Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70 %
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177
PODUREDNISTVO:
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	. .	Lir	8.000
Letna inozemstvo ....	»	13.000
Letna inozemstvo, USA	dol.	15
Poštno čekovni račun:	štev.	24/12410
m	
	iV
Leto XXIX - Štev. 18 (1451)
Gorica - četrtek, 5. maja 1977 - Trst
Posamezna številka Lir 200
Človek - bogastvo Cerkve
Pred časom smo povedali besedo o »bogastvu« Cerkve in rekli, da je njeno prvo bogastvo Kristus Bog-človek. Zaradi njega je Cerkev ustvarila neprecenljive zaklade umetnosti. Toda Cerkev ima še neki drugi zaklad in ta zaklad je človek.
Cerkev se zaveda, kako velika dragocenost je vsak človek. Za Evharistijo je človek največji zaklad Cerkve na zemlji. To ni prazna beseda, temveč izhaja iz dejstva, da je sam Sin človekov prišel na svet zaradi človeka, da je zanj trpel, umrl in vstal od mrtvih. V stvarstvu ni večje stvari kot je človek.
ČLOVEK ŽIVI OD KRUHA IN BOŽJE BESEDE
Toda ko Cerkev misli na človeka, ne misli nanj samo kot na bitje, ki mu je usojeno, da nekaj časa živi in potem izgine v nič, kot nekateri danes trdijo, ampak misli na bitje, ki mu je določena večna usoda. Ni je resnice v Kristusovem razodetju, ki bi bila bolj prisotna kot ta. Zato ima Cerkev, zvesta svojemu Učeniku, pred očmi totalnega človeka, kot umrljivo in večno bitje, z zemsko in večno usodo, z materialnimi in duhovnimi potrebami. Prav kakor božji Učenik, ki je oznanjal evangelij o božjem kraljestvu, a je istočasno povsod dobrote delil. Odpuščal je grehe, a je tudi ozdravljal bolnike in na-sičeval lačne. Oznanjal je božje kraljestvo, a je istočasno tudi imel »denarnico«, kot poroča evangelist Janez.
Tako je postopal Kristus, tako so delali apostoli. Iz Apostolskih del vemo, da so oznanjali Kristusa, krščevali, se zbirali k lomljenju kruha, a so tudi skrbeli za reveže, zbirali darove, imeli svojo »zakladnico«. Apostoli niso nikoli učili, da kristjan ne sme biti bogat, ali da Cerkev ne sme imeti premoženja. Tisti, ki tako trdijo, ne poznajo ne sv. pisma ne zgodovine Cerkve. Od apostolskih časov dalje je Cerkev imela tudi svetno premoženje.
Predvsem vemo, kako je apostol Pavel kot praktičen mož zahteval, naj bogatejši dajejo za cerkvene potrebe in za reveže. Škoda, da danes mnogi »napredni kristjani« sv. Pavla ne berejo. Imel bi marsikaj Povedati tudi njim. Videli bi, kako je prva Cerkev rastla ne samo z oznanjevanjem apostolov, temveč tudi ob sodelovanju kristjanov. To sodelovanje je obsegalo tudi materialno pomoč cerkveni skupnosti. Saj je Pavel dobro vedel za Jezusove besede: človek živi od božje besede, a tudi °d kruha. Eno hi drugo.
PRAVICA CERKVE DO SVETNEGA IMETJA
Tudi poznejša Cerkev do danes se je tega zavedala. Zato si je zmeraj lastila pravico do svetnega imetja. Ko zadnji koncil govori o svetni svobodi, pravi tudi: »Cerkvenim občestvom pripada tudi pravica, da lahko gradijo cerkvene stavbe, da kupujejo in posedujejo primerne materialne dobrine« (DH, št. 4). Samo preganjalci ve-re osporavajo to pravico hi z njimi šte-rilni antiklerikalci na Zapadu.
Cerkev si pa lasti pravico do material-tlega imetja zato, da more bolj uspešno Vršiti svoje poslanstvo. Kakšen je namen cerkvenega imetja, je povedano v koncilskem dekretu Presbiterorum ordinis. Ta-kole piše; »Cerkev sme posedovati materialne dobrine iz naslednjih namenov: za opravljanje bogoslužja, za dostojno vzdrževanje duhovščine, za podpiranje apostol-ske dejavnosti in dobrodelnosti, posebno Se revežev.« V nobenem primeru Cerkev lle dovoljuje, da bi svetne dobrine v njeni l>(,sesli služile za bogatenje kogar koli.
ZLORABA TUDI V CERKVI
Berniki so v vseh časih sledili nauku Sv- Pavla in ostalih apostolov ter radi da-r°vali Cerkvi, kar je potrebovala za svoje članstvo. Bili so časi, ko so bili verniki *eI° radodarni in so veliko darovali. To Prdivsem v srednjem veku. Tako se je ^odU0, da je ponekod postala Cerkev ze-0 bogata. Imela je hiše in njive, gozdove 11 *udi zlato. Kakor je pohlep zapeljal Ju-
deža Iškarjota, tako je bogastvo zapeljalo nekatere cerkvene ljudi. Zato ve zgodovina poročati o raznih zlorabah cerkvenega bogastva. To so zgodovinska dejstva, ki jih tudi cerkvena zgodovina priznava. Toda kdo v zgodovini ni grešil?
CERKEV SKRBI ZA ČLOVEKA
Nasproti nekaterim zlorabam pa stojijo veliko bolj številna druga dejstva, ki pri čajo, kako je Cerkev zmeraj pomagala človeku tudi v njegovih materialnih potrebah. Prva je ustanavljala šole, veliko prej kot država. Prva je ustanavljala bolnišnice, veliko prej kot država. Prva je učila umno kmetijstvo in obrt. Srednjeveški sa mostani so bili tudi središča gospodarskega napredka in kulturnega življenja. Zmeraj je Cerkev skrbela ze reveže in pozabljene. Koliko slovenskih študentov je doštudiralo, ker so dobivali kosilo na samostanski porti! Ali bi se našel kdo, ki bi to izračunal? Posebno mi Slovenci, ki v zgodovini nismo nikoli imeli lastnega bogatega plemstva in meščanstva, dolgujemo svoj kulturni in tudi gospodarski napredek posebno do prve svetovne vojne predvsem Cerkvi in njenim ustanovam. Zakaj hočejo danes to prikazovati kot »klerikalizem«? Brez tega »klerikalizma« bi danes Slovencev kot naroda ne bilo več.
POMOČ LAIKOV PRI UPRAVI
Cerkev se je zmeraj zavedala, da so tudi njeni verniki ljudje; tudi duhovniki, redovniki, škofje. Da so zaradi tega tudi oni podvrženi skušnjavi »po krivičnem ma-monu«. Poleg tega so jo izkušnje izučile, da duhovniki niso zmeraj najboljši upravitelji cerkvenega premoženja. Zaradi tega je na zadnjem koncilu priporočila, naj si pri upravi cerkvene lastnine pokličejo na pomoč izkušene laike. Zato je danes opaziti, kako se povsod snujejo posebni upravni odbori, tako na župnijski kot na škofijski ravni. Takšni odbori, ki so v njih predvsem laiki, naj pomagajo, da bo cerkveno imetje res služilo za namene, za katere je bilo darovano in da bo po pameti upravljano. Zmeraj pa naj služi človeku, njegovemu vsestranskemu napredku in rasti, da bo mogel človek-kristjan tem bolj služiti Kristusu. »Vse je vaše, vi pa ste Kristusovi in Kristus je božji« (sv. Pavel).
K. H.
Indija po novih poteh?
•	Prod 450 leti jc 6. maja padlo v času papeža Klementa VII. pri obrambi Vatikana 147 Švicarjev, članov znane »švicarske garde«. V zvezi s tem je bila v Vatikanu proslava, ki so se je udeležili švicarski škofje, zastopniki kantonov in švicarske zvezne vlade. Od lani velja za »švicarsko gardo« nov pravilnik. Člani zbora, ki jih je 90, se obvežejo, da bodo služili pet let. Kaplarji in častniki se smejo poročiti. Vojaiki prejemajo z dodatki 350.000 lir mesečne plače. Kuhajo jim švicarske redovnice. Za hrano vojaki mesečno odštejejo 80.000 lir.
Težišče svetovne politike se v zadnjih desetletjih močno spreminja. Od Evrope in Amerike prehaja na Afriko in Azijo. Po zlomu klasičnega kolonialnega imperija v izvenevropskih celinah so nastala nova ravnovesja, ki so tudi korenito spremenila obraz nekdanjim odvisnim deželam. Indija, Pakistan, Indonezija, Indokina s svojimi krvavimi trenji in dramatičnimi zaključki v vietnamski tragediji — to so samo glavne postaje razvoja na azijski celini in posebej na Daljnem vzhodu. Bližnji vzhod z arabsko-izraelsko krizo je poglavje zase. Prav tako so poglavje zase dogodki v Afriki, npr. sredozemska afriška obala z dediščino nekdanjega francoskega kolonializma (Tunizija, Marok, Alžirija), poleg ostankov britanske oz. italijanske posesti (Egipt, Libija). Srednja in Južna Afrika pa še danes krčevito plačujeta za posledice ne samo nekdanjega kolonialističnega ali sedanjega rasističnega režima, pač pa tudi za vmešavanje velesil in križanje njih interesov.
Ni naš namen obnavljati kolonialne zgodovine po svetu, vendar so še danes v vseh nekdanjih kolonialnih deželah vidni znaki dol-gostoletne zgodovine. To se seveda pozna različno po posameznih državah. Manj razvite dežele (tu imamo v mislih predvsem kulturno oz. civilno manj bogate narode) morda to trpijo bolj direktno, medtem ko so nekateri narodi s staro kulturo in civilizacijo, tudi dediči velikih kolonialnih tradicij, manj izpostavljeni neposredni nevarnosti.
Azija je že od starega veka sem domovina velikih svetovnih preobratov. Zato tudi ni nič čudnega, če je danes svetovna politika marsikdaj uprta v ta kontinent. Že Aleksander Veliki je v svoji osvajalni politiki hrepenel po eni izmed največji dežel, po Indiji. Od staroveškega makedonskega vladarja do britanskega imperija, ki je dosegel svoj višek za vlade kraljice Viktorije, je prav Indija pomenila nekako središče azijskega življenja in seveda političnega zanimanja.
MED DAVNINO IN SODOBNOSTJO
»Nikoli ne smemo pozabiti idealov, ki so navdihovali naš rod, stoletnih sanj našega naroda, modrosti prednikov... Pozabili ne bomo temeljnih resnic, ki so jih odkrili... Če bo Indija vse to poza-
bila, ne bo več Indija.« Tako piše o usodi indijskega ljudstva Džavaharlal Nehru, oče moderne Indije in njen prvi voditelj v neodvisnosti po drugi svetovni vojni. Te besede kažejo na prvine indijskega naroda in njegove starodavne kulture, v kateri je še danes zakoreninjen. Vse to je živo prisotno v indijski miselnosti, ki jo še vedno oplajata tako hindujska kot budistična religiozna in filozofska tradicija.
Sodobna Indija pa se v političnem oziru vse od svoje samostojnosti sem oblikuje v državo, ki si želi ustvariti moderno družbeno ureditev in lastno politično vlogo v svetu. Pandit Nehru je to že pred dobrimi dvajsetimi leti izklesal v nevtralni zunanji politiki svoje države. Vendar se pri tem ni mogel ali ni znal popolnoma otresti vsaj indirektnega pokroviteljstva svoje ne prav oddaljene velike sosede, Sovjetske zveze. Politika nevtralnosti je v državah Tretjega sveta večkrat zavzela bolj protizahodno lice in je pripomogla k naraščajočemu vplivu ZSSR. To se je v Indiji nadaljevalo tudi pod vlado nedavno odstranjene Nehrujeve hčerke Indire Gandhi, ki pa je šla precej daleč od očetovega vzora demokracije. Zato je tudi njena politika propadla.
Sovjetska zveza je v vsem tem času investirala v Indiji veliko kapitala in tako tudi gospodarsko prisilila Indijo k politiki nekake polobvezne vdanosti. To je veljalo predvsem za zunanjo politiko vlade v Delhiju. Izgleda, da so se tudi vezi, ki jih je v preteklosti spletel Nehru zlasti z Jugoslavijo, nekoliko ohladile in tako je indijska zunanja politika šla bolj filosovjetsko pot. Pa danes?
SOVJETI UTRJUJEJO ZAVEZNIŠTVO
Pred kratkim je zaključil svoj obisk v Indiji sovjetski zunanji minister Gromiko. Sprejel ga je tudi novi nad osemdesetletni ministrski predsednik Morarji De-sai, ki je poskusil pod Indiro težave zapora, enako kot tudi sedanji zunanji minister Vajpayee. Uradno sporočilo o razgovorih pravi, da so bili ti zelo plodni in koristni. Gromiko sam je izjavil, da sovjetsko-indijsko prijateljstvo ni plod trenutnih ali denarnih okoliščin. Njegov indijski kolega Vaj-payee pa je dodal, da je poteklo od zadnjega sovjetskega obiska v Indiji že mnogo vode tako pod
Nezaposlenost diplomirane mladine
Nemiri na italijanskih univerzah imajo tudi globoke socialne razloge, ki jih moremo izraziti z besedami: Brezposelnost mladih diplomirancev. Statistike so zgovorne: V državi je nad 900.000 mladih, ki so končali univerzo in ne morejo dobiti zaposlitve. Skoro en milijon brezposelnih diplomirancev!
Vzrok takemu stanju je predvsem miselnost mnogih mladih ljudi in njihovih družin, 'ki menijo, da je diploma pot do boljšega kruha. To jc morda bilo v preteklosti, danes in tudi v bližnji prihodnosti je pa obratno; največkrat je diploma pot k brezposelnosti.
Posledice so, da brezposelni diplomiranci iščejo katero koli zaposlitev, če jo -le dobijo. V Neaplju je za deset mest na pošti vložilo prošnjo 3.000 tiplomirancev; v Cagliariju je za 15 mest postrežnikov v
psihiatrični bolnišnici vložilo prošnjo 1.100 prosilcev, med temi 600 diplomirancev. Za
4.000	mest pri železnici je zaprosilo tudi 1.200 diplomirancev. Med mladimi profesorji za književnost in filozofijo iz let 1970 do 1973 je še zmeraj dve tretjini brez službe, ena tretjina pa šele suplenti. Inženirji iščejo zaposlitev na šoli, mlade profesorice gredo za tajnice, diplomirani kemiki se zaposlijo kjerkoli.
Poti k rešitvi ne vidi nihče. Vlada je izdelala program za zaposlitev mladih, ki so dokončali univerzo ali srednjo šolo in obljubila v ta namen 750 milijard. Komunisti imajo 'svoj program, ki predvideva preusmeritev diplomirancev v druge poklice. Toda to bi zahtevalo toliko milijard, da jih nikjer ne bo mogoče staikmiti.
Na drugi strani je dejstvo, da tudi v Italiji primanjkuje številnih praktičnih po-
klicev, zlasti obmikov. Zidarjev, kmetov, pleskarjev, tudi brivcev skoro ni več. Vse hoče študirati, tudi taki, ki za študij niso.
Ker vlada in parlament ne moreta in nočeta omejiti števila študentov na univerzah, kot je v raznih drugih državah, posebno socialističnih, je na starših in študentih samih, da dobro premislijo, predno gredo na univerzo, ali bi ne kazalo izbrati kak primeren poklic, ki ne zahteva diplome. Saj so danes zaslužki v raznih obrtih in drugih praktičnih poklicih še boljši kot z diplomo in hitrejša je zaposlitev.
Mod nami Slovenci do sedaj te fcrize med diplomiranci ni bilo še občutiti, če izvzamemo diplomirane učitelje in učiteljice, ki težje dobijo zaposlitev na šoli. Vendar so tudi pri nas že na vidiku težave, kam z diplomo srednje šole in tudi z diplomo univerze.
mostovi Gangesa kot Volge, toda prijateljstvo med obema državama ostaja trdno.
Politični opazovalci sicer pripominjajo, da je sedanja sredinsko-desna Desaieva vlada v težkem položaju, ker nekateri pristaši nove vlade zahtevajo v parlamentu preklic pogodbe o prijateljstvu s Sovjetsko zvezo. Res je, da so Indijci v marsičem — kot že omenjeno — gospodarsko odvisni od ZSSR. Tehnična in vojaška pomoč sta tu odločilni. Spomniti je npr. treba tudi na brezpogojno sovjetsko pomoč v vojni s Pakistanom! Vse jeklarske ter kovinske industrije so nastale s sovjetsko pomočjo. Zato bi danes Desai pravzaprav le težko zavrnil zopet ponujeno sovjetsko pomoč. Moskva pa na drugi strani prav na teh šibkih točkah indijskega gospodarstva kuje svoje zunanjepolitične načrte o vedno močnejših posegih v Aziji. Tako pomeni sedanji Gromikov obisk v Indiji nadaljevanje dolgega potovanja sovjetskega državnega poglavarja N. Podgornega po Afriki. Vse skupaj pa se uvršča v strategijo vedno večje sovjetske prisotnosti v Tretjem svetu.
INDIJA IN KOMUNISTI
Če je delhijska vlada včeraj in danes ubrala bolj ali manj pro-sovjetsko zunanjo politiko, pa je v notranjem oziru vsaj komuniste izolirala. Indijska KP je danes gotovo filosovjetska in je bila močna zaveznica Gandhijeve. Na zadnjih volitvah pa je precej izgubila in tako pravzaprav v notranji politiki malo pomeni. Sploh pa je komunistična doktrina za indijsko miselnost in duhovne tradicije indijskega ljudstva tuja ideologija. To je zgovorno ugotovil sam Nehru, ki je že pred leti zapisal: »Ni mi dosti znanega o tem, kaj se je dogajalo drugod, a to vem, da se je v Indiji komunistična stranka povsem ločila od narodnih tradicij in da teh tradicij sploh ne pozna, ker misli, da mora komunist nujno prezirati preteklost. Zanje se je svetovna zgodovina začela novembra 1917; vse, kar se je zgodilo prej, je bilo zgolj priprava in uvod. Človek bi pričakoval, da bo komunistična stranka v deželi, kakor je Indija, kjer je na tisoče ljudi na robu lakote in kjer je gospodarski sistem v razsulu, ljudi zelo mikala. V nekem pogledu jih res nedoločno privlačuje, vendar komunistična stranka tega položaja ne more izkoristiti, ker se je odrezala od narodnega čustvovanja; ljudska srca se njeni govorici ne odzivajo.«
Zgornji stavki očeta moderne Indije so sami na sebi dovolj zgovorni. V današnjem položaju Indija gotovo ne bo postala komunistična država. Tudi če bo v zunanji politiki še imela nekake preferencialne odnose z Moskvo, tega ne bo napihovala. Desai in njegova vlada bosta verjetno dala indijski politiki novo pot, ki bo šla bolj v duhu enakopravnega sodelovanja z obema svetovnima velesilama. V notranjem oziru pa bo verjetno Indija kljub še velikim socialnim prepadom in gospodarskemu neravnovesju skušala oblikovati mode! nove azijske države 20. stoletja, ki se bo sicer naslanjala na tradicijo, obenem pa bo težila za postopno dosego ostalih razvitih dežel na svetu.
Nn tank na iBtj k tlnisii Cerkve gj
nm im rim
Leto dni po potresu
Bilo je leta 1531, ko je angleški kralj Henrik VIII. samega sebe proglasil za poglavarja angleške Cerkve in pretrgal vse vezi s papežem. To je bil začetek anglikanske Cerkve, ki šteje sedaj 60 milijonov vernikov, 600 škofov in ima v osebi nadškofa v Canterburyju v Angliji svojega voditelja, ne sicer po oblasti, ampak v prvenstvu časti. Zato nosi canterburyjski nadškof častni naslov primasa anglikanske Cerkve.
Od 24. januarja 1975 zaseda to mesto »njegova milost« nadškof Donald Coggan. Je 101. nadškof v Can,tarburyju in 32. od preloma z Rimom. Te dni je svet posebno postal nanj pozoren, ko se je od 27. do 29. aprila mudil v Vatikanu in se srečal s sv. očetotm Pavlom VI.
Coggan je tretji canterburyjski nadškof, ki je v zadnjih letih obiskal rimskega papeža. Po 430 letih ločitve je bil Geof-frey Fisher tisti, ki je 2. decembra 1960 z vljudnostnim obiskom papeža Janeza XXIII. premostil odtujenost med obema Cerkvama.
Od 23. do 24. marca 1966 je prišel v Vatikan Fisherjev naslednik Michael Ram-sey. Tega je že sprejel sedanji papež Pavel VI. Sad tega obiska je bila ustanovitev mešane teološke komisije, ki je že izdelala tri dokumente: leta 1971 o Evharistiji, leta 1973 o duhovništvu in leta 1976 o avtoriteti v Cerkvi.
Sv. oče Pavel VI. in nadškof sta se srečala najprej 28. aprila. Pogovor je /trajal poldrugo uro. Papež je omenil posebno mesto, ki ga ima anglikanska Cerkev pri naporih za edinost kristjanov. Zaželel je, da bi med obema Cerkvama prišlo do polnosti medsebojne povezave. Pri tem je omenil geslo tistih, tki so si prizadevali v preteklosti za zedinjenje obeh Cerkva:
»Anglikanska Cerkev zedinjena, a ne vsrkana od katoliške.« Sv. oče je še omenil evangelij, ki je srce in duša krščanskega življenja in je vir navdihov za obe Cerkvi.
iNadškof Coggan svojega govora ni imel napisanega kot papež, ampak ga je improviziral. Omenil je zadnje obiske njegovih prednikov v Rimu ter izrazil željo, da se nadaljujejo teološki razgovori. Pot bo še težka, kajti obstajajo problemi, ki se zde skoro nerešljivi, npr. papeško prvenstvo in papeževa nezmotljivost, žensko duhovništvo, ki ga je anglikanska Cerkev pred kratkim uvedla kakor tudi vprašanje ali imajo anglikanski duhovniki veljavno posvečenje.
Pred takimi problemi stoji človek nemočen in nujno potrebuje božje pomoči. Zato sta se sv. oče in nadškof naslednji dan sestala v Sikstinski kapeli in tam skupno molila. Nato sta podpisala skupno izjavo, ki vsebuje enajst točk.
Obe Cerkvi ne bosta opustili nobenega napora, da pride med njima do edinosti. Trudili se bosta za ta vzvišeni cilj pogumno, a obenem previdno. Mešana teološka komisija naj dela naprej »trezno in objektivno«. V skupni izjavi je govora tudi o mešanih zakonih ter o potrebi, da se katoličani in anglikanci posvetijo z večjo zavzetostjo evangelizaciji sodobne družbe.
Ob zaključku srečanja je nadškof Coggan dejal časnikarjem: »Bil je zelo koristen obisk. S papežem Pavlom VI. sva postavila temelje za resnično in konkretno prijatelj stvo. Odnašam s seboj spomin na papeža kot prijaznega človeka, ki je poln vneme za dobro Cerkve in človeštva. Je to človek, ki si res prizadeva za edinost Kristusove Cerkve. V to je vključena tudi ljubezen do naše anglikanske.«
Ob prihodu v Rim sta sprejela 27. aprila na rimskem letališču canterburyjskega nadškofa in primasa anglikanske Cerkve Donalda Coggana v imenu sv. očeta nadškof Benelli, namestnik državnega tajnika v Vatikanu (desno) in kardinal Willebrands (levo), predsednik Tajništva za zedinjenje kristjanov
■ Italija je doživela nove izbruhe nasilja, ki so terjali tudi smrtne žrtve. V Turinu so pripadniki »rdečih brigad« ustrelili predsednika turinske odvetniške zbornice Fulvia Croceja, v kraju Borgo San Pietro v turinski pokrajini pa so neznanci, ko sta se jim približala dva karabinjerja, oba hladnokrvno ubili. Poleg tega je bil v Rimu ugrabljen dekan pravne fakultete prof. Rosario Nicolo in študent Turco, ki ga je spremljal. Ugrabitev povezujejo s krvavimi dogodki zadnjih tednov na rimski univerzi. Politično pripada ugrabljeni dekan socialistični stranki.
■ Petdeset dijakov iz Škofje Loke, ki so bili na izletu v Courmayerju (Cervinia) na italijansko-švicarski meji, je zajel pri smučanju v višini 4000 metrov snežni metež, tako da se niso mogli vrniti v hotel. Napravili so si kočo iz ledenih blokov in v njej prenočili. Naslednji dan so jih reševalci odkrili in rešili. Dva od skupine sta se izgubila, kar pa so drugi odkrili — sliši se neverjetno — šeile ob povratku na ita-lijansko-jugoslovanski meji. Začela so se nova iskanja in res so še enega dijaka odkrili, ki je ikar štiri dni preživel v luknji, katero je sam izkopal. O drugem pa se zaenkrat ne ve ničesar.
■ Zaradi okvare na vrtalni napravi za črpanje petroleja v Severnem morju ob norveški obali je v sedmih 'dneh steklo v morje 30.000 ton petroleja. Končno je uspelo ameriški tehnični ekipi ustaviti petrolejski curek s posebnim ventilom, ki so ga vgradili v glavno cev. Zaradi razlitega petroleja je nastal več sto kvadratnih kilometrov širok madež, ki ga bodo skušali s posebnimi napravami posneti z morske gladine. Gospodarsko je prizadeta tudi italijanska petrolejska družba AGIP, ki je finančno udeležena pri črpanju nafte v Severnem morju. Vsak dan naj bi bila ob 400 milijonov lir zaradi razlitega petroleja.
■ Vrhovno deželno sodišče v Stuttgartu je obsodilo na dosmrtno ječo tri vodilne teroriste iz skupine Baader Meinhoff, ki so zakrivili umor štirih ljudi, 34 pa so jih skušali ubiti. Sam proces, na katerem je bilo 192 obravnav, je trajal polni dve leti.
■ Vodstvo zahodnonemške socialdemokratske stranke je odstavilo predsednika mladih socialistov Klausa Uweja Banne-terja ter uvedlo proti njemu postopek za izključitev iz stranke. Proti strankini disciplini se je pregrešil s tem, ker je dejal, da mladi socialisti sodelovanje s komunisti sicer ne bodo iskali, tudi pa se mu ne bodo izogibali, kadar bodo ocenili, da služi krepitvi njihove lastne organizacije.
■ Zelo krvav 1. maj so imeli v Carigradu. Ob velikem shodu, ki ga je priredila osrednja sindikalna organizacija, je prišlo do streljanja med nasprotujočimi si političnimi in sindikalnimi organizacijami. Pri tem je bilo ubitih vsaj 40 oseb, nad sto pa ranjenih.
Na seji, ki je bila 4. aprila, so si odborniki Zveze slovenske katoliške prosvete V Gorici razdelili funkcije: predsednik dr. Kazimir Humar, podpredsednik Mladen Uršič, tajnik dr. Marilka Koršič, blagajnik Mirjam Obljutoek, knjižničar dr. Varena Koršič, gospodar Mirko Špacapan, referent za organizacijo dr. Silvam Kerševan, referent za prosveto Viktor Prašnik, duhovni vodja prof. Stanko Jericijo. Nadzorni odbor sestavljajo Ciril Koršič, Nardko Antonič, Ivan Maraž, razsodišče Mirko Špacapan ml., Jože 2orž, Roman Lavrenčič.
Tak odbor stopa v novo sezono poln načrtov za bodoče delo. če pogledamo nazaj v preteklo sezono, bomo ugotovili, da je Zveza skrbela za splošne koristi našega človeka v zamejstvu in da je opominjala na nove pojave in probleme, ki so se pojavljali. Tako je bila prisotna s protesti ob ukinitvi pouka slovenščine v Ukvah, pri razlaščanju štandreške zemlje, ob zatiranju 'koroških Slovencev in pomagala pri nabirki za potresna področja.
Na kulturnem polju pa je sodelovala s Stalnim slovenskim gledališčem iz Trsta in Slovensko prosvetno zvezo iz Gorice za uresničitev gledališke sezone in z Glasbeno matico za koncertni abonma.
Najvidnejša razlika v delovanju Zveze s prejšnjimi leti pa je bila ta, da je bila v njeni režiji samo Cecilijanka, druge pobude, ki jih je dala Zveza, so izmenoma izvedla razna društva. To je zelo pozitivno.
V	samih društvih se je aktivno delovanje povečalo.
V	vsakem društvu gojijo pevske zbore,
v Štandrežu posvečajo veliko moči dramski dejavnosti, saj so naštudirali dve igri, za kateri so dobili prav laskava priznanja v Trstu in Sloveniji. Tudi Doberdob goji mlado dramsko skupino, ki prilično nastopa. Sploh jc bilo letos v Doberdobu razgibano društveno življenje, in to predvsem, ker se je v društvo vključilo veliko mladine.
V	Števerjanu gojijo z velikim uspehom narodno zabavno glasbo, saj delujeta kar diva ansambla Lojze Hlede in Veseli šte-verjanski fantje, ki so imeli skupaj kar enajst nastopov po raznih krajih Goriške, Tržaške, Benečije in Slovenije. Poleg tega so se v števerjanu poskusili v radijskih oddajah, saj so imeli vsako nedeljo program na valovih Radio Gorizia. Ne smemo pozabiti na festival narodno-zabavne glasbe, ki so ga števerjanci priredili že šestič.
Kulturni večeri so bili po vseh društvih, največkrat združeni s predvajanjem skiop-tičnih slik. V mestu sta za kulturne večere poskrbela goriško prosvetno društvo in SKAD. Goriško društvo se je še posebej zavzelo za koncertno dejavnost.
Glasbena šola z uspehom deluje v Gorici z 32 učenci za štiri instrumente in šestimi gojenci in dvema slušateljema za orgle, v Doberdobu s 23 gojenci ter v štandrežu z 20 gojenci. Društva so poskrbela tudi za rekreacijo in tako organizirala vsakoletne praznike, izlete in zabavne večere. Na področju zborovskega udejstvovanja ne smemo mimo dveh gor iških zborov: moškega »Mirko Filej* in mešanega
V	petek 6. maja poteče eno leto od strahotnega potresa, ki je opustošil vzhodno Furlanijo in Beneško Slovenijo. Na seji 29. aprila je vlada vzela na znanje poročilo dosedanjega izrednega komisarja za prizadeta področja Zamberlettija, ki je isti dan predal vse svoje pristojnosti deželni upravi.
Vlada se je Zamberlettiju zahvalila za opravljeno delo, nato pa je sprejela zakonski osnutek za obnovo in razvoj Furlanije, ki ga bosta morali še potrditi obe veji parlamenta. Odobrenih je bilo 2.500 milijard za prihodnjih pet let, ki naj prispevajo k obnovitvi industrije, trgovine in obrtništva ter okrepitvi kmetijstva in turizma.
Vse pristojnosti za obnovo potresnega področja bo vlada prepustila deželni upravi, ki bo morala sprejeti zadevne zakone in upravne ukrepe. Deželna uprava bo dolžna nuditi denarna sredstva krajevnim upravam, gorskim skupnostim in občinskim konzorcijem za tista dela, ki jih omenjene ustanove lahko opravijo v najkrajšem času in na najboljši način.
Poleg tega bo vlada s posebnim odlokom namenila nadaljnjih 300 milijard lir za dela, ki so v državni pristojnosti kot so razširitev državne ceste skozi Kanalsko dolino, postavitev drugega železniškega tira od Tarčenta do Trbiža in ustanovitev univerze v Vidmu. Preklicana je bila tudi prepoved finansiranja del na avtocestah, ki bosta povezovali Videm s Trbižem oz. s prelazom Monte Croce Carnico, kjer bo zgrajen predor v Ziljsko dolino.
 .....    im.........................
Ob novi delovni dobi ZSKP v Gorici
»Lojze Bratuž«, ki dostojno zastopata našo glasbeno kulturo v slovenskem pa tudi italijanskem krogu.
Tudi sezona, ki je prod nami, dobro obeta, saj je prišlo že do nekaj pobud. Po raznih 'krajih sta že predavala dr. Brešan in dr. Špacapan o sladkorni bolezni in arteriosklerozi iz niza o sodobnih problemih. Tudi ponudb za razna gostovanja je že nekaj prišlo. Števerjanci so že nastopili v Rimu, zbor »Lojze Bratuž« jc nastopil 1. maja v Idriji, zbor »Mirko Fi-Jej« gre konec maja v Milan, Doberdob pa v jeseni v Karlovac. Prišla so tudi povabila iz Amerike, ki pa so za naše razmere težko izvedljiva. Ob koncu seveda ne smemo prezireti težav, s katerimi se nekatera društva, mislim predvsem na Podgoro in Rupo-Peč, spoprijemajo zaradi pomanjkljivih oz. neprimernih prostorov. Vse to hromi in zavira delovanje v teh krajih.
Revans 1977
Čeprav nekoliko pozno, mislim, da je vseeno treba omeniti prireditev, ki je bila v nedeljo 24. aprila v Kulturnem domu v Trstu. Bila je to prva revija ansamblov REVANS 1977. Naj najprej razkrijem »skrivnost« te tako »nerazumljive« in problematične sestavljenke: REVija + ANS-amblov + 1977 = REVANS 1977. Rešena skrivnost, preidimo sedaj k reviji sami.
Zamisel za to prireditev je prišla na dan na pripravljalni seji revije PESEM MLADIH 1977. Takrat je bila večina prisotnih za to, da se za ansamble, ki so do tedaj nastopali na Pesmi mladih, priredi posebna revija. Ta naj bi ne bila neke vrste festival, ampak pravcata revija brez zmagovalca in premaganca.
Stvar pa ni bila lahka. Saj je bilo treba dobiti najprej točen seznam vseh slovenskih tržaških ansamblov in vzpostaviti stik z njimi. Nastali pa so še drugi problemi: problem dvorane, problem reklame, problem ozvočenja itd. Kljub vsemu temu pa se je revija 24. aprila urejeno odvijala.
Na odru se je zvrstilo 5 ansamblov: Explorer 74, Praprot, Igo Radovič, Supar-group, Taims. Prijavil se je tudi Tržaški narodni ansambel, ki pa je v zadnjem hipu odrekel.
Ne bom tu ocenjeval posameznih skupin. Naj samo na kratko povem potek revije. Vsaka skupina je predstavila občinstvu, ki je nepričakovano napolnilo parter, pet skladb. V glavnem so bile domače, Avsenikove in Slakove. Bilo pa je tudi nekaj narodnih motivov v raznih priredbah. Nekatori ansambli so zaigrali tudi posamezne lastne skladbe.
Naj tu omenimo, da je eden izmed ciljev te revije prav iskanje novih melodij in novih besedil. Ansambel Supergroup pa je za nekaj minut razbil monotonost valčkov in polk z dvema lastnima modernima skladbama, ki ju je publika zelo ugodno sprejela. Vse te ansamble pa je povezoval in jih predstavljal Livij Valenčič.
Ce naj torej izrazim svoje končno mnenje o tej reviji, lahko mirno rečem, da je uspela. Bilo pa je to za nas pravo pionirsko delo. Zato je upati, da se bo REVANS nadaljevala in uspavala tudi prihodnja leta.
MaK
• V znanem benediktinskem samostanu Admont v Avstriji se je v tednu po veliki noči zbralo 50 opatov in 2 opatinji, ki so zastopali vse benediktinske opatije nemškega jezikovnega področja Na konferenci so razpravljali o samostanskih zadevah v zvezi z vprašanji današnjega časa.
• Posebno zastopstvo nemške škofovske ekumenske komisije se je mudilo v Carigradu ter se sestalo s tamkajšnjim patriarhom. Skupno so napravili načrte za medsebojno sodelovanje za prihodnje de-setlotje. Duša tega sodelovanja je škof v Regensburgu Rudolf Graber.
Kamenčki
so te oddaje »kulturne«. Dario Fo hoče biti umetnik, to je, hoče ustvariti nekaj lepega, umetniškega. Hoče biti komik z željo, da bi gledalce zabaval. Hoče biti satirik z namenom, da biča napake in sicer napake cerkvenih ljudi.
Vse to bi lahko bilo umetnost in kultura, če bi spoštoval veljavna načela in pravila vedenja, ravnanja med kulturnimi ljudmi. Eno teh načel pravi npr., da mora človek, tudi umetnik, spoštovati svojega nasprotnika, tudi če gre za satiro. Drugič spoštovati oz. vsaj upoštevati mora tudi čast svojih gledalcev in poslušalcev. Ostati mora v mejah tiste dostojnosti, ki jo odraslemu in olikanemu človeku narekuje zdravi čut. To je nekaj tistih »splošno veljavnih načel in pravil«, ki spadajo h kulturi.
Ali se jih Dario Fo drži pri svojih oddajah? Osebno sem videl samo pet minut njegove prve oddaje. Kar sem v tistih petih minutah videl in kar sem pozneje o njih slišal, smem trditi, da so njegove oddaje skrajno nekulturne. Zato ne razumem nekaterih stvari:
1. Kako je moglo vodstvo RAI sprejeti take oddaje v svoj program.
2. Zakaj se mnogi nad njimi tako pohujšujejo, ko gre za tako nekulturne oddaje, da so v sramoto najprej umetniku samemu. Nad sličnimi oddajami bi morali ponoviti z Dantejem: »Tu guarda e passa.«
3. Kako je mogoče, da slične oddaje gleda kulturen človek in se jim smeje?
Pri tem je resničen greh v tem, da slično nekulturo plačujemo vsi televizijski abonenti. Zaradi tega moj odločen protest zoper vodstvo TV, ki na tak način zapravlja denar državljanov. Umetnost Daria Foa je za v oštarijo, kjer je nastala, in ne za na televizijo.
(r+r)
e V okviru rednega škofovskega poročanja so prišli v Rim vsi madžarski škofje. Ob tej priložnosti je ostrogonski nadškof kardinal Lakai orisal časnikarjem verske razmere na Madžarskem. Od nekaj nad deset milijonov prebivalcev je 6 in pol milijona katoličanov. Lani je bilo na Madžarskem 30 novomašnikov.
•	V Sydneyu v Avstraliji so proslavili
stoletnico smrti Johna Poldinga, pr-rcga nadškofa v Sydneyu in ustanovitelja katoliške cerkvene hierarhije v Avstraliji. Polding je bil benediktinec, ki je prišel iz Anglije oskrbovat katoličane v Avstraliji.
Iz Slovenije
O neki nekulturi
Slovar slovenskega jezika opiše pojem kultura takole: »Kultura je dejavnost, ki obsega področje človekovega umskega, zlasti umetniškega delovanja, ustvarjanja.« Pri tem gre tudi za obvladanje, uporabljanje splošno veljavnih načel in pravil pri vedenju, ravnanju.
Če imamo pred očmi ta opis pojma »kultura« in oddaje italijanskega igralca Daria Fo in njegove žene v seriji »Mistero buflo«, potem bomo takoj ugotovili, koliko
Nastop zbora »Lojze Bratuž« v Idriji
V	nedeljo 1. maja je v okviru slovesnosti ob 450-letmici samostojne župnije nastopil v Idriji mešani zbor »Lojze Bratuž«. Idrijska župnija-dekanija je namreč v tam sklopu priredila glasbeno tridnevnico. Prvi večer je nastopil orgelski mojster prof. Hubert Bergant, naslednji večer moški zbor »IUersberg« iz Trsta ter v nedeljo goriški mešani zbor. Ob tej obletnici je bila v cerkvenih prostorih tudi lepa razstava s področja cerkvene in kulturne zgodovine Idrije.
Goriški zbor je pod vodstvom prof. St. Jericija nastopil po slovesni večerni maši v krasni novi idrijski župni cerkvi, ki je bila nabito polna. Svoj program je začel s tremi moteti: Regali ex progenie in Virgo prudantissima Jakoba Gallusa (o katerem menijo nekateri, da je bil doma prav iz Idrije) ter Ave Mario skladatelja Ludvika Da Victoria. Nato je svoj spored nadaljeval z vrsto slovanskih cerkvenih pesmi in sicer O kam, Gospod Franca Kimovca, Večerni zvon I. Hladnika, Riharjevo Danica, ljudsko Lepa si lepa, Radu j te z menoj se livade Lojzeta Bratuža. Potem so bile na vrsti umetne in narodne pesmi, v katerih se odraža tudi bogata duhovna vsebina, kot npr. Rasti rasti rožmarin, v priredbi S. Jericija, Večerna pesem E. Adamiča in Matije Tomca Majska noč. Goriški zbor je zapel tudi nekaj pesmi s pravo narodno tematiko, ki po svoji plemeniti vsebini ne zvenijo tuje v cerkvenem prostoru. To so bile Devova Soči ter koroški narodni Pojdam u Rute ter Rožmarin spomin. Idrijski dekan g. Filipič je pred koncertom lepo predstavil goriški zbor in mu zaželel toplo dobrodošlico ter zahvalo za nastop.
Koncert goriškega zbora je gotovo zapustil v vseli navzočih ras lep vtis, kar je pokazal tudi dolgotrajen aplavz polne cerkve. Goriški pevci so sc nato v prijateljskem vzdušju ustavili v krogu idrijskih prijateljev in gostov, ki so za to priložnosti pohiteli v Idrijo tudi iz Ljubljane.
PriiaieUn Mita Zorcih v stavi!
Ne, ni umrl! Oči le časne je zaprl (S. Gregorčič)
Zadnjič sem ga obiskal v ponedeljek 25. aprila. Ko sem ga zagledal, me je pretreslo. Na obrazu sem opazil, da ga je zimska pljučnica resno oslabila. Ni bilo več njegovega značilnega smehljaja, s katerim je sprejemal prijatelje. Oslabelo je njegovo dobro, plemenito, požrtvovalno srce.
Pisal mi je 21. aprila letos iz Kanala: »Moj dobri prijatelj Stojan Brajša. Aleluja! Bolan sem že od lanskega poletja. Zdravstveni izvidi so na splošno vsi dobri fazen srca. Mogoče pojdem še enkrat se Zdravit v šempetrsko bolnico. Ta teden bom še doma... Za veliko noč pa sem le bil dva dni v Medani in sem orglal vstajenje in se kmalu vrnil v domači Emaus. Desiderio desideravi manducare hoc Pasita tecum. Dorninus resurrexit. Tvoj Zor-Zut Ludvik, žena Marija in ostali.«
V sredo 21. aprila me je obiskal v Pod-gori kanalski dekan Srečko Šuligoj in mi sporočil, da je Ludvik umrl zjutraj okoli JO. ure. Vstal je in se obril. Že prej je sestavil seznam oseb, katerim naj se spo-]oči njegova smrt.
Žalostna novica o smrti me je globoko Pretresla. Umrl mi je dolgoletni, iskreni Prijatelj. Spoznal sem ga po drugi svetovni vojni. Postala sva prijatelja. Vedno, do njegove smrti svo bila v živahnem prijateljskem stiku.
ŽIVLJENJSKA POT POKOJNIKA
Ludvik Zorzut se je rodil v Medani 24. avgusta 1892 in sicer v isti hiši, v kateri ^ je rodil pesnik Alojzij Gradnik. Po ljudski šoli v Medani, v kateri ga je učil tudi njegov oče Anton, je obiskoval vadnico v Gorici. Do 3. razreda nemške klasične gimnazije je stanoval v Alojzijevišču. Po maturi je stopil v goriško bogoslovje.
Ko je leta 1915 začela vojna z Italijo, je bil z očetom interniran v Cremono in kasneje v Compagni v južni Italiji. Tu mu je umrl oče 31. marca 1916. Kot interniranec je bilo potem v San Severinu (Marche) m v Firencah. Nato so ga spustili domov.
Skupaj z Jožkom Bratužem je nadaljeval študij bogoslovja v Vidmu. Po kobariškem polomu je bil zopet interniran v San Severinu. Po končani vojni je odšel v Maribor, ikjer je bil nameščen v upravni službi pri mestnem magistratu (1925-1941). Nato se je zaradi Nemcev preselil v Krško, nato v Laško in naposled v Ljubljano.
Leta 1941 se je nastanil v Gorici. Ker tu ni bil zaželen, se je moral leta 1947 izseliti z družino v Novo Gorico, kjer je bil od 1949 do 1950 referent za muzeje in arhive, Potem nameščen pri študijski knjižnici (1931). Leta 1953 je stopil v pokoj kot prvi Upravnik Goriškega muzeja. Kot upokojenec je živel v Kanalu, kjer je tudi umrl.
NJEGOVA OSEBNOST
Kaj sem videl v njem? Globoko prepričanje krščanskega razumnika, že v družini, nato v Alojzijevišču pod vodstvom Pobožnega duhovnika Franca Setničarja 'n v bogoslovju v Gorici in Vidmu se je navdušil za krščanske ideale. Krščanska niisel je postala glavna voditeljica njego-v°ga življenja.
V slovenski duhovščini je videl neomajni steber in globoki temelj verske in narodne rasti našega ljudstva. Ko je v na-^'h krajih besnel fašizem in hotel s krva-Vlm nasiljem izkoreniniti naš narod, so se naši slovenski duhovniki pogumno borili ža obstoj našega ljudstva.
Laična inteligenca je bila prisiljena zapustiti naše kraje. Na braniku naše zemlje
■ ■■ ■■ ■ ; '■
je ostal slovenski duhovnik.
V	naša župnišča je pridno, da, lahko rečemo, redno zahajal naš Ludvik. Razvijal je svoje misli, spodbujal, informiral, razlagal, kaj nam je storiti, da se ohranimo. Ludvik je znal s svojim značilnim nasmeškom, s svojim tako blagim in prijaznim nastopom osvojiti srca vseh navzočih.
Že od mladih nog sta ga pritegovala glasba in petje. Leta in leta je zahajal vsako nedeljo in praznik v svojo rojstno vges, v Medano in z zanosom igral v cerkvi.
iLudvikovo delovanje je bilo pestro, vsestransko. Zraven poklicnega dela se je udejstvoval na raznih področjih. Naj omenimo le nekatera! To so bila: etnografija (narodopisje), pesništvo, časnikarstvo, muzejstvo, knjižničarstvo, arhivarstvo, glasba. Sodeloval je tudi v raznih društvih in prireditvah.
Celo njegovo življenje je bila daritev Bogu in narodu. Ljubil je Brda, to stražo naše slovenske zemlje. In ta človek, ki ga je božja Previdnost dala našemu narodu, je sedaj odšel k Bogu po plačilo. Zapustil pa nam je svojo besedo, ki naj nas spremlja vsepovsod:
Ta beseda je, ki zmagovita skoz trpljenje naših bridkih dni smeje se, a njena čudovita moč po žilah gre v meso in kri.
Stojan Brajša
* * *
Pogreb Ludvika Zorauta je bil v petek 29 aprila v Medani, kakor si je pokojnik sam namenil. Pogreba se je udeležila velika množica rojakov z obeh strani meje. Mnogo je bilo tudi duhovnikov, ki jih je pokojnik tako zelo cenil. Grob je našel v bližini pesnika Alojza Gradnika.
★
•	V nekem čudnem molku so javna občila v Sloveniji (izjema so Ognjišče in Družina) prešla 50-letnico smrti župnika Jakoba Aljaža, ki je umrl na Dovjem 4. maja 1927. Na pogrebu ga je takratni radovljiški dekan Fatur označil z besedami: »Vzoren duhovnik, idealen planinec, zaslužen glasbenik.« Od 1889 do smrti je pa-stirovai na Dovjem. Na najvišji gori Slovenije na Triglavu je dal postaviti leta 1895 kovinski stolp, medtem ko so lažni naprednjaki kapelico Matere božje, ki je stala ob planinskem domu na Kredarici, po zadnji vojni odstranili. Tudi na glasbenem področju je bil Aljaž velik. Najbolj znano njegovo delo je »Pesmarica«, ki jo je izdala v dveh delih Družba sv. Mohorja ve Celovcu leta 1896.
Katehetski tečaj
15.	aprila smo imeli že prve izpite: iz filozofije in osnovnega bogoslovja. Dva gg. profesorja z bogoslovne fakultete v Ljubljani sta kandidate več dve uri spraševala. Nekaj se jih še ni pripravilo. Ti mislijo izpite delati pozneje.
Predavanje iz sv. pisma — splošen uvod v sv. pismo ter razlaga nekaterih mest stare zaveze, skupaj 20 ur — so se zaključila v petek 29. aprila, ko je dr. Jože Krašovec govoril o modrostnih knjigah stare zaveze.
V	prvoletnem srečanju imamo še pet večerov po dve uri predavanja o vzgojeslov-ju. To bo v dneh 6., 13., 20. in 27. maja ter 3. junija ob 20. uri v ul. Risorta 3. Predaval bo dr. Renato Podveršič iz Kopra. Predavanja bodo zanimiva za učitelje, profesorje in druge, ki bi radi spoznali modeme metode vzgoje.
Duhovna obnova v ul. Risorta
Štiri dni se je vršila v Marijinem domu z jutranjo mašo in govorom ter s popoldanskim govorom. 75 let že se vrši v tednu po beli nedelji. Vpeljali so jo v tem času, ker so nekdaj bili duhovniki v postu zelo zaposleni. Prej so se udeleževale duhovne obnove samo članice Marijine družbe. In teh je bilo veliko. Nekatera leta jih je bilo ob zaključku tudi 500 in še več. Tedaj so se zbrali v kaki večji cerkvi. Zdaj vabimo tudi druga dekleta in žene.
Ob letošnji duhovni obnovi se je udeležba vsak dan večala, da je bila zadnja dva dneva polna kapela in tudi dvorana. Prihajalo je vedno več novih. Radost jim je sijala z obrazov. Te dneve v resnici moremo imenovati dneve veselja. Bogoslužje v teh dneh ponavlja: »Kristus je vstal, aleluja!« Tako moremo reči o vseh, ki so se duhovne obnove udeležile, da so se duhovno prenovile, da so vstale k novemu življenju.
P. Leopold Grčar OFM je govoril živo, prepričljivo. Njegovo razlaganje Kristusove blagovesti je prodiralo v dušo. Krepila sc je v nas vera in obnavljalo se je upanje v večno življenje. Prepričevalno je govoril
o odpuščanju, ki je nujen pogoj za pravo ljubezen. Krščanska popolnost obstoji v ljubezni do Boga in do vseh ljudi. Treba je druge prenašati, želeti dobro, pomagati. Po tej poti pridemo do Boga. Marijo nam je prikazal v čisto novi luči: v vsakem dekletu in v vsaki materi naj bi se izoblikovala nova Marija, saj je ona bila najpopolnejša Gospodova učenka. Zato nam je kot najboljša (kristjanka vsem najvišji zgled. Na vsakem mestu, v vsakem poklicu, v vsakem položaju naj bi izpolnjevala božjo voljo, kakor jo je Marija izpolnjevala v vsem svojem življenju.
V	vsakem govoru je p. Leopold opozoril na veliko zadevo Cerkve — na duhovniške poklice. Tri milijone duhovniških in redovniških ter misijonskih poklicev danes Cerkev potrebuje, da more poskrbeti za najnujnejše potrebe. Zato z molitvijo, z žrtvami izmolimo novih duhovnih poklicev. Gospodu patru smo hvaležne za trud, ki ga je imel z nami. - Udeleženka
Mavhinje-Sesljan
Romanje na Brezje. Dva avtobusa romarjev iz Mavhinj, Cerovelj, Vižovelj in Sesljana ter 21 romarjev iz Devina in Šti-vana se je v lepem sončnem dnevu v ponedeljek 25. aprila odpravilo na pot. Ob enajstih smo bili že na Brezjah. Tu sta somaševala za romarje devinski dekan in župnik iz Marvhinj. Predstojnik cerkve je romarjem spregovoril o zgodovini narodne slovenske božje poti in povedal, da bodo letos v jeseni proslavili 70-letnico kronanja Marije Pomagaj.
Z Brezij smo se odpeljali v Radovljico, kjer smo obiskali zanimivi čebelarski muzej, nakar smo imeli zares dobro in obilno kosilo, ki je vse zadovoljilo. Popoldne smo se odpravili na Bled, kjer smo se ustavili za dve uri.
Nato smo se odpeljali v Vrbo, kjer smo samo od zunaj videli Prešernovo rojstno hišo. Od tam pa smo odšli na kraj žalostnega spomina, v Begunje. Mrak se je že spuščal na zemljo, ko smo se poklonili talcem in žrtvam za svobodno slovensko zemljo.
Kraški rezervati ponovno v ospredju
Deželni odbor je konec leta 1974 predložil zakonski osnutek glede ustanovitve kraških rezervatov in ustanove, ki naj bi upravljala te rezervate. Zaradi odločnega odklonilnega stališča vseh dejavnikov slovenske narodne skupnosti je bil deželni odbor prisiljen umakniti ta zakonski predlog. Pred kratkim pa je pristojna deželna komisija spet postavila na dnevni red problem zaščite Krasa in začela nova posvetovanja z raznimi ustanovami in organizacijami, ki so zainteresirane pri tem vprašanju.
V	torek 26. aprila je prva deželna komisija sprejela predsednika goriške in tržaške pokrajine, župane občin, katerih o-zemlje je na področju kraških rezervatov, predstavnike kmečkih sindikalnih organizacij ter delegacijo Sveta slovenskih organizacij in SKGZ.
Delegacija SSO, katero so sestavljali predsednik dr. Damjan Paulin, podpredsednik Marij Maver, tajnik Sergij Pahor in Marija Ferletič, je deželni komisiji prikazala številne pomisleke do zakonskega osnutka št. 102 o kraških rezervatih in negativno ocenila celotno vsebina zakonskega osnutka.
Predvsem predlog o zaščiti Krasa ne upošteva ustanove Kraške gorske skupnosti in Osimskega sporazuma z industrijsko cono, kar predstavlja veliko pomanjkljivost, saj ima Kraška gorska skupnost določene pristojnosti, ki sovpadajo s pristojnostmi ustanove za zaščito Krasa in industrijska cona sega na področje, ki naj bi bilo zaščiteno.
V	nedeljo 8. maja bo v TREBČAH MARIJANSKA PROCESIJA
Ob 16. uri sveta maša, nato procesija s kipom Matere božje.
V	upravnih organih ustanove ni zagotovljeno zadostno zastopstvo slovenskih krajevnih uprav in organizacij, niti ni govora o dvojezičnem poslovanju in o osebju z znanjem slovenskega jezika. Če vse to postavimo še v splošno politiko odtujevanja slovenske zemlje, je treba tako zaščito Krasa, ki ne upošteva v prvi vrsti zahtev prizadetega prebivalstva in slovenskih ustanov, odločno odkloniti.
 II um II mm Illll IIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIII Illllllllllllllllll IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll INI um IlillllllllllMIIIIIIIIIIIIII! Illlllllllll Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll .........................................................................................
ANDREJ MAJCEN SDB
Tri tedne pri slovenskem kirurgu dr. Janežu
(Priredil Anton Vode SDB)	(7)
Dr. Janež živi kot pravi menih. Kot tretjerediniku so mu slovesno podarili frančiškansko kuto s pasom. Lepo jo iira-n’ v omari, nosi je pa ne. Nosi le uboštvo sv- Frančiška in ga prakticira. Pater Crotti večkrat zvečer prišel k meni v sobico
m
me nagovarjal: Doktor ne
mara nobe-
tle plače (že iz čaotunških časov). Recite mu, da bi napravili pogodbo, da bo omel VseJ kaj denarja za primer, da bi iz ka-J*r°ga koli razloga ne mogel več delati...
lugi dan sem mu povedal, kaj p. Crotti Odlaga, pa mi je kratko zabrusil nazaj: Povejte mu, da ne delam za denar 8a tudi ne maram. Naj mi dajo nekaj nja'ega za v žep, da bo za cigarete, za l°ko ali za kako knjigo, pa je zadosti.
Kar
in
Pogodbe ne bom delal, bo že Bog zame poskrbel, kakor je teh 30 let, in me ni zapustil. Veste, mene tako jezi, ko vidim, kako nekateri misijonarji iščejo denar in ne koristi duš in preprostega človeka.
Sestra kamiljanka — sveta duša, ki vsako noč bedi pri težkih bolnikih — mi pravi: Doktor je tak: če kaj ima, kmalu razda. Nekemu misijonarju, ki je imel obnošeno perilo, je po njej poslal pol ducata spodnjih hlačk in majic ter ji strogo prepovedal, da ne sme povedati, kdo jih pošilja. Naj moli za dobrotnike, se je nasmehnila. Drugemu je podaril budilko, da ga je po operaciji ponoči budila za k potrebi. Nekemu revnemu bolniku je stisnil v roke par taivanskih tisočakov, da je plačal operacijo. V omari hrani nekaj steklenic z likerji, da ponudi svojim asistentom ali revnejšim in potrcbnejšim bolničarkam.
NE IŠČE NE DENARJA NE SLAVE NE PRIZNANJA
Reven som bil in reven hočem živeta.
Res se mi smejejo lepe plače, ki jih ponujajo razne bolnišnice tu na Taiwanu, če bi šel k njim v službo. Kaj mi bo koristil denar, ko bom umrl? Za sedaj bo pa že Bog poskrbel, o tem sem prepričan.
To je vera, živa vera, ki se je ne naslikaš iz bogoslovnih knjig, ampak je dar božji.
Poslušajmo spet patra Crottija, provincialnega delegata, ki rad govori o težkih junaških časih kamiljanskega misijona tako na Kitajskem v Ceotung.u, kakor tudi v Lotungu. V uboštvu in v trdem osebnem delu so pred 30 in pred 25 leti ustanavljali kamiljanske misijonske postojanke skupaj z dr. Janežem, misijonskim zdravnikom.
Veste, pravi pater Crotti, v začetku večkrat nismo imeli zadosti iknvi za transfuzijo. Pa je kar doktor nastavil svojo roko (ima nevtralno kri 0) in jo je dal, da reši bolniku življenje. Včasih je med operacijo omedlel ali je moral zaradi slabosti sesti in pokaditi svojo spremljevalko cigareto.
Pater Crotti si je veliko prizadeval, da so ustanovili krvno banko, ki zdaj kar dobro uspeva; doktorju pa je prepovedal, da ne sme več dajati krvi... Kaj hočete, če mu je ne dam, bo pacient umrl; tako pa ga lahko rešim in pojde zdrav domov... Ne zanima me, kam pojde, in tudi ne, če se mi pride zahvalit... Vesel naj dela, kjerkoli je, to mi je zvrhano dovolj.
AM: Po 25 letih trdega dela je lotunška bolnišnica zrasla v veliko dobrodelno ustanovo, tako po zaslugi dr. Janeža, kakor seveda tudi po zaslugi kamiljancev, ki žive ob njegovem živem zgledu požrtvovalnosti in samozataje. Kirurški oddelek ima sedaj dve operacijski sobi, tako da medtem ko enega operirajo, drugega pripravijo za operacijo, vse primerne instrumente in tudi potrebno osebje, ki si ga je doktor sam izvežbal. Niti ne manjka priprave za ublaževanje zračne temperature, kar je pri tukajšnjem vročem podnebju zelo umestno.
(Konec prihodnjič)
Mešani pevski zbor »Marij Kogoj«, ki ga
sestavljajo povečini cerkveni pevci od Sv. Ivana v Trstu, priredi 14. maja ob 20.30 v domači župni cerkvi
KONCERT
CERKVENIH ZBOROVSKIH SKLADB
Na sporedu so dala znanih tujih in domačih skladateljev. Vodi Nada Zcrjal-Zaghet.
Pot nas je vodila prek Kranjske gore in Rateč v Trbiž in potem domov. Dopoldansko romanje in popoldanski izlet nas je povezal še bolj v skupnost, nas notranje obogatil, ko smo skupaj prepevali, molili in se čutili kot dobra krščanska družina. Bogu hvala in Mariji Pomagaj za srečno pot in lepa duhovna doživetja.
Zlata poi-oka. V soboto 30. aprila smo v cerkvi sv. Jožefa v Sesljanu proslavili zlato poroko Jožefa Pernarčiča in Marije Colja, dveh domačinov iz Vižovelj. Po domače jim pravijo Zgončanovi. Res lepa skupina sorodnikov, prijateljev in znancev se je zbrala k tej svečanosti, fci je tako zelo redka slovesnost. Domači župnik je v pridigi med mašo poudaril pomen zakonske zvestobe in prave ljubezni, ki raste iz medsebojnega razumevanja, trpljenja in spoštovanja. Zlasti med drugo svetovno vojno sta zlatoporočenca veliko trpela: žena je bila nekaj časa zaprta v Koronejskih zaporih in mož je dvajset mesecev pretrpel v Dachauu. Oba sta se Bogu zahvalila, da sta dočakala zlato poroko v zadovoljstvu in zdravju. Njun zakon sicer ni bil blagoslovljen z otroki, pač pa sta vedno čutila božjo navzočnost in pomoč, zlasti v najtežjih trenutkih življenja. Zlatoporočence-ma želimo, da bi dočakala še diamantno poroko. Bog ju živi na mnoga leta!
Obiskali smo koroške brate
Na državni praznik 25. aprila nas je 195 romarjev obiskalo Vrbsko jezero, Celovec, knežji kamen pri Gospe Sveti in Osojsko jezero. Romarji so bili iz Nabrežine, Proseka, Zgonika, Podlonjarja in Sv. Ivana v Trstu skupno s svojimi dušnimi pastirji.
V cerkvi sv. Primoža in Felicijana ob Vrbskem jezeru so duhovniki maševali, obred je vodil proseški župnik, govoril je nabrežinski župnik, petje je vodil g. Štuhec, petje je spremljala ga. Nada.
Opoldne so nam postregli z izbornim kosilom v nekem, celovškem hotelu, nato smo obiskali Gospo Sveto in Osojsko jezero. Potovali smo v štirih udobnih avtobusih. Bralci Katoliškega glasa dobro poznajo te kraje, zato jih tu ne bom opisoval. Vreme smo imeli krasno. G. Štuhec je romanje zelo skrbno organiziral, za kar smo mu romarji hvaležni. V juniju pa poj demo verjetno v Padovo na grob bi. p. Leopolda. - P. Š.
Tradicionalni praznik »Majenca«
Sobota 7. maja ob 20. uri pričetek del za dviganje »maja«.
Nedelja 8. maja ob 14. uri dviganje »maja«; ob 15. uri koncert godbe na pihala »Breg« iz Doline; ob 17. uri nastop folklorne skupine KUD »Jedinstvo« iz Splita z oktetom »DC« iz Splita in mešanega pevskega zbora »Svoboda« iz Izole; ob 19. uri ples z ansamblom »Planšarji«.
Ponedeljek 9. maja ob 20. viri ples z ansamblom »Supergroup«.
Torek 10. maja ob 18. uri koncert godbe na pihala »Breg«; ob 19. uri slovesno podiranje »maja«.
V primeru slabega vremena bo kulturni program potekal v občinskem gledališču »F. Prešeren« v Boljuncu z začetkom ob 18. uri, »Majenca« pa bo premeščena na naslednji teden.
Vse štiri dni bo odprta XXI. občinska razstava domačih vin. Delovali bodo tudi dobro založeni kioski. Ob tej priložnosti bodo v galeriji »Torkla« razstavljena dela domačih slikarjev amaterjev.
MIRKO MAZORA
MAGISTRALE
(Ob obletnici potresa)
Zdaj te ni več. Živiš le v dnu spomina. Bregovi tvoji so osiroteli.
Otroci tvoji vsi so zaihteli,
Gorje jim dušo tre in bolečina.
Oropani so tebe, dedna imovina.
Morda ne bodo nikdar več živeli.
Oh, v kakšne padli črne so globeli!
Bridko zajela gluha je temina
Rojake moje, polne solz, bolesti.
Eloj! Moj Bog! Glej srca so razklana, Grenkost jih stiska, bič tako jih klesiti,
Iz njih vre tožba obupna, neprestana.
Na svojo dlan jih deni, Oče zvesti, Jasnina zvezd bo spet sirotam dana.
Šport
Zasedanje deželnega sveta Slovenske skupnosti
V	torek 3. maja je prvič zasedal deželni svet Slovenske s-kupnosti. Zasedanje sveta je bilo v Krmiim, da se s tem poudari prisotnost glavnega deželnega organa SSk na tem najzahodnejšem področju našega ozemlja.
Dnevni red zasedanja je obsegal predvsem poglobljeno razpravo o splošni problematiki slovenske narodne skupnosti v Italiji po ratifikaciji Osimskih sporazumov. Člani sveta, ki ga sestavljajo tako goriški kot tržašiki pokrajinski svet stranke in delegati iz videms>ke pokrajine, je temeljito razpravljal o tem vprašanju in dal vrsto pobud za uspešno politično akcijo Slovenske skupnosti.
Nato je deželni svet razpravljal o zakonskem osnutku za zaščito slovenske manjšine, ki ga je že načelno sprejel na nedavnem deželnem kongresu v Štaverjanu. Sklenil je, da bo ta osnutek predstavil javnosti in ga vložil na ustrezne politične forume.
Člani deželnega sveta SSk so nato še obravnavali vrsto vprašanj, ki od blizu zanimajo delo SSk tako v deželnem merilu kot v raznih pobudah za sodelovanje narodnih manjšin. S tem v zvezi je tudi razpravljal o bližnjem srečanju narodnih skupnosti v Italiji, ki bo v Gorici prve dni junija,
Komorni koncert v Katoliškem domu
Prejšnjo sredo 27. aprila je bil v dvorani Katoliškega doma komorni koncert, ki ga je priredilo SKPD v Gorici. Nastopila sta violinist Alfredo Marcosig iz Gorice ter pianistka Laura Albonetti-Wright iz Vidma. Violinist Marcosig je diplomiral na Glasbenem liceju Tomadini v Vidmu in je sedaj profesor violine na goriški mestni glasbeni šoli. Udejstvuje se tudi kot koncertant in je nastopal tako v naši deželi kot v Jugoslaviji in Avstriji. Marcosig je tudi član Goriškega instrumentalnega kvinteta. Pianistka Laura Albonetti-Wright je diplomirala v Vidmu in nato obiskovala razne izpopolnjevalne tečaje, med temi na Mozarteumu v Salzburgu. Sedaj poučuje na videmskem Glasbenem liceju ter uspešno nastopa kot solistka.
Za svoj goriški koncert je duo Marcosig-Albonetti izbral nekaj lepih del. V začetku smo poslušali Handilovo Sonato št. 4 v D-duru, polno baročnega duha in pristne predklasične vsebiine. Sledila je Mozartova Sonata št. 6 v G-duru, kjer je violinist prišel do izraza v svoji igri. Koncert je zaključila Griegova Sonata v g-molu op. 13, prežeta z mehkim novoramantičnim duhom in polna sveže melodike. Tudi tu je violinist Marcosig lahko pokazal vse svoje interpretacijske sposobnosti. Za zaključek sta umetnika še dodala mehko Faurejevo Berceuse.
Violinist Marcosig je lepo presenetil prisotne ljubitelje glasbe, ki jih sicer ni bilo veliko, čeprav bi tak večer zaslužil več pozornosti. Pianistka Albomettijeva je poka-
zala, da je vesten partner v nelahki in zahtevni vlogi klavirske spremljave in ima gotovo tudi samostojno veliko smisla za pianistično udejstvovanje. Res so taki koncerti v našem mestu manj obiskani od večerov z večjimi skupinami. Škoda za publiko, ki še ni dovolj prisluhnila vlogi in lepoti komorne muzike! - bgsl
Razdelitev Goriškega sklada
Sklep goriške Trgovinske zbornice, da se poviša cena litru bencina v goriški prosti coni od 200 na 270 lir (česar pa pristojno ministrstvo še ni odobrilo), je vzbudil med avtomobilisti val nasprotovanja, kar je prišlo do izraza zlasti v pobiranju podpisov zoper ta sklep. Eden od ugovorov, ki ga je bilo slišati, je bil tudi ta, da se v Goriškem fondu kopiči denar ne da bi se vedelo, čemu bo služil.
Na zadnji seji je pa razširjeni odbor goriške Trgovinske zbornice razdelil do sedaj nabrani denar in sicer takole: konzorcij goriške proste cone bo prejel za nakup potrebnih zemljišč 120 milijonov lir, za zraven ležeča pa še 80 milijonov. Za železniško povezavo je namenjenih 170 milijonov. Za gradnjo stavb na mejnem prehodu prajme goriška občina 100 milijonov (prihodnje proračunsko leto 140 milijonov); za nakup zemljišča pri Solkanu (Ca-sermette) se bo dalo goriški občini 350 milijonov, za zamenjavo kmečkih zemljišč 100 milijonov in za odstranitev dosedanjih objektov v bodočem področju avtoporta 100 milijonov lir.
Kot predstavnika sovodenjske občine sta se vzdržala pri tej zadnji točki Janko Cotič in Remo Devetak. Slednji je dejal, da čeprav Trgovinska zbornica ni strankarsko sestavljena, vendar čuti za umestno, da se vzdrži tudi kot predstavnik Slovenske skupnosti, ki dosledno brani interese slovenskega prebivalstva. SSk namreč stoji ves čas na stališču, naj bi se zgradil avtoporto na področju nekdanjega letališča, ne pa na škodo štandreških kmetovalcev.
Sestanek v Štandrežu s prizadetimi kmetovalci
Tajnik štandreške sekcije SSk Božo Ta-baj je sklical na posvet vse prizadete kmetovalce, ki imajo zemljišča na področju, ki je namenjeno gradnji obmejnih infrastruktur, da bi skupno podvzeli vse možne pobude v obrambo štandreške zemlje. Sestanku so prisostvovali tudi dr. Drago Štoka, Marija Ferletič, dr. Damjan Paulin, Marjan Terpin in predsednik štandreškega Kmečkega društva Viljem Zavadlav.
Po obširni razpravi so se prisotni dogovorili, da bodo naslovili na pristojne organe protestno noto, ki bo vsebovala zahteve štandreških kmetovalcev glede pogojev za odstop zemljišč na obmejnem področju. Postavljen je bil tudi predlog po ustanovitvi posebnega odbora prizadetih, ki bo zastopal interese vseh štandreških kmetov in 'ki bo podvzel vse tiste pobude, ki so v korist štandreški skupnosti.
Obljube volčičev in veveric
V	nedeljo I. maja so naši volčiči zapustili svoje brloge in veverice svoja gnezda, da so šli v zaletno naravo. Zbrali so se na lepi ikraški jasi pri Boškinih nad Gabrja-mi, da so tam imeli svoje obljube. Prišli so iz Gorice, RupejPeči in iz Sovodenj. Veliko je bilo tega drobiža in zato tudi veliko živžava ter veselega smeha in peltja.
Svoj veliki dan so začeli z mašo, ki jo je daroval prof. Stanko Jericijo. V senci dreves so tudi oni sodarovali mašno daritev. Reči smemo, da so «sodarovali* z mašnikom, saj so med mašo vsi peli, molili in poslušali. Pa ne samo oni, z njimi je bilo lepo število staršev ter prijateljev skavtov in skavtinj.
Po maši so bile obljube. Najprej so volčiči pred velikim Akelom, za njimi veverice pred svojo voditeljico obljubili, da bodo zvesto spolnjevali zakone krdela in naredili vsak dan vsaj eno dobro delo. V znamenje, da so sprejeti v veliko skavtsko družino, so dobili rute in majice poleg značk in čepic. Po maši so sledile manjše igre na prostem. Po kosilu pa velike igre, ki so pri njih vsi sodelovali. Lapi shod so zaključili z zborom, kjer so sledili prizori in petje.
Lepo vreme je tudi svoje prispevalo, da je vsa slovesnost tako ugodno potekla. Po 16. uri so pospravili tabor in veseli odšli domov, da se pripravijo na poletno življenje na kakem daljšem taboru. Hvaležni morajo biti tudi gospodarju travnika Mihaelu Tomšiču z Boškinov, ki je dal prostor na razpolago.
V	nedeljo 8. maja ob 19.30 v prosvetnem domu »Anton Gregorčič« v ŠTANDREŽU
MATERINSKA PROSLAVA
Nastopi štandreška mladina s petjem, recitacijami, plesi in prizori. Vabljeni starši in prijatelji mladine.
IZ KANALSKE DOLINE
Rabelj
Letošnji 1. maj ije med rudarji v Rablju potekel kljub bojazni in skrbi za usodo rudnika in s tem zaposlitve v prihodnosti v vedrem razpoloženju, kot domači praznik, na katerem se ljudstvo zahvaljuje Bogu za prejete dobrine ki prosi, da bi mu naklonil mirnega življenja,
V	tem kraju ne poznajo demagoških nastopov, razgrajaških pohodov nestrpnežev, ki kričijo svoje parole. Ob 10. uri so farno cerkev napolnili delavci in njih družinski člani in se zbrali ob mašni daritvi, ki je simbol edinosti in ljubezni. Ustvarilo se je vzdušije zbranosti, ki je seglo udeležencem do srca, skoraj do ganjenosti, ko je v to mirno vzdušje zadonela cerkvena pesem odličnega zbora »Fantje izpod Grmade«.
Domači župnik Peter Tommasino jih je na začetku pridige prisrčno pozdravil v imenu sindikalnih organizacij in vseh delavcev. V pridigi je nadalje poudaril dolžnosti delovnih ljudi v sedanjem trenutku, preden se postavljajo upravičene zahteve. Prvi maj je po stoletju zorenja in žrtev, pravičnega boja za socialne pravice postal danes tudi verski praznik, zaradi česar si danes tako verni kot neverni sežejo v roke, ker so vsi poklicani graditi bolj človeški svet; le-tega pa je mogoče uresničiti samo z enotnostjo vseh in v medsebojnem spoštovanju.
Po službi božji sc je razvila povorka ljudi do spomenika Rudarju, kjer je imel nagovor zastopnik sindikatov in zastopnik občine Trbiž. Udeleženci so z enominutnim molkom počastili spomin na delu ponesrečenih rudarjev in onih, ki so bili žrtve v boju za dosego delavskih pravic. Iz te tišine je mehko zadonela pesem Fantov izpod Grmade »Ecce quomodo mo ritur justus« Jakoba Gallusa v počastitev vseh onih, ki so se žrtvovali za pravice delavstva.
Po tem poklonu pred spomenikom so ljudje napolnili dvorano ENAL, kjer je omenjani zbor izvajal pod vodstvom Ivota Kralja slovanske in furlanske pesmi, ki so jih navzoči pozdravili z iskrenim navdušenjem.
Prireditev je bila kratika, toda pomenljiva, kot morajo biti take prireditve v našem življenju. Pustila je v srcih željo po nadaljnjih srečanjih te vrste in medsebojnem spoznavanju in upamo, da bo prihajalo do njih tudi v prihodnosti. Sindikalne organizacije rudarjev v Rablju, furlanski in slovenski ljudje izrekajo prizadevnim pevcem zbora »Fantje izpod Grmade« svoje odobravanje in priznanje, da so preživoli s pesmijo praznik 1. maja mod njimi, svoj prisrčen pozdrav in iskreno željo po nadaljnjem uspešnem umetniškem delu. - P. T.
Olympia-AGI 3 : 2
V	mestnem dvoboju je 01ympia veliko tvegala. Ekipa Agija se namreč nahaja na nasprotnem koncu lestvice in je v prvem povratnem kolu prvenstva začela resno misliti na izhod iz nevarne situacije. Slovenska goriška šesterka pa je zopet nastopila skrajno skoncentrirana.
.Naj omenim še, da se je ita tekma morala že spet odvijati v tesni in nizki te-livadnici Agija, ker je bilo domače igrišče 01ympije zasedeno, in da sodnik, žal ni bil kos svoji nalogi. Vse te olajševalne okoliščine vsaj deloma opravičujejo slab nastop naših, medtem ko se je Agi boril zagrizeno. Zato se je tekma, ki naj bi po predvidevanjih trajala največ eno uro, zavlekla na pet setov. Brez škode lahko preskočimo prve štiri nize in se zaustavimo ob petem, ključnem in svojevrstnem. Tudi v tam nizu je v začetku slabo kazalo, ker je nasprotnik že vodil s 6 : 3. Pa je prišlo do zapleta: izključitev našega kapetana zaradi pritožb zoper sojenje. Ta odločitev se je sprevrgla v zdravilno mrzlo prho za 01ympijo. Fantje so se namreč kar na lepem zbudili in pustili AGI na... šestici. Šele v drugem delu petega seta je 01ympia opravičila svoj končni uspeh.
Za Olympijo so igrali: Kuštrin, Antoni, Soban, Tommasi, Čemic, Lavrenčič, Cotič Štefan in Marko. Dva naša odbojkarja sta se s to tekmo za leto dni poslovila od igrišč. Kuštrin M. in Malič A. sta oblekla vojaško suknjo. Z njunim odhodom in enim izključenim igralcem je postava Olvmpije zreducirana na minimum in sedaj postaja uganka nadaljevanje prvenstva. Prihodnjo soboto gostuje 01ympia v Pordenonu pri ekipi Ginnastica, in že je uganka tu: kako rešiti kožo s šestimi igralci? - P. T.
DAROVI
Za sklad Katoliškega glasa: F. B. 50.000; Gigetta D. M., Trst, 6.000; Hema Sirk iz Krmina namesto cvetja na grob stricu Papiju iz Pristave 10.000 lir.
Za Alojzijevišče: N. N. 10.000; B. L. 20.000; Iva G. 20.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: Justina Ciglič v spomin Marije Konj odi c 10.000; Marjan Vižintin v spomin pok. Marije Terčelj
15.000 lir.
Za »Pastirčka«: profesor iz Gorice 15.000; družbenica iz Trsta 10.000; Pastirčkov' prijatelj z željo, da bi se po počitnicah znova vrnil med naše otroke 200.000 lir.
Za števerjansko cerkev: bratranci in sestrične Terčič v spomin pok. Jožeta Hlede
25.000 lir.
Za pevski zbor Rupa-Peč: prijatelj N. N.
25.000 lir.
Za mavhinjsko cerkev: Legišovi iz Vi-žovelj namesto cvetlja na grob Mariji Terčelj 30.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: matere prvo-obhajancev 40.000; Vida in Jule Slokar v spomin Marka Pupulina 10.000; v spomin Zofiije Širca brat Vladimir Ščuka 10.000 lir.
Za Dom skupnost-družina na Opčinah:
Ivanka Kralj v spomin pok. Jožefe Kralj iz Gabrovca 5.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Marija Kralj, Padriče, namesto cvetja na grob pok. Josipa Škabar 3.000; Ana Daneu in hčerke v spomin moža in očeta Ludvika 25.000; dr. Hektor Jogan ob krstu male Katje Lupine 10.000; družina Di Lenardo v spomin Silvana 15.000; Karel Podobnik ob obletnici smrti sestre Angele 100.000; Foa-Polič v spomin moža Branimira 20.000; razni
30.000 lir.
Za cerkev na Ferlugah: Olga Piščanc v spomin pok. moža Matija 10.000; Frank v spomin pok. žene Stanislave 3.000 lir.
Za nakup klavirja zboru »M. Kogoj« od Sv. Ivana v Trstu: Parovel Mirjana v spomin Pierine Vitez 5.000; družina Nino Pa-rovel v spomin očeta Valerije in Severine 5.000; Zivic Arjana v spomin očeta 5.000; Aleksander Žerjal 10.000; Vido Pegan 5.000; N. N., Sv. Ivan, Trst, 100.000; Dolenc (sen.) ,10.000; Marija Živie 5.000; ga. Knez, Barkovlje, 5.000; Frida Žerjal 5.000; Lucia-r,o Zivic 5.000; Anton Koršič 40.000; Anton Bak 15.000; Nada in Tullio Zaghet 5.000; Marčela Pahor 1.000; Matija Hrovatin 5.000; Amalija Černigoj 10.000; družina Škamperle 2.000; N. N. od Sv. Ivana 2.000; družina Pošega 2.000; Ema Adami 10.000; dr. Stanko V-uga 10.000; Karlo Glavina 5.000; Gracija Gerdol 10,000; Stana Luisa 5.000; Marija Mijot 5.000; Pina Fonda
2.(XX); šolske sestre, Sv. Ivan, 20.000; Alojzija Brana 10.000; Ana in Anton Parovel 10.000; družina Jože Seražin 10.000; družina Ladi Bak 10,000 lir.
Za lačne po svetu: N. N., Rupa, 5.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
PROSVETNO DRUŠTVO »PODGORA«
priredi v nedeljo 8. maja ob 15. uri ob proslavi vaškega patrona sv. Gotarda
Praznik štrukljev in krompirja
Sodelujejo: moški zbor »Oton Župančič« iz Štandreža, moški zbor iz Štmavra, moški zbor »Andrej Paglavec« iz Podgore, moški zbor Krmin-Plešivo, zbor Rupa-Peč, otroci iz Rupe in Podgore ter dekleta iz Podgore z igrico »Dve teti«.
MlMA
Časnikarski programi ob nedeljah: Poročila ob 8., 12., 19; kratka poročila ob
11., 14; novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 11., 14., 19.15. Ob 8.30 kmetijska oddaja, ob 9. sv. maša.
Časnikarski programi od ponedeljka do sobote: Poročila ob 7., 10., 13., 15,30, 19. Kratka poročila ob 9., 11.30, 17., 18. Novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 8., 14., 19.15.
Spored od 8. do 14. maja 1977
Nedelja: 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Vedri zvoki. 19.30 Orkestralni nastop. 11.05 Mladinski oder: »Deček Kristjan in mornar brez glave«. 11.35 Nabožna glasba. 13.00 Ljudje pred mikrofonom. 13.15 Slovenske ljudske pasmi. 14.05 Operete. 14.35 Lahka glasba. 15.00 Šport.
Ponedeljek: 8.05 Tjavdan. 9.30 Obletnica tedna. 9.40 Koncert. 14,05 Koncert folk. 14.30 Mladina. 17.05 Čajkovski: »Pikova dama«. 18.05 Čas in družba. 18.20 Slovenski zbori.
Torek: 8.05 Tjavdan. 9.30 Šolska oddaja.
9.40 Koncert. 14.30 Mladina. 16.30 Za naij-mlajše. 17.05 Čajkovski: »Pikova dama«, opera. 18.05 Pravorečje. 18.15 Zborovska glasba.
Sreda: 3.05 Tjavdan. 9.30 Rojstna hiša naših velmož. 9.40 Koncert. 11.40 Šolska oddaja. 12.50 Slovensko amatersko gledališče. 14.05 Koncert folk. 14.30 Mladina.
14.40 Izbirajte sami! 16.30 Za najmlajše.
17.05 Čajkovski: »Pikova dama«, opera.
15.05 »Razbiti vrč«, veseloigra.
Četrtek: 8.05 Tjavdan. 9.30 Nekoč je bilo. 9.40 Koncert. 11.40 Šolska oddaja. 14.05 Koncert folk. 14.30 Mladina. 16.30 Za najmlajše. 17.05 Koncert. 18.05 Ruska revolucionarna misel. 18.20 »Primorska poje«.
Petek: 8.05 Tja/vdan. 9.30 Ženska imena.
9.40 Koncert. 11.00 Šolske oddaje. 14.05 Koncert folk. 14.30 Mladina. 16.30 Za najmlajše. 17.05 Deželni skladatelji. 18.05 Kulturni dogodki v deželi. 18.25 Domači zvoki.
Sobota: 8.05 Tjavdan. 9.40 Koncert. 14.30 Mladina. 15.35 Poslušajmo spet. 18.05 Recital Staneta Starešiniča. 18.45 Vera in naš čas.
SKPD v Gorici sporoča, da bo kulturni večer o potresu, na katerem bo predaval dr. Miro Koršič,'v sredo 11. maja ob 20.30 v Katoliškem domu. Predavanje, ki je bilo določeno za prejšnjo sredo, je društvo odložilo zaradi gostovanja ljubljanskega gledališča.
Prijateljsko srečanje v Subidu s slovenskimi skavti, škedenjskimi pevci in krajevnimi ljudmi bo v nedeljo 8. maja. Na sporedu so govori in pesmi. Začetek ob 16. uri. Spored bo neposredno prenašala slovenska tržaška radijska postaja ob 18. uri. Srečanje se vrši ob prvi obletnici potresa. Vabljeni vsi, iki lahko z lastnimi sredstvi pridejo v Subid.
V	Kulturnem domu v Trstu bo nastopilo Mestno gledališče ljubljansko s Hiongovo igro »Večer ženinov« v petek 6. maja ob
16.	uri za red I, ob 20.30 za rod A premierski in red D mladinski v sredo; v soboto 7. maja ob 20.30 za red B, red E mladinski v četrtek in red F; v nedeljo ob 16. uri za red C in G.
Društvo slov. izobražencev v Trstu priredi v ponedeljek 9. maja filmski večer, posvečen kiparju Francetu Goršetu. Predvajali bodo barvni dokumentarni film, ki so ga o umetniku in njegovem delu posneli v Kanadi. Večer bo v dvorani Slo-vunske prosvete, ul. Donizetti 3 ob 20.15.
Izlet na Koroško z obiskom kiparja F. Goršeta in njegove galerije prireja DSI v nedeljo 29. maja. Vpisovanje na sedežu društva, ul. Donizetti 3 v Trstu in pri odbornikih.
Slovenski kulturni klub v Trstu vabi vse sedanje in nekdanje člane ter prijatelje mladine na proslavo ob 20-letnici delovanja. Svečanost s prijateljskim družabnim srečanjem bo v društvenih prostorih v ul. Donizetti 3 v soboto 7. maja ob 19.30.
Tržaški romarji na Koroško so 25. aprila zbrali za poškodovani zvonik na Sv. Vi-šarjah 182.0(X) lir.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 100 lir, osmrtnice 150 lir, k temu dodati 14% davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Svetišče v Paray-le-M«nailu, ki ga bodo udeleženci tržaško-goriškega romanja obiskali v sredo 6. julija. V tem kraju je sv. Marjeta Alakok prejela razodetje Srca Jezusovega Ker je število omejeno na 200 oseb, vabimo vse zainteresirane, da z vpisom pohitijo.