %, ¦ ,; . ... — skupinskemu zavarovanju živine — 20%. / ". • » . - 20. člen V hribovskem svetu občine, ki leži od 500 - 700 m nadmorske višine in obsega vasi in zaselke: Govejek, Trnovec, Brezovica, Topol, Tehovec, Studenčice, Žlebe, Golo brdo, Seničica, ToSko čelo in Rašica, pa poleg zgoraj naštetih nalog še: — nakupi plemenjakov - bik in merjasec — 100 %, — adaptacija starih hlevov (osem stojišč), — regresi pri najetju kreditov za modernizacijo gospodarskih poslopij - 100%, — nabavi umetnih gnojil — 50 %, — nabavi kmetijske mehanizacije - 20 %, .-»•¦¦ — pri razvoju kmečkega turizma. ¦ • . .. ' 21.člen ¦;. ¦•'¦¦ ' . .\ ¦'.¦ Podpisniki soglašamo, da imajo prednost naložbe, vse tiste , naloge naštete v prejšnjih členih, ki bodo kmeta — kooperanta ' vključevale v različne oblike združene proizvodnje in s tem dajali ' pobudo za hitrejši razvoj samoupravnih socialističnih proizvodnih odnosov v kmetijstvu in na vasi. .'¦* ¦>•¦.'^- ., '¦ 22. člen Skupnost za pospeševanje kmetijstva bo sodelovala pri izdelavi študija o možnosti razvoja kmetijstva na višinskem predelu občine ter pri izvajanju programov ukrepov, sprejetih na osnovi izdelane . študije. : ' 23. člen . ;: ; "' *' >' •• / Podpisniki sporazuma se zavezujemo, da bomo v srednje-ročnem obdobju združevali sredstva po enakih merilih kot je • navedeno v IV. točki družbenega dogovora o oblikovanju in delovanju Skupnosti za pospeševanje kmetijstva občine Ljubljana— *•¦ Šiška. Podpisniki soglašamo, da vse naloge in obveze z zgoraj navedenim družbenim dogovorom iveljajo tudi za srednjeročno ^ obdobjeleta 1981-1985. '¦¦"¦¦ ' * '• ¦ • 24. člen '.- • . v Podpisniki soglašamo, da je obseg petletnih stimulativnih naložb v kmetijsko proizvodnjo: — 3,650.000 din, živinoreja ' .,•; t ^ •¦;";.;..' — 2,050.000 din, obrati za živinorejo ¦ — 1,950.000 din, 3 % regresi od kred. za proizvodno mesa ' " • • — 7,480.000 din, . regresi za semensko blago, gnojila in mehanizacijo. Podrobnejši pregled naložb je v prilogi tega sporazum. III.SkupneDOUOČBE ' " . .". " : " - 25. člen '"" ' ' ' ' * ¦¦ .' Podpisniki bomo skupno in s pomočjo služb Skupščineobčine . analizirali stanje kmetijstva v občini, poslovanje in saoupravo ter funkcionalno organziranost obeh skupnosti. Določili bomo način nadzora nad izvajanjem tega sporazuma ter zagotavijali informi-ranje za tekoče spremljanje izvajanja srednjeročnega programa in letnih planov. - ¦„ • 26. člen V izrednih razmerah in v vojni se obe skupnosti vključita v -zagotovitev potrebnih količin hrane po programu obrambnih načrtov SO Ljubljana-Šiška in KIT KZ Medvode. / 27. člen Podpisniki liomo spošštovali določila in elemente tega sporazuma ter ga konkretizirali s sprejemom in izvajanjem samega plana obeh skupnosti. • . . «^ i " ¦ , ' - '28. člen Za uspešno uresničitev opredljenih nalog se bodo KZS občine Ljubljana-Šiška, Skupnost za pospeševanje kmetijstva občine Ljubljana—Šiška in KIT KZ Medvode povezovale in usklajevale svoje programe. . ., |. . , 29. člen Uresničevanje sprejetih obvez in določb tega sporazuma obravnavajo in sprejemajo podpisniki vokviru svojih samoupravnih organov in teles. 30. člen ' ' ' Pobudo za dopolnitev ali spremembo tega sporazuma lahko da vsak podpisnik tega sporazuma. Predlog za dopolnitev ali spremembo sporazuma postane veljaven, ko ga sprejmejo vsi podpisniki po enakem postopku, ki velja za sprejem sporazuma. 31.člen K samoupravnemu sporazumu lahko naknadno pristopijo OZD in skupnosti, če sprejmejo obveznosti in vključijo v uresničevanje tega sporazuma. Naknadni pristop k sporazumu evidentira IO obeh skupnosti in o tem obvestita ostale podpisnike. 32. člen Podpisniki so dolžni svoje planske akte uskladiti s sprejetimi obveznostmi iz tega sporazuma najkasneje do 31.12.1980. 33. filen Sporazum je podpisan v 3 izvodih, od katerih hranijo po 1 izvod KZS,-Skupnost za pospeževanje kmetijrtva in Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomske odnose. Vsak podpisnik prejme po 1 kopijo samoupravnega sporazuma. PININČHI PCCA2JLTELJI SREHT JEaoCHBGA PROGEAMi. SMECIJSKE ZEMLJIŠKE 8E0PH0STI OBČIHE LJTJBLJAHA.-ŠIŠKJL JWm 1981 1982 1985 1984 1985 1. Nafcup kut. cem. 1,4««.«»« 2,?•••••• ;,•••.••• 3f«oo.ooo ?,•••.••• 2. Agrarae op«r.(lcom.melo.) 2,3«*.**« 2,••••••• 1,?••.••• lt5oo.boo 1,5*».«»» 3. Preživ. T*r*tro 2,•••.••• l,2«o.ea« 1,2««.«*» l,eoo.ooo 1,•••.••• 4. Eaav»j Tii.obm. 8o«.»*« l,**e.*e* l,o««.«ao ltooe.ooo 1,••••••• 5. obveznast p» deg. 1,?•••••• 1,?•••••• l,7o«.o*» l,7oa.ooo 1,7»».»»« 6. Stroškl p»sl<»vaiija 8*«.««» 8o».«»« 9**#»oo 800.000 8*o.*»« SKOTAJ: 9»••••••• 9t•«••••« 9»••••••• 9»000.000 9i••••••• T Pc. bo zajete 2e apr«d*te •brozn«ati do Irez« T«4nlh »kupn»«ti Slovenije in Zveae KZS Sl«7enij« nl pa S« up«št«v«no zdrušovanjo xml nir«Ju Zreze KZS 81«T«aij«. BELE2KE: PLAN REGRESOT IN DOTACIJ ZA SREDFJEROČNO OBDOBJE 1981-1985 _______________________________________vre&nost ˇ tisoč din______ Namen-naloga 1981 1982 1983 198* 1985 f^f*5 , 1. Regrea oaem. krav 46o 46o 46© 46o 46o 23oo ".:. 2. Nakup plemeno'akov 35 35 35 35 35 175 3. Dotacije izb.pas.str. 35 35 35 35 35 175 4. Regres nakup plem. živine 2oo 2oo 2oo 2oo 2oo looo ' 5. Dot.zbiral.ml.skup. 5© 5© 5« 75 75 3©o ' 6. Dot.načrt.ravnin.podr.loo loo loo loo loo 5oo .. 7. Dot.adapt.bxib.podr. 172 172 172 172 172 86o 8. Dot.suš.siiosi rav.p. 52 52. 52 52 52 26o : 9. Dot.suš.-lirib.p. 36 36 36 36 36 18o ,' 10. Eg.3% od kred.pit, 29o 29o 3©o 3©o 3oo 148o 11. Rg.kred.-moder.hrib. 6o 6o 6o 6o , 6o 3oo 12. Dot.zav.SKUPNOSTI 4o 4o 4o M-o 4o 2oo ' 15« Rg.sem.blago 5®<> 3©o 3»o #3©o 3©o 15oo •; 14. Rg.krm.rst. y0 ^Q yQ ^0 ^0 ^0 . 15. Rg.umet.gn©o»liril3»P» 3©o 3oo 3oo V 3oo . 3o® 15oo 16. Rg.meh.bxib.p. 6oo 6oo 6oo 6oo /!.';-" 6oo 3®oo .. 17. Rg.meh.stroj.skup.r. 12o 12o 12o : v 12o ' ' 12o 6oo , 18. Dot.kmeč.tur.moder. /. . dvorišč,hrib.p. loo loo loo loo loo 5©o 1 .-;¦;'¦.'- proizvodnja SKUPAJ 3olo 3olo 3o2» 30^5 3o4-5 1513o , : s a s = = s a s s s s s s s 3 a = a s s a s 13 s s s s s a s s a s s s s s s = a s = s = s s = s s s s = s a s a: s s s s = a s a s s s s s 19. Stroški poslovanaa 24x> 24o 24o 24o . 24o V" ¦ ¦ ¦ '.., ¦- 20. Pinan.posp.služni " , , ,, pomer________________6o 6e______6o 6o________6o 15oo Vsi stroški ., 331o 331© 331o , 33^5 33^5 1663o ; ssassaaaasaaaaaBSSSSBassaassssassasssissaBasssBsaasaaaassassssssasssaaasS .'; ¦ ¦.¦¦'"'¦¦ ' '¦ ':. .¦:¦' >' ' ¦ . :-¦¦'¦'..• :,¦> ¦ - * •' - .'•;¦.¦" ¦ ¦ ¦ ¦ - UVODNA OBRAZLO2ITEV K SAMOUPRAVNEMU SPORAZUMU p ZDRUZEVANJU SREDSTEV ZA FINANCIRAIMJE SPLOŠNE LJUDSKE OBRAMBE IN DRU2BENE SAMOZASClTE V LJUBLJANI ZA OBDOBJE 1981 - 1985 S sistemom financiranja obrambnih priprav iz sredstev združenega dela na podlagi samoupravnega sporazuma se bo zagotovil nadaljnji progresivni razvoj splošne ijudske obrambe in družbene samozaščite, ki bo usklajen s splošnim gospodarskim, socialnim in prostorskim razvojem Ljubljane, posebno pa z njenimi širšimi potrebami in interesi na tem področju. Zgotovili bomo -:daljnje uresničevanje skupnih nalog splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite kot so do'očene s programi dela. Programiranje in financiranje na teh osnovah pomeni dosledno uveljavtjanje podružbljanja funkcije splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite z vsemi pravicami in obveznostmi kakor tudi neposredno kontrolo delovnih Ijudi glede uresničevanja zahtevanih nalog splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite. Za realizacijo programa splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite v letih 1981 - 1985 bi morali zbrati 520.910.510,50 din, kar pomeni, da bi morale temeljne organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter delovni Ijudje, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost združevati sredstva za skupne naloge splošne ijudske obrambe in družbene samozaščite v višini 0,24 odstotka od doseženega dohodka oziroma od osnove od katere se plačuje davek od dejavnosti. Osnova za izračun prispevne stopnje je doseženi dohodek temeljnih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti za leto 1979, ki znaša 40.072.585.000,00 dinarjev in dohodek delovnih Ijudi, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost v višini 242.70.330,00 dinarjev, ker za leto 1980 še ni ugotovljen doseženi dohodek. Zbrana sredstva bi zadostovala za realizacijo najpomembnejših nalog splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite iz skupnega programa v krajevnih skupnostih, občinah, mestu in Ijubljanski pokrajini. Poudarjamo, da je osnova in pogoj za uveljavljanje pravice pri uporabi združenih sredstev program splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite, ki jih bodo vsako leto posebej usklajevali in verificirali občinski in mestni komite za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito. S tem bo zagotovljeno, da se bodo sredstva, tako kot doslej trošila načrtno in strogo namensko, glede na posamezna področja priprav kot tudi v pogledu skladnega in enotnega razvoja splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite po občinah. Z racionalnimi vlaganji, kakršna so bila že doslej, pa bomo zagotovili, da bodo vsa finančna sredstva, vložena v izvršitev programskih nalog, ki so najpomembnejša za nadaljnje razvijanje in krepitev področja splošne Ijudske obrambe in družbene samozašči-te, kar največ prispevala k učinkovitosti našega obrambnega sistema in sistema zaščite ter reševanja v primeru naravnih in drugih hudih nesreč.