LETO xvn.f STE?. 7
L79BLJOV1« TOK W* JMP1H1 INI
Gen« !•
izdaja in tiska časopisno-zaioimSko podjetje Slov. poročevalec Direktor: Rudi Janhuba — Glavni in odgovorni urednik: Sergej Vošnjak — Za tisk odgovarja Franc Plevel — Ujed-nlltvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 5. telefon 23-522 do 23-526
  Uprava Ljubljana. Tomšičeva 5/U., telefon 23-522 do 23-526
— Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica i, telet«« 21-S9S, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-«32 — Poštni predal 29 — Tek. r. 60-KB-5-Z-3G7 — Mesečna naročnina 260 dinarjev
TITO SPET MED NAMI
»Galeh« pluje prod Pulju — V jugoslovanskih vodah so voditelji LB Črno gora javi po2drsi'šSi predsednika republike — Počastitev spomina padlih srbskih vojakov iz svetovne vojne — Egiptovski tisk ocenjuje v obširnih komentarjih pomen obiska
»Gale b«, 9. jan. (Tanjug). Davi ob sedmih je eskadra predsednika Tita zaplula v jugoslovanske teritorialne vode. Ob pol devetih zjutraj se je v višini Ostrega rta pri Boki Kotorski vkrcal na »Galeba« predsednik Ljudske skupščine LR Črne gore Blažo Jovanovič s predsednikom izvršnega sveta Črne gore Filipom Rajkovičem, predsednikom republiškega zboea Ljudske skupščine Črne gore Nikolo Kovačevičem, podpredsednikom Ljudske skupščine Crne gore Andrijem Mugošo in drugimi voditelji te republike, ki so prišli pozdravit predsednika republike ob vrnitvi v domovino. Predsednik Blažo Jovanovič in drugi črnogorski voditelji so se vkrcali na »Galeba« na odprtem morju s patroine ladje. Blizu Dubrovnika so Blažo Jovanovič in drugi voditelji LB Crne gore zapustili »Galeba« in se s patrolno ladjo vrnili v črnogorsko Primorje. S predsednikom Titom so preživeli dve uri, najprej v ladijskem salonu, nato pa na palubi, ker je bilo vreme lepo in sončno. Srečanje je poteklo v zelo prisrčnem razpoloženju. Predsednikova eskadra nadaljuje plovbo proti Pulju.
Sinoči ob pol sedmih, ko je predsednikova eskadra priplula v višino grškega otočka Vido, so predsednik Tito in člani njegovega spremstva počastili spomin padlih srbskih vojakov iz prve svetovne vojne, ki so pokopani na tem otoku.
Na krmi »Galeba« je bila razvrščena ladijska posadka^ s častno stražo. Na povelje »Mirne!« so ustavili ladijske stroje, mornariška gc-dba pa je v nočni tišini zaigrala žalno koračnico. Dva oficirja v svečanih uniformah sta s počasnim korakom nesla venec pred vrhovnim komandantom. Ko so prišli do krme, sc je bojna zastava »Galeba« spustila na pol droga. Predsednik Tito je spustil venec v morje, nato pa je z minuto molka počasti! stare bojevnike, katerih posmrtni ostanki počivajo daleč oa domovine. Pc slovesnem obredu je predsednikova eskadra nadaljevala plovbo skozi Otrantsko ožino v Jadransko morje.
Vsi egiptovski listi objavljajo v svojih včerajšnjih izdajah na prvih straneh in z naslovi čez celo stran obširne izvlečke iz predsednikovega intervjuja z dopisnikom Tanjuga in »Borbe«. Časniki posvečajo posebno
pozornost tistim delom inter-vjuva, v katerih je predsednik Tito poudaril preroditev egiptovskega ljudstva in njegovo zrelost za preobrazbo dežele, o tem, da je Egipt močan faktor na azijski in afriški celini, da bagdadski pakt ne podpira koristi narodov Srednjega vzhoda in da ni imel namena, da bi posredoval med Izraelom in E-giptom. Prav tako poudarjajo predsednikove besede, s katerimi izraža željo po miru v tem delu sveta in prepričanje, da s'-
egiptovsko ljudstvo zavestno
želi miru kakor tudi besede, s katerimi poudarja realno politiko premiera Gamala Abdela Naserja.
»Al Abram« je objavil tudi uvodnik, v katerem omenja Titovo sporočilo z »Galeba«. Časnik navaja posamezne dele in piše: »V trenutku, ko Je predsednik Tito poslal to plemenito sporočilo, je ves svet
zvedel za njegovo izjavo jugoslovanski agenciji, v kateri je poudaril močne osebnosti da-
našnjih voditeljev Egipta in njihov boj za ohranitev neodvisnosti države. Poudaril je, da je med svojim obiskom v Egiptu srečal delavce in kmete, ki se popolnoma zavedajo ciljev svoje revolucije in nalog vlade, ki jo podpirajo.«
Po mnenju »Al Ahrams« so razgovori med predsednikom Titom in premierom Naserjem še enkrat potrdili sodelovanje obeh držav v korist svetovnega miru in njun sporazum, da bosta vodila konstruktivno politiko v svetovnem merilu in krepila vezi med obema državama.
»Egyptian Gazette« je priobčila uvodnik pod naslovom »Vdani miru«, v katerem pravi, da obisk predsednika Tita ni le potrdil prijateljstva med državama, ampak je tudi izredno okrepil mednarodno sodelovanje na vseh področjih. Skupna izjava je pokazala popolno skladnost v gledanju obeh državnikov na' mnoga mednarodna vprašanja, o katerih sta govorila. »Ni dvoma — poudarja
list — da je najpomembnejši del izjave sklep obeh voditeljev, da se bosta še naprej trudila za ohranitev in utrditev miru.« Ta sklep, ki ga Je egiptovski tisk zapisal z največjim zadovoljstvom, znova potrjuje podlago politike Jugoslavije in Egipta in nasprotovanje vojaškim paktom in zvezam. Koristni razgovori med Titom in Na-
Ko je poudaril, da morajo ZDA nehati »s podpiranjem proizvodnje kmetijskih presežkov«, češ da bi množični odtok le—teh
Odkritje spominske plošče pesniku
Unionu Iškercu
f|' > ft
mMMm
iiif!
mmm
■. Š-Ms
Ljubiian.i. 9. ja-n. Dan05 dopoldne ob enajstih so na Prešernovi cesti	li. odkrili spominsko
ploščo pesniku Antonu Aškercu. Ta intimna svečanost predstavlja uvod v nadaljnje proslave ob stoletnici pesnikovega rojstva, ki so pa ipreložene v pomladanske me-*ece.
Odkritja spominske plošče so se udeležili predstavniku oblasti in kulturnih ustanov, člani Pripravljalnega odlbora za proslavo A-ikerčeve stoletnice, s posebno veliko n avzočnosfljo pa slavisti in tudi ostali prebivalci Ljubljane. Svečanost je začel predsednik Pripravi jalnega odbora za proda ro Aškerčeve stoletnice dr.
Minko Rupel. Profesor Slavko Kolar je z zanosnimi besedama o-
živil Aškerčevo duševno podobo. Niato je prof. Kolar odkril spominsko ploščo, kii jo je prevzeli v varstvo zastopnik občine Center. Pesnikov s Domin so z venci počastili Republiški svet za kulturo, Svet za kulturo Okrajnega ljudskega odbora, Slavistično društvo. Društvo slovenskih književnikov in Okraj Celje.
Okusna plošča, izdelana po načrtih ing. Borisa Kobeta bo od-sieij opozarjala Ljubljančane na krarj, kjer je svoije življenjsko de-:r> zaključil sloveskli pesnik Anton Aškerc, kakor je vklesano na-plošči.	J»
serjean se bodo nadaljevali, ko bo egiptovski premier vrnil o-blsk predsedniku Titu. Maršalovega obiska so bodo v Egiptu dolgo spominjali, ker je spletel tesne vezi, koristno ne le tema dvema državnikoma, temveč tudi vsem narodom, vdanim miru, blaginji In napredku po vsem svetu.
Omejitev pridelka
Eisenhov/erjeva poslanica o agrarnih problemih ZDA
WASHINGTON, 9. Jan. (AFP.) V obsežni poslanici o agrarni politiki, ki so jo prebrali danes ▼ kongresu, Je predsednik Eisenhower navedel več ukrepov, ki hi bili potrebni za ureditev »stalnih in kritičnih agrarnih problemov«, s katerimi se bavijo v ZDA že več let.
na svetovno tržišče »porušil trgovino In svetovno cene In škodoval prijateljem ZDA«, je predsednik Elsenhower priporočil naslednje glavne ukrepe:
1. Po načrtu naj bi farmarji sami omejevali pridelovanje žita, bombaža, koruze in riža. Farmarji, ki bi storili tako, bi dobili v zamenjavo za znižanje proizvodnje ustrezno protivrednost v naravi in denarju.
2. Vlada naj bi sklenila s farmarji pogodbe, po katerih bi del posesti, na katerih pridelujejo pšenico, koruzo in podobno, spremenili v pašnike ali gozdove. Vlada je pripravljena v ta namen dati farmarjem odškodnino. Po mnenju predsednika Eisenhovzer j a bi s takimi pogodbami lahko zajeli 25 milijonov aker in bi vlada v treh lejih lahko investirala v ta program milijardo dolarjev.
8.	Predsednik ZDA predlaga odpravo pakonskih omejitev, po katerih se smejo presežki izvažati samo v »prijateljske države«, ter prodajo kmetijskih presežkov na domačem trgu po znižanih cenah.
Razen teh ukrepov je predlagal še druge, ki naj bi skupno z ostalim! nudili praktičen način za zmanjšanje kmetijskih presežkov, s tem pa prinesli ravnovesje med proizvodnjo In povpraševanjem.
Pomoč Srednjemu Vzhodu nuj bo ekonomska
Manchester, 9. jan. (Reuter). Britanski časopis »Manchester Guardian« graja v današnji številki politiko britanskega ministra za zunanje zadeve na Srednjem vzhodu in pravi, da bo mir med Izraelom in arabskimi državami mogoč samo ob pravilnem ravnovesju sil. Predlog
predsednik Eisenhowerja o dolgoročni in obsežni pomoči temu področju je posebno važen, poudarja časopis in vprašuje, če bodo dali to pomoč posamezno, ali jo bodo razdelili po bagdadskem paktu. Amerika je vsekakor pripravljena pomagati temu paktu, ki bi moral biti uspešen če bi bil predvsem gospodarska organizacija in bi bila njegova vojaška stran bolj v ozadju.
Godec razstavlja v Indiji
Nev Delhi, 9. jan. (Tanjug) Včeraj so v Bombaju odprli razstavo slovenskega slikarja Franca Godca.
Kova egiptovska ustava
Kairo, 9. jan. (AFP). Predsednik egiptovske vlade Gamal Ab-del Naser bo 16. januarja slovesno razglasil veljavnost egiptovske ustave. Proklamacijo, s katero bo končan sedanji vojaški režim, bo. izročena na slovesnem zborovanju pred zastopniki vseh družbenih ustanov iz vseh egiptovskih pokrajin. Zborovanje bo sredi Kaira, na Trgu republike.
Uradno so spojočill, da se bo danes zbral revolucionarni svet, ki bo še zadnjič pregledal ustavo, preden Jo bo izročil ministrom v obravnavanje.
Zahvala predsednika Burmanske unije
Beograd, 9. jan. (Tanjug). —
Podpredsednik zveznega izvrS-nega sveta Edvard Kardelj je dobil od predsednika Burmanske unije dr. Ba Uja brzojavko, v kateri se mu zahvaljuje za čestitke, ki mu jih je Edvard Kardelj kot namestnik predsednika republike FLRJ poslal za osmo obletnico neodvisnosti Burmanske unije. V brzojavki sporoča dr. Ba U:
»Moj narod in jaz se prisrčno zahvaljujeva zveznemu izvrSne-mu svetu in narodom Federativne ljudske ijgpublike Jugoslavije za prisrčne Čestitke in najboljše želje za osmo obletnico naše neodvisnosti«.
Zasedanje OZN v Rimu?
London, 9. jan. (Tanjug) Današnji »Times« piše, da je večina Slanic OZN naklonjena misli, da bi bilo prihodnje zasedanje Generalne sikuipščine OZN v Rimu. Vzrok, zakaj naj bi bilo prihodnje zasedanje Izven ZDA, je v tem, da bodo novembra letos v ZDA predsedniške volitve. Doslej je bilo zasedanje Generalne skupščine razen v New Yorku že v Londonu in Parizu. Časopis meni, da razen Rima kako drugo mesto ne bi moglo nuditi vseh potrebnih tehničnih pogojev za zasedanje.
Pogajanja ▼ Kopni.
Koper, 9. jan. V Kopru sta se ponovno sestali delegaciji jugoslovanske in italijanske vlade, ki razpravljata o sestavi sporazuma o dobavi vode iz miljske-ga vodovoda krajem, ki 90 bili priključeni FLRJ z londonskim sporazumom.	J.	L.
< 'v w
• Tiskovna konferenca v Beogradu v predstavništvu tehnične pomoči OZN za Jugoslavijo ob priliki odhoda dosedanjega direktorja g. Myer Cohena in prihoda novega g. Simonsa. Na tiskovni konferenci Je govoril dosedanji direktor tehnične pomoči OZN v Jugoslaviji g. Cohen.
Republikanska Irenta
odklanfa vsako barantam!®
Kljub ugodnim ponud-zahtevula mandat za
Guy Mollet ima največ možnosti za mandat — bam z leve in desne bo republikanska fronta
manjšinsko vlado
PARIZ, 9. jan. (Tanjug). Ge cialistične stranke Guy Mollet
cije socialistično-radikalne repu desne sredine za sestavo nove sov piše, da ima Gny Mollet mandat za sestavo nove franco kalni prvak Pierre Mendes-
Vse stranke sedanje vladne koalicije desne sredine so ponudile' Voditeljem republikanske fronte sodelovanje in predlagale sestavo koalicijske vlad* »nacionalne unije«, ki bi te »borila proti levim in desnim ekstremistom« komunistom in pužadi-stom. Spričo ugodnih postojank in ponudb tudi od komunistov in strank desne sredine, pa so se voditelji republikanske fronte odločili, da bodo zahtevali sahii mandat za sestavo prve francoske manjšinske vlade. »Pred parlament bomo stopili z določenim lastnim programom«, je dejal Guy Mollet, računali bomo s podporo vseh poslancev, ne bomo pa privolili na nikakršno barantanje niti z našim programom niti za sestavo naše vlade«.
Nova francoska skupščina se bo zbrala 19. januarja ln nekaj dni pozneje bo predsednik Faure podal ostavko svoj« vlade. Razen Guya Molleta omenjajo kot kandidate za novega predsednika tudi imena socialističnih prvakov Paula Rama-diera, Christiana Pineaua in Vincenta Auriola. Razen zad-
neralnl sekretar francoske soje zavrnil danes možnost koali-blikan&ke fronte a strankami vlade. Večina današnjih časopi-največ možnosti, da bo dobil ske vlade, v kateri bi bil radl-Franee podpredsednik.
njega so se vsi kandidati odločno izjavili proti koaliciji s parlamentarno desnico.
Takšen rarvoj dogodkov pomeni pomemben uspeh francoskih komunistov. Komunistično parlamentarno skupino so imelj doslej za »Izobčeno«, vsi francoski predsedniki vlad pa so doslej odklanjali podporo te skupine. Guy Mollet je izjavil danes med drugim: »Ne bomo prosili podpore komunistov, ne bo-
mo pa tudi odklanjali njihovih glasov ne ob investituri nove vlade niti v poznejših debatah. Kot vse druge parlamentarne skupine mora tudi komunistična parlamentarna skupin* prevzeti odgovornost za program prihodnje vlade«.
Generalni sekretar francoskih socialistov je zavrnil ponudbo
komunistov za sestavo »ljudske fronte«, katere koalicijska vlada bi vključevala komuniste, socialiste in radikale. Komunistična parlamentarna skupina oa je prepričana, da je ljudska fronta vseh levičarskih strank »neogibnost dneva« in da bo d<>
nje prišlo prav kmalu s privolitvijo socialističnih voditeljev ali brez njih.
»PRAVDA« 0 E. KARDELJA
PREBAVIM JD
V LONDONU
Moskva, 9. jan. (Tanjug). — »Pravda« je objavila v članku z naslovom »Aktualni problem; iz mednarodnih odnosa jev« izvlečke iz predavanja, ki ga je imel podpredsednik Edvard Kardelj v londonskem kraljevskem inštitutu med obiskom v Veliki Britaniji. Na kratko je navedla stališče, kj ga je podpredsednik Kardelj izrazil o novem položaju v mednarodnih odnošajih, o novih poteh za trdni mir na svetu in enako-
ZA CENEJŠO, BOLJŠO - HITREJŠO GRADITEV
Ob koncu januarja bo v Beogradu posvetovanje arhitektov o problemih naše arhitekture in gradbene politike sploh
Beograd, 9. jan. Društvo arhitektov Srbije bo priredilo v času od 27. do 30. januarja posvetovanje, kako bi bolj sodobno, bolje, hitreje in ceneje gradili. To bo prvo posvetovanje take vrste v naši državi, ki bo dejansko pomenilo uvod v proučevanje problemov naše arhitekture in v zvezi s tem gradbene politike sploh. Na to posvetovanje bo Društvo arhitektov Srbije povabilo zastopnike društev arhitektov iz drugih ljudskih republik, nadalje zastopnike društev urbanistov, gradbenih podjetij in gradbenih zbornic, zastopnike proizvajalcev gradiva, društva ekonomistov, kakor tudi zastopnike organov oblasti, ki se bavijo s temi problemi. Povabljeni bodo tudi zastopniki prosvetne, zdravstvene in drugih strok, ki niso v neposredni zvezi z gradbeništvom, vendar pa morejo vplivati na njihov nadaljnji razvoj.
Na tem posvetovanju bodo proučili kompletno problematiko naše arhitekture, pa tudi mnog* zadev*, ki M tl£*Jo
gradbeništva. Podana bosta o tem dva referata. V prvem bodo obdelani problemi graditve, od določitve investicij s posebnim ozirom na vprašanje, kdo more biti nosilec investicij, pa do določanja programa gradnje, revizije investicijskega programa in arhitektonskega projektiranja. Referat se bo predvsem bavil z raznimi okoliščinami, katerih posledica so
Pogajanja za vzdrževanje jugoslovcnsko-madžarske meje
Beograd 9. jan. (Tanjug.) -Zastopniki Jugoslavije in Mad žarske so začeli danes v Beogradu razgovore za sklenitev konvencije o vzdrževanju in obnovi jugoslovansko-madžar-ske mejne črte. Konvencija bo urejevala nekatera vprašanja in prepisovala ukrepe za vzdrževanje in občasno obnovitev meje.
Jugoslovansko delegacijo bo na razgovorih, ki bodo trajali en teden, vodil polkovnik JLA Karlo Šuman.
mnoge pomanjkljivosti pri gradnjah. Drugi referat, ki bo logično nadaljevanje prvega, bo obdelal komplekso vprašanje izvajanja del. nadalje vprašanje strokovnega kadra in projektiranja pri graditvi. Obdelani bodo bolj na široko problemi gradbene operative, kontrole nad delom ter eksploatacije in vzdrževanje objektov po dograditvi. Ta referat bo obravnaval tudi industrializacijo gradbeništva.
Pričakujejo, da bo v razpravi posvečena posebna pozornost upravičenosti investicij, nadalje graditvi objektov, ki bodo poleg gospodarsko upravičenega investiranja nudili sodobno, ekonomično in udobno stanovanje. V Društvu urbanistov Srbije poudarjajo, da se na tem posvetovanju ne bodo mogla končno rešiti vprašanja, ki so bistvenega pomena za naše gradbeništvo, pač pa bo moglo dati smernice za razvoj naše arhitektonske zamisli prav v času. ko dobiva problem gradbeništva, zlasti gradnje stanovanj, poseben pomen.
pravnem sodelovanju med državami, dobesedno pa njego-ve besede o zunanji politike Jugoslavije. Obširno se je časopis pomudil tudi pri izvajanjih podpredsednika Kardelja o zmanjšanju oborožitve, evropski varnosti in nemškem vprašanju. Navedel je tudi besede podpredsednika Kardelja, da se Jugoslavija upira blokom in da temelji njena politika na načelu, da je notranja ureditev notranja zadeva vsake države ter da ima vsak narod pravico do samoodločbe in enakopravna udeležbe v mednarodnih odnošajih.
Povabilo Liberiji
Monrovija, 9. jan. (AP). Predsednik Vrhovnega sovjeta ZSSR Volkov je izročil predsedniku Liberije Viljemu Tubmanu povabilo, naj bi liberijska parlamentarna delegacija obiskala Sovjetsko zvezo. Povabilo mu je sporočil na sprejemu, ki ga je sovjetska delegacija priredila na čast predsedniku Tubmanu. Pri tem je vodja sovjetske parlamentarne delegacije Volkov izjavil, da si želi ZSSR prit jateljskih zvez z Liberijo.
Elektrogospodarska skupnost Slovenije
Poročilo o stanju dotoka na rekah in- Indeks proizvodnje z* 8. Januar 1956.
Srednji dnevni dotok v kubičnih metrih na sekundo: Drava —* Dravograd 114 dani 140); Sava — Moste 8.6 Gani 9.5); Sava - Med-vode 43.8 Gani 34.5); Soča — »■ blar 31.6 Gani 31.6).
Indeks proizvodnje v primer* lavi z 1955. letom — 94.
?BEME
Napovefl Za torek: Oblačno vreme, vmes nekaj snežnfh padavin, na Primorskem pa dež. Temperatura ponoči med —5 In —1, č«a dan od 0 do 2, na Primorskem očk 0 do 5 stopinj Celzij a.
DRUŽBENI PLIN MARIBORSKEGA OKRAJA ZA LETO 1956:
Večja proizvodnja
z zmanjšano delovno silo
Kje naj gradimo v
Treba Je čimprej arhitektonsko izoblikovati središče mesta
Komisija za sestavo priporočil Okrajnega ljudskega odbora Maribor je razpravljala o sestavi družbenega plana in proračuna za leta 1956. Gospodarskim organizacijam je priporočila, naj njihovi predlogi izražajo ugodnejši odnos med povečanjem proizvodnje in povečanjem delovne sile v tem smislu, da je leta 1956 planirati večjo proizvodnje z manjšo uporabo delovnih ur. Proizvodnja na enoto časa mora rasti, ker je to najposrednejša pot za povečanje življenjske ravni neposrednih proizvajalcev in vseh ostalih delovnih ljudi. Poleg tega moralo podjetja pri sestavi plana
Zveza študentov FLRJ
o mednarodni študentski delegaciji v Afriki
BEOGRAD, 9. jan. - Zveza Študentov Jugoslavije odvrača od sebe vso odgovornost za sklepe, ki so bili sprejeti _ na V. mednarodni študentski kon: ferenci v zvezi z odhodom mednarodne študentske delegacije v Azijo. Centralni odbor zveze je poslal nacionalnim študentskim zvezam 57 držav. ki so-včlanjene v Mednarodni študentski konferenci, pismo, o svojem stališču pa bo neuradno obvestil tudi študentske organizacije ostalih držav, s katerimi vzdržuje Stike.
V pismu je poudarjeno, da se jugoslovanska študen;ska organizacija ne smatra zaslo-pano v tej delegaciji, ki je že mesec dni v Aziji. Na predlog nekaterih članic Mednarodne študentske konference, ki je bila julija 1955 v Birminghamu, je bila sprejeta resoiucija o odhodu študentske delegacije v Azijo in o nalogah te delegacije. Zveza študentov Jugoslavije je mnenja, da je prepustitev izvedbe te resolucije nadzornemu odboru in koordinacijskemu sekretariatu v nasprotju z načeli, na katerih je zasnovana Mednarodna študentska konferenca, kajti ti administrativni organi niso pristojni za odločanje, niti nimajo vodilne funkcije. V pismu se posebej opozarja na podoben postopek koord’ nacijskega sekretariata lani, ko je bila poslana ilu-dentska delegacija v Afriko. Zveza študentov Jugoslavije poudarja, da se ta delegacija »ni pokazala dovolj nepristranska«. Navaja n. pr., da sta bili razstava, ki jo je organizirala ta delegacija, in brošura »Študenti Afrike«, ki jo je izdal koordinacijski sekretariat bolj turistična propaganda kakor pa prikaz stvarnih problemov afriških študentov. Prav tako opozarja, da nacionalne zveze študentov niso dobile poročila delegacije iz Afrike, v katerem je več govora o str:arnih problemih afriških študentov.
(Jugcpres)
za leto 1956 v celcti upoštevati smernice nove ekonomske politike in v okviru razpoložljivih kapacitet izdelati čim več predmetov široke potrošnje. Predlog plana mora biti rezultat izkušenj in razprav celotnega v kolektiva. V neposredno razpravo o predlogih planov podjetij se morajo vključiti občinski ljudski odbori s svojimi sveti in upravnimi organi.
Čeprav način formiranja proračunskih sredstev v podrobnostih £e ni znan, je vendar treba kot izhodiščno stališče upoštevati, da sredstva za proračun 1956 ne bodo večja od proračunskih sredstev v letu 1955. Osebni izdatki za leto 1356 morajo temeljiti na dobro proučeni sistematizaciji delovnih mest, ki
naj ustreza dejanskim potrebam, ne pa neki predpisani shemi.. Pri planiranju' materialnih izdatkov se je izogibati nepotrebnih izdatkov za opremo- V kolikor pa so ta sredstva potrebna, naj bodo minimalna in naj koristijo predvsem sa nabavo enostavnih in ekonomičnih predmetov. Sredstev za socialne dajatve ne bo mogoče povečati in bodo ostala ista kot v letu 1S55. Zato bi bilo potrebno, da socialni zavodi in ustanove x razpoložljivimi sredstvi dosežejo večji materialni efekt in da eskrbo tako izboljšajo. Pri iskanju virov dohodkov morajo okraj in občine stremeti, da bodo do največjih možnosti zajeta sredstva prebivalstva v obliki občinskih doklad in drugih prispevkov.	K.	M;
Preusmeritev naše investicij, ske politike v prihodnjem obdobju postavlja pred nas vrsto resnih urbanističnih problemov. V bodoče bo večji del investicij namenjen zgradbam družbenega standarda, predvsem stanovanjskim gradnjam. 2e sedaj lahko približno predvidevamo kakšne zneske bomo imeli v prihodnjih letih v ta namen na razpolago in koliko kvadratnih metrov etažne ploskve . lahko s temi. sredstvi sezidamo. Istočasno bi morali tudi vedeti, kje bomo te stanovanjske objekte gradili. Največ stanovanjskih objektov v naši republiki bo zgrajenih seveda v Ljubljani, ki ima največje število prebivalstva in zato tudi najbolj potrebuje stanovanja.
Oglejmo si, kako je s problemom lokacije novih zgradb v Ljubljani.
Z OBČNEGA ZBORA OKRAJNEGA SINDIKALNEGA ŠTETA T NOVEM MESTU
Kvalifikacije na papirju in samovolja pri odpustih
Na rednem letnem' občnem zboru Okrajnega sindikalnega sveta v Novem mestu, ki je bil v nedeljo, 8. t. m. v dvorani sindikalnega doma in se ga je udeležilo poleg čilanov okrajnega sindikalnega sveta m zastopnikov okratja okoli ICO izvoljenih delegatov, so o-bravnavali vrsto zanimivih vprašanj s področja nove gospodarske politike, delavskega in družbenega upravljanja, delovne zakonodaje in delovne zaščite ter izobraževanje delavcev in uslužbencev.
Iz referata in večurne živahne razprave je bilo razvidno, da se sindikalne organizacije v okraju kljub vd.kbii uspehom, ki so jih
dosegle v preteklem letu in zlasti v zadnjih mesecih po gospodarskem posvetovanju pri tovarišu Titu, še vedno premalo dosledno bore za izvajanje novih gospodarskih smernic in predpisov, skupaj z delavskimi sveri in upravnimi odbori pa se tudi še vedno premalo zanimajo za pravice in dolžnosti delavskega samoupravljanja ter se teh pravic često . poraščajo nekateri vodilni uslužbenci v podjenjih. V okraju je 88 (podjetij, ki imajo organe delavskega samoupravljanja, v .njih pa skupno 963 izvoljenih delavcev in. u-službencev, kar .za novomeški o-kraj ni malo. V trgovini še vedno ni potrošniških svetov, prav tako pa tudi ni skoraj nikakršne povezanosti med okrajnimi sindikalnim
svetom in zborom proizvajalcev ter med elani zbora proizvajalcev in delovnimi kolektivi, ki so člane zbora proizvajalcev izvolili.
Tarifne pravilnike so obravnavali samo v 15 podružnicah, pravilniki o normah pa so skoraj v vseh podjetjih slabo urejeni in šele v osnutkih, ker še niso potrjeni po pristojnih organih. Kljub precejšnemu izboljšam ju plačnega sistema je za industrijo v novomeškem okraju še vedno značilno, da ob isti proizvodnji občutno
naraščata število zaposlenih delavcev in število prekvalifikacij delovnih mest v višje kategorije, se pravi, da se povečujejo materialni izdatki na račun plač in večjega števila delavcev, proizvodnja pa pr; tem ne raste. Na tak način seveda n« mogoče misliti na izboljšanje živ! jen sit ega sramdatda in je tako stanje v popolnem nasprotju ne samo s šmarnicam, nase nove gospodarske politike, temveč tudi z osnovnimi pojmi o pravilnem gospodarjenju. Na splošno se ie sicer precej povečalo število delavcev, ki delajo po normi (pri »Pionirju« od 15 na 46 /t, pri »Kremenu« od 60 na 65 %, v Tekstilni tovarni od 50 na 70% itd., vse to v primer z letom 1954), toda v Tekstilni tovarni so kljub temu v 9 mesecih leta 1954 izdelali na eno zaposleno o-sebo 967,76 metrov tkanin. ▼ i-stem razdobju lani pa samo 860,80 metrov tkanin. Vzrok za to je poleg izpada električne e-nergije in še nekaterih drugih tehničnih ovir v tem, da je bilo lani zaposlenih 35 več delavcev kakor v letu 1954. Pri podjetju »Pionir« imajo veliko število nekvalificirane delovne sile zato, da si u-stvariio večji- fona plač za visokokvalificirane del avce- in uslužbence ih zatrjujejo sami vodilni uslužbenci v podjetju, da bi lahko zmanjšali število zaposlenih delavcev, a da bi se proizvodnja zato ne zmanjšala, če bi le imeli drugačen, bolj stimulativen plačni sistem. V sedanjem sistemu se namreč plače delovnega kolektiva štejejo v proizvodne stroške in so odvisne od števila zaposlenih delavcev, od urnega delovnega časa in od kvalifikacijske strukture zaposlenih, niso pa odvisne od resničnega uspeha podjetja.
Kako podjetja umetno in neupravičeno izpremirtjajo kvalifikacijsko strukturo delovnih mest v korist višjih kategorij, da tako umetno dvigujejo fond plač, nam
V
Izboljšanje osebnega premeta Ljubljani in predlog novih cen
V petek 13. t. m. bo Mestni svet razpravljal o novih tarifah v osebnem lokalnem prometu. To razpravo narekuje položaj, ki bo nastal po dokončani prvi etapi obnove osebnega lokalnega prometa, ki jo izvaja EC2 po programu bivšega MLO Ljubljana, sprejetem meseca decembra 1353. leta. Po tem programu bodo namreč zamenjani dotrajani tramvaji s trolejbusi na linijah Ajdovščina— Šentvid in Ajdovščina—Vič, na linijii proti Rakovniku pa z avtobusi. Na krožni progi, na progi proti Mostam in Zalam bo še nadalje ostal tramvajski promet. Trotov linija proti Viču je že postavljena, proti Šentvidu pa jo postavljajo.
Ta rekonstrukcija osebnega prometa v Ljubljani bo imela za svojo posledico dvoje značilnosti in sicer: občutno izboljšanje osebnega prometa in njegove udobnosti na eni strani ter znatno zvišanje stroškov obratovanja na drugi strani.
Kar se tiče izboljšanja prometa in njegove udobnosti predvidevajo, da bo z uvedbo novih vrst vozil povečana sedanja zmogljivost prostorov v vozilih, ki znaša 3332 mest (sedišč in štor jišč), na 6250 mest ali za skoraj 64 odstotkov. Prometna zmogljivost, ki znaša sedaj 250,454.000 km letno pa se bo dvignila na
Glede povečanih stroškov obratovanja, ki bodo nastali s postopnim uvajanjem novah vozil in linij v obratovanje v letu 1956. in z izločitvijo petnajstih tramvajskih motornih voz ter petih prikolic v letu 1957, predvidevajo sledečo situacijo.
Skupni obratovalni stroški osebnega prometa na 3,950.000 prevoženih kilometrih v letu 1956 bodo znašali 350,450.000 dinarjev, ne upoštevajoč v tem znesku anuitet za investicijske kredite, ki znašajo okoli 78 mi-lijinov dinarjev letno.
S celotnim obratovanjem vseh vozil in linij v letu 1957 pa bi se obratovalni stroški osebnega prometa pri skupno 4,490.000 prevoženih kilometrih še nadalje dvignili in sicer na 424 milijonov 60.000 dinarjev.
Pri sedanjih cenah prevoza in finančnem uspehu EC2 v letu 1955 bi v letošnjem letu krili z dohodki EC2 obratovalne stroške osebnega lokalnega prometa v višini 230,400.000 dinarjev, kar je 120,050.000 dinarjev ali približno ena tretjina manj, kot bodo v letu 1956. znašali dejanski obratovalni stroški.
V zvezi s tem je Svet za gradbene in komunalne zadeve OLO Ljubljana na dveh sejah v decembru 1S55 proučeval problematiko, ki jo je predložilo ko-
4S7.273.0C0 km letno ali za okoli, munalno podjetje Električna
86 odstotkov.Prav tako predvidevajo tudi povečanje komercialne hitrosti od sedanjih 11 km na uro na 18 km. S tem bo potovalna doba od remize do Ajdovščine skrajšana od sedanjih skoraj 16 minut na 10 in pol minute. S povečanjem števila meet in krajšim časovnim razmakom med vozili pa bo osebna udobnost potnikov nedvomno jaočno Izboljšana.
cestna železnica. Svet.za gradbene in komunalne zadeve je na osnovi svoje razprave priporočil povišanje tarif v mestnem prometu na delnih progah od dosedanjih 6 do 28 dinarjev na deset do trideset dinarjev, dalje je priporočil povišanje sedanjih tarif, ki so znašale do sedaj deset do petinštirideset dinarjev na medkrajevni avtobusni liniji Lj ubij Ana—Zalog, na 20
do 50 dinarjev, medtem ko naj
bi na medkrajevni avtobusni progi Ljubljana—Sostro asitole dosedanje tarife. Prav tako je bilo priporočeno zvišanje tarif za prevoz prtljage in psov ter za mesečne vozovnice. Priporočili so ukinitev sedanje mesečne delavsko uslužbenske vozovnice za poljubno število voženj od kraja stanovanja do traja zaposlitve po 350 dinarjev. V nadomestilo pa bi delavci in uslužbenci imeli pravico do nakupa bloka voznih listkov za vsak delovni dan v mesecu po ceni 600 dinarjev za tri delne proge in po ceni 900 din za več kot tri delne proge s pravico prestopa ter dvema vožnjama dnevno. Če pa ima delavec a!’ uslužbenec ločen delovni čas, ima pravico kupiti na podlagi dokazila podjetja še en blok vozovnic po nižji ceni. Učenci, dijaki in učenci v gospodarstvu bi prav tako imeli pravico do nakupa ustrezajočega števila voznih listkov za dve vožnji dnevno po ceni 300 dinarjev na mesec.
Z dohodki povišanih tarif predvidevajo, da bi v letu 1938 krili obratovalne stroške v višini 30,672.000 din in bi se tako primanjkljaj zmanjšal od 120 na nekaj več kot 40 in pol milijona dinarjev.
Ker predstavljajo delavci in uslužbenci z mesečnimi vozovnicami sedaj 52 odstotkov vseh prepeljanih potnikov dajejo pa le 24.9 odstotka vseh dohodkov, medtem ko daje 48 % priložnostnih potnikov 75.1 odstotek vseh dohodkov, je Svet za gradbene in komunalne zadeve smatral, da Je delno povišanje tarif za mesečne vozovnice umestno.
Z-ek
kažejo naslednja podatki:
V industrija novomeškega okraja je bilo 31. marca lanj skupno 194 visokokvalificiranih, 181 kvalificiranih, 943 pblkvalaficiranih in 294 nekvalificiranih delavcev, 30. septembra dani pa že 209 visokokvalificiranih, 1.041 .kvalificiranih, 941 (Okvalificiranih in 333 nekvalificiranih delavcev. Podobno ali skoraj enako starne je tudi v gradbeništvu. Te številke kažejo, da se povečuje število visokokvalificiranih in kvalificiranih delavcev (na papirju) hitreje kakor pa število nekvalificiranih delavcev, čeprav se je v istem času zaposlilo veliko število
novih delavcev s t podeželja brez vsakih kvalifikacij in tudi takih, ki so šele prvič vstopili v delovno razmenje. Saj število socialnih zavarovancev neprestano, raste in je znašalo (brez bivšega črnomaljskega okraia) 30. 12. .1953. leta 7.098, 30. 1.2. 1954. leta 8.782 in 30. 12. 1955. leta 9.4QQ .zavarovancev.
Kako, mnogo, je v novomeškem okraju še vedno nezakonitosti in samovolje nekaterih . vodilnih u-služhencev v podjetjih pri odpuščanju delavcev in uslužbencev pa nam kažejo naslednji,-podatki: Okrajni sindikalni'svet je na svojih sejah v minulem letu obravnaval 356 predlogov za odpust iz delovnega razmerja, ki so jih poslala podjetja, iščoč soglasnost okrajnega sindikalnega sveta. Pri 335 primerih je okr. sidnik. svet dal svojo soglasnost, ker je šlo večinoma za sezon, zaposleno delovno silo, za odpuste zaradi tatvin in podobno. Pri 21 primerih: pa soglasnosti ni dal ker niso bili predlogi zadostno utemeljeni, v nekaterih primerih pa so bili tudi neresnični ali celo- obrekovalni iz maščevanja in podobnih nagibov. Med njimi so bili tudi predlogi za odpust invalidov. Po podatkih, s katerimi razpolaga okrajni sindikalni svet, pa so podjetja dala samovoljno odpoved brez prejšnjega zakonitega soglasja okrajnega sindikalnega sveta kar v 377 ■ primerih, vendar je bilo teh primerov v resnici še mnogo več, le da okrajni sindikalni svet za ~ njih ne' razpolaga s konkretnimi številkami in dokazi. Inšpekcija za delo in arbitražna pri OLO pa sta morali obravnavati v preteklem letu nad 230 nezakonitih odpovedi. Pri tem se odpuščajo delavci z dolgoletnim delovnim stažem, brez premoženja in s velikim številom otrok, čeprav so bili vse doslej dobri in nekaznovani, v delovnem razmerju pa so ostali • in se nameščajo še novi delavci, ki imajo doma velika posestva in jim Je zaslužek v tovarni le za priboljšek. Tako ravnanje prav gotovo ni v skladu s socialističnimi načeli niti ne z novami smernicami gospodarske politike. Obenem pa govori o tem, da tem vprašanjem, to je pravni in osebni zaščiti delavca pred samovoljnimi in nepravilnimi ter nezakonitimi odpusti sindikalne organizacije niso posvečale skoraj nobene pozornosti In so se vsi ti primeri reševali večinoma administrativno med dvema ali tremi uslužbenci ter delovodji in preddelavci. Pr takem početju je v zadnjem času prednjačilo Gradbeno podjetje Grosuplje. obrat Črnomelj, kjer je bilo kljub opozorilom okrajnega sindikalnega sveta pri odpustitvah ob koncu decembra in v začetku januarja zopet 23 delavcev nezakonito odpuščenih, ms
Razgovori o letalskem prometa z Romunijo
Beograd, 9. ian. V Beogradu se bodo začeli 21. t. m. razgovori med delegacijama romunske in jugoslovanske vlade o uvedbi letalskega prometa. Jugoslovansko delegacijo bo vodil direktor u-prave za civilno letalstvo Batrič Jovanovič. Pričakujejo, da bo po zaključim razgovorov kmalu vzpostavil jen letalski .promet mod Bukarešto ja Beogradom.
Poslovno in trgovsko središče Ljubljane se je šele po prvi
svetovni vojni začelo premikati iz področja okrog Mestnega trga in Tromostovja, naprej proti Ajdovščini. Tako so bili med obema vojnama zgrajeni nebotičnik z okolnimi velikimi zgradbami, hotel »Slon«, »Batova palača«, »Dukičevi bloki« in nekatere druge stavbe. Ta premik središča mesta v smeri proti severu je bil povsem razumljiv, ker so nove velike stavbe potrebovale boljši, nosilnejši teren, ki se nahaja v severnem delu mesta, za poslovne kroge je pa pomenila ugodno približanje središča glavni železniški postaji in cesti Dunaj—Trst. Toda obdobje med obema vojnama Je bilo prekratko, da bi lahko v tem času v celoti zazidali ves ta kompleks, ki se je s temi novimi stavbami začel izoblikovati v novo središče Ljubljane. Na raznih mestih so v novem središču nezazidane parcele, obkrožene s požarnimi zidovi novozgrajenih visokih zgradb, na drugih mestih pa stojijo ob glavnih cestah še vedno vrste majhnih in starih pritličnih zgradb, ki so že zdavnaj dotrajale in ne spadajo več v to okolje. Po osvoboditvi smo v Ljubljani gradili zelo malo stanovanjskih zgradb. Kar smo zgradili je bilo v glavnem le
naselje v Šiški, katerega lokacija je bila določena predvsem glede na bližino rastočega Litostroja. Tako ie središče mesto ostalo doslej še nedograjeno. Ce hočemo, da bo Ljubljana kdaj dobila svoje pravo lice. potem je treba na vseh teh parcelah okrog novega središča čimprej zgraditi primerne 'poslovno-sta-novanjske visoke zgradbe. Sedaj ko bomo imeli za takšne zgradbe potrebna finančna sredstva. so nodani za to najbolj ugodni pogoji.
če hočemo, da dobi Ljubljana čimpreje primerno zunanje
arhitektonsko lice, potem je nujno, da čimprej izgradimo in uredimo središče mesta, t. j. prostor med Cankarjevo, Prešernovo, Masarykovo, Kolodvorsko in Trubarjevo oz. Čopovo ulico, zlasti kompleks med Nazorjevo, Titovo, Dalmatinovo in Miklošičevo cesto. Na tem mestu je še veliko prostih parcel, »škrbin«, ki nujno terjajo izgradnjo novih objektov. Poleg tega imamo tukaj veliko število majhnih pritličnih hišic, pri katerih bi imeli le majhno gospodarsko škodo, če bi jih porušili in na mestu katerih bi nove visoke stavbe v najkrajšem času to škodo povrnile.
Tudi če gledamo s stališča ekonomije je izgradnja novih
visokih, gradenj v mestnem sre-dišču nesporno ugodnejša kot pa izgradnja novega naselja na
povsem neurejenem zemeljskem kompleksu izven mestnega središča. Zgradbe v mestnem središču se hitreje obrestujejo zaradi višjih najemnin. V mestu so zgrajene že vse ceste, kanali, vodovodno omrežje in druge zunanje napeljave, zunaj pa je vse to treba šele zgraditi. Treba bo zgraditi nove dovozne ceste v vsakem stanovanjskem bloku, zasaditi in urediti preste ploskve itd. Koliko vse to slane vemo dobro iz primera šišenskih l^Jokov.
Gleda interesov prebivalstva je verjetno brez posebne razlage umevno, da je za vsakega
bolj prijetno stanovati v mestnem središču, kot pa na periferiji. Zato so v vseh mestih in tudi pri nas, najemnine v mestnem središču višje kot zunaj mesta, kar pa kljub temu ne vpliva na težnje najemnikov, da dobijo stanovanje čim bliže mestnemu središču.
Torej mislimo, da je iz-aradnia novih stanovanjskih blokov v središču mesta, ki bi lahko bili kombinirani s poslovnimi prostori v prid ne
samo urbanistični izgradnji mesta, temveč tudi v prid pocenitve gradenj in v korist prebivalstva.
Na vse te ugotovitve bi se verjetno našel še en ugovor :
da za izgradnjo mestnega središča ni ne urbanističnih, ne detajlnih načrtov. To je res žalostna resnica, da Ljubljana še sedaj nima niti osnovnega regulacijskega načrta. V tem pogledu zavzema Ljubljana ne samo med republiškimi glavnimi mesLi, -temveč tudi med vsemi večjimi mesti v državi verjetno eno zadnjih mest. To je posledica predvsem ostro nasprotujočih si osebnih stališč naših vodilnih urbanističnih strokovnjakov in pomanjkanja avtoritetne-ga organa pri MLO oz. sedanjem OLO, ki bi vsa ta stališča lahko vskiadil in koordiniral ter iz tega izdelal končno vsaj osnovno regulacijsko rešitev. Rešitev ljubljanskega železniškega in cestnega vozlišča bo verjetno zahtevala še precej časa, toda za izgradnjo ljubljanskega središča to tudi ni nujno potrebno. Glavne regulacijske črte v mestnem središču so že podane in je tukaj povsod možna izgradnja novih blokov-Tudi izdelava detajlnih načrtov za posamezne objekte ne bi delala posebnih težav. Preusmeritev investicijske politike se že sedaj čuti v nekaterih večjih, projektivnih podjetjih, ki so bila poprej usmerjena na'projektiranje industrije. Ta podjetja bi gotovo rade volje prevzela projektiranje posameznih večjih blokov v mestnem središču. Le pohiteti je treba, če hočemo v prihodnji sezoni že graditi v
mestu. Izkušnje kažejo, da ni prav, če se zanašamo, da bomo ;o storili pozneje. Vsako priložnost je treba izkoristiti takoj. Priložnost, finančna-sredstva za izgradnjo novih stavb, je pa praktično že tukaj.
Ing. S. Eatmov
Lani 1200 novih pr'ključkov
Za delavsko upravljanje v enotah PTT je v lanskem letu značilna predvsem organizacijska ureditev organov upravljanja, Sprejeli so poslovnike delavskih svetov, razne pravilnike in dajali predloge za boljšo organizacijo posameznih podjetij.
Čeprav je bil v komaj dveletnem obstoju delavskih organov samoupravljanja v skupnosti JPTT storjen velik napredek, so bili v posameznih podjetjih še vedno primeri, da člani delavskih svetov in upravnih odborov niso kazali dosti zanimanja za delo svojega podjetja, 'neredno in nepripravljeni so prihajali na zasedanja organov upravljanja itd. Deloma je na te slabosti tud; vplivala velika razsežnost področja osnovne enote in ne popolnoma jasno razdeljen delokrog enega organa upravljanja proti drugemu.
V nekaterih osnovnih enotah PTT so se zlasti v zadnjem času pojavljala nekatera škodljiva gledanja. Posamezniki so postavljali, ali je potrebno imeti organ upravljanja v osnovni enoti, ko pa nima gospodarskega računa in sprejema svoj plan že v sklopu sprejetega plana podjetja, kakor tudi tarifni pravilnik. V takih osnovnih enotah tudi ne morejo najti prave vsebine dela in se za premajhno aktivnost delavskih organov upravljanja izgovarjajo na spredaj omenjene vzroke.
Pomanjkljivost delavskega samoupravljanja v PTT je nadalje v tem, da delavski sveti in upravni odbori premalo ali pa sploh ne poročajo volivcem o svojem delu. Zelo redko se tudi zgodi, da bi sindikalna organizacija zahtevala, naj delavski svet o svojih sklepih seznani celoten kolektiv.
Naštete in še druge slabosti delavskega samoupravljanja imajo nujno za posledico, da-se upravljanje marsikje v dokajšnji meri omejuje le na upravnika, predsednike delavskih svetov in upravnih odborov, vse premalo pa so s problemi upravljanja seznanjeni delavci in uslužbenci v osnovnih enotah PTT.
V preteklem letu Je zelo napredovala PTT služba. Podjetju je uspelo avtomatizirati gorenj-
sko mrežno grupo in jo povezati z Ljubljano, v zaključni fazi pa so montažna dela pri novih avtomatskih centralah v Domžalah, Mengšu, Črnučah, Polju itd. V teku so tudi pripravljalna dela za novo poštno stavbo in avtomatsko mrežno grupo na področju Kopra in v trboveljskem bazenu. Res je, da povečan promet in živahna industrijsko gospodarska dejavnost na našem področju zahteva številne nove zveze in poštna poslopja, vendar bo treba v zvezi z novimi gospodarskimi ukrepi v bodoče najti način, da
bo z boljšo organizacijo in v:jL jo strokovnostjo ter z racionalnejšim izkoriščanjem zvez uspelo z obstoječo PTT mrežo zmagovat: z isto kvaliteto povečani PTT premet. Kljub težavam v mestnih mrežah zaradi pomanjkanja kablov smo v lanszem letu debili 1200' novih telefonskih priključkov, tako da pride danes v Sloveniji 0.9 telefona na 100 prebivalcev.
O teh in še o drugih problemih je razpravljal in sklepal nedavni občni zbor republiškega odbora sindikata PTT uslužbencev in delavcev za Slovenijo.
iv
Tovarno vijakov v Kninu redno obratuje
Knin, 9. jan. Po štirimesečnem po.zkusnem obratovanju se je začela v novozgrajeni tovarni vijakov v Kninu redna proizvodnja. Med poizkusnim delom v tovarniških oddelkih so izdelali nad 3C0 ton blaga Letos bo tovarna razvila polno kapaciteto ter izdelala 7000 ton vijakov in matic 570 vrst. Novo tovarno v Kninu so gradil; dve leti in so vanjo investirali približno milijardo dinarjev. Letna vrednost njenih izdelkov bo 2 milijardi dinarjev. Za izdelke kninske tovarne, edine te vrste v naši državi, je veliko zarimanje ne samo pri nas, temveč tudi v državah Bližnjega vzhoda. Letošnja proizvodnja. pa tudi del proizvodnje za prihodnje leto sta že razprodana.
Rekorden izvoz iz Slovenije
Ljub’Jana, 9. jan. — Izvoz iz Slovenije je bil lani po vrednosti doslej največji. Čeprav še ni končnih podatkov, računaju da bo skupna vrednost lanskega izvoza dosegla in morala celo presegla 13 milijard dinarjev. V enajstih mesecih lanskega leta so izvozili iz Slovenije raznih predmetov za 11,700 milijonov dinarjev.
Ta uspeh je bil dosežen kljub zmanjšanemu izvozu tekstilnega blaga, občutno pa se je povečal
Nove obdelovalne površine v Dalmaciji
Split, 9. jan. Letoe bodo za melioracijo Sinjskega polja, Konaveljskega polja in Neret-vanskega blata. porabili pol milijarde dinarjev. Kredit je odobrila Narodna banika vodnim skupnostim v ahajskem, imot-skem in dubrovniškem okraju, člani vodnih skupnosti pa ga bodo morali vrniti v 50 letih. Prihodnja leta te bo nadaljevalo kreditiranje melioracije teh površin, toda že ob koncu letošnjega leta bo dobila Dalmacija nad 3000 ha obdelovalnih površin. Ob koncu melioracij če* 3 ali 4 lete bo Imela
Dalmacija okoli 10.000 ha plodne zemlje več.
Na Srijskem polju bodo gradili obrambne nasipe ob reki Cetini, nadalje glavni odvodni kanal, črpalno postajo in vrsto drugih objektov. Tudi na Ne-retvansfcem polju bodo izvršil' podobna dela. Najvažnejše izkopavanje odvodnih kanalov in montiranje naprav za odvajanje vode. Na Konaveljskem polju bodo skozi kamniti hrib ki ga loči od morske obale, prebil: 2 m dolg predor, skozi katerega bo odtekala voda neposredno v morje.
izvoz nekaterih drugih industrijskih predmetov.
Povečanje ir.dnstrijsks pseizvednie v Srbiji, Bosni in Hercegovini
Beograd, 9. jan. Lani se je v prvih enajstih mesecih povečala industrijska proizvodnja v Srbiji po podatkih republiškega statističnega zavoda za več kot 25 %> v primerjavi z isto dobo v prejšnjem letu.
Sarajevo, 9. jan. Letos računajo, da se bo Bosni in Hercegovini povečala industrijska proizvodnja za 18 °/o v primerjavi z lanskim letom. Lani se je povečala industrijska proizvodnja za 29 %>. Največje povečanje proizvodnje pričakujejo v bazični industriji, ki prevladuje v gospodarstvu te republike.
Zunanjetrgovinski položaj Avstrije po novem leta
Stari zakon o zunanji trgovini, kj Je veljal v Avstriji po vojni, je s 1. 'anuarjem nehal veljata. Vendar tudi novo stanje ne odpira avstrijski zunanji trgovini popoln® prostosti. Liberalizacija blagovnega prometa z državami čla-
■ «•--! OT5EC ostane še naprej, kot je bila. za uvoz blaga iz ZDA In Kanade pa še zmeraj veljajo stari predpisi.
Vse to velja samo za taikcimo-novano liberaliziran o blago, medtem ko je za vse drugo potrebna privolitev avstrijske državne banke. Tudi za izvoz vrste izdelkov iz Avstrije bo še za naprej 7>o-tr-hno izvozno dovoljenje. Seznami tega blaga so na razpolago pri vseh t.reovihskih zbornicah tu carinarnicah.
►SLOVENSKEM
POROČEVALCU« nainovejše vesti
a b ■ j u j e j o :
SSRGEJ VOSNJAK
(glavni (n odgovorni uredim) 'kANCEK DRENOVEC (notranja politika) »LEKSANDER JAVORNIK (goaportaratvo)
'UŠAN Rttfvo /—nošnja ooutiic^ 4TLA1t *W5* (kultom)
■TAtew T.TRan 'jtpor«)
E* ogla*« -dgovarja	,
aoaiy r»u
*r. t - M. jakuabja lase / (LOTOSU POBOCEflLEC / ah. S '
> M i
V
cšogotdi Umik po naročilu
Kakor hitro je list »II Globo« objavil skrajšano poročilo italijanske vladne komisije, ki odklanja ustanovitev svobodne cone v Trstu, je ves tržaški sredinski tisk, ki je dotlej, zagovarjal ustanovitev cone, sicer pa bolj ali manj podpira vlado, začel s previdnim, toda očitno načrtnim
umi kom.
Prva reakcija na poročilo vladne komisije je bila še v skladu s prvotnim kurzom: soglasen protest proti sklepu komisije. Tržaški gospodarski krogi in večji del političnih strank s sredinskimi vred so sporočilo odklonili in zahtevali uresničenje integralne svobodne cone.
Posledica je bila. da so gospodarski monopolisti, združeni v Združenju industrijcev, ki jim tak razvoj stvari nikakor m gre v račun, pritisnili na pravo struno, na vlado v Rimu. Glede tržaške luke je namreč v Italiji značilno nasprotje med pisanjem vladnega ali polvladnega tiska: tržaški sredinski tisk je do-zdaj zagovarjal ali vsaj ni nasprotoval svobodni coni, medtem, ko ostali talijanski tisk o tem ali molči ali pa je nasproten.
Popolna sprememba stališča čez noč bi bila zato seveda neprijetna. Torej, postopen umik.
V prvi fazi je zato tržaški vladni tisk začel pisati, da se bo vlada te dni zagotovo sestala in proučila možnosti za rešitev perečega gospodarskega stanja v Trstu. Slo bi torej le za gospodarsko stanje ne za vprašanje svobodne cone.
Taktični umik je podprl tudi tržaški radio, ki je predvčerajšnjim sporočil, da takega sestanka vlade ne bo. Demanti tržaškega radia je bila druga faza umika v smislu popolnega izpolnjevanja navodil, ki prihajajo preko Združenja industrijcev od rimske vlade.
Objava sporočila vladne komisije ja torej spravila vladno koalicijo v Trstu v dokaj neroden položaj. Po splošni sodbi ga ja objavilo Združenje industrijcev na svojo roko, da bi pospešilo potek stvari in pa, da bi videlo, kakšen bo odmev v Trstu samem. Ta je bi' porazen.
Rim je v precepu med zahtevami Združenja industrijcev, skupine, ki ima >v rokah ključno industrijo in katerega zahtev ne more prezreti in med očitno potrebo po ustanovitvi svobodne cone v Trstu. Nepopularna politika odklanjanja zahtev tržaške javnosti ji utegne hudo škodovati pri volitvah, Združenje industrijcev pa je mogočno ... Do volitev lahko Rim in z njim tržaški sredinci taktizirajo z dvoumnimi obljubami, toda videti je, da zahteve po svobodni coni tudi potem ne bodo ponehale.
Kaj potem?
M. Kocjan
Vodite!] govori
Voditelj pužadistov ali pristašev stranke malih in nezadovoljnih trgovcev je zelo neposreden in i&ren gospod. Pierre Poujade je tako neposreden in iskren, da je na tiskovni konferenci, na knier: je nastopil v pid žarni in domači halji, izjavil, da bo pobesil vse svoje poslance, ki ne bodo ubogali njegovih navodil, ker »je na Trgu republike dovolj drogov«.
Bivši provincijski knjigarnar Poujade, ki je star 35 let, je dejal, da bi njegova skupina utegriila voditi v parlamentu »politiko popolne obstrukcije«. Na vprašanje, če res namerava pobesili vse neposlušne poslance iz svojih vrst je odvrnil: »Morda, saj je več stopenj kazni.«
»Če bo sestavljena vlada « je dejal Plerrot, kakor ga tudi kličejo v Franciji, o notranjepolitični taktiki svoje skupine, »ki ne bo izvedla■ nobenih (davčnih) reform, bo-mo mi organizirali davčne, delavske in drugačne stavke, da bi pritisnili vlado, ki izdaja svoj mandat.« Na vprašanje. če bo tudi vnaprej podpiral male trgovce pri prikrivanju davkov in obračunavanju s finančnimi organi, je Poujade odgovoril pritrdilno.
Neki novinar je Poujada spomnil na to, da njega in niegove pristaše imenujejo fašiste. »Požvižgam se na to, kako nas ljudje imenujejo,« se je glasil neposreden odgovor. »Kar naj me imajo za fašista, če hočejo. saj so navsezadnje imeli nekaj dobrih idej. Drugi nas skušajo postaviti na desno krilo pa.rlamenta — v redu. Zaradi mene nas lahko posadijo na galerijo za gledalce ali na stopnice. Jaz se na vse poser . .m.«
Možakarju menda, ne zmanj-tea »argumentov«, pa tudi iz-n1*00 ti«.	B.	Pahor
Of enziva vladnih strank
proti poskusom za levo usmeritev vlado — Vatikan pritiska na
vladno koalicijo, da bi ohranila meSeansko sredino
H 01I CB V S LIKI
Rim, 9. jan. (Tanjug). Zastopniki vladnih strank so začeli močno protiofenzivo na poskuse za levo 'usmerjenost vlade. Izid francoskih volitev in novoletni poslanici Togliattija in Nennija sta povzročili v vladni koaliciji precejšnjo vznemirjenost in sta še bolj pokazali na notranje razlike med konservativnimi in reformističnimi tokovi.
Trdnost vladne večine je bila pri tem položaju v nevarnosti, zato so se vodstva vladnih strank odločila, da bodo skupaj napravila korake za utrditev vladne sredine. Včeraj in danes so imeli zastopnika vladnih strank v raznih krajih Italije politične govore, v katerdh so pozivali meščanske stranke k enotnosti. Vsi govorniki so se
zavzemali za utrditev in nadaljevanje politike sredine, ki jo je bil začel De Gasperi leta 1947 s tem, da je razbil koalicijo s
komunisti in socialisti.
Namestnik sekretariata krščanske demokratske stranke Humor je v govoru, ki ga je imel v Torinu, navedel stališče svoje stranke in izključeval sleherno možnost usmeritve kr-
BPJT&NSKI TISK 0 EDENU
London, 9. jan. (Reuter.) -Kakor pišejo davišnji britanski časopisi, je britanska javnost zelo različnega mnenja glede predsednika britanske vlade Anthony Edena.
Priprave na upravne volitve
Trst 9. jan. (Po telefonu.) -V Trstu je volilni urad objavil prve tehnične podatke o prihodnjih upravnih volitvah. Na zadnjih upravnih volitvah, ki so bile 25. maja leta 1952. pod angloameriško vojaško upravo, je volilo v tržaški občini 200.486 oseb, po dosedanjih spremembah pa bo volilo 199.303 volilnih upravičencev, med katerimi je 89.145 moških in 110.158 žensk. Doslej je bilo črtanih iz volilnih seznamov zaradi kaznivih dejanj, izselitev, smrti ali izgube državljanstva 23.977 volivcev, novo vpisanih pa je 12.026. Letos bo v Trstu prvič volilo tudi nad 14.000 oseb, ki so dopolnile 21. leto starosti in so si zato pridobile po italijanski zakonodaji volilno pravico. Volilni urad sporoča tudi, da bo razširjeno število volilnih enot in sicer od prejšnjih 299 na 324. to pa glede na nove rajone, ki so bili med tem časom zgrajeni v periferiji mesta.	M.	Kocjan
Konservativni »Daily Mail«, ki je pred kratkim grajal vladno politiko, piše davi, da so tisti, ki zahtevajo njegov odstop, smešni. »Daily Herald« pa piše, da je postal Anthony Eden pri večini torijevskih listov tako nepriljubljen kot je bil N eu vili e Chamberlain, ko se je leta 1940 umaknil. Časopis pa pripominja, da je nezadovoljstvo članov konservativne stranke proti Edenu prej stvar razpoloženja kot pa stvarno gibanje.
Današnji ’ »Times« piše, da vlada nedvomno preživlja težavno obdobje, ko je treba urediti reakcijo po volilni zmagi in nedavni reorganizaciji, zaradi česar še ni imela časa, da bi začela enotno delati. Laburistični »Daily Herald« piše, da bo skušal Eden, preden bo odgovoril na napade na njegovo delo dognaiti, kako močni so pravzaprav nezadovoljneži v njegovi lastni stranki. Liberalni »Manchester Guardin« pa piše, da bi razdor med konservativci omajal zaupanje v stranko in oslabil postojanke sleherne konservativne vlade.
Predsednik vlade Eden je za 11. januar sklical sestanek ožje vlade. V političnih krogih sodijo, da namerava s svojimi . sodelavci proučiti gonjo, ki se je začel aproti njemu, in njene morebitne posledice.
š Canskih demokratov In vlade bodisi na desno bodisi na levo. Pobude za levo usmerjenost in izid francoskih volitev, je dejal, naj bodo vladnim strankam opozorilo, da morajo brez odlašanja utrditi, enotnost in vzajemnost meščanskih vladnih strank.
Bivši predsednik vlade Bella je govoril kot zastopnik desničarske krščansko demokratske
skupine v VetralM. Dejal je, da so francoske volitve opozorile vse meščanske stranke, kako nevarno je za meščansko demokracijo pomanjkanje enotnosti in sloge med meščanskimi političnimi silami.
Predsednik krščanske demokratske stranke Zolll, ki pripada sicer levim klerikalnim skupinam, je rekel v Firencah, da krščanski demokrati ne morejo privoliti na ponudbo socialistov za parlamentarno koalicijo. ker »je jasno, da vključitev levih strank v vladno večino ne bi utrdila demokracije«. V tem smislu je govoril v Bariju tudi sekretar socialno demotoratrfke stranke Matteobti.
V političnih krogih so opazili, da v ofenzivi vladnh, strank proti levičarskemu pritisku sodelujejo zastopniki vseh frakcij — lev:h in desnih, zato so prepričani, da so v.odstva strank, prav tako pa tudi Vatikan, močno pritisnili na vse pripadnike vladne koalicije, da bi ohranile sedanjo sestavo meščanske sredine in preprečila, da bi se obrnila na levo.
Italijanski minister za zunanje zadeve Martino se je danes vrnil v Rim z obiska v Indiji, Pakistanu in C«ylonu. Po prihodu je Izjavil, da Italija lahko prevzame važno vlogo za ohranitev ' miru in spodbudi gospodarske ih kulturne zveze zahodnega sveta z azijskimi državami.
mm
"* S
I
Z ukrepom generalnega guvernerja feldmarSala H ar din ga so bile na Cip-.ru razpuščene vse komunistične organizacije, njihove voditelje pa so zaprli v koncentracijsko taborišče. V protest proti temu ukrepu so družine zaprtih voditeljev priredile v Nikoziji demonstracije, pri katerih mo ženo La otroci nosili transparente z napis:: »Izpustite mojega moža:«, »Izpustite mi očeta!«.
Kriza bagdadskega pakta
Protest ZDA zaradi napadov na konzulat v Jeruzalemu — Protl-britanske demonstracije v Jordaniji
Washington, 9. jan. (AP.) Združene države Amerike so ostro protestirale pri jordanski vladi zaradi »nezadostnih varnostnih ukrepov« ob priliki arabskih demonstracij, ki so bile v soboto v Amanu in jordanskem delu Jeruzalema.
Minister za zunanje zadeve John F os ter Dulles je osebno izročil protest jordanskemu odpravniku poslov v V/as h ing tonu. Ministrstvo za zunanje zadeve ZDA je po razgovoru sporočilo, da je Dulles »izrazil globoko
SLOVENSKI PLES NA KOROŠKEM
TELEGRAMI
Rim, 9 jan. (AFP) V Južni Ita-lij. je zapadel sneg, temperatura pa je padla na 18 stopdnj pod ničlo. V Caserti sta zamrznili dve jezera.
Santiago, 9. jan: (AP) V Čilu so
razmestili 30.000 vojakov po strateških točkah, ker so delavske organizacije za 9. januar napovedale splošno stavko, vlada pa je v odgovor na to odredila strogo pr.pravljenoet.
Nikozija, 9. j-a-n. Sinoči je v neki vojaški kantini v Limasolu eksplodirala bomba. Poslopje je poškodovano, žrtev pa ni bilo. Ponoc so ciprski nacionalisti izobesili na osnovni Sola v Limssolu grško zastavo.
AL2IR. V zadnjih 24 urah so francoske vladne sile v očiščevalnih operacijah ubile pet, ujele pa 13 upornikov.
KONKONG. Agencija nova Kitajska poroča, da so trije pripadniki civilnega letalskega prometa s Formoze včeraj v osebnem letalu Cangkajškovega sina zbežali v LR Kitajsko.
Kabul, 9. jan. (AFP) Afgani-stantska vlada je sporočila, da je pakistanski vojaški ataše, k: je akreditiran v afganistanski prestolnici v Kabulu, nezaželen. Pred kratkim je enako izjavila
tud za afganista-ns-kega konzula
v Keti, ki je nato odpotoval iz
Pakistana.
Nova jordanska vlada
Aman, 9. jan. (AFP) Danes je bila imenovana nova vlada pod predsedstvom Samira el Rifai-ja. Nov: predsednik, ki je prevzel tudi resor notranjih zadev, je bil podpredsednik in minister za zunanje zadeve v vladi Ibrahima Hašema, ki je odstopila prejšnji teden, ko so izbruhnili neredi proti bagdadskemu paktu. Podpredsednik vlade je Ibrahim Hašem, minister za zunanje zadeve pa Husein Fatori el Kalidi.
OTTAlVA. Od požara, ki je nastal zaradi kratkega stika na električni napeljavi na božični jelki, je zgorelo pet malih otrok od 9 mesecev do pet let starosti. Medtem, ko so biu starši odsotni in so otroc spali, je nastal požar in je hiša zgorela do tal.
BUENOS AIRES, 9. jan. (AP). Prejšnji teden je argentinska vlada izgnala spet 139 Peronovih pristašev v Rio Galegos, mesto na skrajnem jugu države. Poročajo, da je skupina bivših Peronovih funkcionarjev v mestu Keslstenzia organizirala »peronistično poveljstvo dejavnega odpora«, čigar namen je strmoglaviti sedanjo vlado. Organizacija je baje imela propagandne radijske oddaje In »Sirila peronistične pamflete«.
Celovec, 9. Jan. (Po telefonu.) Staro in mlado, iz mesta in dežele se je zbralo v soboto na tradicionalnem slovenskem ple6u, ki ga je priredila letos že četrtič Slovenska prosvetna zveza na Koroškem. Člani ljubljanske Opere in baleta sov uvodoma poskrbeli za kratek kulturno umetniški program. Ob klavirski spremljavi Dane- Hubadove sta navdušila -občinstvo tenorist Miro Brajrnk' in basist Ladko Korošec tet baletna para Tatjana Remškarjeva in Stane Poliik ter Lidija Lipovž in Janez Miklič.
Na slovenskem plesu, ki si je utrdil za vidno lepo mesto med družabnimi prireditvami v Celovcu, je bilo navzočih tudi veliko število predstavnikov kulturnega in političnega življenja na Koroškem.
Gospodarstvo v tujini
Povečanje potrošnje vina v Veliki Britaniji. Po podatkih
britanskega združenja vinskih trgovcev so tekom 1954. leta uvozili 11.5 milijona galonov vina — v sezoni 1949-50 le 7.5 milijona galonov. Pod vplivom povečane propagande in pa zaradi tega, ker so pred dvemi leti po britanskih restavracijah in gostilnah pričeli točiti vino po čašah se je letos v prvih osmih mesecih uvoz povečal za nadaljnjih 750.000 galonov.
Po dolgem času se je Sovjetska zveza spet pojavila na svetovnem tržišču lanu. Leta 1930 je Sovjetska zveza prenehala izvažati lan. Izjema so le vojna leta, ko so to vlakno Izvažali v strateške namene.
Dlje kot eno stoletje, vse do 1933. leta, je bila Rusija največji izvoznik lanu ln je zato
njen ponovni nastop na svetovnem tržišču precejšnjega pomena. Ne ve se še, koliko bodo izvozili tekom te sezone, vendar pa nekateri menijo, da količine ne bodo velike.
Nemški uvoz vina. V razdobju od januarja do septembra 1955. leta je Zahodna Nemčija uvozila preko 469.000 hi vina v skupni vrednosti 22 milijonov DM. Skoro celotna omenjena količina, ali točno 457.148 hi, odpade na francoska vina. Poleg tega so uvozili tudi več kot 105.000 hi penečih vin in tudi teh kar 98.736 hi iz Francije. V istem času pa so iz Nemčije tudi izvozili 51.629 hi belih vin v vrednosti 17.3 milijona DM. h»mh« eeeeeeeeeee
Vsak četrtek — »TEDENSKI TBDUN1«
Tako je bil navzoč deželni glavar Ferdinand Wednig, ki
ja prevzel tudi pokroviteljstvo nad to prireditvijo, njegov namestnik Matija Krass-nig, podžupan mesta Celovca Pogačnik, podpredsednik Delavske zbornice Koroške Fe-lix Fuchs. Od jugoslovanskih predstavnikov sta bila navzoča poleg šefa Urada za zveze FLRJ v Celovcu Dušana Bravničarja še Mitja Vošnjak. generalni konzul FLRJ v Trstu in Slobodan Krstič, šef Urada za zveze FLRJ v Gradcu.
Veliki prostori Delavske zbornice v Celovcu so bili premajhni, da bi 'sprejeli vse, ki so se hoteli razvedriti ob poskočnih zvokih akademskega plesnega orkestra iz Ljubljane in Avsenekovega kvinteta, bi si ga Korošci že kar lastijo za svojega. Ker je bilo navzočih tudi veliko število nemškega prebivalstva, lahko rečmo, da je bala ta prireditev hkrati tudi lepa manifestacija slovenskega in nemškega prebivalstva, ki si želi na Koroškem mirnega sožitja in sodelovanja med obema narodoma na vseh področjih njunega življenja in ustvarjanja.	D. Robida
Rov incident pri Gazi
Tel Aviv, 9. jan. (AFP.) Uradni predstavnik izraelske vojske ja sinoči sporočil, da je neka izraelska patrulja v nedeljo popoldne v bližini Gaze ubila dva oborožena Egipčana, ki sta se bila skrivaj splazila na izraelske ozemlje. Uradni zastopnik j* dodal, da je to v zadnjih 24. urah že drugi incident v bližini Gaze. V prvem, ki se je pripetil v soboto popoldne v podobnih okoliščinah, sta' bila ubita dva Egipčana.
GospotSarstv® dežele Nila
Nil je največje prirodno bogastvo Egipta. Egipt nima ko-vin, ki so potrebne za vsestranski industrijski razvoj. Zaradi pretežno agrarnega značaja države je na prvem mestu v industriji tekstilna industrija, ki proizvaja okoli ena tretjino skupne vrednosti industrijske proizvodnje, medtem ko je na drugem mestu prehranbena industrija, ki proizvaja okoli eno šestino celotne proizvodnje. Od leta 1952 do 1954 se je proizvodnja bombažnega prediva povečala za 10.000 ton (na 64.000 ton), proizvodnja bombažnih tkanin pa za okoli 8 milijonov metrov. To je vsekakor lep uspeh gospodarske politike Naserjeve vlade.
Bombažna Industrija Egipta razpolaga z več kot 600.000 vreteni in nad 14.000 statev, od katerih je okoli 3500 avtomatičnih. Usnjarska industrija zaposluje okoli 65.000 delavcev in skoraj v celoti krije domače potrebe. Nekatere izmed novejših tovarn so zr.ane po svojih dobrih izdelkih.
Takoj z* tekstilno ln prehran-beno industrijo Je kemična In-
dustrija in industrija nafte, za tema pa industrija cementa in stekla. Čeprav se te industrije stalno razvijajo, imajo še vedno precej nepomembno mesto v industrijski proizvodnji. V zadnjem času so zgradili naslednje važnejše industrijske objekte: tovarno umetnega gnojila z letno zmogljivostjo 250.000 ton, tovarno za destilacijo alkohola, tri manjše jeklarne, tovarno cementa, tovarno za montiranje avtomobilov, tovarno hladilnikov in prve tri vojaške tovarne za proizvodnjo municije.
Glede na to, da proizvaja okoli 1.2 milijona ton cementa na leto, je Egipt pač med državami. ki nekaj predstavljajo v skupni svetovni proizvodnji.
V številkah iz leta 1953 je bila proizvodnja nekaterih osnovnih industrijskih proizvodov naslednja: jekla 58.000 ton, nafte 2.3 milijona ton in električne energije 1.1 milijarde kilovatnih ur.
Proizvodnja jekla Je neznatna, saj »o ga začeli proizvajati Šele pred šestimi leti. Domača potreba je štirikrat večja. Pro-
izvodnja nafte ni majhna, leta 1938 pa je bila desetkrat manjša. Toda zadnja leta nikakor ne napreduje. Petrolejska polja na obali Rdečega morja in v Suezu so začela usihati. Pred kratkim pa so odkrili nova petrolejska polja in pričakujejo, da se bo sedaj proizvodnja dvignila. V pričakovanju tega so zgradili velike in modeme rafinerije nafte, ki imajo zmogljivost več kot 2 milijona ton.
V zadnjih šestih letih se je proizvodnja električne' energije podvojila. Toda če upoštevamo, da znaša potrošnja komaj 50 kilovatnih ur na prebivalca, potem vidimo, da je kljub dobrim rezultatom potrošnja enaka potrošnji vvečini nerazvitih držav. Zanimivo je, da proizvajajo vso energijo v termičnih elelktrarr nahi. Električno energijo bodo s pomočjo hidrocentral začeli proizvajati šele, ko bodo uresničeni načrti. Poleg velike hidrocen-trale pri Asuanu imajo v načrtu gradnjo še treh hidrocentral.
Potrebno je omeniti proizvodnjo manganovo rado (nad 150.000
vznemirjenost« spričo dogodkov v Amanu, kjer so zažgali ameriško predstavništvo za pomoč tujini. Demonstranti so v soboto raztrgali ameriško zastavo, ko so bili napadli ameriški konzulat v Jeruzalemu.
Ministrstvo je zahtevalo od jordanskega predstavnika, je rečeno v sporočilu ministrstva za zunanje zadeve, da sporoči svoji vladi, naj bi storila vse potrebno za zaščito Američanov ln ameriškega premoženja v Jordanu.
Uradno je' bilo sporočeno, da Je bil. v včerajšnjih demonstracijah ubit en. človek, ranjenih pa več.
Funkcionarji ZDA in Velike Britanije bodo imeli ta teden v Washingtonu razgovore o kritičnem položaju na Srednjem vzhodu. Evelyn Shakesbury, gievni svetovalec v Foreign Officeu za vprašanja Srednjega vzhoda bo siredi tega tedna odpotoval' v Washington na sestanek z zastopniki ameriškega ministrstva za zunanje zadeve. V Londonu domnevajo, da bo vznemirljiv položaj na Srednjem vzhodu glavni predmet razgovorov britanskih in ameriških funkcionarjev.' Računajo, da bo imel Shakesbury razgovore tudi z ameriškim veleposlanikom v Kairu Henryjem Byroadom, ki je bil poklican v Washington na nujno posvetovanje.
V londonskih uradnih krogih so bili danes vznemirjeni spričo protibritanskih demonstracij v Jordanu. V diplomatskih krogih se je zvedelo, da so na sestanku britanskega ministra za zunanje zadeve Selwyna Lloyda z veleposlaniki Velike Britanije na Srednjem vzhodu govorili, da za sedaj ne bodo ukrenili ničesar za priključitev novih arabskih držav k bagdadskemu paktu, ker bi bilo to v sedanjih razmerah nestvarno.
Davi so bile v Nablusu, 80 km severozahodno od Amana, velike demonstracije proti bagdadskemu paktu. Vse zveze z Ama-nom so še vedno pretrgane, tako da ni nikakih vesti , iz jordanske prestolnice. Kakor, je davi poročal jordanski radio, je bilo v glavnem mestu več sa-
Posojilo Mednarodne banke Libanonu. — Komisija za finance pri libanonskem parlamentu je v načelu sprejela posojilo 27 milijonov dolarjev, ki ga je libanonska vlada zaprosila pri Mednarodni banki. Posojilo je namenjeno- • uresničitvi velikih del na novi vodni elektrarni.
botaž. Neredi so bili tudi v J«-rihonu, kjer so palestinski begunci odšli iz taborišča in poru-širi policijsko postajo in šolo, ki jo je bila odprla OZN. V arabskem delu Jeruzalema so vse šole in trgovine zaprte. Po ulicah križarijo enote Arabske legije, ki imajo nalogo streljati na vsakogar, ki se ne bi držal policijske ure.
V dvodnevnih neredih v Jordanu je bilo ubitih 11, ranjenih pa 38 ljudi. Aretiranih je kakih 300 ljudi. Študenti in učenci srednjih šol v Damasku so danes manifestirali solidarnost * demonstranti v Jordanu.
V stari četrti Jeruzalema, kjer so bile v zadnjih dveh dnevih hude demonstracije, se še vedno sliši streljanje. Ulice so pokrite z debelim slojem kamenja. V severnem delu Amana so demonstranti napadli gasilce, ko so hoteli gasiti požar la poslopju ameriške tehnične pomoči.
Dva bataljona Arabske legije stražita poslopje turškega poslaništva v Amanu.
Beška akademija sa mednarodno prava
Poletni tečaj 1956 bo trajal od 16. julija do 11. avgusta.
Predavali bodo tile .profesorjll
Julius STONE, Sydney; E milo GIItAUD. Ženeva; Ch. CHAU-MONI, Nancy; iPiiilčp JESSUP, New York; Rudolf L. BIND-SCHEDLBR, Bern; Taborila FER-REIRA, Lizbona; Clive PAERV, Cambridge; G. SPERDUTI, Rim: G. TENEKIDES, Atene; Noel HENRT, AVelllngton (Nova Zelandija) in F. Van LANGENHOVE, N*w Vork.
Akademija Je središče visokih študijev mednarodnega prava (javnega in privatnega) in sorodnih predmetov, ki imajo namen olajšati resno in nepristransko proučevanje vprašanj, ki zadevaj« mednarodne pravne odnošaje.
Z znanstvenega vidika je Akademija pod skrbstvom Kuratorija 13 'članov, izbranih iz raznih držav. Pouk Je koristen za vse. ki imajo podlago iz mednarodnega prava in želijo nadaljevati svoj« študije bodisi zaradi poklica ali pa zgolj zaradi poglobitve svojega znanja. Pouk bo v angleščini ali francoščini.
Prevodi v oba Jezika bodo z« študente, katerih znanje angleščine ali francoščine n: zadostno, d« bi spremljali predavanja, zagotovljeni.
Akademija podeljuje diplomo tistim študentom, ki imajo posebno kvalifikacijo v soglasju z veljavnimi predpisi in ki z uspehom opravijo izpit pred komisijo) sestavljeno ad hzc. Vrhu tega izdaja Akademija potrdilo o obiskovanju predavanj študentom in potrjuje tudi redno obiskovanj« predavanj in seminarjev.
Formularji za prošnje «o na razpolago v sekretariatu Akademij« (Peace Palače. The Ha.gue). Prl-
nravltcno je vse, da bo študentom bivanje v Haagu čim prijetnejše. Vse podatke daje sekretariat ▼ Mirovni palači v Haagu
ton), kakor tudi proizvodnjo soli, ki jo celo Izvažajo. Nekdaj Je bila tudi važna proizvodnja zlata, bakra m dragega kamenja, ki pa je sedaj neznatna.
Samo od leta IMS do leta 195« *e Je industrijska proizvodnja Egipta (izračunana po konstantnih cenah) povečala za polnih 56 odstotkov. Egiptovski gospodarstveniki zato Imenujejo zadnjih deset let prvo dekado egiptovske industrializacije. Število delavcev v industriji se je dvignilo od 45S.0M v letu 1944 na več kot 799.890 danes. Toda vrednost Industrijske proizvodnje na prebivalca je ie vedno manjša kot v državah s srednje razvito Industrijo. Pomanjkanje domačih surovin, zlasti - pa goriva' (premog uvažajo v celoti, poleg tega pa eno tretjino potrebnih količin nafte in naftnih derivatov), pomanjkanje kvalificirane delovne sile, nizka kupita moč prebivalstva. razvitost notranjega trga — tl In 3e vrsta drugih čii*’teljev učinkujejo. na to, da industrijski razvoj Egipta ne more hitreje napredovati.
Državna uprava skuša s najrazličnejšimi ukrepi, zaščititi domačo industrijo ln' pospešiti njen razvoj. Industrija je " dobila močno vzpodbudo s posebnimi odloki vlade, ki so bili sprejeti leta 1952. na tud) mala 1951, s katerimi so dvignili carine za uvoz industrijskega blaga in zmanjšali carino 7» uvoz potrebnih surov n. To gospodarsko politiko spremljajo, tudi znatne olajšave. v kreditiranju Industrije. Industrijo kreditirajo slasti banke, v katerih Ja država soudeležena.
Najvažnejše industrijske panoge egiptovskega gospodarstva so še v rokah tujih družb. To velja zlasti za izkoriščanje petroleja
(Standard bil, Socony-Vacuum oil Comp. in anglo-egiptovska družba). pa tud; za tekstilno Industrijo in .industrijo tobaka.
Od leta 1945 do 1959 se Je osnovni kapital' Industrijskih družb povečal za. 28 milijonov egiptovskih funtov. V letu .1951 je priteklo v industrijo za več kot 7 milijonov funtov kapitala,-v letu 1952 3 milijone, v letu 1953 pa 2.5 milijona egiptovskih funtov. Čeprav Je težko ugotoviti »nacionalnost« kapitala. k) Je prišel'v industri jsko gospodarstvo; lahko omenimo nekatera splošno znana dejstva. Se leta 1933 je bil na prvem mestu francosk.1 kapital, za njim pa britanski in belgijski. Ze nekaj let kasneje, je bil - na prvem mestu britanski kapital, v zadnjih letih pa zlasti hitro doteka ameriški kapital In težko je reči; ali Je britanski še vedno na prvem mestu.
Pred letom 1920 je bila celotna industrija'v rokah tujcev. Danes prevladuje domači' kapital, če verjamemo nekaterim egiptovskim ekonomistom. 'Ali je to zares domač kapital ali pa je »domač«,, je težko reči. kajti znano je, da se večkrat skriva'za »domačo tvrdko« tuji kapital.
Naserjeva vlada nudi vrsto olajšav, in garancij, da bi privabila tuji'kapital za hitrejši gospodarski razvoj države. Do
leita 1952 je veljal zakcmsld. predpis, da je treba ob ustanavljanju novih družb dati Egipčanom 51 odstotkov vrednosti kapitala. Letos so sprejeli nov predpis, v katerem je ta klavzula zbrisana, kar naj bi še bolj pritegnilo tuji kapital.
Vzporedno s povečevanjem dotoka tujega kapitala, kar vedno lahko postane nevarno za neodvisnost mlade egiptovske republike, pa se vedno bolj krepijo elementi državnega kapitalizma, kajti država sl prizadeva, da bi si pridobila, čimvečje število delnic v osnovnih panogah egiptovskega .gospodarstva. Obstajajo še druge, mere, s katerimi skušajo zmanjšati vpliv tujega kapitala. Zakon določa, da mora v tujih družbah delati določen, odstotek egiptovskih delavcev in.uslužbencev, ki morajo dobivati določen odstotek plač od skupnega fonda .plač itd. To so nekatere posebnosti egiptovske gospodarske politike, ki v korist hitrejšega razvoja države dovoljuje in celo vzpodbuja dotok tujega kapitala, vendar pa istočasno pazi, da bi sa zavarovala pred njegovim' pr^ velikim vplivom.
Janko Hanina :
r « str. / SLovBfsc rosoesvmc 7 ST. T — 28. JANUAfiJA 1898
REŠKO PRISTANIŠČE POSTAJA PREMAJHNO
Lani rekorden letni, ta mesec pa rekorden mesečni promet v reSkem pristanišča
' V zgodovini roškega pristanišča so lani zabeležili rekorden letni iproaner. V ec kot katero koli teto doslej je šlo skozi to pristanišče našega izvoznega in uvoznega blaga, pa tudi tranzitni promet se je izredno povečal.
Promet češkega podjetja »Luka in skladišta« je znašal lani 2,769.964 ton, promet »Petrolejske luke« (nafta in njeni derivati) ter tekalni promet pa sta znesla skupno 750.000 ton in je šlo torej skupno skozi redko pristanišče rekordnih 3 in pol milijone ton tovora.
V preteklih šestih letih je imelo rcško pristanišče takle promet: 1950. leta 2.3S2.677 ton. 1951. leta 2.29S.436 ton, 1952. leta 2.267.S61 ton, 1953. leta 2,378.857 ton, 1954. leta 2,675.935 toa in 1955. leta 3,500.000 ton.
V 'letošnjem letu je za mesec januar najavljenih kar 370.000 ton prometa, kar je v zgodovini re-škega pristanišča rekorden enomesečni promet, če bo tudi v o-staiih meseolh približno tako velik promet, potem bo šlo letos gkozii reško pristanišče na 4 milijone ton tovora.
Ob tem razvoju prometa v re-škem pristanišču je zanimivo vedeti,, da je imelo lani tržaško podjetje »Maga.zini Generali« 2,S7S.OOO ton tovora. Važno ježe pripomniti, da promet v tržaškem pristanišču lani niti n,i bii majhen, temveč docela reden in normalen. Reško pristanišče je imelo tako za celih 600.000 ton večji promet od tržaškega pristanišča.
Vzrok, za tako povečani promet reškega pristanišča je veliko povečanje domačega uvoza in izvoza, prav tako pa tudi tranzit, ki se od preteklega leta dalje hitro razvija. Morda celo prehitro, saj je postal tranzit zdaj že problem re-škega pristanišča, čigar prekla-dalne možnosti so do kraja izkoriščene, tako da postaja tranzit že ovira razvoju našega rednega u-voza rn izvoza. V zadnjih šestih letih se je tranzit skozi r.eško pristanišče razvijali takole: 1950. leta je znašal 1.410 ton, naslednje leto 5.992 ton, 1952. leta 6.219 ton, 1953. leta 36.839 ton, 1954. leta že 100.821 ton, v lanskem letu pa 633.C00 ton. Povečanje
je bilo torej ▼ prvih petih letih kar saAx*xoo, v lenem tecu pa celo šest ttoltrmo v primerja.v: z 1950. letom. Zaradi tako velikih
količin tranzčmega blaga za Avstrijo, Češko itn Madžarsko jere-ško pristanišče dane* tako preobremenjeno, da niso redikii dnevi, ko je v pristanišču zasidranih po 22 prekooceanskih ladij, 10 pa jih se čaka na sidrišču, ker niso mogle v |pristanišče. Takega »ranja ■ na Reki kdaj koii poprej v preteklih desetih letih po osvoboditvi, pa tudi v vsej njeni preteklosti, že ni bilo.
Če ne bomo v najikrajšein času v izgradnjo pristanisčnih naprav vložil; resnih naporov ter dokončali že prič enih del na porušenih ! ukobirain ih in obalah, če ne borno zagotovili potrebne mehanizacije in delovne sile ter rešili vrste drugih problemov v zvezi z dovozom, odvozom, vkrcavanjem ter vsfkladiščenjem blaga, se bo kaj lahko zgodilo, da bomo zapravili zdaj sijajne pogoje, k.i smo jih ustvarili z velikimi napori in žrtvami. S tem bi seveda zapravili tudi vse sijajne možnosti razvoja, ki jih ima reško pristanišče. 2e zdaj se namreč dogaja, da smo prisiljeni nekatere ladje u-smerjati v ostala domača pristanišča ali pa celo v Trst.
Glavno uvozno blago v preteklem letu sta bila premog in pšenica, dočim so v izvozu prevladovali končni izdelki Skozi češko pristanišče gre zdaj že veliko
število prekomorskih tprog, saj je naše glavno pristanišče povezano s stalnimi progami z vsemi kontinenti, razen z Avstralijo. Samo v lanskem letu so uvedli dve novi progi z Daljnim vzhodom dve z Južno Ameriko, dve ekspresni zvezi s severno F. v rop o ter eno posebno zvezo z Egiptom. Tudi takega povečanja števila linijskih zvez Reka do lani še ni doživela.
Hiter dovoz blaga v pristanišče
iAHILBRI J
Simfonični koncert Slovenske filharmonije
Dirigent Samo Hubad; solist Kendall Taylor
Reško pristanišče
ie bil glavni vzrok za tako veliko povečanje prometa v lanskem letu. Morali pa bi storiti vse, da bi bil tudi odvoz po kopnem te pristanišča hitrejši. Samo boljši to-
vrstni promet bo omogočil še več-ii tonski promet skozi reško pristanišče, kar bo velikega pomena za vse naše gospodarstvo.
V. Mandekič
SEJA OKRAJNEGA ODBORA SOCIALISTIČNE ZVEZE V PTUJU
Razprava o potrošniških svetih
Nad priljubljeni znanec Tay-1 or pas je apet razveselil z um etn Uk o dovršeno in pogiob-i Ijeno izvedbo drugega Brahmso-j v ega »Koncerta za klavir in or-j k ester« v B-duru, ki je v nje-j govi Interpretaciji prvega stav-] ka sicer Izgubil ono za Brahmsa j nenavadno vedrino In dobro-‘ dušnost ln postal zaradi izred-- no počasnega tempa težko melanholičen, pridobil pa je na zvočni lepoti in Jasnosti glasbenega tkiva. Simfonično samostojni orkestralni part je Samo Hubad izvrstno izdelal in ga prilagodil solistovi Interpretacij: v tem in v naslednjem široko j zasnovanem »Allegro appassi-j onato«, v katerega je Kendall . Taylor položil vso izrazitost in j ritmično ostrino, katero je iz-■ ravnavala kantilena druge teme, ki so jo tudi godala zelo lepo zapela. Čudovito, a zelo izpo-i stavljeni solo za violončelo v | tretjem stavku je zaigral tov. j Poljanšek mestoma prav lepo, v ! celoti pa je večkrat trpela into-' nančna čistost, kar je pri tremi, ki jo ta solo povzroča pri večini | čelistov, neredka stvar. PoetiC-! nost variacij in lepo-ta akordič-• nih sinkop ter čudovita koda v klavirskem partu so pričarale i vso milino Brahmsove muze. Z j briljantno eleganco zaigrani zad-nji stavek, zaključen z virtuozno kolo, je pianistu In dirigentu prinesel mnogo aplavza.
Janezu Matičiču se pri njegovi »Suiti« za godalni orkester kot malokje pozna posebno v prvem in zadnjem stavku vpliv Škerjančeve šole, ki skuša z malenkostnim motivičnim materialom splesti trdno povezavo dobro grajeno in stopnjevano obliko. Matičič ima predvsem lastnost, da mu stavki, ki so pisani na podlagi invencije, kate-
ri podredi obliko, odlično uspejo, imajo v sebi logično organi-ko in neprisiljeno tekovitost, pri tem pa so izvirni in pričajo o njegovem talentu. Tako sta v tej suiti drugi in tretji stavek »Danse« in »Sarabande«. deloma po tem principu, mnogo boljša od vogelnih, kjer polaga važnost bolj na kontrapunktičnu obdelavo, ki mu ne uspe vedno dobro, a odvrne njegovo pozornost od kvalitete tematičnega materiala.
Dirigent in orkester nista posvetila temu delu toliko truda kolikor ga zahteva, zato je bilo v izvedbi mnogo trdot, intonan-čnih nečistosti in dinamičnih približnosti. kljub temu, da delo ni tehnično preveč zahtevno.
Na elementih, ki jih Igor Stravinski uporablja v svojem baletu in iz njega sestavljeni koncertni suiti »Ognjeni ptič«, to so folklorna melodika, bizarna instrumenta ci j a in živobitna izvirna ritmika, gradi vse svoje skladbe prve periode, ki so mu prinesle nesmrtno slavo. Od
Rimsky-Korsakova preko Skrja-bina vodi ta rusko-impresioni-stična glasba Iz peniode. ko je bila melodika glavni element, v periodo kolorizma, ki je v »Ognjenem ptiču« še podrejen melodiki, postane pa pozneje nadvladujoč, kot je tu v uvodu in v plesu ognjenega ptiča.
Samo Hubad je posebno temu plesu in zadnjemu Allegro fero-ce ter finalu vtisnil vso ele-mentarnost in temperament, trobila so včasih utopila tematiko, kar pa gre tudi na rovaš dvorane. Čudoviti poetični točki suite, »Horovod princes« in »Uspavanko«, je orkester posebno v godalih lepo zaigral, še več kantabilnosti in izraznosti pa bi njun efekt še dvignil.
Po sprejemu publike sodeč, smo pa še tako daleč za moderno glasbo, da ji je celo ta, ki je danes stara že 45 let, pre-moderna, saj bi sicer ta zelo dobra izvedba morala drugače vplivati nanjo.
Dr. Danilo Švara
Na filmskem platnu komo letos
Izžrebani vrvišči na razstavi ptic
V nedeljo zvečer je Društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk zaključilo lepo uspelo razstavo in met mladino in ostale obiskovalce potom žrebanja razdelilo 23 žlahtnih kanarčkov vrvivcev.
Kako veliko zanimanje Je bilo za to razstavo, nam pričajo številni obiskovalci (bilo jih je nad 500, ki so bili navzoči pri žrebanju kanarčkov, vsi v najlepšem upanju, da zadenejo vsaj enega kanarčka. Ko je društveni predse dn k ob 18. uri objavil začetek žrebanja, je zlasti med mladino, ki je je bilo polna veža Poljanske gimnazije, nastala velika nestrpnost.
Navzoči obiskovalci s svojimi razstavnimi katalogi v rokah, ki je veljal kot srečka, so iz svoje srede izvolili tročlansko komisijo ki je nadzorovala žrebanje in scer:	Vadnala ?»!aksa, Kovačič
Marjana in Eurič Antona vsi Iz Ljubljane. Mala pionirka je nato iz vrečice začela vleči številke, ki so se morale ujemati s številkami katalogov in jih izvlekla 23. Prvi Je dobil lepega kanarčka Bkšin Rajko iz Zg. Šiške, ki je zadel s številko 943. Ostali srečni dobitniki so pa zadeli vrvivce potom sledečih številk: 311, 946, 790, 1S4,	306,	114 S, 1012,	339,	717,
195.	172,	183,	283.	302,	99,
44. 110. CSO, 127, 117, 126, in 144.
Društvo prosi vse dobitnice kanarčkov, da jih najpozneje do petka zvečer, to je 13. I. t. ra. dvignejo na Poljanski gimnaziji pri služitelju TONETU, sicer bodo dobitki zapadli in se bodo razdelili med najbolj pridne pionirje.
Društvo za varstvo ln vzgojo ptic pevk, se vsem tistim, ki so kakor koli pripomogli do tako lepo uspele razstave, najlepše zahvaljuje.
rič
V Ptuju je bila pod vodstvom
predsednika Okrajnega odbora SZDL Ignaca Voljča seja Okrajnega odbora Socialistične zveze,
na kateri so člani razpravljali o problemih okoli ustanavljanja potrošniških svetov pri trgovinah v ptujskem okraju. Lojze Frangež je v poročilu o teh problemih ugotovil, da so se ponekod uveljavili . potrošniški sveti pri vsaki trgovski poslovalnici posebej, čeprav v ptujskem okraju to ne bo potrebno. Trgovska podjetja so nasplošno majhna, čeprav imajo nekatera tudi do šest poslovalnic. Tako bi bilo
Vsak šesti prebivalec obiskuje šolo
V Zasavju je posebno pereče pomanjkanje učnih prostorov, pripomočkov in učnega osebja. V 110 šolah v Zasavju se uč: skoraj vsak šesti prebivalec. V 79 osnovnih šolah je skoraj 12.000 učencev, v 13 gimnazijah nad 4700 dijakov, v 6 glasbenih šolah 553 učencev, v 6 vajenskih 316 učencev, v 3 industrijskih rudarskih šolah 268 učencev in v 3 gospodinjskih šolah 67 učenk. Najbolj so šole obremenjene v Radečah, kjer odpade na enega učitelja 47 učencev, najmanj pa v Senovem. Število šoloobveznih otrok se v okraju v splošnem ni povečalo, po posameznih občinah pa se je število le izpremenilo. Največji padec števila šolarjev je v Sevnici. Precej pa se je povečalo število dijakov skoraj na vseh gimnazijah, najbolj pa v Zagorju, Hrastniku in na Senovem.	M. L.
potrebno ustanoviti potrošniški svet v Majšperlcu, Ormožu in v
Kidričevem, medtem ko bi v Ptuju vsako posamezno podjetje ali vsaka samostojna poslovalnica imela svoj potrošniški svet. Za veletrgovska podjetja, ki se ne ukvarjajo s prodajo na drobno, potrošniški svet zaenkrat . verjetno ne bi bil potreben in umesten. Če bi pa tudi pri grosističnih podjetjih ustanovili potrošniški svet, bi ga naj sestavljali zastopniki podjetij in delegati potrošniških svetov maloprodajne mreže.
Organizacija potrošnikih sve-ov v krajih izven Ptuja, kjer obstaja le en obrat ali eno trgovsko podjetje, bo v ptujskem okraju v trenutnem položaju
preprost« in lahko izvedljiva. Ljudski odbor mora sprejeti samo sklep, da se potrošniški svet .ahko vzpostavi in določi način njegove ustanovitve. Teže bo v Ptuju, kjer bo moral občinski ljudski odbor podrobneje razpravljati in določiti, pri katerih podjetjih in kako se bodo formirali potrošniški sveti.
Razprava o poročilu je ugotovila, da je uvedba potrošniških
svetov zelo koristen
ukrep za
izboljšanje preskrbe in za od-straniteit ,dosedanjih napak in nepravilnosti v trgovini. Organizacije Socialistične zveze na ‘srenu bodo temu vprašanju morale posvetiti naj večjo pozornost in organizirati široko razpravo s svojimi člani.
Januarski	filmski spored v	burmanska igralka win Min
ljubljanskih kinematografih nam Than. Gregcrvja Pečka bomo
.	nncohno	nrn v tnVri jripdpli v priptn r.sihrli-
sicer ne obeta kakšnega posebnega Hma, ki bi o njem mogli zapisati, da je »film leta«, vendar pa je v splošnih obrisih soliden in na dostojni ravni, kar bomo lahko takoj razbrali iz programiranega repertoarja, ki ga bomo v kratk h potezah prikazali po tematiki, ki jih filmi obravnavajo Z vojno tematiko se ukvarja samo en film, in sicer angleški barvni f:Tm -režiserja Roberta Parr sha ŠKRLATNA RAVNINA, v kateri igrata glavni vlogi Gre-gory Pečk in mlada, talentirana
filvn SKRPA Pl. A T V' A
Mcgambo
PRZITS POZIMI MA PROTIPOŽARNE APARATURE
V objektih naše Industrije, gospodarskih podjetij, ustanov in javnih zgradb so za primer požara na določenih mestih razne vrste aparatov za gašenje. Ti aparati so izdelani po različnih načelih ‘n so polnjeni z različnimi gasilskimi sredstvi. Tem aparatom posvečajo navadno le malo pozornosti. Večinoma so prepuščeni zobu časa. Delavci, uslužbenci in nameščenci mnogokrat niti ne vedo, čemu služijo te naprave, kaj šele, da hi jih znali uporabljati. V teh aparatih je ogromna vrednost, saj stane povprečno vsak 5.500 din in jih je v Sloveniji na deset tisoče. Za vsak tak aparat so potrebna polnila raznih sistemov, ki stanejo od 598 do 1000 din. Ta polnila so večinoma nepravilno vskladiščena. Zato jih vlaga ali pa hitro menjajoča se temperatura predčasno kvari In so ta-
pisma uredništvu
Koko js s krojaško obrtjo v Ljubljani
Dne 7. decembra 1955 je vaš list objavil članek pod naslovom »Čakanje in laž«. Kot tajnik, odbora za pospeševanje krojaške obrti pri ONPZ oblačilnih strok in kroj. mojster smatram za potrebno, ne morda toliko razpravljati o tam navajanem primeru, kot navesti nekaj problematike o stanju v naši obrti.
Iz statistike je razvidno, da je v krojaški stroki na področju mesta Ljubljane trenutno zaposlenih okrog 1200 oseb vključno družbeni in zasebni sektor z mojstri, pomočniki in učenci vred. Vseh onih oseb pa, ki se ukvarjajo z naročili
za posameznike, je le kakih 800. Vsi ostali, ali ena tretjina vseh pg. izvršujejo naročila za državni sektor ter izdelujejo razno konfekcijo kot n. pr. gumirane in balonske plašče, vetrne jopiče itd. Število krojačev je ob 140.000 prebivalcih našega glavnega mesta torej vsekakor premajhno, zlasti še, če upoštevamo, da morajo naši obrtniki izpolnjevati tudi. mnoga naročila z dežele zlasti iz okoliških industrijskih krajev.
Rad bi naši javnosti svetoval, kako naj obstoječe zmogljivosti naše stroke čimbolje izkorišča. V naši stroki poznamo šest čisto sezonskih mesecev, dva nekako polse-zonska in štiri nesezonske. Skoraj tretjino vsega našega dela predstavlja obračanje in predelovanje oblek. To bi se vsekakor lahko opravilo v ne-sezonskih mesecih, t. j. od 15. januarja do 15. marca in od 1. julija do 1. septembra. Ker ta dela, kakor tudi klasična oblačila, ne potrebujejo novih sezonsloih modnih listov, bi jih prav lahko opravili v naštetih mesecih, s čimer bi močno razbremenili naše obrate v sezonskem času.
Dobro bi tudi bilo, če bi se naše tovarne in konfekcijske delavnice v interesu potrošnikov oprijele tudi izdelave oblek za otroke. Prav ta oblačila pridejo, če jih izdelujejo krojači, predraga. saj je pr; njih zamuda skoraj ista kot za velike oblačilne predmeta.
krojači pa vendarle računamo 30 do 50.. odstotkov' manj kot za oblačila odraslih ter je zato to delo za nas pasivno.
Vse naše -orodje je zastarelo in tudi številčno ne ustre-
za vsem povečanim potrebam. Vsa leta po osvoboditvi namreč ni bilo dovolj možnosti za nabavo novega in modernega orodja. Tudi glede dotoka naraščaja je treba pripomniti, da moška mladina skoraj ne prihaja v našo obrt. Težava je tudi v tem, da moškega strokovnega kadra z dežele ni mogoče dobiti v mesto, saj to preprečuje velika stanovanjska stiska v mestu:
Kar se oblačenja tiče, je Ljubljana že na enaki ravni z ostalimi evropskimi centri (zlasti ž ženskimi plašči in kostumi), cena pa je v Ljubljani za krojaške izdelke znatno nižja od cen v ostalih večjih mestih države. Zaradi pomanjkanja kadrov v naši
stroki je potrebno prekomerno delo. da je mogoče ugoditi potrebam in željam naročnikov po znosni ceni. Pri vsem tem pa čakanje v sezonskem času tudi ni izključeno.
Upam, da sem s tem prispevkom vsaj nekoliko ublaži! izneseni gnev, ki najbrž ni osamljen, ter skušal osvetliti tudi naše težave.
Stefan Šlibar
krat, ko bi J:h bilo treba namestiti v aparate, večinoma že nerabna. Tudi v teh polnilih je mnogo denarnih sredstev, ki so bila investirana na račun požarne varnosti, pa taka svojemu namenu ne morejo služti. Za pravilno izdelavo in uporabo teh »paratov, polnil in nadomestnih delov Je bilo izdanih nekaj predpisov. Ljudje pa so žal v splošnem s tem le malo seznanjeni. Organi, ki nadzorujejo javno pa tad: požarno varnost, sicer ne izdajajo samo odločb in navodil, temveč včasih tudi kaznujejo prestopnike in one, ki malomarno skrbe za to vrsto požarne varnosti. Prizadet! pa navadno reagirajo na to s tem, da kupijo nove aparate in nabavijo nova polnila in zopet ostane vse pri starem. Statistični podatki namreč kažejo, da so ta polnila do na. slednje zime zopet nerabna, ker so nameščena na mestih, kjer pade temperatura pod ničlo. Njihova uporabnost, ko zopet odmrznejo, ni več zanesljiva, večinoma pa ni niti več možna, ker aparati pogosto pokajo. Zato jih je treba čez zime hraniti na toplem, toda vseeno hitro dostopnem in stalnem mestu.
Kontrola teh aparatov, ki jo je izvedla Gasilska zveza LRS, je ugotovila velike pomanjkljivosti. V nekaterih podjetjih so bile te pomanjkljivosti usodne za podjetja, ker so požari povzročili milijonsko škodo. Nastala je zaradi naglega širjenja požara, kar je biia posledica pokvarjenih, praznih, zanemarjenih ali po-manjkljvih aparatov, s katerimi še malega začetnega požara ni bilo mogoče omejiti ali pravočasno pogašti.
Gasilska zveza LRS se Je dolgo trudila, da se je našla možnost načrtnega pregledovanja teh aparatov in vzdrževanja, po potrebi pa tud r demonstriranja zaradi pouka ljudi na mestu samem. V ta namen sta podjetji Gasilski servis v Ljubljani n Mehanična delavnica Okrajne gasilske zveze v Mariboru na Teznem organizirali posebne oddelke za to službo. Ti podjetji se s svojimi stro. kovnjaki javljata' na poz:v interesentom.. da izvTšita pregled ln popravila, večja pa tudi 'v svojih delavnicah proti plačila dejanskih stroškov. S tem se nudi skupnosti dvojna korist. Požarna varnost je zagotovljena, sposobnost požarnih aparatov ln polni, tev pa se na ta način lahko podaljša za več let. V kolikor bi bili pozivi Interesentov številnejši toliko laže, cenuje in bolj ekonomično glede obiskov na terenu b| ti strokovnjaki opravili svojo službo.
Ce bodo lastniki požarnih apa. ratov sodelovali z omenjenima nodjetjlma ne bodo v negotovost’ zaradi neurejenih požarnovarnostnih naprav ln ne bodo imeli neprijetnosti z organi Javne varnosti.
M:ran Splcar, poveljnik Gasilske zveze LRS
Kadar govorimo Johnu Fordu, imamo navado reči: za karkoli prime roka tega velkega ameriškega filmskega režiserja, vse se pod njo spremeni če že ne v umetnino, pa vsaj v odličen film. In prav druga u-gotovitev bi veljala za Fordov najnovejši barvni film Mogam-bo, ki ga gledamo te dni pri nas. Mogambo je ameriški barvni film produkcije Metro Goldwyn-Mayer In v njem nastopajo sama znana, bolj zvezdniško kot umetniško pomembna imena kol Clarc Gable, Ava Gardner in znana filmska igralka Grace Kel-iy.
Mogambo je duhovita, tako z r. Fordh značilna štorija o profesio. nainih lovcih na divje živali sre-di pragozdov Centralne Afrike-Zgodba sama, ki ima dokaj duhovite dialoge, je sicer grajena na tipičnem ljubezenskem triko, tu, samo da gre to pot za dve ženski in moškega, vendar je ta zgodba povedana filmsko in tudi umetniško zelo solidno, mestoma celo nadpovprečno, tako, da lahko samo občudujemo mojstra
NOVE KNJIGE
Ivan Cankar: IZBRANA DELA. Osmi zvezek. Črtice in povesti. Uredil Boris Merhar. Ljubljana, Cankarjeva založba, 1955.
Maksim Gorki:	SPOMINI	NA
SODOBNIKE. Prevedel Josip Vidmar. Ljubljana, Cankarjeva založba, 1955.
Jan de Hartog: MORJA ŠIROKA CESTA. Prevedel Bogo Stopar. Ljubljana, Cankarjeva založba, 1955.
Ignazio Silonc: VINO IN KRUH. Prevedla Mara Vodušek. Ljubljana, Cankarjeva založba, 1555.
Dobrivoj Radosavljevič:	PRE-
GLED GOSPODARSKEGA RAZVOJA JANUAR—MAJ 1955. Ljubljana, Cankarjeva založba, 1955. Politična knjižnica 9.
Ferdo Kozak: POPOTOVAL SEM V DOMOVINO. Ljubljana, Državna založba Slovenije, 1955.
IZBRANA DELA A. P. CEROVA. III. knjiga. Novele. Prevedel Janko Moder. Ljubljana, Državna založba Slovenije, 1955, klasiki.
Vital Manohin: TEMELJI________
RETlCNE meteorologije in KLIMATOLOGIJE. Univerza v Ljubljani. Agronomska in gozdarska fakulteta. Ljubljana. Državna založba Slovenije, 1955.
Grlgor Vitez: VESELE ZANKE. Ljubljana, Mladinska knjiga, 1955.
Ljubica Sokič:	SLIKE IZ KR-
PIC. Ljubljana, Mladinska knjiga, 1955.
Vera Albreht:	VESELA ABE-
CEDA. Ilustrirala In opremila Ci-ta Potokar. Ljubljana, Mladinska kniga. 1955.
MOJI PRIJATELJI. Podobe narisala Marienka Stupica. Ljubljana. Mladinska knjiga.
NASE IGRE. Podobe narisala Rnža Piščanec. Ljubljana, Mladinska knjiga, 1955.
Ivan Cankar: CRTICE. Izbral in uredil Boris Merhar. Ilustriral Maksim Sedej. Ljubljana, Mladinska kni\ga. 1955. Knjižnica Sinjega galeba 29.
Erlch KSstner:	PIKICA IN
TONČEK. Roman za mladino.
Forda, kajti marsikdo bi iz te, v bistvu eksotične in osladne režiserju zgodbe nujno napravil slab fiim.
Da je bil flm pod taktirko velikega režiserja, cijazimo tudi iz dejstva, da tako imenovane filmske zvezde v tem filmu celo igralo in da je iz lepe Ave Gardner Ford od časa do časa ustvaril kos igralke.
Poleg tega pa nam ta f lm nudi še nekaj, kar redkokdaj vidimo na filmskih platnih:	originalno,
nepotvorjeno, pestro in tako čudovito življenje ekvatorialne Afrike in njene džungle, katere "robvalci taiko domorodci kot •livje zveri in druga divjad so v -csnici postavljeni v pravi pej. saž, ki je filmsko odlično prikazan. Zato ob koncu lahko mirno ra.p šemo, da film Mogambo sicer ie dosega ostalih Fordovih umet. lin, vendar pa nas kljub temu v polni meri zadovoljuje.
D. Z.
Za spuščenimi zavesami
Prostitucijo v velemestih in kriminal, hi Je navadno z njo v zvezi, so že mnog: režiserji u-porabili za glavno temo v svojih filmih. Seveda pa ni hil vsak tak film dober. Taka tema lahko namreč prav hitro zapelje reži- % serja, da napravi film, ki bo čim bolj »vlekel« ter šel čimbolje v denar in tako nastane film, ki je banalen in kritičnemu gledalcu prav nič ne pove.
Italijanski film Za spuščen mi zavesami, ki ga zdaj gledamo pri nas, ni ravno najslabši te vrste.
Čeprav je bil režiser Luigi Com-mencin: v filmu velikokrat površen in je ves film malce sentimentalno obarvan, je film vendarle vreden c-gleda. ?Jbči, ki jih preživljajo prostitutke v zaporih, njihovo trdo in ne zavidanja vredno življenje po torinskih in genovskih zakotnih beznicah in cestah, brezobzirno izkoriščanje in izsiljevanje njihovih zvodnikov, vse to nas nekako gane, čeprav zgodba sama ni posebno dobra in je razvlečena, preveč
skonstruirana in olepšana poseb- V soboto 7. januarja je v pro-no v kar preveč mističnem	štorih	Umetniške	zadruge	v	K.ar-
koncu, ki ga v resničnem zivlje- j r* . i* •	:	1	-
nju navadno ni.	O el}j e	ulici ocjpirl svojo *prvo sa-
 ________ Igra obeh glavnih igralcev	mostojno	razstavo	mladi	akadem-
7 Svetovni E*eo,?^fe Kcsf* DraS° in Massima	^ slikar Milan	Rijavec.	Ob	tej
Girottija pa je v precejšnji mer-	v	•	-	,	•
SL.JI TEO- pripomogla k temu, da film ni	Praznosti je	umetnika	pozdravil
padel na navadno povprečje kri-	v imenu	Društva	upodabljajočih
prav tako gledali v enem najboljših ameriških povojnih we-stern f Imov pod naslovom RUMENO NEBO, ki ga je zrežiral znani ameriški režiser Wiiliam Wellman (Ženske prihajajo) še z igralci Ann Baxler in Richard IVidmark n o katerem je izjavil francoski akademik Sadoul, da pomeni film Rumeno nebo oživ-ijenje klasičnega vesterna v novi podobi.
-Med fantastične filme, ki jih bomo gledali v januarju. sodi ameriški barvni film VOJNA ^iED SVETOVI, ki je prejel več Oscar-jev in so ga posneli po znanem Wellsovem romanu Bcj z Marsovci.
Melodramatični žanr zasto-pata dva filma: ameriški barvn: film LJUBIM ?.TELVINA (režija. Donn Weltz, igralci Dcncld 0’Ccror, Debbe Reinolds, Robert Tavicr) in italijanski fi!m OPROSTI ?.II, v katerem nastopata v glavnih vlorrali Raf Valione in Antoanella Lruald .
Gledali pa bomo kar tri kriminalke:	francoski fiim ŽENSKE
SO NEVARNE po romanu Petra Cinija \T režiji Bernarda Borde-rieja z Fdclie Ccnstontin in Na-d o Gray ',v glavnih vlogah. V ;sto zvrst sedi smcr!š?si film DA BI NE VSTALA ZARJA s Charlesom Boyerjem, OJivio de Ha-villand in Pauletfe Goddard. Tretji kriminalu* film tega meseca	amerški barvni film
TRINAJSTA URA v režiji Harol-da Frencha in interpretacijah Petra Lcvfcrda in Dev/n Addams.
Med komične filme normo orištet* p^erfčki film GENERALNI INŠPEKTOR v režij: Henryja Kosterja in Igralskih upodobitvah Oanny K~va in Barbare Betes. Scenarij za ta film je navdih r* n f^cgolj s svojim Revizorjem. iUm sam pa je transportiran v sodobnost n je rol n duhovitih zanle-tov okoli notemiha George, za katerega meni mestni načelnik kn-riimulra.ne občine Brody, da j« revizor.
In končno še dva filma: ameriški barvni fFm STEZE SLONOV v režiji W:Ili?ma Dfeterla *n z igralci Flisabeth Ta:-'Inr ter Dana Andrews. Kot zadnji film na naj še prioišo^o drnci madžarski film	ŽTV7JO, ki obravnava
resničn' dogodek rudarske nesreče leta 19:;!’ ter opeva požrtvovalnost in herojstvo rudarjev in njihovih reševalcev.
Ob koncu tega informacijskega sestavka pa naj še pripomnimo, da bomo kot rcr-rizo gledali r>o-novno prečudovito f Finsko fantazijsko pravIj:co LILI.
D. 2.
Bfissfsva del akademskega sliktnfa Milene Rijavca
mlnalnih filmov.
E. S.
Nežna pesem
Distribucijsko podjetje Lovčen flm se s svojim odkupom ame-
Prevedel Mile Klopčič. LlubMana,	slaba, vendar Je čudno, kako da
Mladinska kulisa. 1955. Knjižnica	se pusti Joan Crawford	aneaži
Slnj.eea paleba 25.	rati za vlogo, kakršne ji	leta ne
SLOVENSKI IZSELJENSKI KO.	dopuščajo več. Zato je	učinek.
umetnikov akad. slikar Zoran Di-dek. Ob otvoritvi razstave na ie člana svojega kluba pozdravi! tudi zastopnik Zveze borcev Klu-
 _________ ba	»Kosmač	—	Klemenc«	in pri-
riškega barvnega	filma Nežna	kazal	umetnikovo	dosedanjo	živ-
pesem ne more ravno pohvaliti, ifenskr. nor
Revijski film, ki ga Je režiral	;	...	,	.	,
Charles Walters in v katerem na-	JVUadj slikar, ki je sedaj prote-
stopa v glavni vlogi že rahlo	sor na gimnaziji v Trbovljah, se
dober nitfTkusen^0111' n1 “ U	ob	v°ine priključil
Cenena zgodba o živčni in mn.	slavnemu Mladinskemu aktivu U-
hasti zvezdi glasbene komedije,	čiteiltskeea doma v Šiški, v kate-
Ki terorizira vso svojo okolico ’n
ki se slednjič zaljubi v slepega
veterana — komponista (Michael Wilding), kateri si	Jo ed ni upa
kritizirati, seveda	le dobronamerno, je polna	»psiholoških«
zapietljajev z obveznim liappv-endom in je dolgočasna, obrabljena ln za naš okus nemogoča.
Seveda ne moremo reč;, da bi bila igra obeh glavnih igralcev
!.FT»aR 1956. Glavni urednik Tone Seliškar., Izdala In založila Slovenska izseljenska matica v Ljub. ljanl.
LJUDSKA UPRAVA. Izdaja Sekretariat za zakonodajo Izvršnega sveta Llndsk« slrnnščine LRS Llnbllana. 1955. St. U.
RED PREDAVANJA n Zimškom I Meblom semeeioi Skolske godi ne 1955-56 Sveučiiište u, Zagrebu Sveučlllšnl vlesnik — C — Pri. log. Zagreb. 1955.
GT,EDAT.T«!kt l.KT Slovenskega narodnega gledalrsča za Tržaško ozemlje. Ivan Cankar: Martin	vršnost,	ki	Je	za	gledalce	skoraj
Kačur. Trst, 1955-56, tt. L	žaljiva.	K.	S,
ki ga napravi na gledalca, zelo beden. Pravzaprav ni v filmu ničesar, kar b: upravičeno pritegnilo gledalčevo pozornost, zato se le-ti zabavajo ob poslušanju sta. rih šiagerjev z ogledovanjem lepih In razkošnih oblek in moder, no urejenih stanovanj itd.
Na koncu pa še nekaj. Distributerjeva neodgovornost . glede koplje tega filma, k: Je zelo slaba (posebno v kinu Vič) in Izrabljena, pa še slab srbski prevod ki je vrhu vsega še nečitljiv, vse to Je velika malomarnost In po-
rem je delal od ustanovitve z vso predanostjo in moral zato že 'era 1941 rudi v italijansko internacijo. Po kapitulaciji Italije se je vključil v vrste narodno — osvobodilne vojske. Njegova zgodnja dela je okupator kar dvakrat u-n.ičil Cprv:č v Učiteljskem doii?2. drugič ob vdoru na osvobo-eno
ozemllje) In tako se je po osvoboditvi moral Rijavec s praznimi rokami vpisati na Akademijo za upodabljajoče umetnostih katero 'e z uspehom končal.
Na Rijavčevi prvi samostojni razstavi prevladujejo akvareli (olja so le tri). Vsekakor so najboljši -del razstave akvareli z dolenjskimi in trboveliškimi pejsažl, ki so naslikani lirično in v mehkih barvah.
O razstavi, za katero ie v Ljub-I'Ani precejšnje’ zanimanje, bomo še poročali.
¥ ŠOLO!
K uspehu šolanja lahko mnogo pripomorete poleg učitelja tudi starši s stalno in skrbno kontrolo nad njihovim učenjem
Kanec je počitniškega veselja In znova bo treba prijeti za knjigo. Dobri sklepi in obljube bedo spremljale šciarje v drugo šoisko polietje. Marsikdo jih l>o vestno izpolnjeval, preneka-teri maii študent pa bo ob belem zimskem veselju pozabil na vse dobre misli, ki so ga obdaja.e oj konca počitnic.
Prav je, da obljubijo otroci sebi in staršem da bodo skušali popraviti slabe in manj dobre ocene ter obdržati najboljše, prav pa je, cla tudi starši ob koncu počitnic prav tako napravijo sklep za boljše sodelovanje z otrokom.
Mnogo je namreč staršev, ki se redno zanimajo v šoli za otrokovo napredovanje, prihajajo na roditeljske sestanke in se pomenkujejo ter posvetujejo z
učiteljem o raznih otrokovih pomanjkljivostih v značaju in znanja. Prav tako pa je mnogo takih, ki vidijo otrokov uspeh ali neuspeh šele v spričevalu, ki jim ga šolar prinese domov
v prvem polletju ali ob koncu
šolskega leta.
»Nimam časa hoditi na roditeljske sestanke! — Če hodim ali ne ,moj je lenoba in tak bo ost2i« je slišati takole besedovanje od marsikatere matere, ki nima v šoli preveč prizadevnega sina ali hčerke. Iz neke nerazumljive sramežljivosti pred učiteljico alj pa pred ostalimi materami se noče približati šoli, v kateri njen otrok črpa svoje znanje, češ kaj bom poslušala to, da je moj slab, saj to že brez učiteija vem.«
Taka mati želi svojemu otroku rm-ede m-.r~	-'-a.	kajti
otrok potrebuje na eni strani pomoč svojih staršev, na drugi strani pa po-moč šole, učitelja, kajti le v skupnem sodelovanju se lahko ugodno razvija.
Poznani mater, preprosto, a zeio skrbno ženo, ki redno, vsak dan pregleda domače vaje, vse zvezke, v katerih so otroci pisali v šoli in vsak dan tudi izpraša oba otroka — deklico in dečka tisto snov, ki sta se jo morala naučiti za naslednji dan. In uspeh? Prav debre in odlične so bile letošnje ocene v njunih spričevalih, h katerim je s svojo skrbnostjo in natančnostjo mnogo pripomogla prav njihova mamica.
Zato pa sklep staršev ob koncu letošnjih počitnic, da bodo svojemu šolarju posvečali več pozornosti in skrbi kot v minuli polovici šolskega leta prav gotovo ne bo odveč. To bo nedvomno pripcmoTlo k zboljšanju uspehov otroka v šoli »učitelju pa olajšalo delo.	V.	K.
Umetna melaminska masa v naših gospodinjstvih
Vedno večja in popolnejša Je izbira mater aiov, ki jih rabimo za dopolnitev gospodinjsko opre-me. V zahodnem svetu skoraj ne najdemo več kuhinje, ki ne bi imela delovne površine rz umetne melamiiiske mase, ki je odporna prot vročini in mrazu, proti kemičnim vplivom kislin in baz ter proti mehanskim pc5kod-bam, ki jih povzroe mo z noži ali drugimi ostrimi predmeti.
Kljub iznajdljivosti naših projektantov pa nam ni uspelo najti nadomestila za to maso med razpoložljivim materialom doma: nerjaveča kovina je še v tistih državah, kjer je imajo dovolj — predraga; poliv inMne plošče »o preobčutljive za vroč no in ne
Tudi obešalniki, iztepač in držalo o-mela so lahko iz umetne mase, ki izvrstno nadomešča les.
voj 1e šel sprva počasi, danes pa
je ta tako hiter in utemeljen, da
ga včasih kar težko dohajamo.
Polno je materialov, ki bi jih
mogla lahka, trdna in odporna melam nski masa uspešneje nadomestiti. Prav zaradi tega pa je važno, da poznamo njene lastnosti. Melaminska masa j« brez duha in okusa ter popolnoma nestrupena in higienska. Odporna je do 300« C temperature in proti vsem mehanskim udarom, tud proti razenju. S stiskanjem jo oblikujemo v najrazličnejše obli. ke in jo lahko poljubno obarvamo. Moremo pa jo dobiti tudi v brezbarvni prosojni obilici. Iz omenjenih lastnosti Je razvidno, kako splošna je njena uporaba in kaj pomeni njena proizvodnja prav za Izdelavo gospodinjskih predmetov. Tako moremo porabit'
POSKUSITE
Telečjemu stegnu porežemo kožice, pretaknemo s slanino, najsolimo ln pečemo na 10 člkg vreče masti in slanini. Med pečenjem jo polivamo z lastnim sokom. Posebej nared1 mo iz 3 dkg masti in 3 dkg moke prežganje, pridenemo 10 dkg sesekljane šunke, 2 na maslu dušeni kisla gobici, zalijemo in pri denemo kisilo smetano ter pust mo prevreli. Pečenko zrežemo na kose in obli jem o z omako.
Gizela p-ečenka
1 V* kg govejega mesa brez kosti, 2 jajed, 10 dkg masti za pečenje.
Meso umij, prereži kožico, ga potolči in nato naprav, po širini mesa globoko zarezo, kamor vložiš v trdo kuhana jajca. Odprtino zašpili, nasoli, položi v razbeljeno mast in hitro speci na obeh straneh. Ko dobi pečenka skorjo krog n krog, jo postavi v pečleo, kjer jo peci še 1V= do 2 ure. Med tem pečenjem polivaj pečenko z njenim lastnim sokom in če se ta posuši, z juho ali z vodo. Pečenko zreži, ko si odstranila spile po leg mišičevja na enakomerne kose, jih polij s sokom in serviraj. Da pečenko laže režeš z jajci vred na lepe kose, si pomagaj z lopatko, ki jo nasloni, kadar režeš, na doti*čTiii kos.
-- r -"'-'v/>'i
'
, t
obdržijo svoje o ke; lcsonltne plošče so prav taJco neodporne ter zahtevajo mnogo nege. Prav zaradi tega pa smo z veseljem spre. jeli vest, da bomo te mase Izdelovali sami. Vse surovine imamo doma; vsi laboratorijski pcslcusi so lepo uspeli. Ni nam treba kupovati nobenih licenc Treba je le nabaviti nekaj strojev, pa bomo mogli izpopolniti lestvico potrebnih materialov, po katerih je vprašanje vsak dan večje. Tovarno za Izdelavo melamina gradijo v Kočevju. Imela bo svojo lastno termoelektrarno in bo v tem pogledu neodvisna od ostalega električnega omrežja.
Ce se ozremo na zgodovinski razvoj gospodinjstva, bomo opazili, da zamenjujemo drage _ma-terjale (cin, baker) s cenejšimi, bolj praktičnimi in lažjimi. Raz-
Mnogo je bilo že pisanega o čistoči in higieni, ki mora vladati v naših mlekarnah, kjer se deli mleko za najmlajše, najstarejše, bolne in zdrave ljudi. Toda nikdar ni bilo pisano o čistoči posod, s katerimi hodijo naše gospodinje po mleko. Prepričana sem, da večina dobrih gospodinj polaga veliko važnost tudi na snago steklen:c, kanglic in loncev za mleko, kakor tudi na splošno na vso posodo, ki služi za pripravo jedil.
Vendar me je nedavno v neki ljubljanski mlekarni neprijetno presenetil pogled na steklenico za mleko, ki je bila vsa siva :n umazana. Tudi prodajalkin pogled je začudeno obvisel na steklenici in prijazno je pripomnila, da je steklenica umazana. Se bolj me je začudil strank n odgovor: »Saj je čista! Ali mislite, da j-o bom vsak dan umivala!!!«
Kaj pravite na to? Mislim, da so taki primeri le žalostne In vse graje vredne izjeme. In ravno ta primer mi je dal pobudo, da napišem nekaj vrstic o čistoči posod za mleko.
Posodo, s katero hodimo po mleko, moramo takoj, ko smo ga izlile iz nje, dobro pomiti s toplo vodo, kateri smo dodale nekoliko sode. V steklenico damo tudi nekaj strgan h koščkov časopisnega papirja aii jajčnih lupin in jo dobro umijemo znotraj in zunaj. Končno jo očistimo pod tekočo vodo do čistega. Kanglice in lonce dobro zbrišemo, steklenice pa postavko v čist lonec, da se voda iz njih odcedi. Za mleko imejmo
melam inske plošče za izpopolnitev kuhinjskega pohištva, zidne
obloge, za izdelavo jedilnega pribora, ki je Ul doslej izdelan la
težkega in krhkega porcelana. Nadomestiti nam more steklene kuhinjske posode za shranjevanje živil. Iz nje moremo izdelovati držaje na nože, pribor za solate ln drage drobne predmete, ki jih ▼ gospodinjstvu npo. rahljamo.
Prav tako uporabni kot za gospodinjstvo pa so melaminski proizvodi ▼ elektrotehniki, pri gradnji, pri Izdelavi mizarskih izdelkov. Prav za to zadnje pa Je treba omeniti melaminsko lepilo, ki Je odporno proti vsaki vlagi in ga cenimo predvsem kot lepilo pri montažni gradnji in izdelavi čolnov,
. ms. arh. Čuček Marjana
O poseda §a ntCefka
vedno isto posodo. Nečista posoda
je tudi pogosto vzrok, da se nam mleko pokvari.
Tudi mlekarice, ki dostavljajo strankam direktno mleko na dom aii ga prodajajo na trgu, morajo pazit; na snago posode. Tako mleko ni pregledano ln pogosto lahko zanesejo s takim mlekom v nečistih posodah najrazličnejše bolezni v zdrave družine. Primerilo se ml je, da sem bila v zadregi za mleko m sem ga kupila na trgu. Imela sem čisto posodo, mleko sem zavrela četrt nre zatem, ko sem ga prinesla s trga, toda glej, čim se je mleko segrelo, se je začelo gnusno gostiti in razvijati oster smrad. Odnesla sem ga takoj na inšpekcijo, toda mleko Je bilo že preveč segreto, da se ni moglo ugotoviti, kaj Je temu krivo, ali bolezen krave ali pa nečista posoda.
Marica
Madeže ed vode v vazah ln posodah, ki Jih rabimo le za vodo, odstranimo, če vlijemo vanje nekoliko kisa la vode.
Januarja leta IMS. Je bila v severni Angliji velika epidemija influence. Bolnice so se polnile s pacienti in grafikoni mortalitete so se dvigali hitreje kot vseh zadnjih trideset let. StatističarJi so poročali, da Je smrtnost v prvem tednu narasla bolj kot Je v kateremkoli tednu leta M1S, Zi katerega vemo, da je v njem Influenca vihtela smrtno koso kot najhujša kuga v zgodovini.
Zdravstvena statistika navaja, da je influenca obiskovala najmanj eno stoletje vse narode zmernega pasu. Število obolenj v posameznih letih pa zelo variira. v nekaterih letih Je bilo le nekaj primerov, v drugih pa so bile ce-e epidemije.
Influenca Je divjala po Evropi v epidemični obliki dvakrat: M5S. In MU. leta. Od tu se Je razširila po vsem svetu; bila je zato pravzaprav pandemična. Leta 1911. je pandemija influence zahtevala M milijonov smrtnih žrtev. V nekaterih krajih je bilo toliko ljudi bolnih, da ni ostalo dovolj zdravih za njihovo negovanje.
Do leta Mil. so mislili, da Je povzročitelj Influence PfeifeTjev bacil, katerega so zato tudi imenovali bacil influence. Bil Je odkrit na prvi pandemiji Influence. To teorijo pa eo pri drugi pandemiji leta 1911. zavrgli, ker pri i nog ih primerih tipičnega Infiu-
nčnega obolenja tega bacila niso vašll. spoznali so, da povzroča ta bacil pri influence le sekundarna vnetja, to se pravi komplikacije influence, kot so vnetje srednjega ušesa, sinusitise, bronhitise in celo menlngitlse.
Pravega povzročitelja Influence pa so odkrili tele deset let pozneje. Najprej so virus influence prenašali iz poskusne živalce na drugo ln spet je preteklo skoro deset let, preden se ga Je posrečilo uspešno gojiti na kurjem embrionu. Virusi namreč ne uspe vajo na mrtvem gojišču ampak jim moramo za rast pripraviti živo tkivo.
Ko je uspelo virus gojiti, so začeli misliti na to, kako hi iz njega naredili cepiva, ki bi ogrožene ljudi zaščitilo pred obolenjem. Tako vakcino so izdelali v začetku druge svetovne vojne. Vojni pogoji, ko je veliko ljudi stlačenih v vojaška taborišča ali zaklonišča, so Idealni za širjenje epidemij a obenem tudi aa ptelz-
NOVA KUHARICA
V Založbi . Kmečke knjige je izšla VII. razširjena ln izpopolnjenih Izdaja »Praktične kuharice« Pavle Zakonjšek. Nova Kuharica je prirejena po jedilnikih, da bi bila tako priročnejše in gospodinjam v kar na j več j' pomoč. Važen doprinos k te izdaji sta razpravi dr. Ivan Matka o hranivoznanstvu, zlas* pa o pripravi hrane za bolnik; Knjiga bo tako v veliko pome. marsikateri gospodinji, ki ima bolnika v hiši.
Prelistajmo knjigo in podrobno poglejmo, kaj nam prinaša. Najprej nas knjiga seznanja z živili ln hranili — ogljikovimi hidrati,' beljakovinami, tolšča-mi, vitamini in mineralnimi solmi ter njihovim pomenom v naši prehrani. Nato sledi 218 jedilnikov za kosila in večerja ter razna navodila za dietalno prehrano.
V tej novi Izdaji »Praktične kuharice« bo vsaka gospodinja našla marsikaj kar bo koristno uporabljala v svojem gospodinjstvu.
kušanje vakcin. Neke zime, ko so pričeli naraščati primeri influence je izgledalo, da se pripravlja epidemija. Vakcinirali so. veliko število ljudi v upanju, da bi preprečili epidemijo. Za kratek čas je izgledalo, da so uspeli, toda kmalu so se začeli javljati primeri obolenja tudi med vakcinlrani-ml ljudmi.
Odkod Je takrat ta virus prišel? Gotovo je bil kak rezervoar infekcije v človeških ali živalskih vircnoscih, ki so ga skrivali v neznani obliki. To pa je dognano ipri svinjski influenci, pogostem obolenju svinj na zahodnoaraeri-ških farmah, ki izbruhne od časa do časa v svinjakih izoliranih farm in se razširi z neverjetno hitrostjo po svinjakih okolice- Natančen študij je dognal, da se prenaša ta virus po parazitskih Pljučnih črvih, ki žive del svojega življenja kot paraziti v pljučih prašičev, dragi del pa v zemelj-
skih črvih. Prašič, ki Je zemljo, se torej lahko inficira z dvema boleznima hkrati, s pljučnim parazitom in z influenco.
Toda pretekla so leta raziskovanj, ne da bi odkrili kak para-ieiizecn med človeško in svinjsko influenco. NašU niso niti enega parazita, bakterijskega ali pravega, ki bi bil v vseh primerih združen z virusocn influence.
Zanknivo je naraščanje ln upadanje virulence virusa influence. Včasih postane bolj virulenten, tako da se ljudje, ki so bili prej bolj odporni, ne morejo več boriti z njim. Ko se zgodi to, razsaja influenca med populacijo kot "isto novo obolenje. Tisti, ki ebole v hujši ali lažji obliki, si pri-lobe lomnost proti bolarai. Ta seveda le za nckai časa, dokler o v	lind' sne: ne pade in
ne dorastejo drugi, ki Se niau imuni.
dr. AM.
Madtrna pit tena čepica
V hladnih in meglenih zimskih dneh tudi mlade bralke rade nosijo prijetno čepico- Z malo volne in malo truda si prav lahko tudi manj izurjene bralke napravijo tako čepico. Sestavljata jo dva dela. Gornji del čepice je pleten v naslednjem vzorcu:
Prva vrsta: podpletj- najprej
drugo pentljo za pletilko desno, nato prvo pentljo desno in se-
. Snemaš v začetku pletilke v vsaki drugi vrsti po eno pentljo toliko časa, da imaš 100 pentelj. Sedaj pleteš brez snemanja še 12 cm. Vse pentlje snameš mehko v eni vrsti.
Za spodnji del čepice, to j* dvojni rob, nasnuj 230 pentelj in pleti v vzorcu dve pentlji
desno, dve pentlji levo 7 cm vi-soko. Nato snamemo v začetku vsake druge vrste po eno pent-
oc»uca
daj šele snemi obe pentlji iz pletilke; to ponavljaj do konca vrste.
Druga vrsta: Ena leva pentlja, od naslednjih dveh pentelj pleti najprej drugo pentljo levo, nato še prvo pentljo levo in sedaj šele obe pentlji spusti iz pletilke. Na konc.u vrste naj bo leva pentlja. Ti dve vrsti ponavljaš.
Če imaš volno, katere 20 pentelj meri 7 cm nasnuj za gornji del čepice 120 pentelj in pleti v zgoraj opisanem vzorcu. Ko imaš 1 cm začneš s snemanjem.
Ijo na obeh straneh, da imaš š« 130 pentelj, katere mehko snameš v eni vrsti. Sedaj zlikamo oba dela. Gornji del čepice se-šijmo na zgornjem robu, kjer smo nehale plesti in še zadnji rob do polovice. Prišiješ spodnji del, ki je pleten v vzorcu dve leve in dve desne na gornji del, tako, da daš sredino spodnjega dela čepice na sredino gornjega dela čepice. Spodnji del upognemo na polovico. Zadaj zavežemo konce spodnjega dela v pentljo.
Martin«
„V vrtcu boš videla..."
Dana Z., Kranj:
Kakor sklepam iz pisma, gre pri Vaši 6-leluj hčerki za rahtične
Kostim, i;	•jsiino t'-di
pod širokim zimskim plaščem
spremembe na lobanjskih kosteh, posebno v zatilju glave. Rahitis je sicer bolezen vsega organizma,
vendar so spremembe najprej in
najbolj vidne ravno na kosteh. Raliit’s ima svoj'vzrok v pomanjkanju vitamina D ter 'pomanjkanju sončnih žarkov in zraka. Ker
v organizmu p Im.-injkuie vitamina D. ki je v zvezi s presnovo kalcija Tn fosfora, zaradi tega kostno tkivo ne zaapni in ostane
mehko.
.Mehke kosti v zatilju, posebno še, če otrok vedno leži na eni strani, so pogosto vzrok, da postane glava na tisti strani nekam ploščata. V takih primer h pravimo po domače, da ima otrok zaležano glavico.
Take rahitične spremembe na glavici spadalo sicer med milejše oblike rchilira in >e navadno dokaj dobro poprav jo. če ne gre ra prav izrazi'o Ploščato, št>i-oglato glavo. Vendarle je škort3, da =e niste obrnili na krajevno npjbiižjo otroško fM.cv.in--1 -»mo takoj, k-kor hitro ste opazili te spremembe.
Ce hočemo prep.*e6'ti nesomer-nost glavice v z-rtjMu alt popraviti morda že obstoječo tevtiet-
pr»r-h# T-r~ - r- t~» r>	f*	p	O	P2
l r'	V' pr1 " "0 --	m	y-j	* v/ š -4-r- — r- j
čp n- gre dirturače. je trcb-» zatilje glave podlagati ■ trdo bla-
zino, k.i ima obliko obroča. Obroč moramo prilagoditi velikosti glave, da se točno prilega. Na ta način otroku onemogočimo, da bi ležal z glavo po strani. Na splošno zdravimo rahitis alj angleško bolezen z obsevanjem s kremen-sko lučjo in s sončenjem. Od zdravil je posebno uspešen vigan-to! in pa kalcifero!, to je vitamin D v kapljicah in ribje olje.
Eno kakor drugo sredstvo pa mo-
ramo dajati samo po zdravirko-
vem prc3p-:«u. ker so tl preparati
lahko tudi škodljivi, če jih daje-
mo v prevelikih množinah.
Razen tega je za zdravljenje rahitisa važna tud.: primerna prehrana. Otroku je potrebna kakovostno in količinsko ustrezajoča prehrana. Izogibat: se je kakršne kolj pretirane kakor tudi enostranske nrehrane z mlekom. Od v<?eh oPtal?h jedi vsebuje največ vital na D svez jnjcol rumenjak. Seveda ga *^ora^n otroku nuditi suro^ee* Pri rabltrSnih otrocih ie pot-«b7io obroke mleka prej kot oh?ča«n^ zamenjati s keksi, jetri, s pasi-
cridjrvm itd.
TTreTvo.rate predpisujemo te te"? d"- p-e za ve!’kO pO-kalcija v kosteh.
Svetuie»~o Vam. da z otrokoni hMžnjo otroško Tam Vam bodo
7'»p*>-<nn	cnp*©tiia OtTOka lil
t>*> rodi* «riodo dodajanja p>repaxa-
tov vitamina D.
Marjanca je izredno živahno petletno dekletce. Kot živo srebro se pretaka po vseh kotih kuhinje in sobe, da jo je v resnici vsa hiša polna. Njena mama pravi, da je najhuje takrat, ko se pripravlja k dežju m da je ne more ugnati.
»Nobena kazen ne pomaga,« pravi njena, precej razdražljiva mamica. Živahen otrok ji preseda, ko ima neprestano na jezičku svoj večni »zakaj «, odveč ji je, ko se igra sredi kuhinje s kopico svojih lutk in posodic, moti jo, kadar želi z njo vred šivati očkove nogavice.
Končno pa je mama male Marjance le iznašla sredstvo,
ki je Marjanco ukrotilo.
•Čakaj, boš šla v vrtec! Tam boš videla, kaj bo! Po-redneže. take, kot si ti, tam tepejo, ne bodo ti dali za kazen jesti, boš že videla!•
Ob teh grožnjah je Marjanca utihnila. Ni pravzaprav vedela, zakaj se mama vedno jezi nanjo. Zamišljeno je obsedela g svojo punčko v naročju in prav tiho razmišljala kaj bo, če bo morala v vrtec
Mama je že davno pozabila, kaj je v razburjenosti dejalo hčerkici, ta pa na »strašni• vrtec ni pozabila.
Nekoč pa je prišel dan. ko je morala mama v službo.
»Kam z otrokom?* je bilo prvo vprašanje v družini, ^
»Kam vendar! Saj je na srečo dober otroški vrtec v bližini. V vrtec jo dajmo,« je odločil očka.
»Saj res Marjanca, v vrtec pojdeš,* je pritegnila še mati
in stopila k otroku.
Ta pa je vztrepetal, divje planil k očetu in bridko zajokal:
»Očka, ne v vrtec, ne!*
Začudil se je oče, začudila mati, češ. kaj je otroku, da ne mara v vrtec.
»Glej, v vrtcu je Metka in Janez, pa Peter in Tonka! Z njimi se boš igrala.«
Toda Marjanca je trmasto vztrajala pri svojem, da ne gre v vrtec. Pa je minilo potrpljenje očeta in mater, presolila sta punčki vsak po eno »grenko« okrog ušes in s tem zapečatila usodo male Marjance. Morala je v vrtec.
S težavo in obotavljajoč je sedla na stolček, ki je stal
daleč od drugih in jokaje pogledovala k vzgojiteljici. Revica je vsak čas pričakovala udarca.
»Tepena boš! Kaznovana boš!* ji je pelo v ušesih. Videla je Marjanca, da je vzgo-
S vrten
jiteljica prijazna z njo, vendar se ni mogla potolažiti. Strah pred vrtcem ji je maii. pregloboko vcepila..
»Kaj. če bo sedaj huda?« je Marjanca strahoma pogledovala vzgojiteljico.
Toda, nič se ni zgodilo. Dan v vrtcu je minil, a iz Marjance ni pregnal strahu.
Mama. je prišla po Marjanco. Tiho in žalostno je stopala ob njej proti domu. Nenadoma pa se ji je sredi ulice iztrgala iz rok in planila v jok: »V vrtec ne grem več, saj si mi rekla, da me bodo tepli. Danes me niso, jutri pa me bodo prav gotovo,« je ihtela deklica.
Tedaj se je materi zasvttalo. -Ona je s svojo nepremišljenostjo povzročila v otroku tak strah pred vrtcem.
Prihodnji dan je bilo znova treba v vrtec. Spet je Marjanca pretakala grenke solze. Toda, njena mama je odkritosrčno priznala vzgojiteljici, da je ona s svojim nespametnim ravnanjem povzročila v otroku tak strah pred vrtcem.
Vzgojiteljica se je nasmehnila Marjanci:	»Zdaj vidiš,
Marjanca, da je pri nas vendarle lepo i'» rnurr •'•'i I« ni bila še nikoli v vrtcu, se je zmotila!«
Se ves v solzah se je otrok nasmehnil in odtlej ni več sbl-zan in v strahu prihajal o otroški vrtec.	V. Ke
IFB01ZV0DHJ1 HRANILNIH SNOTI — 1LG1 - PS^CA PRIHODNOSTI? mm 1 HHTTM ZEMLJE LAHKO PRIDELAMO JpET TON ALG
zgolj navada. Praktično se sleherni človek prilagodi kakršnikoli užitni hrani. Danes se znanstveniki trudijo, da bi algam odvzeli vsakršen okus, nato pa jih »zabelili« z raznimi okusi za razne narode.
Zaenkrat pa ni tako važno vprašanje okusa, pač pa načini proizvodnje alg. Čeprav uspevajo alge povsod in ob vsakem času, je vendar potrebno za ta »povsod« in »ob vsakem času«
ustvariti industrijske pogoje.
Važno je tudi, da pridelek po najcenejši poti doseže potrošnja.
Komur je danes še na razpolago kos mesa, ta ga seveda ne bo zamenjal z algami. Zelo lahko pa je mogoče, da bodo čez sto let tudi največji izbirč-neži segali po izbirčni b::ki alge. Saj pa bo iz alg mogoče proizvajati ne samo osnovne prehrambene artikle temveč tudi čokolado; da. celo sladoled iz alg so že izdelali v poskusnih laboratorijih.
rodovitnost. Alge se množijo s preprosto delitvijo celic, zato ni meja za njihovo razmnoževanje in tudi nobenih posebnih pogojev. Pri algah ne poznamo setve, niti dozorelosti; skozi vse leto imajo bogato žetev. Alge ne vsebujejo zgolj beljakovin, s čimer lahko nadomestijo meso in ribjo prehrano, pač pa tudi vitamine.
Prav zato so napori strokovnjakov z algami najve-čjega pomena za obstoj človeškega rodu na zemlji. Na enem hektaru zemlje lahko pridelamo po pet ton alg za prehrano. Vsakdo je seveda radoveden, kakšen okus imajo alge. Amer ika novinar Bili Davidson, ki je v laboratoriju univerze v Texasu poskusil žlico oljnato-zelene maže. zatrjuje, da ima okus po kuhanem storžu zelja, morda tudi po cvetači. Sicer pa, zatrjujejo strokovnjaki, da je okus
Ukinitev m. razreda na britanskih železnicah
Britanska prometna komisija je izdala poročilo, v katerem pravi, da bodo 3. junija prihodnjega leta ukinili na vseh britanskih potniških vlakih vagone tretjega razreda. V to odredbo bodo spadale tudi kom-pozicijje, ki jih z ladjo prevažajo preko Rckavskega zaliva na evropski kontinent. Ta sprememba pa nikakor ne bo vplivala na zvišanje cen voznim listkom. Cene voznih listkov novega drugega razreda bodo odgovarjale cenam sedanjega tretjega razreda. Cene voznih listkov prvega razreda so na britanskih železnicah za 50 odstotkov dražje od cen voznin listkov tretjega razreda.
f V sladoledu je zmrznil
Topli val, ki je nedavno zajel avstralsko državo Nova Galija, je izzval povečano potrošnjo sladoleda in z njo v skladu nenavadno smrt nekega šoferja.
Douglas Reed je vozil kamion, naložen s petimi tonami sladoleda. Nenadoma je izgubil nadzorstvo nad volanom in re znašel v jarku poleg ceste, zatrpan s tovorom, ki ga je vozil — zavitki sladoleda. Ko so reševalci tri ure kasneje rešili nesrečnega človeka, je bil ta že popolnoma zmrznjen.
Največja podzemeljska votlina
V Kentuckyju v Združenih državah Amerike so odkrili skupino podzemeljskih votlin, za katero mislijo, da je največja na svetu. Doslej raziskani podzemeljski labirint se razprostira v dolžino 52 kilometrov. Nekatere votline so visoke enajst metrov, široke trideset metrov, ležijo pa najmanj sedemdeset metrov globoko pod zemeljsko površino. To podzemlje so začeli raziskovati pred tridesetimi leti. Pri izdelovanju zemljevida tega ogromnega podzemeljskega
sveta je sodelovalo na stotina znanstvenikov.
»V zalivu je bil otok,« je pisal p.1:	stoleni.j	pred	našim	štetjem
k s.r utr a n sik; admiral Hanno, »na-ctciku pa jezero. Sredi jezera je bil -spc-t otok, na katerem so živeli divji ljudje, popolnoma poraščeni z dlako. Mornarji so jih imenovali GoriHei. Samic je bilo mnogo več kot samcev. Divje so se branili, ko''smo jih hoteli ujeti, :n morali smo jih pobiti in odreti.« Zgodovinar Piinij pripoveduje, da so bil! kožuhi lota 146 pred našim štetjem še vedno v nekem karžanskem templju.
"'■•a naslednja stoletja so po
r"" triki« cvlemobilisiov
c .ar je v Rimu dovoljeno t ..i le v primeru na j več j e nevarnosti in kaznujejo uporabo troblje z občutno denarno kaznijo, so se vozači domislil; najbolj norih nadomestitev trobljenja. Avtomobilisti oddajajo od sebe vse mogoče glasove. samo ne glasu avtomobilskega znaka. Nekateri avtomobili so opremljeni z električnimi zvonci, drugi s piščalkami, okarinami in vsemi mogočimi glasbili. Mnogi posnemajo glasove gosi, rac, puranov. Neki lastnik avtomobila »Alfa Romeo« pa s' je omislil avtomatičnega petelina, ki prepeva po rimskih ulicah cb vsaki uri.
Rimski občinski očetje si sedaj belijo glave z novimi določili prometnega reda, da bi z njimi iz večnega mesta pregnali živalske glasove rimskih avtomobilskih humoristov.
katerega srce se je nahajalo na nepravem mestu. Dva zdravnika iz New Delhija sta ga operirala ter mu postavila srce na svoje mesto. Po operaciji se otrok dobro počuti.
Čudna Zelja strojevodje — Strojevodja ekspresa Melbourne-Adelaine je poslal direkciji avstralskih železnic nenavadno prošnjo. Napisal je: »500 km drvi vlak v ravni črti ter ne sreča nobene postaje, nobenega znaka. nobenega križišča, nobenega prehoda. Ali lahko za teh sedem ur vožnje čitam »kriminalne romane«. Direkcija avstralskih železnic se o tem še ni izjasnila.
ZAKAJ JE VOLNA ELASTIČNA? — Znanstveniki kalifornijskega tehničnega inštituta so ugotovili, da se elastičnost pripisuje temu, ker dolga veriga atomov, iz katerih je sestavljena molekula tkiva ni linearna, temveč spiralna.
Umetni otoki na Atlantiku
Skupina Američanov se je odločila, da bo v zalivu Chese-peake zgradila umetni otok iz železa. Imel naj b,i obliko črke U, dolg pa bi bil devet sto metrov. Na vsakem od obeh krakov bi moral biti prostor za pristajanja letal, v notranjosti pa bi bilo pristanišče, kjer bi pristajala vodna letala in parniki Pristanišče bi bilo zaščiteno pred valovi s trideset metrov visokim valobranom tako, da ga ne bi mogel preplaviti noben val. Če bi vodni tokovi zanesli otok nekoliko vstran, bi ga s pomočjo motorjev lahko penov no spravili na prejšnje mesto. Vsa železna konstrukcija bi se na vod-i obračala tako, da bi tudi v največjem vetru letala mimo pristajala in našla v notranjosti otoka varno zavetje.
Na otoku bodo zgradili tudi naj udobno; še hotele, da bi v njih omogočili potnikom potovanje po morju ne, da bi trpeli zaradi morske bolezni. Prvi ■otok te vrste bo kmalu zgrajen. Seveda ne bo dolg devet sto metrov, ampak bo nekoliko manjši. Ce se bo obnesel, mu bodo kmalu sledili še drugi večji.
Ameriške letalske družbe imajo v načrtu gradnjo cele vrste umetnih otočkov v Atlantskem oceanu. Ti otočki naj bi prispevali k varnosti ameriške c elitne, hkrati pa bi se jih posluževala tudi civilna plcvba in letalstvo. Otcčki bedo pritrjena na dno. Ogromne ploščadi bodo stale na cementnih drogovih, debelih okrog dva metra. Na teh otokih se bodo posluževali vseh izsledkov moderne znanosti in tehnike. Poleg najmodernejših radarskih in radij -
Pes - »miss«
Najedinstvenejši natečaj za »miss« So organizirali v Rimu, kjer bo strokovna žirija izbrala »najbolj smešnega« psa Rima! V ta natečaj se je vmešala tudi kinematografija. V organizaciji natečaja sodeluje namreč tudi Walt Disney. Ta daje sto iisoč lir nagrade za največjega ba-starda Rima. Znano je, da doslej bastardi (mešanci) niso nikoli sodelovali na natečajih.
Norveška bo kmalu dobila atomski
reaktor
vajal 10 do 12 ton vodne pare, katere temperatura bo dosegala 230 stopinj C. Pozneje se bo jakost norveškega atomskega reaktorja povečala na 20 megavatov. Reaktor bo dobil 14 do 15 ton urana in skoraj prav toliko težke vode. Cena te velike količine goriva, ki je pravzaprav neizrabljivo, obsega večji de! predračunske cene reaktorja to je 900.000 funtov šteriingov. medtem ko skupna cena za a-tomskl reaktor znese milijon dve sto petdeset tisoč funtov iterlingov.
Norveška bo kmalu dobila atomski reaktor za industrijske namene. Reaktor bo veljal
1,250.000	funtov, a postavili ga bodo v neki granitni steni, kjer pripravljajo prostor. Atomska peč, ki jo bodo uporabili za poskuse z atomsko energijo in izsledke aplicirali na ladijske motorje in atomske centrale za proizvodnjo električne energije, bo delovala na pogon z uranom.
Sporočili so, da bo imel norveški reaktor začetno jakost 10 megavatov ln bo lahko prols-
j Badijski sprejemniki >	v	čepicah
Policijska direkcija v New Yorku bo svoje uslužbence opremila z radijskimi sprejemr niki, ki fcc-do skriti pod njihovimi čepicami. S pomočjo teh naprav na svoj i glavi bodo policaji lahko neprekinjeno sprejemali navodila iz centralnega kocnioarijata v razdalji tridese-fUk kilometrov.
Gospa Suharmi Sentanu, hči indo nez,iškega veleposlanika v Londonu, ni očarala svojih znancev samo z osebno prikupnostjo ta lepoto, ampak tudi a svojo plesno umetnostjo. Na sliki: Suharmi Sentanu im]a indonezijske pl« m u temo »Ples ln glasbo M AMjOa.
MESTNO LUTKOVNO OLGDAUSCE MARIONETE ’ ■	'
Levstikov	/	;
ijefek; C10J:1. Janiiarta;'.-' Zaradi, bo^
■ lemi- »• ansamblu., Baijjovedans 1 predstavil'»Zlata riMca«; odipade
MESTNo GLEDALIŠČE ceue
ToreS; ite-jan. ob JO; Ranita Ma-. ririkdvič: - Glorija.1 Izven abonmaja. '	•	• V 7 '	'	•
Sreda. rti. janJ ob 19.20: Banko. Marinkovič: Glorij'?. Gostovanje v,.Vojniku.	■- ;; tj j
F>ettek.-Mt'jan. ob'15i ;Hi»nlco lia-riiikovič: Glorija.; TTJ. srednje-: šbriftT ebonma.' -	'J.;	-
Nedelja ;'15;. jan. rfcbr 14: George Axel rod: Sedem fet skomin. Gostovanje ;v Topolšici.
TURIST BEKO
TURIST BIRO bo priredil februarja, izlet v MOMČEEN '(karneval). in. -maržav na .DUNAJ (ve-lesčjemj. • Zahtevajte- informacije; Prijavite se čimfareje v '.TURIST BIROJU,.. Ljubljana. Miklošičeva 17; telefon 30-645	■	-
ZA OČETOM
PIŠE: JANEZ TRNOVC
RISEi MIKI MUSTER
Prav jaz - dobro vem. Kje nas čevelj žuli, dragi poslušalci:
UNION:	angleški	barvni	film:
»Škrlatna ravnina«. Tednik: F. N. št. 1. Predstave ob 16., 18.1* in .20.30. V gl. vlogi: Gregory Pečk-in Wiri Min Thdn. ROMUNA: atnerišit, oarvni tlim: .' »Ujetnik dvorca Zende«. Tednik: F- N -št. 1 Predstave ob li. 17, 19 m 21. V. glavni, vlogi: Stewart Granger
SLOGA - ameriški . barvni film: •Beg iz trdnjave. Tednik Predstav . . » 1 . Tl- -U ■-	., Ob II. 1 R
in 21. ital. film »Oprosti mi«. V glavn. vlogi:	Raf	Vallone in
Antonela Lusrdi.
VlG: ameriški oarvni film: »Nežna 'pešetn« Predstave ob 16, 1* ' fn 207" " ~	' '	'
■ Prodaja vstopnie -v vseh Štirih -K-ine*n.atograf:h od 9.30—11 ter od 14 dalje, za -oiatmeio pa od • dalje.
SOCA: amer barvm film: »Nežna pesem« Predstave ob 16	18 in
2D. Can.ee- zadnjikrat. Prodaja vstopnic samo od 14. dalje. SISKA. ltajijatiSki .fiien »Za spuščenimi zavesami« V gl. vlogi: ElTeo“nora'*Ttos’s-' Drago in Massi-rfrb-CIirattl Predstave ob- 16	18
in 20 Prodala vstoon o od 14 dalje. Na sporedu samo še danes in jutri.
TRIGLAV italijanski film:	»Za
špi35t"e'iiKn: žSveštfn:« "Predstave '«b"lff.-18-1-n 28 V: glavni vlogi:
— s;,..-,......a	.r:;-.,t-.i .i; Massi-
mo G rotit Prodale vstoonie od 15. dalje. Danes zadnjikrat. Jutri slovenski filcn »Trenutki odločitve«.
LITOSTROJ«!:	amer. film »Ztg
preteklosti«. Predstava ob 20.
• Prodaja, vstopnic uro pred pri-
RAZPIS
Tehniška fakulteta Univerze v (Ljubljani razpisuje na Dekanatu mesto računovodje.
Pcgoj je dovršena srednja Sola,
prek.-7 zaželiena.	7
.Prošnje. .s .prilogami, .iz. kaierih. bo razvidna izdibrazba. dosedanja praksa in potek življenja, vlagaj-., te v to dneh'pd Objav;' razpisa na' Dekanatu' • Tehniške	fakuttete,
Ciubljana, Ulica Toneta Tomšiča
13.	-R
277. Iz prihrankov za prodani kavčuk Je kupil oče Stanko sebi in sinovoma nove obleke. To je bilo že tudi nujno potrebno. Iz pragozda so se vrnili močno raztrgani in zanemarjeni. Spodobno oblečeni so se napotili na letališče, zakaj sklenili so se z najhitrejšim prevoznim sredstvom vrniti v Peru, da še enkrat in zadnjič obiščejo greb pokojne žene in matere.
Prirodoslovno diultvo vabi ha polju Srttf-zn ?.*nst veho '^predavanj e dr,-Alenke Dekleva: Kaj nam pokaže elektronski m i k rosi: T-c, Pi.e-davamje spremljano z diajpozitijfi bo danes ob 20. uri v Prirodoslovni predavaln ci Univerze, vhod z Gosposke trtice.—     —- — -P
Planinsko društvo Ljubljana-matica bo priredilo 1*. januarja
skupinski izlet na Sv. Goro pr; Litiji. Prijave do petka.
V toaletnih in drugih zatohlih
prostorih preprečujejo.
PTJTNIK SLOVENIJA bo organiziral 25. februarja štiridnevni izlet v jMunchen. Progr-mi so na razpolago v vseh poslovalnicah PUTNIK SLOVENIJA., ki sprejemajo tudi .prijave do vkU tlčfio fi. II.. 1956.
2E ‘ »MATE PROGRAM LETOŠNJIH' IZLETOV “IN POTOVANJ,'
KI JIH PRIREDI NAJVECJE SLOVENSKO TURISTIČNO PODJETJE »PUTNIK SLOVENIJA«-.’
Zahtevajte-ga v nejbližji poslovalnici »PUTNIK SLOVENIJA«! PUTNIK SLOVENIJA Vas vaDl,
da se udeležite avtobusnih izletov
v mesecu marcu na DUNAJ v času mednarodnega velesejma, avtobusnega izleta preko TRSTA ■n BENETK v VERONO v času mednarodnega veleseima in v mesecu aprilu, avtobusnega izleta v Milano., ob spomladanskem velesejmu. Nadvse Vas bo zadovoljil
pro?r m oet^nevnega zhta vSPO-
ZNA.TTE ITALIJO IN RIM« v tne-
secu a.prllu. Točneiše programe
zahtevajte brezplačno v naj bližji
po sl ova Iti i ci »PUTNTK SLOVENIJA«.
EtsipSiie In poneverbo v Ifiitosirerskem podjetju
»gedrušnika
Ne dovoLite, da Vas bolezni žolča, želodca, jeter, ledvic onesposabljajo za delo in uničujejo Vaše življenjske sile. Te bolezni se lahko u;ygšno obranite ozireraa ozdrav te z rednim pitjem rogaškega DONAT vrelca. Zahtevajte DON AT v trgovinah, ki ga lahko nabavijo v veletrgovinah »Prehrana«, »Mercator« in »Ekonom« v Ljubljani.
KAMNIK: brazilski film: *S:nha
Mccca«.
BLED: jugoslovanski film: »Deklica in hrast«, ob 20.
BRF.2ICS: smer. film: »Preganjan do sm.rti«.
NOVO MESTO — KRKA: italijanski film: »Na robu oropada«.
KF.ANJ — STORZtC: madžarski barvasti film:	»Kvišku glavo«,
ob 16.. 13. in 20.
■F 7UUE -RA Ul O«: ind barvni film »Mar.rala h“■ i Tndiip« Prcd-
JF.FF.NTCF. — PL A1 »Kalifov zaiN-a«, Danes zadnjič!
vmes reklame. 20.09 Tedenski no-tranje-polit-.čni pregled: 20.10 Pozdrav iz Slovenije (spored domačih nesna; m napevov)- 29.30 Radijska igra — Junji Kinoshita: Somrak Žerjava:	21.30 Cesar
Franck: Senata la violino »n klavir v A-duru (Ste*n - Zakini: 22.15—23.0-3 Zaplešimo (plesna glasba); 22.35—23.00 UKV program: Nočni koncert; 23 00—24.00 odda-a za tujino — na valu 327.1 m (prenos iz Zagreba)
DRAMA LJUBLJANA
Tore!;. ;a jan ka.prto Sreda. 11. jan ob 20. Shakespeare: Henrik TV. Abonma C. (Fal-
staff Pavle Kovič.)
Četrtek. 12 jan ob 20:	Shake-
speare; Henrik IV Abonma K. Petek. 13. lan : Zaprto Sobota. 14 jan. ob 15.30. Golta. .Jurček. Zaključena predstava za VI. in VII gimnazijo Ljubljana. Ob 20: Shakespeare- Henrik IV Abonma A Nedelja. 15. jan., ob 15:	Golia:
Jurček, izven in za podeželje. —
ob 20: Shakespeare: Henriik IV-
Izven in za podeželje.
OPERA
Torek, 10. jan., ob 10.30:	Wolf-
Ferrari: Štirje grobijani Abon-
ma red G.
Sreda, ll. jan., ob 10.30: Musorg-ski: Hovanščina. Abonma red E. Četrtek, 12. jan., ob 19.30: Masse-net: Manon. Abonma red F. Petek, 13. jan., ob 19.30: Mozart: Figarova svat-ba. Abonma red D.-Sobota. 14. jan., ob 19.30: Lind-
paintner: Danina. Balet. Preoiie.
. ra. Izven.	’	‘	,
Nedelja, 15. jan.; ob 19.30: Verd::
' Rigoletto. Gostujeta sopranistka . Z na Krelja, članica Maked. Nar. teatra -Skoplje' in tenorist Oskar Zornik. Izven In za podeželja. '	.	7
‘. Abonente redov F, E In '.G opozarjamo na snremenjen.1 vrstni red že objavljenih' predstav za tekoči teden. Za -abonente reda G bo-drevi predstava »Sbvje grobijani«, red E dobi v sredo »Hovan-SČiino« in red F »Manon«. V četrtek.
IZID
natečaja za osnutek plakata »L Strokovne .razstave tekstila z mednarodno udeležbo« v Ljubljani.
L. nagrada, geslo-»F 1738«. projektant Peter Kerševan;
•-li. na'g.rada.'' geslo ''»i.«/ projektant Milan Mihelič In Savin' Sever.	-•	i	T* ~ M-
. HT. n.3grr.da. geslo »Vida 2«, projekt ant D-ariš Vlrgtlio:
1. odkup. gesVpT»s — 1«, pro-
jektant Sedej .Janez;
2. odkup, geslo »Vijolica«, projekt a.Dt Mar ja Vovk;
3. odkup, geslo »13- B«. projektant Milan Mihelič.-.
Ker nemerava Gospodarsko razstavišče v Ljubljani v kratkem prirediti razstavo vseh v letošnjem letu razpisanih plakatov, prosimo avtorje nenagrajenih in neodkunl.ienih osnutkov da ste dol konca predvidene razstave
pustijo v ta nsrnen Gospodar-
.^1ce>na2 razstavišču. Ce t-e^-a ne
želijo, pa so jim na razpolago v
Propagandnem oddelku Gonoo-
razstavišča v Djuhljarii.
Titova 50.
TRGOVSKEGA FOSLGVODJO — (-kinjo) sprejme Kmetijska zadruga GOlliUiJiO, OATfij CSajOu Fiača po’ tarifnetii pravilru-icu-Nastop v ie-bruarju po dogovo-
Ponudbe z navedbo dosecia-
njega službovanja na Kmetij-ko
zadrugo GomiisKO do 25- janu— ar j a 1S55.	454-1
SFLOSNO KMETIJSKO gospodarstvo Nova Gorica - Ajševica, sprejme takoj računovodjo s potrebno izobrazbo in najmanj štiriletno prakso. Družinsko ali samsko stanovanje preskrbljte no. Plača PO dogovoru. Javite se osebno na naslov.	452-1
vbC kovinostrugarjev dobi službo takoj v tovarni »Indos«,
Llubljana-Mo-ste Ob železnici.
129-1
VAJENCE elektro- ln ključavničarske stroke sprejme v uk — »Elektrod viga-lo« — Ljubjana, tVolfova 6.	453-3
OMARO, veliko pisarniško, s steklenimi vrati, prodam. Poljanska 10. dvorišče	450-4
RADIO »Philips«, moderen, pro-<iarri. Dolinar. Soteslca šte-v. 10,
I. nadstropje.	441A
RADIO »Mende«, petoevni. ugodno prodam. — Senica. Veselova
(Nunska) ulica 4-v.	433-4
POZOR državni in zadružni sektor! Prodamo generalno popravljen, z novimi gumami, štirise-dežni osebni avtorncDiJ znamke Adler junior. Razen tega prodamo Še prikolico nemškega izvora. z 80°/« vrednosti gum. originalnega izvora, dimenzije 600 krat 18 Za obe vozil: ugodna cena. — Zveza čebelarskih društev za Slovenijo v Ljubljani, Miklošičeva 28.	227-1
DVOSOBNO hiš ruško stanovanje zamenjamo za nehišniško v centru ali.v bližin: centra Zupančičeva 12 klet.	445-9
TRISOBNO STANOVANJE v Novi Goric1 zamenjam za enako v Ljubljani. Naslov v o-giasnem oddelku.	443-9
PSICA — nemški ovčar »Dora«, črna. dolga dlaka, race rjave, izgubljena 18. decembra 1955 Javite za nagrado; Glavan Kersnikova 7-H. Ljubljana. 439-10 POSOJILO 200.000 din na desetkratno vrednost iščem. — Dam obresti in nagrado. Ponudbe na podružnico SP »Kranj« pod »Takoj«.	427-11
TRGOVSKI POSLOVODJA išče primemo zaposlitev. Ponudbe . pod »Takoj — trgovina« v ogl.
oddelek.	448-1
KREPKEGA UPOKOJENCA iščemo za priložnostna dela. Planinsko društvo Ljubljana matica — Miklošičeva 17.	469-1
SPREJMEM .takoj samostojno gospodinjo srednj ih let k družini z dvema otrokoma."' Naslbv v oglasnem oddelku.	460-1
KNJIGOVODJO. - samostojnega, ■ takojšnjim ,».nastopom,_ -sprejme-. rpo. Naslov v ogl. odd. 456-1 "PRODAM za 20.000 din radijski ' gramofon s.60 ploščami za ples. - r Totiudije pod »V dobrem stanju«
v , ogl,, oddelek SP.	-4
MOŠKO OBLEKO, sivomodro. za srednjo postavo, ^prodam- Naslov v ogl oddelku. ,	466-4
OREHOVO SPALNiCO "iz trdega lesa" prodam Cena po dogovoru. -Korošec Janez- mizar - Krašnja Št.g>y 45.	jrJ	...•-•...ritf	^	461	4
JČ>VAi ..RARA SMUCl poceni.-prodam. — Celovški Sloki 12 — ;-T/3V	463-4
RADIO' ‘Z UKV nov. Gumdig. Te-. - lefuoken al; sličen kupim takoj.. Ponudbe pod »Radio-UKV« v oglasni oddelek... .. .	442-5
SODE ležake dam , v, najem alf prodam Tomačevo 12'	465-6
tl OKEN 160X130'ctti -fn nekaj vrat, • vse novo. Se-brez okovja; Iz la ^..mecesnoveg9,.Jesa -ter staro- 506--.Jgt^tfbtnico. prodgm.. Ppdgoršek, Ljubljana. Skrabčeva 8.	467-4
tmH3EZ2HH
KOLEDAR
Torek, 10. januarja: Dobroslav.
Na današnji dan leta 1332 se Je rodil ruski pripovednik in dramatik Aleksej Nikolajevič Tolstoj. Bil Je emigrant, a se je vrnil v domovino. Aleksej Tolstoj }e začel pisati že pred revolucijo. V svojih povojnih delih je najoo-gosteje upodabljal vojno ;jn 'revo-: lucijska leta. Med njegova najboljša dela sodijo romani »Peter Veliki«. »Cmo zlato«. »Trnova pot« in »Kruh«.
OBJAVA
Na podi agi 7. odstavka obl ave državnega sekretariata za gospodarstvo LRS o omejitvi .električne energije odrei= gostm-darski svet občin=keaa ljudskega odbora Ljubli&na-Center naslednje:
1 Za vse trgovine, razen prodajaln svežega mesa kruha, mleka, mlečnih restavracij in trafik, ki obratujejo kot doslej, se uvedp delovni čas od 8 do 12. In od 13.33 do 17. ure.
2. Lekarre ob"-afujejo kakor doslej brez omejitev.
3. Za obrate usluinostnega značaja je smatrati mesarije pekarne. mlekarne, brivce in frizerje
dimnikarje, čr s rilce 'ln avtoore-
voznike, zn hat-re ni omejitev električne enereije.
4. Obrtne delatmice. ' ki opravil a jo dežurno službo no razporedu. i.n po-riovalnice »Petrola« obra tujeio kakor doslej brez omejitev električne energije.
Ta odlok stopi V veljavo takoj po obiavi.
Ljubljana dne 9. januarja 1956 Gospodarski svet ObLO Ljubljana-Center
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA —
Gledališka pasaža Sreda, 11. jan., ob 20: Stepančič-Gregorc. Lectovo srce, opereta. " Gostovanje Svobode Kranj.
'Četrtek, 12. jan., ob 20: Stepančič-
Gregonc. I-ectovo srce. opereta.
Gostovanje Svobode Kranj.
Sobota, 14. jan., ob 20: Matej Bor: Vesolje v akvariju, izven.
Šentjakobsko gledališče
LJUBLJANA — Mestni dom
Sreda; 11. jan. ob 29: G. Senečič: »Logaritmi in ljubezen«, veseloigra. Izven.
CetrCek, 12. jan. ob 20: L. Fodor:
»Uspavanka«, veseloigra. Red B
(vstopnice so tudi v prodaji). Sobota. 14. jan. ob 20: L. Fc-dor: •Uspavanka« veseloigra Tzven-Ker tudi pri zadnji uprizoritvi mnogo obiskovalcev ni dobilo več vstopnic,, jih kupite že v pred-prodaji od torka dalje v Mestnem domu Abonente reda B. opeza-rjamo, da imajo v četrtek,
12.	jan., ob 20. predstavo »Uspavanko«. Rezerviranje tel. št. 32860.
Danes se spominjamo smrti ameriškega realističnega pisatelj a Sinclaira Lewisa. Umrl je 10. januarja 1991. V svojih romanih
»Glavna cesta«, »Babblt« in »Elmer
Gantry« slika z nenavadno ostrino in sarkazmom malomeščansko
družbo ter razkrinkava njeno zlaganost. Posebno znsmemt je njegov roman »Arrovsmith«, ki je izšel tudi v slovenskem prevodu. Z nazorno kritiko ameriške družbe je Lewls vplival na ves svet.
SPORED ZA TOREK
Poročila: 5.05, 6.00, 7.00,	13.90.
15.00, 17100, 19.09 in 22.00.
5.00—6.20 Dobro Jutro, dragi poslušalci: (pester glasbeni spored). 6.20 Naš predlog za Vaš Jedilnik: 6.25 Reklame: 6.35 Priljubljene popevke pojo Mario Lanza. . Mario Tuala in Doris Day; ,7.10 s harmoniko v dobro voljo — sodelujeta kvartet Jožeta ‘Kampiča in acisambel Johnyja Mayerja: 11:00 Radijskr koledar-: 11:05 Gospodinjski .nasveti: -11.15- Mali- dopoidan-ski koncert; 11.45 Cicibanom — dober dan! (Pesmice D. Zajca)-
12.00	Priredbe-, slovenskih narodnih pesmi izvaja -zbor Slovenske Filharmonije,., p,.. v .^Rada .iSimo^, nittija. ,in Jožeta Hanca: , ^12.36, Kmečka univerza. _ J Vardjan: Pometi vrtnarstva’; vfjudskt prehrani; 12.40 "Skladbe slovenskih skladateljev izvaja pianist Marijan-Lipovšek: 13.15 -Zabavna glasba. vmes reklame: 13.30 solisti in orkestri lahke m zabavne glasbe: 14 20 Pionirski" kotiček:' 14:35' Želeli ste - poslušafjte! »15.15 Igra trio. Oprko Skobam e; A5:06 -Utrin-ki lz literatDre—. Ferdo-Godina: Popolna, sreča; 15.45,Lepe melodije; 16.00 Tečaj,, esperantskega Jezika - 13 lekcija: 16 10 v svetu opečnih melodij17.20 Zabavna m plesna glasba, vmes' reklame" 18.60 Zunanje-polltični, feljton Novi francoski, parlament; 18.15 J Brahms- Ljubežens-kV pešmi: 16*30 SpdrtnI ' tednik:	1	S.0O	Radifšk-
' dnevniki' 19.30 'Zkbavna glasba.
V 89. letu starosti je mirno zaspal moj mož, oče, dedek
brat
R0BS1T LfiUFER
V NEKAJ DNEH
BO izSla prepotrebna brošura
HIŠNI SVETI
IN DBU2BEN0 UPRAVLJANJE STANOVANJSKIH DS
PRI ZAL02BI »SLOVENSKI POROČEVALEC«
LJUBLJANA, TOMŠIČEVA 5, pp. 29
fin. preglednik v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo danes 10. januarja 1956, 15.30 iz Jožefove mrliške veže na pokopališče 2ale. . Zakl joči: žena Fani, sin Robert z družino/hčeri Billa in Viktorija ter brat Jožef in- ostalo sorodstvo. Ljubljana, Dunaj, 8. januarja 1956..
Umrla Je moja draga žena, mama in stara mama
FRANČIŠKA ALES
roj. Stefančič
Pogreb bo .11. t. m. ob 9. uri dopoldne na Dolskem.
Žalujoči:	mož Ivan,
hčerka Slavka, zet France ter vnučka France in Janez. Ljubljana, Dolsko,
9.	jan. 1956.
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem sporočamo, žalostno vest, da je po dolgi in hudi bolezni umrl naš mož, oče in stari oče
»949>**>*9>9>e99**9»ee»»»ee>—»>e»e»e99>*9496*9eeee«
■ »TUBA«, tovema kovinskih in plastičnih izdelkov, Ljubljana, KamniSka 20
-iprejme
ii STROJNEGA TEHNIKA :: N0RMIRCA
Pogoj: vojaščine prosti. — Plača po tarifnem pravilnika. Pismene ponudbe na gornji naslov.
PMLE KERŠIČ
posestnik z Barja
Pogreb bo danes, 10. januarja 1956, ob 15. uri lz Nikolajeve mriiške veže na pokopališče Zale.
Žalujoči: žena Roza, sinovi: Marjan, Pavle-Ježek, Jože, Metka, Milan in Lojzka z družinami, bratje in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo. Ljubljana, 9. januarja 1956.
ZADNJE VESTI
Faure se opravičuje
Pariz, S. jan. (AFP) Predsednik francoske viade Edgar Faure je izjavil, da sta maroška ministra Buabid in Serkaui, s katerim se je danes sestal, prišla v Francijo, da bi pripravila razgovore, ki se bodo v kratkem začeli.
Govoreč nato o Alžiru, je Faure dejal, da »alžirsko vpra-
šanje zahteva miroljubno rešitev« in da je general Jacqueaux, ki je bil te dni na inšpekcijskem potovanju po Alžiru, poudaril v svojem poročilu mnenje, da v Alžir ni treba pošiljati »velikih okrepitev«, marveč je treba razpoložljive sile, ki štejejo okrog 200.000 vojakov, »učinkoviteje uporabiti«.
„GaIeb“ prispel v Puli
»Galeb«. 10. jan. (Tanjug) — prevozila zadnje milje svoje ve je izplula 2. decembra, do etiop nato Sueza in Aleksandrije v eskadra prevozila 5100 morskih Včeraj ob 17 je eskadra plula pri Kornatih pa so ladje spreme v ravni Srti plule proti Pulju, prispela danes zjutraj okrog 3.
Eskadra predsednika Tita je
like poti. Od Šibenika, od koder skib pristanišč Asaba in Masaue,
Egiptu ter sedaj do Pulja, je milj.
v višini Splitskih vrat, pozneje rsile smer proti severozahodu in kamor je predsednikova eskadra ure.
Senat ZDA o razorožitvi
Washington. 9. jan. (AP) Zunanjepolitični pododbor ameriškega senata je danes sklenil pozvati visoke vladne vojaške in diplomatske funkcionarje na proučavanje predlogov za razorožitev v vsem svetu.
Po tajni seji je predsednik pododbora demokratski senator, Hmphrey izjavil, da bosta posebni svetnik pred. ednika Eizen-hovverja za razorožitev Stassen in zunanji minister Dulles med prvimi, ki bosta podala svoji
14 MILIJONOV AMERIČANOV S PREMAJHNIMI DOHODKI
New York, Inštitut za socialno zdravstvena raziskovanja v New Yorku je objavil podatke, po katerih tri četrtine ameriških prebivalcev, starih nad 65 let, nima nobenega dohodka, ali pa so njihovi dohodki nižji ped tisoč dolarjev na leto. kolikor znaša letna najemnina za slabše stanovanje. Sporočilo pravi, da je težaven gospodarski položaj starejših prebivalcev eden izmed najnujnejših problemov, ki ga je treba rešiti, saj je v ZDA 14 milijonov prebivalcev, ki so stari nad 65 let.
mnenji. Dajanje izjav se bo začelo konec januarja ali v zadetku februarja.
Humphrey je izjavil, da bo pododbor najprej poslušal mnenja o predlogu predsednika Ei-
senhowerja o zračnem nadzorstvu. da pa bo proučil tudi predloge Sovjetske zveze in »vseh večjih držav«. Po njegovih besedah bodo proučevanja objavili, ko bodo končana.
Blucher odpotoval v Indijo
Bonn, 9. jan. (Tanjug). Zahod-nonemški podkancler Blucher ie popoldne odpotoval v Indijo, k*<*r t>o na povabilo indijske vlade ostal 7 dni v New Delhiju. Pred odhodom je izjavil, da ima zahod-noneoiška vlada namen v okviru možnosti pomagati gospodarsko rzgradnjo Indije, vendar je dodal, da njegova naloga ni skleniti trgovinsko pogodbo z Indijo niti jata njegovo potovanje gospodarski namen.
Ko je komentiral izid volitev v Franciji, je Faure izjavil, da bi se sedaj lahko izognili napadalnim komentarjem o volitvah, kateri ne ustrezajo stvarnosti. Dejal je, da vladna večina, ki ji sedaj ‘pripisujejo velik poraz, ni obstajala v zadnji skupščini od trenutka, ko so republikanci-socialisti prenehali podpirati vlado. Faure je na koncu dodal, 'da je izmed 134 poslancev, ki sedaj niso bili izvoljeni, 91 glasovalo proti vladi pri zadnjem glasovanju o zaupnici.
Sirijski delegat zahteval sklicanje Varnostnega sveta
New Tork. 9. jan.(AP) Predsednik Varnostnega sveta delegat Peruja Belaunde je na zahtevo sirijskega delegata Sukairija sklica! za četrtek popoldne novo sejo, na kateri bodo razpravljali o izraelskem napadu na sirijske položaje ob Galilejskem jezeru. Sukairi je dejal, da se Sirija ne bi zadovoljila- z resolucijo. ki bi obsodila Izrael samo za napad, marveč zahteva odškodnino za življenja padlih in imovino, gospodarske sankcije proti Izraelu in njegovo izključitev iz OZN.
Peti sestanek
Hardinga in Makariosa
Nikozija, 9. jan. (AP-Reuterl. Britanski guverner Cipra fold-maršal Harding in vodja gibanja za priključitev otoka Grčiji nadškof Makarios sta se danes sestala že petič in govorila o ciprskem
vnrašanju. Po sestanku so objavili poročilo, ki pravi, da sta
govorila o ustavni bodočnosti Cipra in se »sporazumela, da se bosta v kratkem ponovno sestala«.
Ciprska policija je danes na podlagi zakona, po katerem lahko brez obsodbe zaprejo osebe, osumljene, da so teroristi, aretirala znanega grškega trgovca na Cipru Harllaosa Pantelidisa, brata generala grške vojske Pantelidisa, ki je bil poveljnik grških čet v korejski vojni.
V iVEKAJ VRSTAH
London, 9. jan. (AP). Indonezijski zunanji minister Agung je nocoj z letalom prispel v London, kjer bo imel z britanskimi državniki razgovore o vprašanjih, ki zanimajo obe državi. V Londonu
'družno podjetje za predelavo in promet lesa
n
BOHOR"
4
:
4
4
4
4
i
s
:
j
cm*
Savska cesta 24, telefon 3
=poroea, da je pričela s 1. januarjem 1956 s svojim rednim poslovanjem. Obenem sporočamo, da so se v naše psdjeije spojili Lesno industrijski
sbra! Sevnica in Šoštanj ter Eesni odsek Zadr. trg. ;jodjelja »Posavje« Brežice.
Za vse zadeve poslovanja po 1. januarju 1956 se obračajte na novo skupno podjetje.
Uprava podjetja
bo ostal 4 dni in se bo med drugimi sestal s predsednikom vlade Edenom in zunanjim ministrom Lloydom.
Washington, 9. jan. (Reuter). V
Washingtonu so danes odprli inštitut za gospodarski razvoj, ki
ga je ustanovila svetovna banka in v katerem bodo višji funkcionarji nezadostno razvitih držav lahko proučevali gospodarska vprašanja. Za direktorja inštituta je imtenovan prof. glasgotvske univerze Alexander Cairncross.
Marakeš, 9. jan. (AFP). Med incidentom, do katerega je prišlo pri El Kelu, kjer je prebivalstvo demonstriralo proti aretaciji nekega nacionalista, je bilo ubitih 5 in ranjenih več Maročanov. Policijska ojačenja, ki so prišla na kraj incidenta, da bi posredovala, so uporabila strelno orožje, da bi se prebila iz množice, ki jih je obkolila.
London, 9. jan. (AP). v glavno mesto Saudske Arabije Džedo je nocoj prispela kitajska trgovinska delegacija z namestnikom ministra za zunanjo trgovino Cangcm. katera se bo pogajala z vlado Saudske Arabije o razvoju trgovine med obema državama.
Pred izročitvijo Porkkale Finski
Helsinki, 9. jan. (AFP). Danes so uradno objavili, da bo sovjetsko vojaško oporišč«; Porkkala izročeno Finski 20. t. m. Ta dan sta na današnjem sestanku določila predsednik finske vlade Kek-konen in sovjetski veleposlanik v Helsinkih Lebedev.
eSiCs
Za otroke	kr
V zadnjih letih se vsebolj uveljavlja načelo, da so za netekmo-valca primernejše krajše smuči. To načelo zagovarjajo tudii mnogi smučarski pedagogi, med nj:-rni znani smučarski izvedenec prof. Krukenhauser. ki že več let načrtno študira mehaniko smučanja. Po njegovih ugotovitvah so imel; na arlberških šolah smučanja veliko več uspeha u-čenci s kratkimi smučmi. Ta u-gotovitev bo kar držala. Najbrž pa velja pretežno le za stlačena smučišča, saj bi se zelo kratke smuči v globokem snegu preveč udirale.
Vsekakor. Pl kazalo izkušnje, k. jih imajo drugod s krajšimi smučmi, upoštevati tudi pri nas Predvsem bi bilo treba mladino oskrbeti s kratkimi »dilcami« Zato ne ravnajo prav tisti starši, ki kupujejo svojim otrokom pre.
dolge smuči, računajoč, da jih
otrok ne bo prerastel. V trgovini »Slovenijašport« vedo povedati. da je kaj malo zanimanja za najmanjše Elanove smuči modela »Rufi« in da mnog; odklanjajo smuči »Ciciban«, ki jih je nalašč za najmlajše pripravilo podjetje »Planicašport«. Za slednje. ki so vsem kupcem zelo všeč, tako po zunanjosti kakOT zastran cene, menijo, da so prekratke Za otroke b: ne bilo nobene škode, če bi imeli smuč' dolge kakor so dolge drsalke
Zato nič pomislekov. Otrokom
bomo kupovali le kratke smuči*
POLLETNE POČITNICE NISO OB PRAVEM CASU
Znano je, da se Je v zadnjih letih vreme nekam zasukalo, zime se potegujejo daleč tja v spo. mlad. Zato so imeli prav vsi tisti pedagogi in tudi športni delavci, ki so menili, da sedanj; termin za semestralne počitnice
ni najboljši. Pri nas se je že u-domačila navada. da odhajajo dijaki in šolarji pod vodstvom svojih profesorjev v zimskih počitnicah na smučanje. Tudi letos se jih je mnogo odpravilo, a večji del čaka na sneg. Otroci ostajajo doma v zaprtih prostorih.
pozneje pa, ko ne bo več počitnic, joj, takrat bo treba v šolo
Otrokom smo želet napraviti do. bro, toda tokrat nam Je krepko spodletelo.
Za letos Je prepozno, toda prihodnje leto je treba napako ne-utegoma popraviti. Tega mnenja so bili udeleženci zadnjega plenuma Smučarske zveze, tega mnenja so tudi šolski upravitelji, ki letos ne bo mogel računati s
prihrankom na kurjavi, saj bo
ob pravem mrazu že šola, tega mnenja je tudi večina pedagogov, ki pravijo, da je bilo prvo polletje prekratko, da bi mogli pravilno oceniti svoje učence in dijake. To so tehtni razlogi. Prav bi bilo. če bi Jih upoštevali.!
TUDI UČITELJEM OSNOVNIH SOL SMUČARSKE TEČAJE
Športna rubrika »Slov. poročevalca« je v letošnji sezoni nadaljevala z anketo »Smuči v osnov, ne šole«. Nekaj prispevkov je b -lo; brali smo zanimive in tehtne razloge, ki govore, da je treba storiti vse, da ne bomo zanemaril! smučanja tamkaj, kjer je zbrano največ mladine, to je v naši osnovni šoli. 2al, pa doslej še n -smo zasledili prispevka, ki bi ga poslal kdo od učiteljev ali Šolskih upraviteljev, to je tistih, ki so najbolj poklicani, da povedo svoje mnenje. Kje je vzrok? Gotovo ne v tem, da bi bili naši prosvetni delavci docela brezbrižni do tega vprašanja. Bržda se niso čutili strokovno zadosti Dodkovani in zato so molčali.
Skoda Je zares, da nismo zvedeli, kako smučajo učenci ob uri šolske telovadbe, kako pridejo v šolo s smučmi in odhajajo spet na smučeh in kako jim pri tem pomagajo učitelji. Vsega tega n smo brali, vendar pa vemo, da so v naših šolah glede tega še kai delavni, in da mnogi, zlasti mlajši učitelji dosti vedo o smučanju To znanje so pridobil že na učiteljiščih in pozneje v smučar, skib tečajih za učitelje osnovnih šol ki jih prireja vsako leto Sve* za prosveto in kulturo LRS
Takšn tečaji bodo tudi letos v Kranjski gori. Prvi bo v drugi polovici januarja, a drugi v začetku februarja. Tako bo nad šestdeset učiteljev deležnih po-
predvsem se bodo udeleženci se. znanj ali z metodo poučevanja smučanja za otroke. Razen tega bodo v obeh tečajih obdelali bogato grad vo. ki bo prišlo prav pri vodstvu telovadne ure na snegu, naj bo na smučeh ali s sanmi, v tečaju se bodo učitelji seznanili tud: z zgodovino smučanja, z izvedbo športnega dne na snegu, s tekmovalnimi pravilniki n tudi o negi opreme Zdaj, ko vemo. da je bilo precej pionirjev obdarjeni s smučm in sanmi, imajo takšni tečaji še poseben pomen. V interesu našega smučanja je. da pošljejo okrajna tajništva v te tečaje najboljše učitelje; take. ki imajo veselje do smučanja in že nekaj znajo in predvsem take, k poučuieio po
uka smučanja. Toda ne samo po-	gorskih šolah in v krajih z ugod-
uka za lastno izpopolnjevanje	nimi snežnimi razmerami. (_ik->
V ČETRTEK SE ZAČNE VELIKA MEDNARODNA DIRKA
Pet naših kolesarjev v Egiptu
Prva letošnja mednarodna kolesarska dirka, ki 5e je bodo udeležili naši dirkači, bo dirka pa Egiptu, ki bo tekla kar 15 dni zaporedoma z enim samim dnevom odmora, tako da je po teh vidikih že prav profesionalna. Razdeljena je na 14. etap in meri v celoti 1800 km. Naših dirkačev, ki bodo šli na to pot. je pet. in sicer Petrovič. Ješič, Vuksan, JugD in Bajc.
Dirka po Egiptu bo za naše dir kače letos druga Mnogim je še
v spominu, koliko je bilo lam na njej težav in zadreg, najbolj tragičen pa je bil dogodek za našo reprezentanco, ko je tamkaj za zmerom izgubila enega izmed naših najboljših kolesarjev — Vida Ročiča. Nesrečni Vid je v zadnji, 13. etapi, tako nesrečno padel, da mu vsa zdravniška pomoč ni mogla pomagati. Ob otvoritvi letošnje dirke mu bodo prireditelji v Luksoru. kjer se bo dirka začela. priredili spominsko svečanost, v Aleksandriji pa bo pozneje odkrita zanj tudi spominska plošča
Kakšna bo letošnja udeležba? Večja od lanske! Prijavljena so moštva Jugoslavije, CSR Bolgarije. Romunije. Danske, Anglije. Vzhodne Nemčije. Poljske. Sirije. Iraka in Egipta, kar pomeni, da bo tekmovalo 11 reprezentanc 2 najboljšim; močmi Našo petorico. ki Jo vodi Miodrag Jovanovič se-stavljajo prav dobri vozači, ki so se za ta nastop nekaj dni pripravljali na cesti tned Splitom in Trogirom.
Med udeleženci nas Se prav po sebno zanima naš ožji rojak Bajc ki sodi med mlajši nadarjen; slo venski kolesarski rod In je po poklicu mehanik na Goriškem Miren po značaju, vzdržljiv ir. borben, ki pa se mu rada primeri kakšna smola, sl ne da Jemati trdne volje in vztrajnosti do konca
J ovna dražba
UPRAVA OBNOVE PODEŽELJA PRI OLO GORICA, sedež Volčja draga, postaja Volčja draga, razpisuje zaradi likvidacije, javno dražbo za: TOVORNI AVTO LANCIA 3 RO, nosilnost 7 ton, v brezhibnem stanja
TOVORNI AVTO OM TACRUS, nosilnost 3 tone, v brezhibnem stanja TOVORNI AVTO AVSTIN z ograjenim Tam motorjem, nosilnost 3 tone, v brezhibnem stanju TOVORNI PRIKLOPNIK (prikolica) znamke Adige VI-berti, nosilnost 10 ton, v brezhibnem stanju OSEBNI AVTO FIAT BALILA 508, štirisedežni, v brezhibnem jstan ju
* ELEKTROMOTORJE od S 10 KS
Dražba bo dne 20. januarja 1956. leta ob 8. nrl v prostorih uprave obnove podeželja na Volčji dragi, železniška postaja Volčja draga.	Uprava.
KMETIJSKO GOSPODARSTVO V LENDAVI
razpisuje
mesto REFERENTA
za poljedelstvo in živinorejo
Pogoji: kmetijski tehnik z najmanj 5-letno prakso v živinoreji in po možnosti tudi v poljedelstvu. — Plača po tarifnem pravilniku.
Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe na upravo Kmetijskega gospodarstva v Lendavi do 1. februarja 1956.
Dirka se b0 začela v četrtek 12. t m. v Luksoru v Južnem delu države in potekala po naslednjih etapah; Luksor-Kena (70 kilom.). Kena-Sohag (170 km) So hag-Assiut (120 km) Assiut-Minia (135 km). Minia-Ben Snef (125 km* Ben Suef-Guiza (115 km) Guiza-
Port Said (80 km na kronometer), Port Said-Suez (175 km), Suez-Kai-ro (135 km) Dirka bo končana natanko v 14 dnevih — 26. januarja.
Letošnji računi z našimi dirkači so nekoliko trdnejši zaradi tega. ker so vsi precej izenačeni med seboj, vsak zase za zagrizen! borci do konca S tem pa n; rečeno,
da bi jim pripisovali kdo ve kakšno blestečo zmago, Itajt; vedeti moramo, da bo konkurenca zelo huda in bomo imeli posebno v lanskih zmagovalcih Bolgarih, pa tudi v Cehih in Romunih ter Dm-
d24 krrh Karir-Aleksandrija cih, katerih član Andersen je bil (170 km). Aleksadrija-Mansura (18» lan; zmagovalec med posamezniki, kilom.), Mansura-Kanta (55 km) zelo nevarne in vztrr-ne nasoroi> Kanta-Ismailija (141 km), Ismallija- nike.	M-r.
Dobro gre-Matanovicu
Bevervijk. 9. jan. Izdi prekinjenih partij Iz I. kola so bili takile; Orban : Bovmeester 0:1. Russel : Toran remi.
V II. kolu je Matanovič pre-
Lgrl Je dosegel boljši položaj, vendar je v sred.šeme; spregiedal razbremenilni manever naspi otni-ka in tako dopustil,	da :ze-
nač l situacijo, atahlberg in Bov-magsl Torana. V	damski indijski	meester sta prekinila	v ooljši po-
obratnbi je	osvoj	1 kmeta in pri-	zsciji za slednjega.	Tud; Van
vedej igro	v dobljeno končnico.	Sheiting in Toran ter	Scalaielii in
Ostale partije so se nehale tako; Pilnik : Van Shelting, Kramer : Stahlberg remi, Bovmeester :
Scafarelli remi, Russel : Orban 0:1 V III. kolu je Matanovič remiziral s Kramerjem. V sicilijanski
\m v imm
V zaključni tekmi na mednarodnem hokejskem turnirju v
Beogradu je praška UDA premagala beograjskega Partizana s 6:0 (1:0, 3:0, 2:0). Češki hokejisti so si tako osvojili prvo mesto na tero turnirju.
Madžarska nogometna enajstori-ca Honved je v Izmailij* premagala mestno reprezentanco 4:2- To ie bila četrta tekma Honveda v Egi-ptu.
Sovjetski?, atlet Mihah Krivo-nosov je na tekmovanju v Kantonu vrgel kladivo 63.33 m daleč. Ta znamka je za 1.19 cn slabša od svetovnega rekorda, ki ga prav tako brani ta metalec.
V Osijeku so boksar j • Olimpije lz Neaplja v nedeljo premagali domačo ekipo Mladosti s 14:6. Med Italijani so nastopali trije državni reprezentanti.
Smučarski tečaj na Dolenjskem. Društvo učiteljev in profesorjev za telesno vzgojo v novomeškem okraju je minule dni organiziralo
tečaj za smučanje na Polževem V tečaju je bilo 8 tovarišev ozir tovarišic ki so vse dni pridno vadil: in tudi precej pridobili v smučarskem znanju. Prireditelji so prepričani, da bodo tečajniki koristno prenesi? pridobljeno na mladino po raznih krajah Dolenjske.
Dviijscldnevnega vaditeljskega tečaja za vodnike je v Murski Sohoti obiskoya!o 17 vodnikov iz raznih TVD v Pomurju. Vodila sta ga zvezni inštruktor Tone Žnidarič in Draga Mi slej.
Eno najboljših TVD društev v Pomurju je na Cankovi, ustanovljeno pred štirimi leti in šteje dane? 50 članov in 70 pionirjev. Vadijo jih domači učitelji, ki so skoraj vsi člani TVD Partizan. V štirih letih dela ?i jp r*r*.’!vn •» **i ?»■* i - •1 •	O;) »> r* v n n *> *
Občni zbor SD Slovana. Preteklo nedeljo je bil ob številni udeležb; članstva občni zbor ljubljanskega Slovana. Po poročilih najodgovornejših funkcionarjev je bila prav živahna razprava, glede na katero bj lahko pričakovali, da bo obrod ia dobre sadove Za predsednika novega odbora ie bil izvoljen tov. Drago Perc.
Russel niso končali partij. P.lnik je dobil proti Orbanu.
V IV. kolu je Matanovič zmagal ponovno nad Bovm-eestrccn. Razen tega je prišel v tem kolu do točke tudi Toran z zmago nad Kramerjem, vsa ostala srečanja p>a so bila prekinjena.
Po IV. kolu vodi Pilniik z 2.5 (1) točke, takoj za n j m pa je z enakim številom točk Matanovič. nakar se vrstijo: Stahlberg 1.5 (2), Bovmeester, Toran i-n Van Shelting 1.5 itd.
V soboto so se začeli tudi rezervni turnirji V prvi rezervni
skupini, ki je razdeljena na dva dela. ima Jugoslovan Jovanovič v prekinjen, partiji dobljeno pozicijo proti Holandcu Eergsonu, medtem ko je v II. kolu remiziral s prvakom Bremena D ttccn. čeprav je imel dobljeno partijo. Djaja je zbral 1.5 točke iz dveh kol v igrah z dvema Nemcema. Tudi Pavlovič in Morelovič nista med najmanj uspešnimi.
V ženski .mednarodni skupin: je Nedeljkovičeva dobila prvo 'gro, medtem ko icna v drugi po prekinitvi boljši položaj.
TINE MULEJ POŠKODOVAN
LJUELJ ANA. 9. jan. (Tanjug.) Najboljši jugoslovanski alpski smučar Tine Mulej, član jugoslovanske reprezentance za zimsko olimpiado v Gortini, si je na tekmovanju v Wengenu v Švici hudo poškodoval nogo. Zaradi tega bo naša reprezentanca v niških disciplinah zelo oslabljena.
•
Avstralska plavalka Lorrnine Craop
fp izboljšala svetovni rekord v plavanju na 440 var do v prosto za 2 desetinki •sekund^. Nova rekorderka je dosegla čas 5:07.0, dosedanji rekord ie branila Nizozemka Kok ? 3:07.2.
Zastopniki nogometnih zvez Vzhodne in Zahodne Nemčije ?o se dogovorili. da bodo na olimpijskem nogometnem turnirju skupno nastopili z najboljšimi igralci Vzhodne in Zahodne Nemčije. Cenrav bodo treningi v obeh državah ločeni, bo izbrani zvezni kapetan določil ieralce zn reprezentanco iz obeh delov Nemčije. C>prav zvezni kapetan še ni določen, -o vsi mnenja, da bo vodja nemških nogometašev v Melbournu Sepp Her-herger
Od 8 do 17. t. m. bo v Pragi odigranih 6 partij med mednarodnim mojstrom Iljvickim (SZ) in velemojstrom Paehmannom (C3H). Zmagovalec tega dvoboja bo prva rezerva za šahovski turnir kandidatov, ki se nriene 27 marea v Amsterdamu
BflMES 2SDIIJI DAN! — IZPOLNITE in ga pošljite na naslov Hsfa,	Nagrad	Je Z a	izpolnile	tudi	kupone,
ANKETNI LIST Zli VELIKO NAGRADNO	poštni predal 29,	1 flftfl (IDA rfinanfon
pa boste Sahko chrakrc?!
AHKITO »SLOV. POROČEVALCA a	LJUBLJANA	JfUUU.UUU	U1II0 T | K V
izžrebani.
«5
*e
03
»Le še to,« je rekel Beale: »Ali morda poznate tak kraj, kamor bi lahko doktor odvedel neko damo — mlado damo. v katere sobi sem vas tisti večer našel.«
»Mlado damo?« Stari mož je bil vidno presenečen. »Ne. ne, Herr Peale, ni kraja, kamor bi lahko odpeljal mlado damo. v resnici ne Ne, ne!«
»No.« je rekel Beale po kratkem premoru, »najbrž ne bom od vas več ničesar izvedel, profesor.« Ozrl se je proti zavesi i2 kretona »Nočem vas več nadlegovati, Mr Homo.«
Izza zavese se je prikazal asketski Homo in na ozkih ustnicah mu je lebdel smehljaj.
»Bojim se, da ste razočarani,« je rekel ljubeznivo, »in *e me že ravno hočete vprašati, če vam lahko pomagam, vam bom z odgovorom, da vam ne morem pomagati, ta trud prihranil.«
Beale se je smejal.
»Slabo znate brati misli,« je rekel. »Nobenega takega namena nisem imel.«
Pokimal je staremu možu in njegovemu tovarišu, ko je potrkalo na vrata. Opazil je. kako sta se oba moža spogledala, in tudi na profesorjevem obrazu je razbral brezmočno prepadenost — Trkanje se je nepotrpežljivo ponovilo.
»Dovolite,« je rekel Beale in stopil k vratom.
»Počakajte, počakajte,« je zajecljal profesor, »če Mr. Peale dovoli —« smuknil je naprej, toda Beale je že prijel za kljuko in na široko odprl vrata Na pragu je stalo dekle, v kateri je takoj prepoznal prejšnjo Olivino sodelavko; bila je Hilda Glaum. Stal je s hrbtom proti luči in ona ga ni spoznala.
»Zakaj mi pa niste hitreje odprli?« je vprašala v nemščini in planila v sobo z veliko torbo, ki jo je nosila. »Mislila sem že, da me bodo vsak trenutek prijeli. Tu je torba, jutri bodo prišli ponjo.«
Šele sedaj je opazila Bealea in njen obraz je prebledel.
»Kdo — kdo ste vi?« je vprašala in nato naglo pristavila: »Poznam vas, vi ste vendar Beale. Pijanec —«
Njen pogled je krožil od njega do torbe ob njenih nogah In nato se je, še preden je uganil, kaj namerava, sklonila in trdno prijela za ročaj torbe. Takoj je postal pozoren na to usnjeno torbo in na skrivnost, ki jo je vsebovala. Njegova roka je šinila naprej, zgrabila za njeno roko, vendar se mu je iztrgala Njen gib je bil tako silen, da ji je zletela torba iz rok in z vso težo udarila ob zid. Slišal je žvenketanje, kasor da bi se istočasno razbilo sto majhnih stekleničk.
Še preden je lahko dosegel torbo, si jo je že prisvojila, skočila skozi odprta vrata in jih za sabo zaloputnila 2e je bila njegova roka na kljuki, ko —
»Roke kvišku, Mr. Beale. Roke kvišku!« je zaklical neki glas za njim. »Visoko nad glavo, Mr. Beale, kjer jih lahko vidimo.«
Počasi se je obrnil in mehanično dvignil roke; stal je ravno pred župnikom Homom, ki je sedel za mizo, vendar ni bral. Namesto knjige je držal v roki spoštovanje vzbujajoč samokres, čigar cev je bila usmerjena v detektiva.
Beale je vdihnil zatohel vonj; vedel je, da je prišel vonj iz ročne torbe, ki mu jo je bilo dekle iztrgalo iz rok. Bil je zoprni vonj zelene sneti.
XIII
V DEANS FOLLYJU
S komolci naslonjena na široko okno in z obrazom na mrzlih palicah omrežja je Oliva Cresswell opazovala, kako toplota jutranjega sonca počasi razganja meglo Noč je bila prebila dremaje v ležalnem stolu; ko se je začelo svetlikati, se je okopala in oblekla. Pripravljena je bila na vse. Ponoči ni zaslišala nobenega šuma in sedaj je domnevala, da se je van Heerden vrnil v London.
Soba, v kateri je bila zaprta, je bila v prvem nadstropju. Z okna je bil razgled le na vrt za hišo,' in še to na del vrta med dvema velikima grmoma španskega bezga, ki sta skoraj segala do njenega okna.
Hiša je stala na strmini nekega hriba in iz okna v prvem nadstropju bi lahko stopil naravnost na lepo trato za hišo, če bi ne bilo dveh precejšnjih ovir: omrežja, ki je varovalo okno, in globokega betoniranega jarka, ki je bil preširok, da bi ga lahko preskočil.
Lahko pa je videla, da se zemljišče razprostira precej daleč. Visok zid, ki je najbrž ločil vrt od ceste, je bil oddaljen sto jardov. Prepričana je bila, da mora biti onstran podeželska cesta, kajti med grmi, ki so se v vetru nagibali sem ter tja, je opazila majhna rjava mrežasta vrata. Trudna je obrnila oknu hrbet in sedla na rob postelje. Ni je bilo strah — za njene občutke je bila bridkost boljša beseda. Bila je poleg tega še zmedena, kar je njeno bridkost še stopnjevalo.
Zakaj se želi ta mož, van Heerden, ki ji je vendar povedal, da je ne ljubi, in ki jo v resnici taiko malo ljubi, da jo je mogel celo udariti, ne da bi kazal pozneje obžalovanje — zakaj se želi ta mož z njo poročiti? In če se že želi poročiti z njo, zakaj jo je s silo odvedel?
Se z enim vprašanjem se je bila ukvarjala ponoči. Zakaj Je bila v zadregi, ko je govoril o ameriškem detektivu Bealeu?
Potrkalo je na vrata in aeki hripav glas je zaklical: »Zajtrk*«
Odpahnila je vrata in jih odprla Na pragu je stal mož, katerega so imenovali Gregory S palcem je kazal na nasproti ležečo sobo.
»Uporabljate lahko obe sobi; toda v pritličje ne smete,« j« rekel. »Zajtrk sem vam postavil tja.«