mmm

m
glasilo delavcev sozd iskra
/NZNyN/NyNZN/N/NAZNZVVysVXAyN/*
XI. Konares
KJ
V	torek, 20. junija, se bo v Beogradu začel XI. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Po uspešno opravljenih republiških in pokrajinskih kongresih Zveze kormnistov bo z zveznim kongresom doživelo letošnje, po vsej pravici pravilno označeno ..kongresno" leto, zagotovo svoj vrh.
Od XI. kongresa lahko upravičeno tako jugoslovanski komunisti kot vsi delovni ljudje naše dežele veliko pričakujejo. Kajti kongres bo vsekakor na eni strani obračun dosedanjega dela Zveze komunistov Jugoslavije, hkrati pa bo tudi napotilo in vzpodbuda za delovanje komunistov v prihodnje.
Ze dosedanja bilanca dela in uspehov med X. in XI..kongresom je več kot impozantna. Samo nekaj suhoparnih statističnih podatkov o tem razdobju nam dovolj zgovorno priča o uspehih in napredku naše celotne jugoslovanske socialistične skupnosti.
Tako živi danes v Jugoslaviji 22 milijonov prebivalcev, šest milijonov več kot pa leta 1947, v prvem povojnem letu. Tudi štiri milijone več je zaposlenih Jugoslovanov, proizvodnja v Jugoslaviji pa se je od 1947. leta do 1977. leta povečala kar šestkrat, letna stopnja rasti pa je bila 6,4 %. Najhitrejši razvoj smo zabeležili od 1953. do 1964. leta, ko je bila povprečna stopnja rasti 8,6 %, tako da danes družbeni sektor proizvaja 84 % vseh dobrin.
Industrija je v tem obdobju Povečala proizvodnjo za štiri-najstkrat. Naraščala je po povprečni stopnji 9,1 % in to Pomeni eno najboljših svetovnih rasti razvoja. Tako imamo danes tri in polkrat več delavcev kot 1952. Na vsakih sto Jugoslovanov jih je 8,6 zaposlenih v industriji. Kmetijstvo je mehanizirano in proizvaja dva in Polkrat več kot pred 25. leti.
V	tem času je bilo zgrajenih tri milijone stanovanj, zgrajenih je bilo 41.000 km cest, po katerih krožita kaka dva milijona osebnih avtomobilov. Imamo tudi 16 letališč, s katerih prihajajo ali odhajajo kaki štirje milijoni potnikov, medtem ko jih je bilo 1963. leta samo 200.000.
Še bolj impozantne pa so številke, oziroma podatki, ki smo jih v Jugoslaviji dosegli nied obema kongresoma. Tako smo v tem času zgradili 687 šol, 429 bolnišnic, 139 domov fizične kulture in športnih dvoran. Diplomiralo je 170.000 Študentov. Na enega zdravnika Pride 820 pacientov in tako smo se približali na tem področju evropskemu povprečju. V teh štirih letih med kongresoma smo zaposlili tudi 850.000 hovjh delavcev.
Že teh nekaj splošnih, sicer suhih, a vendar izredno zanimivih in tudi značilnih številk, ham priča, do kam smo prišli in kako silovit razvoj smo dosegli, tako v vsem povojnem obdobju kot tudi v obdobju med obema kongresoma.
Za vse to ima nedvomno naj-Večje zasluge ZKJ in zato jugo-slovanski komunisti ne bodo na svojem XI. kongresu pregledali 'n ovrednotili samo minulega, °Pravljenega dela, temveč se hodo tudi dogovorili za prihod-
je delo. Dušan Željeznov
Pod tem geslom se je v soboto, 10. junija letos, srečal kolektiv Iskre Industrije elementov za elektroniko na otvoritvi nove tovarne potenciometrov v Šentjerneju. Goste je že na mostu čez Krko pozdravil gozd Iskrinih zastav, ki so ponosno plapolale v vetru. Špalir državnih, slovenskih, partijskih in Iskrinih zastav je dal Šentjerneju slovesno podobo, vredno velikega delovnega uspeha.
Nova tovarna predstavlja za Dolenjsko, Slovenijo, za Iskro in Šentjernej veliko delovno zmago. Pomeni dokončno selitev iz adaptiranih šup v supermoderno, klimatizirano funkcionalno tovarno.
Pomeni 6500 kvadratnih metrov sodobnega proizvodnega prostora. Pomeni novo tehnologijo, novo strojno opremo in nove, prijetne in delovnega človeka vredne delovne pogoje.
Domačini so se začeli zbirati kmalu po pol deveti uri. Parkirni prostor se je polnil z avtomobili gostov in sodelavcev iz Trbovelj, Ljubljane, Žužemberka, iz Ljubna ob Šavinji in Solčave. Stotine, tisočev rok se je stezalo v pozdrav. Srečali so se delavci, ki že leta sodelujejo, pa se poznajo le po telefonu. Vsi so se zgrinjali po svečano okrašeni aleji zastav proti novi tovarni potenciometrov. Iskrina šent-jernejska godba na pihala je spremljala
Pepca Udovič, (desno) delavka v Potenciometrih, je prerezala trak.
praznične korake in še povzdignila slovesne trenutke.
Na prireditvenem prostoru seje zlivala množica. Eden izmed rediteljev mi je povedal, da ceni, da je vseh skupaj prek 3000. Okrog tisoč šentjer-nejskih delavcev, okrog tisoč sodelavcev iz drugih TOZD IEZE in okrog tisoč svojcev.
V petek, 23. junija 1978, ob 17. uri bo v prostorih Gorenjskega sejma v Kranju
Na proslavo so vabljeni vsi člani kolektiva T ovarne števcev in jubilanti dela iz vseh temeljnih organizacij in DS SS Elek-tromehanike, ki bodo ob tej priložnosti prejeli jubilejne nagrade. V kulturnem programu bo sodeloval moški pevski zbor ISKRA in recitatorji. Nastopila bo tudi Iskrina folklorna skupina. Program bo povezovala Nuša Podržaj.
Številka 25 - Leto XVII - 17. junij 1978
Predsednik delavskega sveta TOZD Upori Franc Žičkar je pozdravil domače in goste z geslom, ki ga v Šentjerneju uresničujejo: „S posodobitvijo še uspešneje v svet. “
v_________________________________________________________________________y
Slovesnost je začel Šentjernejski oktet s „Šentjernejsko himno" Lepš'ga kraja ni kot je Šentjernej. Nato je z izbranimi besedami vso družino Industrije elementov pozdravil predsednik delavskega sveta TOZD Upori Franc Žičkar. Poudaril je pomen nove tovarne, še zlasti pa pomen skupnosti IEZE, ki zna z združenimi močmi in sredstvi slediti času in tehničnemu napredku. Nato je pozdravil domače in goste: predsednika
;e sindikata c>uzu i I4.junija je bilo tal 'si vodilni delavci Ti SOZD Iskra se mor
4.julij ’78
sla
dan iskre dan borca
OGLEJMO Sl PRIREDITVENI PROSTOR V ŠKOFJI LOKI
Prostor, kjer se bo letos srečalo 20.000 Iskrašev iz vseh temeljnih organizacij širom Slovenije, je za podobne prireditve že dobil „atest“, saj je prav na istem kraju vsakoletni Izseljeniški piknik, ki se ga navadno udeleži okrog 15.000 ljudi.
Škofjeloški grad z okolico, kjer bo letošnje srečanje Iskrašev 1. julija, je obsežno travnato področje na vrhu hriba, ki se dviguje nad starim delom Škoije Loke. Bojazen, kije pri marsikom povzročala privoščljivo hahljanje
—	kje neki se bo zbralo 20.000 ljudi? !
—	je popolnoma odveč, saj bi se na tem področju mirno zabavalo vsaj še enkrat toliko ljudi.
Iz gradu je lep razgled na Škofjo Loko in okolico, v samem gradu pa bo na predvečer prireditve razstava likovnih del društva likovnikov Iskre. Ni
skofja loka
treba posebej poudarjati, daje v gradu tudi muzej, ki si ga lahko ogledate na dan prireditve do 15. ure. Ogled je brezplačen, velja pa za vse Iskraše s kuponom iz Vabila.
V neposredni bližini osrednjega prireditvenega prostora (tik ob Štoparici, kjer bo tudi vodstvo prireditve) bo stal dežurni avto prve pomoči in gasilski avto — prireditelji pa seveda upajo, da nobeden ne bo potreben.
„Zrasli smo iz podgorske zemlje, “ je zatrdil v pogovoru Ludvik Simoniči direktor v TOZD Upori.
Gospodarske zbornice SRS Andreja Verbiča, slavnostnega govornika, podpredsednika skupščine SRS Ludvika Goloba, podpredsednika IS SRS Zvoneta Dragana, predstavnike občinskih skupščin iz Novega mesta in Krškega, predstavnike zamejskih Slovencev, Instituta Jožef Stefan in drugih znanstvenih ustanov iz Ljubljane, zastopnike JLAzlasti direktorja Vojnega inštituta generala Djuro Vrbanca, predstavnike Kartuzije Pleterje, povabljene gradbince, Iskraše: generalnega direktorja Jožeta Hujsa, glavnega direktorja IEZE Gojmira Blenkuša in druge. Predsednik DS Žičkar je najprej prosil za nekaj besed domačega direktorja
(Nadaljevanje na 2. strani)
1	d.1	I. Lot.Mt
6.	-rod*tre	<V
T 5tej *-C« te •wlinsfc» utleqe	16 Sat‘hi te
PRIKDITVENI PROSTIH :	~
_______________________» atffi M nftatere ______, £
ISfenfer«	hi*
Hffcuej Zl-PmtJ M
RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM IOKOOOS SOZD ISKRA JOŽETOM ČEBELO

e
M
•
e
e
•
e
e
e
e
e
e
e
•
•
e
e
•
e
e
•
e
e
•
e
e
e
e
e
e
e
e
e
e
•
Ker se sindikati v delovnih organizacijah in tako tudi v SOZD Iskra vneto pripravljajo na 9. kongres Zveze sindikatov Slovenije, nas je zanimalo, s kakšno problematiko se ukvarjajo, kaj so glede na novo organiziranost že naredili, seveda pa smo povprašali tudi za reševanje nekaterih drugih problemov, na katere ima sindikat še poseben vpliv. Tovariš Čebela nam je kratko, a izčrpno odgovarjal:
Veliko smo slišali o novi organiziranosti sindikata. Ali nam lahko na kratko poveste, v čem se kažejo prednosti in težave te nove organiziranosti?
Dejstvo je, da je že 8. kongres Zveze sindikatov Slovenije, ki je bil decembra 1974 v Celju, definiral organiziranost ter vlogo sindikata in istočasno sprejel program svojega dela, ki je bil izražen s sklepi za posamezna področja (npr. osebni dohodki, itd.). Td kongres je bil še pred sprejetjem ustave in ostalih sistemskih zakonov. Nova zakonodaja — ustava in zakon o združenem delu — pa je sindikat zadolžila za nove dodatne naloge in obveznosti.
NOVA ORGANIZIRANOST SINDIKATA
Da pa bi vse te naloge lahko izpeljali, pa je potrebna ustrezna organizi-
ranost sindikata. Zato bo ta 9. kongres moral nove zaključke in novo organiziranost sindikata opredeliti. Doslej smo imeli strokovne sindikate in zvezo sindikatov in pri tem je marsikdaj prihajalo do dvotirnega delovanja. Zdaj pa stremimo za enotno zvezo sindikatov in bodo strokovni sindikati le kot nova oblika dela, ki bi naj se pretežno ukvarjala z reševanjem specifične problematike za posamezne panoge gospodarstva. Poleg tega je treba še posebno poudariti, da ie osnovno delovanje sindikata potrebno okrepiti, predvsem v osnovnih organizacijah sindikata, ki bodo imele tudi svoje sindikalne organe kot izvršilno politična telesa; seveda pa, da bi to vlogo lahko sindikat v polni meri odigral, bi bilo treba vodstvo teh sindikatov v osnovnih organizacijah kadrovsko okrepiti.
Nova organiziranost sindikata pred-
videva ustrezno sindikalno organizacijo tudi na ravni delovne organizacije in SOZD. Nemogoče si je namreč v praksi predstavljati, da bi lahko uresničili vse naloge in obveznosti, kijih ima sindikat, še posebej po ZZD, v kolikor ne bi imeli ustrezne sindikalne organiziranosti, tudi na teh ravneh samoupravnih organizacij zdmženega dela.
Nekatere delovne organizacije, oz. TOZD SOZD Iskra niso v preteklem letu izplačevale najnižjega osebnega dohodka, kakršen je bfl dogovorjen s samoupravnim sporazumom. Zakaj je do tega prišlo in kaj je sindikat v zvezi s tem ukrenil?
Na osnovi pokazateljev poročila o poslovanju v SOZD Iskra v letu 1977 je izvršni odbor koordipacijskega odbora OOS SOZD Iskra že v aprilu ugotavljal različnost politike delitve OD med posameznimi TOZD. Pri iskanju vzrokov in analizi stanja je IO ustanovil posebno komisijo, ki je prejela od vseh TOZD podatke po posebej zato pripravljenem vprašalniku. Komisija z delom še ni končala; že po prvih ocenah pa lahko ugotovimo, da je na tem področju še kako potrebna konkretna akcija sindikata za odpravo pomanjkljivosti.
(Nadaljevanje na 2. strani)
S posodobitvijo še uspešneje
v svet
(Nadaljevanje s 1. strani)
Ludvika Simoniča, ki naj bi predstavil TOZD Upori. Ta je povedal:
Zrastii smo iz podgorske zemlje
Danes, ko otvarjamo novo tovarno potenciometrov, je za naš kolektiv in kraj velik praznik. Radostni smo, da je naše dolgoletno snovanje uresničeno. Nova tovarna je za nas Iskraše in krajane velika pridobitev, ko pa daje krepke možnosti za hitrejši razvoj tega kolektiva.
Investicijski program je izdelala programska služba v IEZE, gradbeni projekt IBT — projektiva v Ljubljani, izvajalec projekta pa je bil GRADIS, TOZD okolica Ljubljana. Skupna vrednost investicije znaša 7 milijard. Pri realizaciji so s sredstvi sodelovali TLB Ljubljana in združena sredstva kolektivov DO IEZE. Površina objekta znaša 6.000 m2. Proizvodnjo pa bomo povečali od sedanjih 40 na 80 mio. potenciometrov letno, v skupni vrednosti 13 milijard. Od tega preko 90 % za izvoz. S sodobno proizvodno opremo in boljšimi pogoji razvojnega dela bomo lažje dohajali razviti svet, kajti proizvodnja je izrazito usmerjena na izvoz, kar pomeni neprekinjeno in brez predaha posodabljati, pomnože-vati in ekonomizirati proizvodnjo.
Andrej Verbič, predsednik Gospodarske zbornice SRS, slavnostni govornik.
V sedanjih pogojih proizvodnje, ko je le-ta slonela v glavnem na zunanjih uslugah, ne bi mogli tehnično napredovati in tako obvladovati zahtevni trg, še zlasti sedaj v zadnjem času, ko je konkurenčni boj v zahodnem svetu do konca zaostren. Najmanjši spodrsljaj je lahko za določeno obdobje usoden. Zato bomo morali bolj kot do sedaj budno spremljati smeri tehnološkega napredka v svetu, kajti izdelek ima svoje rojstvo, vzpon in zaton. Vzpon starega in rojstvo novega le v tesni zvezi in odvisnosti zagotavljata kontinuiteto razvoja. Zavedajoč se te resnice smo že pri načrtovanju tovarne snovali nove, sodobne programe, katere bomo morali pospešeno uresničevati, kot so: proizvodnja keramičnih substratov za potenciometre in hibridna vezja, proizvodnja keramičnih cermet potenciometrov v vseh izvedenkah, proizvodnja debeloplast-nih hibridnih vezij. Poleg tega nas sili nuja, da posvetimo večjo skrb vgradnji
Gojmir Blenkuš, glavni direktor, pozdravlja zbrano družino IEZE in goste.
ISKRA
Številka 25 - 17,junij 1978
Iskraši in gostje so pozorno sledili programu ob otvoritvi.
osnovnih izdelkov v sestavljene pod-sklope, to je v takozvano višjo dodelavo. To lokacijsko sicer ni pogojeno, je pa v tesni dohodkovni in programski medsebojni povezanosti.
Poizkusna proizvodnja keramičnih substratov za potenciometre in hibridna vezja teče v zasilnih prostorih v Ljubljani. Poizkusna proizvodnja de-beloplastnih hibridnih vezij je dobila domovinsko pravico v novi hali potenciometrov. S tem nismo v ničemer okrnili programa na potenciometrih, kajti določen montažni del proizvodnje še vedno lahko poteka na domu.
Proizvodnji podsklopovza industrijsko elektroniko je locirana v zasilnih prostorih v Kostanjevici. Proizvodnjo metal film uporov pa bomo začeli uvajati v starih zasilnih prostorih potenciometrov.
Novi proizvodni programi danes že predstavljajo preko 30 % skupne proizvodnje. Taka razvojna usmeritev je plod skupnega uspešnega sodelovanja inštitutov „Jožef Stefan", Inštituta za elektroniko in vakuumsko tehniko, raziskovalne skupnosti Slovenije, TLB Ljubljana in industrije, predvsem Telekomunikacij v Kranju. Sodobna elektronska telefonija je takorekoč izzvala
tehničnem sodelovanju je izdelan delovni program, ki zajema financiranje in osvajanje novih izdelkov, izmenjavo tehnologije, delitev dela in skupni tržni nastop doma in v tujini. Pri uresničevanju nekaterih razvojnih nalog bomo morali pritegniti tudi inštitute. Predvsem pa je v tem trenutku važno, da napravimo inovacijski program, prospektno dokumentacijo in konkretne tržne akcije.
Iskra pomeni mnogo za Dolenjsko in Šentjernej, je rekel podpredsenik SO Novo mesto Boris Gabrič.
Prepričani smo, da bo to sodelovanje omogočilo večji pretok znanja na obe strani, hitrejše uveljavljanje na trgu, kar bo v obojestransko korist.
Danes, ko proslavljamo in se veselimo delovne zmage se moramo hkrati zavedati, da z novo tovarno prevzemamo tudi velike obveznosti. Namreč, to (Nadaljevanje na 7. strani)
„Znanost, razvoj in industrija morajo z roko v roki, “je rekel dr. Boris Frlec, direktor Inštituta Jožef Stefan.
in pospešila razvoj debeloplastnih vezij. Oba sta postala zaveznika na poti napredka. Iskra bo po svoji programski usmeritvi potencialni potrošnik hibridnih vezij. Zato je prav, da s konkretnim dogovorom s potrošniki in razvijalci pospešimo vgradnjo tam, kjer je to danes že tehnična ekonomska in komercialna nuja.
Po srednjeročnem programu razvoja planiramo vlaganja še v razširitev in modernizacijo proizvodnje uporov in navedene inovacijske programe v skupni vrednosti 7 milijard.
Z ozirom na preskromne kadrovske možnosti, bo uresničitev te naloge v treh letih zahtevala dosti korajže in trdega dela, še zlasti, če upoštevamo, da bomo kot do sedaj tudi v bodoče gradili na lastni tehnologiji. Naše ambicije pa so, da znanje in tehnologijo tudi izvažamo. Tako tečejo dogovori za razširitev proizvodnje uporov v Indiji in izgradnjo tovarne uporov v Braziliji. Tako smo s pomočjo velike Iskre tudi mi ..Podgorci" postali znani v svetu.
Na pobudo Gospodarske zbornice Slovenije, predstavnikov naših zamejcev v Italiji in Iskre smo pri osvajanju novih izdelkov navezali tesne stike s tovarno „Mipot" v Krminu (Cor-mons). V duhu sporazuma o poslovno
PRED DNEVOM ISKRE
Prometni režim
Vsi sindikalni aktivisti, poverjeniki za zbiranje prijav udeležencev so pretekli teden prejeli poziv za zbiranje prijav. Na priloženi prijavnici je bilo med drugim zabeleženo tudi vprašanje načina prevoza - z osebnimi avtomobili, avtobusi ali vlaki — odgovori na ta vprašanja bodo služili kot okvirno pomagalo organizatorjem, točneje prometni komisiji pripravljalnega odbora, ki bo pripravila zadostno število parkirišč, po potrebi - če bo večje število povabljencev prispelo z vlaki pa bodo organizirali tudi krožni avtobusni promet od avtobusne oz. železniške postaje do neposredne bližine prireditvenega prostora.
Seveda pa akcije za urejevanje prometa, ki bo 1. julija dobesedno zasul Škofjo Loko, ne bodo stekle šele po končanem zbiranju prijav. Večina dela je namreč že opravljenega, tako da se prireditelji ne bojijo, da bi prometni zastoji ob upoštevanju navodil lahko pokvarili razpoloženje.
V prometni komisiji, le eni od mnogih, ki mrzlično delujejo znotraj pripravljalnega odbora, deluje 50 sodelavcev, ki so že temeljito pretehtali vsa vprašanja v zvezi z morebitnimi problemi na cestah, križiščih ali parkiriščih. Zagotovljena so že parkirišča, ki so na zemljevidu tudi vidno označena, za red in navodila pa bo na vsakem križišču — pa tudi drugje — skrbel redar, ki bo lahko odgovoril na vsa vprašanja v zvezi z dostopom na prireditveni prostor, parkirišče, nazaj grede pa bo poskrbel še za urejevanje gneče vozil, ki bodo po starih iz-
OKREPITI DELOVANJE
(Nadaljevanje s 1. strani)
NAJNIŽJI NAJ BO ZAJAMČENI OD
Smatramo, da je družbeno in politično nesprejemljivo, da v Iskri obstajata dve OOZD, v katerih pravilnik o delitvi sredstev OD teoretično zagotavlja najnižji OD za polni delovni čas pri normalnem poslovnem uspehu kar 20 starih tisočakov izpod zajamčenega OD v SRS. Poleg tega je iz vprašalnika razvidno tudi to, da praktično v skoraj vseh proizvodnih de-lovhih organizacijah prejema večje število delavcev osebni dohodek pod 300 starih tisočakov. Nesprejemljivo, po grobem pregledu, je tudi dejstvo, da razlika v poprečnih OD med dvema proizvodnima DO znaša kar dvesto tisoč S dinarjev.
Zakaj nekatere delovne organizacije, oz. TOZD še do danes niso izplačale regresov? Kaj bo sindikat ukrenil' vzvezistem?-
Iz podatkov, ki smo jih prejeli od delovnih organizacij Iskre, ugotavljamo, da precejšnje število TOZD regresa za letni dopust ne more izplačati (gre za približno 7000 delavcev). Vzrok temu je v tem, da posamezne TOZD niso planirale ali ustvarile toliko dohodka, da bi lahko izplačale regres iz svojih skladov skupne porabe. Zvezni zakon o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka, ki je bil sprejet pred koncem lanskega leta, namreč onemogoča organizacijam združenega dela izplačevanje regresa za letni dopust iz tekočega dohodka. Republiški sekretariat predsedstva RSZSS je obravnaval to problematiko in jo posredoval v nadaljnje reševanje tudi ZSJ. Ta je sprejel naslednja
členu izjemo pri regresiranju toplega obroka med delom in plačevanju prispevka za stanovanjsko izgradnjo (gre za možnost pokrivanja stroškov iz tekočega dohodka) predlagamo, da bi omenjena začasna rešitev veljala tudi v primeru regresov za počitnice;
— ob tem sodimo, da bi omogočili izplačilo regresa za letni dopust le delavcem tistih temeljnih organizacij združenega dela, ki so prispevali k ustvarjenem! večjemu tekočemu dohodku s prispevkom živega dela.
Tako je torej zaokroženo v predlogu slovenskih sindikatov. Z družbenega vidika pa je nedvomno nesprejemljivo tudi dejstvo, da razne družbene institucije — naj si bo na ravni občine, republike ali federacije, tega problema ne občutijo, občutijo ga torej le delavci v gospodarstvu .
Pred nedavnim smo gledali listo kandidatov za solidarnostna stanovanja. Velik je bil med njimi tudi delež Iskrinih delavcev. Ali torej v SOZD Iskra ne skrbimo dovolj dobro za to problematiko? Kakšno stališče je v zvezi s tem zavzel sindikat?
Ze s samoupravnim sporazumom srednjeročnega programa razvoja SOZD smo se opredelili za večja vlaganja v družbeni standard. Tudi poslovna poročila izkazujejo, da posamezne OZD v Iskri z leta v leto več vlagajo za reševanje stanovanjskih problemov svojih delavcev. Toda z ozirom na potrebe in število prijavljenih prosilcev za reševanje stanovanjske problematike vidimo, da moramo temu vprašanju v perspektivi posvetiti še mnogo več pozornosti.
ODSTOTEK OD INVESTICIJ
STALIŠČA:
-	uresničevanje ZZD terja pri razporejanju dela čistega dohodka v organizaciji združenega dela za osebne dohodke in skupno porabo celovit pristop. To pomeni, da morajo biti sredstva za osebne dohodke in skupno porabo v sorazmerju s tem, koliko so delavci prispevali k ustvarjanju dohodka temeljne organizacije združenega dela s svojim živim delom ter z upravljanjem in gospodarjenjem z
družbenimi sredstvi;
-	ne glede na to, da imajo nekatere temeljne organizacije združenega dela premajhne sklade skupne porabe in ne morejo izplačati regresa za dopuste, ugotavljamo, da letos marsikje ustvarjajo s povečano produktivnostjo večji dohodek. Zato sodimo, da bi lahko prišlo do resnih težav, če v omenjenih organizacijah delavci ne bi prejeli regresa zaletni dopust;
-	ker zvezni zakon o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka dovoljuje v svojem 83.
kušnjah hotela v domačo garažo vsa istočasno.
No, pa bolje da ne govorimo o odhodu še pred prihodom, raje se povrnimo na dan prireditve, ko bodo pričeli prihajati Iskraši iz vseh koncev Slovenije.
Na zemljevidu so jasno začrtane vse možne vpadne smeri v Škofjo Loko (iz Medvod, Ljubljane, Kranja, Železnikov, Žirov in Cerkna), označena pa so tudi parkirišča in dohodi na prireditveni prostor v bližini gradu.
Zaradi preglednosti skice priporočamo vsem bralcem, da si jo natančno ogledajo in dobro zapomnijo vse bistvene točke — ni pa potrebno biti v skrbeh, da bi kasneje~vse pozabili, saj boste vse informacije še enkrat dobili ob prijavi, na dan prireditve pa bodo
V sindikatu v Iskri smo se dogovorili, da ne bomo dali podpore noviifl investicijskim naložbam v objekte in stroje, brez ustreznih naložb za reševanje tovrstnih stanovanjskih vprašanj;
Da ponazorimo s podatkom: v Iskri bomo v prihodnjih treh letih investirali okoli 600 milijard za izboljšanje obstoječih in izgradnjo novih poslovnih kapacitet; če se istočasno opredelimo in od tega zneska nekaj odstotkov damo tudi za razvoj družbenega standarda delavcev (pri tem mislint tudi družbeno prehrano in otroško varstvo), bi to gotovo kar precej izboljšalo sedanje stanje.
Žal pa za celotno Iskro vseh pridatkov o stanovanjski izgradnji nimamo. Imamo samo podatke za ljubljanske občine, kjer je zaposlenih okoli 7.000 Iskrašev in od katerih je kar 212 družin Iskrašev na spisku so- | lidarnostnega sklada mesta Ljubljane' Zato bo temu problemu potrebna ^ večja skrb in prav tu bo moral sindi" . kat analizirati in obdelati vzroke ta; , kega stanja in seveda s tem v zvez* i
tudi ukrepati."	Mara Ovsenik ,
1
za informacije odgovorni številni re' daiji.
Predvidenih 20.000 Iskrašev, ki na) bi letos 1. julija prišli na srečanje v Škofjo Loko, pa vseeno ni mačji kašelj za še tako dobro pripravljene org3' nizatorje, zato si velja zapomnil1 opozorilo, da upoštevajte navodil3 redatjev - oni so odgovorni za red, ri6 pa za sitnosti, ki bi jih utegnili povzro; čiti nedisciplinirani šoferji, kijih tud1 v vrstah Iskrašev ni malo.
Organizatorji opominjajo — da p°' zneje ne bo vroče krvi — da dohod na Grajsko pot z avtomobili ne b0-vendar pa vas naj to ne skrbi, saj nobeno parkirišče ni oddaljeno več ko
10 minut počasne hoje — le-ta pa
(Nadaljevanje na 3. strani)
ŽELEZNIKOV
nodL*na< st»Xw«i
IZ MEDVOD
IZ ŽIROV
SITUACUSKA SKICA
LEGENDA:
IN CERKNA

Zgodovinski dogodek zame
Med delegati za 11. kongres ZKJ v Beogradu je tudi Doroteja Golob, zaposlena kot po-enterka v TOZD Veliki zaganjalniki DO Iskra Avtoelektrika Nova Gorica. Golobova je že osem let zaposlena v Iskri in je začela .'.z delom naprej v proizvodnji kot navijalka rotoijev. Kljub temu, da je poročena in mati dveh otrok, je ves čas tudi zelo družbenopolitično aktivna, saj je bila predsednica mladine v TOZD, sekretarka mladindte organizacije v delovni organi-zaciji in članica sekretariata 00 ZK TOZD. Trenutno končuje enoletno srednjo politično šolo pri CK ZKS v Ljubljani in je tik pred maturo. Na vprašanje, čemu sojo komunisti izvolili za svojo delegatko 11. kongresa ZKJ, nam je Doroteja Golob odgovorila:
„Veijetno so me izvolili za delegatko zato, ker sem bila družbenopolitično zelo aktivna kot mladinka, aktivna pa sem tudi na sindikalnem Področju, saj sem delegatka republiškega sindikata kovinarjev Slovenije. Bila sem in sem še torej zelo aktivna in verjetno je bilo to tudi vzrok, da nie je občinska konferenca ZK v Novi Gorici predlagala in izvolila za delegata na 11. kongresu ZKJ.“
„Kako ste sprejeli to odgovorno nalogo, ko boste na kongresu v Beogradu zastopali novogoriške in tudi iskrške komuniste? “
„Ko sem izvedela, da so me izvolili Za delegata na zveznem kongresu ZKJ, sem bila zares presenečena. Zame je to vsekakor zgodovinsko pomemben dogodek, saj bo 11. kongres zagotovo Pomembno dejanje v razvoju naše Partije."
„Kako se namerevate vključiti v delo kongresa in o čem boste na njem razpravljali? “
»Nameravam se vključiti v delo komisije za politični sistem in razpravljati o vlogi in delovanju zveze komuni-stov v krajevni skupnosti. To vprašanje se mi zdi zelo pomembno in ^tualno, in skupaj z delegatom Šuli-nom, kije prav tako zaposlen v Iskri, nova skupno pripravila najino razpra-vo za kongres."
»Zakaj ste se odločili prav za temo delovanja ZK v krajevni skupnosti? “
»Sicer nisem vključena v delo svoje krajevne skupnosti, vendar menim, da le delovanje in organiziranje komuni-stov v KS izrednega pomena za nadaljnjo organiziranost in razvoj samoupravljanja v KS, ki dobiva v sedanji družbenopolitični praksi še poseben P°men. Kot se namreč sedaj odloča o Vsem glede gospodarjenja na ravni tozdov, tako je potrebno o vseh dru-Sih zadevah našega družbenopolitične-8a življenja odločati tudi v krajevnih skupnostih."
»In zadnje vprašanje: kaj pričaku-lete od kongresa v Beogradu? “
»Izkušnje in spoznanja s kongresa
mi bodo zelo koristno služile pri mojem nadaljnjem družbenopolitičnem in tudi vsakdanjem delu. Gotovo bo to vzpodbuda za še nadaljnje poglabljanje in razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, tako v mojem delovnem okolju, kot v KS, to je v okoljih, v katerih živimo. Zagotovo bom morda po kongresu še mnogo bolj in več pridobila ne samo na podlagi kongresnih sklepov in gradiva, temveč se bom tudi še bolj angažirala na vseh ravneh, da bom tako tudi lažje vzpodbujala in delovala med ljudmi, s katerimi skupaj delam in živim. Moja posebna skrb pa bo še naprej veljala mladini, ki mora prevzeti in že prevzema nase odgovornost za naš prihodnji razvoj in našo bodočnost."
D. Ž.
r

STANISLAV DRAKSLER
v________:_________j
izobraževanje.
Povprašali smo ga, kako se pripravlja na kongres ZKJ.
»Delegati za kongres ZKS in ZKJ smo že imeli razgovore pri OK ZKS Kranj ter pri svetu ZK Iskre Elektromehanske. Dogovarjali smo se o področjih, za katera bomo na kongresu prispevali diskusije. V obdobju predkongresnih priprav se vsi komunisti vključujemo v razprave po osnovnih organizacijah ZK, kjer smo organizirani. Poleg tega smo pregledali zapisnike sestankov drugih 00 in iz teh gradiv pripravili razprave za kongres. Tudi pri medobčinskem svetu ZK za Gorenjsko smo se večkrat sestali in se pogovarjali o pripravah na kongres ter posameznih diskusijah naših delegatov.
Dogovorili smo se tudi, da bomo po kongresu podali vsem članom 00 ZK v delovni organizaciji tako resolucijo kot zaključke kongresa in opisali vzdušje na kongresu."
A.B.'
C
v.
VLADIMIR ŠULIN
STANISLAV DRAKSLER, TOZD Merilne naprave, vodja preventivnega vzdrževanja, rojen je 1945. leta. Končal je tehniško srednjo šolo, član ZK je od leta 1968, ko se je zaposlil v Merilnih napravah. Pred tem je bil vključen v mladinsko organizacijo, v kateri je aktivno deloval v šoli, na terenu in v delovni organizacji. V 00 ZK je največ delal na organizacijsko kadrovskih vprašanjih in drugih področjih delovanja. Pri OK ZKS Kranj je sodeloval v komisiji za vzgojo in
DNEVNI RED 2. ZASEDANJA DS SOZD
2. zasedanje Delavskega sveta SOZD ISKRA bo 21. junija 1978, ob 12. uri, v prostorih na Trgu revolucije 3, v sejni sobi v pritličju stolpnice obravnavalo naslednji dnevni red:
1.	Poročilo o poslovanju SOZD ISKRA v I. 1977 in informacija o realizaciji planskih zadolžitev za I. kvartal 1978
Poročevalec: Jože Hujs, Edvard Delopst
2.	Predlog predsednika poslovodnega organa SOZD ISKRA o delitvi dela članov poslovodnega organa SOZD ISKRA
—	Predlog razpisa za člane poslovodnega organa Poročevalec: Jože Hujs
—	Imenovanje razpisne komisije
Poročevalec: Jože Čebela	,
3.	Sklepanje o sprejetju predloga Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi interne banke ISKRA SOZD Elektrokovinske industrije
Poročevalec: Anton Bukinis, Pavel Mermolja
4.	Sklepanje o poroštvu SOZD ISKRA za TOZ D Montaža elektromotorjev, Idrija Poročevalec: Anton Bukinis
5.	Sklepanje o predlogu za pristop SOZD ISKRA k Samoupravnemu sporazumu za tekoči zunanjetrgovinski režim
Poročevalec: Ludvik Kranjc
6.	Predlog komisije za podelitev nagrade in priznanj ISKRA za I. 1978 Poročevalec: Otmar Zorn.
PREDSEDNIK DS SOZD ISKRA: Otmar ZORN
SKOJ, pa je bil v Bovcu sprejet v zvezo komunistov. Ves ta čas je v tolminski občini, predvsem pav svoji tovarni opravljal praktično že vse funkcije, od predsednika političnega aktiva, tajnika krajevne skupnosti, predsednika sindikata itd., saj Vladimir ni bil vajen nikoli odklanjati delovnih in političnih nalog.
»Na 11. kongres se skrbno pripravljam, saj nameravam tudi sam sodelovati s temo o: samoupravnem političnem razvoju v temeljni organizaciji in povezava tozd s krajevno skupnostjo".
V imenu kolektiva Iskre — Avto-elektrike vam želimo kar največ uspeha in vam čestitamo k izvolitvi za delegata 11. kongresa ZKJ. M. R.
r;E <
V petek, 9. t.m. so Iskrino tovarno telekomunikacij na Laborah obiskali direktorji bank dežel v razvoju.
Vladimira Šulina, vodjo skladiščne službe v Avtoelektriki — TOZD tovarna vžigalnik tuljav Bovec poznam že dolgo. Prijazen in zgovoren možakar je, ki nikakor ne more skriti, daje za njim že dolga prehojena pot, ki ni bila vedno rožnata, a je kljub temu polna spominov.
Vladimir Šulin je bil izbran za delegata na 11. kongresu ZKJ. »Nikoli nisem niti pomislil, da bom delegat na republiškem kongresu, še manj pa na zveznem". To je zame velika čast, veliko priznanje. In ne samo zame. To je v ponos tudi mojemu kolektivu, in celotni Iskri — Avtoelektriki".
Vladimirja se najbolj spominjam iz tistih težkih dni po potresu, ko je bil v svoji vasici — Žagi predsesnik štaba za civilno zaščito. Dolge dneve in noči, ter nato nepozabne, hude mesece je skupaj s sovaščani premagoval nepremostljive ovire, da je danes življenje v tej vasici povsem normalizirano, dela so pretežno končana, le še 15 hiš je v tretji fazi izgradnje.
Od njegovega sprejema v SKOJ mineva 35 let, s 16. leti je odšel v partizane, spominja se, daje bilo to leto 1943, v letu 1947, ko seje reformiral
Prometni režim
(Nadaljevanje z 2. strani)
še zlasti dobrodošla ob zaključku srečanja.
Škofja Loka s svojimi ozkimi ulicami in precej razvito gospodarsko strukturo je po naravi prehoden kraj, na nesrečo pa je 1 .julij za prenekatere delovne kolektive delovna sobota — prometa bo torej veliko.
VOZNIŠKA KULTURA NA IZPITU
Naslov, ki morda zveni preresno, nikakor ni iz trte izvit, saj bomo v soboto, 1. julija, res pokazali, kako znamo obvladati zapleteno prometno situacijo - z vročo krvjo in nestrpnostjo ali pametno, v skladu z nasveti redarjev in organizatorjev.
Prav gotovo ni potrebno posebej opozarjati, da tudi prebivalci Škofje Loke niso navdušeni nad »parfumerijo" bencinskih hlapov, zato se v čim-večjem številu pripeljite z vlaki ali avtobusi, kijih bo dovolj iz vseh smeri — še zlasti pa je ta oblika prevoza priporočljiva za tiste, ki na takih prire-
ditvah poleg kozarca soka popijejo še kozarec močnejšega. Organizatorji niso odgovorni za odvzeta vozniška dovoljenja, še manj pa za ugotavljanje krivde pri prometnih nesrečah, v katerih je povzročitelj »dobro razpoložen"!
Organizatorji so se odločili, da bodo promet urejali sami, vendar pa naj nikogar ne uspava, če ne bo ravno za vsakim vogalom videl delavca Uprave javne varnosti ali uniformiranega miličnika — ti bodo poostrili previdnost, zato naj ne bo odveč še vnovično opozorilo - ALKOHOL JE SODELAVEC NESREČE!
Vse pešpoti, ki so v Škofji Loki zelo prijetnega videza, lepo urejene pa tudi ne prestrme, bodo na dan prireditve še posebej vidno označene, zato le brez strahu pot pod noge. Ob zaključku vam lahko zaželimo veselo snidenje, ki si ga boste lahko privoščili brez strahu tudi tisti, ki bodo imeli jeklene konjičke parkirane v dohni — poskrbljeno je za čuvanje, da zmikavti ne bodo uspeli delati »svobodnih" kupčij.
Stane Fleischman
★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★
&UŠAN ŽEUEZNOV
Tudi Ljubljanski dnevnik je v sredo, 9. januarja 1974. leta na j*rvi strani poročal o Titovem drugem obisku v Iskri s pod-aslovom »Junaška epopeja nas navdaja s ponosom" in podna-°vom »Tito je v razgovoru z delavci opozoril, da mora naša elektronska industrija skupaj nastopati na inozemskem tržišču." ^krati s poročilom je dnevnik objavil na isti strani tudi sliko z Slednjim podpisom: »Predsednik Tito z ženo Jovanko med žledom novega obrata tovarne Iskra na Laborah pri Kranju." , V nadaljevanju svojega poročila o Titovem obisku piše poro-6valec Dnevnika naslednje o obisku v kranjski Iskri: t -... .Predsednik Tito s soprogo Jovanko se je v spremstvu Janceta Popita, Mitje Ribičiča, predsednika skupščine občine . ranj Franca Šifkoviča in sekretarja občinskega komiteja Zveze ^/hu n isto v Staneta Mihaliča odpeljal nato v tovarno avtomatih central Iskra na Laborah pri Kranju. Pred vhodom v to-®rn° je predsednika in njegovo soprogo ter druge goste po-Ikavil predsednik delavskega sveta Henrik Peternelj. Predsed-,'ku Titu in njegovi soprogi je izročil zlate značke Iskre, kijih Cer prejmejo delavci, ki so v tej tovarni 25 let.
. V spremstvu Franceta Popita, Mitje Ribičiča, Zvoneta Dra-l^a, Henrika Peternelja, glavnega direktorja tovarne Jožeta ^jsa, generalnega direktorja Združenega podjetja Iskra Vladi-iria Logarja, direktorja TOZD Marjana Kristana, sekretarja Sn°vne organizacije ZK Bojana Klemenčiča in predstavnikov
Tito se vpisuje v knjigo vtisov.
drugih družbenopolitičnih organizacij tovarne si je predsednik Tito ogledal proizvodno dvorano te moderne tovarne, ki je začela obratovati maja lani. Potem ko so si ogledali tovarno, so se gostje zadržali v daljšem razgovoru s predstavniki delovnega kolektiva in se zanimali za proizvodne načrte, za samoupravljanje in organiziranje TOZD ter za delo družbenopolitičnih organizacij v tovarni.
Predsednik Tito je pozitivno ocenil prizadevanja in uspehe delavcev Iskre ter prodor tega podjetja na tuja tržišča. V zvezi s tem je predsednik Tito opozoril, da mora naša elektronska industrija skupaj nastopati na inozemskem tržišču, svetoval pa je tudi usmeritev na države v razvoju, kjer ima Jugoslavija kot neuvrščena država velik politični prestiž."
Tudi kranjski »Glas" je v svoji 2. številki v sredo, 9. januarja
1974. poročal o obisku na prvi strani, objavil na njej kar tri slike. Poročilo o obisku pod naslovom »Tito obiskal šolo Predoslje in Iskro" je napisal A. Žalar, odlomek o obisku v Iskri pa pravi:
„ . »Potem je predsednik Tito s spremstvom ob 11. uri obiskal novo Iskrino tovarno telekomunikacij na Laborah. Tod so ga pozdravili podpredsednik Izvršnega sveta Zvone Dragan, generalni direktor kranjske Iskre Jože Hujs in predstavniki tovarne ter Združenega podjetja Iskre. V imenu 7000-članskega kolektiva Iskre sta Titu in Jovanki izročila šopka delavca Anica Bobnar in Andrej Lapanje. Po ogledu enenajmodernejših tovarn v Jugoslaviji se je s predstavniki Iskre dobro uro pogovarjal o proizvodnji in programu Iskre ter o gospodarskih vprašanjih. Poudaril je, da se mora naše gospodarstvo v prihodnje čim bolj povezati z deželami v razvoju. Nazadnje seje vpisal v spominsko knjigo, predsednik delavskega sveta Henrik Peternelj pa je Titu' in ženi Jovanki izročil darilo."
Seveda je o tem obisku na široko poročalo tudi naše glasilo. Tako je v prvi številki 12. januarja izšlo na prvi strani poročilo Marijana Kralja pod naslovom »Obisk predsednika Tita v Iskri" s podnaslovom: »Zelo sem navdušen nad visoko tehnološko opremo Iskrine tovarne telekomunikacij. Želim delovnemu kolektivu v prihodnjem ustvarjalnem delu še veliko uspehov!" Seveda je naše glasilo ob tej priložnosti objavilo na prvi strani tudi fotografije tega visokega obiska.
Kolega Marijan Kralj pa je tako-le poročal pred štirimi leti:
»V ponedeljek dopoldne se je na hitro razširila vest, da nas bo proti poldnevu obiskal predsednik SFRJ maršal Tito s svojo soprogo Jovanko. Ob novoletnih praznikih je namreč Tito obljubil predstavnikom našega velikega kranjskega kolektiva, da si bo ogledal našo tovarno telekomunikacij na Laborah in se tudi ob tej priložnosti pogovoril o dejavnosti Iskre in aktualni poslovni problematiki našega podjetja.
INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE
2. zasedanje DS Elektromehanike
Na drugem zasedanju delavskega sveta Iskre Elektromehanike Kranj, 25. maja so delegati najprej obravnavali poslovno poročilo za prvo trimesečje. Obrazložil gaje direktor finančno računovodskega področja. Svoja stališča o poslovanju v prvem trimesečju so podali tudi poslovni odbor DO, gospodarska komisija sindikalne konference in svet ZK. Z njimi seje DS strinjal in jih podprl.
V razpravi o poslovnem poročilu so imeli delegati vrsto priporrb.
Andrej Koželj iz Orodjarne je opozoril, da obračun za poslovanje Orodjarne ni usklajen s podatki, ki se v tej temeljni organizaciji vodijo ročno. Delegat tudi poudarja, da morajo biti podatki v polletnem poročilu o poslovanju točni, predvsem pa pravočasno posredovani, da bo mogoče o njih obširno razpravljati.
Slavko Fatur je pojasnil, da je bil obračun za TOZD z internimi uslu-' garri izdelan na podlagi starih cen, ker korigirane veljajo šele od 1. aprila dalje. Glede pravočasnosti oddaje poročil o poslovanju je težava v tem, da njihova izdelava sovpada s prazniki, pri polletnem obračunu pa z dopusti. Ce bi želeli prej izdelovati periodične obračune, bi morali menjati sistem obračuna. Dokumentacija, ki je potrebna za obračune, prih^a zelo neredno in pozno, saj pride kar 75 % dokumentacije na obdelavo v zadnjih 10 dneh v mesecu.
Resman-Ažman Gredi iz Tovarne stikal je pripomnila, da bi morale biti TOZD redno obveščene o stanju na njihovih eksternih žiro računih.
Stane Ficko iz Prodajne organizacije je opozoril na neasortimanske zaloge, na neusklajeno proizvodnjo TOZD, na prepočasno proizvodnjo novih tržnih izdelkov, zlasti s področja elektronike.
Jakob Vehovec je v zvezi s tem vprašanjem o nudenju različnih informacij dejal, daje bilo od julija lanskega leta veliko sprememb predpisov, ki se prilagajajo tudi obdelavi podatkov.
Samoupravni sporazum, ki smo ga sprejeli, prinaša povsem nov pristop k našemu obračunu in delitvi skupnega prihodka. Vse službe imajo s tem veliko več dela. Glede točnosti informacij, je poudaril J. Vehovec, bo naš sistem točen šele takrat, ko bomo podatke pravilno zajemali na mestih, kjer se podatki pišejo. Kljub sodobnemu sistemu imamo vedno problem npr. z obdelavo podatkov za osebne dohodke, ker ogromno dokumentacije pride na obdelavo v ERC zadnje dni v mesecu. Disciplina in odnos do vrednosti informacij se vedno bolj slabša.
Delavski svet je sprejel na znanje poročilo o poslovanju DO v prvem trimesečju in naroča vodstvom temeljnih organizacij in strokovnim službam, naj poskrbijo za izboljšanje discipline pri izpisovanju in oddaji do-
kumentacije v E RC. Dogovorijo naj se tudi, katere informacije naj dobivajo posamezne temeljne organizacije.
DOGOVOR O ZDRUŽEANJU SREDSTEV SKLADA SKUPNE PORABE
Predlog dogovora o združevanju in delitvi SSPje delegatomDS obrazložil strokovni sodelavec finančno računovodskega področja. DS je bil seznanjen s stališči sveta ZK in poslovnega odbora. Oba priporočata, naj se dogovor sprejme v predlagani obliki.
Pismene pripombe na predlog dogovora so posredovale naslednje TOZD: ERO, TSD, MSO, Števci, Orodjarna, Instrumenti Otoče in se v celoti ne strinjajo s predlogom. Tovarna telefonskih enot na Blejski Dobravi in Center za elektrooptiko v Ljubljani sta predlog dogovora že sprejela.
Pojasnila o predlogu dogovora je dal Nace Pavlin, ki je še posebej podčrtal, da je treba ljudem obrazložiti namen združevanja sredstev. Tudi Ivan Cvar je pozval vodstva temeljnih organizacij in člane DS, da sprejmejo predloženi predlog dogovora, saj gre za socialno varnost in medsebojno solidarnost. Vsem TOZD vedno ne gre dobro, njihovi uspehi se zelo hitro menjajo. Združeni v DO smo dolžni po-1 magati drug drugemu, je poudaril direktor kadrovskega področja. Umestna je bila tudi pripomba delegata MSO, da so nekatere TOZD neodgovorno odločale in izplačale delavcem vrnjeni prispevek iz naslova sredstev za otroško varstvo, medtem ko je MSO dala ta sredstva v sklad skupne porabe.
Po razpravi so delegati sprejeli naslednje sklepe:
—	predlog dogovora o združevanju sredstev SSP in njihovi uporabi v delovni organizaciji v letu 1978 je pravilen in se dopolni samo s tem, da združujejo sredstva v višini 0,5 % od izplačanih sredstev za osebne dohodke tudi temeljne organizacije: TEN, IPT, Elektrooptika in Elektronika Horjul
—	delavski svet priporoča vsem delavskim svetom TOZD, da se o predlogu pozitivno odločijo
—	sklepe delavskih svetov TOZDje treba dostaviti tajništvu organov upravljanja do 15. junija 1978.
ISKRINA PRIZNANJA DELAVCEM TOVARNE ŠTEVCEV
Delavski svet je sklenil, da se ob praznovanju 30-letnice proizvodnje števcev električne energije podelijo Iskrina priznanja: Tovarni števcev, Viktoiju Koscu, direktorju tovarne števcev, Francu Levovniku, vodji razvoja števcev in Stanetu Kernu, vodji montaže števcev.
A. Boc
POGOVOR Z JUBILANTI TOVARNE ŠTEVCEV
Predanost Iskri
Letos mineva 30 let proizvodnje števcev električne energije v kranjski Iskri. Razvoj Tovarne števcev je tesno povezan s prizadevanji in požrtvovalnostjo pionirjev Iskre, ki so skoraj iz nič ustvarjali in dosegali vedno večje delovne zmage. Nekatere od teh vam danes predstavljamo.
MARIJA MARN, jubilantka 304et-nega dela: ..Zadovoljna sem, da sem doživela jubilej skupaj s Tovarno števcev, ob tem občutim veliko zadovoljstvo. V Kranj sem prišla 1948. leta iz Poljanske doline. Najprej sem delala
na trakovih majhne serije, kasneje pa na številčniku števca. Ko so številčnik preselili v Lipnico, sem prišla v umer-jevalnico. Malo me skrbi, kako bo, ko se bo zmanjšala proizvodnja enofaznih števcev. Verjetno se bom morala privaditi na drugačno delo in morda celo na dvoizmensko delo.
Želim si, da bi krralu dobili nove prostore, saj se selimo iz starih v stare. Tudi osebni dohodki bi bili po mojem mnenju lahko boljši. Sicer pa rada delam v Števcih. Upam, da bomo zdravi in mi bo tudi prihodnjih pet let minilo v slogi in zadovoljstvu."
PAVEL PRAŠNIKAR, jubilant 25-letnega dela: ..Novembra bo minilo
25 let, odkar sem v Iskri. Najprej sem bil v ročni delavnici, kasneje pa na varjenju, kar delam še zdaj. Imam nekaj težav z doseganjem norme. Mlajši lahko veliko več naredijo. Ropot v obdelovalnici števcev je verjetno pustil tudi posledice na sluhu. Hodim na redne preventivne preglede v našo obratno ambulanto. Delam namreč na stroju za točkasto varjenje, delo samo je zelo monotono. O tem, da bi ga zamenjal za kako drugo delovno mesto, še nisem razmišljal, vendar me v zadnjem času tudi noga, s katero pritiskam na stroj, ne yboga kot bi morala. Zato bom verjetno moral zaprositi za drugo delo, če ne bo bolje.
Teh 25 let mi je zelo hitro minilo. Z odnosi sem zadovoljen^ tudi s plačo. Ce bi se ponovno odločal za poklic, bi spet prišel v Iskro, morda bi se le za kaj drugega izučil. Želim, da bi tudi v prihodnje dosegali skupne uspehe v Iskri."
MARIJA AVSENEK, jubilantka 30-letnega dela: „Kaj naj rečem? Vesela, rada delam in želim, da bi bila zdrava. Od 1948. leta sem pri Števcih. Ropota v obdelovalnici sem že navajena, dali so nam neko vato, pa meje motila. Kot vidite je pri nas zelo vroče, če odpremo okna na strehi, imamo prepih. Odkar imam delo normirano po work faktor sistemu, moram zelo garati. Z osebnimi dohodki sem zadovoljna, normo presegam navadno z 11 ali 12 %. Mislim, da nikjer tako ne delajo kot prav v obdelovalnici, vendar nam tega ne priznajo. Vendar: če bomo zdravi, bomo vsi zadovoljni."
MARII A CINKELJ, jubilantka 30-letnega dela: „V Iskro sem prišla 28. aprila 1948. Doma sem z Jesenic. Najprej sem delala na zobatih kolesih za števce. Sedaj sem reparaterka, popravljam števce, ki pridejo nazaj. Kadar katere od sodelavk ni v službi, poprimem za kako dmgo delo, zato delo, ki ga opravljam, nikakor ni monotono. Odkar imamo skupinsko normo po work faktor sistemu, so naši osebni dohodki višji, le delati moramo več, toda temu se človek kmalu privadi. Lepo se mi zdi, da sem toliko let preživela z Iskro. Bliža se konec delovne dobe. Veste, 30 let je dolga doba, zlasti za žensko. Rada bi šla kmalu v pokoj, čeravnoje fletno v Iskri in ničesar ne pogrešam."
NIKO BEVK, jubilant lOJetnega dela: „Ob praznovanju 30-letnice proizvodnje števcev električne energije mislim, da je naš največji delovni uspeh prav v naši neodvisnosti pri prodaji naših izdelkov, za kar so zaslužni
vsi delavci Tovarne števcev. V bodoče pa bomo morali še marsikaj, storiti tudi za izboljšanje delovnih pogojev.
Kot eden od organizatorjev proslave ob jubileju Tovarne števcev želim, da bi ljudje gledali na proslavo bolj kot na svoj delovni uspeh in jubilej in ne toliko na vse drobne napake, ki se pojavljajo ob organiziranju podobnih proslav."
MARTIN KOČEVAR, jubilant 20-letnega dela: »Včeraj je minilo 20 let, odkar sem v Iskri. Ko sem bil star
tri leta sem oslepel, rojen sem 1925. leta na Kozjanskem. Do leta 1964 sem stanoval v Škofji Loki, sedaj pa živim v Kranju.
V Iskri ves čas delam v Tovarni števcev. Delo se mi zdi veliko lažje kot pletenje v delavnici v domu za slabovidne, kjer sem delal pred tem. Stanujem v bližini Iskre (za obratno ambulanto), tako da lahko varno pridem na delo. Tudi sodelavci mi pomagajo na poti v službo."
Alojz Boc Foto: L Okršlat
Proslavili so jubilante dela
JUBILANTI 30-LETNEGA DELA
TOZD Števci: Marija Jereb, Pavla Čehovin, Stane Bajželj, Alojzija Podlipnik, Alojzija Traven, Marija Avsenek, Marija Klasek, Francka Pipan, Marija Marn, Stane Brezar, Marta Napokoj, Anica Lotrič, Marija Klun, Marija Vrečko, Ivanka Šmid, Marija Činkelj, Izidor Čarman, Kristina Udir, Ivanka Maček, Rezka Radej, Rozalija Delič;
TOZD TEA: Jožefa Trškan, Amalija Svetelj, Marija Sušnik, Marija Podrepšek, Anton Pisovec, Marija Maček, Marija Skodlar, Terezija Uranič, Angelca Ačimovič, Marija Čebulj, Marija Jenko, Angelca Mavec, Brigita Frančeškin, Milka Kariš, Pavla Košnik, Ivanka Turk, Ivanka Balažič, Nežka Pogačar;
TOZD ERO: Ana Zebec, Marija Repnik, Jože Bertalanič, Ivo Burmaz, Janez Šun, Franc Horvat, Rudolf Štirn, Stane Poušnar, Majda Bohinc, Milan Milakovič;
TOZD ATC: Alojz Kordiš, Franc Bajželj, Včronika Peter, Jožefa Okorn, Antonija Potočnik, Marija Čeferin;
TOZD Mehanizmi: Vera Pogačnik, Danica Mohorič;
TOZD Stikala: Silva Jenkole, Anica Blatnik, Marija Tratnik, Veronika Bečan, Edvard Rozman; TOZD Instrumenti: Vi-libald Novak, Anica Dolenc, Anica Perne, Milan Benčič, Antonija Ješe;
TOZD Orodjarna: Anton Piber, Vladimir Klasek, Anton Čuda, Viktor Švab;
TOZD Merilne naprave: Jože Pokorn;
TOZD Vzdrževanje: Janez Hribernik, Slavko Orel, Miroslav Žakelj, Ivan Perdan, Franc Bitenc, Viktor Šmid, Janez Ušenič-nik;
TOZD TSD: Stanislava Mlakar, Jože Lužar, Ivanka Udovič, Marija Pavlič, Franc Šilar, Janez Kosec, F rane Košir, Jože Hrovat, Brane Vukotič, Jože Centa;
TOZD Nabava:	Alojz Štefe, Stevo
Krfogec;
TOZD Komerciala: Avgust Drnovšek;
Strokovne službe: finančno-računovod-sko področje: Slavko Fatur, Janez Tomažin;
kadrovsko področje: Marija Kastrevc;
organizacijsko področje: Vera Mušič;
uprava: Marta Vidmar;
razvojno področje: Nenad Mokič,
tehnološko področje: Alojz Murn, Valentin Grebenšek, Jože Fende.
JUBILANTI 25-LETNEGA DELA
TOZD ERO: Andrej Orehar, Jože Jakovec, Jožefa Ozebek, Francka Virčič, Vida Šarabon, Ludvik Vrhovnik, Kristina Kuštrin, Anka Sušnik, Marjan Slatnar, Janez Jagodic, Stevka Huskič;
TOZD TEA: Milka Bobnar, Antonija Špitalar, Trpe Sofronievski, Alojz Lampe, Ivan Peklenk, Marjan Poljanec, Marjan Ferenčak, Sabina Novak, Franc Razpet, Florjan Krt, Ciril Avbelj, Anton Dobrin, Marija Štular, Pavla Dovžan, Janez Pirc, Ivan Potočnik, Vladimir Žmitek, Jože Zevnik, Frančiška Hafner, Marjan Dagarin, Milan Novak, Jože Režonja, Roman lljaš, \*ra Fajfar, Rado Bremec, Kati Petek, Vida Vidic, Silva Oman, Marija Peternelj, Ivanka Bizjak, Marija Česen, Vikica Miri, Stanislava Zupan, Francka Hočevar, Gabrijela Markelj, Ljudmila Paredoš, Ivanka Mrak, Jože Erlab, Justi Rojc, Lovrenc Kuster;
TOZD Števci: Pavel Prašnikar, Marija Ana Žlebič, Ivanka Gyorek, Marija Kocjančič, Ivana Lužar, Stanko Dobokovič, Marija Benedik, Mihaela Klari, Argela Golja, Ema Zebec, Pavla Grdja, Marija
Kern, Živko Kostovski, Marija Udir, Alojzi) Čeč, Pavla lljaš, Ivana Rakar, Marija čiri^j | Angelca Rotar;
TOZD Vega: Dominik Rosič, Jožef3 Šparouc, Vika Škerl, ftozika Kirn, Marij3 Teršelič, Janez Jager, Jožefa Bočervin3, I Vasilij Harak, Alojzija Kranjs, Pavla Paj^' Terezija Grosman, Vincenc Židanek, Anton i Furjanič;	'
TOZD MSO: Savo Zubič, Srečko Torkar, Žarko Korošec, Milan Jelovčan, Iv311 1 Prosen;	*
TOZD ATC: Karolina Čeh, Marij3
Leben, Ignacij Murko, Rudolf Drinovc. Jakob Trškan, Anton Zavrl, Mihaela Ličen' Albina Grašič, Marija Sušnik, Marija Štim-Marija Kljun, Jožefa Jenko, Franc Mohorčič, Marija Perič, Ivanka Vrhovnik, Zofij3 Knapič, Jožica Bajt, Albin Ločniškar;
TOZD Mehanizmi:	Vinko Golmajer.
Ivan Mihelič;
TOZD Stikala: Maks Perkovič, Franc E Lorber, Janez Šter, Martina Potrebuješ Janez Križaj, Veronika Rejc, Alojz Kaštrun.j, Miroslav Pinterič, Marjeta Terziev, Marij3 Zevnik, Nežka Ažman;
TOZ D Instrumenti: Miro Rant,
Faganel, Jože Fajfar, Frančiška Bajželj-Sergij Gradnik, Irma Žibert, Marija Kranjci
TOZD Orodjarna: Marija Jerman, lv3n Kranjc, Martin Fabjan, Alojz Zelnik, lvan Naglič, Franc Lunar, Olga Mavrič, Franc Juvan;
TOZD Merilne naprave: Stanislav Pog3<-' §1 nik, Leopold Kastigar, Leopold llentf- -ic Franc Porenta;	^
TOZD Vzdrževanje:	Marija Hrova1, Se
Maksimiljan Janežič, Peter Lenardič, Hef" R; man Hafner, Franc Remic, Vladimir Mir*' Ci Valentin Blažir, Stanislav Jankovič, K31^
Kmetič, Franc Potočnik;
TOZD TSD: Martin Sladič, Valenti11 Anžič, Marjan Zadražnik, Henrik Knavbert-Franc Dovžan, Janez Žargaj, Vinko Vilf3n' 6,1 Marija Tomažič, Slavka Ovsenik;	^
St3'16 80
TOZ D Nabava:	Stane Sitar, -	^
Ječnik, Franc Tratnik, Jože Čebulj, Dragih Vidic, Ivan Ječnik;	j?
TOZD Komerciala: Frančiška Ri511*' ^ Ivana špik, Janko Dernič, Majda Furl3'1' 1
Franc Sergaš, Jože Dolinar;
Strokovne službe: finančno-računovoJ
sko področje: Frančiška Vidic, Stane
lentar;
Kadrovsko področje: Vinko Šilar; organizacijsko področje: Ivan Lavri Viktor Stanonik;
področje kvalitete: Franc Mokorel; razvojno področje: Nada Toporš, Fran Gašperlin, Ema Pajntar;
tehnološko področje: Danilo Dolg311' Marija Mesec, Anton Štrukelj.
JUBILANTI20-LETNEGA DE^
TOZD Števci: Marija Špiler, Peter Rib^ kar, Ferdinand Gasser, Martin Koč3 _ Ivan Cimerman, Mirko l>h, Nežka Fr3^ gelj, Fanika Kavčič, Ivana Fojkar, Franc Ramšak, Ivanka Jerkič, Marija Zar, An* nija Jakšič, Anica Božič, Marija Saj3^' Ivana Prosenjak, Irma Cunk, Marija Kalč1^
Veronika Gorenje, Marija Mlinar, Nik0
Mavrič, Marija Božič, Zofija Trampuš-žica Kovačič, Jožefa Gantar;	k8
TOZD ERO: Miroslav Meden, Franči5*
Al°lZ
Ostermn, Marija Ažman, Stane Stare, -
Tabor, Pavla Gorenc, Rudi Glavič, Mar
VVeiseisen, Tone Rehbergar, Marija Kož3 Anton VVeiseisen, Gabrijela Novak, M3™ Draksler, Jože Antolič;	.;
TOZD TEA: Ana Štirn, Erika Cof, AWP Jerše, Marija Butkovič, Marija Gotz, Vidmar, Štefanija Kacin, Franc Topo1 Amalija Turk, Valerija Josevski, Alojz' Bogataj, Viktorija Šilar, Marija R06*®,,
Amalija Mezek, Alojz Vene, Rajko Jere.!li wnik, Ivana Gajšek,
(Nadaljevanje na 5
Ivanka Vrhovnik,
>. stra^
INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE
(Nadaljevanje s 4. strani)
Luškovec, Andrej Šavs, Pavla Vreček, Kritina Drinovec, Ivanka Štefe, Frančiška Trilar, Mihaela Zupančič, Karl Krivec, Frančiška Kvas, Stanislava Osojnik, Katari-la Kepic, Ivan Rogelj, Marija Verbič, Marija Jarc, Jože Remec, Vida Hafner, Natalija Žaler, Julijana Jerman, Petra Kokalj, Ivanka Jakovec, Milena Tratnik;
TOZD Vega: Marija Mandič, Gorazd Vilfan, Marta Hočevar, Ivan Resnik, Karoli-n* Mahne, Sibin Andrejič, Cita Kamerlin;
TOZD MSO: Franc Papež, Mileva Nikolič, Pavla Maroša, Franc Hribar, Srečko
Berčič;
TOZD ATC: Stane Florjančič, Slavka batina, Jožica Furlan, Ana Grilc, Magda Križnar, Anton Kem, Frančiška Čebašek, Sonja Berložnik, Albina Ušlakar, Angela Valter, Francka Klavžar, Draga Brezar, Stane Debeljak, Cecilija Jerše, Magda Globočnik, Brigita Eržen, Ana Mrgole, Marija "laklin, Ana Žibert, Antonija Žanko, Marija "klene;
TOZD Mehanizmi: Antonija Fortuna, Rihard Hlad;
TOZD Stikala: Jožef Planinšek, Marija | Roblek, Peter Josevski, Ana Petrič, Anto-niia Kern, Marija Tonkli, Marija Zupanec, l-judmila Žumer, Antonija Češenj, Marija Kolman;
TOZD Instrumenti: Niko Truhačev, Olga Kavčič, Marija Felicijan, Ana Jerala, barija Meliva;
, TOZD Orodjarna: Aojz Šuštarič, Jože Šparovec, Marija Okršljar, Jožef Koncut, Alojz Mezeg, Stane Bernard, Janez Kozjek, i Karolina Prijatelj, Frančiška Rampre;
TOZD Merilne naprave: Olga Polajnar, Blanka Aljančič, Franc Jerala;
; TOZD Vzdrževanje: Marija Klemenčič, -j ^rivard Dolžan, Albina Pilar, Alojz Novak, Vincencij Žerovnik, Dako Bulič, Slavko j I Vesel, Franc Šimnovec, Jožef Zaplotnik;
,	TOZD TSD: Jožica Radanovič, Veroni-
Strajnar, Florjan Lombar, Ivanka a ^aček, Jože Svetelj, Matevž Jeraša, Martina g Vurkeljc, Monika Arh;
3 TOZD Nabava: Ivan Štirn, Vladimir 0|janšek, Marija Pintar;
TOZD Komerciala: Ivo Kovačič, Fran-11	Komovc, Peter Gregorc, Olga Bizjak,
^Pja Kompare;
r	f inančno-računovodsko področje:
11 Darjan Novak, Breda Anderle, Marija Bohinec, Milena Pušavec;
3	investicijsko področje: Marija Krampi,
Miro Šalej, Mustafa Beširevič, Frančiška Je-kovec;
kadrovsko področje: Vincenc Podobnik, Marija Zadražnik, Zofija Štefe, Karl Sedej;
področje kvalitete: Jolanda Šifrer;
uprava: Aleksander Mihev; r'	tehnološko področje: Marija Semen;
Prevoz: Miha Količ, Jurij Mrak, Alojz ,c Brenkuš, Jože Lombar.
Erjavec, Alojzij StanisTov-Oberč, Janez Rupar, Lovro Močnik, Jože Brus; TOZD Računalniki: Srečko Škrlec, Katarina Rus, Andrej Janežič; TOZD MSO: Srečo Žnidarčič, Jože Pleteršek, Jure . Kosič, Božida Cvejič, Ratko Rankovič, Aleksander Miloševič, Marjan Mihovič, Dragan Vujetič, Martin Podvratnik; TOZD Mehanizmi: Stanislava Šiler, Anton Novak, Nataša Vidergar, Janez Košelj, Ernestina Debelak; TOZD Stikala: Cvetka Volčič, Janez Zaplotnik, Matevž Tržek, Ljuba Turuk, Matevž Kalan, Stanislav Kern, Stanislav Mirt; TOZD Instrumenti: Jože Vojk, Ana Filipovič, Nikolaja Beravs, Anton Okorn, Slavka Grašner, Marija Jensterle, Antonija Krek, Franc Novak, Anton Koselj, Nataša Rozman, Marija Vrhovnik, Radojka Čadež, Marija Lakner, Danica Terlikar, Jelka Jarm, Marinka Potočnik, Nada Šku-delj, Dora Štravs, Magda Pogačnik, Miro Abinini, Elizabeta Ros, Ivica Sitar, Marija Volarič, Janez Čadež, Luka Zupan, Stane Poličar, Milan Burgar; TOZD Orodjarna: Stane Langerholc, Milan Sajovic, Rajko
JUBILAIMTI10- letnega del/s
Tozd ATC:	Katja Bajželj, Martina
!!er|ček, Mira Vilfan, Vlasta Štular, Ida ^Upan, Ljudmila Naglič, Karl Valter Zelič, ?°ian Klemenčič, Rezka Žgajnar, Janja J®pina, Majda Srebrenjak, Nuša Mihovec, ri«o Filipčič, Eva Pleničar, Janislava 1 _°^nik, Bojana Justin, Mihaela Bogataj,
, rjhja Bukovec, Miroslava Klauzer, Valentin .	h°fic, Nevenka Ceglar, Marija Kunstelj,
Q*'ca Juhant, Anica Čebular, Marija - ^an, Lidija Cegnar, Silva Hervatin, Ivanka '' ^ievic, Nada Matovina, Marjan Čufer,
' xariomir Stojkovič, Simon Dacar, Jana r! *=ranc Košir, Marija Draksler, Marjan
I	rinovec. Stane Poljane, Franc Cegnar, J;aiko Konjar, Aleš Kuralt, Janez Šparovec,
' t,'r°slav Roblek, Jožef Močnik; TOZD ft Atevci: Vojko Dremelj, Andrej Naglič,
II	rTCa Kutnjak, Janez Omejc, Marjeta Ho-"hpvec, Ivana Košnjek, Marija Krničar, Bo-
n ^ni'r Bukovnik,-Ivana Jeruc, Milan Šumra-C8 Lu lvanka Čarman, Metka Rajgelj, Branka 'kožar. Stane Treša, Olga Bjegovič, Henrik ezek, Bojan Zalesnik, Niko Bevk, Vinko n Mribar’ Alojzij Zpanec; Bjegovič, Henrik ue.Zek- Bojan Zalesnik, Niko Bevk, Vinko ° ;ibar- Alojzij Zupanec; Milena Horvat, 3 s lr° Rozman, Jože Pogačar, Boris Kernih; TOZD TEA: Irena Lešnjak, Alojz Cvetka Češarek, Marija Boncelj,
' 1 , lnka Švegelj, Marjetka Klemenčič, Ivana .°Pina, Marjan Kenda, Zdenka Likozar, j.arija Marn, Zofija Hacin, Marija Knific, rančiška Vehovec, Rozalija Tratnik, Kri-Jha Jerič, Pavla Požar, Ivana Pustovrh, "" K1a Pretnar, Vehovec, Fbzalija Tratnik, ^ristina Jerič, Pavla Požar, Ivana Pustovrh, A Jo r,'a Pretnar, Ivanka Sodnik, Danica '	i/|n^0- Ljudmila Golob, Franc Žepič,
■	Rakovec, Olga Zupanič, Anica
iv r6|a'
lika i<r
V'
\t' 10
10- Ani;-
v6c,Ca Molj, Jerica Srebrnjak, Jože Veho-na 'Marjan Zupan, Angela Leskovec, Tatja-; Kerše, Antonija Likozar, Irena Draksler,
Rozman, Jože Osterman, Matej Kurnik, Jože Žibert, Simon Klemenčič, Pavel Mi-. helčič, • Alojz Vrtnik, Vladimir Pelko, Marjan Jerše, Martin Mubi, Branko Mavec; TOZD Merilne naprave: Franc Kambič, Stane Draksler, Emil Humar; TOZD Vzdrževanje: Frančiška Košnjek, Ivan Mihovec, Janez Žaler, Mihael Draksler; TOZD TSD:	Cvetka Mikolič, Florjan Koželj,
Franc Gorjanc, Franc Zupančič, Jože Grdja, Miran Gros, Milan Beber, Jože Zmrzlikar; TOZD TEL: Ana Hrkalovič; TOZD Nabava: Janez Lavtar, Stane Verbič. Anton Lašič, Tomislav Primožič, Milan Kočar; TOZD Komerciala: Krešo Bračič, Darinka Stražišar, Borut Ošabnik, Janez Štefe, Darko Kavčič; Finančno-računovod-sko področje: Frančiška Maček, Štefka Perčič, Ciril Hrnčič; Investicijsko področje: Jože Hudobivnik; Kadrovsko področje: Fani Veger, Ignac Pavlin; Organizacijsko področje: Janez Pivk; Področje kvalitete: Jolanda Šifrer; Razvojno področje: Ana Gasser, Alojz Remic, Majda Šarc, Pavel Verbič; Tehnološko področje: Milan Bernik, Davorin Dolar, Olga FUčigaj, Franc Jelovčan, Anton Grčar, Vinko Režun; Prevoz: Jože Krničar.
Iskra na 6. sejmu opreme in sredstev Civilne zaščite
Letošnji sejem opreme in sredstev civilne zaščite, ki je bil v začetku junija v Kranju, je opravičil sloves edine tovrstne specializirane prireditve v državi. Na tokratni sejemski prireditvi je blizu 200 domačih in tujih proizvajalcev ter specializiranih trgovskih organizacij razstavilo opremo in sredstva civilne zaščite za:
—	zaklonišča za zaščito prebivalstva jn materialnih dobrin;
. — protipožarno zaščito;
—	prvo pomoč, splošno medicinsko pomoč in preventivno medicinsko zaščito za delo v izrednih situacijah;
—	prvo pomoč, splošno medicinsko pomoč in preventivno medicinsko zaščito za delo v izrednih situacijah;
—	osebno in kolektivno zaščito;
—	detekcijo, dozimetrijo in dekontaminacijo;
—	prečiščevanje vode;
—	zatemnevanje;
—	odstranjevanje ruševin, reševanje zasutih oseb in njihovo odkrivanje;
Ob našem razstavnem prostoru so se dolgo zadržali tudi gostje—republiški in pokrajinski sekretarji za ljudsko obrambo.
Generalpolkovnik Dragoman Radojčič - Stambolija med pogovorom z novinarji
— prvo veterinarsko pomoč.
Nadalje smo si lahko ogledali sredstva in opremo za začasno bivanje in oskrbo prebivalstva v vojni in ob velikih nesrečah, sredstva in opremo za potrebe službe opazovanja, javljanja, obveščanja in alarmiranja ter strokovno literaturo in učila za vsa področja CZ.
Sejem je spremljalo okrog 700 jugoslovanskih strokovnjakov s tega področja. Večina se je udeležila tudi strokovnega seminarja o oskrbi ogroženega in prizadetega prebivalstva v vojni in ob velikih nesrečah. Udeleženci seminarja so si v začasno postavljenem naselju na zunanjih razstaviščih Gorenjskega sejma ogledali demonstracije z razno opremo in sredstvi CZ.
Poglejmo, katere so najbolj zanimive novosti v proizvodnji opreme in sredstev CZ, ki so bile razstavljene na letošnji prireditvi. Jugoslovanski proizvajalci so letos do-
kazali, da so sposobni doma narediti vse, kar potrebuje CZ. Prav gotovo je med njimi vodilna Iskra, ki lahko pokrije večji del jugoslovanskih potreb, poleg tega pa proizvaja tudi za izvoz.
Ko je lani organizator sejma podeljeval posebna priznanja najboljšim razstavljal-cem, je eno najvišjih priznanj dobila tudi Iskra. Letos smo na Iskrinem paviljonu lahko videli še več, kar pomeni, da je bil naš razstavni prostor za slučajnega obiskovalca napolnjen s povsernjiovimi izdelki.
Letošnji razstavni program Iskre lahko razdelimo glede na namembnost izdelkov v naslednje skupine:
—	radijske zveze s profesionalnimi antenami,
—	razne telefonske aparature,
—	radio-relejne zveze
—	razna merilna oprema,
—	napajalne naprave, idr.
Sistem občinskih radijskih zvez RT 10 — 12 se je tehnološko bistveno izboljšal, zlasti zaradi večje uporabe hibridnih mikroelek-tronskih vezij. Poleg tega je v tem programu tudi nova ročna telefonska centrala.
Iskra si prizadeva v vse svoje izdelke s področja telekomunikacij vnašati vse več novih dosežkbv, ki zagotavljajo večjo kvaliteto izdelkov. Ob tem pa se še vedno postavlja vprašanje enotnejših meril pri izdelavi telekomunikacijskih zvez, saj je do enotnejše proizvodne politike na tem področju elektronike še dolga pot.
Če primerjamo podatke o razširjenosti radijskih zvez v naši državi z razširjenostjo le-teh drugod po svetu, ugotavljamo, da smo v velikem zaostanku. Iskra je do začetka letošnjega sejma opreme in sredstev CZ v Kranju seznanila vse odgovorne ljudi v jugoslovanskih občinah z delovanjem sistema občinskih radijskih zvez. Približno 120 občin Kosova, Bosne in Hercegovine, Vojvodine, Črne gore, Slovenije in tudi Srbije ima že svoje radijske mreže, kijih je izdelala in montirala Iskra. To pomeni, da ima vsaka peta jugoslovanska občina že urejeno radijsko povezavo med občinskimi središči
Iskra je v letu 1977 sklenila z ameriško računalniško firmo CDCpogodbo o poslovno-tehničnem sodelovanju. V okviru sodelovanja med Iskro in CDC je, poleg prouvodnje računalnikov v Iskri, skupnega razvoja in vlaganj v projekte, predvidena tudi skupna ponudba nekaterih zanimivih računalniških sistemov na jugoslovanskem in na nekaterih tujih tržiščih. Na demonstracifah(l2., 13. in 14. 6. v tovarni ATC) dveh računalniških sistemov TECHNOTEC in PLATO bodo predstavniki firme CDC .predstavili široke možnosti uporabe teh aplikacij. Prvi sistem je namenjen posredovanju izmenjave tehnologij, drugi pa izobraževanju. Več v prihodnji številki	Tekst: Alojz Boc
Foto: Ivan Okršlar
Nekatere delovne organizacije se ponašajo z izvozom svojih izdelkov. Mednje spada tudi novi gasilni aparat za gašenje požarov na občutljivih napravah, poštnih in drugih telefonskih centralah, elektronskih aparatih, ipd, ki ga v različnih velikostih izdelujejo v Vatrospremu.
Med zanimivosti letošnjega sejma sodi tudi pribor za osebno zaščito prebivalstva pred biološkimi, radiološkimi in kemičnimi bojnimi sredstvi ter orožji, ki gaje predstavila zagrebška Banija. Podoben pribor morajo imeti vsi občani v enotah teritorialne obrambe.
V četrtek, 1. junija so sejem obiskali republiški in pokrajinski sekretarji za ljudsko obrambo. Vodil jih je pomočnik zveznega sekretarja za ljudsko obrambo generalpolkovnik Ivan Dolničar. Ob tej priliki smo nekatere od njih povprašali, kaj menijo o letošnjem sejmu opreme in sredstev CZ:
IVAN DOLNIČAR, pomočnik zveznega sekretarja za ljudsko obrambo je povedal naslednje: ..Letošnji sejem je prav gotovo najboljši doslej. Pomembno je, da je iz-leta v leto večji, bogatejši z opremo in številom razstavljalcev. Zanimiv se mi zdi prikaz novosti s področja sanitete. Tudi oprema za zaklonišča, ki jo razstavlja mariborski Kovinar, me preseneča. Gasilska zveza Slovenije je za letošnji sejem pripravila koristno razstavo Osebna in kolektivna zaščita delovnih ljudi in občanov pred požari in drugimi velikimi nesrečami v gospodinjstvih, stanovanjskih zgradbah, javnih objektih in delovnih organizacijah. Na njej so prikazana zaščitna sredstva, ki morajo biti na razpolago v vsakem objektu, kjer ljudje živijo in delajo, za zaščito njihovih življenj in premoženja."
DRAGOMAN RADOJČIČ - STAMBOLIJA, republiški sekretar za ljudsko obrambo SR Srbije: ..Dosti je še proizvajalcev opreme in sredstev za potrebe CZ, ki bi jih morali vključiti v prihodnje sejme in s tem povečati asortiman razstavljenih artiklov. Pomembno vprašanje, ki ga bo treba kmalu rešiti, je dogovor o standardizaciji opreme in sredstev CZ v Jugoslaviji. Proizvajalci in uporabniki bodo slej ko prej morali najti skupen jezik."
Tekst: Alojz Boc Foto: Ivan Okršlar
in posameznimi predeli v okviru svojih meja.
Poleg izboljšanega sistema občinskih ' radijskih zvez je Iskra razstavila tudi novo sprejemno oddajno postajo SOVA 4, elektronsko ptt centralo in več drugih tehničnih izdelkov, ki so potrebni za delovanje Štabov CZ. Pohvaliti moramo tudi koncept predstavitve Iskrinih proizvodov na našem paviljonu, ki je pritegnil številne domače in tuje obiskovalce. Motilo pa na? je to, da obiskovalcem niso bili na voljo prospekti naših izdelkov, prospektni material, zložen na policah znotraj nikomur ne koristi.
Kranjska Sava je pripeljala na razstavo radialni plašč za tovorna vozila z jeklenim ogrodjem ..orjak", kije uporaben za premagovanje najtežjih terenov.
Številni novi ali tehnološko izboljšani izdelki kažejo prizadevanje domačih proizvajalcev za zmanjševanje uvoza naprav in opreme za delovanje štabov in organizacij CZ. Beograjsko podjetje Vatrosprem je na sejmu prikazalo novo gasilsko vozilo, ki lahko prevaža 10 ton vode ali pene za gašenje. Uporablja se za gašenje požarov na letališčih, v rafinerijah nafte in velikih delovnih organizacijah, zlasti v kemični industriji.
> lak, Alojzija Kerničar, Ana Vehovec, F^ka Ribnikar, Olga Berčič, Marija j6|Zrnan, J0^jca Helena Lavtar, Elizabeta l^enc, Janez Fajfar, Janez Kuhar, Karolina vrr>, Marija Sajovic, Agata Polajnar, Irena pr stanjevec, Marija Puce, Bojana Remic,
§ aric Ješe, Valentina Rakovec, Marta 'ar, Nikola Bjegovič, Andreja Koprivec, v6cICa Molj, Jerica Srebrnjak, Jože Veho-na 'Marjan Zupan, Angela Leskovec, Tatja-^ .erše, Antonija Likozar, Irena Draksler, i r'ja Delavec, Anton Potočnik, Danijel ge^ar. Danica Potočnik, Marija Soršek, *W-a Krevh, Marija Novak, Marjan Jožef ^66 aj' Franc Kavčič, Viktor Pravst, Aa'L Fre*'h, Janez Žgajnar, Marija Pucelj, ^lk;o Kern, Franc Ošlaj, Branka Vrančič, Kleha Rozman; TOZD VEGA: Ana Peklaj, ^rirnila Rožnik, Ludvik Slak, Franc Ana Jambrovič, Stanislava Sever, Na<kn Josip Piukovič, Jelka Močnik, v a9ica Oblak, Al mir Kufner, Marjetka
S proslave ob 25-letnici krvodajalstva v Kinu Center, na kateri je nastopil tudi MPZ iz Doberdoba
*........— ----»	- *	iimšBIimfm:-jmemiu.	vs tfsmmmsmemmm	m ■■	^	^
Jo*efa' ^man,nto"ga'ZZabukovec,P Jožjfa Zanimanje za Iskrine izdelke na letošnjem sejmu je bilo veliko.
25 let
krvodajalstva
Letos praznujemo 25. obletnico organiziranega krvodajalstva na Slovenskem. Potem, ko je organizacijo krvodajalstva pri nas prevzel rdeči-križ, se je med prostovoljne krvodajalce vpisalo že 600.000 občanov in delovnih ljudi, ki so vsaj enkrat že darovali svojo kri. Po vojni smo imeli le okrog 6.000 krvodajalcev, konec 1952. leta pa že čez 20.000. Danes
beležimo nad 10.000 odvzemov krvi letno.
Pri občinskem odbom rdečega križa v Kranju so se že zgodaj odločil; za zelo uspešen način izvedbe krvodajalskih akcij, ki se je in se še raz’ kuje od dela drugih občinskih odborov: vso težo zbiranja prijav za udeležbo v krvodajalskih akcijah so prenesli na
(Nadaljevanje na 6. strani)
ISKRA
Številka25 — 17, junij 1978
INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE
Predlog delovnega programa delavske kontrole
Program dela odbora samoupravne delavske kontrole DO Iskre Elektro-mehanike za obdobje 1978/79 temelji na dosedanjem delovanju odbora in bodočih nalogah, kijih mora delavska kontrola reševati v navedenem obdobju.
Pravice in obveznosti samoupravne delavske kontrole izhajajo iz določil ustave in zakona o združenem delu. Samoupravno delavsko kontrolo uresničujejo delavci neposredno po organih upravljanja in po odborih delavske kontrole.
Pristojnosti odbora v delovni organizaciji morajo izhajati iz obsega delovanja DO, podobno tudi pravice, ki so določene za temeljno organizacijo. Odbor bo obravnaval tudi zadeve, ki jih bodo posredovali odbori delavske kontrole temeljnih organizacij. Zahteve posameznikov iz TOZD ali DS SS odbor daje najprej v obravnavo pristojnemu organu temeljne organizacije.
Odbor delavske kontrole na ravni DO ima predvsem koordinativno vlogo, kar se izraža v tem, da se ugotovitve v eni temeljni organizaciji prenašajo na dmge tozde in se tako preprečujejo negativni vplivi.
Odbor naj bi postopno obravnaval naslednje:
—	izpolnjevanje planskih zadolžitev (stalna naloga po vsakem periodičnem obračunu),
—	rezultate poslovanja (predlog ukrepov, ugotavljanje elementov, ki vplivajo na poslovni rezultat: stroški, cene ipd.),
—	odškodninske zahtevke, ki so naslovljeni na DO,
—	pritožbe, prošnje in zahteve za varstvo pravic delavcev,
—	pogodbe z zasebnimi kooperanti in delavci Iskre, ki imajo pomen za več temeljnih organizacij,
—	izplačila za nadurno delo režijskih neproizvodnih delavcev za DO,
—	izpolnjevanje sklepov organov upravljanja (določitev postopka v zvezi s tem),
—	koriščenje fonda delovnega časa (izhodi, prihodi in odhodi z delovnega mesta),
—	izvrševanje sklepov delavskega sveta in drugih organov,
—	zaposlovanje na delovne naloge brez potrebnih pogojev (strokovne izobrazbe in delovne sposobnosti),
—	službena potovanja doma in v tujino (skupna odsotnost posameznikov, prevozni stroški in uporaba službenih avtomobilov),
—	izvrševanje skupno dogovorjenih osnov v DO oz. izvršitev le-teh,
—	informacijski procesi in obveščanje delavcev,
—	manjki v skladiščih, škode ipd.,
—	zamude pri izpolnjevanju pogodb, kjer nastane škoda,
—	odnosi do zunanjih proizvodnih organizacij,
—	sodne kazni in stroški,
—	programi dela odborov v temeljnih organizacijah,
—	sporočanje stališč odbora SDK DO odborom tozdov,
—	predlaganje uvedb postopkov zaradi kršitev delovnih dolžnosti,
—	zahteve, kijih na odbor naslovijo organi in organizacije izven Elektro-mehanike,
—	obveščanje delavcev o delu odbora samoupravne delavske kontrole.
Odbor delavske kontrole DO bo obravnaval zlasti tiste zadeve, dogodke in pojave, ki imajo širši značaj. Za obravnavo posameznih problemov pa so odgovorni odbori SDK v TOZD in DS SS, ki jim bo odbor DO to problematiko tudi odstopal.
Predsednik odbora SDK DO Jovan Damjanovič
Ekonomika varstva pri delu II
V prvi fazi razvoja so se ekonomske raziskave na področju varstva pri delu nanašale izključno na ugotavljanje ekonomskih posledic, ki so jih povzročali nezadostni ukrepi varstva pri delu. Take posledice so se kazale v obliki izgubljenih delovnih dni zaradi poškodb pri delu vseh stopenj, poklicnih obolenj in invalidnosti. Vse to je brez dvoma predstavljalo velik napredek za teorijo in prakso. Ekonomske posledice poškodb in zdravstvenih okvar zaradi dela in vsled teh izgubljeni delovni dnevi pa predstavljajo le en del stroškov.
Sodobna ekonomika terja širši predmet raziskovanja. Predvsem je treba tradicionalne poglede razširiti na investicijsko področje , na to, kako se investicijske naložbe odražajo na področju preprečevanja poškodb in zdravstvenih okvar zaradi dela. Razumljivo je, da so nameni investicijskih vlaganj različni. Najpogosteje se investira zaradi doseganja večjih efektov na tržišču, redko pa zaradi boljšega varstva pri delu. Toda za najoptimalnejše investicijske naložbe so se pokazale tiste, ki vzporedno s sodobnimi tehnično tehnološkimi rešitva-
Iskra je tokrat presenetila s številnimi novostmi na področju telekomunikacij in opreme za CZ.
(Nadaljevanje s 5. strani)
krajevne odbore rdečega križa in na dhove aktiviste. S tem pa so se 'gnili zbiranju prijav po delovnih ionizacijah.
Ib dnevu krvodajalcev so bile tudi enjskih občinah proslave, kranjski občini načrtujejo 200 iov dnevno. Načrt vedno izpol-u in ga že vrsto let presegajo za , v redni akciji sodeluje okrog '0 krvodajalcev, skupaj z izrednimi akcijami pa 4.000 krvodajalcev letno.
ISKRA
Številka 25 - 17,junij 1978
Ob dnevu krvodajalcev so bile tudi v gorenjskih občinah proslave. V Kranju so za to priložnost povabili v kino Center moški pevski zbor iz Doberdoba v Italiji, ki je zapel več partizanskih, narodnih in umetnih pesmi. V programu so sodelovali tudi znani operni solisti ob spremljavi Milana Stan te ta in recitator Janez Rohaček. Program je povezoval Ladko Korošec. Po proslavi je bilo v Domu JLA družabno srečanje krvodajalcev in aktivistov rdečega križa. Ob tej priliki so 300 krvodajalcem in aktivistom RK podelili posebna republiška priznanja ob 25-letnici krvodajalstva in značke za zasluge za krvodajalstvo.
Tekst in foto: Alojz Boc
Ugodna ocena
Na občnem zboru kranjskega občinskega sindikalnega sveta so ocenili delo sindikata v preteklih štirih letih in po bogati razpravi sprejeli smernice za delo v prihodnjem mandatnem obdobju — Novi predsednik je Vinko Šarabon, sindikalni delavec iz Iskre Na občnem zbom občinskega sveta Zveze sindikatov v Kranju so minulo sredo ocenili delo v preteklem mandatnem obdobju. Ocena delaje ugodna, čeprav vse še ni bilo dodelano tako kot bi bilo treba. V tem času je namreč sindikat z novo ustavo in ZZD dobil vrsto novih nalog. Zlasti v zadnjem času je bilo pomembno uresničevanje zakona o združenem delu-Ko so sprejemali programske zasnove za prihodnje obdobje, so pouda-
rili, da bo tudi v bodoče ena najbolj pomembnih nalog sindikata uresničevanje samoupravljanja in razvijanje dohodkovnih odnosov v združenem delu ter spodbujanje dinamičnega razvoja gospodarstva v občini. Prav slednje bo zahtevalo posebno pozornost, saj v Kranjski občini ugotavljajo, da razvoj gospodarstva ni usklajen, zlasti zaostajajo terciarne dejavnosti in malo gospodarstvo. Razvoj trgovine, gostinstva in turizma ter obrti pa ni le problem Kranja ali Gorenjske, temveč slovenski problem in zato se bo treba zavzemati za sistemske rešitve na teh področjih.
Pokončanem občem zboru set je sestal občinski svet, ki je za novega predsednika izvolil Vinka Šarabona, sindikalnega delavca iz Tovarne ATC na Laborah, za podpredsednico Angelco Rozman, sindikalno delavko iz Merkuija. Za sekretaijaje bil ponovno izvoljen Miran Štefe.	Glas, 9. junija
Udeleženci republiškega seminarja za kulturo med literarnim večerom v Delavskem domu.
mi najdejo in uveljavijo tudi sodobne rešitve varstva pri delu.
Temeljna kriterija za klasifikacijo investicij na področju varstva pri delu (avtor dr. Nikola Kiju se v) sta čas naložbe in način naložbe. Glede na čas naložbe se investicije na področju varstva pri delu delijo na predhodne (preventivne) investicije in naknadne (dodatne) investicije. Predhodne investicije so tiste, ki vključujejo ukrepe in normative varstva pri delu že v fazi projektiranja in izgradnje investicijskega objekta kot tudi pri organiziranju tehnološkega procesa. Te investicije omogočajo ti., „vgrajeno varnost", s katero so ustvarjeni vami delovni pogoji, kar je tudi cilj vseh investicij na področju varstva pri delu.
Kljub pomembnim preventivnim ukrepom se pogosto izkaže, da se delo še vedno izvaja pod zelo neugodnimi pogoji in da je rizik za poškodbe in zdravstvene okvare še vedno zelo visok.
V takih razmerah zelo hitro lahko pride do poškodb in zdravstvenih okvar, kar je razlog za dodatne investicijske naložbe. Te investicije so naknadni in dodatni ukrepi varstva pri delu navadno dražji in manj učinkoviti, zanje pa se odločimo navadno šele takrat, ko že pride do nesreč s hujšimi posledicami (npr. smrtna ali kolektivna poškodba).
Investicije na področju varstva pri delu se lahko delijo tudi po namenu naložb. Tako razlikujemo dve temeljni skupini investicij: v neposredno varnost in v družbeni standard. Investicije v neposredno varnost zajemajo vse tiste naložbe, ki imajo nalogo, da vplivajo oz. bolj učinkovito preprečujejo poškodbe in poklicne bolezni. Ta skupina se potem dalje deli na tehnično, zdravstveno, osebno ipd. varstvo.
Zanimivo je vključevanje družbenega standarda v področje varstva pri delu. Investicije v dmžbeni standard obsegajo področje stanovanj, odmorov in rekreacije, izobraževanja,prehrane in prevoza delavcev. Tako široki pogledi na dejavnost varstva pri delu kažejo na pomembnost in širino varstva pri delu in pomenijo argument več za podporo in nadaljnje oblikovanje celovite doktrine varstva pri delu, ki jo v zametku najdemo v prvem členu republiškega zakona o varstvu pri delu (,,de lovno okolje in delovne ter življenjske razmere").
Poleg težav, ki se pojavljajo pri izračunavanju ekonomskih efektov zaradi preventivne karakteristike varstva pri delu, se kažejo težave tudi zaradi preskopega raziskovanja posledic nesreč (poškodb) in obolenj zaradi dela. Brez takih podatkov je praktično dokazovanje potrebnih preventivnih ukrepov neučinkovito. Neargumentirani in zgolj „besedni“ zaključki so nezadostni dokaz za upravičenost ukrepov.
S takimi težavami se srečujemo dnevno. V Elektromehaniki, kjer so v zadnjem obdobju strokovni teami na ravni delovne organizacije in na ravni temeljnih organizacij intenzivno delali (in še delajo) na investicijskih elaboratih, je zadrega zaradi pomanjkljivih argumentov s področja varstva pri delu kar občutna.	P .P.
OBVESTILO
Koristnike voznih kart obveščamo, da voznih kart za čas dopustov ni potrebno vračati, ker vključno od 17. 7. 1978 do 1. 8. 1978 niso veljavne. Samoprispevek bo odbit. Kdor želi, lahko karto vrne 1, 7. 1978. S tem odpade samoprispevek.
Prevozni oddelek Iskre Elektromehanike
______________________________y
DNEVI STRA2IŠKE MLADINE
Pred kratkim so mladi v krajevni skupnosti Stražišče pri Kranju pripravili dneve mladine. Posegli so na športno, kulturno in zabavno področje. Tako je vsak našel kaj zanimivega. Namen dnevov mladine je popestritev življenja v tej krajevni skupnosti.
Ob tej priložnosti so mladi spet izdali glasilo OO ZSM Stražišče. Na prireditve so povabili tudi delegacijo prijateljev iz Trsta — člane mladinskega krožka, ki se jih žal niso mogli udeležiti. V OŠ Lucijan Seljak so odprli razstavo likovnih del njihovih mladih ustvarjalcev. Na igriščih OŠ so bila športna
Mladinke so se pomerile v košarki in namiznem tenisu.
tekmovanja v namiznem tenisu, malem nogometu in košarki. Pripravili so tudi literarni večer, na katerem sta se mladim predstavila člana Kluba literatov Kranj Doris Tudor in Miha Štefe s svojimi pesmimi.
Mladi, ki so pripravljali dneve stražiške mladine, želijo v OO ZSM pritegniti tudi ostale mlade Stražišane, ki še niso vključeni v nobeni družbenopolitični organizaciji. Pr' tem velja omeniti, da mladinska .organizacija v tej KS zelo dobro sodeluje z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami-Pri pripravah na letošnje volitve so se mladi dobro odrezali, kar se bo nedvomno odražalo tudi pri nadaljnjem sodelovanju. Boc
Borbena igra mladih Stražišanov.
UPOKOJENI V MAJU
V maju so se v DO Iskri Elektromehaniki upokojili naši naslednji sodelavci:
Miklavčič Vida, samostojni kontrolor iz TOZD TEA, st. upok.,
Sitaš Štefka, sestavljalka elektronaprav iz TOZD TEA, inv. upok.,
Protič Amalija, sestavljalka števca iz TOZD Števci, inv. upok.,
Keše Viktor, terminar iz TOZD ERO, st. upok.,
Želimo jim veliko prijetnih dni v zasluženem pokoju. Pošiljali jim bomo naše glasilo, v kolikor ga kdo od njih ne bi prejel naj nam sporoči svoj naslov, in sicer na centralno redakcijo glasila Iskra, Ljubljana, Prešernova 27. To velja tudi za vse ostale upokojene člane SOZD Iskra, ki morda nepreje-V majo našega glasila. Urednik
r
ISKRA
Industrija za telekomunikacije elektroniko in elektromehaniko KRANJ, o.sol.o.
Na osnovi sklepov Delavskih svetov temeljnih organizacij združenega dela razpisujemo
DELA IN DELOVNE NALOGE SEKRETARJEV, delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
v TOVARNI TELEFONSKIH ELEMENTOV IN APARATOV, KRANJ v TOVARNI AVTOMATSKIH TELEFONSKIH CENTRA, KRANJ v TOVARNI ŠTEVCEV, KRANJ
Poleg pogojev določenih z zakonom morajo kandidati izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
—	Imeti morajo visoko izobrazbo pravne, organizacijske ali družboslovne smeri.
—	3 leta delovnih izkušenj.
—	znanje svetovnega jezika.
—	ustrezne moralno politične kvalitete.
Mandatna doba traja 4 leta.
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ, 64000 Kranj, Savska loka 4, pod oznako: „za razpis sekretarja".
Kandidate bomo o rezultatih razpisa obvestili v roku 60 dni po končanem razpis0-
V.
d dVST ,	ji sriRži? f 'Zf ■
Udi*
J' .i> i S
\
\
\
MIRJAN GRUDEN
PERSPEKTIVA RAZVOJA ELEKTROTEHNIKE
V_______________________
\


'-VK>
; : -	‘V-5 .
• •	' •
.'■v,:,... , -r
: ,• ;•
.
•e'4'.-
Mirijan Gruden
PERSPEKTIVA RAZVOJA ELEKTROTEHNIKE
Ko ob današnji pomembni obletnici gledam na prehojeno pot in na smeri bodočega razvoja elektrifikacije Slovenije, imam v mislih elektrifikacijo v najširšem pomenu besede: kot zmagovit pohod elektrike v vse kotičke narodnega telesa, od energetike do elektroindustrije in do telekomunikacij.
Začel bom z letom 1945 prvič, ker je razmere do te zgodovinske prelomnice dosti na drobno zajela knjiga ..Razvoj elektrifikacije Slovenije" in drugič, ker se je s to letnico začel zelo nagel vzpon prodiranja elektrike v vsakodnevno življenje slehernega med nami.
Pred vojno pomembnejše elektroindustrije pri nas praktično ni bilo. V razmeroma kratkem obdobju po vojni se je pa razvila do prav neslutenih razsežnosti. In če se vprašamo, kaj je pravzaprav sprožilo tak živahen razvoj, je prav, da se spomnimo dejstva, da so bili temelji te današnje velesile položeni že v Tehničnih delavnicah v Starih žagah in v drugih središčih Partizanske tehnike. Človek bi komaj verjel, da bi lahko takratne improvizirane razmere posredno rodile današnje industrijske gigante, ki uživajo velik mednarodni ugled, ne samo v razvijajočih se deželah, marveč tudi tam, kjer se ponašajo s prastaro industrijsko tradicijo.
In vendar je tako!
Naše največje in najpomembnejše industrijsko podjetje so začeli graditi na razvalinah okupatorjevih dislociranih obratov prav tisti fantje, ki so med narodnoosvobodilno vojno skrbeli, da je imel štab, kamorkoli seje preselil, tam tudi že pripravljen električni generator, ki ga je improvizirano poganjalo staro mlinsko kolo.
Prav ti fantje so prinesli v sebi tak navdušen polet, da je moral potegniti za sabo slehernega dobro mislečega tehnika, da je z njimi in s podobnim navdušenjem začel graditi takorekoč iz nič.
In iz teh začetnih naporov je nastalo to, kar danes občudujemo, kar danes z nami vred občuduje ves svet.
Res je sicer, da so se zamisli med tem razvojem dostikrat menjale, da so se spreminjali načrti in usmeritve, vendar pa je ostalo isto temeljno načelo, in isti temeljni cilj: usposobiti se, da stopimo v isto vrsto z industrijsko razvitimi državami, zagotoviti našemu delovnemu človeku take delovne pogoje, da bo lahko pokazal, kej zmore. Saj smo se od vsega začetka dobro zavedali, da temeljna gospodarska dejstva narekujejo usmeritev naše industrije v tako vejo, kjer ne bomo rabili dosti surovin in veliko energije, pač pa, kjer lahko z bistrim umom in s spretnostjo delovnih rok tekmujemo s katerokoli razvito državo.
Ne bi vas rad dolgočasil s številkami, ki bi jih tako ali tako pozabili še preden se bomo razšli. Vendar si ne morem kaj, da ne bi popestril slike te rasti z dvema konkretnima podatkoma. Iskra je leta 1945 začela s skromno peščico sodelavcev. Čez leto dni jih je bilo 800, danes jih pa šteje preko 27.000. In ta obseg je dosegla v glavnem že po prvih 15 ali 20 letih.
Toda ne zamerite mi, če sem se v tem uvodu nekoliko dlje pomudil pri Iskri. Omenil sem jo predvsem zato, ker je njen razvoj najznačilnejša slika tega, kaj lahko ustvari peščica navdušencev, ki so se prekalili v borbi za obstanek.
Dobro vemo, da Iskra danes že davno ni več edina predstavnica naše elektroindustrije. Kij kmalu so na mnogih koncih in krajih n^e ožje odmovine, od Maribora do Primorja naši ljudje spoznali, kakšne možnosti se nam ponujajo. In morda prav zato, ker se je Iskra neprestano borila z najraznovrstnejšimi težavami in j ih — pa čeprav so se večkrat že zdele nepremostljive — tudi premagovala, so se ti lotili še drugih in sorodnih vej elektroindustrije in so svoje zamisli tudi uspešno izpeljali. Danes imamo v slovenskem prostoru že celo vrsto zelo uspešnih industrijskih organizacij, ki so vse nastale iz nič, samo iz navdušenja nad delom. Ne da bi našteval vso dolgo vrsto, naj kot primer omenim samo Gorenje, Elektrokovino, Hidromontažo, Elcom, Tovarno stikalnih naprav in tako dalje.
S podobnimi naglimi koraki kakor elektroindustrija, je napredovala tudi elektrifikacija. Zgrajena je bila cela veriga elektrarn na Dravi, in tudi na Savi ni več dosti neizrabljenih priložnosti. Zgradili so se daljnovodi in pravkar se dovršuje povezava z drugimi republikami in daljnovodom n^vtšje napetosti.
Toda v zvezi s prej omenjenim dejstvom, da je za naše kraje nej primernejša take vrste industrija, ki se naslanja na umsko delo in na spretne roke, pri tem pa ne računa z velikimi naravnimi bogastvi in z obilico razpoložljive energije, se je kmalu pokazala tudi potreba po lastnih delavnicah za umsko delo. Vzporedno z naglo rastočo Elektrotehnično fakulteto naše Univerze so začeli rasti tudi znanstveni inštituti. Ti so se sprva sicer še naslanjali na univerzo in na njene specializirane organizme, kmalu pa so se začeli bolj in bolj osamosvajati. Tu nq omenim Inštitut za elektriško gospodarstvo, ki ga je ustanovil Milan Vidmar, in nosi zdaj tudi njegovo ime. Dalje Inštitut Jožef Stefan, ki mu je bil oče Boris Kidrič, pa Inštitut za elektrozveze, ki mu je dal temelje prav tako Boris Kidrič in ki je kasneje preraste! deloma v razvojno organizacijo za Iskro, delno pa se je osamosvojil v zelo uspešno raziskovalno in proizvodno organizacijo. Ne bi našteval še naprej, važno je, da so vsi ti inštituti in raziskovalno razvoj ne organizacije od vsega začetka bile zelo življenjsko usmerjene v oporo industriji in gospodarstvu.
Vse pravkar omenjene znanstvene institucije so si pa zastavile poleg pomoči industriji in gospodarstvu še drugo, morda še pomembnejšo nalogo: vzgajati in izpopolnjevati strokovnjake. Elektrofakulteta je na primer dala od ustanovitve pa do osvoboditve okoli 170 diplomiranih inženirjev, po vojni pa do današnjega dne že skoraj 2.400. Pridružila seji je v zadnjem času še mariborska Univerza, ki je že prej v svojih zametkih kot Tehniška visoka šola dosti pomagala pri ustvarjanju potrebnih strokovnjakov za prakso. Seveda so se tudi v gori omenjenih raziskovalnih institutih izpopolnjevali vrhunski strokovnjaki in jih je tako dolga vrsta doktorirala ob delu na teh institutih.
Tako smo si ustvarili takorekoč brain trust naše mlade elektrotehnike in danes s svojimi deli ti strokovnjaki pomembno prispevajo k razvoju naše vede tudi v svetovnem merilu.
Pot, ki smo jo ubrali od vsega začetka, seje pokazala zdrava in v tem smislu morajo teči napori tudi v bodoče. Ves naš napredek namreč sloni na strokovnjakih, ki se razvijajo v naših znanstvenih ustanovah v vsej njihovi pestrosti, od strogo znanstvenega raziskovalnega instituta pavse dotakih.ki svoje izsledke neposredno prenašajo v prakso. Za skladen razvoj so potrebne vse vrste in vse stopnje strokovnjakov, naloga operative pa je, da jih pravilno usmeri v skupen napredek
Ko takole gledamo na prehojeno pot in se zadovoljni oziramo na dosežene uspehe, mi misli kar same od sebe uhajajo v prihodnost, v bližnjo in v dalj njo.
Pri tem ne mislim sklepati na podlagi ekstrapolacije, niti linearne, niti eksponenčne. Prepričan sem namreč, da izhajajoč iz današnjih razmer tako ne bi dobili niti približno pravilne slike tega, kar nas, pravzaprav naše zanamce, čaka.
Le pomislimo na primer, kako si je predstavljal današnje življenje mogočen lastnik čezoceanskih ladij, ki je živel sredi prejšnjega stoletja, torej še pred kratkim! Takrat so skušali na vse kriplje skrajšati potovalni čas po morju. Bodisi med Evropo in Ameriko, bodisi med Evropo in Bližnjim in Daljnim vzhodom.
Zato so na vse načine izboljševali in „frizirali" jadrnice, jih prelepo oblikovali in jim dodajali več in več jader. Nastali so takoimenovani kliperji, jadrnice, ki jih še danes z dopadenjem gledamo. Vendar se je pri vseh teh naporih potovalni čas skrtjšal komaj na polovico.
Naraščajoče zahteve je lahko zadovoljila samo povsem nova usmeritev, o kateri takrat niti sanjali niso. Roditi se je moralo letalo, ki je skrajšalo potovalni čas kar v razmerju ena proti sto, ali pa še bolj.
Iz pestre množice takih preobratov, ki se mi ponuja, sem vzel samo en primer in že ta nam nazorno kaže, da se nove usmeritve, nove poti v razvoju pojavijo vedno takrat, ko jih človeštvo z vso nujnostjo zahteva.
Ali pa poglejmo telekomunikacije. Medcelinske! Pred sto leti je bil nesluten triumf tehnšce, ko so lahko telegrafirali borzna poročila in tiralice za bančnimi roparji po kablu čez Atlantik.
Za današnji medcelinski telekomunikacijski promet bi pri takrat znanih tehničnih možnostih morali položiti prek Atlantika toliko kablov, da bi največji bakreni rudnik takorekoč preložili na morsko dno. Prišla pa je o pravem času nova tehnična rešitev — satelitski prenos — ki ne prenaša samo gospodarskih in političnih obvestil, ampak kot postranski produkt tudi razveseljuje mnoge med nami, ki z navdušenjem spremljajo na primer nogometno tekmo onkraj luže hkrati, ko se tam odigrava.
In kaj porečete k razvoju elektronike? Mislim, da bi nekdo, kdorkoli že, moral o pravem času iznajti transistor in iz njega izvedeno integrirano vezje, če ne drugače, že zaradi zahtev nastajajočega računalništva. Saj bi si ne mogli niti misliti računalnikov malo večjih zmogljivosti, če bi bili ostali pri elektronkah.
Kaj tedaj sledi iz teh skromnih primerov? Pri iskanju novih, koristnih naravnih zakonov človeštvu, človeškemu razumu in napredku, ni meja, ali pa so še zelo zelo daleč. Ni je stvari, ki bi se rodila v še tako bujni domišljiji, pa bi zanjo morali reči: Stoj! Tega pa človek nikoli ne bo zmogel! Le pomislimo, da človek kolikor toliko smotrno izrablja znane naravne zakone šele nekaj stoletij, ne tisočletij in, da je to doba, ki v razvoju vesolja pomeni manj kot trenutek v človekovem življenju.
Pred duhom vidim dva možakarja iz kamene dobe, kako ogledujeta svoji kamniti sekiri in z žalostjo ter zagrenjeno ugotavljata, da so pred njima že vseiznašli tako, da za njiju ni ostalo prav nič več, s čimer bi lahko pomagala sebi in rojakom. Nikar ju torej ne posnemajmo in ne gradimo slike bodočnosti na tem, kar danes vemo, kar danes znamo.
Predvsem je zdaj, že zdaj, tolikšna stiska z energijo, daje nujno — poudarjam nujno — najti popolnoma nove tehnične možnosti. Saj če ne bi bilo drugih razlogov, je zadosti to, da človeštvu, da našemu planetu grozi prej kot v sto letih pri današnji tehnologiji entropijska poguba. Le premalo se zavedamo, da z izrabljanjem fosilnih goriv ogrevamo našo rodno Zemljo.
Naj pojasnim, kaj imam pri tem v mislih. Vsi dobro vemo, da se v končni posledici vsa električna energija, ki jo kakorkoli ustvarimo in porabimo, pretvori v toploto. Le silno neznaten del, v celoti morda kak delec promila, se začasno skrije v endotermičnih reakcijah.
Kadar gre za vodno energijo, je bilanca izravnava. Sonce je s svojim sevanjem dvignilo vodo, njegova dodajana energija se je začasno skrila v potencialno. Nato smo jo z večjimi ali z manjšimi toplotnimi izgubami pretvorili v električno in ta se je naposled spet vrnila v toplotno energijo. V zemeljski toplotni bilanci se ni nič izgubilo in nič dodalo. Bilo je tako, kot da vodne energije sploh ne bi bili izrabili; v tem primeru bi bile reke pač za kako desetino s opinje toplejše, 1420 m padca ogreje vodo namreč za 1 stopinjo).
Vse drugače pa je, ko uporabljamo fosilna goriva, nafto ali premog. Tu sproščamo toplotno energijo, ki je bila poslana od sonca na Zemljo pred milijoni let. Takrat se Zemlja ni tako ogrevala, kakor bi se, če se sončna energija ne bi kopičila v rasti organizmov in rastlinja, ki ga danes izrabljamo kot fosilno gorivo. Zdaj torej ogrevamo Zemljo s sončno energijo, ki se je pred milijoni let potuhnila, ne da bi dvigala temperaturo zemlje. To so vsakomur razumljiva dejstva. Nanja so naprej opozorili znanstveniki zbrani v Rimskem klubu (Clubof Rome).
Gre le za to, da pomislimo, ali gre tu za majhne ali za pomembne, upoštevanja vredne reči. Če vemo, da Sonce pošilja na Zemljo v poprečju 50do 200 kWhenergije na kvadratni meter na mesec, lahko izračunamo s približno ocenitvijo, da z vsakim koščkom premoga, z vsako kapljo nafte vrnemo ozračju toploto, ki jo je Sonce podelilo naši Zemlji v teku pol dneva na kvadratnem metru površine.
Seveda smo veseli, da tako lahko krijemo svoje energetske potrebe, vendar bi pri boljšem izkoriščanju fosilnih goriv ne zavrgli skoraj dveh tretjin razpoložljive energije v nepotrebno ogrevanje okolice. Ne glede na to, da tudi koristna električna energija v končni posledici prav tako ogreva ozračje,bi pri idealnem izkoriščanju gorivin pri isti porabi električne energije ogrevali ozračje skoraj trikrat manj, kot pri sedanjem procesu.
In s tem sem se že dotaknil druge, prevažne naloge za naše bodoče rodove. Zdaj poznamo v glavnem le en proces za pridobivanje električne energije iz kemičnega prek toplotnih procesov. Prepričan sem, da bodo morali znanstveniki v ne tako daljnji bodočnosti iznajti načine, da bodo izvlekli iz goriva 90 in več procentov koristne energije.
Moje globoko prepričanje je namreč tako, da človeštvo vedno najde rešitev, če je potreba dovolj velika. In prav v energetskem pogledu se ta potreba kaže že zdaj z vso silovitostjo.
Toda, če je pretvorba kemične energije v električno še zelo pomanjkljiva, je naravnost otroško nebogljeno shranjevanje električne energije. Današnji akumulatorji niso dosti boljši od prvih galvanskih členov, s kakršnimi so se ubadali naši predniki pred sto leti. Skoraj vse druge veje elektrotehnike so se med tem zelo uspešno razvijale, le akumulator je obtičal tam, kjer je bil na začetku. Ali ne kaže prav to dejstvo, da je že
blizu tisti nujni skok, ki se mora pojaviti. In sicer ne kaka izboljšava za 20 ali 50 %. To mora biti skok za razmerje sto ali tisoč. Če ima današnji akumulator specifično kapaciteto okrog 50 Wh/kg, bo moral novi shranjevalnik energije imeti vsaj 10 kWh/kg. In tako bo tudi lahko postal ostra konkurenca nafti, ki ima (pri današnjem slabem toplotnem izkoristku) kake 4 kWh/kg. Pri tem bi tako izboljšan tehnološki postopek za shranjevanje energije pomenil skok, ki bi bil še vedno dosti manjši od do sedaj znanih skokov, ki so navadno dvignili kvaliteto kar za dva ali tri velikostne razrede.
Pri tolikanj izboljšani specifični kvaliteti shranjevalnika se bomo pa kajpada že tudi vprašali, ali sploh še potrebujemo'daljnovode, ki že danes pri tako skromni stopnji elektrifikacije zadosti kazijo pokrajino. Ali ne bo takrat ugodneje prenašati energijo nakopičeno v takih akumulatorjih po običajni transportni poti od proizvajalca do porabnika. Že danes se dobro zavedamo, da proces, ki porabi okrog 20 kWh energije za kilogram izdelka ni rentabilen, če moramo električno energijo voditi na kraj procesa, ker je že danes bolj gospodarno prepeljati surovino k izvoru energije. In v istem smislu se bo gibalo naše gospodarsko razmišljanje, ko bo imel shranjevalnik energije specifično kapaciteto 10 ali več kWh/kg.
Toda tudi v razdobju, ko tako uspelih akumulatorjev še ne bomo imeli, se bo najbrž rast daljnovodne mreže, pa če je danes še tako potrebna in zaželena, verjetno umaknila v korist kabelskih povezav pod zemljo. Ne bojmo se pri tem prevelikih izgub, ali umetnih rudnikov bakra pod zemljo! Poskusi s supraprevodnimi kabli so že tako napredovali, da si od njih že v nekaj letih obetamo boljšo rešitev prenosnih problemov.
Poraba električne energije, ki je vsaj sedaj najžlahtnejša med vsemi energijami, kar jih človek ume izkoriščati, bo pri nas, posebno pa v svetu, nedvomno bolj in bolj naraščala. Pomislimo samo na ogromno populacijo dežel v razvoju in na dejstvo, da bodo tudi ti narodi zahtevali primeren delež električne energije, pa nam mora postati jasno, da se morajo pojaviti novi načini za njeno pridobivanje, postopki, ki bodo ob boljšem izkoristku manj kvarno vplivali v ekološkem pogledu.
Ponovno poudarjam, da danes še nihče ne ve, da si nihče niti predstavljati ne more, kako bo do tega prišlo, vendar bi vas le rad spomnil na dejstvo, da pred dobrimi sto leti tudi še nihče na svetu ni poznal elektromagnetih valov, pa čeprav so obkrožali našo Zemljo že milijone in milijone let. Ali pa pomislimo, da je resonanca v vseh svojih prebogatih oblikah vladala na Zemlji že davno, davno preden jo je v svoje slikovite poskuse vpregel Nikola Tesla.
Ali ni verjetno, še več, ali ni gotovo, da so tudi danes še premnogi koristni naravni zakoni skriti našim očem, a jih bo človeški um vpregel v svoj prid, ko bo sila največja.
Nihče ne ve, ali je taka revolucionarna novost že blizu, ali bomo pa nanjo čakali še leta in leta. Zavedamo se sicer, da do nje mora priti, vendar pa danes moramo računati samo s tem, kar imamo trdno v rokah in to moramo z vsemi silami skušati vpreči v skupno korist.
Zatorej poglejmo najprej, kaj lahko pričakujemo ob logičnem razvoju sedanjega stanja tehnike, da bomo videli v bodočnost vsaj za toliko let naprej, kolikor let traja ta naš nagli vzpon od osvoboditve do danes. V teh letih je elektrotehnika ne samo pri nas, v vsem svetu, doživela tako veličasten razvoj, da si ga nihče niti v naj bujnejši domišljiji ni mogel predstavljati. Kaj lahko na podlagi tega, kar smo sami doživeli, pričakujemo v neposredni bodočnosti.
V zadnjih tridesetih letih smo v mnogih vejah elektrotehnike tako napredovali, da smo že v prvih vrstah borbe za napredek, seveda če smiselno upoštevamo maloštevilnost našega naroda. Pa tudi če se zdi, da smo na tem ali na onem področju še bolj ali manj v zaostanku, se moramo zavedati, da poteka razvoj vsepovsod hkrati po eksponenčnem zakonu in da se med dvema eksponenčnima krivuljama pri določeni medsebojni pre-maknjenosti v smeri abscise nujno veča razlika v ordinatah. Prav ta pojav se večkrat kaže in tudi napak razlaga ob primerjavi razvitih z deželami v razvoju. Če ju loči razlika v startu komaj za nekaj desetletij, se bo razlika v razvitosti vsak dan večala, razen, če s posebnimi ukrepi ne pospešimo rasti tistega, ki je kasneje začel. Seveda pa so vsa taka predvidevanja zelo idealizirana, saj ne morejo upoštevati rušilnih vplivov naravnih nesreč ali pas človekovo zaslepljenostjo izzvanih katastrof.
Ko sem maloprej rekel, da je skoraj nemogoče predvidevati, kaj nam bo prinesla bodočnost, imamo pa vendarle vsaj na enem področju elektrotehnike nekoliko lažje stališče, v mislih imam polprevodniške tehnologije in posebej mikroelektroniko. To področje je namreč že zdaj v fazi revolucije, ki jo primerjajo s tisto ob iznajdbi parnega stroja. Prav tako namreč, kot iznajdba parnega stroja ni prinesla tehnične rešitve samo
pri črpanju vode, čemur je bil prvi parni stroj pravzaprav namenjen, marveč je pomagala vsej širni pestrosti tehnike od kovinsko-predelovalne, prek tekstilne in če hočete od urarske do čevljarske industrije, prav tako iznajdba integriranega vezja ni posegla samo v telekomunikacije, ampak je prinesla odrešenje tudi računalništvu, avtomatiki in prek nje v sleherno vejo tehnike in celo v vsak trenutek našega vsakdanjega življenja.
Z vso pravico tedaj trdimo, daje področje mikroelektronike že sedaj v fazi tehnične revolucije in ne da bi pričakovali novih fenomenalnih odkritij lahko s precejšnjo verjetnostjo prerokujemo, kaj nas čaka v smislu logičnega nadaljnjega izpopolnjevanja. O tem, takorekoč naravnem razvijanju imamo na razpolago precej študij, objavljenih od strokovnjakov, ki skrbno zasledujejo vse tendence razvoja.
Predvsem prerokujejo, da bo že v zelo bližnji prihodnosti izginilo stikalo z mehanskimi kontakti in se umaknilo polprevodniški izvedbi. In to ne samo pri bolj zahtevnih napravah, ampak tudi pri navadnih stenskih in drugih stikalih za vsakdanjo rabo. Saj so vsa taka mehanska stikala bolj ali manj podvržena obrabi, pol prevodn iška kombinacija pa je večna. Seveda taka stikala ne bodo imela nobenih gibljivih delov več. Prožil jih bo rahel dotik in že bodo s svetilko oznanjala, da so aktivirana. Taka stikala že danes vidimo v malo bolj zahtevnih aplikacijah, ko so pa z množičnostjo padala njihova cena, bodo nedvomno zamenjala vse mehanske izvedbe. V istem smislu obetajo še gibljive mehanske stikalnike, torej pri raznih programatorjih, stikalniških in kombiniranih avtomatih in tako dalje.
Nadaljevanje razvoja v prav takem smislu, kot pravkar omenjeni primer, se obeta tudi v avtomobilski industriji. Tu so smeri razvoja že tolikanj jasno zarisane, da o kakem prerokovanju sploh ne moremo več govoriti. Že danes pripravljajo vse pomembnejše avtomobilske firme vozila z vgrajenim računalnikom. ki nezahtevno opravlja širok spekter nalog: Poleg brzine vozila in števila obratov motorja kaže tudi trenutno in kumulativno porabo goriva, nadmorsko višino, brzino vzpenjanja, predvideno možnost poti pri sedanji brzini in pri trenutni rezervi goriva, predviden čas prihoda v namembno lokacijo in seveda tudi natančen lokalni čas. Povrh vsega tega pa še neprestano skrbi za najekonomičnejše doziranje goriva in če hočemo še za konstantno potovalno hitrost, če jo nastavimo po želji in glede na kakovost in razmere na cestišču. Seveda skrbi ta tihi in zanesljivi služabnik tudi za pravilno nastavitev elektronskega vžiga, upoštevaje zunanjo temperaturo, zračni tlak, obremenitev in število vrtljajev. Prihodnje leto sicer še ne bodo tako opremljena prav vsa vozila, toda v najkrajšem času lahko pričakujemo tolikšno znižanje cene integriranih vezij, da ne bo več dvoma o umestnosti vgraditve mikroračunalnika, saj bo najcenejši del celotnega vozila.
In čeprav se zdi stikalo le malo pomemben element, bo v končni posledici prehod od mehanskih na polprevodniške izvedbe lahko zelo usodno prizadel nemajhen del naše industrije.
Prav tako se kaže vpliv mikroprocesorja, izdelanega v pol prevodn iški tehnologiji, pri gospodinjskih aparatih za vsakdanjo rabo, od pralnega? stroja, prek pomivalnika posode do štedilnika in mikrovalovne pečice. Povsod bodo že v najkrajšem času izginili mehanski kontaktniki in programatorji ter se umaknili elektronskim pol prevodn iški m nadomestkom, ki so predvsem dosti bolj zanesljivi, nudijo pa še neprimerno več možnosti.
O elektroniki na področju radija in televizije skoraj ne kaže več izgubljati besed; tam je skoraj že dosegla stopnjo nasičenja. Dobro še pomnimo, daje ob osvoboditvi imel najbolj množičen sprejemnik 3 do 5 elektronk, pa poglejmo kolikšno število ustreznih elementov pa se sedaj skriva v sodobnem sprejemniku. In pri tem ne moremo mimo resnice, da je danes v svetu med pomembnejšimi proizvajalci polprevodniške elektronike zelo malo bivših producentov elektronk! V tem se tudi jasno kaže, da gre tu za resnično revolucijo, za popolnoma novo področje tehnologije, ki ni mogla pognati korenin na tehnologiji vakuuma in stekla in, ki je zato tudi nihče ni mogel prerokovati, kaj šele z gotovostjo predvidevati.
V uvodu sem omenil, da bistven napredek vedno prinese samo taka iznajdba, ki čez noč zasenči dosedanje tehnološke možnosti. In to se je, kot sem že bežno omenil, zgodilo z iznajdbo . tranzistorja in iz njega razvitih integriranih vezij. Ta sicer v določenem pogledu že predstavljajo samostojno iznajdbo, vendar jih vsaj za sedaj še povezujemo z iznajdbo tranzistorja, čeprav je ta predstavljal le prvi korak v neslutenem razvoju elektronskih aparatur, s prehodom na integrirana vezja.
Najbistveneje so integrirana vezja posegla vsaj ob začetku, na področje komunikacij v najširšem pomenu besede, od žičnih do brezžičnih in satelitskih ter naposled tudi do i	zabavne elektronike.
Zato si na primeru komunikacij oglejmomalo nadrobneje, kaj nam obeta neposredna bodočnost, če logično dopolnimo danes znane možnosti.
Vse do pred kakimi 15 leti je bila elektronka še vodilna aktivna komponenta v elektronskih vezjih, ki obvladujejo delovanje komunikacijskih sistemov. Omejene elektronkine zmožnosti so se pokazale šele ob eksplozivnem naraščanju potrebnih, neobhodno potrebnih zvez preko telefona in radija. Zdaj se je pokazalo, da je elektronka dosti preglomazna, da porabi dosti preveč moči sama zase in kar je najvažnejše, pokazalo se je, da je le premalo zanesljiva, da bi lahko zadovoljevala potrebe velikih sistemov, saj ti združujejo zelo veliko število naprav za vsakovrstno obdelavo podatkov v zelo zapletenih vezjih, ki seveda morajo delovati dan in noč povsem zanesljivo.
Elektronka ima pa, kakor vemo, razmeroma kratko življenjsko dobo, ki jo sicer pri skrajno skrbni in dragi izdelavi lahko podaljšamo na dva - ali trikratno življenjsko dobo navadne elektronke.
Zavedati se moramo, da bi v sistemu, ki ima 100.000 elektronk pri običajni življenj ski dobi ene elektronke 2.000 ur, morali v statističnem poprečju zamenjati vsako uro obratovanja 50 elektronk. In s takimi težavami so se resnično tudi borili prvi računalniki na elektronke. Sam sem videl velik računalnik, (za tisti čas), kjer je na vsakih osem ur obratovanja bilo potrebno 12 ur servisiranja.
Integrirano vezje je pa z enim samim mahom odpravilo s svojo neomejeno življenjsko dobo vse te težave, zraven pa še znižalo porabo moči na kak promil prejšnjih vrednosti, torej za dva velikostna razreda, življenjska doba se mu je pa podaljšala skoraj v nedogled, ali pa zanesljivo vsaj tisočkrat.
Toda, in to je glavno, pri vsem tem je bilo integrirano vezje neprimerno cenejše od ustreznega števila elektronk. Pri fabrikacijskem procesu, ki je danes v rabi, izdelamo v eni operaciji milijone transistorjev in drugih veznih elementov. In prav z gotovostjo lahko pričakujemo, da bo šel razvoj v tem smislu še naprej. Dosedanji rezultati v smislu vse hitrejšega naraščanja elektronskih komponent na posameznem čipu kažejo še izrazito eksponenčno naraščanje. Če smo leta 1970 imeli okoli 400 komponent na enem čipu in jih je bilo lani 3000, se letošnji prototipi ponašajo že z 10.000 komponentami na enem samem čipu. Hkrati je pa v enaki meri padala tudi cena in sicer, kar je razumljivo, tem hitreje, čim več komponent je vseboval posamezni čip. Pri pomnilniku s kapaciteto 1 kbit je bila cena še približno pol centa za bit, pri današnjem pomnilniku za 65 k bitov, je pa padla že na 0,05 centa za bit s sigurno tendenco, da bo čez pet let padla po 0,02 centa za bit. Posebno pomembno je dalje dejstvo, da z današnjimi tehnologijami v integriranih vezjih ne gradimo samo tranzistorjev, ampak hkrati tudi vse potrebne pasivne komponente, upore in kondenzatorje v enem procesu.
V komunikacijskih napravah, pa prav tako tudi v računalniških sistemih, ki so s komunikacijskimi zelo tesno povezani, imajo izredno važno vlogo takoimenovana ..logična vrata". Z njimi upravljamo in vodimo tok informacij tako, da dobimo zanje ustrezno prosto pot samo takrat, kadar so vsi vhodni signali taki, kakor smo jih vnaprej predpisali. S tem osnovnim elementom, z vrati torej gradimo velike sisteme za obdelavo podatkovnih signalov. Potemtakem je razumljivo, da ima cena logičnih vrat odločilen vpliv na končno ceno komunikacijske naprave v celoti, pa tudi njenih obrobnih enot, kakor so terminali, razni vmesniki in pretvorniki, ki oblikujejo vhodne in izhodne signale tako, da so prilagojeni potrebam prenosne poti. In kakor je padala cena posameznega elementa, prav tako je padala tudi cena posameznih logičnih vrat. Pri elektronkah je znašala nekako 10 dolarjev na vrata, v integriranem vezju je že zdaj padla na 1 cent, torej v razmerju tisoč proti ena in vse kaže, da bo v kratkem padla še pod 0,1 cent na vrata.
Toda dasiravno je nizka cena gotovo zelo zaželena, vendar ne more biti odločilni faktor. Še dosti važnejša je zanesljivost. In tudi tu vzemimo logičnavrata za prepričljiv primer. Že logična vrata s tranzistorji so bila približno 1000-krat bolj zanesljiva od vrat
z elektronkami. Sodobna logična vrata pa so vsaj Se 1000 krat zanesljivejša od takih, ki so bila zgrajena s posameznimi transistorji.
Poglejmo si na primer večje telefonske stikalne centrale, kaj taka visoka stopnja zanesljivosti pomeni. Taka naprava upravlja hkrati kakih 100.000 telefonskih vodov hkrati. Otipava vhodne poti in takoj zazna, če kateri naročnik zahteva uslugo (s tem, da je dvignil slušalko z vilic), nato sprejme to, kar pove izbiranje s številčnico ali s tipkami. Nato zveze kličočega s poklicanim (si zapomni, koliko bo treba za pogovor plačati in naposled prekine zvezo), ko kličoči obesi slušalko.
Možgani te naprave so elektronski procesor, ki ga v glavnem sestavljajo osrednja kontrolna enota, in več takih sestavov, ki se v njih shranjujejo podatki. Sodoben procesor pa opravlja še druga, dosti zapletenejša dela. Med drugim takoj zaznava nastale napake in avtomatsko poišče take obhodne poti, da nastala napaka ne moti pravilnega delovanja, ali pa v primeru naravnih katastrof, ko bi zaradi silne množice istočasnih pozivov centrala ne mogla pravilno opravljati svoje važne naloge, vzpostavi po naprej določenem programu samo tiste zveze, ki so vitalnega pomena za varnost prebivalstva.
Jasno je tedaj, da mora biti taka upravljalna enota nadvse zanesljiva. Kot tipičen primer zahtevamood nje, da bo pri vsej našteti množici sestavnih elementov počivala v 40 letih samo 1 uro. In še ta neznaten oddih pripisujemo v glavnem napakam, ki jih povzroči nepazljivosti ali pa višja sila, ne pa temu, da bi odpovedala kaka elektronska komponenta.
Zanesljivost kake elektronske komponente merimo z enotami, ki nosijo mednarodno kratico F IT. Ta pomeni, da bo dotična komponenta imela eno napako v 109 urah (v tisoč milijonih ur). Vzemimo na primer procesor v večji stikalni napravi, ki ima v svoji osrednji krmilni enoti 40.000 vrat. Zadovoljni bomo, če bodo v njem odpovedala ena vrata na 1011 ur. Za vrata tedq zahtevamo zanesljivost 0,01 FIT. Napake v vezjih so seveda naključni pojavi in jih ni mogoče predvidevati, zato moramo pa računati z zelo veliko stopnjo zanesljivosti, da bo vse potekalo tako, kot je treba. In tolikšne stopnje zanesljivosti si še pred desetimi leti niti predstavljati nismo mogli.
Seveda visoke stopnje zanesljivosti res ne dosežemo zlahka. In tudi tu nam pomagajo vezja z obsežno stopnjo integracije še na drug izviren in zelo uspešen način. Njihova cena je tako nizka, da se lahko brez oklevanja odločimo in vnaprej predvidimo več obvoznih možnosti, ki jih bo centralna procesna enota sama izbrala brž, ko bo zaznala, da je na kaki od vitalno pomembnih regulacijskih poti kaj narobe. Seveda bo to hkrati tudi javila strežniku, da bo napako odpravil. Taka redundanca ohranja celoten sistem v nemotenem delovanju, hkrati pa ne zahteva prevelikega povečanja stroškov.
Toda zanimivo je, da je tehnika integriranih vezij posegla v telekomunikacijski tehniki še dosti globlje, kakor samo s tem, da se je teža in cena samega aktivnega elementa tako občutno znižala s tem, ko je elektronko zamenjalo integrirano vezje.
Poglejmo na primer še, kaj je ta zamenjava elektronke z integriranim vezjem prinesla pri osnovnem sklopu, na katerem sloni vsaka telekomunikacijska aparatura pri električnem filtru. Kakor vemo. so taki filtri posebno pomembni v sistemih, ki uporabljajo eno samo žico za več pogovorov hkrati. Skoraj 50 let so bili taki filtri grajeni iz velikih in dragih tuljav in kondenzatorjev.
Bistveno izboljšanje je prineslo spet integrirano vezje. Uporaba integriranih ojačevalnikov je omogočila gradnjo aktivnih filtrov, ki so bili neprimerno manjši in cenejši od prejšnjih s pasivnimi elementi, kondenzatorji in tuljavami. Sedaj je ta tehnika že tako napredovala, da bo filter, ki je prej zavzemal kakega pol kubičnega decimetra prostornine in bil tudi ustrezno drag, zavzemal komaj še kaj več kot komaj vidno liso na paleti integriranega vezja. Na tem primeru vidimo, da integrirano vezje ni nadomestilo samo elektronk, ampak da je do dna spremenilo tudi kombinacije pasivnih veznih elementov.
Velikost in teža naprav sta ozko povezana med seboj. Obe ti dve lastnosti sta nadvse pomembni pri vesoljskih komunikacijah. Niti predstavljati si ne moremo, kako bi mogli izpeljati vesoljski program brez majhne teže, brez majhnih dimenzij in brez velike zanesljivosti, ki so nam jih ponudila integrirana vezja. Komercialne komunikacije prek satelitov so se začela leta 1965 (Intelsat, Early Bird). Predvideno je bilo, da bo tak satelit deloval 18 mesecev, pa je brez napake delal 4 leta in je utihnil samo zato, ker so
mu postarale baterije. Sedanji sateliti prenašajo po zaslugi integriranih vezij po 6000 govornih kanalov hkrati, pri tem pa so še lažji od prejšnjih in imajo skoraj neomejeno življenjsko dobo. To nam tudi pojasnjuje, zakaj so za prve satelite uporabljali tako nesorazmerno močne nosilne rakete.
Danes je na svetu 42 satelitskih komunikacijskih sistemov, od katerih ima vsak po več posameznih satelitov. Nekateri med njimi bodo delovali nepretrgoma še več desetletij popolnoma zanesljivo, saj napake tam zunaj v pravem pomenu besede ne moremo popraviti. Lahko pa z zemlje sprožimo vse potrebno, da se v primeru okvare vzpostavi ena ali druga rezervna pot, ki jo je konstrukter predvidel že vnaprej. Tako si moramo tudi predstavljati tista ..popravila", o katerih beremo, da so jih na satelitu opravili strokovnjaki z zemlje, ko je bil oddaljen milijone kilometrov.
Vse to je omogočila tehnika integriranih vezij.
Toda pri vseh lepih lastnostih, ki sem jih doslej zadosti naštel imajo integrirana vezja tudi še slabo stran, ki je vsaj v doglednem času ne bo mogoče odpraviti. Zaradi izredno majhnih dimenzij, saj navadno merijo komaj nekaj kvadratnih milimetrov, ne zmorejo obdelovati in posredovati kaj prida velikih moči. Občutiti pa je znaten pritisk tudi v tej smeri, da bi se kakorkoli, morda s supraprevodnostjo ali kako drugače ustvarila polpre-vodniška vezja za višje napetosti in za večje moči. S precejšnjo gotovostjo si lahko že v bližnji prihodnosti obetamo izboljšanje tudi v tej smeri, vendar za sedaj še čakamo na odrešilno izvirno izdajo, na popolnoma novo iznajdbo.
Kaj nam bo v pogledu telekomunikacij ta tehnologija v bodoče prinesla za vsakdanje življenje? Predvsem je verjetno, da bo število telefonskih povezav izredno hitro na-rastlo, saj je telefon za slehernika toliko zanimivejši, čimveč naročnikov lahko z njim doseže. Dalje je zelo verjetno, da bo telefonski aparat, posebno pa še njegova povezava s centralo v kratkem bolj smotrno izrabljena, kot je bila doslej.
Telefonska linija namreč sama na sebi tudi predstavlja zelo veliko investicijo, leži pa večji del časa brez dela. Ponekod jo že dlje uporabljajo za stalno prenašanje glasbe in poročil. Oboje se prekine, ko aparat želimo uporabljati kot telefon. Toda obetamo si lahko še dosti več! Telefonskemu aparatu bo v bodoče priključen pisalnik, ki bo z vgrajenim spominom lahko silno obogatil vlogo samega telefona, saj se bo naenkrat spremenil v teleprinter, ki bo lahko sprejemal vsa mogoča obvestila med našo odsotnostjo in, ki se bo lahko povezal tudi z mestno banko podatkov, ali z računalniškim sistemom. Take in podobne možnosti za boljšo izrabo obstoječih investicij so v prototipih že razvite in nam jih bo bodočnost prav gotovo nudila.
Če se namreč danes še upravičeno pritožujemo, da je, vsaj pri nas, razvoj telefonije prepočasen, si lahko obetamo bistveno izboljšanje predvsem zaradi velikih možnosti in nizke cene mikroelektronskih naprav.
Mnenja sem, da sem se tako dovolj dolgo in predolgo mudil pri tem, kaj nam je prinesla mikroelektronika v vse veje elektrotehnike. Vrnil se bom pa k temu še, ko bom govoril o vodenju in upravljanju velikih elektroenergetskih sistemov.
V pogledu energetike moramo predvsem ugotoviti, da je prerokovanje dosti težje in manj zanesljivo. Ne vidimo še, kaj nam bo prinesla kaka nova iznajdba, ki bo na mah spremenila vse dosedanje razmere in odpravila vse težave, ki nas peste.
S fosilnimi gorivi si bomo lahko pomagali še nekaj desetletij in pri tem vsaj pri sedanjem tehnološkem stanju pripravljali ekološko katastrofo, toda z vso gotovostjo pričakujemo, da mora že prej priti do nečesa novega, da se bodo ohranila fosilna goriva za dosti koristnejše izrabljanje v karbokemiji in v petrokemiji.
Pomagali si bomo seveda, kakor doslej in še v dosti večji meri z nuklearno energijo. Do leta 1983 predvidevajo še enote s po 1500 MW in predvidevanja se ujemajo na vseh straneh, da bo leta 1985 že dve tretjini celotne svetovne porabe proizvedeno v fisijskih reaktorjih. Vendar imamo tu poleg toplotnega problema še prav tako usoden problem odstranjevanja radioaktivnih odpadkov, ki še ni povsem zadovoljivo rešen. V Sloveniji bi moral biti instalirana moč elektrarn leta 1980 že 1900 MW in leta 2000 že celo 7600 MW, če se bo rast nadaljevala v dosedanjem tempu. Toda tudi bolj skromne cenitve razvoja predvidevajo še vedno skoraj 5000 MW ob koncu stoletja. Pri takih perspektivah se bomo srečevali v Sloveniji s silnimi težavami in le skrajna smotrnost in previdno planiranje nas bo obvarovalo nesreč.
Koncentracija velikih moči v centrih za proizvodnjo je v mnogih pogledih neugodna in verjetno se bomo morali vse bolj zatekati k manjšim, lokalnim centralam. Posebno še, če se bodo obnesla prerokovanja glede gorivne celice, ki ima dosti boljši izkoristek toplote tudi pri manjših enotah. Tehtnica se tudi nagiblje k manjšim tipiziranim
turbinskim sklopom za najmanjše moči, okrog nekaj sto kW, ki tudi lahko izdatno razbremene naše napore glede električnih omrežij.
Strokovnjaki predvidevajo namreč, da v nekaterih primerih lahko z računalniškim vodenjem in smotrnim odklapljanjem manj pomembnih porabnikov izdatno zmanjšamo potrebno moč daljnovodov, ki bodo dajali samo v primeru odpada lokalne centrale energijo samo za najnujnejše porabnike. Tudi tu si obetamo velike prihranke z računalniškim avtomatskim vodenjem večjih sistemov. V bodoče bo mogoče tako nadzirati prav vsak korak procesov in jih tudi smotrno voditi z intenzivno uporabo mikroprocesorjev. Velik elektroenergetski sistem bo potrebno v pogledu vodenja urediti kot sistem z lastno notranjo organizacijo, ki bo sam iskal v lastnem okviru alternativne rešitve ob uporabi teorije regulacij za mešane diskretno-zvezne sisteme.
Tak sistem bo tudi avtomatsko ohranjal izkušnje in jih sam v sebi uporabljal ob različnih kombinacijah izpadov in nepredvidenih dogajanj. Računalniško vodenje bo omogočilo decentralizacijo funkcij na posamezne nivoje in tako približalo elektroenergetski sistem organizaciji živih bitij z minimalnim pretokom podatkov med avtonomnimi nivoji avtomatiziranega vodenja. Seveda bo moral slej ko prej v ozadju stati človek, ki bo nadzoroval delovanje samo po globalnih kazalcih in bo vskočil samo v popolnoma nepredvidljivih primerih.
S tako smotrno uporabo teorije velikih sistemov bo ob uporabi računalnikov in lokalnih procesorjev lahko doseči najugodnejšo uporabo elektroenergije, ki bo bolj in bolj cenjena in dragocena.
Omenil sem, da si težko predstavljamo, kam bomo šli z odpadno toploto, pa tudi če bomo nehali uporabljati fosilna goriva. Zato ne bo odveč, če pogledamo na koncu še tiste' izvore, ki so sicer — vsaj za sedaj, še bolj skromni, pa vendar zaradi svoje skladnosti z okoljem dragoceni. V mislih imam sončno energijo, energijo vetra in morja in zemeljsko toplotno energijo. Poglejmo torej, kaj nam obetajo ti „čisti" izvori moči:
Vodno energijo smo uspešno izrabljali in nekaj časa nam bo še lahko pokrivala velik del rastočih potreb. Sodobna tehnologija in posebno še nagel razvoj avtomatike nam tu rišejo povsem nove možnosti posebno pri majhnih enotah. Vsaka vodna moč, pa tudi če je manjša od 100 kW, celo če je komaj kakih 10 kW je dobrodošla, posebno še, ker je v eksploataciji zastonj in v sodobni izvedbi ne potrebuje nikakršnega nadzorstva. Treba je le izdelati nekaj tipiziranih enot in začetna investicija se bo kmalu izplačala. Naj omenim, da bo tudi v teh primerih mikroprocesor imel prevažno vlogo. Saj bi take mikrocentrale bile povezane tudi z omrežjem, le da bi mikroprocesor skrbel, da bi se avtomatsko odključili vsi porabniki, razen najpotrebnejših, ko bi mikrocentrala kakorkoli izpadla. Skrbela bi torej le za lokalne potrebe in omrežja ne bi bilo ogroženo z nepredvidenimi obremenitvami.
Drug tak vir električne energije predstavljajo generatorji na veter. Čeprav se zdi to področje sprva morda še otročje in malenkostno, vendar kaže razvoj v svetu, da bo tudi ta veja proizvodnje električne energije lahko v posebnih pogojih silno dobrodošla. Že danes teko generatorji, ki proizvajajo 100 do 200 kW moči in že čez deset let bosta stekla v ZDA dva taka sistema po 1,5 MW. Spet nas presenečajo načrti, katerih izvedbe so že v teku. 1985 pričakujejo v ZDA, da bo z vetrom proizvajano 1 GW moči, leta 2000 naj bi se ta številka povzpela na 20 GW in leta 2020 na 60 GW moči. Ti podatki se sicer nanašajo na večje enote (predvidevajo take po 10 MW in celo 100 mW), vendar sem pa mnenja, da tudi manjše enote ne bodo ostale brez pomena.
Pri sončni energiji, ki obeta postati tudi važen prispevek elektrogospodarstvu, moramo ločiti dve področji: zgolj toplotno izkoriščanje (solar-terminalno) in sončno-električno (photo-electric). Prva je v precejšnjem merilu že v teku, celo pri nas so prvi poskusi že narejeni. V svetu in posebno v področjih z intenzivnejšim sončnim obsevanjem pa so rezultati že kar pomembni. Poskusi z napravami do 5 MWth moči že teko in načrti za naprave do 1 0 MVVth so izdelani. Že leta 1980 je predvidena gradnja več enot po 10 MVVth ter izdelava načrtov za enote po 100 MVVth, te bodo pa spotoma proizvajale še 20 % električne energije. Že leta 1985 pričakujejo obratovanje takih enot po 100 MVVth, ki bodo dajale hkrati še 20 MW električne moči.
V celokupni proizvodnji električne energije v ZDA, se predvideva 1985 že 50 MWe, leta 2000 20 MVVe in leta 2020 do 70 MWe električne energije, dobljene s sonca.
Tudi toplotna energija oceanov je v zadnjih letih, ko je splošna energijska stiska vse večja, postala spet predmet intenzivnih raziskav. Mnoga področja oceanov imajo temperaturne razlike med vrhnjo vodo in globinskimi plastmi od 17 do 220 C in to pri tolikšnih množinah skoraj neomejenih množinah vode, predstavlja veliko megavatov
potencialne moči. V glavnem so izdelani načrti za take plavajoče centrale v zalivskem toku, pri čemer se predvideva prenos energije na kopno s kablom, ali pa, kar obeta celo boljši izkoristek, na samem plavajočem otoku postavitev predelovalne industrije, ki bi zahtevala dosti električne energije za kilogram produkta. Take so predvsem aluminijasta elektroliza ali pa produkcija vodika in kisika. Sedaj je sicer proizvodnja električne energije pri tako majhnih temperaturnih diferencah še zelo problematična, vendar glede na popolno neškodljivost za okolje take vrste naprave niso brez ugodnih perspektiv. V ZDA računajo, da bodo leta 1985 tako proizvedene predvsem v poskusnih napravah 100 MWe moči, leta 2000 naj bi ta številka narasla na 10 GWe in leta 2020 že na 40 GWe, pri čemer velja upoštevati, da je taka naprava lahko 24 ur na dan polno obremenjena.
Če tako povzamemo in seštejemo vse, kar nam sonce sedtj lahko nudi pri današnji tehnologiji upoštevajoč morsko vodo, veter, sončno toploto in sončne celice, bi dobili za leto 1985 v ZDA 1,3 GW, leta 2000 80 GWe in leta 2020 že 250 GWe. Pri tem seveda vodne moči niso upoštevane, saj le-te sicer tudi pod to, kar nam sonce neposredno daje, vendar je pa to že klasična oblika predelovanja in že danes prekaša pravkar naštete nove načine pridobivanja energije.
Obrnimo se še k poslednji od bolečin današnje elektrotehnike, k baterijam in akumulatorjem. Že v uvodu sem omenil, da so ostale v glavnem tam, kot pred 100 leti, ko je začel z njimi uspešno delati Leclanche. Z največjimi napori so jim sicer nekatere lastnosti popravili, vendar na stroške visoke cene in občutljivosti. Ledanchejev člen je že danes pravzaprav naj uporabnejši in tudi najširše uporabljen. Njegova energijska gostota je bila sicer majhna, komaj 50- VVh/kg in"sodobni specialni členi so že precej lažji, najboljši litijevi členi imajo že 480 Wh/kg, vendar le pri zelo slabotnem odjemu. Prihajajo tedaj pri razmeroma visoki ceni v poštev za vir energije samo tam, kjer se ne vprašamo za ceno in nam je na srcu le majhna teža. Teh elementov ne moramo večkrat polniti, imčjo pa specifično večjo energijo, kot katerikoli znani akumulator.
Tudi pri pravih akumulatorjih smo za sedaj še tam kot pred začetkom tega stoletja. Prvotni svinčeni mokri akumolator je imeli specifično kapaciteto okrog 20 Wh/kg in to so danes tudi že presegli, vendar ne revolucionarno. Najlažji, oz. najuspešnejši je še srebrnozinkov akumulator, ki ima že 132 Wh/kg, ima pa vrsto slabih lastnosti, med njimi visoko ceno in omejeno število ponovnih polnjenj. Za vozila si danes obetajo še največ od železovo-nikljevih akumulatorjev, ki skortj že prihajajo v poštev za pogon dostavnih vozil za mestni in obmestni promet, kjer jih lahko v kratkih razdobjih polnimo takorekoč v staji.
Raziskave za bodočnost, ki so po mojem mnenju v nekaki slepi ulici, se ukvarjajo v glavnem z akumulatorji, delujočimi pri visokih temperaturah 400—4500, kot na primer sistem natrij-žveplo, ali tekoči linijev klorid in kalcijev klorid.
Tako torej leži pred nami zaokrožena slika bližnje in daljnje bodočnosti naše stroke. Vidimo, da perspektive niso preveč črne in, da bodo naši nasledniki imeli priliko delovati na zelo zanimivih problemih. Vsekakor pa mislim, da govorim v imenu vseh navzočih, če želim vsem našim elektrotehnikom v bodoče vsaj tak vzpon in tolikšen napredek, kot smo ga doživeli v zadnjih 30 letih.
Na koncu bi se še rad zahvalil vsem, ki so me hrabrili, da sem se lotil tega predavanja, vsem, ki so mi obljubili svojo pomoč, posebno pa tistim, ki so mi postregli s konkretnimi podatki iz našega elektrogospodarstva.
J
)

y










z
... 7,’	..	> V • . 'v •	•-	■' v. ■	. r r ■
■prv 'Qr	;r i • ' T' fff - ■ y ;^r • >! ‘P’
r v


./
Priprava za tisk:
Uma Mh
bep - Tisk: Ifi tiskarna ljudske pravice
r
S posodobitvijo še uspešneje v svet
(Nadaljevanje z 2. strani) je naša najbolj obsežna in kompleksna investicija. Naša praksa v preteklosti je bila, da smo izgrajevali proizvodne zmogljivosti postopno. To je dalo razmeroma dobre rezultate pri uporih, ko smo vzporedno razvijali tudi lastno tehnologijo in izvajali mehanizacijo Proizvodnega procesa. Dočim je bilo pri potenciometrih nujno postaviti močne strojne, orodjarske zmogljivosti. Le na ta način je možno hitro osvojiti nove oblike in asortimane, katere zahteva trg. Zavedamo se, da to na začetku ne bo lahko, računati je treba tudi na težave, ki po navadi spremljajo vsak napredek. Nobena pridobitev na poti napredka ni poklonjena. Zanjo se je treba z znanjem in trdim delom boriti.
Tc rezultate ste lahko dosegli le ob hkratnem sodelovanju krajanov in oblikovali tako delovno organizacijo, ki danes zaposluje več kot tisoč delavcev, ki so s svojim delom preobrazili ta kraj in ga v resnici postavili ob stran mnogim drugim razvitim področjem. V svojem boju in hotenju za boljše rezultate dela in razvoja naše družbe ste nadaljevali s partizansko tradicijo, ki je venomer zagotavljala uspehe, zaradi resnične volje, požrtvovalnosti in nenaposled tudi žrtev.
Z izgradnjo tovarne potenciometrov smo ustvarili tudi pogoje za hitrejše napredovanje v izgradnji
To je toliko pomembneje, ker gre za izključno rezultate vašega dela, saj je ta kraj veljal za nerazvit, brez ustreznega kadrovskega zaledja, bil je brez industrijske tradicije. Vse, kar ste dosegli in ustvarili, je zrastlo domala iz nič in le kot rezultat vaše želje in sposobnosti, da spremenite družbene in ekonomske odnose na tem področju.
j
Množica pred novo tovarno potenciometrov.
samoupravnih odnosov. Nove proizvodne dejavnosti postajajo zaokrožene skonomske celote. Njihov razvoj bo tem hitrejši, če bodo delavci in strokovnjaki imeli neposreden vpliv na gospodarjenje in samoupravljanje v svoji temeljni enoti. Pri tem je treba 'rtieti vedno pred očmi, da se posamezne ekonomske celice lahko razvijmo le, če so sestavni deli širšega družbenega interesa.
Tudi dohodkovne odnose bo treba hitreje razvijati in slediti primeru dohodkovne povezave Upori — Keramika Vižmarje, ko delimo dohodek Po vloženem delu na osnovi priznane 'n realizirane tržne vrednosti.
Dovolite, da se na koncu zahvalim Vsem, ki so dali svoj prispevek za reali-Zacijo investicije: Temeljni ljubljanski banki, IBT-ju projektiva Ljubljana, Gradisu — TOZD Ljubljana okolica, še Posebej direktorju Zajcu in njegovim antom, kooperantom IMP, Novo-montaži ter kolektivom DO IEZE in Vsem, ki so kakorkoli pripomogli k lz9radnji tovarne.
slavnostni govor predsednika SLOVENSKE GOSPODARSKE ZBORNICE ANDREJA VERBIČA
Tovarišice in tovariši!
Vaš direktor je že pred menoj po-Vedal, kaj vse boste še naredili, kakšne haloge vas čakajo in kaj načrtujete, r°voMte, da bom povedal o vas to, kar z skromnosti ne poveste. To bi rad b°vedal ne le Šentjernejčanom, ampak bdi vsem drugim, kar ste dosegli in a°segate!
. 2 zadovoljstvom sem sprejel pova-'m, da ob otvoritvi nove tovarne po-enciometrov izrečem delavcem vaše ^emeljne organizacije združenega dela, imenu Gospodarske zbornice Slo-®nije in v svojem imenu, iskrene če-^ 'tke ob tem velikem delovnem uspe-
Ti rezultati, ki ste jih dosegli, so prispevali k temu, da ste prejeli priznanje slovenskega gospodarstva in slovenske družbe za gospodarske dosežke, kar pomeni hkrati s priznanjem in podelitvijo nagrade Borisa Kraigherja, direktorju Ludviku priznanje za dolgoletno uspešno delo in razvoj družbeno-ekonomske rasti vaše temeljne organizacije združenega dela.
Dovolite mi, da opozorim na nekaj dejstev in podatkov, predvsem zato, ker bi bilo neskromno, da nate rezultate in dosežke vašega dela opozarjate sami. Ta dejstva, ki zadevajo kolektiv, ki je prejel priznanje ob podelitvi Kraigherjeve nagrade v preteklem letu, so naslednja:
—	v poslednjih desetih letih je temeljna organizacija združenega dela uporov in potenciometrov dosegla izredno dinamične gospodarske in družbene rezultate;
—	fizični obseg proizvodnje se je vrednostno v teh letih povečal od 44 milijonov dinarjev na 188 milijonov dinarjev, kar pomeni povečanje za 326 %;
—	celotni prihodek se je predvsem zaradi velikih dosežkov v kvaliteti proizvodov povečal za 678 %;
—	kvaliteta uporov in potenciometrov je dosegla v tem obdobju evropsko raven in vam omogočila domala izjemne rezultate na področju izvoza, ki so skoroda neprimerljivi v slovenskem gospodarskem prostoru;
Jože Hujs, generalni direktor, med pozdravom.
— več kot 85 % svoje celotne proizvodnje usmerjate na zunanja tržišča;
—	rast izvoza se je v tem obdobju povečala za več kot 20,15%, saj je izvoz porasel od 5,7 milijonov dinarjev v I. 1968 na 120,3 milijone dinarjev v preteklem poslovnem letu;
—	zmanjšali ste uvoz reprodukcijskega materiala skoraj na najmanjšo možno mero, ki dosega komaj 12% vrednosti izvoza.
Vse to je lahko za zgled mnogim drugim organizacijam združenega dela, še posebej, ker smo v srednjeročnem programu naše gospodarske politike odločno začrtali pot, da se mora gospodarstvo intenzivno vključevati v mednarodno delitev dela.
Še posebej želim opozoriti na dejstvo, da je proizvodnja uporov in potenciometrov zrastla iz lastnih laboratorijev in da proizvodnja teče tudi na strojih in opremi, ki so izdelani doma in na podlagi domačega znanja in vašega dela. Skratka, v Šentjerneju ste izdelali vrsto avtomatskih strojev in celih proizvodnih linij, ki so prek kvalitete in velikoserijske proizvodnje dokazali svojo veljavo. Ti dosežki so se odrazili tudi v izvozu celotnega znanja s področja tehnologije, opreme in organizacije proizvodnje uporov v tujino, v Indijo. Želim povdarjti, da nam je taka opredelitev v slovenskem gospodarskem prostoru še kako potrebna in da morajo vašim vzgledom slediti tudi druge organizacije združenega dela.
Vaše ustvarjalno delo ste uspeli uspešno povezati tudi z znanstvenoraziskovalnimi institucijami, ki so sodelovale pri razvoju in osvajanju novih tehnologij in proizvodnih postopkov. Gre za sodelovanje z Institutom za elektroniko in vakuumsko tehniko, pa institutorra Jožef Stefan in Boris Kidrič ter drugimi. V praksi ste pokazali, kako se je treba povezovati, kako je treba združiti interese proizvodnje in znanja. Gospodarski in poslovni rezultati izhajajo iz skupnega interesa in so resničen pokazatelj tega, kako je treba delati. Naj za primer navedem le eno dejstvo, da je rezultat takega skupnega sodelovanja tudi v tem, da ste proizvodnjo avtomatizirali do te mere, da ste v poslednjih letih skrajšali čas proizvodnje upora od 90 na nekaj manj kot 4 sekunde.
Vaša temeljna organizacija združenega dela je vključena v veliko družino Iskre, kije rastla podobno kot vi in ki je v poslednjih letih dosegla resnično velik razvoj. Ne le, da seje povečalo število zaposlenih, število visoko kvalificiranih strokovnih in znanstvenih kadrov, v tem času so se odločno povečali tudi gospodarski rezultati. Celoten razvoj te velike družine ne temelji zgolj na tem, da smo zapisali, da ima ta panoga v srednjeročnem obdobju prioritetne naloge, ampak predvsem v tem, daje s svojim delom,
d pot in delovni rezultati, ki ste jih v°segli od leta 1951 dalje, mora pre-. eti slehernega, ki pozna vašo zgo-
dovi
Iq - 'no, vaše prizadevanje in vaše de-I Vr|e rezultate, tako pri nas kot v širši
^9oslovanski skupnosti. Vedeti je et:ia za dejstvo, da ste z ustvarjalno očjo osmih delavcev pričeli obliko-

sedanjo temeljno organizacijo d Rženega dela, z izredno požrtvoval-I °s1;jo, sposobnostjo in zaupanjem v tne delovne in umske sposobnosti.
ustvarjalno sposobnostjo, uvajanjem novega znanja, delitvijo dela, odprla možnost razvoja tudi drugim gospodarskim dejavnostim, kar zagotavlja po eni strani ne le razvoj drugih panog gospodarstva, ampak tudi vključevanje v gospodarstvo vedno novih kadrov, ki se usmerjeno izobražujejo, da bi prispevali k našemu celovitemu razvoju.
Izkoriščam to priliko, da povem, da slovensko gospodarstvo odločno podpira orientacijo Iskre in smatra, da je Iskra tista, ki se v jugoslovanskem prostoru dogovarja o delitvi dela z drugimi sličnimi organizacijami.
Družina Iskrinih delovnih organizacij je ta trenutek pred novo odločitvijo. Vključuje se v razvoj in izvrševanje srednjeročnih obveznosti z proizvodnjo računalništva, mikroelektronike in optoelektronskih izdelkov. Vse to temelji na razvoju lastnega znanja. V naslednjih letih pričakujemo vsi na tem področju nove dosežke in predvsem, da nas te delovne organizacije v izvrševanju svojih srednjeročnih usmeritev ne bodo razočarale. Ob izpolnjevanju že zastavljenih programskih nalog pa se v delovnih organizacijah porajajo tudi nove pobude, kot na primer s proizvodnjo hibridnega debeloplastnega vezja, ki se je komajda pričela.
Proizvodni rezultati, ki jih dosegate, pomagajo tudi uvajanju sodobne tehnologije in proizvodnje’ v druge organizacije združenega dela. Ustvarjajo na vseh področjih nujo po usposabljanju kadrov za modernejšo proizvodnjo na podlagi novih tehnoloških rešitev, ki omogočajo večjo produktivnost in boljše rezultate dela.
Nova tehnologija predvsem zahteva delitev dela in združevanje strokovnih kadrov. Pri gospodarjenju moramo odločilno koristiti znanje strokovnih kadrov in to je garancija za naš razvoj, za razvoj delovnih organizacij in za razvoj slovenske družbe.
S svojimi dosedanjimi delovnimi rezultati ste ne le prispevali k razvoju vaše delovne organizacije, ampak prispevali tudi k razvoju celotnega področja, pri čemer so bili interesi delavcev in krajanov ustvarjalno in integralno povezani.
je Iskra ustvarila s svojim znanjem in ugledom v svetu. Na to računamo v celotni Iskri tudi še v bodoče. Kajti bolj kot kadarkoli prej, se danes v Iskri zavedamo, da smo drug drugemu potrebni. Eden ni nobeden, vsi skupaj pa nekaj pomenimo v svetu in doma.
Obenem pomeni ta objekt nekaj, kar smatram, da ni na zadnjem mestu: Pomeni izboljšanje delovnih pogojev. Za vse nas, ki delamo, je delovno mesto drugi dom po času, ki ga prebijemo na njem. Tudi s tem objektom smo ujeli korak potreb in časa.
Še enkrat čestitam k delovni zmagi in želim še mnogo delovnih uspehov.
ČESTITKE INŠTITUTA JOŽEF ŠTEFAN
Ob otvoritvi nove tovarne potenciometrov, ki bo omogočila podvojitev proizvodnje in še enkratno pove-
Nato je v imenu Inštituta Jožef Stefan, ki tesno sodeluje pri raziskovalnem in razvojnem delu za TOZD Upori, pozdravil delavce Elementov in posebej kolektiv Uporov dr. Boris Frlec, direktor Inštituta:
Na Inštitutu Jožef Štefan se skupaj z vami veselimo vaših delovnih uspehov. Vaš uspeh je naš uspeh. Če kje, potem je naš Jnštitut v Iskri, v IEZE, posebej pa v Šentjerneju uspel uresničiti enega svojih glavnih prizadevanj, da dela kot neločljiva in nedeljiva sestavina združenega dela, da svoja znanja raziskave in razvoj poveže z znanjem in potrebami gospodarstva. Ta povezava je prav v vaši tovarni dala lepe sadove. Tako kot vsak začetek, je bil tudi naš težak. Od leta 1969, ko smo objavili delo s področja keramičnih kondenzatorjev osnovi debelo-plastne tehnologije smo se vsa leta trudili, da bi ta razvojna dognanja v sodelovanju z vašimi strokovnjaki prišla v proizvodnjo. Od leta 1975 naprej pa je šlo zelo hitro naprej in danes z zadovoljstvom ugotavljamo, da bo dobršen del vaše nove kapacitete posvečen prav proizvodnji, ki smo jo na Inštitutu in v vaših laboratorijih razvili.
Mislim da je prav, da omenim, da oblike sodelovanja z Iskro iz leta v leto dopolnjujemo in tako se sodelovanje širi. Za naš Inštitut je Iskra naravno industrijsko ozadje iz katerega Inštitut raste, za Iskro pa je Inštitut vse bolj potrebna in racionalna razširitev razvojnih in raziskovalnih zmogljivosti.
V želji in prepričanju, da se bo
Med ogledom tovarne - montaže potenciometrov.
Čanje produktivnosti, ter s tem tudi vaših izvoznih rezultatov, vam iskreno čestitam, v prepričanju, da bodo vaši rezultati tudi vzgled mnogim drugim delovnim organizacijam v naši republiki.
Imel sem namen opozoriti le na nekaj dejstev, namreč, naj bodo delovni rezultati in uspehi v tej organizaciji združenega dela vzgled drugim, vzgled pri povezovanju s strokovnimi in znanstvenimi institucijami, vzgled povezovanja strokovnih in znanstvenih kadrov in nenaposled tudi povezovanja v okviru krajevnih skupnosti.
naše sodelovanje tudi v bodoče razvijalo in se širilo skupaj, vam v svojem imenu in imenu sodelavcev Inštituta Jožef Stefan k vašim uspehom čestitam in želim obenem še nadaljnjih uspehov.
POZDRAV GOJMIRA BLENKUŠA, GLAVNEGA DIREKTORJA DO IEZE
POZDRAV IN ČESTITKE GENERALNEGA DIREKTORJA JOŽETA HUJSA
,Jezejevci“ so se zavrteli ob veselih vižah v Brezju.
DRAGI ISKRAŠI, dragi gostje! Dovolite, da vas kratko pozdravim v imenu celotne Iskre in njenega poslovnega odbora in vam čestitam k tej delovni zmagi.
Ta novozgrajeni objekt ni samo vaš uspeh, je tudi eden od kamnov, temeljnih kamnov v programu srednjeročnega razvoja Iskre v tem petletnem planu. Ta pridobitev je v skladu z našimi skupnimi cilji, s ciljem, ki je napisan tu nad odrom: „S posodobitvijo še uspešneje v svet." To pomeni našo večjo kvaliteto in ustvarjanje večje konkurenčnosti v svetu.
Vaša temeljna organizacija je eden od temeljnih kamnov v zgradbi, ki jb
SPOŠTOVANI GOSTJE, TOVARIŠICE IN TOVARIŠI SODELAVCI!
Dovolite mi, da v imenu naše delovne organizacije ISKRA IEZE pozdravim vse naše goste, v posebno zadovoljstvo pa mi je, da danes, tu v Šentjerneju lahko pozdravim vso zbrano družino IEZE.
Prvič se je kolektiv naše delovne organizacije srečal tako številno. Vsak dan se srečujemo, ob delu in opravkih, vendar je današnje srečanje ob naši veliki delovni zmagi še posebej pomembno. Z združenimi močmi nas vseh je nastala nova moderna tovarna potencionetrov. Vsa velika družina IEZE je upravičeno ponosna na ta uspeh.
iskra je s srednjeročnim načrtom SRS prejela celo vrsto pomembnih (Nadaljevanje na 8. strani)
ISKRA
Številka 25 — 17, junij 1978
interese. To je prava pot pri uresničevanju zakona o združenem delu. Ob tej priliki sem se dolžan zahvaliti v
S posodobitvijo še uspešneje v svet
(Nadaljevanje s 7. strani)
nalog. Med najpomembnejšimi pa je naša obveznost pri avtomatizaciji in modernizaciji naše industrije, profesionalizaciji izdelkov in uvajanju v proizvodnjo modernih tehnologij. Velik korak na tem področju smo naredili z izgradnjo te tovarne potenciometrov. Delovni kolektiv Tovarne uporov je z vso pravico ponosen, da mu je z lastnim znanjem in s pomočjo strokovnjakov iz inštituta Jožef Stefan uspelo osvojiti to zahtevno in sodobno tehnologijo. Še bolj pa je pomembno dejstvo, da so dosegli tako visoko raven tehničnega napredka in proizvodnje prav tu v Šentjerneju, saj se pred kakimi dvajsetimi leti ne bi upali niti v sanjah zamisliti takega tehničnega napredka. Zato iskreno čestitam vsemu kolektivu Tovarne uporov, zlasti strokovnjakom, čestitam tudi vsej veliki družini ISKRA lEZE-ja ob tej pomembni delovni zmagi. Hočemo in moremo veliko. Tč smo si dokazali s dosedanjim delom.Zato lahko samozavestno in s ponosom pogledamo nazaj in z gotovostjo v bodočnost. Je pa prav, da smo uspehov veseli, saj nam bodo prav ti_ velika spodbuda pri bodočem delu. Čakajo nas še velike naloge. Srednjeročni plan, ki smo si ga zadali, nam diktira hiter tempo dviga proizvodnje, posodabljanje in avtomatizacijo tehnologije dela in velika vlaganja združenih sredstev za dosego teh ciljev. Prav danes proslavljamo enega velikih dosežkov ki smo jih načrtovali za srednjeročno obdobje od leta 1976 do 1980. Mnogo dela, snovanja in sredstev smo vložili v to tovarno. Največ so seveda prispevali delavci Tovarne uporov. Še več pa je vredno, da so tolikodosegli z lastnimi silami, z lastnimi strokovnjaki in na lastno spodbudo. Že danes predstavlja Šentjernejska Iskra skoro tretjino vrednosti proizvodnje DO IEZE in 60 odstotkov izvoza v naši delovni organizaciji. Zato smo še toliko bolj veseli napredka tega delovnega kolektiva. Tako boste v Šentjerneju lahko šli naprej s sodobno boljšo tehnologijo potenciometrov. Lahko boste izvažali še več in tako prispevali k še večji in hitrejši rasti svoje tovarne, delovne organizacije, ZP Iskre in vse naše samoupravne družbe.
Teče tretje leto srednjeročnega programa. Lahko smo veseli uspeha, saj smo po načrtu že lani zaključili rekonstrukcijo Tovarne ter danes otvarjamo tovarno potenciometrov, prav zdaj zaključujemo gradnjo Mikroelektronike, smo pred zaključkom investicij in posodabljanja proizvodnje v Polprevodnikih v Trbovljah in v Keramičnih kondenzatorjih v Žužemberku. Zares velik uspeh. Čaka pa nas še cela vrsta novih načrtov: Investicije v Magnete, Keramike, Elektrolite in SEM. Doseženi uspehi so nam porok, da bomo z združenimi močmi zmogli vse to. Toda le s skupnimi močmi, enotno voljo do dela in skupnimi cilji.
Za glavnim direktorjem IEZE Goj-mirom Blenkušem je govoril podpredsednik SO Novo mesto Boris Gabrič, kratko in jedernato je povedal, kaj pomeni Iskra za novomeško občino in Dolenjsko:
ZGLED SODELOVANJA KRAJA IN TOVARNE
CENJENE TOVARIŠICE IN TOVARIŠI, DRAGI GOSTJE,
v prijetno dolžnost mi je, da vas lahko v tem svečanem trenutku za šentjernejsko dolino in vso občino Novo mesto pozdravim v imenu občinske skupščine in družbeno političnih organizacij občine Novo mesto.
Ob tej veliki zmagi marljivega kolektiva tovarne upornih elementov in pogledu na to novozgrajeno moderno halo, mi nehote bežijo misli nazaj v polpreteklo obdobje, ko so na tem mestu bile njive in „farovški hlevi". Peščica ljudi je takrat začela uresničevati drzni načrt, da bo tu nekoč stala moderna tovarna. Želje'teh ljudi so se uresničile in kakor mnoge naše
tovarne, se je tudi ta samoniklo razvijala na področju elektronike, za katero pa vemo, kako zelo je zahtevna.
Šentjernejska Iskra nam je lahko vzgled sodelovanja med krajem in tovarno. Tovarna ni dajala samo osebnega dohodka delavcem zaposlenim v njej, ampak je znala prisluhniti vsakokratnim potrebam kraja. V pravem smislu besede je razvila to dolino v ekonomskem oziru iz nerazvite v razvito. Vsaka hiša čuti utrip dela tovarne. Uspela je poistovetiti pojma občan — delavec. Delovni ljudje te temeljne organizacije lahko s ponosom pokažejo na pridobitve doline in Šentjerneja. Vodovod, kanalizacija, stanovanjski bloki, asfaltirane ceste, šola, vrtec, igrišča, cestna razsvetljava, pomoč kulturnemu društvu in knjižnici, telovadnemu društvu itd., vse to so pridobitve v katerih nastanek in razvoj so delavci tovarne dali svoj bistveni prispevek.
Prav tako nam je Iskra Šentjernej, kot ji radi po domače in na kratko pravimo, vzgled sodelovanja z lokalno samoupravno oz. krajevno skupnostjo. Delovni ljudje so v vsem obdobju svojega obstoja bili aktivni samoupravljal-ci v bivši občini Šentjernej in v krajevni skupnosti Šentjernej. Skoraj redno so s svojim delom pokazali voljo do dela in sposobnost, da so jih občani izvolili na najodgovornejše samoupravne in politične funkcije v kraju. Te svoje naloge so izredno uspešno opravljali, zato je tudi kraj' hitro napredoval.
Tovarišice in tovariši — delavci tovarne uporovnih elementov dovolite mi, da se vam v imenu občinske skupščine Novo mesto zahvalim za vse, kar ste doslej naredili za našo dolino in občino kot celoto.
Novozgrajena tovarna v Šentjerneju pa je dokaz moči naše samoupravne socialistične družbe. Zgrajena je z združevanjem sredstev različnih temeljnih organizacij in ljubljanske banke. Torej je dokaz, da za nastanek in izgradnjo posameznih objektov ni potrebno imeti centralnih skladov, ker se za smotrne in pametne investicijske programe kmalu najdejo zainteresirani, ki združijo svoja sredstva, pri tem pa vsak vlagatelj vidi sebe in svoje
imenu občinske skupščine Novo mesto vsem temeljnim organizacijam in temeljni ljubljanski banki, ki so združili sredstva za izgradnjo te tovarne.
Vsem spoštovanim gostom želim prijetno bivanje v Šentjerneju z željo, da se bi radi vračali med nas. Vsem skupaj pa veselo tovariško srečanje.
OTVORITEV • NOVE POTENCIOMETROV
TOVARNE
Po občuteno zapeti- slavnostni pesmi Šentjernejskega okteta je predsednik DS Franc Žičkar povabil vse udeležence proslave h glavnemu vhodu v novo tovarno. Godba je zaigrala in med donenjem fanfar je delavka Pepca Udovičeva, ki najdlje dela v proizvodnji potenciometrov — celih 23 let, prerezala trak. Gostje so se vsuli v novo tovarno, ki je delala s polno paro.
Strojni oddelek je z ogljušajočim hrumom štanc in drugih strojev bruhal stotisoče odsečkov. Montaža pa je s pesmijo dvesto parov rok dokončevala delo. Orodjarna z najmodernejšimi stroji na Dolenjskem je lahko v ponos vsej Iskri.
Ustavili smo se tudi v menzi. Pri 50 novih mizah je 200 sedežev v sodobni jedilnici. Za točilno mizo pa dobiš nealkoholne pijače, kavo in prigrizek. Povsod je bilo po neznosni vročini prijetno hladno. Klimatske naprave zdržujejo enakomerno temperaturo 22 stopinj. Res prijetno delovno okolje.
V gozdiču Brezje pri Šentjernej-skem hipodromu nas je pozdravila glasba Veselih Zasavcev. Prvi pari so se že vrteli. Za vse delavce IEZE in goste so bile m senci mize. V ličnih skodelicah z napisom: Srečanje delavcev IEZE, Šentjernej 10. VI. 1978 in šentjernejskim grbom — petelinom na sredi, so nam postregli z golažem. Vsak je dobil tudi liter vina, posebno štručko kruha in žlico z napisom: Šentjernej 10. 6. 1978.
Pozdravom, veselim srečanjem, plesu, pesmi in rajanju ni hotelo biti konca. Družina IEZE se je pomešala med seboj. Direktorji, snažilke, montažne delavke, tehniki, kovinarji in električarji so se pomešali v veselem vrvežu. Mladina pa je v modernih domačih vižah zasedla plesišče.
Enotna želja vseh pa je bila: drugo leto nasvidenje, naj postane dan IEZE dan naše enotnosti, pripadnosti Iskri in dan skupnega — tradicionalnega veselja ob ponovnem srečanju.
Zapisal,pripravil in slikal F. Kotar
Finančna služba posega v vse dejavnosti
Delo gospodarsko finančnega področja je gotovo zelo zamotano in zahtevno, vendar nas vse zanima, kako se ti posli opravljajo. Zato sem postavil direktoiju področja Jožetu Šurcu nekaj vprašanj, na katera mi je rade volje izčrpno odgovoril.
Katere funkcije opravljate na nivoju delovne organizacije?
Naša služba šteje 37 delavcev. Večina tvori računovodstvo, ostali del pa finance. Tudi podatek, daje od vseh zaposlenih kar 35 žensk velja omeniti in povdariti. Narava delaje takšna, da zahteva poleg strokovnega znanja še veliko natančnost, ažurnost in po-
trpežljivost.
Že sam kodeks poklicne etike ra-čunovodskew in finančnega delavca zahteva vrsto pravil po katerih se moramo ravnati pri opravljanju svojega poklica.
Vsi delavci od prvega do zadnjega so vestni in pridni tako. da ni naloge, ki jo ne bi mogli združeni opraviti za temeljne organizacije združenega dela. Služba že od obstoja delovne organizacije. ki se je sicer menjala, opravlja vse računovodske in finančne posle za vse temeljne organizacije razen seveda tistih funkcij, ki spadajo v temeljne organizacije združenega dela in ki se po logiki in praktičnosti morajo opravljati na mestu samem.
V samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci združenih temeljnih organizacij in delovne skup-
8
ISKRA
Številka 25 - 17, junij 1978
nosti skupnih služb smo zapisali, da opravljamo predvsem tele naloge: od izdelovanja periodičnih ir» zaključnih računov, evidenc sredstev in virov, obračuna osebnih dohodkov, salda-kontija do računovodskega načrtovanja, analize in revizije poslovanja, prav tako pa finančne naloge kot so preskrba finančnih sredstev za financiranje celotnega poslovnega procesa, opravljanje plačilnega prometa, urejanje tekoče likvidnosti vseh računov, spremljanja investicijske in poslovne sposobnosti skratka vse naloge, kijih mora opravljati posebna finančna služba.
Delo je pravzaprav zelo pestro in zanimivo, saj pomeni vpogled v celotno življenje temeljne organizacije in delovne organizacije, dobre in slabe-strani, uspehe in neuspehe, vendar pa stalno spreminjanje predpisov, težke kazenske sankcije in velika odgovornost do dmžbe, ljudi ne privabljajo v ta poklic, kije obenem še slabo stimuliran. Zato bo potrebno na tem področju nekaj več ukreniti, ker se lahko zavedamo kaj pomeni dobra finančna in računovodska služba.
Kako je pri vas s prelivanjem sredstev?
Vse naše temeljne organizacije so dislocirane po vsej Sloveniji. Ni ene matične tovarne, ki bi imela vpliv, da bi se v njo prelivala sredstva ostalih tovarn. To omenjam prav zaradi odločilnega pomena, da do tega pojava ni prišlo. Ze od leta 1964, ko še ni bilo temeljnih organizacij, ko je bila še enotna delovna organizacija, vodimo za vse tovarne posebno evidenco sredstev in virov, za vsako izdelujemo poseben plan, vse bilance uspeha in stanja, tako da v tem pogledu do prelivanja sploh ni moglo priti.'Točno se ve, kateri strošek je nastal in kje, za kateri izdelek in katero delovno mesto. Prav geslo ..čisti računi, dobri prijatelji" je branžo elementov še posebno trdno združevalo. Omenil bi le težko likvidnostno stanje pred uvedbo dolžniško upniških razmerij. Skrb za premostitev likvidnosti vseh tovarn je narekovala, da smo morali vzdrževati poprečno likvidnost temeljnih organizacij, to se. pravi premeščati likvidnost drug drugemu. Delovna organi-zacijaje imela skupen žiro račun, tako da je bila skrb ta račun obdržati likviden ne glede za katero od tovarn. Moram povdariti, da je zmotno mnenje. da pomeni premeščanje likvidnosti prelivanje sredstev. Prelivanje sredstev je lahko samo prelivanje kvalitetnih sredstev, to paje bilo pri nas urejeno kot združevanje sredstev z vsemi nadomestili in samoupravno odločeno.
Je združevanje sredstev doseglo svoj namen in kako je z akumulacijo?
Za vse temeljne organizacije velja neomejena subsidiarna odgovornost. To lahko po domače razumemo kot veliko odgovornost druga do druge, ta pa zahteva tudi sto-procentno združevanje sredstev. V vsem obstoju de-
lovne organizacije in temeljnih organizacij je vladalo . odUčno razumevanje, saj so vse dosedanje rekonstrukcije, modernizacije in sanacije plod združevanja sredstev. Zgrajeno je bilo veliko novih objektov, proizvodnja je strmo naraščala in ta ekspanzija se bo še ostreje nadaljevala. Srednjeročni cilji so visoki, dosegli pa j ih bomo le z združenimi močmi in sredstvi. Združevanje je bilo torej do sedaj uspešno, vendar ga moramo z dohodkovnimi odnosi še poplemenititi. Tu se nam odpirajo nove možnosti, ki bodo resnično n^bolj čvrsto povezovale temeljne organizacije med seboj.
Problem, ki se bolj izrazito kaže kot prej je ta, da pri vse večji produktivnosti, akumulacija, ki ostane temeljni organizaciji, občutno pada. Ta pojav ima lahko za posledico slabšo voljo do združevanja. Tu bo potrebno v širšem družbenem proštom reševati pravilnost in uravnovešenost delitve celotnega prihodka in dohodka. Imamo več predlogov, ki bi bili sprejemljivi in koristni, z vidika temeljne organizacije in celotne dmžbe. Naše temeljne organizacije so še preveč odvisne od bančnih in ostalih kreditov, čeprav smo še vedno kreditno sposobni in sposobni odplačevanja vseh obveznosti.
Kaj lahko pričakujemo od Iskrine banke?
Glede finančne funkcije mislim, da smo jo do sedaj v vseh branžah odlično opravljali. Korak v novo kvaliteto pa vidim prav v interni banki Iskre, vendar pod pogojem opravljanja vseh finančnih funkcij za vse temeljne oz. delovne organizacije. Vse finančne službe, kjer koli se nahqajo bi morale postati del interne banke Iskre, ker smatram, da lociranost zaposlenih v tej stroki sploh ni toliko pomembna kot mislimo. Samoupravni sistem je jasen in se ve, kdo upravlja s sredstvi, strokovno administrativni del pa bi moral biti enotno organiziran z lastnim mehanografskim centrom, ki je sposoben vsega opravila, ki ga banka nudi svojim članican.
Enoten nastop pred družbo, pred temeljnimi bankami in naiodno banko ter drugimi institucijami bi pomenil kvalitetnejši odnos do družbenih sredstev. Delna koncentracija strokovnega kadra bi pomenila tudi korak naprej v pogledu opravljanja finančne funkcije. Večkrat se dogaja da denar mrtev leži, da ga hote ali nehote ne zdmžujemc, to za posamezno temeljno organizacijo mogoče ne pomeni velikega stroška, če pa vse skupaj seštejemo za celo Iskro pa gre le za lepe denarje.
Še in še bi lahko naštevali prednosti, ki se ponujajo in ki se bodo še pokazale, vendar smatram, da bi lahko interna banka Iskre imela status temeljne banke, kar bi pomenilo dokončen korak zbližanja vseh finančnih odnosov do delavca, ki bo v celoti obvladoval finančni in bančni sistem.
Razgovor vodil F. Kotar
Mladi v TOZD Specialni elementi v Kotnikovi v Ljubljani so med odmori stisnjeni v ozko dvorišče. Pa vseeno ne mirujejo. Bližanje s ploščicami raz giblje čas po malici in vesele minute na svežem zraku napolnijo pljuča. Laže in lepše je potem v delavnicah.
Jože Šurc (v sredini) na kolegiju zagovarja svoje stališče.
DANICI V SLOVO
Kako ljubila si pomlad in cvetje, v prijateljstvih iskala si zavetje, z rokami, srcem rada pomagala, koristi zase nisi nič iskala.
Le zdravja sebi si želela, . tožila nisi, vse molče trpela.
Ko zjutraj sonce se je skrilo za oblak, zagrni! Te je večni mrak.
Odšla si; minilo je trpljenje, cvetoče ugasnilo je življenje.
Zdaj v mislih vedno boš med nami, a Ti mirno počivaj v črni jami.
Za vse, kar si nam nesebično dala, iskreno kličemo Ti v Zmaju — hvala!
Sodelavci
%
l
Avtomatika na sejmih
V mesecu maju in juniju so bili v Beogradu in Zagrebu trije sejmi: v Zagrebu od 15. do 20. maja mednarodna razstava varilne opreme, od 15. do 20. maja v Beogradu 22. mednarodni sejem tehnike in od 5. do 10. junija v Zagrebu BIAM ‘78. Naša delovna organizacija Iskra-Industrija za avtomatiko je sodelovala na vseh treh, saj se zavedamo, da sta modemi-zacga industrije in mnogih drugih gospodarskih panog pa tudi sam razvoj industrijske družbe v tesni povezanosti s stopnjo avtomatizacije.
stem avtomatskih betonarn. Po konceptu gradnje so ene najsodobnejših izvedb, saj so grajene v modularnem sistemu: Ravno s to praktično demonstracijo na konkretnem objektu, ki je estetsko in funkcionalno zelo dovršen (prav tako tudi demonstracijski model na samem razstavnem prostoru), smo interesentom predstavili dejanske možnosti uporabe.
V času sejma je bilo opravljenih še več razgovorov, ki bi nam v bližnji bo-
NA SEJMU TEHNIKE V BEOGRADU
Od 15. do 20. maja je bil v Beogradu 22. mednarodni sejem tehnike, katerega se je udeležila tudi naša delovna organizacija Iskra — Industrija za avtomatiko (PPB—Al) in sicer v okviru jugoslovanskega združenja za avtomatizacijo UNIMATIK, ki ravno letos praznuje 15-letnico obstoja. To poslovno združenje, ki je bilo maja 1963. leta ustanovljeno v Beogradu, združuje v svojem sestavu več članic - delovnih organizacijski se ukvaijajo z razvojem podsklopov, sklopov in sistemov merjenja, regulacijo in avtomatskim upravljanjem. Obenem sodeluje pri vseh večjih investicijah, usklajuje in navezuje nastop članic tako na domačem kot na tujem trgu, predvsem z grupacijami SEV-a itd. V času sejma je naša delovna organizacija prejela tudi plaketo-zahvalo za uspešno Poslovno sodelovanje in za doprinos k razvoju združenja.
Ce se povrnemo k sejmu so bili razstavljeni naslednji naši izdelki:
~ kompletni elektro motorni pogon (tiristorski regulator TCD-3360 z enosmernim motorjem „Rade Kon-čar“)
" elektronska večkomponentna tehtnica s simulacijskim modelom ~ merilni instrumenti — memo regu-lacijske tehnike
" regulacij a za električna vozila " sistem vtičnih panelov in omar TMO
Cilj razstave in demonstracij je bil,
Razstavni prostor Avtomatike na sejmu.
da bi zainteresirali potencialne kupce za sistem elektronskega tehtanja krmilnih sistemov in regulirnih pogonov. Imeli smo tudi ugodno priložnost, da smo na demonstracijskem modelu prikazali tudi praktično uporabo elektronskih tehtnic in način vgradrrje merilnih doz na betonarni s kompletno krmilno avtomatiko (pult, jakotočno opremo in krmilno logiko v Simatic sistemu). Demonstracijo smo izvedli skupaj s kupcem „Itas“ Kočevje, s katerimi smo razvili nov si-
dočnosti nudili možnosti za intenzivnejše vključevanje v industrijske potrebe v gradbeni, živilski in kemični industriji.
Organiziranih je bilo tudi več posvetovanj z referati, ki so nakazali marsikatere nove ideje in rešitve v tehniki meijenja, regulaciji in upravljanju. V okviru programa je s predavanjem „Elektronske tehtnice in njihova uporaba v industrijskih procesih" sodeloval tudi ing. Plevnik Franc. ^
Specializirana razstava varilne tehnike v Zagrebu
vsem je največ pozornosti vzbujala doma razvita familija gorilnikov za valjenje v zaščiti C02, katere bo moč vgraditi tudi na naprave tujih proizvajalcev. Za obliko gorilnikov smo dobili tudi mednarodno priznanje „Die gute Industrieform".
V	glavnem mestu sosednje republike je bila v času od 16. do 20. maja Mednarodna razstava varilne opreme, na kateri je okoli 150 razstavljalcev iz 13 držav Evrope in Severne Amerike Prikazalo kaj zmorejo.
V	času trajanja razstave je bil orga-niziran tudi mednarodni simpozij o yisokokvalitetnih vaijenih konstmkci-J*, kjer je sodelovalo več domačih in tujih strokovnjakov.
Standardne varilne naprave so v celoti rezultat lastnega razvoja, pri nekaj napravah pa v razvojnem in komercialnem smislu sodelujemo z Madžari, kar lahko znova potrdi znano resnico, da se drugje lažje dogovorimo kot doma, kjer je sklenjen dogovor o poslovno tehničnem sodelovanju le z Rade Končarjem. Pred-
Pri avtomatu za varjenje pod praškom smo prikazali novo izvedbo, ki lahko vari hkrati z dvema glavama (tandem), nismo pa uspeli pravočasno dokončati eksponata za navarjanje po EPP postopku s trakom.
V zadnjem času je velik poudarek dobila mehanizacija vseh varilnih po-
Na sejemskem proštom smo pokazali standardne varilne naprave za Polavtomatsko (MIG-MAG in TIG) Varjenje v zaščiti plina, avtomatsko Vaijenje pod praškom (EPP) ter ele-Mente za sestavljanje avtomatov (Baukasten), kar še posebno predstavna novost na našem tržišču.
Sejemski prostor smo delili ; Plezamo Jesenice, ki proizvaja vs Potrebne vrste dodaj nih materialov z naprave, katere izdelujemo.
BIAM ‘78
Od 5. do 10. junija je bil v Zagrebu BIAM ‘78. Zagrebški velesejem je organiziral to prireditev v sodelovanju s sestavljenimi organizacijami združenega dela in strokovnimi združenji, s Poslovnim združenjem jugoslovanske industrije MAŠ IN OŠ A VZ in AL AT, z organi republiških zbornic, fakultetami. Društvom orodjarjev Jugoslavije in koristniki orodnih strojev in orodij. V okviru programa omenjene prireditve je bilo organiziranih tudi mnogo mednarodnih seminarjev, med katerimi bi omenili: strokovno predavanje BIAM ‘78, predavanja razstavljalcev, poslovno srečanje komercialistov, tehnologov in drugih strokovnjakov, razstava strokovne in znanstvene literature iz programa razstave itd. Tokrat objavljamo fotografijo iz razstavnega prostora Iskra-Avtomatike, drugič pa kaj več o nastopu Avtomatike na BIAM-u.
stopkov, zaradi tega je Iskra pravočasno pristopila k razvojni nalogi (ki jo financira tudi raziskovalna skupnost Slovenije), da se razvijejo elementi za mehanizacijo po sistemu stavnice (baukasten), kateri omogoča, da s kombinacijo in sestavljanjem relativno enostavnih elementov sestavimo v izredno kratkem času avtomat z veliko stopnjo avtomatizacije.
Da je bila takšna usmeritev pravilna, dokazuje izredno veliko zanimanje obiskovalcev ravno za elemente mehanizacije.
Tudi na področju elementov mehanizacije bo potrebna delitev dela med domačimi proizvajalci. Razgovori so vodeni že z mariborsko Metalno, ki naj bi proizvajala elemente težke mehanizacije.
Sejem si je ogledalo tudi manjše število delavcev iz Avtomatike, od katerih smo slišali mnenje, da bi bilo potrebno v bodoče organizirano izvesti ekskurzije za delavce, ki delajo na tem področju, da bodo lahko videli materializirane rezultate svojega dela in poleg tega jih lahko primerjajo s konkurenčnimi.
Na koncu moramo izreči priznanje
f	A
Zbori delavcev, še korak do referenduma
V prejšnji številki našega glasila smo v nekaj besedah že poročali, da so delegati delavskega sveta delovne organizacije ISKRA — Industrija za avtomatiko na svojem 12. rednem zasedanju 6. junija, družbenopolitične organizacije pa dne 5. junija ugotovile, da sta delovni osnutek samoupravnega sporazuma o spremembah v organiziranju delovne organizacije in elaborat, ki pojasnjuje razloge za spremembe v organiziranju skrbno pripravljena. Na seji družbenopolitičnih organizacij je bilo tudi predlagano delavskemu svetu delovne organizacije, da ta dokument določi kot osnutek predloga s vsemi pripombami, ki so bile dane na seji. Povedali smo tudi, daje sindikalna organizacija sprejela načrt organizacije razprav na zborih delavcev, katerih prvi krog poteka ravno v tem času (prvi krog zborov bo trajal od 8. do 15. junija). Sklicatelji zborov, ki se vršijo v delovnih enotah, deljenih že po novi organizacijski strukturi, so predsedniki delavskih svetov TOZD, oz. delovne skupnosti, medtem ko so nosilci obravnave izvršni odbori osnovnih organizacij sindikata s pomočjo družbenopolitičnih organizacij. Pri časovni razporeditvi zborov je bilo upoštevano tudi to, da bi na vsakem prisostvovalo nekaj ustvaijalcev elaborata in osnutka samoupravnega sporazuma, ki bi prisotnim delavcem lahko podrobneje obrazložil vsebino aktov, po potrebi pojasnili in obrazložili nekatera^poglavja in odgovaijali na morebitna vprašanja. Stališča do predlogov, ki jih bodo dali delavci na zborih, bodo družbenopolitične organizacije v obliki skupnih stališč posredovale delavskemu svetu Avtomatike. Le ta bo na svojem zasedanju 16. t. m. določil končni predlog samoupravnega sporazuma o spremembah v organiziranju Avtomatike. Drugi del javnih razprav, ki bodo prav tako potekale na zborih delavcev od 21. do 27. junija, bo namenjen seznanjanju delavcev s predlogom omenjenega sporazuma.
Zavedamo se, da so prav ti zbori delavcev'po posameznih delovnih enotah eden od najbistvenejših delov v postopku priprav na referendum. Menimo, da je tak način podajanja informacij o dveh aktih, ki bistveno vplivajo na bodoči razvoj Avtomatike najprimernejši, saj se lahko prav vsak delavec v obliki razgovora, dajanja predlogov, mnenj, pripomb ali vprašanj lahko seznani s programsko usmeritvijo in samoupravno organiziranostjo Avtomatike. To pomeni, da bo 30. t. m. na referendumu prav vsaka delavčeva odločitev pogojena s temeljitim poznavanjem predlaganih sprememb v organiziranju DO.
V____________________________________________________J
Na razstavi je bil prikazan tudi varilni aparat, sestavljen iz elementov mehanizacije.
Razstavni prostor Iskre - Avtomatike.
tudi našim sodelavcem iz Marketinga, kateri so zopet dobili priznanje s strani prireditelja za najlepše urejen sejemski prostor. Iskra Avtomatika je dobila priznanje za dolgoletno sodelovanje in prispevek k razvoju varjenja v Jugoslaviji, podobno priznanje paje dobilo še nekaj naših delavcev.
Na žalost ugotavljamo, da v Iskrinih tovarnah vse premalo uporabljajo sodobne varilne postopke, kljub temu ni bilo s te strani praktično nikakršne-
ga zanimanja, kar smo še posebno pogrešali.
Mimogrede: ali veste, koliko se zmanjšajo stroški, če transformatorska jedra zvarite namesto dosedanjega križnega zlaganja?
Janez Gale
ISKRA q
Številka 25 - 17, junij 1978	5Z
TOZD ORODJA IN NAPRAVE
Samoupravljamo, dograjujemo, izpopolnjujemo
Težnja Zakona o združenem delu je, da bi manjše zaključene celote odločale, razpravljale in gospodarile. Le tako bo prišla do izraza volja, sposobnost in prodornost posameznika. Kako oživlja, izvaja in uresničuje to načelo majhen kolektiv — 55-članska TOZD Orodja in naprave?
Pogovarjati smo se z Janezom Frankom, ključavničarjem in sekretarjem 00 ŽK, z Matjanom Trtnikom, tehnologom in predsednikom 00 sindikata in Robertom Delorenzom, orodjarjem in predsednikom 00 ZSMS.
Kako v vašem kolektivu sodelavci sodelujejo v razpravah in kakšna je možnost odločanja v vaši TOZD?
Trtnik: Lahko rečem, da pri nas sodelujemo vsi, saj tudi moramo. Pri razdelitvi funkcij v samoupravnih organih ima vsakdo najmanj eno funkcijo, nekateri pa celo po več. Tako je vsakdo že nekako »postavljen pred dejstvo", da bolj ali manj po dolžnosti funkcije pove svoje mnenje. Tudi na odločitve ima vsakdo od nas resno možnost vplivati, a tudi izigrati ne more naših odločitev nihče, saj je manevrski prostor za to premajhen.
Franko: Mislim, da v naši TOZD res tvorno sodelujemo v razpravah na zborih. Taka oblika razprave, mislim v manjšem kolektivu je po moje boljša, tudi laže je uskladiti mnenja in poleg tega v taki ozki sredini ni treme, zaradi katere se v vetjih skupinah marsikdo ne upa oglasiti k razpravi.
Delorenzo: Res je v manjšem kolektivu laže uveljaviti voljo posameznika, toda tudi v taki manjši sredini včasih lahko ostaneš zelo sam. Mishm pa, da manjša TOZD navzven teže uveljavi svoja stališča.
Po treh letih izkušenj z »branžami" smo se zopet sporazumeli za združitev skladno z Zakonom o združenem delu. Kaj je po vaše prinesla združitev pozitivnega?
Trtnik: Združevanje v DO in SOZD je nedvomno pozitivno, saj le tako lahko dosežemo mnoge cilje, ki bi jih razdrobljeni ne dosegli. Tu mislim zlasti skupen nastop navzven. Na svetovnem trgu nedvomno pomeni nastop Iskre čisto nekaj drugega, kot nastop majhne tovarne. Potem nam je prinesla združitev cele vrste funkcij tudi možnost dobre zasedbe služb, kar si vsaka TOZD ne bi mogla privoščiti. Združevanje v DO in SOZD pa je pozitivno tudi zato, ker tudi v proizvodnem procesu znotraj Iskre mnogo sodelujemo. Ne smemo pa pozabiti
tudi na večjo socialno gotovost v gigantu Iskrinega formata.
Franko: Brez združitve v DO in SOZD si razmaha naše proizvodnje in prodaje niti zamisliti ne moremo v današnjem obsegu. Vse funkcije združeni lahko opravimo bolje, bolj strokovno, uspešneje in ceneje. Ob težjih zastojih pa solidarnostno pomagamo eden drugemu.
Delorenzo: Ne bi še enkrat ponavljal znanih prednosti združevanja, škoda se mi zdi le, da tako počasi uvajamo in preciziramo dohodkovne odnose, ki bodo nedvomno mnogo pripomogli k rešitvi mnogih nesoglasij.
Kako Zakon o združenem delu za-življa v praksi in kaj je v vašo TOZD prinesel novega?
Trtnik: Vsako novo stvar v začetku sprejmemo kritično in z obotavljanjem. Tudi ZOZD smo sprejeli tako. Zlasti pa je pri njem pomembno to, da je uredil dohodkovni odnos tudi med posamezniki. Vsakdo si mora pogledati v oči in si realno priznati: takle sem, toliko zmorem in toliko dobim. Vendar bo čas prinesel še marsikako bolj logično rešitev.
Franko: Zdaj ima delavec res vpliv na svoje delo in sredstva, ki si jih je z njim pridobil. Nič več ne čakamo, kaj bomo dobili, ampak vemo, da bomo razdelili in gospodarili le s tistim, »kar pridelamo". Ne smemo pa preveč hiteti in improvizirati, ker uzakonjamo nove relacije in odnose in si napak ne smemo privoščiti.
Delorenzo: Zakon o združenem delu je revolucionaren poseg v naše odnose. Vsega ne bo mogoče naenkrat realizirati, ker tega še nismo zmožni uvesti v celoti. Treba bo marsikaj spremeniti v nas na bolje, da bomo te nove, pozitivne odnose uvedli v celoti v naš delovni vsakdan. Mislim, da bo prišel čas, ko se ne bo zgodilo, da bi nekdo, kot se je na primer zgodilo pri nas, po oceni sodelavca ta zagrozil, da bo ocenjevalcu zlomil roko.
TOZD MAGNETI
Stanovanja so še vedno problem
V TOZD Magneti skrbijo za standard na delovnem mestu in za standard doma, seveda pa so možnosti še vedno manjše od potreb. Zlasti stanovanja so včasih kar na meji kritičnega. Sicer pa je kljub pomanjkanju prostora v tovarni sorazmerno dobro poskrbljeno za dobro počutje delavcev.
Predvsem imajo dobro urejeno prehrano. Zaposleno imajo eno samo kuharico, ki poskrbi takoj zjutraj za kavo vsem, ki jo želijo. Pripelje jo po delovnih mestih. Dopoldne in popoldne imajo okusen in izdaten topel obrok. Če pa komu ni všeč, se še vedno najde kaj drugega. Topli obrok je brezplačen, vso ceno pokrije regres za prehrano. Plačajo delavci le dodatne želje.
Kot vsi na Stegnah imajo tudi v Magnetih dobro poskrbljeno za centralno kurjavo iz centralne kotlovnice. Za ventilacijo morajo temeljito skrbeti že zaradi načina in vrste proizvodnje. Precej je prahu, vročina in plini iz livarne zahtevajo nenehno skrb za dobro prezračevanje.
. Vendar kljub temu še ni vse kot bi moralo biti. Zaradi širitve proizvodnje, novih tehnoloških postopkov in večanja strojnega parka je postalo že izredno tesno in tudi prostori posta-
ISKRA
Številka 25 - 17, junij 1978
jajo nefunkcionalni. Zato bodo gradili prizidek, kot smo že pisali in v novih prostorih bodo lahko bolje poskrbeli tudi za še boljše delovno okolje. Zdaj jim prostora že tako primanjkuje, da imajo po vseh hodnikih »skladišča" in se delavci šalijo, da niti pljuniti ni kam.
Huje je s stanovanji. Imajo precej delavcev iz drugih republik in nekaj le-teh celo stanuje v barakarskem naselju v Tomačevem. Imajo sicer nekaj lastnih stanovanj, nekaj so jih delavci dobili iz solidarnostnega sklada, vendar to ni dovolj. Iz namenskih sredstev se jim bo letos nabralo za stanovanja le 15 starih milijonov, kar je premalo za nakup ene same garsonjere.
Zato prav zdaj pripravljajo akcijo za varčevanje delavcev, oz. za lastno udeležbo, pri kateri bo TOZD pomagala z razpoložljivim denarjem pokriti manjkajoči del. Sicer pa pomagajo pri nakupih stanovanj etažnim lastnikom, individualnim graditeljem in tistim, ki adaptirajo lastna stanovanja, oz. hiše.
Skrbijo tudi za pošten oddih poleti. Poleg Iskrinih zmogljivosti na morju in v planinah (ki pa jih je žal še vedno premalo) imajo lastno avtomobilsko prikolico, v kateri je vsa oprema za družinsko gospodinjstvo. V njej se v sezoni zvrstijo po teden, ali po 10 dni v glavnem kar vsi interesenti. Stvar je zanimiva še bolj zato, ker je tako letovanje mnogo cenejše. Plačajo le turistično takso in še nekaj malenkosti, hrano pa si kupijo v trgovini.
Imajo pa skrb tudi za socialne primere. Ni jih veliko, večkrat pa kdo pride v škripce zlasti prve mesece zaposlitve, ali pa med daljšo boleznijo. Takrat priskočijo na pomoč, ali prek sindikata, ali pa prek odbora za družbeni standard.
KF
Ali raste odgovornost in samouprav-Ijalska zavest?
Trtnik: Vsekakor. Že to, da se pri nas, da ne bi zgubljali časa, sestanemo »na žvižg". Kratko in jedrnato pretresemo vprašanja, odločimo in se vrnemo na delo. Brez filozofiranja odločamo.
Franko: Če bomo hoteli res široko odločati, se bo treba še izobraževati. Osebno, na seminarjih in v rednih šolah. Le razgledan človek je zmožen širine samoupravljanja.
Delorenzo: Tudi po moje se bo zavest samoupravljalcev dvigala le z znanjem. Zato ne bomo smeh gledati, ljudi, ki hodijo v šolo in na seminarje kot na lenuhe in izmikavte, ampak bo treba bolj resno vzeti voljo do znanja in pripravljenost za šolanje. »Trdonja" vsekakor manj prispeva skupnosti kot šolan človek.
FY
Sekretar ZK Janez Franko, predsednik ZSMS Robert Delorenzo in predsednik sindikata Marjan Trtnik med razgovorom.
MLADINSKI KOTIČEK
Člani Zveze socialistične mladine iz Industrije elementov so letos na letni konferenci v Poreču sklenili izdajati svoje glasilo. Mnogo razlogov govori za to. Predvsem se morajo mladi vključiti v vse družbenopolitične in samoupravne tokove v svojih TOZD in DO. Da bi pa to dosegli, naj vsak mladinec ve, kaj delajo v drugi osnovni organizaciji ZSMS v IEZE.
Drugi razlog pa je ta, da so TOZD raztresene skoro po vsej Sloveniji in je zato potrebno obveščanje in izmenja-
va mnenj v glasilu. Razmišljali in predlagali so več oblik, na koncu pa sklenili, da bodo občasno s pomočjo novinarja urednika uredili svoj kotiček v Iskri na strani, ki je namenjena IEZE.
Člani Z SMS v IEZE! To bo odslej občasno vaš kotiček. Napišite kaj delate, kako živite. Kakšne so vaše športne, kulturne, družbenopolitične dejavnosti in kakšne načrte imate? O vsem tem pišite in prispevke pošljite: Iskra IEZE, Stegne 17, 61000 Ljubljana ob koncu pripišite:Za novinarja — uredni-
ka-	Novinar — urednik
Pogovor s predsednikom ZSMS
Predsednika Koordinacijskega odbora ZSMS IEZE Jožeta Hauptmana moram najprej predstaviti. Izvoljen je bil na letošnji letni konferenci v Poreču. Star je 22 let. Ob delu letos končuje Tehniško srednjo šolo, v Iskri pa je zaposlen 5 let. Z njim sva se pogovarjala o delu mladih v IEZE.
S kakšnimi občutki ste sprejeli predsedniško funkcijo?
Z zelo mešanimi. Precej sem se namreč že ukvarjal z organizacijskim delom in vem, da je vsaka funkcija breme. Zlasti pa še koordinacija dela mladine v IEZE, kjer je zadnje leto delo skoraj zamrlo. Treba bo razgibati osnovne organizacije, poživiti dejavnosti in zlasti narediti več na področju izobraževanja.
Gotovo ste si že naredili vsaj okviren akcijski načrt?
Po mojem mnenju je bistvo dela Koordinacijskega odbora razgibati Osnovne organizacije po TOZD. Pritegniti bo treba vse mlade, ki imajo voljo do dela in tako spet oživiti delo, ki je milo rečeno zaspano v nekaterih 00. Povezali se bomo z občinskimi konferencami ZSMS in z njimi organizirali tudi izobraževanje — zlasti seminarje z družbenopolitično vsebino. Predvsem pa bo moje vodilo in cilj: »Vzgojiti take mladince, z zavestjo pripadnosti kolektivu, samoupravni enoti. Vsak mladinec mora občutiti, da pripada delavskemu razredu, ki v naši družbi gospodari, odloča in vlada." Seveda pa tega ne bomo dosegli jutri. Ta vzgoja in samo vzgoja bo zahtevala še in še dela in predvsem samodiscipline nas vseh.
Ta naša prizadevanja morajo odpraviti zmaterializiranost in hedonizem
Predsednik Koordinacijskega odbora ZSMS IEZE Jože Hauptman.
današnjega časa. Večna tekma za stanovanje, avto in ugodnosti ne more biti edini cilj.
Kako boste sodelovali s Klubom štipendistov Iskre?
Klub oziroma delo Kluba se bo bolj približalo združenemu delu in občinskim konferencam ZSMS. Mislim, daje še prezgodaj govoriti o oblikah dela, saj jih še nismo dovolj skri-stalizirali. Za zdaj smo uredili vprašanje mentorjev na počitniški praksi. S tem hočemo doseči boljšo prakso in večjo navezanost na bodočo delovno organizacijo. S tem bomo skušali bodoče strokovne sodelavce vključiti v samoupravne in dmžbenopolitične tokove v naših TOZD.
FY

BRIGADA - KOVAČNICA MLADINSKE AKTIVNOSTI J
Mladinska delovna brigada Milan Mravlje iz šišenske občine v Ljubljani je bila na delovni akciji na progi Šamac-Sarajevo ves letošnji april. Brigada je štela 95 mladincev. Med njimi so bile tudi tri brigadirke iz Iskre IEZE; Nada Trampuš iz Keramike in iz Feritov Stankovič Sida in Muratagič Zada.
Ob srečanju z njimi kar niso mogle prehvahti brigadirskega življenja. Ista hotenja, najširša razgibanost dela, zabave in izobraževanja, koristna spoznanja pa še in še. Sicer pa naj govore same:
Zada Muratagič: Vse mi je bilo všeč, ne vem kaj bi lahko pohvalila in kaj bi se dalo kritizirati. Predvsem sem bila vesela enakosti nas vseh. Pomešani smo bili brez razlike študentje, delavci in strokovnjaki. Vsak je delal in se udeleževal vsega.
Sida Stankovič: Mislim, da so mladinske delovne brigade predvsem kovačnica bratstva in enotnosti med našimi narodi. Srečali smo se s predstavniki vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti. Razlik ni bilo. Predvsem pa smo vsi govorili med seboj, spoznavali mišljenje, položaj in možnosti na posameznih področjih v Jugoslaviji-Postali smo si bližji, saj ni nič tesnejšega od osebnih stikov. Tako mislim, je brigada dosegla enega poglavitnih ciljev.
Nada Trampuš: Veliko poudarka je bilo na družbenopolitični vzgoji. Kdot je hotel, je lahko končal politične šolo. Seminarjev z najrazličnejšimi temami pa je bilo tudi mnogo. Meni so bila najbolj všeč predavanja veterana - brigadirja Marjana Valeje-Pripovedoval nam je o gradnji prvih kilometrov prvega tira na progi ŠamaC Sarajevo. Občudovali smo požrtvoval; nost mladine in njena prizadevanja ph izgradnji porušene domovine. Vnem3 ni ponehala niti pred najtežjimi zaprekami, ne pred zaostalostjo, ne pred pomanjkanjem orodja. Iznajdljivost mladih ni poznala meja in temelji da' našnjega Standarda stojijo na tej i2' najdljivosti. Na drugem seminarju p3 smo spoznali zgodovino Zveze ko; munistov in njeno vodilno vlogo ph vodstvu našega delavskega razreda.
Vse tri brigadirke pa so mi zatrdil6’ da je brigada najboljša šola za mladino.	K*1
I
1
1
<
V
s
f
(
(
t
2 1
r
\
c
v
I
e
p
i
ji
v
c
ji
n
n
o
ti
TOZD KERAMIKA
Kako gospodarijo
Rudija Lepšo, v.d. direktorja v TOZD Keramika Vižmatje smo prosili za kratek pogovor o stanju gospodarjenja v tej tovarni. V Keramiki so se že lani pred koncem leta in letos v prvem četrtletju znašli v težavnem položaju, kakor smo že pisali v našem listu.
Kje so vzroki za slab finančni položaj v vaši TOZD?
Ob četrtletju smo zaključili bilanco z negativnim rezultatom. Mislim, da je eden poglavitnih vzrokov težav visoka stopnja reklamacij, ali slaba kvaliteta če hočete. Zaradi negativne bilance je individualni poslovodni organ postavil komisijo, ki naj bi ugotovila vzroke takemu položaju. Komisija je raziskala proizvodnjo in poslovanje in ugotovila, da so cene proizvodov zadovoljive, daje trga dovolj, le da proizvodni proces ne teče tako kakor bi moral, čemur so predvsem
krivi notranji odnosi, o katerih bi bilo težko reči, da so bili dobri.
Kje so po vašem mnenju rešitve?
Na podlagi rezultatov raziskav komisije in po njenih priporočilih smo naredili več korenitih kadrovskih sprememb, nekaj pa jih še bomo. Predvsem je tu šlo za pravilo »ustrezne ljudi na ustrezna mesta", seveda tudi ustrezno kvalifikacijam in sposobnostim ter potrebam. Tako smo dobili ustreznejšo organizacijsko in bolj efektno strukturo. Seveda pa še iščemo nekaj strokovnih sodelavcev in nekaj smo jih že našli, upam, da bodo kmalu v naši TOZD. Premagali smo tudi največji tehnični problem — prešli smo z alkalnega na brezalkalni porcelan.
Po tako kratkem času je seveda težko govoriti o rezultatih, vendar kako uspevajo ukrepi v praksi?
Dokončnega rezultata v dmgem mesecu seveda še ni nobenega. Vendar so finalisti vse bolj zadovoljni z našimi izdelki. Imamo še težave, raje bi rekel, da »pilimo" tehnologijo dela in izdelkov v brezalkalni tehniki. Največja težava v tem času je bila, ker smo morali hkrati z uvajanjem nove tehno-
logije hkrati izdelati ustrezne količi^ keramičnih telesc, da ne bi v TOZP Upori stah. Pa je nekako šlo.
Kakšna so še vaša zapažanja 1,8 novem delovnem mestu?
Prostori sicer zaenkrat še ustrezaj^’ saj smo računali z dejanskimi mo2' nostmi. Če pa bi hoteli doseči, in t0 bomo morali, višji nivo kvalitet6’ bomo rabili ustreznejšo in sodobneje opremo. To pa moramo nekam post3' viti in zato bo nujno misliti na nov6 prostore.
Druga ugotovitev pa je ta, daje to in tako proizvodnjo zaposlen^ preveč ljudi. Zato je tudi zelo obt6' menjen proračun. Tu bo treba marsikaj spremeniti v oiganiza61! dela, na področju tehnologije in sč veda smotemeje izrabiti delovni 6a5'
Z Elektroporcelanom v Izlakah^ dogovarjamo, da bi sodelovali z n3^ pri sušenju nove mase. Pogovori uspešni in upam, da bomo tako n segli še višjo raven kvalitete, kat J
<£. X- X- c- V ."
'e.'s*
Literarni večer
. Klub kulturnih delavcev Kranj je 5. junga organiziral literarni večer, na katerem so se predstavili člani literarne in recitatorske skupine, ki delujeta pri komisiji za kulturo pri sindikalni organizaciji DO Iskre Elektrome-hanike. Literarnega večera v koncertni dvorani Delavskega doma v Kranju so se udeležili animatorji kulturnega življenja iz številnih organizacij združenega dela, ki so bili v tem času na republiškem seminarju.
Literarne prireditve, ki jih klub kulturnih delavcev vključuje v svoj program dela, naj ne bi imele zgolj strokovni značaj. Zato se klu:> zavze-ma za kombinirane predstavitve, kjer bodo poleg samih avtorjev pesmi in Prozo brali tudi recitatorji. Tako je bilo tudi tokrat: člani literarne in recitatorske skupine iz kranjske Iskre so Predstavili dela pesnikov Staneta
Niča, Matjana Koželja, Adolfa Ažmana, Staše Krpan-Vukovič, Dušanke Škerk, Mihe Stefeta, Franca Pavčiča Rada, Matjana Štancarja - Monosa, Dušana Furlana in Joža Puklavca. Po branju pesmi je bil razgovor z udeleženci seminarja za animatorje kulturnega življenja v slovenskih OZD. Izmenjane so bile številne izkušnje, ki bodo pomagale pri nadaljnjem ustvarjalnem delu na področju kulturnih dejavnosti tako v Iskri kot tudi v drugih kolektivih. Predsednica komisije za kulturo pri sindikatu Iskre Elektro-mehanike Biba Uršič je na kratko predstavila dejavnost sekcij, ki delujejo pri naši komisiji.Jože Puklavec pa je povedal, kako so pričeli delati člani naše literarne sekcije, ki so bili še pred nekaj meseci neorganizirani, sedaj pa dosegajo vedno večje uspehe.
Podobni literarni večeri imajo prav gotovo velik pomen za še bolj uspešen razvoj raznih kulturnih aktivnosti v združenem delu, zato bi jih kazalo večkrat organizirati.	Alojz Boc
i
i
!
r
i
i
i
i
c
i
a
r
i
*
r
!•
a
y
ri
i,
r
f
0
16
P
J*
0.
ii’
to
te,
šo
ta-
v*
za
tih
re-
se
;ij'
se
oh
so
10'
j«
*
Srečanje pod Storžičem
V okviru praznovanj dneva mladosti so mladinci Tovarne števcev pripravili družab-no srečanje mladih v Domu pod Storžičem, ^ladi iz Števcev in še nekateri iz drugih tozdov smo se zbrali v soboto na kranjski avtobusni postaji.
Čeprav je bilo v Kranju zelo slabo vreme, nas je v Tržiču presenetilo sonce, ki smo se ga vsi razveselili. Počasi smo odšli Proti Domu pod Storžičem. Vso pot je prijetno zvenela pesem iz naših grl. Pot je bila dokaj naporna, vendar smo kmalu prispeli do doma, kjer nas je oskrbnik Stane Meglič Postregel z vročim čajem. Nahrbtnike smo znosili v sobo, ki smo jo rezervirali že dva tedna prej. Nato nas je sonce zvabilo na iaso, kjer smo priredili piknik in razna tek-thovanja. Vsi tisti, ki niso igrali nogometa, vlekli yrvi, streljali z lokom — so tekmoval-ce veselo spodbujali.
Kljub sončnemu vremenu nas je proti Večeru majhna ploha prepodila v dom. kmalu seje razlegla pesem in nam omogočila veliko veselja ob dobri glasbi kitarista ^ita iz Tržiča. Zvečer smo mladinci iz Iskre pripravili nekaj šaljivih točk, ki so se jih udeležili vsi planinci, ki so tiste dni bivali v domu. Naša pesem seje razlegala tja do zgodnjih jutranjih ur.
Zjutraj — po zajtrku in čiščenju spalnic " se je začel planinski obred: krst. Krstiti ie bilo treba vse, ki so bili v domu prvič, med njimi sem bila tudi jaz. Na uho povedano: rablji z nami niso sočustvovali in so nas tepi; kar se je le dalo. Po končanem obredu smo zapeli še nekaj pesmi, nato pa v z9odnjih popoldanskih urah počasi odšli Ptoti Tržiču, od koder smo se vrnili v ktanj, kjer smo se poslovili z željo, da bi dilo takih srečanj še več. Za konec pa še kratek razgovor, ki sem ga imela z oskrbnikom Doma pod Storžičem Stanetom Me-
9bčem:
Koliko let že oskrbujete dom pod Storžičem?
„Kot vidite sami, stanuje v tem domu vsa moja družina: Z ženo oskrbujeva dom eno leto in pol. Prevzela sva ga pozimi. To delo opravljava z veseljem, čeprav so zelo težki pogoji dela. S tem mislim na dostavo hrane in pijače, ki jo je potrebno dostaviti z nahrbtniki, pri tem mislim na zimo. Pri delu nama pomagajo trije sinovi, za kar sva jim zelo hvaležna.
Koliko planincev letno obišče vaš dom?
„Glede na to, da je Storžič znan po dokaj dobrih smučarskih terenih, imamo v našem domu dovolj gostov pozimi in poleti. Tako, da lahko rečem, da je dom dobro obiskan"
Kakšna družba vam najbolj ugaja?
,,Odgovarja nam predvsem družba mladih, veselih in disciplinirah ljudi."
Ali bi še sprejeli mladinke in mladince Iskre Elektromehanike v dom?
„Do sedaj smo bili z vašimi mladinci zelo zadovoljni, saj mladi nimajo kam iti. Veliko mladih sploh ne ve, kaj pomenijo planine, kajti tukaj se mladi spoznavajo Poleg tega pa se bo samo s tem, da bo prihajalo več mladih v hribe, končalo posedanje po raznih lokalih v mestih. Zato bom vaše mladinke in mladince z veseljem spet sprejel."
Kako dolgo boste še oskrbovali Dom pod Storžičem?
,,Oskrbovanje ni lahko. Biti moraš po zoren do vsakega obiskovalca. Poznati moraš težave ljudi. Do vsakogar moraš imeti svoj pristop. Postojanko bomo obdržali, dokler bomo zdravi in bomo vse 10 zmogli. Z ženo sva poleg oskrbovanja oba v službi. Jaz sem zaposlen v BPT Tržič, žena pa dela v TRIO."
Ob koncu razgovora smo jim zaželeli še veliko zdravja in uspehov pri delu. In še kratek klepet z našim profesionalnim kitaristom Freddy King Mirom:
Koliko let se že ukvarjaš z glasbo?
13 le:.
Prebrali smo za vas
Ko je izšla 1972. leta knjiga publicista in novinaija Dušana Dolinarja Pod simboličnim naslovom ..Dolge noči potovanje v dan", smo lahko ugotavljali, da smo dobili takrat izredno zanimivo in politično poglobljeno politološko in originalno delo, kije obravnavalo probleme sodobnih Združenih držav Amerike. Že takrat smo lahko ugotavljali, da Dolinar ni samo izvrsten poznavalec politološke in ekonomske problematike sodobne Amerike, temveč je tudi izreden stilist, vešč pisec in esejist, kar nam danes potijuje tudi drugo njegovo delo na ameriško temo pod naslovom ,,Sivo jutro Amerike."
Pri nas imamo žal razmeroma malo publicistov in novinaijev, ki bi se temeljito, znanstveno in tudi polemično, če hočete, lotevali perečih problemov sedanjosti, zlasti v svetovnih merilih, in zato je treba še posebej pozdraviti sleherno tovrstno novo slovensko originalno delo. Seveda velja to v polni meri tudi za najnovejšo Dolinarjevo knjigo.
Dolinar se v svojem originalnem delu loteva dokaj zanimive, široke in tudi aktualne teme. to je bodoče razvojne poti Združenih držav Amerike v notranjih zadevah in v mednarodnih odnosih. O osrednjih vprašanjih, ki jih delo obravnava, pa pravi pisec sam v uvodu:
„Kako se je zgodilo, da je postala najhujša zunanjepolitična težava Združenih držav njihova notranja razcepljenost, njihova naj večja zunanjepolitična potreba pa nacionalna kohezija?
Ali je to res zakoreninjeno samo v (denimo) osebni poziciji Henryja Kissingerja, v posebnem značaju zunanje politike, kakršnoje sooblikoval in souresničeval v „svojih“ osmih letih, ali pa še v učinkih in posledicah Vietnama, Watergatea in ekonomske krize 1974-1975? Ali pa to nemara korenini še globlje?
In kako je zares s pojavnimi oblikami in vzroki ..pomanjkanja cilja in usmeritve v delu zahodnega sveta" - o čemer govorijo Kissinger in mnogi drugi? Kaj se da o tem razbrati iz proučevanja notranjih ozadij, iz katerih raste ameriška zunanja politika? “
Na ta, nič kaj lahka in zelo kompleksna vprašanja skuša torej znanstve-no in podprto s podatki in dejstvi odgovoriti Dolinarjeva knjiga in prav je, da je osrednje vprašanje knjige — povezavo med notranjimi družbenimi Procesi v ZDA in njihovo zunanjo politiko — pisec opredelil kot politološko temo, čeprav je hkrati moral seči tudi po drugih disciplinah, ekonomij in sociološki, da nam je tako zares obširno, znanstveno utemeljeno in tudi dialektično odgovoril na zgoraj zastavljena vprašanja, ki s svojimi °dgovori in ugotovitvami še kako posegajo v globalno svetovno politiko in vsa dogajanja, ki smo jim priča v današnjem, tako nemirnem in nasprotij Polnem svetu.
Knjigo Dušana Dolinarja „Sivo jutro Amerike", tehten in zanimiv pa tudi aktualen prispevek k originalni slovenski publicistiki, je izdala Cankarjeva založba v opremi Kazimirja Rapoša.
D.Ž.
Ali ti glasba pomeni zabavo ali osebni dohodek?
Glasba mi je osebni dohodek že eno leto in pol, z glasbo se ukvarjam v tujini, kjer sedaj ustvarjam tudi svoj ansambel.
Ali ti je družba nas mladih Elektromehanike ugajala?
Vaša družba mi je zelo ugajala in upam, da me boste še povabili na podobna srečanja.
Hitro sem ustavila še udeleženko našega srečanja mladinko Cveto Andoljšek:
Ali si aktivni član mladinske organizacije?
Mislim, da sem dokaj aktiven član mladinske organizacije.
Koliko časa se že udeležuješ podobnih srečanj?
Od kar sem član OO ZSMS in planinskega društva, veselje do planinarjenja mi je dal oče, za kar sem mu zelo hvaležna.
Ali ti je bilo današnje srečanje všeč?
Srečanje mi je bilo zelo všeč, tako, da sem kar brez besed.
Ali pogrešaš taka srečanja?
Da, zelo in mislim, da bi jih bilo lahko še več, saj se tako spoznavamo še z mladimi iz ostalih OO ZSMS naše delovne organizacije.
Marija Klinar
NOVO V GALERIJAH GORENJSKEGA MUZEJA
V	galeriji v Mestni hiši v Kranju je odprta razstava del petih goriških umetnikov Lucijana Bratuša, Danila Jejčiča, Nedeljka Pečanca, Negovana Nemca in Miloša Volariča. Razstavo je pripravila in posredovala Pilonova galerija iz Ajdovščine.
V	galeriji Prešernove hiše pa je odprta razstava ,.Idejni osnutki (elaborati) za grb občine Kranj, ki jo je pripravila komisija za pripravo odloka o grbu občine Kranj v sodelovanju z Gorenjskim muzejem.
A. Boc
f	X
AKCIJA: LEPO OKOLJE
Osnovna organizacija ZSMS v TOZD Feriti zadnji čas zelo poživlja delo. Tako so mladina lastno pobudo prejšnjo soboto organizirali akcijo za lepšo okolico tovarne. Najprej so počistili navlako ..okrog hiše", nato so-pokosili travo na zelenicah. Uredili pa so tudi gredice in okopali rože trajnice. Tako je zdaj kar lepo pogledati lepo urejeno okolico, zlasti ..mini-park" pred glavnim vhodom naredi lep vtis.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta MIHA BASARCA
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem na liniji koordinatnega stikal-mka TOZD TEA za izraze sožalja in de narno pomoč
hčei ka Fani Zupan
ZAHVALA
Ob izgubi mojega dragega očeta AVGUŠTINA VILFANA
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem TSD za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti
sin Vinko.
ZAHVALA
Ob smrti mojega dragega očeta JOŽEFA TROBCA
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem TPP in pomožne orodjarne ERO za darovani venec, denarno pomoč, izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti
hčerka Jožica Ozebek
Vsi na sestanke!
O plodnosti in jalovosti sestankov so žuborele že reke črnila, drobni čolnički kritike pa navadno niso zmogli strmega vzpona do izvira Predlog, ki ga je v karikaturi v „Delu“ (risalni žeblji na stolih, ki se pospešeno dvigajo) predlagal avtor morda ni najboljši, je pa na moč konstruktiven - kar se lesne industrije tiče.
Iskra pa po svojem proizvodnem programu pač nima dosti povezave z lesarji, ki tako in tako ne znajo planirati želja potrošnikov (kar Iskri prav dobro uspeva zlasti pri štedilnikih razreda „bouti-que“), zato rajši poglejmo, kako je s sestanki pred letošnjim navalom Iskrašev v prastaro Škofjo Loko.
Velika želja organizatorjev, da bi na pripravljalne sestanke poklicali kar vseh 15.000 predvidenih obiskovalcev, žal zaradi pokvarjenih telefonov v polovici TOZD in prekinjenih zvez v drugi polovici.
PRAVNIŠKI KOTIČEK
ALKOHOL IN ODGOVORNOST
Kroničen alkoholik je v alkoholiziranem stanju opravljal službo sprevodnika v avtobusu. Zaradi tega je bil večkrat disciplinsko obravnavan, izrečeni so bili ustrezni ukrepi, ki pa niso dosegli svojega namena. Končno je bil v disciplinskem postopku odpuščen iz TOZD.
Pritožba na delavski svet je bila kot neutemeljena zavrnjena, sprožil je postopek za varstvo pravic.
Sodišče prve in druge stopnje, t. j. občinsko in okrožno, sta zahtevo zavrnili.
Tožnik je trdil, da je kroničen alkoholik, ki v pripitem stanju ne ve, kaj dela in zaradi tega tudi ni odgovoren za dejanja, kijih v takem stanju naredi. Kot kroničen alkoholik je pa trenutno nevračunljiv in ne odgovarja niti za to, da se na delu opije. Tožnik je trdil, da je trajno duševno bolan.
Sodišče je zavzelo drugačno stališče. Ta delavec ni trajni duševni bolnik, temveč se sam z uživanjem alkohola spravi v tako psihično stanje, da ne ve, kaj dela (ali, da se izgovarja, da v takem stanju ne ve, kaj dela). Kot pripita oseba je res lahko v takem stanju nevračunljiva, toda po lastnem preudarku se opije. Ker se delavec sam in prostovoljno opije, je odgovoren za posledice, če kaj v pripitem stanju napak stori. Iz tega razloga je sodišče na pritožbo potrdilo sodbo prve stopnje in tožbeni zahtevek zavrnilo tudi v pritožbi. Sodba Okrožnega gospodarskega sodišča v Zagrebu GŽ 2844/77 z dne 21.6. 1977.
Ob tej priložnosti moram opozoriti na naslednje:
Po 145. členu (sedaj veljavnega) zakona o temeljih varnosti cestnega prometa „voznik ne sme voziti vozila v cestnem prometu, niti ga začeti voziti, če je pod vplivom alkohola.
Štelo se bo, da je pod učinkom alkohola, za kogar se z analizo krvi ali krvi in urina ali po kakšni drugi znanstveni metodi, s katero se meri količina alkohola v organizmu, ugotovi, da ima v krvi več kot 0,5 %o alkohola, ali pa komur se ne glede na količino alkohola v krvi s strokovnim pregledom ugotovi, da kaže znake alkoholnih motenj.

še ni uspela, čeprav (prej) goreče upanje še tli. Fantje iz materialno dobro stoječe Široke potrošnje so bili zato prisiljeni sklicati sestanek tistih, ki bodo v imenu Iskre nosili križ na goro Organizacijski vrh.
Pa je bil delovni in konstruktivni sestanek po prvih treh urah že tako uspešen in na vse strani za- j dovoljujoč, da sploh ni bilo več { problema okrog belega in rdečega vina, ki se bo zlivalo v žejna usta Iskrašev, saj je triurna diskusija j jasno začrtala smer - vsakega vina, 'j belega in rdečega malo.
No, pred dvemi meseci pričetek I ni bil glas lesenega podstavka, pipca in klobase, temveč golaža, ki je sestanka željnim omogočil na račun neposrednih obujanje spomina na tradicionalne fešte s porcijo in kotli. Časa zmanjkalo seveda ni, je pa malo uplahnila volja po zaključku neskončnih sestajanj - v delovnih urah seveda
Voznik motornega vozila kategonj C in D, ali motornega vozila, s katerim se opravlja javni prevoz, kakor tudi voznik, ki mu je vožnja motornega vozila glavni poklic, ne sme uživati alkoholnih pijač, dokler vozi motorno vozilo, niti nastopiti dela, če ima v organizmu kaj alkohola, ali če kaže znake alkoholnih motenj.
Pri tem opozarjam še na 17. točko 203. člena citiranega zakona, ki določa, da se kaznuje voznik, ki noče, da bi bil preiskan z ustreznimi sredstvi ali aparati, ali noče na strokovni pregled, da se preveri, ali ima v organizmu kaj alkohola, oz. ali kaže znake alkoholnih motenj, oz. ali je pod učinkom mamil, ali psihoaktivnih zdravil z denarno kaznijo od 200 do 1.000 dinarjev, hkrati pa se takemu vozniku izreče tudi ukrep odvzema vozniškega dovoljenja za čas od treh mesecev da enega leta. Vozniško dovoljenje se takemu upornemu vozniku odvzame takoj in dobi potrdilo o odvzemu vozniškega dovoljenja.
Kdor je trezen, bo brez pomisleke.'' „pihnil“ v balonček. Odklonite / pihanja je sum na alkohol, v kolikor voznik že kar ne „diši“ po zaužiti pijači (ali pijačah).
Ali je pregled na alkohol obvezen?
V zakonu o kazenskem postopku in sicer čl. 259 je določeno: „Odvzem krvi in druga zdravniška dejanja, ki se po pravilih zdravniške znanosti opravijo zaradi analize in ugotovitve drugih dejstev, pomembnih za kazenski postopek, se smeje opraviti tudi brez privolitve tistega, ki se pregleda, razen, če bi zaradi tega nastal? kakšna škoda za njegovo zdravje."
Ker gre pri prometnih nezgoda,: večkrat za sum, da je povzročitelj — voznik pod vplivom alkohola, ta ne more brez utemeljenih razlogov odreči krvnega pregleda.
Če je v nezgodi sodelovalo več voznikov, je večkrat priporočljivo zahtevati, da se pregleda kri vsem, k; so osumljeni. To pa lahko zahtevamo le, če smo sami popolnoma trezni. Torej spet razlog več, da vozimo trezni.
Alkohol torej ne opravičuje
Vse to navajamo, da bi obvarovali delavce Iskre in vse druge pred' nepremišljenim uživanjem alkohola, zlasti ob priliki pomembnejših praznikov, in pred težkimi posledicami, ki utegnejo nastati.
Lojze Cafuta
V.
r	\
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elektro-mehaniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana.
Glavni urednik: Bogo Mohor, odgovorni urednik:	Dušan Željeznov,
tehnični urednik: Janko Čolnar — Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Elektromehanika), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE) in Marko Rakušček (Avto-elektrika) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Prešernova 27, telefon 24-905, int. 48 — Tisk: Časopisno-tiskarsko podjetje PFtAVICA— DNEVNIK, Ljubljana.
Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
V_____________________________________
Pred nedavnim se je od sodelavcev v TOZD TELA poslovila Ivanka Saksida. Skoraj dvajset let skupnega dela, ki se je pričelo 1959. leta na Stancah, nato kot evidentičar na razdelilih, potem kot razdelilec in končno kot finančni planer v planskem oddelku je pustilo mnogo spominov. „Bilo je veliko lepih in manj lepih dni, a vendar mi ni bilo težko delati tudi v drugi izmeni, če je bilo potrebno“, nam je povedala Saksidova. Naloge tako v okviru svojega dela kot na področju družbeno-političnih dejavnosti je izvrševala točno in dosledno, so še pritrdili njeni sodelavci, ki so ji ob odhodu zaželeli vse najboljše in na skorajšnje snidenje.
Športne igre Široke potrošnje
V soboto; 10. junija, so bile na Vrhniki športne igre Široke potrošnje, ki so se odvijale v zelo zagrizenem vzdušju. Udeležilo se jih je približno 200 delavcev, kar pa je lepo število zgolj navidezno. Nezadostna je bila zlasti udeležba iz Železnikov, isto pa bi lahko rekli za propagandiste in propagando nasploh, saj razen 10 zastav in 10 plakatov (pa še ti so bili samo na pol Iskrini), Iskre skoraj ni bilo. Vrhnika je tako bolj ali manj v miru preživela športna srečanja članov kolektiva, ki izdeluje izdelke za široko potrošnjo — lahko bi rekli, da razen nekaj dobro poučenih domačinov zanje sploh nihče ni vedel. Vsakršna podobnost s stanjem propagande za širokopotrošne izdelke pa je seveda zgolj slučajna.
Rezultati
MALI NOGOMET: 1. Železniki, 2. Reteče, 3. Pržan; ROKOMET - MOŠKI: 1. Železniki, 2. Pržan, 3. Sežana; ODBOJKA — MOŠKI: 1. Sežana, 2. Pržan; NAMIZNI TENIS - MOŠKI: 1. Vrhnika, 2. Idrija, 3. Sežana; BALINANJE: 1. Vrhnika, 2. Sežana, 3. Reteče, 4. Pržan; KEG UANJE -
Matjaž Eržen iz Reteč brani v visokem slogu...
MOŠKI: 1. Pržan 2584, 2. Vrhnika 2302, 3. Reteče 2293, 4. Sežana 2122, 5. Idrija 2116, 6. Prodaja 1824, 7. Železniki; ŽENSKE: 1. Sežana 1350, 2. Železniki 995, 3. Pržan 980, 4. Prodaja 904, 5. DSSS 850, 6. Reteče 614 kegljev; POSAMEZNIKI: 1. Cukrov-Pržan 485, 2. Doljak-Pržan 447, 3. Ivančič-Reteče 466, 4. Gasar-Železniki 458, 5. Klopčar-Pržan 441, 6. Krompič-Vrhnika 439, 7. Mlinar-Prodaja 434, 8. Movak-Vrhnika 433, 9. Abram-Sežana 422, 10. Eržen-ldrija 409; POSAMEZNICE 1. Setnikar-Sežana 408, 2. Janžekovič-Pržan 374, 3. Šraj-Reteče 371, 4. Markelj- Železniki 356, 5. Malovrh-Pržan 353, 6. Omejc -Železniki 338, 7. Pečenik-Sežana 331 kegljev; KOŠARKA: 1. Sežana, 2. Pržan, 3. Vrhnika, 4. Reteče; STRE UANJE -MOŠKI: 1. Vrhnika 557, 2. Reteče 549, 3. Idrija 510, 4. Sežana 491, 5. Pržan 431,6.
Iz Železnikov ni bilo košarkarjev; zaradi tega so pač izgubili z 20:0.
Prodaja 384, 7. Železniki 248; POSAMEZNIKI: 1. Peternelj-Pržan 159, 2. Jese-novec-Vrhnika 148, 3. Grumljevec-Reteče 146, 4. Lazar-ldrija 145, 5. Žakelj-Vrhnika 143, & Cukrov-Pržan 142, 7. Mlakar-Idrija 140, 8. Vrhovnik-Reteče 139, 9. Dober-šek-Železniki 137; ŽENSKE: ekipno je zmagala brez konkurence Sežana, posameznice pa so streljale takole: 1. Kjuder 139, 2. Bernetič 125, Kuret 114 krogov; ŠAH — MOŠKI: 1. Pržan, 2. Idrija, 3. Sežana, 4. Reteče, 5. Vrhnika.
Stane Fleischman
V Široki potrošnji balinanje zelo „obrajtajo. “
AVTOELEKTRIKA
Uspele športne igre
Že tretjič so se v petek in soboto, 9. in 10. junija, srečali športniki temeljnih organizacij združenega dela DO Avtoelektrike, tokrat na športnih igriščih v Novi Gorici. Letošnje športne igre so potekale pod pokroviteljstvom Tovarne malih zaganjalnikov, na njih pa je sodelovalo nekaj nad 600 športnikov in športnic iz vseh TOZD Avtoelektrike.
Športnice in športniki so se med seboj pomerili v 9 moških in 5 ženskih disciplinah, pri čemer so tekmovanja v kegljanju, rokometu in namiznem tenisu opravili že v petek, ostale discipline pa v soboto, po slavnostni otvoritvi, ko sta športnike v imenu pokrovitelja — Tovarne malih zaganjalnikov pozdravila direktor Zvonko Repič in glavni direktor DO Avtoelektrika Jože Eržen, kije po pozdravnih besedah III. športne igre Avtoelektrike tudi odprl.
Igre so bile dobro organizirane in so kljub številnim disciplinam in sodelujočim dobro uspele tako, da so jih lahko že ob 16. uri v soboto popoldne zaključili s slavnostno razglasitvijo rezultatov in podelitvijo ličnih pokalov. Ob tej priložnosti so naj-zaslužnejšim za razvoj športno rekreacijske dejavnosti v DO Avtoelektrika podelili tudi posebne plakete.
Po zagrizenih bojih so se športniki posameznih TOZD uvrstili takole:
MOŠKI: mali nogomet: 1. VZ, 2. AET,
3.	DS SS, 4. DES, 5. Žarnice, 6. MZ, 7. GE; streljanje: moški: 1. DES 631, 2. DS SS 610, 3. GE 604, 4. VZ 557, 5. MZ 544, 6. AET 536, 7. LIT 489, 8. Žarnice 377; ženske: 1. MZ 427, 2. DS SS 364, 3. DES 339, 4. GE 333, 5. AET 277, 6. VZ 255, 7. Žarnice 221; posameznice: 1. Murovec — MZ 172, 2. Rupnik - DSSS 161, 3. Pagon
-	MZ 138. 4. Gorjan - DES 127, 5. Remec
-	MZ 123, 6. Posega - DSSS 122, 7. Malič
-	DES 120, 8. Humar - GE 119, 9. Gregorič - GE 118, 10. Baša - VZ 114; posamezniki: 1. Hrobat — GE 175, 2. Bric — MZ 173, 3. Kogoj - GE 168, 4. Kobal -DES 166, 5. Širok - DSSS 162, 6. Lisac -DES 1 59, 7. Strehar - VZ 159, 8. Blažič -DES 159, 9. Hvala - DES 157, 10. Maraž
-	VZ 155 krogov; moški — košarka: 1. ekipa Malih zaganjalnikov, pred ekipami VZ, DSSS in DES; rokomet—ženske: 1. VZ, 2. DSSS, 3. DES, 4. GE, 5. MZ; moški: 1. MZ, 2. DES, 3. DSSS, 4. VZ, 5. GE; odbojka — ženske: 1. DSSS, 2. DES, 3. VZ,
4.	GE; moški: 1. VT, 2. DSSS, 3. MZ, 4. DES; kegljanje — ženske: 1. MZ 715, 2. AET 580, 3. Žarnice 551, 4. VZ 508, 5. DSSS 439, 6. GE 365, 7. DES 339; moški:
1.	AET 1 596, 2. VZ 1 595, 3. DES 1551,4. DSSS 1534, 5. MZ 1215, 6. GE 1211, 7. Žarnice 1151; posameznice: 1. Fornezzi — MZ 199, 2. Marinič - MZ 1 94, 3. Laharnar
-	AET 177, 4. Maraž - VZ 173, 5. Benko
-	MZ 166, 6. Rakovec — ŽA 158, 7. Vidrih - MZ 156, 8. Božič - DSSS, 145, 9. Rovšček — AET 137, 10. Hrovat — VZ, itd.; posamezniki: 1. Šinigoj — VZ 416, 2. Mermolja - VZ 412, 3. Farkaš - DSSS 412, 4. Mrak - AET 409, 5. Rutar - AET 405, 6. Bremec — DES 399, 7. Mlekuž — AET 399, 8. Rakušček - DSSS 393, 9. Ščurk - DSSS 392, 10. Štefanič - DES 390, itd.; namizni tenis — ženske: 1. AET,
2.	DSSS, 3. DES, 4. MZ; moški: 1. DES, 2. AET, 3. DSSS, 4. Žarnice, 5. MZ; balinanje: 1. VZ, 2. VT, 3. AET, 4. DES, 5.-6. DSSS in MZ; šah: 1. MZ, 2. AET, 3. VT, 4. DES; Končni vrstni red: 1. Mali zaganjalniki 432,5, 2. DES 375, 3. DSSS 362,5,4. VZ 325, 5. AET 320, 6. GE 135, 7. VT 120, 8. Žarnice 1 00, 9. LIT 1 5 točk.
RAZOR - STENAR
Planinska sekcije Iskre Elektro-mehanike organizira v soboto, 24. junija vzpon z Vršiča na Razor (2601 m) in čez Kriške pode na Stenar (2501 m) s povratkom skozi dolino Vrat. Tura sodi v okvir priprav za odpravo v Centralne Alpe, zato je za člane odprave obvezna, vabljeni pa so tudi drugi izkušeni planinci. Ker so razmere v gorah še zimske, je zato potrebna primerna oprema. Zahtevne hoje bo približno osem ur. Čas odhoda bo določen naknadno. Cena prevoza je 10. din. Prijave in vplačila sprejema Volga Pajk, tajništvo ERO, tel. 28-22, do srede, 21. junija.
Vabljeni!
Opravičeno se je zmagovalna ekipa TOZD Mali zaganjalniki veselila svojega uspeha.
Na zgornji skici Kranja so vrisana vsa prizorišča letošnjih XIV. letnih športnih iger Iskre, ki bodo 23. in 24. junija v Kranju. Kranjčani so pripravili vse, skrbno in natančno, da bo ta največja športna manifestacija Iskrašev lahko dobro uspela.
VZPON PO SEVERNI TRIGLAVSKI STENI
Planinsko društvo Iskra bo organiziralo vzpon po Slovenski smeri v Severni tri-glavski steni v petek, 30. 6. 1978, in v soboto, 1. julija 1978. Odhod bo v petek 30. 6. 1978, ob 17. uri izpred gostišča Jelen v Šentvidu, z osebnimi avtomobili do Vrat. Vzpon je zahteven in naj se ga udeležijo predvsem izkušeni planinci. Vzpon je obveza za vse udeležence izleta v Dolomite (v mesecu avgustu). S seboj naj imajo čelado, cepine in dereze.	'
Prijave sprejema planinsko društvo Iskra, Ilirska 27, tel.: 325-587 ali 325-589, do pstKa, ž. o. o. 19/8.
Prispevek za člane društva je 60 din, za nečlane pa 90 din Vodja izleta bo Breda Jančar, IPT, tel.: 20-341.
ISKRA MIKROELEKTRONIKA LJUBLJANA — v ustanavljanju Stegne 17, Ljubljana
Vabimo vas k sodelovanju pri vzpostavitvi sodobne MOS LSI tehnologije in objavljamo
prosto delo ter naloge
VODJE OPERATIVNE PRIPRAVE DELA
za planiranje in analize proizvodnje ter izdelavo tehnološke dokumentacije.
Delo bo v novi tovarni mikroelektronskih vezij v Stegnah. Službo operativne priprave dela je treba še vzpostaviti, zato iščemo sodelavca z delovnimi izkušnjami v proizvodnji.
Pogoji:
—	visoka ali višja šola elektrotehniške ali organizacijske smeri
—	znanje angleškega jezika
—	2 oz. 3 leta delovnih izkušenj v proizvodnji
V.
Prevoz na delo in z dela je urejen s tovarniškim avtobusom. Če želite osebni razgovor glede nalog in pogojev dela, najavite svoj obisk po telefonu na številko 559-198 ali pismeno. Pismene prijave sprejema kadrovska služba ISKRA—IEZE, Stegne 17, Ljubljana, 1 5 dni po objavi.
r'
ISKRA MIKROE LEKTRONIKA LJUB L JANA — v ustanavljanju Stegne 17, Ljubljana
Za delo v novi moderni tovarni za proizvodnjo mikroelektronskih vezij v Ljubljani — Stegne
objavljamo
naslednja prosta dela in naloge:
1.	VZDRŽEVALCA
za vzdrževanje naprav in instalacij ter pripravljanje izboljšav naprav, instalacij in
delovnih pripomočkov
Pogoj:
—	tehniška srednja šola elektro smeri
—	pasivno znanje angleškega jezika
—	delovne izkušnje zaželene
2.	TAJNICE
za opravljanje administrativnih poslov v tajništvu delovne organizacije Pogoj:
—	srednja šola ekonomske ali administrativne smeri
—	3 leta delovnih izkušenj
—	znanje angleškega jezika zaželeno
3.	RECEPTORJA
za sprejemanje strank, evidentiranje prisotnosti delavcev, službenih potovanj in podobna opravila
V..
4. ADMINISTRATORJEV (dveh)
za opravljanje poslovne korespondence, vodenje arhive, raznih evidenc in opravljanje ostalih administrativnih opravil Pogoj:
—	ekonomska srednja ali administrativna šola
—	lahko začetnik
—	znanje angleškega jezika zaželeno
Prevoz na delo in z dela je urejen s tovarniškim avtobtisom. Če želite osebni razgovor glede nalog in pogojev dela, najavite svoj obisk po telefonu na številk0 559-198 ali pismeno. Pismene prijave sprejema kadrovska služba ISKRA-IEZE-Stegne 17, Ljubljana, 15 dni po objavi.
Hc
Či
^.9- F J7 3 Z a.