5 dan ra**" -bot. in pr»*nikof. ¡^ s•lurdllJr,• Sunday« «nd Holiday* year xxxiil PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urwtnliki In upravaiàkt proatori: 2067 South Uwndalc A va. Off loa of Publication i ÍS67 South Lawndala A va. Talaphona, Rockwall 4904 Cena liaU je 96.00 ICHICAGO» ILL* ČETRTEK, IS. FEBRUARJA (FEB. 13). 1941 Subaerlption 06.00 Yearly STEV.—NUMBER 31 Acceptance for mailing at ipacial rata of poataga providad far to aactlon 1168, Act of Oct 8. 1017. authorial on Jana 14. 1018. určija snuje enotno Mo na Balkanu francoske čete poma gajo Angležem v Afriki ¡KA LUKA BOM-BARDIRANA Belgrad, 13. febr. - Poučeni diplomatični krogi pravijo, da je Turčija, nezavojevana zaveznica Mike Britanije, pričela kampa-ijo, da potegne Jugoslavijo, Bolgarijo in Grčijo v enotno fronto, L naj bi preprečila raztegnitev Lojne na Balkanu. Turška diplomacija je napela vse sile, < Iveri Bolgarijo, da bo koristila ebi, če se bo odločno upirala, ne m uklonila pred Nemčijo, ki iz-laja močan pritisk in zahteva rehod nacijskih čet preko nje-ega ozemlja, da bodo te lahko larile po Grčiji. Doslej se ni t pokazalo gobeno znamenje, da Turčija uspela v svoji kam-snji. Vojaški opazovalci trdijo, da Hitler poslal 25 svežih vojaških divizij v Rumunijo v zadnjih ednih. Nemška oborožena sila tej državi šteje zdaj okrog 0,000 mož. Iz Ruš, bolgarskega prista-liiščnega mesta ob reki Donavi, oročajo, da je led izginil s te re-^e in da Nemci grade mostove iz olnov na Donavi z rumunske trani. Druga vest pravi, da je ^et transportnih letal pripeljalo umske čete v Bolgarijo. Kairo, Egipt, 12. febr.—Svo-dne francoske čete pomagajo ngleiem v operacijah proti »iijanom v džunglah jiftne Ibesinije in libijskih puščavah, rse kaže, da bo italijanski impe-fij v Afriki kmalu razcefran na Francoski odbor v Londonu je Enanil, da so motorne kolone, katerim poveljuje polkovnik Le >rc, prodrle 600 milj daleč čez Ibijske puščave in zasedle več faz v južni Libiji. Fašistične le-tlske baze so bile zasedene po francoskih četah. Te operirajo Judi v sektorju pri Cufru, «redi-Tču mislimanske verske sekte. Bitolj, Jugonlavija, 12. febr.— lussolini je vrgel sveže čete na 'ronte v centralni Albaniji, ki so lapadle grške pozicije. Sem do-|pela poročila se glase, da so gr-brambovci odbili vse naeko-J vrgli Italijane nazaj z ve-iKimi izgubami. Več sto italijan-lk,h vojakov je bilo ubitih in ra-jjnih. Padec Tepelenija, ki gs »'legajo grške čete, se pričakuje |*ak < as. Ko bo to mesto zavze-o. se bo Grkom odprla pot proti '•Ioni, glavni in zadnji Italijanki pomorski bazi v Albaniji. Italijanski naskoki so bili od-Jl' tudi na albanskem obrežju. ' 0 Podiranje proti Valoni in ,ratu nadaljuje. Angleški le-f'n s" včeraj metali bombe na «Nuutn, ki ko razbile italijanska •ladiiča gasolina, orožja in strelne. 12. febr.—Italijanski ain včeraj bombardirali Pi-«uko v bližini glavnega gr-**** m(*"ta. N«,«d je trajal 35 Njut. Nekaj civilistov je bilo :;,,'h ,n ranjenih v napadu, uradno uročilo pravi, da bom-" povzročile velike mate- T1*rr"' ¡kodo. Prelom z Rumunijo svarilo Balkanu Ameriški poslanik ščiti angleške • interese London, 12. fetor.—-Prelom di-plomatičnih odnodajev med Anglijo in Rumunijo je očitno svarilo drugim balkanskim državam, kakšna usoda jih čaka, če se bodo uklonile pred nacijsko Nemčijo. Vladni krogi so izjavili, da prelom ne pomeni, da bodo Angleži bombardirali vojaške objekte v Rumuniji, pomeni pa, da si Anglija prisvaja pravifo akcije proti tej državi. Nemčija jači svojo oboroženo silo v Rumuniji, kar pomeni, da se pripravlja na nove eskapa-de in pohode na Balkanu. Ru-munska vlada vse to mirno gleda in doelej še ni vložila nobenega protesta proti nacijem. Bukarešta, Rum unija, 11. febr. — Ameriški poslanik Franklin Mott Gunther je prevzel oskrbo in zaščito angleških interesov v Rumuniji po prelomu diplomatič-nih odnošajev. Angleški poslanik Reginald Hoare je informiral rumunskega diktatorja Antones-cuja o prelomu in potem naznanil, da bo odpotoval v Turčijo. Rumunska vlada še ni uradno komentirala pretrganja odnošajev. z Anglijo, daai je očitno, da je težak udarec zanjo. Rumuni-ja, ki je imela angleške in francoske garancije, da bosta državi branili njeno neodvisnost in narodno življenje in katere industrije je financiral angleški kapital, se je zvezala z osiščem in trpeti bo morala posledice, ki pridejo kot rezultat te zveze. *»«leika delavska «ronka nastopila l>r°*i komunsitu fe1'*' J1 iebr' - is.',,MriUu ».m-U * P<*vala D. N. Prit- takoj reai,rnira kot član C .A*1'« vodilna oaeb-„, „7.. konvenciji", ki * T* lo lahko porazila Nemčijo in Italijo v tej vojni. Amerika naj da v najem ali pa posodi Veliki Britaniji pet do deset bojnih ladij na mesec, zaeno pa naj jo zalaga z letali, orožjem in bojnim materialom. Ako bo ona poražena v tej vojni, bo to katastrofa za vee svet. Poleg Willkieja sta nastopila pred odsekom tudi newyorški župan Fiorello La Guardia in dr. James M. Conant, predsednik univerze Harvard. Oba sta priporočala sprejetje Rooseveltovega načrta. Willkie se je sinoči oglasil v Beli hiši, kjer je konferiral s predsednikom Rooseveltom. Po konferenci je v razgovoru z reporter ji izjavil, da je razprav- LETALA VOZIJO NEMŠKE VOJAKE V BOLGARIJO Naciji okupirali bolgar-: »ha letališča TELEFONSKA ZVE-ZA PRETRGANA ' L o n d o n, 12. febr.—Poročilo angleške časopisne agenture Reuter is Belgrada pravi, da je tisoč nemških transportnih letal s vojaškimi Četami dospelo v Bolgarijo v zadnjih dneh. Večina bolgarskih letališč je pod kontrolo nacijev. Na tisoče nemfkih Vojakov je prišlo v Bolgarija iz Rumunije od 1. februarja. Tanki so bili pripeljani v Bolgarijo čez reko Donavo. Belgrad, 12. febr.-^emška transportna letala dovažajo vojaška čete v južno vzhod no Evropo, doČim turški listi pišejo, da je na tovornih avtih dospelo na tisoče Nemcev v civilnih oblekah v Bolgarijo. "Naš cilj je Boepor in Sredozemlje," so izjavili nemški vojaški častniki. To izjavo je objavil lisfcOtrat Politika, glasilo turške vlade. Poročila iz Budimpešte pravj^ jo, da so ljudje opazili 31 ru>m^ šklh transportnih letal, ko so letela čez glavno ogrsko mesto proti Bolgariji in Rumuniji. Velike militaristične aktvnosti, sledeče prelomu dlplomatičnih odnošajev med Veliko Britanijo in Rumunijo, in poročila, da Rusija ne bo pomagala Bolgariji, ki upira prehod« nemških čet čez svoje ozemlje proti Grčiji in Turčiji, potrjujejo mnenja opa- ljal s Rooseveltom o angleški, zovalcev na Balkanu, da prihaja irski in mednarodni situaciji na eksplozija v južno vzhod nI Ev- splošno. On je tudi orisal angleške produkcijske metode na sestanku z Rooseveltom, ki so zelo učinkovite. Angleži operirajo ameriška letala Izkazala so se kot učinkovito orožje London, 12. febr.—V Ameriki zgrajena letala in bombniki igrajo važno vlogo v spopadih z Nemci v zraku. Operirajo jih angleški letalci in izkazali so se kot učinkovito orožje in se lahko primerjajo z najboljšimi angleškimi. Večina ameriških letal, ki prihajajo v Anglijo, so tipa Curtiss Hawk. Angleški letalci jih preizkusijo takoj po prihodu. Druga letala in bombniki so tipa Buffaloes, Tomahawks in Martlets. Pregled teh je pokazal, da so zgrajena v skladju z angleškimi obrisi. Veščaki pravijo, da ameriški bombniki so učinkovito orožje v spopadih v gotovih višinah, pomankljivi pa v višinah 35,000 in več čevljev. V tej višini se ne morejo kosati z nemškimi bombniki. Ameriški letalski tovarnarji so bili že opozorjeni na pomanjkljivosti z namenom, da jih odpravijo. U Pogajanja med unijo in druibo * Washington, D. C., 12. febr.— Uradniki Allis^Chalmers Mfg. Co., ki Ima svoje tovarne v Mil-waukeeju. in reprezentantje avt-ne unije CIO. ki je oklicala stav-ko v tovarnah te kompenije, ras-pravljajo tu glede končanja konflikta. Sestanek je aranžiral vladni odbor za produkcijo. Unija vztraja pri svojih zahtevah, ki med drugim uključujejo za prto delavnico. ato odstotkov v enem letu. Pre iskavo vodi odbor sa reguliranje cen. ropi. Telefonska zveza med Bolga-rio in drugimi balkanskimi državami je bila včeraj pretrgana brez pojasnila. Turški uradni tisk napada bolgarskega premi-erja Bogdana Filova in mu očita, da ni dal jasne izjave na obdolžitev angleškega premierja Churchilla, ki je v svojem govoru po radiu zadnjo nedeljo izjavil, da se nemški letalci in vojaki nahajajo v Bolgariji. Turčija je dobila poročila iz zanesljivih virov, da je v Bolgarijo vkorakalo že več tisoč nemških vojakov. Cez dvesto tovornih avtov s nemškimi vojaki je prišlo v Bolgarijo preko Dobru-d že. . Člani angleškega poslaništva v Bukarešti se pripravljajo na odhod. Odpotovsli bodo proti Konstancl, rumuns^i lukl ob£r-nem morju, kjer se bodo ukrcali na parnik, ki jih odpelje jf. luke v petek ali soboto. Unija med Anglijo in Ameriko Ta naj bi bila garancija proti izgubam liondon, 12. febr—Edino unija med Združenimi državami in britakim imperijem bi ustvarila možnost za rekonstrukcijo, ko bo vojns končana. ' Teko Je izjavil polkovnik in član parlamenta Josiah Wedgewood na javnem shodu v Leedsu. Taka unija bi bila garancija proti izgubam zunanjih investorjev. Wedgewood Je sugestiral u-stanovitev britsko-amerlške federacije, ki naj bi odprla vrata drugim svobodnim državam, ki bi se hotele pridružiti. "Toje dejal, "bi vodilo v svobodo, sa-ščito in-pmlr. Ca privilegirani interesi naeprotOvali taki federaciji, bi jih morali odstraniti. Ces nekaj let bomo vsi brez denarja. Zsčeti bomo morali znova. Gotovo je. da Ame-ričani ne bodo več investirali svojega denarja v tujih državah. Oni so izgubili poldrugo milijardo dolarjev samo v Nem čiji v zadnji svetovni vojni." Italija omejila aktivnosti diplomatov Pariški tisk napada ameriškega poslanika Rim, 12'. febr.—Člani ameriškega poslaništva, med temi poslanik William C. Phillips, ne bodo smeli oditi is Rima bres posebnega dovoljenja fašističnih avtoritet. Dosnava se, da so bile omejene aktivnosti tudi diplomatov drugih držav. Doslej so diplomatje le telefo-nično obvestili italijansko suna-nje ministrstvo, kadar so hoteli potovati. Ta privilegij je bil sdaj preklican. Pariš. 12. febr—Pariški listi, ki so pod kontrolo nacijev, napadajo ameriškega poslanika Wil-liama D. Leahyja in druge diplomate. Očitajo jim med drugim, da se vmešavajo v zadeve, ki ne spadajo v njih območje in da ribarijo v kalnih vodah, namesto da bi se obnašali kot predstavniki nevtralne države. Poročilo iz Vichyja, da ja Lea-hy informiral premierja Petaina, da Amerika ni zadovoljna s Ga-stonom Henry-Hayjcm, sedanjim poslanikom v Washingto-nu, je izzvalo ogorčenje in jezo v francoskih krogih v Parizu. I^eahy je svetoval Petainu, naj odpokliče poslanika in na njegovo mesto imenuje Edouarda Herriota, bivšega premierja In predsednika francoske nižje zbornice. Sofija, Bolgarija, 12. febr.— Ameriški poslanik George. H. Earle je vložil oster protest pri bolgarski vladi, ker je policija odvzela potni list ameriškemu kurirju Raymondu Leddyju, preden je zasedel vlak v Plovdivu, da se odpelje v Turčijo. Leddy Je potem informiral poslanika, da so mu turške oblasti dovolile vstop na turško ozemlje, čeprav ni imel potnega Usta. Bolgarski zunanji hiinister se je pozneje opravičil pri posls-niku. Pojasnil je, da je bil potni list odvzet I^eddyju, ker je skušal fotografirati predmste v vojaški coni. Minister Je zagotovil poslanika, da bo potni Ust vrnjen kurirju. Nevarnosti na Pacifiku ni Roosevelt pozdravil japonskega poslanika Waahlngton, D. C- 12. febr.— Predsednik Roosevelt je ponudil oljk i no vejico Japonski, ko je izjavil, da nevamoati glede Izbruha vojno na Pacifiku ni, obenem pa je nagiasil, da je admiral Kičisaburo Nomura, novi japonski poslanik, ki je včeraj prišel v Washiugton, njegov stari prijatelj. V otlgovoru na vprašanja Je Ro AM» SS lata. MM mikIM*. Il AS m Uux Uta. *» la CUm* r M mAkk. KU »al tatos a» IM »J». •M Cm-Si M M pmr t*mt. Chfcaea mm4 Oimmm flAA bnin aa—Ol» |Mt MT IMi. . fei itmUU-, v pmml MA.) m mm* »MllJMaOa ta T »lata*. «• 1» HtMAU iSUlM AA*artM*s rmtm mm wn.-IUaaaartsto af >■■"»'• MA ,te ntofMi <>tWr Mrt M *buri«>. ptoM. «III k« f#Mr»«4 ■ tkëM —U > «r—M «Ml »immpU mUMVKTA MIM a» LsvaAala AMt. C* «pa. n or m ncomiATm» primi ............««*—«j*« _ v <*W*aJu M primar lï-hr jar* Ii. 1*41). vafeca m mmIovu reweei, Aa »am im • Hm A« lu moin potafcto »*-rUllaa. H «mm* «tka Ja »t»M«*m, Aa m »mm Uat M aatovl. Anglija potrebuje orodja Win«ton Churchill, predsednik angleške vlade, Je zadnjo nedeljo v avojem radijskem govoru sporočil ameriškemu ljudstvu sledeče: "Mi ne potrebujemo ameriške armade I Ne potrebujemo je v tem letu, prihodnjem letu, niti v katerem drugem letu kolikor moremo videti v bodočnost — |>otrebujemo pa velike zaloge bojnega materiala, a katerim nas bo Amsrika neprestano zalagala. Zaupajte nam t Imejte vero v nas t Dajte nam orodje In ml dovršimo delo!" Gornje besede je Churchill izgovoril v imenu Anglije, angleškega ljudatva, v imenu vaeh Angležev. ki ao odločno v boju za obrambo demokracije in ne v svojem imenu. Is teh besed ja jasno, da Anglija ne potrebuje ameriške armade in ne vleče Združenih držav v vojno, kakor atrašljo Američane petokolonci in njihovi aopotniki. - Petokolonci, "aplzarjl" in njihovi sopotniki bodo seveda rekli, da Churchillu se ne sme ničesar verjeti in da njegova vlada nI vredna nobenega zaupanja. Torej ljudem, ki so v sedemnajstih mesecih strašne vojne dokazali, da odločno vztrajajo pri obrambi, se ne sme verjeti — ampak petokolonci in "apizarjl" bi verjeli In zaupali Hitlerju, da ne bo napadel Amerike, kadar in če odstruni Anglijo, katera da-nea stoji med njim in Ameriko! Dokler stoji Anglija pokonci in dokler ai Hit- ler ob angleškem otoku razbija svojo glavo s— hance. ni videti nobene nevarnosti, da bi bila Amerika potagnjena v vojno na drugi strani oceana, in dokler stoji Anglija, ni tudi nobene nevarnosti, t|s bi Amerika morulu z orožjem braniti; avojo celino. Ali ni torej bolje, da Amerika pridno zuluga Anglijo s vsem potrebnim orodjem za obrambo Anglije, kakor * da bi prepustila Anglijo avojl usodi in čakala na kasnejšo vojno za lastno obrambo? Devetdeset odstotkov prebivalcev Združenih driav je ponovno in ponovno pokazalo in povedalo, da noče Hitlerjeve zmage v Evropi. Kaj mora biti logična iiosledica lega? Edina logična (KMiledlca Je, da ameriško ljudstvo stori nekaj konkretnega, če noče Hitlerjeve zmage v Evropi — da brzo in redno |>omagu Angliji a vsem potrebnim orodjem, to je vsem potrebnim bojnim materialom z numeiiom, da, bo Anglija v stano |M»rasiti nacijsko Nemčijo. Kdor pa govoriči proti pomoči za Anglijo, Češ da ne verjame ne Kooseveltu in ne angleški vladi, in kdor govoriči a petokolonskimi izrazi, da je to "imperialistična" in "kapitalistična" vojna, katera s«« ne tiče nas — ta s tem dokaže, da ne spada med 90Vf Američanov, ki so proti Hitlerjevi zmagi. Govoričenje te vrste je voda na Hitlerjem mlin. Ker smo še pri današnjih angleških "im-perialistih," ki vodijo obrambno vojno, lahko pri (»omilimo, da so nekateri ameriški anglo-fobi zadnje dni odprto pokazali, da imajo glede imperializma dve morali. <>d angleške "imperialistične" vujiu* je trebu drftati prste proč. in sicer zato, da bodo Združene države bolje pripravljen«* na svojo imperialistično vojno! Na primer Koliert K. McCormlck, lastnik čfkaške Tribune, je zadnji teden pred senatnim odsekom za zunanje zadeve odprto priporočal, naj Združene drŽave okupirajo vse angleške otoke na ameriški strani Atlantika In celo Asorske otoke na evropski strani. Torej ugrabitev (»ortugalskih Azorskih otokov na evropski strani «reana bi ne bila vojna v tuje-zemstvu in bi ne Mla imperialistična vojna! Pomoč za Anglijo, katero McCormick sovraži zato, ker z njo simpatizlra Ko»se\elt in s njim vred 90 odstotkov Američanov, pa \odi v imperialistično vojno! - Neki drugi IfolaclonUt In bivši vojaški čnat-nik pa hoče, da Združane države takoj usedejo Srednjo in Južno Ameriko predtto Ju zasede Hitler. On nieer ne, verjame, da bi Hitler po uničenju A it gib* živel v miru s Ameriko, zato pri poro« a, naj Združene drŽave* porabijo avoj novi bojni material za na|Nul na (Vnlral-no in Jutn* Ameriktf, namesto da ga pošiljajo Angin. Tako se irolarionlsti in navidetnl pacifisti »!»• e u4n|l batoal.t " Glasovi iz naselbin se Kakšen naj bo koledar Sharon, Pa. -zZiLÛIMK) mesec vrši bitka iz papirnatih topov proti stenskemu koiedurju jed note, češ du je premajhen, da so datumi nečitljivi in sploh, da nI vreden nič. Vprašam vas, kdo bo zmagal, kdo bitko izgubil T Prosveta ni bila nikdar namenjena za osebne napade, s katerimi udriha rojak po avojem bližnjem rojaku. Imamo vse preveč jJrugih potreb in težav, da bi se prepirali po časopisju. Končno to ne prinese drugega kot nesporazum, kar vse bi moralo biti daleč od nas. Zakaj toliko kritike o letošnjem koledarju? Nekateri pišejo, da bi bilo bolje, ako bi bil na sliki kakšen star ¿lun, ki je že dolgo v jednotl. Neki član piše, da bo moral rabiti očala, da bo vedel, kdaj je zadnjega v mesecu za plačanje asesmenta, ker so številke premajhne nu koledarju. Vendar pa lahko čita Prosveto brez očuj, dasi ao črke znatno manjše. Tretji zopet pravi, da bi bilo priporočljivo, da izvršni odsek naslika vzorec v Pro-sveti in ga naroči šele tedaj, če se bo večina izreklu zanj. Malo humorju je dobro in zato bom jaz po svoji zmožnosti povedal, kakšen naj bo koledar za leto 1942. Vaaka nedelja, vsuk praznik in sploh vsak gospodov dan mora biti označen z rdečo številko v velikosti konjske podkve. Letošnji koledar ne odgovarja temu, ker ao vse številke črne. Na koledarju so potrebne številke, da vemo, kdaj je gospodov dan. Ta dan namreč od-lazimo .v kučo božjo. Vsak petek mora biti zaznanovan z veliko rdečo ribo v znak posta. Zadnji dan, v mesecu za plačanje asesmenta pa naj bodo tako drobne črke, da jih ne bo mogoče čitati, kajti ta dan nam dela največje preglavice. Na koledarju nuj bo alika^tistega magarca, ki je ponesel sveto družino v Jeruzalem, ali pu sv. Vodiške Jo- Moram pripomniti, da takegu koledarja ne bo vsakdo deležen, marveč samo tisti, ki radi kritiziramo. Tukšen koledar za 1. 1942 nameravam juz sam izdati, ako Imi dovolj naročnikov.-J ar k Yert, 2G2. O deklicah brez rok In drugem Weat Frankfort, VIL—Nekateri ljudje si mislijo o pohabljencih, ki so brez obeh rok, da niso sposobni za nobeno delo. Temu pa ni tako. V tej naselbini sta dve deklici, ki sta bili rojeni brez udov. Prva je Amerikanka, sta ra 17 let, brez obeh rok |>opolno-ma do ram. Druga je po narodno-atl Poljakinja in tudi popolnoma brez obeh rok In brez ene noge. Klara je 12 let. Prva opravlja vse svoje delo z nogami. Oria je toliko izveftba fWY'WBtin, da jih lahko «ikrivi kamorkoli hoče. Ta deklica se sama oblači, umiva, lase češ«», ae sama nasiti, piše in računa. Grialuirula je is osem razred ne ljudske šole, sedaj pa pohaja tretje ali četrto leto srednjo šolo. Usposobila ae Im> za uradniško delo, ako bo d«Aiilu službo. Jaz je še nisem videl, dasi stanuje komaj eno miljo od mene. Govoril pa sem z očetom, ko sva sku-paj delala pri WPA. Povedal mi je. da ni imel nobenkrat potež-koč a njo In da si vedno sama pomaga v svojih potrebah. Druga deklica pa je večja sirota. Njo sem enkrat srečal, ko je šla v dlUM (Mili. ¥Mll sem, kako so jo muhe pikale po obrazu. Ko je pričala z glavo otresa-ti, je druga deklica pristopila in ji muhe spodila z obraza. Ta deklica tudi Čita, pisati pa ne more, ker ima samo eno nogo, drugo pu leseno. Človek brez nog ni tako velik revež kakor oni brez rok; še večji pa je oni brez olje h rok in samo z eno nogo. V*4*v. Prosveta sem čita) dopise, ki kritizirajo nekega dopisnika, ki je v 12. Štev. omenil, da bi bil jednotin koledar večjega pomena, če bi imel namesto otroka sliko starega pionirja jed-note—člana, ki je najdalj pri or-ganizaciij. Dopisnik še ni spremenil svojega mnenja. Se zmeraj je za starega phnirja. Koledar bi bil krasen s sliko pionirja z rdečim, nagubanim, smehljajočim obrazom. Mnogi bi ga dali v okvir pod steklo, datume pa pripeli pri okvirju na steno. Starega člsna bi imeli v spominu tudi .naši potomci. Neka dopisnica piše, da bi radi takega pionirja možje mogoče postali ijuboaumni, ako bi bil lepši od njih. Je vse odvisno, morebiti bi pa ne bilo take nevarnosti. Mogoče bi pa taka slika povzročila mnogo smeha. - Nekoč sem se vozil v poulični, v kateri je bilo mnogo raznovrstnih oglasov v slikah. Na eni teh alik je bil mož z rdečim, nagubanim in smehljsjočim obrazom, na vilicah pred ustmi pa je imel špageti. Ko je neki Matija K. zagledal tisto sliko, se je pričel smejati na ves glas, nakar ao vsi potniki v poulični bušnlli v smeh. Smejali so se menda Ma-tijetu. Mogoče bi se kaj takšnega zgodilo tudi pri "pionirju". Mož bi se smejal pionirju, žena pa možu in bilo bi veselje med zakonci. V Prosveti sem že či-tal, da smeh koristi zdravju. Torej bi bilo to tudi v korist jed-noti, ker bi prihranila veliko na bolniški ¡M>di>ori. Torej vsi ža "pionirja"! Pri naftem društvu smo odgta-sovali, naj jednota preneha izdajati atenske koledarje. Bilo bi bolje, da se tista vsota porabi za podpiranje brezposelnih članov. Joseph Leskovec iz Racina, Wis., trgovec s prekajenimi klobasami, je 21, jan. obiskal našo naselbino. Oglasil se je tudi pri meni in mi dal tri klobase na poskušnjo. On je Primorec, toda reči moram, da so njegove klobase okusne. Dne 27. jan. je pri našem društvu j »o dolgi in mučni bolezni za rukom na pljučih umrl Gašper Medizer. Bil je dober in zvest član društva SIS SNPJ in ga bomo težko jiogrešali. Bil je mirne nurave In zelo priljubljen med vsemi narodi. Njegovega pogreba se je udeležilo veliko prijateljev in občinstva. I »nižini Medizer Izrekamo sožalje, pokojnemu pa ohranimo blag spomin! Jerry Zortz, 818. To In ono iz Cleveland» ( leveland. — Pri nas v metropoli smo pred nekaj dnevi imeli shod, o katerem so oglaševalci rekli, da je proti fašizmu in nacizmu In proti diktatorjem, oziroma za pomoč Angliji In zu Roo-seveltov program. Shodu je predsedoval Mihaljevich, rodom Dal-matinec. Po govornikih so bili zastopani Srbi, Cehi. Hrvatje in Slovenci. TX\ Nisi Slovence sta »stopala Vfttro Grfll in Anton Gjrdlpa. Prvi bi že bil, ampak zadnji je pr^ jatelj fašizma, kot je sam pisal v E. Rekel je, da ja radi veta njegova dolžnost, da je pristal fašista Franka. Tako je tudi pristaš "fathra" Coughlina in krščanske fronte. Imel je zelo klaveren govor In med navzočimi Je bilo dosti godrnjanja pro- ti njemu. StavljenilTmu je bilo' nareki tudi več vprašanj, toda so vsa' potlačil« in shod hitro zaključi-li. ' . : Tudi udeležba je bila klaver-na, le 129-139 ljudi, in to od treh ali štirih narodneisti. Verjetno je, ako bi ne bil oglašan Tone Grditi a za govornika, bi bila udeležba veliko večja. Pri društvih SSPZ smo ob Grdina pa jite pogovafja ali malo pobega, kot oče svoje paglavce. Tutli Tone Grdina si je baje Že zaafgural svoj prostor na tem "kulturnem vrtu*; sato je menda tudi njegov predsednik od začetka. No, pa saj je bil tudi pri KSKJ predsednik, toda so ga odvrgli ali zavrgli. E tudi njegovi katoličani in "najsvetejši" znajo biti navihani in tudi "gam- Na naši izletniški farmi SNPJ bomo dobili električno raz-svetljavo. V ta namen je dlrek-torij teh prostorov poslal,našemu društvu Vodnikovemu Vencu 20 knjižic listkov, da jih prodamo med članstvom. In kaj mislite, ds smo spali in jih ignorirali? m liL ■■» i.. 111 - ' •■ ' "U» nà, se potem pri likanju iikalnik :, poék roba nega perila. (Tudi dodatek! pomaga.) 3. Zofe, naslanjače, zavese, preproge itd tačimo z vodo, kateri smo dodali t*rpent¡¿-ta način osna žimo blago, istočasno pa osv<¿ barve. 4. Madeže katrana, smole, kolomaza in fir» ža odstranimo s terpentinom. Cesomadeiiti dovratni, jih namažemo s čisto svinjuko m„! lil ui UBivui iooi tako dolgo, dokler ne dobi* mo zaprte delavnice. Frank Vidic, 122. Delavske hiše. katere je zgradila federalna »lan»%anj«ka a dm In Ut racija v Newport Nmm, Va. Za koledar Barberton, O.—Z a d n j a dva meseca se veliko piše o letošnjih jednotinih koledarjih. Nekateri dopisniki jih hvalijo, drugi jih grajajo. To je pravilno. Ce člani vidijo, da se v glavnem uradu ne gospodari s kako stvarjo tako kakor bi se moralo, je poštena kritika vedno dobra za vsakega človeka. Tudi jaz bom povedal svoje mnenje. Kar se tiče malih koledarjev, je slika lepa. Ako bi bila oblika taka kakor je bila zadnja leta, to je večji datumi in večje črke, sem prepričan, da bi ne bilo nobene kritike. Do sedaj so bili člani še vsako leto zadovoljni a koledarji in do letos še ni bilo videti kritike v Prosveti. Ce je bilo kaj o koledarju, je bila pohvala, da je pomemben in lep. Tudi jaz aem takega mnenja kakor Anton Valentinčič iz Mid-dleseaa. Pa. Ce ne more jednota izdati boljših koledarjev, je bolje, da nič ne izda. Ampak je glavni urad opusti koledarje, bo napravil največjo napako, kar jih je še do zdaj storil. Ce je koledar prikupljiv, je vsak član vesel, ko ga prejme. In če se Članu dopade, je gotovo ponosen, da M|>ada k taki organizaciji. In Če je ponoaan na organizacijo, bo tudi gledal, da dobi kakega novega člana, če je priložnost za to. Po mojem mnenju naj se koledar ne opusti; naj se izda v obliki kot že večkrat v preteklosti. In izda naj se jih samo toliko, da bo dobila vsaka družina po enega. Na njem naj bi bilo tudi kaj reklame v slovenskem in angleškem jeziku, kot je že bila in koledar bo dosegel tiati namen. za kar bo izdan In člani ga bodo veseli. Kar ae tiče velikih stenskih koledarjev, pa jaz priporočam, naj ae opustijo. Do sedaj so se pošiljali le zastopnikom Prosve-te, da so Jih rszneali po aslunfh. (Dalje aa i. atraaL) Kapitalizma gre le za dobit 8vetovno časopisje piše, da je neki sr kemik iznašel postopek za izdelovanje »t mleka; tako steklo je neuničljivo in se n re razbiti. Ubogi učenjak! Tovarne ra ga bodo gotovo uničile ali pa bodo kupik gov patent, ne da bi ga izkorlščila. Kjer je( biček ogrožen, tam ni nobenega tehnične!»] predka! To je človeštvo Že tisočkrat Ko je pred leti iznašel nek dunajski ii "večno vžigalico", ki bi bila stala ravno kot navadna Žveplenka, samo da bi bila gla za celih deset škatljic, je ta patent' kupil Kreugerjev trust in se tako za neki sa rešil pred poznejšim polomom. Tudi na žarnica" ni nikdar prišla na t>g. '*Osram"-trust je kupil patent iv-*» Brez dobička ni nobenega boljšega blag». »1 bičkom pa "šunda" kolikor hočete! Kam wr šel kapitalizem, če bi bili njegovi Izdelki" ni? Kapitalizem mora skrbeti, da se nof hitro raztrgajo in da je britvica že P° dneh topa, sicer bi bilo t njim kmalu pri ju. Ce je stroj izdelal preveč blaga, t» vi jo — drugače bi namreč nadprodukcij*^ preveč "pokvarila". V kapitalistične» ft je posula tehnika prokletstvo; tehnu'^ noati bodo izrabi/ene v popolni meri rat. ko produkcija ae bo vač odvisna od hm, ampak od potrebe, in ko bo kuplfo _ žic tako velika, da bo potreba zahte^sls' večjo proizvodnjo. To se pa prav* i HruT^ sedami: ko bomo imeli socialistično atvo.—D. P. * (Dalje ls pree kolees.) sami razkrinkavajo in demonstrirsj«. ^ nič bolji kot Hitler. K sreči velika večina Američanom ju, zabita kot ai domiéljujejo igolacJ"»»;'" kolonci. "apizarjl" in njihovi eoputaU* ovice z starega kraja oro ¿ki drobiž po- ^ ao bili imenovani svetniki rt Koroško. "tU-Uiik pokrajinskega - dr Pachnek, pokrajinski 4 delovne fronte Viljem Ek zelnik pokrajinskega *Hans Häuser, ¿lan drž. ^kej/a sveta Ferdinand Kern-1 in |K>krajinski svetovalec ¿g Winkler. Imenovanje se je ¡iilo zelo svečano ob navzoč-ti državnega namestnika n- »¡¿eifar '— ,Mški sej»"« za svinje so do aljnjega prepovedan zaradi ■ rssiirjene svinjske kuge, W je |Kjsebno v zadnjem času „vila na več krajih. b preskrbo delovnih moči na rl, bo deželna vlada razposla- ftem večjim kmetijam poseb-forrmilarje, kjer bodo morali ir*d novim letom navesti pote delovnih moči na svojih utvih. Na podlagi teh podat-bo država skušala organizi-dobavo delovnih moči za tfko delo. mrj je v Borovljah v visoki osti 80 let Boštjan Rabič. d štirimi leti je obhajal zla-»roko. V Skocjanu v Podju-umrl bivši dolgoletni škoci-iki župan Luka Hoisl. Mož je uveden Slovenec vse do svo-mrti. St. Janža v Rožu poročajo vilnih nesrečah, ki so se pri- le pri spravljanju hlodov v 10. Te dni je zgrabil hlod ivnikovega očeta in ga vlekel ih 10 metrov 'po strmini nail. Oče je dobil težje poškod-glavi, poleg tega ima spah-in zlomljeno roko. Zdravi celovški bolnišnici. Brezni-ievega očeta je hlod pritianil evesu, da se ni mogel sam rein je ves dan do pozno v čaka! rešitve kleče na tleh. ju ni bilo domov, so ga šli ci iskat in ga našli napol ne-tnega v gozdu.—Zdravlje-v bolnišnici ga bo spet spra-pokonci. 'vljarjem je naročeno, da ijo usnjate podplate pri nuj- i popravilih na razpolago vnem vojnim invalidom, po-pridejo na vrsto osebe, ki o mnogo službenih potov. mctici Jožefi & tangi v Delji pri 2releu je krava z rogom b oko. lovški žu|)an je odredil en-ni obvezni nakup podganje- irupa za vse meste, 2. dear bo v Celovcu dan uniče- podgan. hvalil uatanoviteljicama tvrdki H utter 4 drug ter Doctor & drug. Danes podpirajo Stanico polog navedenih ie.ikikče tvrd- Na valifro udenjv .so doynalji korporativnem ai»temu in konč H r» ke: Mariborska tekstilna tvprni ca, tekstilna tovarna Ehrlich Avgust, Viljem Freund, Jugosvila, Union društvo, tovarna Gvido RUtgers, Franc Tscheligi, stavbenik Spes Franjo, Mariborska livarna (Pengg), mestna podjetja, Scherbaum k Co., tovarna pohištva Ferdo Potočnik, Meinl & Herold, Racekova vdova, lekarna Savost, veletrgovina Pin-ter 6 Lenard, elektrarna Fala, tovarna konfekcije Zora, tovarna testenin Ludvik Franz & sin in nameščenci OUZD v Mariboru. Želeti bi bilo, da bi ta ustanova našla še veliko podpornikov posebno pri večjih tovarnah. Požar pri Sv. Marjeti ob Pesnici Ponoč dne 27. nov. je izbruhnil požar pri poeestniku Zdancu Ervinu v Ložanah. Požar je nastal zaradi pomanjkljivih kurilnih naprav, ki oiao prenesle preobilnega kurjenja ob priliki priprav za poročno gostijo imenovanega posestnika. Gašenje je bilo tem težje, ker se je vršilo v temni noči, ki je niso razsvetljevali ognjeni zublji ter je bilo treba odkriti in zatreti znotraj hiše v lesnih delih močno tleči ogenj. Največ škode je utrpela kuhinja In podstrešje. Vlom na Murskem polju ^Neverjetno drzen roparski vlom so izvršili do sedaj še neznani vlomilci v Kokoričih na Murskem polju 27. nov. Zakonca Hrenova, ki imata v Kokoričih v najemu malo hišico, sta se v nedeljo zjutraj napotila k rani maši v oddaljene Križevce. Skrbno sta zaklenila hišo in nista slutila, da bodo med tem časom obiskali njun dom vlomilci in odnesli vse premoženje. Zakonca Hrenova sta bila štiri in pol leta v Franciji in «ta se komaj letos vrnila v domovino. Prihranila sta si 25,000 din. Da imata mirna zakonca denar, je moralo biti znano vlomilcem, ki so izrabili ugoden čas, odsotnosti obeh za dobro pripravljen vlom. Pri sosedu so vzeli ^ velik drog, s katerim so najprej razbili šipe na oknu, potem pa še odstranili močne železne križe ter zlezli v notranjost. Omaro so odklenili, vzeli iz nje 25,000 din, uro, par rjavih čevljev ter veliko pleteno žensko ogrinjalno ruto. S plenom so neopazno izginili v mračno ne-1 deljsko jutro. Iz obupa pod vlak pri Laškem V Marijagradcu pri Laškem je skočil 32 letni tekstilni delavec Ciril Knez iz Celja pod osebni vlak. ^Lokomotiva ga je vlekla 40 m/trov s seboj in ga razme-sarila. Razbila mu je tudi lobanjo. Bil je na mestu mrtev. Pokojni Knez je bil zaposlen v neki tekstilni tovarni v Laškem in je pred dnevi sam zapustil službo ter si preskrbel novo v Mariboru, ki W jo moral te dni nastopiti. Doživel je neka življenjska razočaranja, kar ga je pognalo v obup. V BOHINJU JE DEKLE UJELO OKLA r Bohinj, 1. decembra. Te dni se je zatekel v bukovje na Rudniku nasproti vasi Polji v Bohinju planinski orel. Sprele-taval se je po drevju. Videti je bilo, da ga je prignalo v naše kraje snežno vreme. Takoj je sbudil pozornost ljudstva. Šli so ga iskat. Nekemu pogumnemu dekletu se je posrečilo orla ujeti. da se je bil kralj planin ujel sa desno nogo za skobec Siromak je prinesel skobec s seboj, bogve odkod. V Bohinju vsi pravijo, da tam ne nastavljajo orlom skobcev. Gotovo se je kralj planin bridko boril za svobodo, proden se mu je posrečilo iztrgati se s skobcem vred in poleteti v Bohinj. Čeprav Še vedrlo drsen in krepko živ, je bil orel vendar B Uinučen. Z razprtimi krili meri 2 m 10 cm v širino, tehta pa kakih 5 kg. Sodimo, da je priletel od daleč, morda celo s severnih alpskih dežel. Kakor rečeno, ga je prignala sprememba vremena in revež se je moral boriti s snežnim viharjem, ujet za skobec. Da je v Bohinju ženska ujela kralja planin, tega prebivalstvo ne pomni. ONEMOGEL DELAVEC V DUPLINI NAD DRAVO Maribor, 2. decembra. Po Mariboru se je razširila novica o žalostni usodi 26!etnega brezposelnega delavca Franca Parkuša iz Limbuša. V mrzli noči je slišal Franc Selinšek is Studencev, ko se je vračal domov, neke čudne vzdihe, ki so prihajali s strmega dravskega nabrežja pod Ruško cesto. Postal je ob železni ograji in poslušal. Vzdihovanje ni bilo zmota. Spustil se je po strmini nabrežja. Prišel je do skalne dupline, pred katero je obstal z groznimi občutki. V duplini je ležal mlajši moški. Bil je popolnoma obnemogel in ni mogel niti prav govoriti. Le s težavo je Selinšek izvedel za njegovo ime. Takoj je stekel po stražnika, ki je poakrbel, da so reševalci onemoglega in vsega premraženega reveža, ki ae je v mrzlih nočeh zatekel v skalno duplino, takaj prepeljali v splošno bolnišnico, kjer si je Parkuš kmalu opomogel. Bil je takore-koč v zadnjem trenutku rešen žalostne smrti zaradi lakote in mraza. ___ Franc Parkuš ne pomni, kdaj je zadnjič zavžil toplo hrano. Po Mariboru je iskal dela in zaslužka, ki ga pa ni našel. Živel je od dobrote blagih ljudi. Potem se je pridružila še bolezen, ki ga je primorala, da si je poiskal zem-sko zavetišče pod Ruško cesto, kjer je delj časa stradal in zmr-zoval do onemoglosti, ki mu ni dopuščala, da bi se bil dvignil in hodil. V splošni bolnišnici so u-gotovili, da ima po vsem telesu tvore. Razen tega toži Parkuš o notranjih bolečinah. Upati je, da se ga bodo po okrevanju usmilila dobra srca. Njegova tragična usoda vzbuja splošno sočutje. Jabolko ne pade daleč od d^svena Mati da Tinčku denar, da bi si kupil jabolko. Pobič ne reče ne bev ne me v, temveč jo hoče ucvreti v trgovino. "Mar ne vel, kako moraš reči?" ga ustavi mati. "Kako ps jaz pravim očetu, kadar mi da denar?", 'Tako malo?" se nič hudega sluteč odreže pobič. Korporativni sistem Ugledni beograjski tednik "Napred", ki mu je na čelu znanstvenik vseučilišč ni profesor dr. Mihailo lile, je objavil v 62. številki ta-le važen članek: Okoli osem let je, odkar se v politični književnosti in v dnevnem tisku piše o korporacijah, no o korporativni državi. Na prste bi lahko našteli knjige, ki prinašajo vaaj malo objektivnosti in razjašnjenja v razpravljanju o tem vprašanju. Mnogo je vzrokov za to. Korporativni sistemni nikdar bil in tudi ni Meda j popolno in Ipgično zgrajen teoretični aistem. Ta je tam, kjer je do danes bil ustanovljen, rezultat dolgega tipanja in iskanja v drutatmoqpDipodarskl dm-ksi ter izraz političnega oportu-nizma (prilagojevanje vsakokratnemu položaju). Potem, ker ni logično zgrajen sistem, ae je korporativizem pojavljal le kot oblika, ki je imela nalogo, da obide gotove določene interese, ter kot sredstvo določenih političnih skupin. Končno, obstoja veliko nesoglasje in netočnost ne samo med teorijo in prakso korporativizma, ampak tudi med besedili in izvedbo tega reži-ma. Pri nas so v zadnjem času nekatere strani in posamezne skupine predlagale in priporočale sprejem korporativizma. Mi smo že imeli priliko, da pokažemo, kako je neopravičena in jalova trditev o sprejemu usodnih reševanj, celo ob sklicevanju, da so taki zgledi uspeli v drugih deželah. Nekateri tuji listi, kakor nemški "Neues Wiener Tagblatt", ki ima mnogo več preglednosti, poznanja političnih, gospodarskih in psiholoških predpogojev za vsako globljo reformo, kakor so jih gotovi ozna-njevalcl korporativnega sistema pokazali pri nas, so navajali vte težkoče in celo nezaželjenost nagle preobrazbe gospodarskih in političnih sistemov ene dežele v drugo dežefo z drugačno strukturo (obliko) In 4rugačnipil potrebami. Zaradi tega ni pogreš-no rečeno, da se pogostoma nahajajo večji nasprotniki ustvarjajoče in prave ljudske politike te ali one dežele v deželi sami In ne zunaj nje. Ali ni še dovolj, da so ozna-njevalcl mehaničnega in pasivnega prenosa tujih modelov na naša tla brez vere in poznanja stvari, kljub temu za to, da jih uresničimo? Mi smo že poudarili, da obstoje velike razlike med teorijo in prakso korpora-tivne države. Te razlike, če niso pravilno predočene, utegnejo napraviti znatno zmedo med nepoučenim svetom, med svetom, ki ne more razlikovati olepšane slike od stvarnega lika in lepe besede od dejstva. Razen toge je naša doba izprememb in globokih prenosov. Svet se js že nakričal in pričakuje preuredi» tev, kakor tuidi nove, boljše, bolj človeške rešitve. Živčna in psihološka napetost naših rodov je že pri koncu. V takem stanju, kakor nam zgodovina sama v drugih deželah kaže, je mogoše, da se navidesna rešitev ualli namesto prave in da se nadomestni sistem uvede kot nujni sistem ljudskega življenja. Zaradi vae-gs tega je potrebno mirno in ob- Slovenije w ' IAI.N0 SKRBSTVO ARI BORU pritiskom težkih časov je Hi» usUh6vT}«ila~v (Staniča za socialno •"»'konvalescentnih delav-Staiiieo vodi j>osebni kura-¡*«tavljen iz zastopnikov JisUkih in delojemalskih mizaeij ter karitativnih dru-U'r J«' M letos v tretjič ob-Sedanji kuratorij tvo-Ivan Jančič, ravnatelj ** Predilnice in tkalnice r'"r m drug) Karel Fiacher, rnar J,Mip Hutter,.ravnatelj Xllj*. vcl^trgovec Ferdo Pin-■jr in trgovec Franjo Bu-[ Vladimir, Zarja, p a UIT Oton, Pelikan' Ivan in Franjo Ste- i F za konstituiranje! 'Mji« «oglasno izvoljen dr. Ivan Jančič. i " i-MiaiK.jra na prvi at* j* razvidno, da je " ' *"m «vojega obstoja \ I ' jI fiajlM'dnejšjh lepo ;7. skoraj ravno f l' ' '"ilo razdalje,lega de-r?"' rekonvalesccnia in 1 ■ ko so upravičen- j Zakonita dajatve • pn ('krenem uradu "'J- de!avrot¡kapitalističnega. Večina 0<* danes znanih korpomtlvnlh re-žimov nima za gospodarsko načrt sigurnih In uspešnih sredstev načrtnega gospodarstva, ampak samo dirigira, vodi, ukazuje gospodarstvu, kakor narekuje trenutna potreb». Tak", kakor v svoji ideologiji, teko odarakem življenju spontano (same od sobe) in svobodno, nego po tem» kakor jih kvalificirat politična oblast, oblast ene stranke. Na-meato da bi bil veren israi narodnih ali, je korporativni »I-stem tvorevina državne oblasti. Zaradi ' tega. ao korporativne zbornice dip aed^j Imele samo posvetovalne tn ratiflkačne funkcije (pritrditi predloženim predlogom). Iz vsega tega Izhaja, da korporativni reiim, namesto da odpravi politiko, kakor trdi, de» jonsko daje politiki vso oblast, Korporativna država se ne pojavlja kot lira» stvarnih in pravih narodnih sil, nego kot delo od zgoraj, od strani dotič-ne vladajoče stranke. Ali majhna država, ki danea hoče živeti In napredovati, ae mora naalo-niti na življenjake sile v deželi, vodeč pri tem račun z vsemi ozi-rl ln okolščlnaml zunanja politike in obrambe narodne celin». Politika je res ustvarjajoča sila t» iivljenju driave, ali tu politika mora biti ne ona, ki veruje i^evojo vetrmoč in ki se zadovoljuje t nekritičnim vzdriev»-njem. Danes mora naša ustvarjajoča |x)lltika izvajati nadzorstvo nad razcepljenimi in ne-združenimi gospodarskimi silami ter vztrajati na zahtevah naroda in pogojih državne neodvisnosti, Tu se ne more doseči brez sodelovanja vseh življenjskih »il države In poznanja potreb, slovesa in tradicij« naroda. To se ne more doseči enostavno z (spremembo političnega mehanizma in ailami en» skupin», p« naj bo njena moč kakršnakoli. Mi doslej nismo trpeli zaradi slulwsti narodne vladavine, marveč zato, ker je ni bilo. Samo gospodarski in politični »iatem, ki sagotevlja državi, udeležbo vaeh ustvarjsjocin stt arsave, se sno osvojiti in te«s moramo Ispol-njevatl. Glasovi iz > ' naselbin (NadaUsvsiO« s « straaU Društveni tajniki smo dobili le 11 h) en istls s naročilom, naj ga obesimo v sborovalno dvorano, kar pa nima nobene koristi, vsaj zame je ni Imel, kar nisem nikdar pogledal nanj. Vse drugače i* je, če Je v tajniškem uradu. Tam pa je potreben vsak dan pri pobiranju asesmenta in pri nakazovanju bolniške podpore. Pa tudi več članov' bi ga videlo kot v dvorani, ker člani še hodijo k tajniku asesment plačevat in tudi s kakim drugim opravkom, samo na seje nočejo več hoditi. Naše društvo šteje 143 članov, na sejo jih pa pride 16-20 m t., zmeraj eni in isti. In tisti, ki dandanes urad »prejme, se ga tudi ne more več od-križati, ker člani nečejo prevzeti društvenih uradov. Med njimi namreč ni v»Č tistega navdušenja In sanimanja kot je bilo pred več leti. Torej je potrebno, da jednota še sa naprej isdaja koledarje. Pri 3NPJ je veliko takih članov, ki Jim Je več sa lep koledar kot i mi sa glasilo. Smelo trdim, da Je ena tretjina takih članov prt HNPJ, ki ne titajo glasila in jim je vaeeno, če ga dobijo ali n». In če g« dobijo, gre Itak v peč ne da bi ga rasgrnili in pregledali. Toda kol»d»rje hočejo |>a tudi taki el žvižga—vaaj v»č »II manj. Bilo J» lani v neki hiši, ko pra-vi goapodlnja: "Ko bi mogla, bi Hitlerja. Stalina In Muaaollnija skupaj zvezala In utopil» kot mačke." Pa ao rekli goapod, da j» smrtni greh k»J takega misliti. Gospodinja se pa odreže: MAII to ni greh. ko ti rabljl toliko ljudi pobijejo?!" flospod niso nič rekli, le odšli so po svojem opravku. Zadnji m«»»c »o Ml» v listih obšlm» poročila o ustoličenju predsednika Hoosev»lt«, toda pl* kjer ni bilo omsnJ»no, zakaj niso tudi Toneta GHino in njegov štab povabili v Washington. * Prijatelj John ja dobil pissio Is starega kraja, v katerem mu poročajo, kako »» vae draži, posebno pa obleka, in da j» vse polno vojakov po vaseh okrog fikof-Js l^oke, toda nič ne vedo, kam so nsm» njeni. Naše društvo Trdnjava SNPJ bo imek) veselico prihodnjo soboto svečer, 15. febr,, v Hloysn-skem domu v korist blagajne. Ta namreč nekaj boleha na »u-iici in hoče nekoliko okrepčll». Najraje ima denar, druga atv»r jI p» ne paše in tudi den»r ne ost »ne dolgo v nji. Torej vabim vse člane SNPJ In drug» rojake od blizu in daleč na udeležbo paše veselic*. Ob priliki bomo povrnili, ko bo vaša blags j us V stiskam poiots j u kot js naša. . J. Pmter. 10. -- ,m mmf* 1 Nimilta ujetnika pobegnila iz taboriUa Calgary, Alberta. Kanada. If. Mir.—Dvs nemška vajna ujet nik» sta sinoči poUgniJs i» taborišča. v katerem sls s» aakajai». Polki ja ia vojaške šal« ju iafajo. ta IJMWA. i<- t udi kritlsiral sa ČH. V H*mu Barrsttu J» na glasil, da so rud«rjl In drugi or-gsnlslrsnl delsvel proti ustanovitvi agent ure, ki bi aličila na-cljskl »II P* sovjetski tejai po-Halji P P ft H V f t a JP Q J^ Q ^ ROMAN IZ VOJNE L. 18T0J1 Emile zola p«^ vladim» lbvstik (Se nadaljuje.) General Douay je bil ostal, na delu svojega generalnega štaba, nam in upiraje poglede v daljavo na pruske baterije, zamaknjen v sanjarijo, polno neskončne žalosti. Dolgo časa je motril Hattoyaki grič, čigar granate so mu padale k nogam. Nato, ko se je obrnil proti -Illyski planoti, je poklical častnika, da sporoči tisti brigadi 6. armadnega zbora, ki jo je bil včeraj zahteval od generala Wimpffena in ki ga je vezala z levim krilom generala Ducrota, neko povelje. Se so ga razločno slišali reči: "Ako bi se Prusi polastili Kalvarije, ne moremo ostati tukaj niti uro; vrgli bi naa nazaj v Sedan." Odhajal je ter izginil s svojim spremstvom na ovinku dabrl, in ogenj se je podvojil. Oči-vidno so ga bili opazili. Granato, ki so prihajale doslej le od spredaj, so pričele deževati tudi počez, od leve strani. To so bile frenoiške baterije in baterija, postavljena na lge*kem polotoku, ki Je križala svoj ogenj • streli Hat-toyskega griča. Obstreljevale so vso Algerij-ako planoto. Postojanka kompanlje je postala strašna. Ljudje, ki so imeli dovolj opravka z opazovanjem tega, kar se je godilo pred njimi, so se zavedali zdaj še te druge nevarnosti za svojim hrbtom, ne da bi vedeli, katere izmed obeh ae jim je varovati. Po vrsti je bilo ubitih troje mož; dva ranjenca sta tulila. In tako se je zgodilo, da je dobil seržant Sa-pin smrtno rano, katere je pričakoval. Okre-nil ae ja bil, videl je prihajati granato, pa se ji ni mogel več umakniti. "Ah, na!" je dejal samo. Njegov droben, obrazek, z velikimi lepimi očmi, ja bil samo globoko žalosten, brez groze. Razparalo mu je trebuh; zatarnal ja: 'M), na puščajte me tu, našite me k ambulan-cl, rotim vas . .. Nesite me." Rochas ga je hotel pripraviti do molčanja. 2e mu ja mislil osorno reči, da s takšno rano na gre brezmiseno motiti dveh tovarišev, nato pa aa ja omečil In dejal: "Ubogi fant, počakajte, da pridejo nosilci po vas/1 Toda nesrečnež ni prestal tarnati; zdaj je jokal, brezumen od zasanjane sreče, ki mu je u-haja z vročo krvjo. "Našite me, nesite me!" Stotsik Beaudoin, čigar razburjeni živci so se nedvomno krčili ob tej tožbi, je pozval dva vojaka, da ii lastne volje ponese ta seržanta v bližnji gozdiček, kjer se je utegnila nahajati leteča ambulanca. Z enim skokom sta Chouteau In Loubet prehitela ostale, vstala in prijela aertanta, prvi za rame, drugi za noga. In v naglem toku sta ga odneala. Ali na poti sta začutila, da mu udje drevena; strepetal je le enkrat, nato ja umrl. "Glej no, mrtev je", je menil Loubet. "Pu-stiva ga" Chouteau pa Jp srdito vztrajal. "Ali boš tekel ali na, lenoba! Seveda, tu ga. puativa, da naju pokličejo nazaj!" In nadaljevala sta svoj tek z mrličem tja do gozdička, vrgla ga k znožju nekega drevesa in aa izgubila. Videli so Ju žele zvečer. Ogenj se Ja podvojil. Sosednja baterija se je bila ravno okrepila z dvema topoma, in ob tem naraščajočem trušču se Je polastil Maurica strah, blazen strah. Od kraja ni Čutil tega mrzlega znoja, te bolečine slabosti v trebuhu In te neodoljive potrebe, da vstane in zdivja tuleč na varen kraj. „Jpivitino Ja bilo to zgolj učinek refleksije, kakrien ae dogaja pnveč finim in nervoznim natoram. Toda Jean/kl ga ja straži!, ga je zagrabil a svojo krepko roko in ga o-sorno primoral ostati poleg njega, ker je čital ta napad strahopetnoeti v kalnem trepetanju njegovih oči. Zmerjal ga je čiato tiho in očetovsko ter se trudil zbuditi v njem čuvstvo sramu, ker je vedel, da ae možu le z brcami vrača pogum. Tudi drugi so drgetali; Pache je imel oči polne solze in je tarnal z rahlim, nehotenim jokom, podobnim joku majhnih otrok* ki ga nI mogel premagati. In Lapoulle-u se je pripetila nezgoda, takšna preklici ja v drobovju, da je potagnil hlače dol, ne da bi se imel čas zateči za bližnje grmovja. Zasmehovali so ga in metali prst na njegovo nagoto, ki se je tako izpostavljala kroglam in granatam. Unofo jih ja imelo takšne napada; olajševali so ae med grobimi šalami, ki so vračale splošni pogum. "Prokleti strahopetec!" ja Jean ponavljal Mauricu, "z roko to oplazim po obrazu, ako ae ne boš vedel, kakor se spodobi! Ti vendar ne boš obolel, kakor oni-le!" Bodril ga je s temi robatostmi, ko so nenadoma, štiristo metrov prad seboj, zagledali kakih deset mož v temnih uniformah, ki so stopili iz gozdička. Bili ao vendar že enkrat Prusi! Spoznali so njih pikelhavbe, prvi Prual, ki so jih zagledali v doaegu svojih pušk, odkar ja trajala vojska. Drugi oddelki ao sledili prvemu; in pred njimi ao sa videli oblački prahu, ki so ga dvigale granato na tleh. Vse to je bilo fino in natančno, obrial Prusov so bili tako rahli in razločni, podobni majhnim svinčenim vojakom, razpostavljenim v dobrem redu. Nato, ko so se usule granato gosteje, so ae umaknili in zopet izginili za drevjem. Toda Beaudouhtova kompanija jih je bila videla in jih je videla ša vedno na tistem kraju. Chassepotke ao se bile izprožile same od sebe. Maurice je bil prvi, ki je izstrelil svojo puško; Jean, Pache in Lapoulle sos torlli isto. Nobeno povelje ni bilo dano, stotnik Je hotel ustaviti o-genj, udal se ja Šele mogočni gesti Rochasovi, ki je pomenila, da ja to olajšanja potrebno. Zdaj so vendar enkrat streljali, rabili ao to naboja, ki ao jih nosili okrog ie nad mesec dni, ae daj izpalljo le enega od njih! Posebno Maurice se je vas razveselil ob streljanju, ki je odvračalo njegov strah In ogluftilo grmenje topov. Rob gozda je ostajal mračen in miren, noben list se ni ganil, noben Prus se ni prikazal nanovo. In vojaki ao ie vedno streljali na nepremična drevesa. Nato ja Maurice dvignil glavo In s presenečenjem zapazil polkovnika de Vineuilla na njegovem velikem konju jezdec in konj nepremična, kakor da ata obadva izklesana iz kamna. Obrnjen naravnost proti aoVralniku, je vztrajal polkovnik med kroglami. Celi 106. polk se ja bil moral umakniti semkaj; druge kompanija ao polegla po sosednjih poljih. Pre-strelka pušk aa ja polagoma širila. In mladi mož ja videl nekoliko dalje zadaj tudi zastavo v krepki roki podporočnika. Ali, to ni bila več prikazen zaatave, potopljena v jutranji megli. V žarečem aolnou je sijal pozlačeni oral, se je svetila trobojna ftlda v svežih barvah, dasi slavno raztrgana v bojih. V modrem nebu, ob vihri kanonade ja plapolala kakor prapor zmaga. In zakaj ne bi zmagali, zdaj, ko se bljejo? In Maurice, in vsi drugi, so divje palill svoj smodnik ter obstreljevali daljni gozd, kjer je tiho, rahlo deževalo drobnih vej. (Dalja prihodnjič) Pletenica Po Vlctor H lig»» U»s Miserables, " pripoveduje Imn Vuk Pcrluksemburškam parku v Parizu blodita dva fanfta. Držita se za roke. Starejšemu je nekako sedem let, mlajšemu o-krog pet let. Oblečena sta v cunje. Na njunima bledima obrazoma je zapisano, da sta otroka ulice, katerima je usoda določila ie v najmlajših dnevih življenja, da okušata vso grenkobo življenja. Starejši mirno koraka po poti, mlajši pa neprestano stoka: "lmtl potepuhoma. Labudl «o instinktivno zaslutili, da bi od trg« gospoda in nje govega sina mogli dohiti nrkaj pod kljun. Po navadi so jim na mreč ljudje radi metali hrano v vodo In se zabavali a tem, kako so Jo lovili in jedil. Zaplavali su torej h gospodu* in sinčku. Fantek, videč labode, je naenkrat začel jokati. "Zakaj jokaš," se je čudil q-če. "Saj ti nič ne bodo naredili". "Saj se ne bojim labodov," je hllpal sinko. "Ta kruh mi ne u-gaja. Ni dober. Nič niaem lačen!" "No, no, zato pa res nI trcfoa jokati," ga Ja tolaiil oče. "Vem. da ti takšen pleten kruh ne more ugajati. To ni za tebe. Vajen si slastnega kruha in potic. No, nakrmiva s njim labode! Fantak Je zdajci prenehal jokati. Dosegel Je namreč, kar ai ja v svoji otroški glavi zamislil. Dal je kruh očetu in prav nič mu nI bilo žal sanj. Imel ja peč^e-ga, kar mu ja srce zahotelo. Oče je vzel kruh ter ga vrgal daleč v jezero. Tudi njsmu je bilo zadovoljstvo, da Je mogel nekaj dati — požrešnim labodom. "Vidiš, vkljub temu sva naredila dobro delo", je rekal oče vas ponoaen. "Velikoduino sva nakrmila uboge labode. Tudi U morajo živeti!" Malo sta ie pogledala, kako ao se labodi obrnili, da odplavajo po darilo, nato Je oče prijel t Inka za roko In oba sta ponosno odkorakala od jezera dalje ne- kam po parku. Niti za trenutek jima nI priilo na misel, da ao ljudje, ki bi Jim u pletenica, ta koa kruha bila še mnogo bolje potrebna kakor pa labodom!... Postopača — ki sta ves čas mirno stala na drugi strani in gledala kaj delata gospod in njegov sin, — sta komaj čakala, da odideta. Ko se ja gospod a sinom la malce oddaljil od jezera, zaman. Bil je predaleč od brega. Valovi, katere so delali plavajoči labodi, so kruh nalahno odrivali k bregu, vendar doseči ga še nista mogla. Ves čas je ta kos kruha plaval po umazani vodi, adaj se nekoliko globlje pogrezal. zdaj zopet splaval na površja. Požreini labodi so se mu približevali vedno bolj. Naenkrat zagleda starejil fantek v bližini daljšo iibo. Hi tro skoči po njo, jo vzame in skokoma zbeži nazaj k jezeru Labodi so bili že malone pri ple-tenicl. Fantek leže na tla in po-skuia s šibo doseči pletenico. Labodi so zapaztfi nevarnost, ki preti njihovemu plenu. Nastala je borba pošreinih ptic s lačnima potepuhoma — za košček kruha, vsega mokrega in od nesnažne vode blatnega »S t a rej Ai fantek se je apenjal v jezero, «e trudil, da bi dosegel pletenico. da bi mogel njegov tovariš vsaj sa nekoliko najesti. Naposled se mu je posrečilo do- Orgaaisatorji avtne Milje CIO paradirajo pred tovarno Ford Motor Co. v Dearbornu, Mich., z na-piai, ki počivajo delavce v unijo. aeči kruh. Privlekel ga je k bregu, takorekoč že izpod kljunov labodovih. Dvignil ga je iz vode. Kruh je bil, ker je pač že precej časa plaval po vodi, prej podoben vsemu drugemu, samo ne kruhu. Oba fantka sta pohlepno gledala ta zalogaj. Sta-rejii se jt obrnil k mlajšemu in rekel: "Na, Jedi!" . . . Vea srečen je vzel mlajši pletenico in vgriznil vanjo. Nič mu ni bilo mar, da se je iz cedila umazana voda. t Starejši fantek, akoravno se je zvijal od lakote, ni hotel vzeti grižljaja, ker je vedel, da tovariš že nekaj dni ni jedel in da je ta kruh njegovo prvo kosilo po nekolikih dnevih. "Tisoiin ena..." Moriti Služkinja Katica Čater je šla po ulici. Iskala je službe. Gospa Pavla Bogataj, žena višjega inženerja, jo je odpuatila, češ, mož njen, gospod višji inženir, je prestavljen v drugo mesto. Ona, gospa Pavla, mora za njim, zato ne potrebuje več služkinje. Teden dni je že iskala službe. NI je še dobila. Gospa Pavla pa ji dolguje še petintrideset in pol dinarja od* zaslužka. Ni imela drobiža, ko je Katica odhajala, pa nI mogla dati. Bo dala pozneje, ' • In Katica je računala s temi petintrideset in pol dinarjev. Denarja ima že zelo malo. Komaj da si kupi za kosilo mleko in kruh. Ko tako Vtglobljena v teh petintrideset In pol dinarja gre po ulici, nenadoma zagleda, da prihaja gospa Pavla. Lepo oblečena, gibčna, elegantna. Katica si je pomislila: "Poprosim jo." Ko je prišla gospa Pavla mimo, je rekla Katica: "Prosim, milostiva, petintrideset in pol dinarja še imam za dobiti, kakor veste. Nujno jih potrebujem. Službe iščem." Hitro je izgovorila vse to, da bi ne zadrževala gospe Pavle. "Dobro, dobro," je rekla Pa vla. "Dobiš Jih, zdaj pri sebi nimam denarja." In odšla je naprej, z vzbočeni-mi rameni, kakor bi hotela reči, kaj jo nadleguje ta pocdztna ženska. Ali Katico je nekaj zagrabilo. Skrb, lakota, obupanost jo je ohrabrila, da je zbežala za gospo Pavlo in rekla: < "Gospa, prosim za dolžnih petintrideset in pol dinarjev. Gospa, samo za vsoj zaslužek prosim in nič drugega/' "Kaj me nadleguješ, nesram-nica", se je razjezila gospa. "Nič ne dam. Dobila si, kar si zaslužila." In gospa hoče dalje. "Ne, gospa. Svoj zaslužek zahtevam." V njenem glasu je bila ostri na. Stala je pred gospo z zahte-valajočimi očmi, ki so bila kakor oči orjaka. Gospa jo odrine. Katica pa, vsa odločna, jo za*j grabi za prsi. "Ali boste plačali moj zaslužek ? Ves dan še nisem imela ničesar v ustih. Vi ste pa siti in niti mojih petintrideset in pol dinarjev nečete plačati. Plačajte!" Gospa Pavla je zamahnila s sončnikom. Udarila je Katico, da se je ročaj prelomil. Tedaj se Katica tudi ni več premagovala. Stresla je gospo z vso Srditostjo. Gospa je videla, de je preslaba, je začela kri čati. Iztrgala se je in zbežala v »i H SLOVENSKO - AMERIKANSKI Koledar fm Pestra zbirk* kratkih porasti, zanimivih flankov in poljudbifli razprav k zgodovina, zemlja- in narodo-ptaja; kratkih zanimivo-ab iz vieh dob in delov svata • • • Informativna knjiga za vsakega rojaka, Id zasleduje svetovna dogodka. mmmmmmmm^* JS Gtajte zanimiv ¿lanekf- "O LOVU IN LOVCIH,* ki ga je spisal Fr. Jroha. < Slovani« Publishing Company 216 W. IStfa Street « New York, N. Y. ^^^a * "*«smm j Cena $0c Vsnto lahko pofltjete v tSalil p» I «a S a» paeMvete v BdruSeelh drtarea. Potlbna priloga: i*Js i ara ttitj rvropa sam» vojno! zvaora i» ia«a MBofrni ea as danim Četrtek, 13. febriu Katica je pokarala. je gledal. "Hm, pa neprestano J gor in dol pri tej hi|j ^ iskanje službe?" V tem je stopila iz k*i Pavla. ■ "Gospod stražnik" i. "Odpeljite to žensko!- * e e e a e e e < 1 t tednika la. 3 tednike la............ 4 tednike la............ lJg Iwinlka* la........... stf Za Evrope Je 1 tednik la...... t tednike 4 tednike I tednikov lM it ..••••...•.i lapetnite epednjl kepe«, priteilte Order v pleme la «I naročite Z..... i..... .... 3 .....I H __ vsote denarja al let. ki Je vete lastni* PROS V BT A. SNPJ. tUT Sec Latnadale Ave. Chicagos ILL Prlleieao peMLJam aaretalae «a list freevete veete . ........ I) Ime....H**,...;.....*................................ Naatev ...................................................H Ustavit« tednik In ga prlptfita k moji naročata! od akdečS ** D................................(MO «Ct šnštr» j |\ Aa ArmktWa K......"I 4) ••.....................••.••••»•..••,... .0. isita a- **.*.........................«...........Ol draMva R- i mesta. ,,,•«,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,, Dr te ve .,«•••••"" New »arečni k. •••..«...»»,,..,,,.I