Posamezna številka 6 vinarjev.
Štev. 239.	Ljubljane 8 vin.	V LjOlfflilDi, V P* 17,
oktobra 1913.
Leto Xll.
Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej . , K 2C*— n en meseo „ . . „ 2'20 aa Nemčijo oeloletno . „ 29'— ia ostalo Inozemstvo
V Ljubljani oa
Za oelo leti naprej . aa en mese.
35-dom:
K 24'—
,, 2'-
V opravi prejema mesečne „ 1*70 = Soboto. Izdaja: = aa celo let ....... 7'—
aa Hemčljo oeloletno, za ostalo inozemstvo
12'-
Inseiati:
Enostolpna petltrrsta (72 mm): za enkrat . ... po U v za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren popnst.
M oznanila, zaknla. isnitdn l&:
enostolpna petitvrsta po 18 Tin. . ■ ■ Poslano:
enostolpna petttvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, larzemil nadel) e ln praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Voanl red.
SST Uredništvo je v Kopitarjevi nllol Štev 6/OL Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne as sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74 =
Upravništvo je v Kopitarjevi oliol št. B. — Račun poštne branllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 2&511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št 188.
Današnja številka obsega 6 strani.
Štajerski deželni zbor.
(Izvirno brzojavno poročilo »Slovencu«.)
Gradec, 17. oktobra. Včerajšno sejo je otvoril dež. glavar grof Atterns ob 6.'/< uri zvečer.
Poslanec dr. Benkovič in tov. so stavili predlog glede sprememb določb deželnega reda o volitvi dež. odbornikov. Predlog zahteva, naj slovanskega deželnega odbornika volijo edino poslanci slovenskih kmečkih občin. — Poslanec Benkovič in tov. so stavili predlog glede subvencioniranja zavodov za mladinsko skrb v Trbovljah. — Poslanec Terglav in Benkovič stavita predlog v zadevi bede v okrajih Gornji grad in Laško. — Poslanec Vrečko je stavil predlog glede naprave vzornega vinograda v občini Ponikvi, sodni okraj Šmarje. — Poslanec Terglav in Pišek sta vložila predlog glede podporne akcije v celjskem okraju.
Predno se je prešlo na dnevni red, se je pritoževal posl. dr. Schacherl proti načinu, kot je tolmačil dež. glavar poslovni red v zadnji seji in proti temu protestiral. Nadalje je tudi sprožil vprašanje, ali bo dež. zbor v sedanjem zasedanju vse od poslancev vložene predloge rešil ali samo med nemškimi nacionalci in poslanci Slovenskega kluba sklenjeni delovni program, ker v zadnjem slučaju nima pomena, da vlagajo poslanci še predloge. Končno je zahteval, naj sc skliče konferenca načelnikov v svrho določitve predmetov, ki naj pridejo še v razpravo.
Dež. glavar grof Attems jo odgovarjal, da njegovo postopanje v zadnji seji ne nasprotuje poslovnemu redu. .Ako do včeraj ni zahteval, da morajo poslanci svojo predloge podpreti, bo pa vendar v bodoče, kakor je v zadnji seji, vedno in vselej zahteval utemeljitve predloga, naj bodo stavljeni od poslancev katerekoli stranke. Kake krivice tudi v bodočo ne bo storil nobeni stranki, kakor jo tudi ni vzadnji seji. Kar sc tiče delovnega programa za sedanje zasedanje, spominja posl. Schacherla na to, da je on kot dež. glavar sklical konferenco načelnikov preteklo sredo, ki se je je udeležil tudi posl. Resel. (Klici: Čujte! Čujte!) Takrat je tudi izjavil, da
LISTEK.
Uporniki.
Poljski spisal Artur Grušecki, poslovenil d r. Leopold L 6 n a r d.
(Dalje.)
»Tja na Šelogovo poijc . . . zdaj sem pomagal Malinovim, toda Šclogo-vim je huje, ker je tudi žena zaprta, sam pa ves oblil s krvjo, a v koči, ako bi ne bilo Vresjakove Hanke, bi otroci pomrli.«
»Kaj praviš Marcelck, ali sc ti blede, ali si ga pa preveč izpil.«
»O ne, gospodič ... ali morda oni ne vedo?« se je začudil, »saj je bil vendar pri nas sodni dan.«
»Kako? Kje?«
»Ne veste, glavar jc prišel na preiskavo ... pretepel je do krvi Malino-voga, Šeloga in Sekirskega in petindvajset gospodarjev je velel vreči v ječo in pet žensk v zapor.«
»In to danes? ... in zakaj ?«
»Radi križa, o katerem veste . . . ta pasji sin jc dovolil, a zdaj pa okrutno preganja,« govoril jc z od jezo bli-ščečimi sc očmi.
Tadej jo zatrepetal razburjenja, spomnil so jo glavarjevih besed o preiskavi, o revščini kmetov... in Čez trenotek jc vprašal:
nima namena, številnih predlogov po-sameznih članov dež. zbora dati na dnevni red; ker sc jih v teku 8 do 10 dni zasedanja ni mogoče rešiti. Saj jc vsakemu poslancu mogoče, zahtevati v zbornici nujno obravnavanje predlogov. Dež. glavar je pripravljen, sklicati konferenco načelnikov, ter jih bo povabil za danes, med njimi tudi posl. dr. Kukovca, v svojo pisarno, da so doseže sporazum o delu dež. zbora, ki bo komaj trajalo preko sobote 18. t. m.
Nato se je prešlo k dnevnemu redu. V drugem branju se. odobre poročila o reorganizaciji deželne rudarske šole v Ljubnu in o podaljšanju delovanja deželno. zgodovinsko komisije za nadaljnji! 10 let. Poročevalec dr. Puchats (kršč. soc.) je izrekel dež. zgodovinski komisiji ob tej priliki odkrito priznanje.
Poslanec Foest jo nato poročal v imenu fin. odseka o predlogu štajerskega dež. odbora, da sc ga naj pooblasti, da sme ob ugodnem položaju denarnega trga najeti lOmilijonsko posojilo v svrho konventiranja tekočih dolgov dežele.
Poslanec Resel (soc. dem.) je zahteval od dež. odbora, naj položi račune o svojem delovanju v zadnji dobi ter je grajal, ker se to doslej še ni zgodilo. Govornik smatra sedanji čas za najetje posojila neugoden in tudi ni gotovo, da bi bil dež. zbor v sedanji legislativni j>eriodi še kdaj sklican. Vpraša nemško nacionalno zvezo, ali ima zagotovilo Slovenskega kluba, da nc bodo več Slovenci v dež. zboru obstruirali? Pri teh homatiju.il so. imeli samo Slovenci dobiček. Treba jim ni bilo glasovati niti za doklado na pivo kot nadomestilo zato, kar bodo dobili v sedanjem zasedanju dež. zbora. Govo<uik je končal, da nc more noben poslanec, ki želi ustavne uprave v deželi, glasovati za predlogo.	'
Posl. dr. Kukovec je istotako grajal, ker ni predloženo nobeno računsko poročilo dež. odbora. Smatra za potrebno, da se temeljito razmotri v dež. zboru finančno gospodarstvo dežele. Triletno nedelavnost, dež. zbora je treba pripisati na konto večino, ki ni hotela preje Slovencem priznati niti najmanjših pravic. Ker govornik ni prepričan, da bo prišlo v toni dež. zboru do trajne delozmožnosti, ne more glasovati za predlogo.
Dež. odbornik tir. Ivaan jc odgovarjal podrobno na izvajanja obeli predgovoru i kov. Iz računskih zaključkov za leta 1910—1912, ki so poslancem na razpolago, se more primeroma natančno spoznati, kako so nastali dolgovi in kako se je denar porabil. Ako primanjkuje za posvetovanje o budgetu v tem kratkem zasedanju časa, ni to krivda dež. odbora. Govornik je opozarjal, da je nameravano najetje posojila nič drugega kot potrebna upravna odredba, o katero pomenu no more dvomiti.
Poslanec clr. Schacherl je predlagal, naj so predloga odstavi z dnevnega roda, dokler nc predloži dež. odbor poročila o svojem delu izza 1. 1910 in proračunskega provizorija deželnemu zboru. Predlog ni bil zadostno podprt.
Poslanec Resel jc protestiral proti temu, da jo. zahteval deželni glavar utemeljitve tega predloga, ker poslovni red za tozadevne predloge utemeljitve ne zahteva. Govornik je burno polemiziral proti dr. pl. Kaanu.
Poslanec dr. Kukovec jo izjavil, da so ga izvajanja finančnega referenta lc deloma zadovoljila in da ostane pri svojem mnenju, da je neobhodno potrebna obširna razprava o finančnem gospodarstvu dežele.
Po zaključni besedi poročevalca sc .jc predloga sprejela z veliko večino glasov proti glasovom socialnih demokratov in dr. Kukovca.
Na predlog poslanca dr. Benkoviča se je odkazal finančnemu odseku sledeči predlog Benkoviča iu tovarišev: Visoka zbornica skleni; Deželni zbor izrecno priznava, da je dežela dolžna plačati subvencije za vzdrževanje okrajnih cest I. in II. razreda in novih stavb v smislu deželnozborskega sklepa z clnc 29. oktobra 1908 po razmerju dejanskih, dokazanih in od deželnih tehničnih organov utemeljenih stroškov do zreška letnih 457.000 K za lota 1910, 1911, 1912 in 1913. Deželnemu odboru sc naroča, naj izplača zaostalo, subvencije za vzdrževanje okrajnih cest.
Odkazala sc jc tudi cela vrsta drugih predlogov finančnemu odseku.
Seja se je zaključila ob četrt na 11. uro zvečer.
Dr. Mlerjeva zvezi ugaša.
Vsa znamenja kažejo, da so bo avstrijsko soc. demokratično delavstvo
kmalu prebudilo iz lepih sanj o edino« zveličavni rdeči intcrnacionali. Temelji stranke so žc zelo razrahljani in samovolja oberjudov v dunajskem vodstvu bo razpad šc pospešila. Propad, ki so je odprl mod Nomčevimi pristaši in Adlcrjem, je vsak dan večji in sko-roda nepremostljiv.
Centralisti so sc menda že popolnoma sprijaznili z mislijo, da so vsled odpora avtonomistov vsi poizkusi za zopetno zedinjenje prazno delo in smatrajo češke socialistično organizirane delavce za enkrat za vselej izgubljeno posest. Rdeči Napoleon dr. Adler je iz Češko nepovratno izgnan.
To so jc popolnoma jasno pokazalo o priliki VII. kongresa avstrijskih osrednjih zvez na Dunaju. Tu se jc med drugimi k debati oglasil tudi zastopnik čeških centralnih organizacij, jud Stein, in dunajski gospodi natočil čistega vina. Izvajal je med drugim:
»Popolnoma sem prepričan, da bo centralnim zvezam na Češkem ostal le majhen del njihove nekdanjo moči in zato razumem, čo odlični možje avstrijske soc. demokracije zastopajo mnenje, da bi bilo najbolje češki dol delavstva na Češkem smatrati za. izgubljeno posest in ga prepustiti separatistom. Saj žrtve, ki smo jih doslej doprinesli za centralne organizacije na Češkem, niso v nikakem razmerju z današnjim številom članov. Centralisti sami uvideva-jo brezizglednost zahteve, da bi se zanje na Češkem ustanovilo novo tajništvo; saj dobro vemo, da se radi 8 kovinskih ali 10 lesnih delavcev ne more sklicevati shodov. Morda pa bi šlo na ta način, da bi se v posameznih krajih s sodelovanjem političnih organizacij prirejali skupni shodi za vse strokovne zveze.«
To dragoceno priznanje kvitira a.v-tonomistična »Rovnost« s hudomušnim smehljajem in piše:
»To jc vsekako zelo zanimivo priznanje. Čudno je, da. jo v očigled temu priznanju kongres sprejel sklep, da sc prestop avtonomistov k centralistorn kolikor najbolj mogočo otežkoči. Prostovoljno pač nihče ne bo izstopil iz avtonomnih organizacij in pristopil k centralnim, ker se jim od tega ne obeča niti najmanjša korist. Oškodovani pa bodo tisti, ki bodo vsled praktivirane-ga terorja prestopili iz avtonomnih v centralne organizacije. Kdaj sc bodo vendar dunajski šovinisti izpametova-
»Kaj pa tebi, Marcelek, se ni nic zgodilo?«
»Jaz sem reven in ti pasji bratje vedo, da ne morem plačati, zalo so pa vzeli, kar jc bogatejših... in naj bi taki obcšatelj velel plačati, toda pasjemu bratu jo denarja šo premalo, šo tepe do krvi.«
»Vem, da jc lump, toda saj ima nad sabo gubernatorja ... napisali bi pritožbo.«
»In bo veliko pomagalo?!« sc je nasmehnil zaničljivo, »toliko, da bo potem mučil ljudi iz maščevanja. Smo žc poskusili.«
Tadej jc začutil, da je brez moči. ln v očigled golj resničnosti, okrutni in razburjajoči, je stal brez sveta . . . Marcelek jc imel prav, iskati višje pravice bi pomenilo toliko, kakor podvojiti krivico... nagovarjati k dejanskemu uporu, to bi pomenilo gotovo smrt pod knutami, v ječah pri prisilnem dolu ... in kakšnih besed tolažbe naj so posluži, kadar žvižgajo krniti, curlja kri s telesa, sila vleče v ječo ...
Začutil je v sebi gluho, bolestno pustinjo brezsilja; obdal ga jc črn oblak zmedenosti, zgubil je vlado nad svojimi silami, duševnimi in telesnimi, dasiravno jo sočustvoval z nesrečneži in jim želel s celo silo svoje dušo rešitve in pomoči.
Spoznal jo. kako jo majhen, slab, brez orožja... nc samo, da no. moro braniti, a m mi k nc moro niti gla«no kli-
cati na pomoč, ugovarjati zoper nasilja. vroči besede zaničevanja zatirje-valcem...
In bolj nehote kakor s premislekom je vprašal Marcelka:
»Kaj pa. rečejo ljudje k temu?«
Fanta jo začudiio to vprašanje, pogledal jo na gospodiča toda videč njegov dobri, otožni obraz, spregovori:
»Hm... oni kolnejo iu zmerjajo na tihem, ženske in otroci sc jočejo . . . toda menda nc bodo clolgo sedeli ob času žetve, kajti ničesar niso priznali, dobro so sc postavili, torej jih bodo izpustili... nič nam nc morejo iu pri svoij veri ostanemo vedno.«
»Kam jm greš, Marcelek?«
»Saj sem rekel... na Šelogovo potjo kosit, oves, ker se že osipljo, hvala Bogu, da so noči jasne, morda končam do jutra.«
»Koliko ti pa plača za noč?«
»Koliko?« se jo nasmehnil veselo. »Saj je vendar naš, pretepli so ga. zaprli, Šelogova jo tudi v joči, kdo jima. pomore, če no domač človek? Hanuš jc v hiši, a jaz na polju in če Bog da, nc bodo imeli velike škode, dasiravno so oba vzeli.«
Tadej jc pogledal nanj s spoštova njem in v srcu mu jo pričel vstajati sram. Medtem, ko jo bil on brez silo in I brez moči kljub svoji • izobraženosti; i znanosti in odkritosrčni volji, da .bi jim jiomagal, jo ta kmet v imenu solidarnosti rešil vnraSulije.	I
Treba jim je pomagati, šinilo mu je v glavo, iu segel je v denarnico vzel pot rubljev ter mu jih dal:
»Za sedaj dam, kolikor morem.«
»Komu pa, gospodič?« jc vprašal začudeno.
»Tem, katere so oropali mož in očetov.«
»Saj sem vendar rekel,« sc jc nasmehnil, »da so to najbogatejši in komu naj dam? Saj menda nc dajete meni ?«
Tadej se jc zmedel in držal nekaj časa pet rubljev v roki, potem j>a rekel:
Daj pa Šologovim otrokom...«
»O jej, toliko denarja, saj ga bodo izgubili ali pa. zapravili ti. smrkovci... bi bilo žc bolje, da gospodič sam da Šelogovi, ženska so bo razveselila.«
Spoznal jc, da ima prav in je shranil petak nazaj v denarnico ter vzel drobne novce:
»Vzemi, Marcelck, na pij sc piva jio košnji...«
Fant so jo začudil tej darcžljivostl gospodiča, priklonil sc jc nizko in shranil novce:
»Bog povrni gospodiču,« in zavil i o ob meji.
»Bog daj srečo, Marcelck!«
»Bog daj srečo!«
Pod udarcem težko usodo in nasilja .so zginilo sanjo o prihodnjosti. j>olni sreče in miru.
Kaj početi? Kaj početi';
li in spoznali resnico, da se ne pride vselej z glavo skozi zid?«
Iz vsega navedenega je za vsakega jasno dvoje: V avstrijski socialni demokraciji hudo poka. In pa: V socialno demokratični stranki vlada kruto nasilje, celo med bratci samimi, kaj šele na zunaj nasproti drugače mislečim. Zelo malo pristoja zato našim socialnim demokratom poza junaškega borca proti namišljenemu političnemu nasilju S. L. S.
strogo inkognito. Iz Konopišta sc pa Viljem odpelje oficie!»:o na Dunaj, kjer obišče cesarja Franc Jožefa I. Prage cesar ne obišče.
NEMCI ODPOŠLJEJO VOJNO LADJO V MEHIKO.
Vojno ladjo »Herto« odpošlje Nemčija v Verakruc, da bo ščitila koristi nemških državljanov.
FRANCOSKI DRŽAVNI ZBOR
prične zborovati i. novembra.
tem pojasnilu je lahko umevno, zakaj jc tolpa Lahov pri napadu na »Narodni dom« kričala »evviva Verdi!« Komponist Verdi je pri tem popolnoma nedolžen.
p Socijalistovska amaconka, Dne 13.
julija so se bili v Gorici stepli socijalisti in italijanski liberalci. Tepli so se z navdušenjem in vnemo in posledica je bila, da so odnesli krvave glave. Sedaj pa so se morali zagovarjati pred sodiščem. Obravnava je dognala, da je bila duša pretepa neka Santina Selce iz Trsta, ki je socija-liste vodila v boju za principe. Vsled tega je bila obsojena na 10 kron globe, dočim sta dobila dva njena podmaršala po 48 ur zapora.
p Starine okrog Ogleja. V bližini kraja
Marignane pri Ogleju so tekom zadnjih desetletij pogosto^ našli dragocene starine iz rimske dobff Blizu mestnega zidov-ja so na primer odkrili velikanski cirkus, med katerega sohami, ki stoje v vežah, se še sedaj nahajajo kipi nekaterih rimskih cesarjev Avgustove dobe. Tri take lepe spomine na davne čase so spravili na Dunaj v arheološki muzej. Razun tega so tudi odkrili 80 m- mozaikovih tal, ki potekajo pač iz prvega stoletja po Kristusu. Od sedaj hočejo stalno kopati za starinami.
p Smrt v beljaškem zaporu. Dne 13. t. m. jc v Beljaku na Glavnem trgu delavec Franc Zarnik, rojen leta 1877 v Cezsoči na Tolminskem, v pijanosti padel v neko izložbeno okno in obležal. Prišli so policaji in ga spravili v zapor. Tu so Zamika drugi dan dobili napol mrtvega in ga prepeljali v bolnišnico, kjer je še tisti dan umrl. Kot vzrok smrti se je dognalo, da je imel razbito lobanjo. Ali je to poškodbo dobil pri pretepu s tovariši v Šnedicevi Šnopsariji ali pri padcu v izložbo ali pa, ko je ponoči padel s postelje, bo dognala preiskava.
p Ribičeva smrt. V petek je divjal na Tržaškem precejšen vihar, ki je razburil morje in ga zelo vzvalovil. Poleg drugih ribičev je bil omenjenega dne na morju tudi Ivan Čok od Sv. Križa, ki ga pa od onega dne ni več videti. Moža zvečer ni bilo domov in je gotovo utonil. Tudi njegovega čolna niso našli.
p Atentat z bombo na Reki. V Pulju se mudi ocl ponedeljka koncipist ogrske državne policije, ki je prispel z Reke raziskovat zadevo atentata z bombo na guvernerjevo palačo.
p Smrt radi brezposelnosti. Radi brezposelnosti se je ustrelil v Trstu v hotelu »Nuova Abondanza« 19 let stari mizarski pomočnik J. Molina z Dunaja. Mladenič je bil prišel iskat dela v Trst, a ker ga ni našel, je zgrabil za revolver.
p Avstro-ogrska banka. Od 13. t. m. obstoji v Gorici podružnica avstro-ogrske banke, ki ima svoj sedež v lastnem poslopju v ulici Coclelli. Podru-nico vodi ravnatelj Gasparini iz Trsta.
p Oče in »sin«. V tržaško bolnišnico so spravili 56 let starega ribiča Pavla Maslo iz Trsta, ki ga je bil njegov lastni sin tekom prepira tako zabodel, da gotovo ne okreva. Sina so zaprli.
p Tečaj za tariierstvo. V soboto so otvorili pri trgovinski in obrtni zbornici v Trstu poseben tečaj, v katerem se bodo uslužbenci raznih trgovinskih podjetij urili v tariferstvu. Ta panoga trgovinske vede je še precej nova, a oni, ki &e ji posvečajo, imajo najboljše nade za bodočnost. Slušateljev sc je priglasilo toliko, da so jih zelo izbirali.
p Igralnica v Opatiji je sedaj torej zaprta, V igralnici so se izvajale razne nezakonite igre, ki so sploh bile take, da bi ruinirale človeka, tudi če bi se vršilo vse redno in pošteno. Vsled tega je ukazala vlada v Trstu glavarstvu v Voloskem, naj igralnico zapre. Glavar je nato povabil k sebi predsednika igralnice in mu svetoval, naj zapre igralnico sam od sebe, in sicer popolnoma mirno in tiho, da ne bo vznemirjanja. Po kratkem posvetovanju je vodstvo kazina res sklenilo igralnico zapreti vsled — raznih »adaptacijskih del«.
p Poštni urad v Sesljanu so letos izjemoma zaprli žc 15. t. m. Sezona je pri ! kraju in tujcev ni več, da bi se uradovanje izplačalo.
Koroške novice.
k Patriotizem in Nemci I Oklic za slavnostno praznovanje ob priliki stoletnice zmage, pri Lip sk eni se v Celovcu glasi med drugim: »An die deutschen Bevvohner von Klageniurt in: von den deutschnationalen Vereinen der Stadt veranstaltet. — 'To netaktnost smo zato pribili, ker bodo gotovo Slovence dolžili »veleizdajc«, ker niso razsvetlili hiš.
k Dež. šol. svet koroški je ukrenil, da je 18. oktobra na ljudskih in srednjih šolah pouka prost dan radi stoletnice 1813-1913.
k V proslavo bitke pri Lipskem bo skupna vojaška maša ob 10. uri na No-
vem trgu v Celovcu. K maši koraka vse vojaštvo in veterani. Cerkveno opravilo ima superior msgr. Kozak.
k Shodi S. K. S. Z. za Koroško se vrse dne 19. t. m. v Možici, v Črni in v Podljubelju.
k Slovenec — stotnik Žerjav je imenovan za poveljnika častniške rezervne šole dež. pcšpolka št. i v Celovcu. Šolo obiskuje 70 enoletnih prostovoljcev. Tej šoli »o pridcljeni tudi prostovoljci pcšpolka štev. 27 iz Ljubljane.
k Učiteljske vesti. Imenovan je za nadučitelja v P o n t a b 1 j u nadučitelj Daniel Leitner v Liesingu. Nadučitelj Lovro Horvat je prestavljen iz Pon-tablja v G 1 o b a s n i c o. Za učitelja v Celovcu je imenovan učitelj Kropf v Grabštajnu. Učiteljica v Železni Kaplji Henrika Sclmabl je dodeljena dekliški šoli v Šent Vidu. Učitelj Franc Draga-tin pride za učitelja na vadnico celovškega učiteljišča. Za s u p 1 e n t i n j o v Velikovcu je nastavljena Lea Bohrer. Enoleten dopust za vojaščino jo dobil učitelj Franc Kogelnig na Fari pri Prevaljah. Službeno starostno doklado dobijo: sedmo: nadučitelj Fr. Christof v Šent Jurju ob Zilji, Jožef Kovač v Ukvah, J. Tschanko Podljubeljem, nadučitelj Franc Mory v Slovenjem Šmi-helu, Ferdinand Stres v Medgorjah pe-io; šolski vodja Pavel Knell v šmiklav-žu četrto; Franc Gornik v Šent Jakobu v Rožu, Gustav.Srebernig na Brdi ter Ludovik Primožič v Šent Jakobu v Rožu (na slovenski šoli) drugo. Deželni Šolski svet je potrdil ustanovitev otroškega vrtca (nemškega) Pod Rožčico. Prihodnja seja deželnega šolskega sveta sc vrši dne 17. oktobra.
k Požar. V Čajni pod Dobračem je izbruhnil požar, ki jc upepelil gospodarsko poslopje enemu kmetu. Požarni brambi se je posrečilo požar omejiti, V Čajni je gorelo tudi lansko leto.
k Novi posestnik bekštanjskega starega gradu Wittgenstein bo popravil stari grad po načrtih centralne komisije na Dunaju. Prav je, da ostane ta častitljiva zgodovinska priča ohranjena.
k Semenj sv. Uršule v Celovcu se
vrši letos v ponedeljek, 27. t. m.
k V konkurzu je mizarski mojster Jos. Musnik, p. d. Gori v Zgornji Beli na Zgornjem Koroškem.
k »Kmečki strah.« V nedeljo zvečer je prineslo nekaj celovških »jagrov* kmečkega strahu v Celovec. Po mestu je bil velik halo, ko se je izvedelo, da so Celovčani vjeli mrcino, ki žre govedi in ovce. Toda razočaranje je bilo še večje, ko zagledajo kmečki strah, katerega je nosil postrežček po mestu. Nagačili so divjo žival in so si dovolili burko. Pravijo, da je tega »Bauern-sehreeka« ustrelil neki nemški advokat. Weidmansheil!
Dnevne novice.
Zboljšanje učiteljskih plač. Učitelji so zopet bogatejši, namreč za eno izkušnjo. V deželnem zboru kranjskem jc v zadnjem zasedanju vložil dr. Tavčar nujni predlog, da se naj zboljšajo učiteljske plače. Dr. Tavčar ni bil zadovoljen z navadnim predlogom, ampak se jc kazal tako vnetega za učitelje, cla je moral vložiti nujni predlog. V kratkih besedah je utemeljeval nujnost in predlog je bil oclkazan finančnemu odseku. Načelnik finančnega odseka dr. Žitnik je takoj sklical finančni odsek in poročevalec clr. Krek je začel takoj stvarno raznlotrivati vprašanje učiteljskih plač. Saj se gre pri tej stvari edino le za pokritje. A glejte: Niti predlagatelj dr. Tavčar niti noben narodno - napreden član finančnega odseka se ni udeležil seje finančnega odseka, v kateri se je razpravljalo o učiteljskih plačah! Nujno je bilo za dr. Tavčarja samo to, da je vrgel učiteljem nekaj besed skozi okno. S tem učitelje branijo že od nekdaj. Nekaj fraz skozi okno — to jc dovolj za učitelje po liberalnem mnenju. Zdaj se pa pehaj za liberalno stranko, uboga prevarana učiteljska para!
Nadvojvoda Karel Franc Jož0f obolel. Nadvojvoda Karel Franc Jožef je na potu iz Miramara na Dunaj k lipskim slavnostim v bližini Ljubljane nenadoma obolel na želodcu ter je moral prekiniti potovanje in se vrniti v Miramar. Njegovo stanje se je že izboljšalo. Kaj jc povzročilo nenadne želodčne bolečine, se še ni dognalo. Nadvojvoda se vsled bolezni ni mogel udeležiti včerajšnjih slavnosti na Dunaju.
— Smrtna kosa, V Blejski Dobravi je dne 15. t. m. umrla občespoštovana Elizabeta Boži Č. Pokojnica jc dosegla lepo starost 94. let. Celih 90 let ni bila nikdar bolna in šele v 91. lfu je dobila kal bolezni, ki jo je polo ia na smrtno posteljo. Bila je vzorna k a-
omejitev izseljevanja.
Korespondenca Wilchelm poroča, da se oblasti že več mesecev pečajo, kako da bi se omejilo delovanje agentov, ki izvabljajo ljudi v Ameriko. Dunajsko kazensko sodišče in tudi deželno sodišče je uvedlo dalekosežr.ie preiskave radi prestopkov proti brambni postavi. V Lvovu se nahaja v preiskavi bivši ravnatelj podružnice Canadian Pacific Raihvail; tudi na Dunaju je več uslužbencev te družbe v preiskavi. Pri hišnih preiskavah so našli toliko ob-težilnega gradiva, da so zaprli ravnatelja centrale Samuela Altmanna in iz-seljevalne agente Pinkasa Kappel-lerja, Davida Kappellerja in Davida Fischerja. Večinoma so bili zaprti, ker so osumljeni, da so izvabljali k izseljevanju mladeniče, ki so bili še vojaščini podvrženi. Družba, ki je zašla zdaj v škripce, napenja seveda vse sile, da se reši. Angleški in amerikanski poslanik sta že intervenirala, ker so glavnega ravnatelja zaprli.
XXX
Prav je, da se pazi na propagando izseljavalnih agentov, ki izvabljajo tudi naše ljudi v Ameriko. A s tem, če nekaj agentov zapro, se izseljevalno vprašanje ne bo rešilo. Zlo se mora pri korenini iztrebiti. Premalo, pravzaprav nič ni preskrbljeno postavno za varstvo izseljencev. Postava v varstvo izseljencev je nujno potrebna in naj se uveljavi, saj je že zakonski načrt skoraj Metuzalemovo starost dočakal. Ker se zdaj oblast in osobito vojna uprava res živahno zanima za izseljeniško vprašanje, opozarjamo ob tej priliki tudi na dejstvo, da je Nemčija pred leti strašno občutila posledice izseljevanja; vse je drlo v Ameriko, dasi je nemška industrija nudila dovolj primeroma dobro plačanega dela in dasi tudi na kmetih plače delavcem niso bile slabe. Pripomnimo naj ob tej priliki, da sicer naša industrija delavce in osobito delavke večinoma pasje slabo plačuje, a da plačuje kmet svoje delavce zelo dobro in da so tudi zaslužki v naših gozdih veliki. A ko so v Nemčiji uvedli skoraj splošno sta-rosno zavarovanje, je število izseljencev padlo in se danes o izseljevanju v Nemčiji niti govoriti ne more. Stroge izseljevalne postave v Nemčiji izseljevanja niso niti omejile, ampak starostno zavarovanje ga je pa s sveta spravilo. Nemške prekmorske družbe so nato vrgle svoje mreže v Avstrijo in v Rusijo pa na Ogrsko, da ne izgube krvavega dobička, ki ga zaslužijo pri prevažanju izseljencev.
ZASEDANJE DEŽELNIH ZBOROV.
Tirolski deželni zbor je sprejel v vseh branjih nov deželni in deželni volilni red. Dijete poslancem, ki stanujejo izven Inomosta, so povišali na 20, poslancem pa, ki v Inomostu stanujejo, na 10 K. Plače deželnim odbornikom so povišali na 6000 K. Izpremenil ae je tudi poslovnik tako, da je izključena tehnič- j na obstrukcija.
»Gazeta Večerna« poroča, da se 30. i f. m. skliče gališki deželni zbor.
VODITELJI OGRSKE VLADNE VE-ČINE NA ZATOŽNI KLOPI.
Proti Tiszi, Lukacsu, nadalje proti .Tešzenszkemu in proti erarju vloži Prometna akcijska družba tožbo za odškodnino, ker vlada ne podeli obljubljene koncesijo za igralno banko. Družba vloži tudi proti Lukacsu in Jeszen-szkemu kazensko ovadbo radi goljufije. Poroča se, cla bi bil tudi Tisza rad družbi podelil koncesijo za igralno banko, a je vojna uprava to preprečila zato, da bi Častnikom onemogočila hazardiranje.
SPLOŠNE KONFERENCE AVSTRIJSKIH ŠKOFOV
«e prično v nedeljo, dne 21. oktobra.
STOLETNO SLAVLJE ZMAGE PRI LIPSKEM.
Dne 16. oktobra 1913, ob 10. uri 15 minut se je prestolonaslednik Franc F e r d i n a n d odpeljal v Lipsko k proslavi zmage leta 1813 pri Lipskem.
CESAR VILJEM OBIŠČE KONOPIŠTE IN DUNAJ.
Cesar Viljem obišče 23. I. m. v Ko-nopištu prestolonaslednika, in sicer
PREPREČEN NAPAD NA RUSKEGA
VELIKEGA KNEZA CIRILA.
»Dresdener Nachrichten« poročajo, da je prijeti zarotnik, ki je nameraval ruskega velikega kneza napasti, zahteval dve uri prej, predno je došel Ciril, sobo z okni lla tisto cesto, ob kateri naj bi Ciril bival; a ker so mu drugo sobo nakazali, je zbežal, nakar so ga prijeli in našli pri njem nabasan revolver in bodalce.
POGREŠANI SRBSKI PATRIARH
BOGDANOVIČ V AMERIKI.
»Hrvaška korespondenca« poroča, da je objavil neki list v Novem Sadu pismo, po katerem biva pogrešani patriarh Bogdanovič v Ohiju, kjer ga je videlo več Srbov. Javil se je pod imenom Tanu in dobil pri neki družbi službo.
DOGODKI NA BALKANU.
Srbska vlada je glede na avstro-ogr-sko demaršo v Belgradu odgovorila, da toliko časa ne zapusti v notranji Albaniji zasedenih postojank, dokler se ji ne garantira vzdrževanje miru ob srbski meji in dokler se definitivno ne reši vprašanje meje. Avstrija smatra ta odgovor za nezadosten. -— Srbija postopa z Albanci zelo strogo. Vsak dan zapro v Bitolju in v Dojranu na stotine Albancev. Albance izganjajo iz dežele. V Ohrid i so ustrelili 40, v Debru pa 10 albanskih veljakov. — Napad Albancev na Črnogorsko mejo od Gusinja do Dobra so Črnogorci odbili. Albanci so se umaknili do razvodja med belim in črnim Drinom, kjer se utrjujejo. Črnogorski vojaki so celo mejo zasedli. Izgube so bile na obeh straneh velike. — Bulgari so zopet zasedli Mustafo pašo. Polkovnik Petev, ki je bil obtožen, da je zanemaril v bitki z Grki svoje dolžnosti, je obsojen na degradacijo in na štiriletno ječo.
Iz Bukarešta poročajo, da bo v najkrajšem času knez Wied proglašen za kneza Albanije, iz Aten pa poročajo, da Essad paša hoče proklamirati republiko Albanijo.
PRVA ANGLEŠKA VOJNA LADJA, KI JO BODO LE S PETROLEJEM KURILI.
V Portsmouthu so izpustili dne 16. t. m. v morje oklopnico Queen Elisabeth. To je prva angleška oklop-na križarica, ki jo bodo le s petrolejem kurili. Oborožena bo z 8 lScolnimi in s 16 6colnimi topovi.
Primorske vesli.
p Spomin na bitko pri Lipskem.
Kakor po vseh avstrijskih garnizijah, se bo spomin na veliko bitko pri Lipskem pred sto leti tudi v Pulju na kolikor mogoče slavnosten način obhajal. Poveljnik vojne luke je izdal povelje, da imajo vojaške godbe prirediti na predvečer, to je 17. t. m., mirozov po mestu. Igrati se imajo pri tem miro-zovu le zgodovinske koračnice. Trdnjava poleg luke, katera nosi ime cesarja Franca, se ima ta večer slavnostno razsvetliti. V soboto se bo služila slavnostna sv. maša na prostem z zahvalno pesmijo za celo garnizijo.
p Cesarska odlikovanja. Cesar jc podelil red železne krone III. razreda kontreadmiralu vitezu B a r r y u , pri-sedniku admiralskega sveta v Skaclru, linijskemu kapitanu pl. M e y e r n - IIo-henbergu, polkovniku niornaričnega stavbnega urada Stejnarju, strojnemu nadinženirju 1. razreda Tonsu in nadkomisarju 1. razreda Jiriku. Razen teh je bilo odlikovanih in z dekretom pohvaljenih Šc mnogo častnikov in mornaričnih uradnikov, kateri so bili tekom zadnje politične krize na odgovornih, s težko službo zvezanih mestih.
p «Ewiva Verdil« Z ozirom na vest iz Trsta pod naslovom: »Laški divjaki in Verdijev jubilej« sledeče pojasnilo; Klic »evviva Verdi!« ni brezpomemben, marveč je splošno znano geslo iredentarjev, ki pod tem vzklikom razumejo: evviva Vittorc Ema-nuclc Ro D' Italia!, živel Viktor Erna-nuel kralj Italije! To geslo je nastalo za časa, ko se Italijani, ki so stali pod avstrijsko vlado, še niso upali tako očitno v javnosti povedati, kam jih vleče srcc, pa so sc med seboj s tem dobro razumeli, kakor sc tudi še danes. — l'o
toličanka in je prav do zadnjih dni Vestno vršila svoje verske dolžnosti. Malokatero jutro je manjkala pri službi božji.' Zapušča tri hčere, vnukinjo in 1 pravnuke, ki bodo vsi težko pogrešali svojo ljubeznjivo mater. Večna luč naj ji sveti!
-f- Delo plemenitega moža. Preddvorom pri Kranju vcpljujc vsled naročila tamošnjega grajščaka g. Gilberta Puchsa avstrijska elektr. tehnič. tvrdka Siemens-Šchuckert električno razsvetljavo v farno cerkev, v vse prostore krasnega župnišča i?; šolo. Ne lc, da je dotičiii gospod dal brezplačno na razpolago elektriko iz svoje elektrarne, ampak celo prevzel jc vse stroške vpeljave v znesku 3480 K. Pač kavalirsko! Bog povrni blagemu gospodu, kateri slovi po celi župniji zaradi svoje človekoljubnosti in dobrotljivosti.
—	Zagrebški časnikarji za svobodo gledališke kritike. Nedavno je imel »Pokretov« gledališki kritik Parmače-vič neljub dogodek z igralcem zagrebškega gledališča Badaličem, katerega je bil v svoji kritiki o gledališki predstavi prejšnjega dne omenil med manj pohvaljenimi igralci. Badalič je Par-mačeviča radi kritike dejansko napadel v javni kavarni. Takoj drugi dan so Badaličevo postopanje soglasno obsodili vsi zagrebški listi, hrvaško časnikarsko društvo je pa v svoji zadnji seji sklenilo, da ima Badalič tekom 48 ur Parmačeviča pred pričami prositi za odpuščanje in se njegova izjava priobči v listih s podpisi prič; ako Badalič tega ne stori, bodo vsi organizirani zagrebški časnikarji prekinili vsak stik z zagrebškim deželnim gledališčem. Svoj sklep so včeraj predložili gledališki upravi.
—	Slovenski poroki v Ameriki. V Pue, 111., se je dne 15. septembra poročil rojak Alojzij Zorič, rodom z Drno-vega, z gospico Mary Dojmoč, doma iz Šutne. — Poročil se je v Pueblo, Colo., rojak Anton Dremelj z gdčno. Fraru-čiško Garvos.
—	Alfred Jansen v Zagreba. Na svojem potu z Balkafca je te dni dospel v Zagreb švedski učenjak Alfred Jansen. Jansen proučuje jugoslovansko književnost ter je o tem napisal že več del. Tudi to pot je bil v isto svrho na Balkanu.
—	šentjakobski most čez Savo jc xopet odprt.
— Umrl je v Spodnji Šiški pri Ljubljani g. Jakob L e b e n , star 20 let.
—	Ljudsko šolstvo. Kranjski dež. šolski svet je pripustil k brezplačni šolski praksi na šestrazrednici na Viču pri Ljubljani absolv. učit. kandidatiinji Otilljo Krisch in Julijo Baran, na osem-razredni nemški zasebni dekliški ljudski šoli ljubljanskega šolskega kura-torija pa absolv. učit. kandidatinjo M. Ranzinger.
—	Pohvaljeni častniki 17. pešpol-fca. Graško zborno poveljstvo je izreklo pohvalno priznanje: stotniku Arturju Selimidu 17. pešpolka. za njegovo triletno uspešno vodstvo šole enoletnih prostovoljcev; rezervnemu poročniku ,17. polka Jožefu Zaggerju za njegovo marljivost pri letošnji orožni vaji Vii zlasti za pomoč, ki jo jc nudil nekemu rezervistu v težavnem terenu; nadalje rezervnemu praporščaku istega polka Ervinu Ort\veinu pl. Molitor za njegovo uspešno službovanje kot patroillcur med letošnjimi manevri.
Napak v prehranitvi se morajo izogibati predvsem žene ob času poroda. Naj torej jemljo redilne in lahko prebavljive »Kufeke«, ki urede prebavo, same ali zmešane z mlekom, kakaom, Z buillon, juho ali zelenjavo, kar lahko ipreneše najbolj razvajen želodec in
kar je tudi poceni. -■
Ljubljanske novice.
lj Šentjakobsko prosvetno društvo
ima v nedeljo, dne 19. oktobra, prvo predavanje v tej sezoni. Začetek ločno ob pol 6. uri. Pred predavanje m li a s t o p i p r v j krat nova d r u -g t v e n a godba m1 a d i h goslačev. Predaval bo gospod dr. Valjavec p prav zanimivem predmetu. K obilni Vldeležbi vabi odbor.
lj Glasilo ljubljanskega župana proti ljubljanskemu županu. »Sloven-si Narod« piše o jutrišnji proslavi bitke pri Lipskem: »v slovenskih srcih vzbuja spomin na bitko pri Lipskem pač drugačna čustva kakor v Nemcih. V tej bitki je bila uničena tudi Napoleonova Ilirija in uničeno je bilo vse, kar so Francozi dobrega storili v slovenskih deželah. Avstrijska uprava je uničila kmečko prostost, ki so jo bili vpeljali Francozi, uničila je slovensko šolstvo, uničila temelje slovenskemu .vseučilišču, uničila duševno svobodo
vse. kar sla ustvarila francoska gu-^ifijr&em maršala Marmont iu Bcrt-
rand, vse, do zadnjega so nam zopet vzeli. Bitka pri Lipskem je slovenski narod pahnila vsaj za petdeset let nazaj v njegovem razvoju, zato nima-m o prav nobenega vzroka, )) r a z n o v a ti to stoletnic o.« Dr. Tavčar pa bo danes zvečer le muziko poslušal. — To jc vendar preveč, kar uganja liberalna stranka: Na eni strani blatijo vse, kar je avstrijskega, na drugi strani pa hočejo biti avstrijski patrioti!
lj »Vsi poslanci bodo govorili.« Tako so plakatirali zavoditelji liberalne stranke po Ljubljani za včerajšnji svoj shod. Računali so s to vabo, da napolnijo dvorano »Mestnega Doma«, kajti koga bi nc zanimalo čuti na primer veh-dar enkrat zastopnika trgovske in obrtne zbornice g. Filipa Supančiča. Ce jc kljub tej vabi prišlo včeraj v »Mestni Dom« sado 200 do 250 oseb, od katerih je bilo, kakor pravi »Zarja«, »tudi večje število sodrugov«, tedaj to priča, da so ljudje dr. Trillerjevih fraz in dr. Tavčarjeve neodkritosrčnosti precej siti. Udeleženci shocla so bili razočarani — dr. Tavčar je odločil, da bo poleg dr. Trillerja govoril samo še on: »drugi pridejo drugič na vrsto«. Ta Tavčarjev preklic javnega plakata jc učinkoval tako, da so vsi drugi »poslanci« še »in suspenso« in da sta samo dr. Tavčar in dr. Triller Ljubljančanom gotova. Dr. Triller je poslušalce dolgočasil s svojimi inženirskimi načrti in se jezil zopet nad deželno elektriko, ker bo ta najjasnejše dokazala, da je v državi najbolj zavožena električna naprava mestne elektrarne ljubljanske, ta sijajni sad vzornega liberalnega mestnega gospodarstva. Dr. Triller jc pravil tudi, da dandanes ni prav nič dobrega biti liberalni poslanec, vendar če bo usoda njega zadela, da bo zopet poslanec, bo skočil, če bo treba, tudi — v Ljubljanico. Dr. Triller si je prostor za svojo pogumno žrtev jako previdno izbral. Ljubljanica je namreč sedaj suha in skok v Ljubljanico bi ne bil zvezan s tolikimi težkočami, kakor če bi pogumni in za svoje volilce požrtvovalni poslanec rekel, da bo svojim. volilcem napravil uslugo in skočil v Gruberjev kanal. Sploh sta pa oba govornika prekosila v neresnosti eden drugega. Najlepše cvetke so bile: Dr. Lampe sedaj študira, kako bi ceste in vodovode zaprl liberalcem. Kompromis smo napravili radi cesarjevega jubileja (istočasno menda tudi radi tega 20. septembra demonstracije). Dr. Lampe meče z milijoni okolu sebe. Deželni zbor j c bil podoben Pichlerjevi k le t i, v to d e m o r a 1 i z i r a n o brez li o pošten človek skoro ne more iti. Bati se je, da klerikalci tri mestne mandate p r i b o r e, potem bodo pa kar brez nas lahko izpreminjali volilne reforme. Naj gospodarijo klerikalci še šest let, potem bodo slekli tudi sebe. Dočim jc dr. Triller pravil, da so bili liberalci v dež. zboru mirni, da ne povzročijo razpusta deželnega zbora, ga je takoj ustavil dr. Tavčar, da to ni res in da so klerikalci morali »gorke požirati«. Čcstiti župan se je menda spomnil na svoj govor o ljubljanskih mestnih financah, ki je bil res zelo go-rak, pa ne za deželnozborsko veČino, ampak za — večino v občinskem svetu ljubljanskem. Naposled je ljubljanski župan zaletel sc tudi v garancijo dežele za »Ljudsko posojilnico« na tako infa-men način, kakor more to storiti le plačani pravni zastopnik Mestne hranilnice ljubljanske. Tako kot najvišji liberalni časnikarski šrnok je ž u p a n, ki s tem dostojanstvom strinja plačano zastopstvo Mestne hranilnice, zaletaval se v deželno garancijo. Tako govori tisti človek, ki jc hinavsko zatrjeval, da je za to, naj se laži o denarnih zavodih ne trosi okolu. Verjamemo, da jc liberalcem deželna garancija za »Ljudsko posojilnico« neljuba, ker izpodbije vsa njihova rovarjenja, da pa bo ljubljanski župan tisti, ki bo trobilo hujskačev. pa vendar nismo pričakovali, že radi tega nc, ker jc to malo okusno za plačanega zastopnika ljubljanske Mestne hranilnice. Njegov nastop je bil pod vsako moralično ceno. Če meni, da bo ta zastopnik dogovor med časopisi o denarnih zavodih kršil lahko na ta način, da bo napade lahko priobčeval v svojih govorih, se kruto moti. Tale enkrat hinavski, drugič arogantni župan mora dobiti plačilo tam, kjer ga bo najbolj bolelo. Včeraj je ta župan govoril, da hoče naša stranka spraviti ves narod na kant — saj se mu dokaže, da je liberalna stranka ljubljanski magistrat že spravila na kant. Končno moramo pribiti, da je bil dr. Triller na shodu zelo oseben. Dejal je, da se je dr. Lampe učil hidroelektrike v lemenatu. Pri dr. Trillerjevi kandidaturi v Ljubljani bomo morda vrnili tak'' osebnosti iu bomo povedali, kje -e ur. Triller
učil hidroelektrike in kako. Ko sta se govornika načvekala o »klerikalcih« in njihovih »strahotah«, je pa nakrat nekdo vzkliknil v ozadju: »So pa le fest fantje!« In s tem je bil shocl končan.
l j Pogreb sodnika Ivana šinkovica. Včeraj se je vršil pogreb sodnika Ivana Šinkovica. Zadnjo čast je blago-pokojniku izkazalo veliko število starešin »Danice« in »Zarje«, mecl katerimi so bili tudi oni, ki so svojedobno z blagopokojnikom sodelovali ob po-kretu slovenskega katoliškega visokošolskega dijaštva. Prijatelji so spremili svojega dobrega in zvestega prijatelja do groba. Vsaj je bil pokojni Ivan kljub bogatim duševnim zmožnostim ponižen človek, kojega. mehka, za vse lepo in plemenito vneta duša, je zamogla v resnici iz srca ljubiti. Kratko rečeno, pokojni Ivan jc bil človek ljubezni. Še kot mlad dijak je vedno zatrjeval, da je resnična in prava ljubezen prvi predpogoj zboljšanja sedanjih slabih socialnih razmer. Ljubil je slovenski narod in z gorečnostjo in njemu lastno zgovornostjo je kot dijak navduševal prijatelje za delo v korist našega ljudstva. Ganljivo je bilo slišati, ko je kot dijak v družbi svojih prijateljev v pesniškem poletu opisoval ljubezen do svoje uboge matere-trpinke, ki ga je v siromaštvu vzgojila in mu zasadila v srce ono globokoumnost, katero je ohranil do groba. In ko je spoznal svojo soprogo, se jo je oklenil z nepopisno ljubeznijo, v njej videl je vzor žene, ko je vrline je rad opisoval svojim prijateljem. Oči so se mu iskrile veselja, ko je opeval svojo srečo in zadovoljnost v zakonu. In ko se mu je v tem srečnem zakonu rodil otrok, ogreval ga je z ljubeznijo, ki je bila le njemu lastna. Sliko svojega ljubljenega deteta je vedno nosil pri sebi in bilo mu je v največje veselje, če jo je mogel svojim prijateljem pokazati. Ni mu bilo dano dolgo uživati srečo. Neizprosna smrt je ugrabila ljubeči soprogi — ljubečega moža; nedolžnemu otročiču — ljubečega očeta; clobri materi — hvaležnega, sina in prijateljem — dobrega in zvestega prijatelja. — Vse naj tolaži Bog!
lj Slovensko deželno gledališče. Gostovanje opere kr. zemalj. kazališta iz Zagreba prinese Ljubljani vsakokrat drugo operno ali operetno delo, ki se -bode izvajalo z najboljšimi solisti le dva večera zapored ter se ne pofuovi tekom sezone nič več. Tako se nam obeta vsak mesec po dvoje oper ali operet ter v vsej dobi do 1. maja 1914 vsaj 12 različnih velikih glasbenih dramatičnih del. Cena vstopnic ostane za oba zaporedna večera ista. Za operna gostovanja se nc uvede nikak abonma na lože in sedeže; zato pa so se morale cene sedežem in lož zvišati. Nakup lože velja za štiri osebe, ki ne plačajo nobene posebne vstopnine. Vstopnina za peto in šesto osebo stane za parterne in prvonadstropne lože 5 K, za lože v II. nadstropju pa 2 K. Za. prvovrstno opero z najboljšimi solisti, izvrstnim orkestrom in velikim zborom, skupno z nad 70 osebami, so označene cene vstopnin povsem primerne. Še nikdar nišo slišali Ljubljančanje na domačem odru toli odlične opere, kakor jo dobe iz Zagreba. Obetajo sc nam poleg klasičnih oper starejših avtorjev, ki so v Ljubljani posebno priljubljene, tudi operne in operetne novitete novejših skladateljev, ki dosezajo pravkar na največjih svetovnih odrih popoiie uspehe. Za stoletnico Verdijevega rojstva dobimo najprej Verdijevo štiride-jansko romantično opero »Tr o vato r«, ki je tudi v Ljubljani pač najpopularnejša. opera še izza Nollijevih časov.
lj Vojaška godba bo danes med mirozovom igrala pred deželno vlado, pred deželnim dvorcem in pred magistratom.
lj Umrli so v Ljubljani: Emilija Seydl, vzgojiteljica, 88 let. — Marija A. Zore, hči hlapca, 16 dni. — Jožefa Per-scliler, žena železniškega delavca, 27 let.
lj Pri padcu ponesrečil. Predvčerajšnjim je na. poti od Železnikov do Martini vrha padel ruclokop Ivan Rif-fel ter si pri tem zlomil levo roko in tudi po životu je zadobil več poškodb. Pripeljali so ga v deželno bolnišnico.
lj Našla je včeraj mesarica g. Ha-mova na poti v robcu zavitih čez 20 K. Izgubitelj dobi denar nazaj pri najdi-tcljici na stojnici v Šolskem drevoredu.
lj Sveta maša se bo darovala v nedeljo, dne 19. t. m., oh 10. uri v kapeli Leonišča za prospeh iu za vse žive in umrle člane in dobrotnike Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani.
lj K pogrebu zobozdravnika A. Schweigerja. O priliki smrti zobozdravnika A. Schweigerja darovali so gosp. zobotehnik Oton Scydl 20 K za dr. Loschner-Maclcrjevo ustanovo Društva
zdravnikov na Kranjskem, 1. ljubljansko streliško društvo pa 20 K za Deželno pomožno društvo za bolne na pljučih na Kranjskem.
lj Koncert v hotelu »Tratnik«, Sv. Petra cesta. V soboto, dne 18. oktobra, se vrši koncert godbenikov bivše »Slovenske Filharmonije« v hotelu »Tratnik« (Zlata kaplja) pod vodstvom koncertnega mojsra g. Bogomuila Čer-nyja. Začetek ob 8. uri, vstopnina 40 v. Za obilen obisk sc priporočajo godbeniki.
lj Nezgodi. Ko jc v ponedeljek na južnem kolodvoru ključavničar David Hauptmann s svojim tovarišem pritrjeval nek kotel, jima jc pri vzdigova-nju zdrčal nazaj in pritisnil Ilaupt-manna tako na desno nogo, cla je moral iskati zdravniške pomoči. — Delavec pri alpanski stavbni družbi Flori-jan Korak je v ljubljanični strugi imel dajati zraven prisilne delavnice pri razstreljevanju skal svarilna znamenja. Ko je plezal iz struge po strmini na breg, je zdrčal nazaj in si pri tem zlomil levo nogo. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico.
lj Nekateri hišni gospodarji še do danes niso predložili popisovalnih pol za šolsko matico, dasiravno je tozadevni rok potekel žc 10. t. m. Zategadel se torej vnovič opozarjajo, da nemudoma store to svojo dolžnost, da sc izognejo vsem nadaljnjim neprilikam.
NESREČA V CARDIFFU.
London, 16. oktobra. Danes ob dveh zjutraj so se morala prekiniti dela, da rešijo še zaprte rudarje. Ne upajo več, da rešijo 371 do 382 rudarjev, ki so še v jami zaprti.
POGIBELJ »VOLTURNA«.
New York, 16. oktobra. Tretji častnik »Volturna«, Disselmann, se je pripeljal s 104 rešenimi potniki na parniku »Grosser Kurf«rst« v Ne\v York. O pogibelji »Volturna« poroča: Požar je povzročilo, ker je počil kotel z oljem ali s kemikalijami v sprednjem delu ladje. »Volturno« se je pretresel, kakor da je parnik velika kroglja zadela. Nato so pa raz počile še druge posode; vtis je imel, kakor da bi topovi močno streljali. Ko je kapitan obvestil potnike, da hiti »Caramania« na pomoč, je veliko ljudi na kolena padlo. Panika, ki je do takrat, vladala med potniki, je prenehala. Nihče ni mislil na 80 ali 90 potnikov medkrova, katerim je plarpen zaprl pot. Ko se je požar nekoliko omejil, je poizkusil kapitan prodreti v sprednji del ladje; v hodniku je našel tri mornarje, ki so zgoreli.
iz slovonskeoo sveto.
Konec samostalnosti poljske soc. demokracije na Nemškem. Poljsko socialno demokracijo je zadel težak udarec. Shod nemških socialnih demokratov v Jeni je sklenil, da se ima samo-stalna poljska organizacija izbrisati iz imenika živih. Velika stranka, nemška socialna demokracija, sc jc izjavila proti samostalnemu gibanju poljskega proletariata, in shod v Jeni je ukrenil, da se morajo poljski soclrugi v Nemčiji odpovedati svoji samostainosti in se spojiti v enoto z nemško socialno demokracijo. Pruski hakatizem uničuje Poljake v Šleziji, na Poznanjskem in Pomoranjskem, in zdaj posnema v svojem delokrogu še socialna demokracija to sramotno početje. Poljskemu proletariatu v Nemčiji zasekavajo rane ravno oni, ki so mu obetali prinesti izdatno pomoč v težkem boju za kulturo poljskega naroda. Pa naj kdo še verjame geslom socialne demokracije o svobodnem mišljenju, prepričanju itd.
Bulgari ln katoliška cerkev. Vprašanje prestopa celega bulgarskega naroda v katoliško cerkev ne pride v Bulgariji več z dnevpega reda. Tako menijo Bulgari ohraniti svojo narodnost, ker so se bulgarske eksarhatne šole v Macedoniji izpremenile ali v srbske ali grške patriarhalne šole, dočim so ostale katoliško-bulgarske šole neizpremenjene. — Srbska vlad se trudi za konkordat z Rimom, tudi iz tega povoda, da bi bila v Srbiji priznana samo srbska zedinjena cerkev, da bi mogla na ta način tudi bulgarske katoliške šole posrbiti.
Veliko bltojsko vojašnico je deloma uničil požar.
Muzej srbskih deželnih proizvodov
sc ustanovi v Solunu.
Oborožba srbske armade. V proračun za leto 1914 je srbska vlada ustavila primeren znesek za izmenjavo starih pušk berdank z brzostrelnimi v JII. pozivu.
Za izplačilo rekvizicij bitoljske dL vizije je srbska vlada dovolila kredit 30.0,000 dinarjev.
Matica srbska upravlja sedaj nad frimiljonsko premoženje, a le šestinka dohodkov iz tega premoženja, to jc 500.000 K, je namenjena za književnost, ostalo pa gre za ustanove i. dr.
Srbski narodni dobrotnik. Te dni je v Karlovcu umrl srbski trgovec Božo Djerič, ki je vse svoje premoženje v vrednosti do 80.000 K zapustil v srbske narodne namene.
V olajšavo bede v Galiciji. Kakor Utegnc »Slovenčevim« bravcem znuno biti, je letos Galicija vsled vremenskih nezgod jako dosti trpela. Največje pomanjkanje in beda vlada v kmetiških slojih. V olajšavo bede v Galiciji prihajajo obile podpore tudi od Poljakov izza deželnih mej. Tako n. pr. je neki poznanjski veleposestnik poslal gali-škim rojakom nekoliko vagonov krompirja in denarne podpore od ruskih Poljakov. Neki Sobauski je daroval namesto ženitninskega daru za brata 30.000 rubljev, da se nakupi krompir za stradajoče sloje v Galiciji.
Narodno zaslepljeni. Občinski zastop v Poštorni, ki je povsem pod vplivom znanega nemškega Žida Rosen-bauma, je sklenil ustanoviti nemški otroški azil v obliki šole. Člani omenjenega občinskega zastopa, dasi so v njem Slovaki in Čehi (!) — seveda popolnoma v nemških rokah — so prišli te dni na Dunaj in so prosili nižjeav-strijski deželni odbor za podporo omenjenemu nesrečnemu podjetju. Jasno je, da jim nižjeavstrijski deželni odbor ni odrekel podpore v ponemčevalne namene. In tako bo v dogledni prihodnosti zgrajena prelivarna za slovansko deeo v narodnem oziru toliko ogroženi nižjeavstrijski občini. Kakor slepci korakajo češki in slovaški občinski zastopniki za nižjeavstrijskimi Nemci, katerim je bila Poštorna vedno trn v peti.
Za administratorja pravoslavne patriarhije v Karlovcih jc imenovan plaski škof Mihajlo Grujič, ki bo v kratkem začel dogovore s srbskimi strankami za .-klicanje cerkvenega sabora .
Srbska učiteljišča v novih krajih.
Srbsko naučno ministrstvo je odredilo, da se v novih krajih otvorita dve novi učiteljišči, in sicer v Skoplju in Bitolju.
Potres okrog Prilepa. 13. t. m. zjutraj so v samostanu Treskavcu v prilepški okolici čutili dokaj močan potres.
Pomanjkanje sodnikov za nove srbske kraje je tako veliko, da se je sprožila misel, da naj bi se opustila nekatera nižja sodišča v stari kraljevini in njih osobje premestilo v nove kraje.
Pravosodno nadzorstvo v novih srbskih krajih. V srbskem pravosodnem ministrstvu sc ustanovi mesto pravosodnega nadzornika, ki bo imel nadzorovati delo sodišč v novih krajih in redno poročati ministrstvu.
Čehi na Dunaju. V petem dunajskem okraju se gradi nov Narodni dom. Zgrajen ima biti za IV., V., VI., VII. in XII. okraj. V teh okrajih živi namreč mnogo čfeškega prebivalstva in jc več čeških društev. Novi Narodni dom bo središče češkega prebivalstva v rečenih okrajih. Da se ta dom zgradi, sc je osnovalo te dni posebno društvo čeških rodoljubov na Dunaju.
Razstava redkih poštnih znamk, razglednic in zanimivih časnikov, nabavljenih s pomočjo Esperanta iz vseh krajev sveta, ie otvorjena od 12. t. m. v obrtni šoli prof, Ziskala v Brnu.
Ruska zrakoplovba. Iz Peterburga poročajo 13. t. m.: Aviatik Zamojlo, ki je včeraj ponosno letel v Moskvo, je tam danes opoldne gladko pristal. Danes ob 11. uri dopoldne je zletel aviatik Pavleskov iz Peterburga v Moskvo.
Dva meteorja najdena. Na polju posestnika J. Salca v Stodi na Češkem so našli te dni pri oranju dva meteorja. Eden tehta 75 kg, drugi pa 25 kg. Meteorja so oddali muzeju.
stojerske novice.
š Slovenska gospodinjska šola v št. Jurju ob jnžni železnici v štajerskem , deželnem zboru sprejeta z veliko večino. V današnji seji štajerskega deželnega zbora je v imenu odseka poročal poslanec P i še k o ustanovitvi slovenske gospodinjske šole v Št. Juriju ob južni železnici. Poslanec VVastian je po-vdarjal z ozirom na potrebo regulacije učiteljskih plač, z ozirom zboljšanja položaja deželnih uradnikov in slug in z ozirom na ureditev deželnih financ, potrebo zasedanja deželnega zbora, jc pa proti temu, da bi s tem delale politične kupčije. En del take kupčije, da je ustanovitev slovenske gospodinjske šole v Št. Jurju ob južni železnici. Slovenci se s tem še nc bodo zadovoljili. Glasoval bo proti predlogi, ker se boji, da bi so s sprejetjem ustvaril nevaren prejudic. Tudi dvomi, da bi dežela ne dajal* za to šolo več kot 1000 K. Vlada
da Slovencem dobrote razsipava, Nemcem pa da malo ali nič. Tako je državna obrtna šola v Ljubljani na polovico prazna. Govornik je proti temu, da bi se kaj dalo Slovencem z nemškimi žrtvami. (Klici Slovencev: Ali mi ne damo državi tudi žrtev?) Govornik pravi, da tudi v kmetijski šoli v št. Jurju ni dovolj učencev. (Dr. kukovec: 18 učencev ima.) Wastian: Tudi dajo Slovenci svoje sinove v nemške kmetijsko šole, da se nemški nauče. Tudi Pišek jc dal svojega sina v Grottcndorf. (Pišek: Ker takrat šc ni eksistirala slovenska kmetijska šola v št. Jurju.) Wastian: Slovenci silijo k nemški kulturi, ker ta zanje pomenja zlato. (Medklici slovenskih poslancev.) VVastian: Mi pustimo Slovencem njihovo individualiteto, a zadovoljiti se morajo s ponižnejšo vlogo. (Smeh slovenskih poslancev.) Govornik končno zopet izjavlja, cla bo glasoval proti, ker jc proti temu, da bi se na račun Nemcev utrdilo stališče Slovencev. Poslanec dr. J a n k o v i č polemizira z VVastianom in pravi, da ima kmetijska šola v Št. Jurju toliko učencev kolikor jih navadno imajo take šole. Slovenci nismo proti temu, da bi se ne učili nemščine, smo pa proti temu, da bi s priučenjem tega jezika slekli slovensko suknjo. Najvišje pedagoško načelo je: pouk v materinščini. Slovence in Nemce vežejo vezi sosedstva, tudi mnogo rodbinskih zvez, zato naj bi delali na to, da preneha narodna nestrpnost. Gospodinjska šola v Št. Jurju jo gospodarska potreba Slovencev in nikaka narodna koncesija. (Živahno odobravanje med slovenskimi poslanci.) Socialni demokrat Resel je izjavil, da bodo socialni demokratje glasovali proti slovenski gospodinjski šoli. (Ozmec: Tako govorite, ker ste na-cijonalni!) Veleposestniški govornik se je izjavil, da bodo veleposestniki glasovali za predlog, ne zato, ker je v dogovorih, ampak zato, ker odgovarja potrebi Slovencev, katerih gospodarski razvoj se s tem pospešuje, ne da bi se Nemcem s tem napravila najmanjša skocla. (Odobravanje.) Stališče VVastia-novo ni pravilno. Če vlada za tako stvar kaj d d, ni treba godrnjati. Tudi za druge nemške učne potrebe je vlada že dala. Govornik priporoča, naj zbornica pi odlog sprejme. Poslanec Hagen-hofer izjavi, da bo njegova stranka glasovala za predlogo. Ko je končno priporočal sprejem predloge poročevalec Pišek, je bila predloga z veliko večino sprejeta.
š Odlikovanje štajerskega deželnega odbornika. Grofu Fr. Attemsu je cesar podelil tajno svetništvo.
š Kmečka Zveza priredi prihodnjo nedeljo ob pol 8. uri zjutraj političen shod v Petrovčah v Savinjski dolini, Govori več govornikov.
š Častno odlikovanje. Povodom konsekracijc novega oltarja so prevzv. knezoškof imenovali dr. Ivana Jančič, župnika v Št. Petru v Sav. dolini, za duhovnega svetovalca.
š Kako nas zatirajo. Poročajo nam: V Veržeju obstoja že leto dni salezijan-ski samostan, ki pa je v Prekmurju bi-vajočim Mažarom zelo na poti, češ, cla vabi ljudstvo k panslavizmu. Kakor drugod, so tudi tu otvorili Salezijanci praznični oratorij, ki so ga posečali ob nedeljah in praznikih dečki iz okoliških vasi in tudi iz Prekmurja. To pa je razjezilo mažarsko učiteljstvo in sedaj, ko se je začelo novo šolsko leto in so dobili učitelji zopet dečko v svoje roko, so jih pričeli kruto preganjati. Dne 7. t. m. je ,na primer — to pripoveduje oče nekega oratorijanca — učitelj v lipovski šoli na več ur zaprl dečke, ki so o počitnicah zahajali v praznični oratorij, in jim je zapretil, da kdor sc drzno zopet iti v oratorij, bo tepen in bo celo šolsko leto vsak dan po več ur zaprt. Tucli v šolah po drugih vaseh je šolarjem strogo prepovedano, pohajati v praznični oratorij. Lahko si mislimo, cla jo tako postopanje zbudilo splošno nevoljo. Žalibog so ogrski Slovenci brez moči.
š Nič ni pomagalo. Slovenska šola v Krčevini pri Mariboru šteje sedaj 264 otrok. Tako velikega števila še predmestna šola nikdar ni dosegla. Mariborski in okoliški nemškutarji so porabili vsa sredstva, da bi to šolo uničili, a slovenski starši so rekli drugače. Narod se vedno bolj zaveda, da se ne sme slušati nemškutarskih nadučiteljev, ki so svojo narodnost prodali Schulvereinu za judeževe groše. Velika borba se je, kakor znano, vršila letos za obstoj te predmestne slovenske postojanke. Naši pristaši so jo srčno in za slovensko stvar srečno izvojevali.
š Liberalni korporali. Iz Ljutomera: Na Murskem polju ima liberalna Narodna stranka pristaše, kateri se sramujejo njene zastave in pravijo mnogokrat, pesebno če so v družbi naših mož ali pa kje v župni-ščih, da niso liberalci. A zadnji občni zbor Narodne stranke v Celju nam ie zopet
jasno naznanil korperale muropoljskega liberalizma. Iz našega okraja so namreč izvoljeni v glavni odbor Narodne stranke sledeči velmožje: Fr. Cvetko, nadučitelj v Vučji vasi; Jos. Mursa, posestnik na Cve-nu; dr. Fr. Stanjko, odvetnik v Ljutomeru, in Joško Rajh, posestnik na Muti.
š Ptuj. Deželna osrednja trtnica, ki je bila clo sedaj na tukajšnjem mestnem zemljišču, se prestavi v Zrkovce pri Mariboru.
š Pasji koniumac, Okr. glavarstvo Maribor razglaša, da je stopil za celo mariborsko okrajno glavarstvo zopet v veljavo pasji kontumac. Pri Slovenski Bistrici so baje ustrelili nekega psa, pri katerem se je dokazala steklina. Čudno je, da mariborsko okrajno glavarstvo v navodilu na župane poziva lovce, naj vse prosto po polju letajoče mačke in pse brez nagobčnikov postrelijo. Ali naj kmet tudi mačkam preskrbi nagobčnike? Ta poziv je kakor nalašč dobrodošel za lovce.
Iz ljubosumnosti je ustrelil svojo ženo. Iz Arveža poročajo: Živinski trgovec Jožef Tinahor je v torek ob osmih ustrelil v kleti svoje hišo svojo ženo. Zadel jo je ravno v srce. Tinahor je storil dejanje iz ljubosumnosti, žena mu ni bila zvesta.
STRAŠEN PRETEP MED CIGANI. EN CIGAN MRTEV, 44 RANJENIH. Krakov, 16. oktobra. V predmestju Ludvino so več dni taborile tri ciganske tolpe: dve poljski in ena moravska. Cigani so se večkrat mod seboj sprli in stepli. Pred dvema tednoma so se pri nekem ženitovanju cigani stepli tako, cla je bilo 50 ciganov z noži obklanih. Predvčerajšnjim zvečer so se pa glavarji treh ciganskih tolp pričeli med seboj ruvati. V pretep so posegli tudi ostali cigani, ki so planili z noži eden na drugega. Teplo se je 200 ciganov in cigank. Glavarja moravskih ciganov so tako z noži obdelali, da se je zgrudil mrtev na tla. Poleg zaklanega glavarja moravskih ciganov so bili še štirje cigani nevarno, 40 ciganov je pa bilo manj nevarno ranjenih. Ranjence so prepeljali v bolnišnico. Policija je z veliko težavo razdružila cigane. Ko je policija aretirala glavarja a te poljsko tolpe, so so vrgli moravski cigani nanj, mu raztrgali obleko in so ga nevarno ranili. Policija je morala napraviti med ciganskimi tabori kordon, da ie končala pretep. Iz krakovske okolice so vso cigane izgnali.
Rožne stvori.
Konkurent — radija. Na Ruskem so ravnokar napravili tajnostno znanstveno iznajdbo, ki bo imela, kakor je po vseh okolščinah pričakovati, še večji pomen, kakor ga jc imelo odkritje radija. V gorovju pokrajine Ferghana, ki leži vzhodno od Bohare, so odkrili, kakor poročajo iz Peterburga, tajnostno tvarino, katere lastnosti so tako presenetljive, da claleko nadkriljujejo ra-dijeve lastnosti. Človek, ki je v rečenem ozemlju iskal rud, je naletel poleg rucle na popolnoma neznano test ovito kovino umazane sivo barve in znatno teže. Vzel jo je v gotovi količini s seboj v Moskvo ter jo je poslal kemičnemu laboratoriju v preizkušnjo. Poizkusi, ki so jih napravili z novo odkrito tvarino, so pokazali njene presenetljive lastnosti. Ako so omenjeno tvarino spravili v stik s kislino, pa se je takoj pojavil velik mraz. Steklena posoda, v kateri sc je ta kovina nahajala, je namah razpadla v prah. Poizkus so ponovili s ka-menito in porcelanasto posodo, pa jc bil vselej isti uspeh. Potem so napravili poizkus v železni posodi, in uspeh je bil isti kakor s prejšnjimi posodami. Nato so vzeli kemiki velik graniten kamen, a tucli ta jc takoj razpadel v prah — brez poka in brez plinov, zato se je pa temperatura neizmerno znižala. Ako so tajnostno snov spravili v stik z al-kaličnimi tvarinami, pa je padla teža za 20%. Kemiki so se odpravili v ferg-hansko gorovje, kjer so po daljšem iskanju dobili večjo množino tajnostno kovine, ki jo bodo zdaj še naprej preizkušali. Z radijem nima zagonetna snov ničesar skupnega. Tudi imajo žc dokaze za to, cla ima nova kovina zdravilne uspehe. Jasno je, cla se mora z zagonetno snovjo kar najprevldneje ravnati pri preizkušnjah, sicer bi se utegnile pripetiti nesreče. Zlasti zagonetna je izguba teže pri vseh predmetih, ki pridejo s to kovino v dotiko. Ruski učeni krogi sodijo, cla gre tukaj za novo velikansko presenečenje, nemara še večje kakor jc bilo odkritje radija.
Znameniti pes detektiv. Dunajski policijski pes »Lux«, ki se je nedavno tega obnesel pri iskanju morilca, ki je ustrelil orožnika Walterja pri Herzo-genburgu, jo zadnji dni dosegel nov uspeh. Tatvina se jo bila izvršila v Sclnvadorfu pri sedlarju J. Bohuslavu,
ki ima skladišče na Dunaju. Tat je so odnesli zlate ure z verižicami, 500 K v gotovini, vrednostno papirje v znesku 10.000 K in druge reči. I'o ogledu lokala jo bilo jasno, cla se jc dal tat zapreti \ Bohuslavovo stanovanje in da je odšel z. ukradenimi rečmi skozi okno. Vsled tega so pozvali z Dunaja v Sclnva-doif policijskega psa »Luxa« z njegovim gospodarjem Sebertom vred. Ko je pes izvohal sled. je tekel k bivališču 451etnega vrtnarja Karla VVolfa in šel v hišo. Ker VVolfa ni bilo doma, ampak jo cielal na Bohuslavovem vrtu, je tekel pes nazaj k Bohuslavovi domačiji in se jo tam zaprašil na. VVolfa. Toga je roka pravice takoj prijela, ali clo zdaj še taji tatvino. Tudi preiskava v njegovem stanovanu jc bila brezuspešna. Ker jo pa VVolf edin človek, ki se je dal lahko zapreti v Bohuslavovo slanova-uje, je vse prepričano, da je pes izsledil pravega tatu. Tako se drugod širi slava policijskih psov, ljubljanski policijski pes bi pa zavohal in prijel storilca le, če bi imel pocl hlačami na bodrili navezano klobaso.
Mesec dni v podcestnik kanalih. Iz Milana se poroča, da so v ondotnih kanalih zbiralnikih delavci te dni slučajno naleteli na. kakih 18 let starega fanta, ki je bil čez in čez pokrit z nesnago in lako shujšan, cla ga jc bila sama kost in koža. Spravili so ga v bolnišnico in ko so ga osnažili iu okrepčali z vinom in jedjo, jc nesrečnež prišel toliko k sobi, cla jo mogel govoriti. Povedal je, da -»e piše Francesco Islando in da jo slikar. 6. septembra je bil prišel v Milan in ker ni imel pre-obilih sredstev, je mislil čez noč prebiti v mostnih nasadih; vlogel so je ondi na neko klop in zaspal. Spečega sta pa napadla dva možka, ga popolnoma oropala, nato ga pa šiloma vlekla v neko ulico, kjer je bil odprt kanal in ga vrgla noter. Ko je čez nelyij časa začel iskati izhoda, je v na vso strani vo-dečih kanalih zašel. Od toga časa je blodil po umazani vodi. splezal zdaj na desni, zdaj na levi zid, v vodnem strahu, da se onesvesti iu v umazani vodi utone. Hranil so je z odpadki, ki so plavali v kanalih in so komaj obranil podgan. Ko je čez dolgo časa dospel clo nekega izhoda, ni imel več toliko moči-da bi bil splezal po železni lestvi navzgor. Milanski policiji se vsa stvar zdi zagonetna in je uvedla obširno preiskavo.
Do treh ne zna šteti. Iz pouka v ljudski šoli je znan naslednji dogodek. V prvem šolskem lotu je imel učitelj z nekim učencem veliko težave pri računanju. Nemogoče je bilo naučiti ga navadnim potom šteti. Učitelj je poizkušal seveda tudi na druge načine, doseči kak uspeh. Ob neki priliki je zopet vzel dečka v roke in mu rekel: »Pazi! Tvoja mati jc pekla in ti dala kos potice, in potem še enega. Koliko jih imaš sedaj?« Odgovor: »Dva,« Učitelj: »Tvoja mati pa ti jc dala šc en kos potice. Koliko si imel sedaj?« Odgovor: »Popolnoma zadosti.« V resnici, deček je imel enega dne »zadosti« za zmiraj. Preko številke dve pri računanju ni prišel. Ako bi moral računati naprej, jc imel vedno »zadosti.«
Največja davkoplačevalka v ame-ri kan ski državi Oklahoma je lOletna zamorska deklica Sara Raktor, ki živi na mali farmi v bližini mesteca Mu-skogee. Mala. deklica ima letnih dohodkov 450.000 K. Ko so pred 15 leti razdelili indijanski teritorij Oklaho- ; ma, jc dobil pri sročkanju oče otroka 65 arov zapuščene zemlje. V preteklem lotu pa so na farmi črnca, ki je medtem deloma žo prešla v druge roke, navrtali petrolejski vrelec, ki je eden največjih v deželi in ki producira dnevno za 10.000 K petroleja. Osmi del te vrste dobiva mala zamorska deklica.
Ženski tren na Francoskem. 900 francoskih mladenk je vojnemu ministrstvu predložilo prošnjo, da se jim poverijo posli vojaškega trena in sanitete, vojake pa prestavi v fronto. Enako misel propagira med Nemci prof. Witzel i. dr.
Skrb za matere na Francoskem. Na
Francoskem je nedavno izšel zakon, ki vsaki Francozinji, ki kot delavka ali služkinja služi za denar pri tujih ljudeh, zagotavlja državno podporo za čas pred in po porodu, vsega vkup največ osem tednov. Ako bolnica v tem času dobiva kako drugo javno podporo za matere, državna podpora odpade. Državna podpora sc lahko daje tudi v naturalijah.
Pogreb v Vezuvu. Gotovo nenavaden pogreb sc je nedavno vršil v Italiji. Truplo lorda Ballrofa so namreč pokopali v vulkanskem žrelu Vezuva. Angleški lord Ballrof je namreč izrečno v svoji oporoki izrazil željo, naj se njegovo truplo »shrani« v Vezuvu. Lord Ballrof, ki je umrl v 63. letu svojega življenja, je posvetil ves svoj imetek preiskavanju Vezuva in to leto je tudi slavil štiridesetletni jubilej svojih vul-
kanskih študij. V znanstvenih krogih je umrli znan kot pisatelj uvaževanih in velikih del o bistvu in formacijah Vezuva. V teku svojega življenja ie načrtal šestdeset zemljevidov vulkanskih žrel. Po vsaki erupciji Vezuva je lord po več mesecev proučeval izpremembe na površini žrela. Cesto je bil tudi že v življenski nevarnosti,
[>a bal se ni niti vročih mas lave. Svojo jubav do Vezuva je pokazal tudi v svoji oporoki. Vodnikom, ki so mu pomagali pri njegovih preiskavanjih, je zapustil znatna volila. Poleg tega pa je tudi napisal čudno odredbo glede svojega pogreba. Kot samec je zapustil vse svoje premoženje dvema nečakoma pod pogojem, da pustita spustiti njegovo truplo v Vezuvovo žrelo. Nečaka sta seveda izpolnila točno to željo; pogreb pa je stal celo malo imetje, ker je bil združen s precejšnjimi težkočami.
Beda Šolskih otrok. Neki budirnpeš-tanski ljudskošolski učitelj je izdal brošuro O razmerah, v katerih žive ljudskošolski otroci. Izmed 800 otrok na njegovi šoli nima zimske obleke 170 dečkov in 94 deklic, 200 otrok dobi mesno hrano dvakrat na teden, 25 samo enkrat. V lastnih posteljah spi samo 78 dečkov in 214 deklic; na Kovčkih (skrinjah) spi 71 dečkov in 16 deklic.
Za posle. Znameniti ruski slikar Rje-pin ne hodi le v umetnosti, temveč tudi v vsakdanjem življenju svoja pota. Gospodinjstvo v njegovi hiši mu vodi njegova prijateljica ga. Nordmann, ki je navdušena pristašinja strogo vegetarične hrane in ki je ravno tako navdušena za zboljšanje položaja domačih poslov. Kako uresničuje ga. Nordmann svoje ideale v življenju, kaže naslednja pogodba, ki jo je sklenila s svojo kuharico in ki slove; r>Jaz Natalija Bori-sovna Nordmann plačani Vam Avdotiji Tedorovni Sinini 15 rubljev mesečno za osemurno dnevno delo, izvzemši dva petka in dve nedelji v mesecu, v katerih ste prosti. Za to ste dolžni, da opravljate vsa domača dela, t. j. kuhanje, likanje, pospravljanje sob, šivanje, snaženje svetilk in nakupovanje za kuhinjo. Vaš delavni dan traja navadno od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne, izvzemši čas, ki ga potrebujete za zajutrek in kosilo. Delavni čas sc more po obojestranskem sporazumljenju tudi tako določiti, da ste od časa do časa prosti v dopoldanskih urah, zlasti v poletju med kopalnim časom. Za vsak obisk, ki ga dobimo, se Vam izplača 10 kopejk. Pri nas dobite vegetaričen zajutrek in čaj ter ob 3. uri vegetaričen obed. Za čezure dobite 10 kopejk od ure. V sredo po 5. uri ste naš gost in Vas mi tudi povabimo, da ta dan i nami obedujete in ostanete zvečer pri nas. Vi imate pravico do čitanja vseh od nas prebranih listov, revij in knjig ter smete tudi rabiti naša zdravila. Ako boste hoteli vsled kateregakoli vzroka zapustiti službo, nam morate pravočasno odpovedati, da moremo dobiti drugo osebo za delo.«
Smrt »znamenitega stavkolomca«. V Plattsburgu New York je nedavno umrl neki James Farley. Bil je star samo 36 let, toda zapustil je premožei je okoli 5 milijonov kron, ki si ga je pridobil kot organizator stavkolomcev. James Farley je bil ena izmed najbolj znanih oseb med ameriškimi delavskimi sloji. On je prvi, ki je napravil iz stavkolomstva obrt. in ga organiziral. Svoje čase jc bil uslužbenec cestne železnice v Filadelfiji. Nastavljenci cestne železnice so stavkali, stavka pa se je končala v škodo delavstvu in Far-leyeva žena je vslecl pomanjkanja umrla med stavko. Od tega dne je sklenil Farley nastopati proti strokovnim organizacijam. Najprej sc je sam vdinjal kot stavkolornec, kmalu pa je spoznal, cla se more iz tega napraviti kapital, ako bi se stavkolomstvo vodilo v velikem. Organiziral je večje število ljudi, ki niso bili samo spretni delavci, temveč tudi krepki možje. Marsikdaj je imel na razpolago do 1000 ljudi, ki so vsi sklenili ž njim pogodbo. Poleg tega pa jc imel na razpolago Še nadaljnih 20 tisoč delavcev, ki so bili obvezani pomagati mu v potrebi. Prevzemal je s svojimi stavkolomci dela vsake vrste in Si ta~°JiakoPieil veliko premoženje.
Koliko porabijo Amerikanci na svojih potovanjih po Evropi? Z rastočim nezadovoljstvom se bavi ameriška javnost z vsotami, ki jih vsako leto puste Amerikanci na svojih zabavnih potovanjih v Evropi. Kolo ne I Robert M. Tompson iz New Yorka, ki je podrobno proučil narodno-gospodar-sko stran tega vprašanja, je na podlagi svojih opazovanj dognal, da puste Amerikanci leto za letom okroglo 1600 milijonov kron v Evropi. Ti redni izdatki za zabavo izven dežele pomenjajo nepotrebno in v trajnosti škodljivo zmanjšanje narodnega premoženja.
Detektivska smola. Iz New Yorka po-ročaj6 o humorističnem dogodku dveh detektivov, ki sta zasledovala nekega razlega žepnega tatu. Detektiva Wilson in MorIey, oba moža slabotnih postav, sta se precblekla za ženske. Nateknila sta si najnovejša vrečasta krila, svilene nogavice, žametaste klobuke ter se postaviia k najbolj prometni postaji cestne železnice,
Kmalu se jima je približal neki sumljiv človek, ki je tudi iztrgal Wilsonu srebrno žensko ročno torbico in hotel oditi svojo pot. Preoblečena detektiva pa sta potegnila revolverje in pozvala tatu, naj obstane. Ta pa ju ni čakal. Hotela sta teči za njim, toda pojavila se je nenavadna zapreka. Vrečasta krila so bila veliko preozka in že po 50 korakih sta morala zmučena obstati. Zaman sta oddala par strelov, ki niso zadeli cilja. Hitela sta v bližnjo hišo, da bi se znebila nerodnih kril, toda hišni gospodar ju je imel za vlomilca ter je pustil poklicati pclicaja, ki pa jima tudi ni hotel ničesar verjeti. Ko se je končno vse pojasnilo, je izginil žepni tat že davno brez sledu.
Stavke v Belgiji leta 1812. V letu 1912 je bilo v Belgiji 215 stavk, med ka-.terimi se jih je 6 pričelo že v letu 1911. Stavkujočih je bilo vsega skupaj 61.654 in po njih k brezposelnosti prisiljenih 13.846. Končalo sta v letu 1912 202 stavki s 60.570 stavkujočimi (med temi 4486 žensk) in 13.043 k brezposelnosti prisiljenih je pričelo zopet z delom. — Stavke so se vršile v 672 obratih, kjer je bilo zaposlenih 103.703 delavcov in delavk. Stavke so končale: 25 z 27 056 stavkujočimi s popolnim uspehom delavcov; 100 s 14 220 stavkujočimi s popovim uspehom delodajalcev; 73 z 18 404 stavkujočimi s poravnavami; 1 s 45 stavkujočimi je nastala vsled ne-sporazumljenja Vi pri 2 kolektivnih stavkah ni prišlo do sporazuma.
Ženske delavke v Nemč jI. V Nemčiji je po najnovejši uradni statistiki 9,492.881 delavk, ki si v raznih strokah samostojno služijo kruh. Moških delavcev je 18 599.236. Torej ena tretjina delavstva je delavk ali 30-4% vseh žensk v Nemčiji. Število delavk se v Nemčiji neprimerno hitro množi. V par letih se je število delavk pomnožilo za eno tretjino, medtem ko število moških delavcev kljub vsestransko razvijajoči se industriji v Nemčiji le polagoma narašča. Vzroka je iskati v tem da vedno naraščajoča draginja sili ženo, da zapusti ognjišče in pomaga starišem ali možu pri skupnem gospodarstvu s tem, da služi v raznih podjetjih za denar. V Nemčiji se vrši v inteligentnih krogih liud boj proti temu, da bi ženska študirala medicino, jus ali sploh stvari, ki bi jo usposobljalo konkurirati s svojim znanjem moškim. Trpi se pa, da delajo ženske po rudnikih, solinah, topilnicah, kar jo njihovim telesnim močem odločno neprimerno. Tudi mladoletnih delavk je neprimerno mnogo zaposlenih v industriji Zanimiva je pa ta statistika tudi v tem oziru, ker nam dokazuje, kako rastejo s številom ženskih delavk samoumori pri ženskah. V zadnjih letih je poskočilo število ženskih samoumo-rilk na 100 samoumorov od 29'8 na 31-8 odstotkov. Žalostna slika kulturne Nemčije.
Zaile vesli.
ZOPET STRAŠNA NESREČA NEMŠKEGA MORNARIŠKEGA ZRAKOPLOVA.
Dunaj, 17. oktobra. Danes dopoldne je eksplodiral v višini 300 metrov na letališču Johannisthal nemški mornariški Zeppelinov zrakoplov L 11. Zrakoplov je napravil sprejemno vožnjo. Od 30 oseb, ki so bile v zrakoplovu, jo bilo takoj mrtvih 29, trideseta oseba, poročnik baron Bleucl, je dobil take poškodbe, da je med transportom v bolnišnico kričal: »Prosim, ubite me!« Ogenj se je pojavil na zrakoplovu v prednji gondoli in v eni sekundi je bil ves ogromni zrakoplov v velikanskem ognju. Med žrtvami so kapitan Beh-niseh, kapitana poročr ika Freyer in Trenk, mornariški stavbinski svetnik Neumann, poročnik Zeppelin ml. družbe Glud. Na tisoče oseb jc na letališču. Policija le s težavo odvrača ljudi od velikega kupa zrakoplovnih ostankov. O nesreči so takoj obvestili cesarja Viljema in grofa Zeppelina. To je deveta nesreča Zeppelinovih zrakoplovov. — Mornariški ZeppeHnov zrakoplov L I. se je ponesrečil 9. septembra pri Ilclgo-landu in je takrat mnogo oseb v morskih valovih izgubilo življenje.
BOLEZEN NADVOJVODE KARLA FRANCA.
Trst, 17. oktobra. Nadvojvoda Karel Franc ,je obolel, ker je jedel pokvarjene ribe. (Glej dnevne novice!)
ZBOROVANJE ZAUPNIKOV HRVAT-SKE STRANKE V ZADRU.
Zader, 17. oktobra. Hrvatska stranka, bivša narodna stranka, je imela pod predsedstvom poslanca Biankinija zborovanje svojih zaupnikov, na kate-
Mohorjani!
Ob sprejema družbenih knjig darujte po dese-tinki »Slovenski Straži« 11	.
rem se je razpravljalo o političnem položaju v deželi. Obširna debata se je razvila o vprašanju voli t ie reforme za deželni zbor, katero so označevali vsi govorniki za nujno potrebno. Glede volilne reforme odstojata dva predloga: predlog poslanca dr. Smodlake, "izdelan po nalogu medstrankarskega odbora in drugi samostojni predlog stranko prava. Zborovanje zaupnikov Hrvatske stranke je sklenilo prepustiti medstranskemu odboru, da izdela potrebne konkreti e predloge. Sprejeta je bila ostra resolucija proti neustavnemu stanju in policijskemu režimu v Dalmaciji in proti neskllcanju dalmatinskega sabora, o referatu o gospodarskih razmerah v deželi je bila sprejeta resolucija proti šikanam ogrskih oblasti na Reki proti uvozu dalmatinskih vin in proti nezakonitemu nastavljanju inozemskih oficirjev v avstrijski mornarici. K » ečno se jo soglasno povda-rilo da je sedanja akcija vlade za gospodarsko povzdigo Dalmacije povsem nezadostna.
AVSTRO - OGRSKI POSLANIK V CA-RIGRADU NA DUNAJU.
Dnuaj, 17. oktobra. Avstrijski poslanik v Carigradu grof Palavicini je imel daljšo konferenco z Borchtoldom. Palavicinija sprejme tudi cesar v avcli-ienci, v kateri se poslanik cesarju zahvali za priznanje.
OBSODBA STJEPANA DOJČIČA POTRJENA.
Zagreb, 17. oktobra. Obsodba, s katero je bil Stjepan Dojčič, ki je napadel sedanjega kralj, komisarja, obsojen na 16 let ječe, jc potrjena. Dojčič bo star 39 let, ko bo prestal kazen.
MANIFESTACIJE ZA HRVATSKO V BELGRADU.
Belgrad, 17. oktobra. Povodom včerajšnjega TrešiČevega predavanja v belgrajskem gledališču so bile velike manifestacije za Hrvaško.
SRBSKA VLADA SRBSKI ARMADI,
Belgrad, 17. oktobra. Vlada je odredila, naj srbska armada ne prodira dalje v notranjost Albanije, ker je zavzela najvažnejše strategične točke, s katerih ji je mogoče odbijati napade. V slučaju napadov naj se omeji samo na odbijanje.
MED BULGARI IN SRBI.
Sofija, 17. oktobra. Iz Vidina poroča bulgarski poveljnik, da je v vas Gornji Lom vdrla oborožena srbska tolpa, oropala vas in odpeljala seboj živino in živež. Bulgarska vlada zahteva, da se storilci kaznujejo in da sc vrnejo oropane stvari.
MAJOR PONESREČIL. Stolni Beligrad, 17. oktobra. Na lovu je padel lionved. major Gesa Tomor s konja in se smrtnonevarno poškodovat.
RADI VOLILNIH SLEPARIJ ODSTAVLJENI GUVERNER. New York, 17. oktobra. Guverner Sulzer je. radi volilnih sleparij odstavljen.
AVTOMOBILSKA ZVEZA V SENCI BAJONETOV.
Meran, 16. oktobra. Avtomobilska poštna zveza skozi passajersko dolino se je otvorila pod orožniško asistenco, ker ji prebivalstvo nasprotuje.
SRBSKI CERKVENI KONGRES.
Budimpešta, 16. oktobra. Administrator srbske cerkve dr. Gruič je sklenil sklicati cerkveni kongres, da proglasi smrt izginulega patriarha Bagda-noviča.
PET HIŠ ZGORELO.
Praga, 16. oktobra. V Raporticah je izbruhnil pežar v hiši vdove Kopecky, ki se je hitro širil in uničil pet hiš.
KNJIGOTRŽTVO.
Slovar, laško - slovenski, za šolo, potovanje, branje in kupčijo. Sestavil dr. Josip Valjavec. Cena za vezan izvod 4 K 50 vin., za subskribente, t. j. za one naročnike, ki se oglasijo, še preden slovar izide, znaša cena samo 3 K 60 vii. za vezan izvod.
Ta slovar sta že dalj časa občutno pogrešali obe narodnosti; saj imamo Slovenci poleg Nemcev še največ stika z Italijani in posebno v naših južnih obmorskih pokrajinah je znanje laškega jezika za Slovenca neobhodno potrebno. Ker živita obo narodnosti v trgovskem in obrtnem oziru v ozki zvezi mod seboj, je bila želja po takem slovarju od dne do dne splošnejša in izrazitejša.
Dr. Valjavčev slovar jo sad dolgoletnega truda in bogatih skušenj. Prireditelj jc praktični učitelj lašCine, ki
natančno pozna italijanski in slovenski jezik, ter je v svojem temeljitem delu zadostno in pravilno upošteval potrebe in lastnosti obeh jezikov. Slovar obsega izredno bogati besedni zaklad in jo tudi v podrobnostih obdelan tako skrbno, cla bode vsestransko ustrezal. Nad vse dobro bo služil uradom, šolam in zasebnikom.
Kljub svoji obširnosti ima slovar, ki obsega več nego 40.000 besedi in premnogo najbolj rabnili fraz, kaj priročno obliko. Pri vseh besedah so zazna-menovane tudi nepravilnosti, naglas, pri samostalnikih spol, itd. Slovar je tiskan namreč na tankem papirju in z izredno finimi, nalašč v ta namen naročenimi črkami. Da je slovar kakor jezikovno tako tudi tehnično na višku, dokazuje dejstvo, da se je tiskal z vsemi pripomočki moderne tehnike in je zahtevalo to delo nad eno leto časa.
Prepričani smo, da bodeta ta slovar z enakim vesoljem pozdravila oba naroda in enako pridno posegla po njem.
Slovar sc dobi in naroča v Katoliški Rokvarni v Ljubljani,
Šlebinger: Slovarček slovenskega in nemškega jezika. 1 K 20 h, vezano 1 K 80 h. Katoliška Bukvama v Ljubljani. — Ta slovarček obsega besede, kj se rabijo v navadnem, vsakdanjem življenju ter je prirejen s posebnim ozirom na samouke. Pri vseh besedah navaja namreč tudi posamezne oblike, radi česar je praktično bolj poraben kot drugi podobni slovarji.
Novak: Nemščina brez učitelja, T. del: Nemška slovnica za samouke. 1 K 20 b. — II. del: Slovensko-nemški razgovori. 1 K 20 h. — Oba dela skupaj vezana 2 K 80 h. Katoliška Bukvama v Ljubljani. •— To je potrebna knjiga za vsakega, ki se hoče hitro in uspešno priučiti nemškemu jeziku. Posebno opozarjamo na to knjigo vojaške novince, ki takoj ob prihodu k vojakom, kakor tucli pozneje silno pogrešajo znmje nemškega jezika. V slovensko-nemških razgovorih jo vpleten tucli daljši odstavek, namenjen samo za vojaške. novince. To poglavje vsebuje začetne vojaške pojme, najpotrebnejša povelja in dnevna opravila. Kdor bo natančno proučil ta odstavek, si bo mnogo lažje pomagal pri vojakih ter znal tudi žc kar izpočetka pravilno izvrševati svoje dolžnosti. To knjigo dopolnjuje.
KATOLIŠKA BUKVARNA V LJUBLJANI.
cene.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 17. oktobra 1913.
Pšenica za ol tober 1913 . . .	10"52
Pšenica za april 191-1.....li 36
Rž za oktober 1913..... 8'05
Rž april 1914......i	S'88
Oves za oktober 1913 .. ..	7*32
Oves april 1914.......7-6C
Koruza za maj 1914.....651
O/ermvalb
vo
železnato JCina-Ymo
Higienična razstava na Dunaju 19C6:
Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvatescentom ln malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Izborili okus.
Večkrat odlikovano.
Nad 8000 zdravniškib spričeval
g. in kr. dvorni dobavitelj
TBST-Barkovlje. ==9
Učenko
+ sprejmem v trgovino z mošanlm blagom. +
Ivana Petrič, 3182 Struge, p. Videm prt Dobrepoljah. 2
Sprejmem pridnega in poštenega
slugo
kateri razume poleg pospravljanja sob tudi neknj vrtnarstvo.. Isti sme biti tudi oženjen, » brez otrok.	.",2ai 3
Ponudbe na: Peter Majdič, Ccljo.
Odgovori deželnega odbornika dr.Lampela na različne interpelacije.
Poročilo o stanju: 1. ceste Kovor— Leše—Tržič; — 2. ceste Radovljica— Ribno—Bled in 3. vodovoda Kovor— Križe—Podbrezje: 1. Cestno zvezo Brezje—Piračica—Kovor s posebno varijanto na vas Leše je trasiral letos deželni stavbni urad. Ker bi zahtevala zgradba le 8 5, od-nosno 9'5 km dolge proge vsled zelo neugodnih terenskih razmer nenavadno visoke stroške, bo stavbni urad izdelal do spomladi le generelne načrte in aproksi-mativni proračun, katere bo deželni odbor dal cestnima odboroma v Radovljici in Tržiču v izjavo, ali priporočata graditi cesto kot deželno in sta li pripravljena nositi stroške, oziroma da uvažujeta napravo krajše in cenejše občinske cestne zveze. — 2. Cesto Radovljica—Ribno— Bled je že trasiral deželni stavbni urad, ki izdeluje sedaj načrte. Po dogotovitvi načrtov bo deželni odbor vse potrebno ukrenil, da se zagotovi gradbena potrebščina in izvršijo gradbena dela. — 3. Za zgradbo vodovoda Kovor—Podbrezje—Križe že obstojajo načrti. — Deželni stavbni urad je presodil te načrte na lici mesta, zato pa bo deželni odbor stopil v zvezo z interesenti, da se zasigura gradbena potrebščina in omogoči čim prejšnja izvršitev vodovoda.
Interpelacija poslanca C. Pirca in tovarišev v zadevi zgradbe mostu čez Sušico z dne 2. oktobra t. 1., nakar je odgovoriti sledeče: V tiru nove deželne ceste Škofja Loka—Trata se gradi čez potok Sušico most iz železobetona. Po zmislu določil c. kr. ministrstva za javna dela jc poslalo stavbno vodstvo za zgradbo mostu namenjeni cement in beton c. kr. tehnologične-mu muzeju na Dunaj, da ta materijal na trdnost preizkusi. Ker je izvršena preizkušnja vzorcev pokazala, da beton nima predpisane jakosti, fundamenti in stebri pa so bili že dovršeni, je deželni odbor o zadevi poročal c. kr. deželni vladi, da zavzame svoje stališče z ozirom na vloženo prošnjo za izposlovanje državne podpore. C. kr. deželna vlada je nato odredila ko-misijonelen ogled na licu mesta in tehniška komisija je določila potrebna ojačenja posameznih konstrukcijskih delov, da se za-jamči solidnost in stabiliteta zgradbe. H krati so se poslali c. kr. obrtnemu muzeju novi vzorci betona, ki so se izsekali iz do-sedaj izvršenih delov mostne zgradbe, da se dožene jakost dejansko uporabljenega betona in paralizira morebitna pomota pri preizkušnji poizkusnega betona. O rezultatih te nove preizkušnje še ni od c. kr. obrtnega muzeja uradnega poročila, izvedel sem pa privatno jako zanesljivo, da je preizkušnja izpadla ugodno. V vsakem slučaju pa bo deželni odbor vse potrebno ukrenil, da se zgradba dovrši povsem solidno, ne da bi se vsled nedostatnosti ma-terijala povečali gradbeni stroški, ali da bi dežela trpela vsled tega kako drugo škodo.
Na -vprašanje posl. Bartola, dr. Pegana in Jakliča, koliko priprav je izvršenih za zgradbo ceste Lazeč—Novi Kot—Prezid, se odgovarja, da je deželni odbor že dal ogledati teren in se vrše zdaj obravnave glede financiranja.
Na vprašanje posl. Jakliča, kdaj se bo oddala zgradba ceste Rob—Lužarje, se odgovarja, da se z zgradbo kmalu začne.
Na vprašanje posl. Vehovca glede ceste Zvirče—Hinje, ki naj se zveže z Žužemberkom, in glede poti Lazina—Smuka, kjer naj se preložita dva klanca in naj se pot uvrsti med deželne ceste druge vrste, je odgovoril dr. Lampe, da je trasiranje že oddano privatnemu tehniku in ko bo ta svoje delo končal in se bo odobrilo, se bo zadeva definitivno rešila.
Interpelacija poslancev K. Der-maslie, Matjašiča in tovarišev v zadevi zgradbe deželne ceste od Črnomlja čez Tančagoro v Poljansko dolino z dne 24. septembra, oziroma 2. oktobra t. 1.
Načrte za zgradbo deželne ceste iz Poljanske doline na Črnomelj jc deželni stavbni urad že dogotovil in predložil. Ta cestna proga se je trasirala z glavnim namenom ustvariti med Poljansko dolino in Črnomljem najkrajšo prometno zvezo, vsled česar se jc merila od Starega trga v najkrajši smeri naravnost na Dobliče do priklopa na staro deželno cesto. Iz okolnosti, da sc tako položena trasa izogne vasi Tanča-gora, je županstvo v Tančagori prosilo deželni odbor, naj se preclrugači zasnovani projekt, da bo vodila cesta skozi imenovano vas. Uvažuje to prošnjo županstva, je deželni odbor naročil stavbnemu uradu, da izvede na mestu komisijelno trasno revizijo, h kateri naj povabi prizadete interesente, pred revizijo pa še preuči alternativo čez Tančagoro in dožene, če je mogoče županstvu ustreči glede na glavni namen projektovane cestne zveze. Ker je med tem časom obolel izdelovatelj projekta, stavbni urad ni mogel danemu nalogu zadostiti.
Interpelacija poslancev Dermastie, Matjašiča in tovarišev v zadevi zgradbe deželne ceste Drašiči—Knnačina— deželna meja z dne 2. oktobra t. 1.
Cestno zvezo Drašiči—Knnačina -deželna meja je že trasiral stavbni urad. Trasa vodi iz vasi Drašiči do potoka Kamenica in naprej čez vas Kr-inačino na deželno mejo. Ker leži vas Železniki višje od Krmačine, se prvo imenovana vas iz tehniških in prometnih ozirov ni neposredno priklopila na glavno traso, ampak se priporoča zgraditi za to vas posebno stransko zvezo. Stavbni urad bo dogotovil in predložil načrte do spomladi 1914.
Interpelacija poslanca A. Ribni-karja in tovarišev v zadevi cestne zveze iz Kostanjevice na Zumbcrak z dne 24. septembra t. 1.
Cesto iz Kostanjevice na Osterc trasira ravnokar deželni stavbni urad, ki bo dovršil in predložil načrte tekom prihodnjega leta. Nadaljevanje proge čez Osterc do hrvaške meje zamore priti v poštev, ko hrvaške oblasti zajam-čijo podaljšanje ceste na svojem ozemlju od deželne meje do Petričkovega Sela, v kateri namen je deželni odbor stopil v zvezo s kr. zemaljsko vlado v Zagrebu. Tozadevna pogajanja še niso zaključena.
Interpelacija poslancev Dermastie, Jarca, Matjašiča in tovarišev glede zgradbe ceste Črnomelj—Tribuče—Bo-jance z dne 3. oktobra t. 1.:
Za zgradbo nove ceste iz Tribuč na Bojance je stavbni urad letos dovršil potrebna geodetična merjenja. Načrti se bodo dogotovili do pomladi, nakar bo deželni odbor ukrenil vse potrebno, da se zagotovi gradbena potrebščina in se izvršijo gradbena dela.
Interpelacija poslancev Dermastie, Jarca, Matjašiča in tovarišev glede zgradbe ceste Vinica—Preloka—Atlle-šiči z dne 3. oktobra t. I.:
Deželni odbor je naročil stavbnemu uradu, da izvrši potrebna merjenja in načrte za zgradbo oziroma preložitev deželne ceste Vinica—Preloka— Adlešiči. Stavbni urad je do sedaj dogotovil trasiranje od vasi Vinica do vasi Zilje, z namenom, da se v prvi vrsti preloži Ziljski klanec, ki je najstr-mejši na cestni progi. Projekt za korekturo in preložitev tega cestnega dela bo stavbni urad predložil začetkom prihodnjega leta, nakar bo trasiral ostali del ceste.
Interpelacija poslanca Jarca in tovarišev glede izpeljave cestne zveze So-vodenj—Idrija.
Za zvezo Poljanske doline z Idrijo čez Sovodenj, Ledine in Razpotje so se že dovršili načrti in se bodo v kratkem poslali cestnemu odboru v Idrijo, da sklepa o zgradbi te ceste in o pokritju gradbenih stroškov. Glede alternativne cestne zveze iz Sovodnji čez Znojile in Jazne na Idrijo, katera bi po večini ležala v deželi goriški, se je vprašal deželni odbor v Gorici, če je voljan graditi to cesto po svojem ozemlju in nositi gradbene stroške. Deželni oclbor še ni dobil končnega odgovora. Na Kranjskem ležeči del te druge varijan-te (od Sovodnja do goriške meje) je že trasiran.
Interpelacija g. poslanca Adolfa Ribnikarja in tovarišev na gospoda deželnega glavarja glede vodne preskrbe za celo Belo Krajino z dne 24. septembra t. 1.:
Glede zgradbe velikega skupinskega vodovoda za celo Belo Krajino so se vršile obširne poizvedbe, na podlagi katerih sc je dognalo, da bi bila v ta namen porabna edino Krupa. Ker Kru-pa nizko izvira, bi jo bilo treba za vodovodne namene jako visoko dvigati, kar bi povzročilo velike gradbene in stalne obratne ter vzdrževalne stroške, kakršnih ni pri gravitacijskih vodovodih, pri katerih voda z naravnim pritiskom doteka v preskrbovalnc kraje. Pri Krupi bi bili ti stroški z ozirom na redko obljudenost in velike daljave v Beli Krajini še veliko večji, katere bi udeleženci tudi prinajizdatnejši podpori od strani dežele in države težko zmagovali. Ker so se proti Krupi pojavili še pomisleki iz zdravstvenega stališča, se je deželni odbor sporazumno z udeleženci, oziroma s prizadetimi županstvi odločil, da se ti kraji preskrbe z vodo potom kapnic in napajališč in se ravnokar vrše predpriprave, da se ta akcija v polnem obsegu izvrši. Po teh krajih ima tudi pretežna večina posestnikov že svoje zasebne kapnice, ki pa zaradi nestrokovnjaške izvršitve le slabo svojemu namenu služijo. Zato jc deželni odbor sklenil, da te posestnike vzpodbuja k popravi svojih kapnic, oziroma tudi k napravi novih. Če se posestniki pri tem ravnajo po navodilih deželnega odbora, potem bodo dobili primerni deželni prispevek. Te poprave, oziroma naprave se deloma že iz-
vršujejo in se ta akcija od dežele za sedaj s tem podpira, da se dotičnikom potom županstev daje potrebni cement na račun deželnega prispevka.. Na ta način se bo vodna preskrba Bele Krajine neprimerno ceneje in tucli hitreje izvršila, kakor pa potom dragega skupinskega vodovoda, zu katerega bi bilo treba še dolgotrajnih obravnav.
Vam plačam, ako' Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože tekom 3 dni brez bolečin ne odpravi moj uničevalec korenin Ria-ma-zilo. — Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono.	336
Poštni predal 1.2/160 Ogrsko
5
Kemčny, Kaseta (Kassal l.
išče službe v trgovino z mešanim blagom. — Najraje kje na deželi. — Naslov pove uprava Slovenca pod št. 100/3175 Mlad trg. sotrndnik.
£epa vila
za eno samo stranko na .Spod. Štajerskem z velikan predvrtom in zelenjadnim vrtom blizu stavbišč, se ceno proda. Naslov se izve pri gospej EMI GOLOB, Ljubljana, Woltova ul. 8, II. nadstr.
Model
(moški akt) za približno 10 ur na teden Išče c. kr. državna obrtna šola v Ljubljani. Zglasiti se je pri šolskem ravnateljstvu.	3149 3
Odda se takoj
3179
mesečna soba
na Privozu št. 8, Več se izve v trgovini Anžlo-var, istotam.
Zlate svetinje: Berlin, Parit, Bim itd.^/*
Sprejme se s 1. januarjem 191* v službo
mlekar
kateri je vešč tudi vodstva mlekarskih knjig. Ponudbe na Mlekarsko zadrugo v Kočah, pošta Preslranek.	3155 3
Sanaforium Emona rLi?,jan,'J
Komenskega ullea4.
Priva tno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastnik in sat zdravnik: Dr. Fr. Derganc, primar I. kir. odd. <fe2. baln.
Šolska mladina
dobi
izgotovljene
obleke1
suknje in pelerine
v veliki izbiri po zanesljivo nizkih cenah v znani trgovini
„Pri Škofu"
Ljubljana
Pred Škofijo št. 3
(zraven Škofije), j
' 2622
Dobro vino
v kmečkih kleteh posreduje in garantira za pristnost Kaštelsko Društvo, Kaštel, pošta Bu]e, Istra.	3004
IS. NIT
Tovarne za flsbestškrilj .Zenit'
družba z omejeno zavezo Mor. Zumberk dobavljajo najboljši in najcenejši
krovski materijal.
Zastopnik: Zajec & Horn, Ljubljana.
Dunajska cesta 73. 249
Prvo kranjsko podjetje
za izvrševanje umetnega vezenja
in trgovina ročnih del
J. Repšc d 1. Jeršek
Ljubljana, Kongresni trg- štev. 5.
Zaradi velike zaloge se pričeta dela Izvrševanje društven, zastav, trakov po tovarniških cenah prodajo. :: :: ter vseh cerkvenih paramentov.
Belo vezenje. — Predtiskarija.
Občeznano nizke cene. - Zunanja naročila se točno izvršujejo. — Ugoden nakup priložnostnih daril.
Moderne srnice, bele ln barvaste
tenniske, lovske, hribolazke, mrežaste in vse druge vrste, z ovratnikom in brez ovratnika, spalne srajce, trdi in mehki ovratniki, zapestnice, naprsniki, dolge in kratke spodnje hlače, majice, nogavice itd., vse v največji izbiri in najboljši kakovosti
po zelo skromnih in stalnih cenah v modni in športni trgovini
P. MAGDIČ, Ljubljana
nasproti glavne pošte.
3032
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Jožef Gostinčar. državni noslanec.