Št. 279c Trst, v sredo 8« oktobra 1918. Tečaj XXXVIII. IZHAJA VSAK DAN ck nedeljah in prazniki* »b 5., ponedeljkih ah 9. zjutraj. 4?m*mlene it&r. se prodajajo po 3 nvfi. (6 stot.) t mnogih tefcakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Josfcoini, Sežani, Nabrežini, St. Luciji, Tolminu, Ajdov-Dornborgu itd. Zastarele Bter. po 5 nvč. (10 stot.) J3UA8I 6E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ Sirokoati 1 balon«. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. PiTirtnice, zahvale, poslanice, ogiaai denarnih zavodor pa ®© st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka Mdaljaa *rita K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, njg-pa 40stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprava tt-Sđifiosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". PiaCIjlvo In tožijivo >? Trstu. Glasilo političnega druttva „Edinost*' za Pfimersko. NAROČNINA ZNAŠA mm celo lato 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K ; na »» rodbe brea do poalane naročnine, se oprava ne ozira. ■ara*a:a» h B»4»o«k« la«acj* ..koihobti11 *iu>i i ar. ••>• uu Kram » SO, s* y»I Uu Krta l «0. Tai dopisi naj se poAUiajo na orednidtro lista. Nofraak*-vaa* pisma aa aa sprejemaj« la rokopitl aa aa vrataja. Naročnino, oglaaa in reklamacije ja pošiljati o a upravo liato UREDNIŠTVO: alloa Giorgia Galattl 20 (Naredni daa). Izdajate':} in odgovorni urednik »TEFAN ttODINA. Lutiik kvasorcij li*ta „Edinost". - Natisnila Tiskarna .1 dinoafc*. vy\sana zadraga z omejenim poroštvora v Trs^a, uli Giorgio Galatti fltov. 20. PftSIno-hraiiUn'lnl ratun ttev. 841-652. TELEFOM It 1157 BRZOJAVNE VESTI. Spremembe v avstrijski diplomaciji. DUNAJ 7. (Izv.) Gasom cesarjevega odloka z dne 1. oktobra, je imenovan za novega avstrijskega veleposlanika v Petro-gradu, gref Friderik S z a p a r y pl. S z a-par. Dostdao;! poslanik gref Thurn-Val-sassina je stavljen ua dispozicijo; Isiotako (e odpoklican in stavljen na dispozicijo za stopnlk monarhije v Mehiki, baron Riedl Riedenau. Energičen nastop državnega uradništva za izvedbo uradniške pragmatike. DUNAJ 7. (Iz?.) Danes zvečer se Je vrŠiio tu velikansko zborovanje delegatov avstrijskih državno-uradniških organizacij, da zavzamejo svoje stališče napram zavlačevanju službene pragmatike. Zborovanja se je udeležilo tudi mnogo državnih poilancev, več jth je tudi govorilo. Na shodu je prišlo ponovno do Jako burnih prizorov in zastopnik vlade fe parkr&t zagrozil z razpustom sheda. Sprejeta Je bila resolucija, ki izjavlja, da so avstrijski državni uradniki že siti igranja z njihovimi življenjskimi interesi, vsled česar zahtevajo od poslancev, naj takoj na prvi seji parlamenta urglrajo vso zadevo in izvedejo razjašnjenje Življenskegs vprašanja avstrijskih državnih uradnikov, sicer da si bosta morala vlada in parlament sama pripisati vse posledice nadaljnega zavlačevanja življenjskih Interesov državnih uradnikov. Viljemovo hujskanje proti Slovanom v Avstriji. LVOV 7. (Izv.) Poljski listi reproduciralo potrjene vesti, da je cesar Viljem povodom svojega zadnjega poseta v Šlez!|i, kar-▼inskemu županu na njegovo izpoved, da je v karvinskem ekraju le 1980 Nemcev proti 860 Cehov in 13 500 Poljakov, odgovoril z besedami: No, potem pa morate dobro udariti nanje i Poljski listi zahtevajo radi tega od Poljskega kluba, naj stavi takoj v prvi seji poslanske zbornice vprašanje, Če Je dopustno, da tuji vladarji na avstrijskem ozemlju hujskajo Nemce na politična uasil stva proti Poljakom. Princ Wied na Dunaju. DUNAJ 7. (Izv.) Danes Je dospel semkaj knez Wied, katerega sta, kakor znano, izbrali Avstrija in Italija za kneza Albanije. W;ed bo najbrže Jutri konferlral z gre fora Đerchtoldom in sprejet tudi cd cesarja v avdijenci Njegova navzočaost na Dunaju se seveda ofcijelno dementfra. Seja mladočešsih državnih in bivših deželnih poslancev. PRAGA 7. (Iz ?.) Mladočeški državni in bivši deželni poslanci so imeli včeraj pod predsedstvom bivšega deželnega odbornika Adameka sejo, na kateri Je dr. Fcft referiral o političnem položaju, o čemer se je razvila dolga debata. Dr. F^rtje stavil tudi predleg naj se Izrecao naprosi dr, Kraraafj, da zopet prevzame vodstvo stranke, kar |e bilo soglasno sprejeto. V s?rho izvedbe tega predloga je bil sestavljen poseben komite. Privatni nastavljene] in pokojninsko zavarovanje. DUNAJ 7. (Kor.) DrugI splošni avstrijski kongres privatnih nastavljencev je danes razpravljal o noveli pokojninsko zavarovalnega zakona in sorejel resolucijo, naj se zavarovalniška do žaest razširi na vse privatne nastavljence. PODLISTEK. Norec voj vodinje, Fiorentinska novela Ernsta Remina. »Ste-U vi, Rćffaelio dei Peruzzl?" Je vprašal s či:dao zamolklim glasom. „Da plemeniti gospod/ Je odvrnil RaffaeilOj hoteč prijeti veko starca, da bi Jo pritisnil na svoje ustnfce. „Pustite I" se Je branil stari trudno. »Kje Je Clarltsa ?" Je izbruhnil mladenič. Starec Je poveznil glavo globoko. „Luca RuceJčal in njegovi sinovi so pregnani," Je rekel po dolgem presledku. »In Ciartssa, njegova hči, je v rokah tirana. Republika je postala plenom derečega volka. — Alessandro se imenuje vojvoda cd one krvave noči, a mesto je posest, ki Jo more zapustiti v dediiinc. Ne zmotite se v naslovu, če govorite žnjim, gospod Raffaello, sicer bi vam položil vašo giavo pred noge. Novi Sextus Ta;quinus divja v FJoreccl — o zakaj ste ml storili to, da me spominjate na mojo hčer Clarisso?* Sklicanje štajerskega deželnega zbora. DUNAJ 7. (Izv.) Jutri idde v „Wieoer Zeituag* cesarski patent, s katerim se skli cuje Štajerski deželni zbor na 10. t. m. Poslancu dr. Lichtu podeljeno plemstvo.* DUNAJ 7. (Kor.) »Korrespondenz Wil-heira" poroča, da fe podelil cesar državnemu poslancu dr. Lichtu plemstvo. Ogrski par'ament. BUDIMPEŠTA 7. (Izv.) Kossuthovci in pa poslanci klerikalne ljudske stranke so sklenil', da se [utršaje seje poslanske zbornice ne udeleže. t Dr. Banjavčič. ZAGREB 7. (Izv.) V tukajšnjem sanatoriju Je umrl danes dolgoletni saborski poslanec in bivši župan mesta Karlovca, dr. Banjavčić. ' f Dr. Anton Malecki. LVOV 7. (Kor.) Član gosposke zbornice, vseučiliškl profesor dr. Anton Malecki, je umrl danes v 93. letu svoje starosti. Učiteljsko vprašanje na Češkem. NIEDECK 7. (Izv.) Tukajšnji učitelji so sklenili pozvati centralne učiteljske organi zaclje, da naj takoj skličejo demonstracijska zborovanja nemških in čeških učiteljev, ki naj odločno protestirajo proti vsakemu odlaganju reforme učiteljskih plač. Predsednik Poincare v Madridu. MADRID 7. (Kor.) Danes ob 10 dopoldne je dospel semkaj predsednik francoske republike Poincare. Na kolodvoru ga je pričakoval kralj Alfonz z inlanti In Infan-tinlatni, vsi člani vlade z ministrskim predse daikom na čelu in različna odposlanstva. Poincare in kralj sta se odpeljala v kraljevsko palačo; na potu Jima Je občinstvo priredilo viharne ovacije. « MADRID 7. (Kor.) Predsednik Poincare je bil sprejet v kraljevski palači od kralj ce Viktorije, kraljice matere Marije Kristine in vse kraljevske rodbine. Po kratkem pogovoru sta se podala kralj in Poincare z obema kraljicama na srednji balkon palače. Pred palačo zbrano občinstvo je zaoriio v klice: Živela Francija 1 Živela Španija I" — Nato Je prisostvoval Poincare defiliranju madiidskega armadnega zbora. Gledalci so čete navdušeno pozdravili. Po defilaciji, ki je trajala pol ure, Je bil dejeuner v intimnem krogu. MADRID 7. (Kor.) Pozdrav predsednika Poincareja js bil Jako prisrčen. Kralj in ia-fdDt Ferdinand sta imela na prsih veliki križec častne legije. Predsednik Poincare je stopil z vlaka med zvoki marzeljeze. Takoj po obojestranskim predstavitvam se Je kralj Alfonz odpeljal z visokim gostom v mesto. Vsa Javna in mnogo privatnih poslopij Je v zastavah. Kralj Ferdinand odpotoval v inozemstvo. SOFIJA 7. (Kor.) Kralj Ferdinand Je odpotoval včeraj zvečer v inozemstvo. Potrjena smrtna obsodba. BUDIMPEŠTA 7. (Kor.) Kraljevska ku rlja Je potrdita razsodbo, glasom katere je bila gospa Ludovika Hapač, ker Je koncem preteklega leta zastrupila svojega moža, da bi poročila potem svojega IJubčka iz mladih let, obsojena na smrt. Kolera na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 7. (Kor.) Glasom poročila ministrstva za notranje zadeve se Je Smrtna bledost (e legla na mladenfčev obraz pti teh besedah in njegova pest Je stisniia krčevito ročaj meča. »Vi tu, odstopite vsi," je zaklical starec svojemu spremstvu, se vzravnal ter napravil z roko krog okoli sebe v zraku ,Ia ti, Raffaello, ki sem se nadejal, da te bora imenoval svojega sinu, približal se mi. BIriči so udrli ponoči v mojo hišo, prema gali mene in moje ter me tirali zjutraj pred tirana. ^Prisojen si krvniku, Luca I« mi Je rekel Alessandro, „ali puščam ti življenje, stari mož, ker je to izposlovala pri meni tvoja divja hči Clarissa.* In rekel Je to z zlobnim nasmehom. Jezik mi Je bil zavezan, moj sin, roka zvezana, la nisem se mu mogel upirati. Skcro so me odvedli oborožene; skozi vrata. Jaz in moji sinovi smo pregnani in dofgo bo trajalo, dokler ne prodre naše maščevanje s silo ali zvijačo v mesto, v palačo, v srce pošasti. Ti si svoboden, ti moreš danes še jezditi skozi vrata, U so meni zaprta. Tebe pošiljam k tiranu in ti velevam, da poizveduješ o moji hčeri Cla-rlssi. Odgovori mi, ka| meniš, Česa Jej man|ka v tem trenotku ?* •Moža, kakor ga |e imela Lucretla, cče mo| I" |e odvrnil mladenič mrko. .Pojdi, mo| sla," (e odgovoril stari in srdito veselje |e govorilo Iz njegovih oči, pojavilo na Ogrskem 7 novih slučajev obo lelosti za kolero. Legar med vojaki v Trenčinu. TRENČIN 3. (Izv.) V tukajšnji garniziji se fe pojavil legar. Med 600 vojaki jih je obolelo dosedaj 90, od teh jih Je umrlo že 10. Krvava volilna borba v Italiji. NAPOLJ 7. (Izv.) Ob prilik! sedanj volilne borbe Je prišlo v več južnih okrajih do hud h spopadov med raznimi strankami. Polfclja Je morala ponovno poseči vmes. Več oseb Je bilo ranjenih. Predsedniška voHtev na Kitajskem. PETROORAD 7. (Kor.) Za predsednika kltsjske republike |e bil pri tretji voiitvl iz voljen Juanšlkaj In sicer s 507 glasovi. PEKING 7. (Kor ) Za podpredsednika (e bil Izvoljen Lynanhung, ki Je dobil od 719 oddanih glasov 610. PETROGRAD 7. (Kor.) Petrograjska brzojavna agentura poroča iz Pekinga: Takoj po naznanitvi predsedniške volitve In potrditvi pogodbenih obveznosti kitajske vlade, je ruski poslanik v Pekingu naznanil kitajskemu ministru za vnanje zadeve, da Rusija prizna kitajsko republiko. Elementarni Izgredi v Severni Ameriki. BERLIN 7. (Kor.) Woiffov urad poroča iz Newyorka: Semka) Je dospela brzojavka, da je straSen vihar včeraj skoro popolnoma razde|al mesto Nome v državi Aljaski. Nad 500 hiš se je podrlo; mnogo drugih Je v veliki nevarnosti. Škoda se ceni na poldrugi milijon dolarjev. Državljanska vojna v Mehiki. NEWYORK 7. (Izv.) Pri Hermosilu se že dva dni vrše hudi boji med uporniki in vladnimi četami. Vladne čete so bile kljub premoči konečno odbite. Nova vojna nevarnost na Balkanu. DUNAJ 7. (Izv.) Merodajni politični krogi vstra|a]o tudi še danes na tem, da situacija na Balkanu še ni stopila v kritičen stadij. Priznava se sicer, da se vrŠe v vseh balkaaskih državah vojne piiprave, vendar pa se domneva, da bo konečno grško-turški spor le mogoče rešiti mirnim potom, zlasti ker se zdi, da Je Turčija pod pritiskom tripleeotente pripravljena odložiti vprašanje Egejskih otokov in prepustiti uredite r tega vprašaoja velesilam. Včeraj so se pričela v Atenah, kakor smo že poročali, nova pogajanja med Grško in Turško, ki pa so bila kmalu prekinjena, ker so novi turški predlogi tako komplicirani in dalekosežni, da so grški državniki zahtevali par dni, da |ih preštudirajo. Tako v Atenah kakor v Carigradu prevladu|e še vedno pesimistično naziranje. Će pride do oboroženega konflikta med Grško io Turčijo, potem je Čisto gotovo, da bu zopet ves Balkan v plamenu. Izvedeli smo, da se je Rumunlja že obrnila na sofijski kabinet In Izjavila, da bi smatrala vsako akcijo, ki bi bila naperjena proti Integriteti Bukareškega mtru, naperjeno tudi proti sebi, vsled česar bi bila prisiljena tudi v tem smislu postopati. Na drugI strani pa je Rumunlja ponudila v Atenah svoje posredovanje, če bi se pogajanja s Turčijo le preveč zavlekla. Vesti, da obstoji med Bolgarsko in Turčijo posebna zveza, se splošoo potrjujejo in izjava bolgarskega poslanika na ruskem dvoru, generala Dimitrljeva, da Je Bolgarska v slučaju grško-tuiške vojne dolžna prepustiti turiki armadi prosio p t čez sveje tracijiko ozem']e, je vzbudit upravičeno splošno pozornosr. Kot nekaki olajševalna rromenta se poudarjata daru s vest, da je bolgarski kralj odpotoval v inozemstvu, iz česar |e sklepati, d.i «e v Bolgarski ne pripravljajo velike odločitve in pa carigrajska vest o demobilizaciji turške armade, ki se nahaja v Tracijl. Vendar pa [e druga vest malo verjetna. DUNAJ 7. (kv.) O stanju vprašaja Egejskih otokov prihajajo iz Londoua in Berlina popolnoma nasprotujoče si vesti. Londonska vest javlja, da so velesile pripravljene resfgcirati na svojo pravico, da one rešijo vprašanje Egejskih otekov la da hočejo prepustiti ureditev tega vprašarjj Grški in Turčiji sami. Nasprotno pa |av?ja berlinska vest, da se je Tu;či{a že odloč ia izločiti to vprašanje iz pogajanj z Giško in prepustiti odločitev velesilam. Šukri paša imenovan vojnim ministrom. BERLIN 7. (Izv.) „Vosslsche Zeitung" poroča iz Sofije, da Je dobil Šukri pLŠa, ki se še vedno nahaja v bolgarskem vjetništvu, obvestilo, da je imenovan za vojnega ministra in pozi7, da naj takoj odpotuje v Carigrad. Vzpostavitev diplomatičnih odnošajev med Bolgarsko in Turčijo. CARIGRAD 7. (Kor.) Porta je novemu bolgarskemu poslaniku v Carigradu, Tcievu, že podelila agrement. Prebivalstvo Korice za unijo z Grško. JANINA, 7. (Izv.) Prebivalstvo mesta Kotice, ki bi moralo po sklepu londonske poslaniške reunije pripasti Albaniji, je na s »cjera velikem zborovanju sklenilo, da se upre vsaki inkorporaciji ' pod Albanijo, s silo. Sprejeta je bila tudi resolucija, katere geilo je: Ualja z Grško, aH pa smrt 1 Prebivalstvo se Je že preskrbelo z orožjem. Boji pri Ljum Kuli. Ljum Kula v srbskih rokah. BELGRAD 7. (Izv.).Srbske čete so napadle Albance pri Ljum Kuli in jih popci-nema uničile. Ljum Kula je že v srbskih rokah. Albanci se skušajo zbirati sedaj v okolici Djakovice in sicer pod poveljstvom bolgarskega pokovnlka Markova. Belgijski listi prioočujejo dokumente, iz katerih je razvidno, da obstoje med bolgarsko-mace-donskimi organizacijami in albanskimi komiteji najožji sliki. Majorescu odpotuje v inozemstvo. BUKAREŠT 7. (Izv.) Ministrski pred-sednik Majorescu odpotuje prihodnje dni v v Inozemstvo. Proklamacija vojnega stanja v anektirane m srbskem ozemlju. BELGRAD 7. (Izv.) Kralj Peter je s posebnim ukazom proklamlral za vse novo-pridobljene srbske teritorije, v svrho vzpostavitve reda In mtru, vojno stanje In uvedbo vojaške uprave. Bolgarske pritožbe. SOFIJA 7. (Kor.) „Agence telegraphfque Bulgar*" poroča: Glasom zanesljivih informacij so srbske vstaške čete v okraju Ki-čevo zsžgale štiri mohamedanske vasi. Srbske oblasti silijo bolgarske kmete, da se bojujejo proti Albancem. Kdor se temu uprt*, tega vstašl s silo odvedejo s seboj. Bolgarsko, mohamedansko In kucovlaško prebivalstvo beži v Bitolf. Mohamedanci so v precejšnjem številu pcbegnlll tudi v gorovje. »ponesi svoji zaročenki, česar jej manjka in stori, da tiranove prsi postanejo nožnica tvojemu bodalu." Dvignil je svojo desnico blagoslovljajoč nad mehke lase miadeoiča. Ta Je snel svojo baržunasto čepico in Je položil prst na križ meča v znak prisege: „Prisezam, moj oče: Ciarissa dei Ruceilai naj živi pošteno življenje, ali pa naj ne živi I" „Antonio, Gfrolamol" Je zaklfcal starec, cbraivši se k mladeničama, ki sta bila hlapcem na čelu in se približala na njegov poziv. „Siiscita roko svojemu svaku. Težko, da bi ga več videla kedaj. Gre v Florenco — naša naloga je njegova, kajti zvest (e. Dobro ga premotrita, da ne pozabita slike nlegove. Spremenil se Je cd tedaj, ko {e prišel na visoko Šolo v Bologno. Oko mu je postalo globoko in mogočno, Uci sta se mu pokrili z rujavo dlako, las|e se mu oriprosto In na dolgo vljejo izpod čepice. Bleste se temneje, da-si je bilo pravo kodrano, ko je odhajal od nas. Sporoči naj najine pozdrave sestri Cteriisi — kajti njo naj poliče v mestu in pa — smrt 1 In sedaj pa pridi sem, sin Raffaello, da te objamem 1& poljubim v zadnjič, ka| pose! tvoj sili." la pri tem je objel plakajoč mladeniča okolo vratu ter je nagnil svojo glavo na njegovo ramo. II. Če le Raffaello menil, da najde ljudstvo v Florenci v žalosti, se je motil. M slo sv. Janeza Krstnika le bil v S3mera vesela la vriskanju. Tisti Ciompo (lodrga) je v i-grajal razuzdano po ulicah, in ko so jeadti oreko stolnega trga, so stali na stopnic i h Loggle vojvodski sluge, ki so J^ra bile uvezene na prsi tiste tri rdeče kroglje grba Medic jevih. ter so delili vina mid množ cj. Ralfaello se Je ustavil za trenotek in [e zrl tja. Rujavl vrči, spodaj spičasti po antičnem načinu la prislonjeni k stebru so moleli na mramornatih okrajkih, fino Izrezljanih kakor slonova kost in izdel: n?h predrto. . Ii ko se !e eden vrčev prevrnil, da se le vino s po vrhu plavajočim cljem vred razlilo in kapljalo po bogato umetn r;*I skulpturi, kakor da se vojvodski niti ne menijo za to in ljudstvo Je vriskalo. Pijane tolpe so se vlačile s trga proti palači Rfccardi, kjer je tedaj bivala rodbina Medic*, ter so kričale: „Viva \\ duca! Viva la duchessa l* Živel vojvoda I Živela vej-vcdinja I la ko je mala kavalkada mimo stolne cerkve dospela na trg pred županovo palačo, so Jo pozdravljali isti klici. (Dalje.) Stran II. „EDINOST" št. 27*. Trst — posest vseh avstrijskih narodov.] i. „Bttl", ta ugledni tržaško-dunajski tednik za gospodarstvo, trgovino, industrijo in obrt, pile pod gornjim naslovom: Namestnik tržaSki, princ Hohenlohe, se |e izrazil pred časom, povodom neke posebne slavnosti, da |e nal edini pomorski emporl|, pristaniško mesto tržaško, smatrati za skupno posest vseh avstrij* skih narodov brez vsake izjeme. Ta, za Avstrijo zgodovinska najvažneja 1z|ava, ki bi mogla biti v izhodišče novi sijajni eri za Avstrijo, {e ostala skoro popolnoma neopažena. Današnja avstrijska publicistika je v svojem obžalovanju vredaem bistvu preveč zaposlena z vsakdanjimi čenčarljami, da ne more umetl veiičastvenosti te ideje ter da bi jej s svojo pomočjo pomogla do uresničenja. V nje grenko razočaranje in v splošno presenečenje je došel prvi č i n. PrišSe so znane naredbe, s katerimi {e blia mestna uprava prisiljena odpustiti iz službe inozemske, v Avstriji ne naturalizirane mestne urad like, s čimer bi bli siednjič storjen konec izogibanju državnih temeljnih zakonov. Slednjič (e prišlo zakonito saniranje n e v z d r ž i j i v i h razmer, kakršnih ne bi dopuščali v nobeni drugi evropski državi. Av3t£ijsko-italijanski časopisi, ki jih vodi duh iredentizma, so zatulili srdito — očitni zagrizeni sovražniki države so se čutili zadete v svojem bistvu, so spoznali, da na$ vrli namestnik noče več dopuščati, da bi bil naš edini pomorski emporij izročen enemu edinemu inozemskemu narodu, ki nima nikakega interesa na blagTnji Avstrije. Kako prihaja pa, da je avstrijska publicistika, mesto da bi ono naredbo po zdravljala z zadovoljstvom, skoro v fctem tonu, skoro v istem državi sovražnem smislu kr kor iredenta, napadala našega namestnika in da se je posebno v inozemstvu vzbujala domneva, da vsi tisti zanikrni časnikarji imajo več politične modrosti, nego naš plemeniti, resnični knez ? Rešitev uganjke je enostavna: „avstrijsko politiko" vodi in dela „Neue F r. Press e" ; v nje predalih se bleste vsa mogoča ponosna imena, seveda za dober denar; in kakor prodaja svoje strani, ne da bi kaj nmiila pri tem, vsaki sramotni obrti, tako je tudi v tesni kupčijski zvezi z iredentls-tičnim časopisom — „Piccolo." Ie golih kupčij skih ozirov pozablja „Neue Freie Presse" na vse Avstriji dolžne cbzire ter sprejemlje, priobčuje in sledi poteku misli „Piccola". In kakor {e zatrobil ta „papirnati državni kancelar", tako odmeva po novinstvu. Edini v Trstu Izhajajoči nemški list je presiromaŠen na mislih, da bi mogel napram kateremu si bodi važnemu vprašanju zavzeti kako odločno stališče. Ta oficijozni list „Avstrijskega L!oyda* molči po svoji navadi iz modre previdnosti ob vsaki važni stvari, kajti, če nastopa proti iredenti, deta to na tako neroden način, da ]e nasprotnikom lahko ošteti ga kakor kakega neposlušnega šolskega dečka. 6ilo Je torej avstrijskim patrijotom v razočaranje, ko so menili, da novi židovski glavni urednik, cesarski svetnik Neumann ubere nov kurs; kajti tudi ta molči, in edino njegovo delo — Čujte in strmite — je bila uvedba razteznih matematičnih, do vsake najmanjše podrobnosti sezajačih tip-šans Italijanskih dirk, a še te ne odgovarjajo nikoli. Tako je prišlo, da je vsa javnost na stopila proti našemu namestniku, dasl hcče le najboije za avstrijske narode. Ni v interesu države in tudi nI namen namestnika, da bi sovražno nastopal proti vsemu italijanskemu narodu in proti tistim 42 000 Italijanov iz kraljestva, ki v Trstu uživajo gostoljubje, to tem manje, ker Je v obole .Iransko korist, da se ohranjajo čim boljl cdnošaji. A i mi Avstrijci moramo zahtevati, da necd^vornl eksaltiranci, tisti očitni in pri kriti iredentisti, prenehajo s svojimi rovarenjl terda se s t r o g o p o d r e d e z a k o -nom dežele, ki |im nudi gostoljubje 11 j a tudi že skrajni čas, da se tudi v Italiji jasno in razločno obrazloži stališče, da se nikoli ne more dopuščati, da bi Trst postal strogo italijanskomesto, ki na| bi bilo nedostopno za druge avstrijske narodnosti. Trst (e in ostane naš edini pomorski emporij in najživeji državni interes zahteva, da se tu vsi avstrijski narodi, kolikor ie možno enakomerno razdeljeno, ko-mercijelno In gospodarsko uveljavljajo, da bo tu vsak Avstrijec smatran kot domačin in ne kakor nadležen inozemec. Tu v Trstu mora nastati vodilni Izgled za mirno skupno življenje in iskreno delo vseh avstrijskih narodov za utrditev Avstrije, uverjajoč avstrijske narode, da razlika v materinskih glasih nI v oviro proti ustvarjanju skupne veličine — avstrijskega imperializma. I a iz tega vzroka bi morali vsi patri-fotje radostno in zmagozavestno slediti našemu namestniku, ako hoče, ne glede na napade in nasprotctva visoko držati zastavo nove ere. Domače vesti. Iz finančne sln2be. Imenovani so: ofidjal pri solnem uradu, Alojzij de Cega, za nadkontrolorja v IX čin.razredu; proviz. računski revident Karel Peternel za računskega revidenta v IX. Čin. razredu, računski ofidjal Gabriel Gabrielii za prov. rač. revidenta; prov. rač. ofidjal Roman Vetrich za rač. oficijala v X. čin. razr., računski asistent Olivier Grassi za prov. rač. oficijala, rač. asistent Marko Simlclch za prov. blagajniškega oficijala; prov. rač. asistent Karel Obry za rač. asistenta v XI. čin. raz.; prov. blagajniški asistent AloJzl| Castellan in rač. praktikant Ivan Metlika za prov. rač. asistenta. „Piccolo« na lova za pričami o — nedolžnosti kamore! Našel sem Heureka! Tako Je zaklical baje starogrški Arhimed v neizmerni radosti, ko Je pogodil svoj, po ojern imenovani arhimedski princip. Tako kliče Heureka naš „P.ccolo", če Je kje kaj zasledil, kar govori politiki njego7e primorske kamore v prilog. To pot mu |e prišlo blagovestje iz dal.ne, romantične Švice. In prav ta okolnost je, s katero se „Piccolo* še prav posebno ponaša. Pomislite vendar! V Svicl, v svobodni Švici. v deželi svobode in enake pravice za vse, pišeio italijanski politiki naj iepše spričevalo. V domovini enske pravice in svobode mcrejo pač hvaliti le njega, ki je sam pravičen in ki dovoljuje enako svobodo vsem. V tem smislu triumfuje včerajšnji „Piccolo" in postavl]a svojo kamoro v pozo naj večje poštenja Mnje in pravičnice. V mestecu Lozana v Švici je iztaknil neki listič, ki brani Italijane in obsoja Slovane. Iz tega vira citira oni iistlC sodbo: da postopanje Slovanov proti Italijanom vzbuja stud po vsem svetu. Slovani da hočejo Italijane udušiti in mučiti I Bili smo doslej v trdni veri, da ga ne more biti razsodnega človeka, ki ne bi s predrcm sprejemal irditev, ki noslja že na Čelu pečat neverjetnosti in tudi — nemcž □osti! AH glas iz Švice, iz svobodne in pravične Švice — ta nam Je zaprl sapo) Če tam izrekajo tako sodbo o nas, potem moramo biti mi Slovenci res že take grdobe, da vzbujamo stud po vsem svetu. In kar priznajmo, da smo osramočeni in da je slavna kamora rehabilitirana v vsej svo-i deviški nedolžnosti ter da blesti pred svetom v snežnobeli svoji čistosti 1 Po pravici kliče „Piccolo*: Heureka! V njegovi hiši |e velik praznik. Kar poskrimo se ! Nikdar več se ne bomo drznili prihajati z obrekovanji te lilije.... nedolžnosti. Nu, šalo na strani Gospoda na Goldonl|evem trgu postajajo smešni, Če mislijo, da |e kje na s^etu najivnež, ki bo verjel, da v Lozani v SAc\ prav poznajo naše razmere in naše boje z Italijani ter da je citirana sodba res lastni pridelek z lastne njive onega lista. Ali se Je naslonil na fabule Barzinija, ki Je bil sam najnesramnejše nalagan po lažniklh In falzlfl-katorjih tržaških, ali pa Je vse skupaj kukavičje Jajce, ki je |e zanesla v predale švicarskega lista kaka kokoš s tržaškega Goldonijevega trgal! Saj Je |avna tajna, kako delajo. Sami pišejo v graške in dunajske liste, da morejo potem — citirati! Sami pošiljajo „rihte* raznim listom, da jih potem servirajo neumnim Tržačanom kakor siastne izdelke vnanjih kuhinj. Pa saj „Piccolo" priznava sam, da (e oni list prinesel dopis iz Zadra. To zadošča menda. P/el so nalagali Barzinija, zdaj so zan;sll laž v Svlco. AH Je tu še neka} drugega značilnega in slmptomatičnega. „Piccolo" ne navala Imena onega lista! A vprašamo Tržačane: ali se Jim zdi mogoče, da ne bi »Piccolo" v svoji znani blebetavosti renomlral z imenom onega lista, če ne bi imel posebnega vzroka, da pušča ime v kotu obskurnosti ? 1 Pred oči nam si!i alternativa: ali je oni list tako brezpomemben, da bi navedba imena le jemala njegovi sodbi vsako vrednost, ali pa .... |e vse skupaj izmišljeno?! Pak — bilo kakor bilo! Nam velja sodba tistih o kamori, ki Jo poznajo od bližje, ne pa njih, ki ničesar ne vedo in ki sodijo kakor slepec o barvah. Signorl naj le lepo molče o lepih izgle dih švicarske pravičnosti, dokler |iti ne bodo — posnemali in dokler ne bodo priznavali z dejanji, da smo pod solncem vsi enaki in da ljubi Bog tudi laški oligarhiji v Avstriji ni določil nikakega priviligiranega prostora pod tem solncem! Da, da, dragi „Piccolo" 1 Mesto, da se ubijaš z delom brez upa do uspeha, s pranjem svoje zamorke; raje |ej svetuj, naj neha biti črna in naj postane čista žena po — švicarskih izgledih! Naravnost v živo so zadele naše besede, ki smo jih napisali ob priliki nezaslišanega kulturnega škandala, ki ga Je zagrešila tržaška laškollberalna kamora, ko Je iz-posredovala prepoved uprizoritve Puccinlje-ve opere „Madame Butterf>y" v našem tržaškem slovenskem gledališču. Naj se sedaj le zvija|o kakor hočejo, pribito ostane za vedno, da so tisti, ki se danzadnem bahajo kot sinovi dvatisočletne kulture, na najne-sramnejŠi način pljunili v lice tisti resnični Italija aski kulturi, iz katere |e črpal ves se danil svet svojo In ic katere smo tudi ml tržaški Slovenci želeli videti enega njenih najlepših proizvodov. Sramota, neizbrisna sramota Je to za tisto tržaško takozvano italijanstvo, ki nas ob vsaki priliki pita z barbari, nas, ki hočemo živeti kulturno, do-čim pa oso samo zagreša prave zločine na kulturi is civilizaciji. Na| le sedaj piše „Indipendente", da se Je predrznilo „majčkno gledališče" v Narodnem domu uprizoriti imenovano opero in da ie milanska založniška tvrdka Ricordl storila vse hvale vredno delo, ko Je upravičeno zabranila uprizoritev italijanskega dela v slovenskem Jeziku v Trstu, češ da (e tako ohranila nacljonalno umetniško lastnino, Ita lljansko tradicijo in čast umetnosti, ki se |e stoletja sem v vseh tržaških gledališčih ohranila Italijanska. Naj le piše, da je v veliko čast oni tvrdki, da je zabranila, da se ni opera v majhni luknji oskrunila v svo|l časti in se ni uprizorila kakor kakršnakoli bodi opereta. Naj le dostavlja, da Je tvrdka Ricordl s tem izkazala upravičeno čast itali-|anstvu Trsta, in na| le končule, da nI tu vmes nikake politike in da se Italijan ske opere ne bodo nikdar uprizarjale v Narodnem domu z do-v o I i e n i e m tvrdke Ricordl, in n a j s e o n i g o s p o d j e zadovolju jejo z zvoki svojega ban j al u škega valčka: vse to je le še trd nejfti dokaz, da je bila prepoved uprizoritve ix po slo van a po lašsolibe ralni kamori In to ne zaradi časti vrednosti dela, temveč edino le iz sovraštva proti nam Slovencem! Pucdnijeva opera „Madame Butterfy* se 'e uprizarjala v Trstu v nemškem ježku pod Imenom »D i e klel ne Frau Schmetter lin g", in tedaj je isti „In-dipendente", ki sedaj bljuje ogenj In žveplo proti nam Slovencem, češ, ker smo se predrzni!! v „majhni luknji" uprizarjati to delo pod imenom „Metuljček", hvalil nemško g'edališko vodstvo in nemško uprizoritev in ni našel niti besedice v varstvo „dtlia tra-dizione italiana, deila dignifa deli' arte che da suoii In tuttl I teatri cUtadini si e serbata italiana". Ne, „indlpendente* celo prav v isti Številki imenitno čuva te italijanske tradicije In stoletja čuvamo italijansko umetnost 7 vseh tržaških gledališčih s priobčitvijo krasnega uspeha, ki ga doživlja v menda vendar še tržaškem Fenice — nemška opereta! Sicer se pa bo morda „Indipendente" še spominjal, da ni še tako dolgo, ko so se vršile v tržaškem Fenlce-gledališČu — slovenske predstave, v Rossettijevem gledališču pa slovenski koncerti 1 Glede na našo „majčkno gledališčece" In na našo .majhno luknjo", kjer naj bi se ne mogla dati Puccini|eva opera, na) pa pripomnimo le toliko, da se Je žn|o udarit „Indipendente" sam sebe pošteno po zobeh, poleg tega pa postavil tvrdko Ricordl v zelo čudno luč, kajti tvrdka Ricordl | e takoj drugi dan po definitivni prepovedi, da se ne sme peti opera v slovenskem |e-zikuv italijanskem Trstu, prostovoljno izjavila, da se lahko uprizori opera ▼ Narodnem domu v italijanskem jeziku! Torej v našem „maičftnem gledčl ščecu", v naši „majhni luknji" se pač lahko daje italijanska opera v italijanskem Jeiiku, samo ne v slovenskem. Italijanska opera bi potemtakem ne bila oskrunjena, če bi se pela v naši „majhni luknji" v Narodnem domu v italijanskem jeziku. Oskrunjal bi io samo slovenski Jezik! In vendar pravi „Indipendente", da se Ista opera brez pridržka lahko uprizarja v slovenskem Jeziku v Ljub ijani ! Kaka je ta naša „majhna luknja" in kako se uprizarjajo v nje| opere, o tem so govorili in pisali boljši ljudje nego so „In-dipendentovi" kričači, in če je n*šel strogi italijanski kritik Italijanskega „Osservatora" in prav tako kritik najuglednejše italijanske gledališke reviie .L'Arte" za naše predstave le besede izredne pohvale ia priznanja, poten nas pač prav čisto nič ne zadevajo „Indtpendentova" prostaška zadiranja. Vsa ta „Indtpendentova" gonja proti našemu slovenskemu gledališču je edino le, kakor smo že rekli, na]bollli dokaz, da je pri prepovedi uprizoritve Puccinijeve opere bilo merodajno edino le zagrizeno sovraštvo laškoliberalne kamore proti vsemu, kar Je slovenskega v Trstu, dokaz, da Je laškollberalna kamora v tem svojem sovraštvu šla celo tako daleč, da fe oskrunila ž niim vsem narodom nedotakl{ivo sveto pol|e umetnosti in tako zakrivila kulturni Škandal, kakršnega se doseda| ni drznil zakriviti še nihče na svetu. Pritisnili so s) na čelo pečat najgnusnejših protikulturnih zločincev 1 Karakterističen fe slučaj, o katerem čitamo v Union: V češki vasi Havkov, k! spada k nemški občini Deutsch Olesshubel so ustanovili pred 25 leti pcleg češke ljudske šole tudi ekspozituro nemške šole v Oiesthubelnu. V to šolo se nI vpisal letos niti en otrok iz Hiavkova in pouču]e učitelj ie dva otroka iz neke sosednje vasi? Čemu, za kake otroke so ustanovili torej to nemško ekspozituro In namestili posebnega učitelja ? Za nemške otroke iz Hiavkova menda ne, ker j h ni ? Torej ? Oči-vidao je, da so hoteli loviti (elke otroke. V Trstu, dne S. ektobrs 1915. Slučaj Je tipičen. Ni š!o za kako ut o đctrebo, ampak za germanizac'Jo. Slučaj je tipičen tudi za namene Sehulvereiia Iti Ltge Nazionale v naših slovenskih krajih Ne gre |!m za obrambo svo|ih otrok, ampak za lov. Posebno vel|a to za šoie Lege po vaseh Istre. Da odtegae]o zavedeni in preslepar-jenl hrvatski starši svoje otročiče iz tega žrela, ostale bi šole prazne In morali bi jih zapreti. Največja sleparija (e torej to, ako Nemci In ltali)ani označajo svoje šolstvo po naših kra}ih kakor — obrambno delo, ker ni obrambno, ampak napadalno, osvojevalno — kraja tujih duš, največji moralični zločin. Pred c. kr. lzpraševalno komisijo za ljudske in meščanske šole v Gorici se prično prihodnji vsposobitveni kpfti v ponedeljek, dne 10. novembra t. 1. Pravilno opremijene prošnje je predložiti predpiianlm potem pravočasno, taka da bodo viaj do dne 31. oktobra t. I. v rokah ravnatel|itva. Podružnica CMD v Skednju prlrefi •/ nedeljo v Sanc'n omotov! dvorani ob sodelovanju škedenjske mladine eco n&Jra-bavnejlih francoskih iger: .Kontrolor s d a l n i h v o z o v", ki se Je igrala že na tržiškem odru. Gatovo bo zabavna f aa-coska burka našemu občinstvu dobrodošia. Začetek predstave točno ob 4 popollie. Vstopnina: 60 vin. za osebo, za uče«ce 30 vin, sedeži prve vrste 40 vin f druge »rste 20 via. — Po predstavi se bo vršii ples do polnoči. Vstopnina k plesu (e za moške 1 K za ženske 80 vin. Ker je čisti dobiček prred!tve namenjen za naš otroški vrtec, ki šteje nad 200 otročičev, kater/m želi odbor preskrbeti tudi v tem letu dnevno kosilce, Je pričakovati s strani našega požrtvovalnega obiiistva vtlike udeležbe. NhČe naj ne zamudi lepe Igte in vsak □aj se udeleži plesa. Preplačiia se hvaležno sprejemajo. Knjige družbe sv. Mohorja so prišle in se dobivajo pri poverjenikih. Kdor se hoče vpisati, oziroma naročiti se na slovensko zgodovino, ki ravno opisuje Trst in okolico, na| se tudi zglaH pri poverjenikih. Čudesa narave. Na posestvu gosp. Čevna Antona v Kobnji štev. 295 je pred štirimi daevi odevetel že drugI vinski pridelek. Orozdlč se lepo razvija in ako ne bo igodnje zime. bo g. Čevna, ako ga kd > ne prehiti. Jedel že drugi letošnji pridelek. Redek slučaj. _ Tržaška mala kronika. Trst, 7. oktobra. Zaradi ljubosumnosti. Karel Turco, sin gostilničarja v ul. M ntecchi it 2, se |e zagledal v neko omoženo žensko, Katariro d' Arcangelo, 24!etno soprogo Renat?a d' Ar-cangela, strežoisa v me3tni bolnišnici. Bilo ie to že pred daljšim čas?m. Lepa Katarina ja se ni zmenila za Turcovo ljubezen in ga je odločno zavračala, ko jo je nadlegoval s svojimi ljubezenskimi oč;'tdvan|i. Bilo fe nekako pred tremi leti, ko Je Turco v svoji ljubavni norosti celo z revolverjem streljal na Katarino, a Je po sreči ni zadel. Turco je bil zato tudi obsojen v primeren zapor. Turcove ljubezni pa tudi zapor ni ohladil in tako je predsnočnjem okroj 8 zopet čakal Katarino, ker |e vedel, da ob tem Času nosi večerjo svojemu možu v bolnišnico. Ko Je prišla iz bolnišničnega pavil|ona, ki se nahaja v ulici Conti, Je pristopil k njej in Jo začel zopet nadlegovati s svojimi ljubavnim! stvarmi. Ženska ga je odločno zavrnila in tako je prišlo do par hudih besed. Turco se [e razburjal vedno bolj in bolj in končno Je potegnil iz žepa nož, ali pa britev, in zamahnil proti Katarlninemu vratu, ootem pa pobegnil. Zadel |o le na pod-bradek In če bi bilo ie par prstov nlžjr, bi Je bil popolnoma prerezal vrat. Žensko, ki je močno krvavela, so prepeljali v bolnišnico. Turcota, ki bi se bil danes moral Javiti v vojašiicl za nastop vojaške službe, so danes ponoči o poli dveh aret'rall pii S?. Jakobu in ga odpeljali v zapor. Smrten padec. 24!&toi mehanik Silvij Fabris, stanujoč v ulici Nuova 38 je danes zjutraj pri popravljanju nekega odra v hangarju št. 9 v prosti luki, zgubil ravnoteJJ-zadobil pri padcu Jako težke p jškodbe. Prepeljali so ga tak j v bolnišnico, kjer pa Je nesrečnež že ob 2 popoldne umrl za poškodbami. Poskušen samomor. 23letaa Marija Kanz, kontoarlstinja ia stanujoča v ulici Pielro Mobile Št. 4 je danes ob 9 z?ečer v samomorilnem namenu odprla plin in mirao čakala smrti. Ko pa je bila soba že polna plina In so se pričele kazati tudi posledice, se Je Kazizeva skesala in hitro z^pria plin. Obeae n pa se Je začela obnašati, kakor da bi JI prišel histeričen napad. PokHcali so rešilno postajo, ki je skesano Kanzevo kmala ozdravila. Na ladji aretiran. Danes dopoldse Je bil na krovu parnika dubrovniške paro-brodne družbe .Jadranu*, ki je prispel ii Dalmacije, aretiran na zahtevo kapitana Crestiaellila dninar Štefin Kustelić, star 17 let, rodom iz Korčule, ker se Je v SpIH« utihotapil na parnik, ne da bi bil plačil vožnji listek. Tatvine. Na ovadbo uradnika državne železnice Leonarda Straussa so bili v aovi prosti luki aretirani uslužbenci v nekem V Trstu, dne 8. oktobra 1913. „EDINOST" št, 279. | Pozor! Opoldne in zvečer abonement. Zelo ugodno. Izborna ku-hinja In Budjejevliko pivo (brez glavobola). Zmerne cene. RESTAVRACIJA - HOTEL BALKAN CESP n tamoiniem skladišču: 301etai Leopold Rup-nik, 33!etni Fran Peternel, iz Celovca, 30Ietni Viljem Nehmesser, Tržačan, in 281etni Anton Kolb, Ljubljančan, ker so ukradli sodček malage, vreden 30 K. — Ker sta kradla rjuhe v ljudskem prenočišču v ul. Gispare GjzzI, sta bila aretirana težaka 18!etni Andrej Magajna, iz Postojne, in 24!etni Peter Kuret, Tržačan. Cvetje dvati80čletne kulture. Ponoči nekako ob poli dveh je šel delavec Ivan Železnikar, stanujoči v ul. delia Tesa št. 9, po ulici Glosue Carduccl. Ko Je nažlgal cigareto, sta opazila dva mlmogredoča Človeka, da ima v rokah slovenske užigalice. Pristopita sta k njemu in eden od njiju ga Je nahrulil, seveda v italijanskem Jeziku: „I tedesehi ed i ščiavi i deve andar fora de Triesfe, qua deve restar soltantanto gll Ita-liani. La xe ščia*o iei?" („Nsmcl In ščavi morajo oditi Iz Trsta, tu smejo ostati samo Italijani. Ali ste vi ščavo?* Železnikar ie odgovoril: „Ne, sem Slovenec INato sta pa ona dva skočila vanj In eden od njiju ga je udaril z nožem po ghv! ter ga zadel nad le?lm očesom. N3to ie zamahnil še enkrat in ga ranil na roki. Ko pa sta lopova storila to velikansko junaštvo, sta — po-fcegn"a I Železnikar, ki ie prvi hip seveda obstal ves 03upei, pa ju ni hotel izpustiti tafeo poceni. Vzlic temu, da mu je kri močno tekla iz obeh ran, je stekel za n]ima In pri tem klical policijo. Tako se je posrečilo uleti oba lopova. Bila sta pa to 23letni G!ldo Bosulfcb, Tižačan, mehanik, stanujoč v ul. Molin piccolo štev. 8, in 23-letni plinski instalater Marij Coert, tudi Tržačan, stanujoč v ul. So'itario št. 13. Železnlkarja so spremili v mestno bolnišnico, kjer mu Je inspekcijski zdravnik obvezai rane, nakar Je odšel Ž lezsikar domov. Pripomnimo naj še, da sta se lopova tako zakadila tanj, da sta mu raztrgala urno verižico. Poostl. :: Sprejemajo se naročila po meri. :: Speciloilteta: delavne obleke, srake ss spodnje srajce Itd. Itd: s Samo v tfobro znani trgovini „Alta cittfl di Triesfe" uiica Giosue Carduccl (ex Torrente) št. 40. Dr. Korsano Specijalist za sifllitlčne In kožne bolezni Ima svoj ambulatorlj v Trstu, v ul. San Lazzaro št. 17,1. (Palazzo Disna) Za cerkvijo S*. Antona novega. Sprejema od 12. do L in od 61/, do 7'/» pop. ženske od 5 do 6 popoldne Nova zaloga šiM0S0d]a In kuhinjskih Trst, istrga cesta (Via dell'Istria) Štev. 67. Namešča osebno stekla in brezplačno. Velika izber za gostilne in krčme. Cene zmerne. :: MESNICA :: TOMAŽ ZADNIK TRST •■ TELEFON Stv. 16-08 == tr|? Sv. Ivana Stv. 6. - Prodaja meso is lastne klavnice na debelo in drobno. Na drobno goveje: sprednji deli po K 1'44-in 1 60. Žudnji deli po K 176 in 1'92. Na debelo po dogovoru. Mesnica^ ja vedno dobro preskrbljena s teletino , prve vrate, kakor tudi perutnino, j Za mnogobrojen obisk se uljudno priporoča Tomaž Zadnik. Vittorio Ban Avtoriziran elektrotehniški mehanik Trst, ulica S. Anastasio 22. TEL.EFON ŠTEV. 21-84 PREVZEMAJO SE INSTALACIJE električnih taci, motorje*, električnih zvoncev, teh/onov in strelovodov. Bogata zaloga svetiljk iii mrežic najboljših znamk. Oskrbovanje električne razsvetljave in zvoncev, dvigal, telefonov. Poseben oddelek za popravila v preclzljski mehaniki. Kumini nftlii I Dro2e (M Iz odlikovane slovenske tovarne drot so dosesie nasedaj vsepoosod nuiboUJl sloves. HnodnjoB, ilSuVu, PB1I1! naročajte pri postreže Silan i v. „EDINOST" št. 279. V Trstu, dne 8. oktobra 1913 lavnih skladišč, da se sedan|e nizke plače, ki daleko ne odgovarjajo niti na|skromne|-šim življenskira potrebam, zvišajo v smislu svoječasno predložene spomenice. Te zahteve se predlože vodstvu c. kr. Javnih skladišč in ministrstvu za notranje stvari. Vesti iz Goriške. Shod železničarjev v Gorici. V nedeljo popoldne se je vršil „pri Jelenu" shod železničarjev z dnevnim redom: 1. Delavni red na državnem kolodvoru in 2. Pritisk na slovenske delavce. Shod Je bil Jako dobro obiskan. Govorila sfa v glavnem odvetnik dr. Dinko P u c In železničar Š k r j a n e c iz Trsta. Slednji Je govoril o potrebi organizacije, v kateri je moč in rešitev slovenskih železniških trpinov Iz nemških krempljev. Orisal Je zgodovino boja za sedaj veljavni delavni red, ki pa še daleč ni tak, kakoršen bi meral b!ti, ali še tega, kar Je, se ne drifjo. Kriva na tem je tudi potrpežljivost železničarjev. Zato treba organizacije, le pogumno in korajžno na delo 1 Na kolodvoru se vidi le piepogostoma poirie obraze. Wieser, znani poatajenačelnik, dela vse po svoji volji. Oj seje veter, žel pa bo vihar. Razmere se zb^ljšajo samo, ako bodo vsi složni, vsi v organizaciji. Dr. Puc Je zafclieal: Vaš položaj, železničarji, ne sme ostati skrit 1 V Javnost mora vsel Stvar železničarjev Je stvar celokupnega slovenskega nareda. Omenjal je slučajev, ki se dogajajo na državnem kolodvoru v Gorici. Na primer: Nemški človek je nahrulil slovenskega železničarja z „ W i n-diseher Hund"; poslednji se je pritožil pri predstojniku, aii ta je zsrenčal nad nJim: „W i n d i s c h er Hund, halt's Maul". Med odmorom so Šii trije slovenski delavci in en nemški v GŠiarijo ; trije Slovenci so bili kaznovani z globo, Nemec pa ne. Nadure so imeli: 5 Slovencev in Nemec; In so delali enako, aH zaračunilo se Je Slovencem po 7 ur, Nemcu pa 9. Neki slovenski železničar je prosil za dopust. Predstojnik: Jch gebe Ihnen keinenUrlaub, w e i I Sle ein Slovak sin d.* Govornik je poudarjal potrebo, da naši deželni in državni poslanci spravijo to zadevo v deželni la državni zbor. Takih razmer ne moremo več trpeti in ne smemo lih trpeti na državnem kolodvoru v Gorici. Zborovale! so ves čas pazljivo poslušati govor, pritrjevali in ploskali. Skrjanec {e povedal potem še ea značilen slučaj iz Trsta. Neki odsluženi slovenski mornariški podčastnik je prosil za službo pri železnici. Imel je dobra spričevala, ali rekli so mu, da sedaj ni prostora, na| se oglasi prihodnje leto. Čez par dni pa je prišel prosit enake službe drug odsluženi mornariški podčastnik, z manjšo šaržo, ali bil Je Nemec z Dunaja. Tega so pa hitrospre|eii. — To so v nebo vpijoče krivice, ki se godijo Slovencem I Kaj bomo res še kaj časa trpeli take razmere? Govoril Je Še učitel| T u r k o Šulferajnskih šolah in vladnih podporah za te šole, zlasti železničarjem namenjene. V Gorici le res potrebna prav trdna organizacija slovenskih železničarjev. Le s tako organizacijo in s pomočjo zavednega slovenskega občinstva stremo v Gorici nemško objestnost. Iz Ajdovščine. Pri podiranju Kari Mah-nlčeve hiše naleteli so kopači na posodo rimske oblike. Posoda |e polna srebrnih in zlatih novcev Iz srednje rimske dobe. Baje se nahajajo med zlati novci, ki so unika. Zaklad bo vreden mnogo težkih tisočakov. To Je vesela vest. Seda) pa nekaj man| ve selega. Pred neka] dnevi Je odšel iz rojstne hiše mlad mož, poznan pod imenom Finfer. To ime Je dobil, ko ga Je nekoč povozil avto, In je on v s veji dobrodušnosti zahteval za odškodnino le petak, nenSki .Fiiafer*. Iščejo ga in vzdihujejo po nJem. Ni glasu, kam se je zatekel. Ko izvemo podrobnosti, Vam, ensDod urednik, sporočimo. Tečaji za knjigovodstvo, slovensko korespondenco in italijanščino. — Tr govsko in obffno društvo za Goriško naznanja, da otvori dne 20 oktebra t. I. iTne te-čale 7» k^iporpd^tt-n. slovensko lroi>S"»rn- denco ia itallfanščino v Šolskem domu. Urni dnevi so pondeljek in Četrtek od 8 do 10 zvečer. Šolnina za celo dobo znaša enkrat za vselej K 15, katera se plača napre|. Opozarja se gospode In gospice, ki nameravajo ta tečaj obiskovati, da se pri|avijo najkas neje do 18. oktobra t. I. pri društvenem blagajniku g. Josipu Ivančiču, trgovcu v Gosposki ulici št. 11. Dijaška kuhinja v Gorel, (a dobrodelni zavod, je sprejel letos 56 dijakov, ki dobivajo kosilo in ?ečer|o ali popolnoma brezplačno, ali po zelo nizki ceni. Zavod je vreden podpore; zato Je pričakovati, da se ga bodo občine spominjale s stalnimi letnimi prispevki in da mu dopošljtjo razni rodoljubi po deželi poljedelskih pridelkov. Kdor more, na) podpira potrebno dijaško kuhinjo. Upamo, da se |e spomni tudi goriški deželni zbori Občni zbor bo imela dijaška kuhinja dne 11. t. m. ob 8 zvečer „pri Jelenu". Slovenska gimnazija v Gorici Šteje štiri razrede, v katerih je skupno 406 dija kov. V prvem razredu (dve vsporednici) Je 164 dijakov. Dražba vojaških konj bo v Gorici v Četrtek dne 9. t. m., in sicer ob 10 dopoldne. Prodajo se trije aitilerijski konji. Narodna ProsfCta v Gorici ?ačne prirejati predavanja po deželi. Prične s Kra som, in sicer bodo predanja: 11. oktobra v Sežani. Predaval bo vseučilišča! docent dr. B. Vošnjak o Hrvatih in Srbih. Drugi dan 12. bo predavan|e v Tomaju. Predaval bo dr. Drago MaruŠič o našega naroda činih in smotrih. Dne 18. oktobra bo predaval v T r ž i č u dr. Just Bačar o higijeni v domačem življenju. Dne 19. oktobra bo predavanje v Komnu. Predaval bo dr. Just Bačar o doživljajih slovenskega zdravnika v balkanski vojui. Isti dan bo preda-nje v Temnici. Predaval bo B. Vošnjak o Slovencih in Jugoslovanih. Pozdravljamo z veseljem započeto delovanje po Krasu in pričakujemo, da se predavanja po Krasu obnesejo tako, da bodo sledila rredavanJa tudi po drugih delih goriške dežele. Iz Krmina. Ker se voditelj „Narodne šole" v Krminu, g. Josip Ribičič, dne 8. t. m. poroči z gospodično Rozi Arriglerjevo iz ugledne narodne družine v Gorici, daruje namesto posebnih obvestil 10 K CMD. Denar hrani krminska podružnica. Mlademu paiu obilo sreče 1* Vesti iz Istre. Poroka. Danes se Je poročil gospod Andrej Baša, učitelj-vodi t ei| v Materij', z gospodično Milko Gombačevo iz Matavuca pri Divači. Bilo srečno I seže po 26 službenih letih (plača se meha- Q|orlknr IiaTi' hV?M.P°fta *ln- k|K» oKno povlSu|e v»k.h pet oziroma vsaka SSST " """ * štiri leta) v zoesku 3000 dinarjev. Z 32 leti J- službe gre v pokoj ia dobi polao penzijo po 3000 dinarjev na leto. To velja pa le za domaČe državljane. Inozemski učitelj dobe — vsaj dokler si ae pridebe srbskega državljanstva — samo po 600 dinarjev letne plače; tudi se Jim ne vštejejo v inozemstvu odslužena službena leta, razen ako tega narodna skupščina v vsakem slučaju posebej ne dovoli, kar se pa redko zgodi. Naj se torej nihče ne preoagli. pppo Imali oglasi ran ti« mm .»-.mrii-irtrnrii-irTfnrirTi-irvirin MALI OOLASI M nf«n.}o M 4 vit. besedo. Maatao tiske«* Imm<« takrat mL Najn«\jU prUtojfctiu «0 vla. Plač* m takoj taa«rata«M (iMka. flrlfioin »a 2 prszni sobici v u ici Miramar UUildjU li, I n.. dvorSge. Pošten delavec 2267 Uftnjn §pedicij«ks tvrdka ižče biUnceapoaobnega wDl/Jd knjigovodjo, ki mora znati hrvaščino a!i slovenSfino ter eventuelno nemščnj ali italijanSČ no. Ponudbo naj se p. Sljejo pod „špedicija 1/0-ca Inaeratni oddelek Edino li. 2263 ie se dobi ? IŠČBtS. SO 2 8obi zft pi8arno' leg- v--"edini Hotel Balkan. IŠČ9 Hitel Balkan. praul risal sIodKor 401„ si mm od nelesa ? 7 ? se -s^iss-tfrss-pii mm niica g, %mm\ g e mesta. Ponudbe pod E. Ilaur er, 2273 Pieolns cf**nii novega zistema, novi i-e pro- risaim oiruji dejo po k 150—330 vsied likvidacije. — Roasi, ulica Ponte deila Fabbra 2, 1. desno. 2272 Potovalce in agente r HS^ffii obiskovali privatnike, išče tovarna tiaain. Tudi one CBebe, ki imajo dobro znanatvo, opravljajo lahko to delo kot postransko. Ponudbe pod poštni predal 11 v Mnihovo-HradiSte, (Muocbengratz) C'eSko. 2269 UcPfia trgovsko• piiarniškega poslovanja zrno-«OCyd žen, popolnoma samostojen delavte, jezikovno izobražen, resen in vesten, sprejme službo za takojŠDji naBtop. Poznan fri trgovcih na Kram. Sprejme tudi zastopstvo eventuelno službo potnika. Blagovoljne ponudbe prosi p^d šifro „Priden d e-lavec 1m1" na Inseratni oddeles Edinosti. 2257 Gostilna N. D. 0, na vogala ul. Carradori-Ghega Je pod novim vodstvo« g. JOSIPA ŽItJONA popolnoma preurejena io preskrbljena s pjačo najrazličnejših vrst ter ■ Izborno kuhinjo za tople In mrzle Jedi. Sprejema abonement na hrano io preskrboje prenočišča. — Tnzemaki in Inozemski Časniki na razpolago. Za cenjeni obisk se najtopleje priporoča JOSIP ŽIG0N, poslovodja pro(ja gg hiša s hlevom v Bazovici štv. 130. Miha Grgič Lahko se pregleda vsaki dan. — 2254 Razne vesti. Hrvatskih kmetskih zadrug v Bosni in Hercegovini Je bilo koncem leta 1912. vsega skupaj 61 s 7897 čiani. Zemlj 5ka posestva zadrugarjev brez hiš In živine so vredna 4,300 000 kron s hišami in živino pa nad 5 milijonov kron; povprečno pre-moženje posameznega zadrugarja znaša torej 700 kron. Vsega dolga Imfjo zadružniki pri svoiih zadrugah in zadružni banki 1 milijon 853.550 kron ; 4128 posojil ne doseza vsote 200 kron. Lansko leto je bilo neugodco ia so morale zadruge nabaviti 40 vagonov živil za svoje člane. Visoki Dečani zopet srbski. Veliki bivši srbski samostan Visoke DeČsne na S?. Gorici so ruski menihi, ki so bili sedaj v nJem naseljeni, izročili zopet srbskim menihom, ki so se takoj v njem naselili. Učiteljske plače v Srbiji. Najmanjša začetna učiteljska piača znaša v Srbiji 800 dinarlev letno, stanovanje in kurlavo v naravi ali pa v denarju, in sicer na deželi po 360, v malih mestih 420. v okrožnih mestih 480 in v Belgradu 960 dinarjev. Zvršen učit. pripiavnik mora v petih letih položiti usposobljenosti izpit, nakar postane definitiven. Predstavljen more biii učitelj le sa pcdlagl dovršene disciplinarne preiskave rli oa na ia*tno želio. Najvišjo plačo do- 1000 mD zemljišča se proda. Naslov pove Ins. fddelek Edinosti. 2255 Zakonska soba fc>i\ alni strej na roko se proda po nizki ceni. Ul. Rapicio 8, I. n , desno. 2263 Lepa priložnost. malo rabljena, se po nizki ceni preda. - Jožef Mavec v Loka pri Dlvafi. 2231 „Obrtn)jsko društvo" pri Sv. Aui ; tik tramvajske proge ------ | priporoča alav. občinstvu svojo znano GOSTILNO kier ae toči IZVFStllO belf> In Čriic vino ter ::: DREHEKJEVO PIVO Izvrstna domača kuhinja. Priporoča se za obilen obisk VODSTVO Stanovanje Sv. Ivanu. (dve fcobi ia kuhinja) se odda v najem. - „Narodni Dom" pri 2209 Kupujem cunje in kosti. Trat, Via deU'Olmo Stv. 4. 2218 Prnil^m zdravih, hrastovih, rabljenih sodov od rruualll 310 do 700 litrov. — Filip I v a ni 4 Šević, Trst, Valdirivo 17. 218- Restavracija STAREC na Prošeku se odda takoi v najem. 2259 Fotografa ^xltODa ^^ča naslov: Trst, al. alica 7. delle Poste 10; Gorica, GoBpotka 4444 ZDRAVNIK !3ed. Dr. SCarol Perničid ordinira od 11—12 Trst, alica Bonomo 3/1L (nasproti Dreherjeve pivovarne). Rodoljubi! Posnemajte naše narodne mecene! Prodajalnica ur fn dragtcenMtl 1 €w. IStieher (•z drag Dragotina Vekjat*) Trsi Cens ft 3S. Eogaii tabor ilitaaine, arebrnia«, dra^vo^ ta topnih n*. Knpnja 1» stenja iUn alato U tudi trabro a novimi predmati. — Spinoma naro£b« in popraven veak»TT»t»« Brebrrvina, zlat&nina, k&koi tudi lepns w DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. J i V R D K A Francesco Bednar TRST — ustanovljena leta 1873 — TRS"* je preložila svojo trgovino šivalnih stroje biciki]ev in pridevkov z mehanično dela nico vred iz ulice Ponterosso Ste*c # v uilco Campaniia štev IS. Tržaška posojilnica in hranilnica registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Trst, piazza Caserma štev. 2, I. (v lastni palači — vhod po glavnih stcpnjfcah), Pofttno hranllnl6nl radun 16,004. na vknjižbo, na meaice, na zastave in a daje na amortizacijo za daljšo dobo po dogovora. Eskomptuje trgovske menice. Hranilne vloge Bprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po wmr 4i|4°|o Večje stalne vlope In vloge na tekočI račun po dogovoru. Rentni davek plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono. Oddaja domaČe nabiralnike (hranilne pušice). Telefon štev. 952. Ima varnostno celico (safa deposit-s) za shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednosti, popolnoma varno proti vlomu in požaru, urejeno po najnovejšem načinu, ter jo oddaja strankam v najem po nizkih cenah. 8tanje vlog nad IO miljonova URADNE URE : od 9 do 12 doaoldno In od 3 do O popoldno Izplačuje se vsak delavnik ob uradnih urah. Dobroznana trgovina izgfotovijenih, oblek BOHINEC & C9 s ae je s preselila v ulico Ponterosso št. 8 (Vogal nI. Naova 13). - Velika zaloga oblek za dijake. Elegantne obleke po meri izdelnjojo najboljši krojači. - SAMO DOBRO BLAGO, PO NAJNIŽJIH CENAH.