'*oštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka Din 1*—.
NOVEMBER
1	p V»l »vet.
2	8 Ver, duie UTai. pob.
4	P Karel $
5	T Caharija
6	S Lenart
7	C Janez
8	P Bogomir
9	3 Teodor
10	N 22. pob. ©
11	P Martin
12	T Avrelij
13	S Stanislav
14	Č Jozafat
15	P Leopold
16	S Otmar
17	H 23. pob.
18	P Odon g
19	T Elizabeta
20	S Feliks V.
21	C Dar. Mar.
22	P Cecilija
23	S Klemen
24	N 24. pob.
25	P Katarina
26	T Silv. ®
27	S Virgilij
28	C Gregor
29	P Saturnin
30	S Andrej
V 30 dneli 30 številk za
12 Din
„Ca!AS NARODA"
LJUBLJANA. — NEBOTIČNIK
Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 306!) Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1
G LAS
Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. - Ček, račun:	Ljubljana
št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1
NARODA
Današnja številka vsebuje r
Nov val šovinizma na Koroškem
Spomenik Viteškemu kralju v Kamniški Bistrici Obsodba zavržene mlade nezakonske matere Stavka rudarjev v Poljčanah Nadomestilo za sankcije? šorlijevi »Blodnji ognji« v Pragi
m
Št. 205 Izhaja vsak dan
V Ljubljani v soboto, dne 23. novembra 1935 Rokopisov ne vračamo Leto I.
Po prekinitvi marsejskega procesa:
Ozadje odgoddve razprave proti psorikem našega kralja
Zagovornik Desbons je resno osumljen, da je bil v zvezi z zločinci izven zagovorniškega delokroga — Havas to domnevo potrjuje — „Pavelič pride pred sodnike, tajinstvena blondinka bo v kratkem aretirana", pravi Pesbons
Ženeva, 22. novembra. AA. Tukajšnji tisk kaže veliko zanimanje za proces v Aixu en Provence. Kazen socialističnega »Traveilla«, ki obtožuje krivce zaradi dvojnega umora v Marseillu, so tudi vsi ostali listi objavili ostre obsodbe atentatorjev kot zločincev in izrazili priznanje Jugoslaviji zaradi njenega miroljubnega zadržanja.
—o—
Beograd, 22. nov. t. Posebni dopisnik beograjske »Politike« poroča svojemu listu o razgovoru, ki ga je imel z visokim uradnikom francoskega sodstva glede vzrokov, ki so dovedli do odgoditve procesa proti morilcem blagopokojnega Viteškega kralja. Na vprašanje poročevalca, kako je prav za prav prišlo do odgoditve procesa, je visoki sodni uradnik odgovoril to-le:
»Na žalost, moramo priznati, da obstojajo poleg čisto zakonitih formalnosti, ki so morale neminovno dovesti do odgoditve procesa proti teroristom, tudi še drugi elementi. Tako je, če se tudi druge stvari vmešajo v pravosodje.« .
Visoki sodni uradnik, ki mu je dobro znano vse, kar se je dogajalo še pred pričetkom razprave, pripoveduje, da po njegovem mnenju obstojajo izvestni vplivi, ki so bili interesiram nad tem, da obravnava
dobi poseben značaj, ki ne bi bil zadovoljiv za obtožbo. Ko so ti vplivi, katerih zastopnik je sam bivši branilec Desbons, spoznali, da se jim bo težko posrečilo z mar-seljskega zločina ustvariti tribuno za eksploatacijo revizionističnih ciljev, so — v nadi, da se bodo izvršile izvestne politične spremembe — računali, da izzovejo incidente, ki bi dovedli do odgoditve procesa in s tem do ustvaritve ugodnejših prilik za svoje namene.
Odvetnik Desbons, proti kateremu je v teku še drugi težji obtožni materijal, kakor je oni, zaradi katerega je bil črtan iz odvetniške zbornice, se je nadejal, da bo v očeh javnosti samo žrtev terorističnega procesa. Zato je sodišče izzival, da bi ga obsodilo za te svoje izpade, ne pa zaradi onih težjih stvari, ki pred sodiščem niso bile obravnavane in jih tudi razlogi obsodbe ne imenujejo. Da bi se odvetnik Desbons predstavil javnosti kot nedolžna žrtev in s tem rešil svojo osebno zadevo, se je postavil v pozo strogega odvetniškega profesionalizma. Obrnil se je na bivšega nar. poslanca, pariškega odvetnika Andre Ber-thona, ki je danes izredno imovit človek, ki je bil komunistični poslanec v pariškem parlamentu, in ga zaprosil, da ga nadomesti v obrambi marsejskih atentatorjev.
Berthon je zagovor atentatorjev sprejel in brzojavno obvestil obtožence v Aix en Provence, obenem pa je preko pariške odvetniške zbornice prevzel obrambo samega Desbonsa.
Desbons v zvez# z zločinci
Pariz, 22. novembra. Havas poroča: Veliko senzacijo je vzbudilo v Parizu in drugih državah vedenje zagovornika marsejskih zločincev. Kakor se doznava, pričakujejo celo, da se bo razkrila še velika tajna teh zločincev, v kateri je igral tudi Desbons, kakor se domneva, veliko vlogo. Zaenkrat se še vse to drži v taj" osti.
Pavelič s§d 'Jaijnsšvena blondinka1*
Marseille, 22. nov. r. Bivši zagovornik marsejskih atentatorjev George Desbons je na marsejski postaji dal novinarjem, ki so ga vprašali, kam odpotuje, tole izjavo: »V Paris sem nameraval odpotovati v soboto, zaradi odložitve procesa pa sem se telefo-'nično dogovoril s svojim prijateljem Bcr-thonom, da odpotujem že nocoj, ker bo
jutri obravnaval svet odvetniške zbornice v Parizu moj slučaj.« — Na vprašanje novinarjev o njegovih stikih s Paveličem in drugimi, je George Desbons povedal tole senzacionalno vest: »V najkrajšem času odpotujem, da obiščem svojega klienta dr. Ante Paveliča, ker se on, kakor sem obveščen, hoče staviti francoskemu sodišču na razpolago.« — Zatem so novinarji Desbonsa vprašali, ali bo Pavelič storil to prostovoljno, nakar je bivši zagovornik dejal: »Morda!« — Čez nekaj časa pa je dodal: »Morda bo tudi izročen!« Nekaj časa je nato razmišljal, hipoma pa je še dostavil: »Kdo ve, morda bo prišla tudi »tajinstvena blondinka« sama pred sodnike, seveda, če je ne bodo že prej aretirali«!
Stialiianski demanti
BEOGRAD, 22. novembra. A A. Kraljevo italijansko poslaništvo nas prosi, da objavimo tale: .Veki prestolniški li-i je davi v svojem dopisu iz Aixa en Provence poročal, da je odvetnik Georges Desbons odšel v Rim, da dobi tamkaj dovoljenje za novo revizionistično akcijo na podlagi svojih dogovorov v tujini. Ta vest jo tendenčna in brez vsake osnove.
Voanie v Berlinu
O čem ifa govorila Hitler in Momei?
Osnova za nove razgovore ati samo korak v zadregi?
Pariz. 22. novembra, r. Vest o sestanku francoskega poslanika v Berlinu s Hitlerjem in Xeurathorn je izzvala že snoči veliko pozornost v francoski politični javnosti. Objavljena je bila hkratu z uradnim komunikejem. Merodajni krogi pa ugotavljajo, da se je ta razgovor nanašal Pa splošna politična vprašanja in je imel le značaj skupne proučitve francosko-neinškili nd-nošajev in mednarodne situacije, ki jo trenutno obvlada italijansko-abesinski spor; ni pa imel nič skupnega s kako posebno francosko ali nemško akcijo za zbližanje med obema državama. Pomena tega sestanka ne gre podcenjevati, a ♦udi ne pretiravati. Na vsak način pomeni sestanek dejansko samo popuščanje še nedavne napetosti med Francijo in Nemčijo. Konkretnih rezultatov od tega sestanka ni pričakovati, lahko pa bi postal osnova za nove razgovore na širši osnovi.
London ni zadovoljen
London, 22. novembra, n. Londonski krogi so sprejeli vest o sestanku francoskega poslanika 1'oiiceta s Hitlerjem in nemškim zunanjim ministrom Neuratliom s precejšnjo rezervo. Sodijo, da sedanji čas za nova pogajanja ni ugoden. Če bi se bili razgovori pričelf malo kasneje, bi se gotovo praktično razvili vse bolj povoljno. Pred razgovori 'z Berlinom bi se moralo pokazati, da so gospodarske sankcije proti vsakemu napadalcu Sigurno sredstvo. Nemčija bi v tem primeru vse bolj respektirala ženevsko organizacijo. Morda bi spoznala tudi potrebo, da se sa-Uia vrne v ON. To pa je tudi eden izmed glavnih smotrov angleške politike.
Prijateljstvo brez prijateljev
Pariz, 22. novembra. Agencija Havas paroča: hanašnji listi pripisujejo velik pomen razgo-vOru državnega kaneelarja Hitlerja in francoskega poslanika v Berlinu Francoisa Poncela. * t'i tem ugotavljajo, da je treba smatrati ta se-sjatiek kot zboljšanje odnošajev med Nemčijo iu ,rancijo. Petit Parisicn« pravi med drugim, ta sestanek nikakor ne pomeni običajnega Periodičnega obiska diplomatskega predstavnika P’i šefu vlade. Ta posel je po mnenju lista P'iselmega pomena zaradi tega. ker je prišlo do Jdcgo po dolgem rezerviranemu zadržanju raticoske iu nemške vlade. List meni, da so si <> sestanku izmenjali mnogo važnih informacij. , fcsmelo pa bi bilo izvajati iz testa sestanka li‘ie konkretne zaključke. jtj.'Mniirnak je Mmenja, da so se pričeli v Nem-nesi diplomatski manevri in da skušajo ‘ “mi vplivati na tram ? ’ ' poslansko zbornico.
ki bo v kratkem razpravljala o francosko-ruskih odnošajih. List se boji, da je nastopila nevarnost za politiko nekega naroda, ki je velikega pomena za ohranitev miru na svetu. List nami-gava pri tem tudi na izboljšanje odnošajev med Veliko Britanijo in Rusijo.
»Oeuvres pravi med drugim, da se hoče Berlin pokazati ljubeznivega. To je politika prijateljsko podane roke. Toda prijateljstvo je še zmerom nekje v megli. Državni kancelar je pripravljen pogajati so. toda ne o konkretnih vprašanjih. Nemčija skuša dobiti nekje posojilo za svojo oborožitev, fz tega se lahko tudi sklepa na njeno sedanje prijateljsko zadržanje napram Franciji. Neki krogi v Berlinu so nam-
Variz, 22. novembra, r. Politična situacija v Franciji je precej nejasna. Poleg proračunskih problemov vznemirja javnost tudi vprašanje o nadaljnjem delovanju ekstremističnih strankarskih organizacij, ki se je ""'avilo zlasti po neredih v Limogesu. Laval se nadeja, da mu bo uspelo urediti ti dve glavni vprašanji, ker zunanjepolitični 'oložaj nikakor ui ugoden za obračune v notranji politiki. Razgovori, ki se vodijo med zastopniki vlade in posameznih strank, bi lahko z malo dobre volle privedli do sporazuma. Važna je tudi okoliščina, da so skoraj vsi narodni poslanci, kakor tudi vlada, na-
Rim, 22. novembra. AA. Združenje povrtnina rje v in sadjarjev ima posebne sestanke, na katerih proučuje položaj zaradi sankcij; Ti gospodarski krogi so zaradi sankcij posebno prizadeli. Izvoz cvetja, povrtnine in sadja v Veliko Britanijo in Francijo spada med najmočnejše postavke italijanske zunanje trgovine. Izvoz limon n. pr. je znašal od t. januarja do 31. avgusta t. I. 1,6 mili jona stotov. Od lega je šlo v države s sankcijami en milijon stotov. Škoda je po drugi strani poravnana s tem, da dele limone v ogromnih količinah italijanskim vojakom v Vzhodni Afriki proti nalezljivim boleznim. Pač pa je trgovina s cvetjem popolnoma na tleh. Združenje je še pred uveljavitvijo sankcij sestavilo ukrepe, ki jih bo moralo spie-
reč mnenja, da ha v Londonu laže doseči tako nosojilo. če se nekoliko popravijo oduošaji med Nemčijo iu Francijo.
Razgovori v Parmi nesprejemljivi za BN
Pariz, 22. novembra, r. Razgovori med francoskim strokovnjakom za afriška vprašanja De Saint Quentinom in angleškim strokovnjakom Petersouom, se prično šele nocop S teni v zvezi poročajo, da je angleška vlada izrazila mnenje, da t)N ne bi moglo sprejeli predlogov, ki sta jih ta dva strokovnjaka sestavila na svojih prejšnjih sestankih.
jih proizvodov v Italijo. Notranji minister je izjavil novinarjem, da zaenkrat ni nikakeg» zakonskega določita, s katerim bi se lahko proizvajalci ati petrolejska podjetja prisilila, da ukinejo izvoz svojega blaga v eno ali drugo državo. Zato bo vlada predložila parlamentu poseben načrt zakona, ki ho tako prepoved omogočil in se nadeja, rta j» bosta pri tem podprto tako senat kakor kongres.
Nervvork. '22. novembra, k. tz Houstona iz Texasa poročajo, rta bodo ameriški izvozniki bržkone prostovoljno sprejeli nasvete ameriške vlade in ukinili izvoz petroleja v Italijo. Snoči je iz neke luke v Texasu odplul nek: italijansk: parnik s GO.O(X) sodi petroleja.
Angleški od^over Rimu
London, 22. novembra, n. Angleški odgovor na italijansko noto o sankcijah je zunanji minister Hoare danes izročil italijanskemu poslaniku Grandiju. Besedilo odgovora bedo izročili listom šele jutri. Načrt odgovora Velike Britanije so prejšnje dni sporočili članom koordinacijskega odbora.‘člani so angleški odgovor sprejeli z zadovoljstvom. Angleški odgovor je v bistvu podoben francoskemu odgovoru, razlikuje se od njega le v toliko, da je francoska nota po obliki nekoliko zmernejša.
Spremembe v angleški vladi
London. 22. novembra. AA. Minister vojske lord Halifax, je imenovan za čuvarja državnega pečala, za ministra vojske je pa postavljen Duff Cooper. Minister za kolonije Malcolm Mac-donalrt je postavljen za ministra za dominione. dosedanji nrnister za dominione Thomas prevzame kolonialno ministrstvo, namesto Duff Cooperja jo za državnega tajnika v finančnem ministrstvu ime .ovan William Morisom
Vremenska napoved
Novi Sad: Oblačno in deževno z močnim vetrom po vsej državi. Temperalura se je zvišal’’. samo v Podonavju je padla. Zaječar — 1 C, Ercegnovi 17 C,
Napoved za danes; Oblačno in deževno z vetrom i:o vsej državi, v planinah bo snežilo. — Temperatura se bo nekoliko zvišala. — Solne.-vzhaja ob 6.45, zahaja oh 16.03.
Dunajska vremenska napoved: Pretežno ob lačno vreme, v južnih Alpah nagnenje k snegu. v severnih Alpah pa bo snežilo, lemp'-I atu ra okoli 0 C.
Čitajte in razširjajte
»Glas naroda«!
Poiožai v franciii
Zunanienolitični petožaj ni ugoden za obračun doma
Posledice sankcU v Italiji
Težave itaSijans^ega izvoza povrtnine in sad;a
čeloma za začasno rešitev, ki bi lahko zadovoljila vse sporne stranke.
Izvršni odbor radikalno-socialistične stranke je imel snoči sejo, ki je trajala'dve uri. Razpravljali so o vseli političnih problemih, zlasti pa o državnem proračunu in o akciji proti ekstremističnim političnim ligam. Hcrriot je podal obširno poročilo, ki so ga soglasno sprejeli vsi člani odbora. Na seji. kakor tudi na včerajšnjem sestanku parlamentarnega kluba radikalnih socialistov ni nastal nikak nov političen moment spričo katerega hi se lahko spremenilo obče stališče stranke.
jeti. Ti uprepi se nanašajo pred vsem na poveze!; in prodajo blaga na lujih tržiščih.
Dopust vojakom
Rim. 22. novembra. AA. Ministrstvo vojske javlja, da bo kakih 100.000 vojakov dobilo dopust zaradi poljskih del, ne pa pol milijona kakor so prvotno poročali. Na dopust pojdejo vojaki, ki so dozdaj služili najmanj osdm mesecev.
Nič več petroleja iz Amerike?
Washington. 22. novembra, g. Vlada je poklala vsem petrolejskim podjetjem apel. naj sama prostovoljno ukinejo vse nadaljnje pošiljke svo-
V Afriki Posvetovanja abesinskega
generalnega štaba
Cesar je zadovoljen z vrhovno komando in moralo vojakov Novi uspehi abesinskih čet
London, 22. novembra. Kakor jtorora agencija Reuter, je bil abesinski cesar na vzhodni fronti. Poset abesinskega cesarja se smatra kot znak, da je abesinska vojska končno pripravljena na odločno borbo proti nasprotniku. Koncentracija abesinske vojske je tako na severni kakor na južni fronti dovršena. Vse kaže, da tudi Italijani računajo z možnostjo abesinskega protinapada, ker so na svoje položaje južno Makale postavili težke topove. Pa neki vesti iz Makale z dne 17. t. m., ki se je po vsej priliki zakasnita zaradi centzure, je ras Sejmu, ki se jc sicer stalno izogibal bori), končno sprejel bitko v Tembi jenskih gorah. Pa borbi, ki je trajata nekaj ur, so se Abesinci umaknili. Njihove položaje so zavzeli oddelki italijanske vojske. Njihove izgube so bite precejšnje, vendar niso znane, ker so Abesinci odnesli s seboj vse svoje ranjene in mrtve vojake. Borba se je vršila na majhni planoti v višini 2000 m ob vnožju znane prirodne trdnjave Ambe Salame, ki je še vedno v rokah Abesincev. štirje bataljoni askarjev in eskadron njihove konjenice so zasledovali rasa Rejnina in ga skušali obkoliti, preden bi dosegel svoja skrivališča v gorah. Vendar jim ta (Miskus ni uspel.
Nevarnosti cesarjevega leta
Harar, 22. novembra. AA. Nad Hararjem sta se včeraj pojavili dve italijanski letali. (Je bi bili prispeli dve ali tri ure prej, bi bržkone naleteli na letalo, s katerim se je abesinski cesar vračal v Addis-Abebo. V takem primeru bi se na vsak način italijansko-abe-sinska vojna nenadoma zelo spremenila. V Addis-Abebi izjavljajo glede na to, da bo vsak nov polet, abesinskega cesarja izvršen v naj-veeji tajnosti.
Ko se je cesar vrnil z južne fronte, je bil objavljen komunike, ki pravi, da je cesar zelo zadovoljen z delom vrhovne komande in moralo svoje vojske. Cesar je obiskal tudi več bolnic in odlikoval ranjence. Imel je več govorov na svoje vojake. Končno je položil venec na grob dedžas-mača Afeverka.
Posvetovanja abesinskega generalnega štaba
Addis-Abeba, 22. novembra. Z. Danes je imel abesinski generalni štab vojno posvetovanje, katerega se je udeležil sam neguL Ne-guša so ob tej priliki navdušeno pozdravljali in mu prisegali zvestobo do smrti. Kakor se doznava, je cesar ob tej priliki odlikoval nekatere oficirje.
V prestolnico Se vedno prihajajo vojščaki, posebno iz oddaljenih dežel, ki so pripravljeni boriti se za cesarja.
Angleški konzul na bojišču
London, 22. novembra, n. Is Addis-Abebe poročajo, da je tamošnji angleški konzul Andrews s posebnim dovoljenjem abesinske vlade odpotoval na bojišče. Abesinsko prestolnico je zapustil s stotnikom Taylorom, pomožnim vojaškim atašejem. Najprej sta odpotovala v Džidžigo. Dovoljeno pa jima je potovanje tudi še bolj na jug.
Abesinski demanti
Addis-Abeba, 22. novembra. Havas poroča: Uradno abesinsko poročilo pravi, da je poro-
Beograd, 22. novembra. AA. Pooblaščeni minister in izredni poslanik avstrijske republike v Beogradu Schmidt je sprejel zastopnika agencije Avale in mu dal o zadnjih mednarodnih dogodkih in o odnosa j ih med avstrijsko republiko in kraljevino Jugoslavijo tole izjavo:
Globoko vdana miru, je izjavil g. Schmidt, spremlja Avstrija razvoj mednarodnih dogodkov, ki jih je povzročil italijansko-abesinski spor, z obžalovanjem, obenem pa brez razburjenja. Naša država je že ponovno izrazila in dokazala svojo neomajno zvestobo do Društva narodov, tako da zaradi lega njenega ravnanja v vprašanju sankcij ni mogoče napačno tolmačiti. Moja država ve,, kaj dolguje visoki ustanovi v Ženevi. Tega ne bo nikoli pozabil. Če pa se Avstrija ni v celoti in v vsakem oziru priključila sankcijonistom, je to storila le zato, ker jo z Italijo radi svojih višjih gospodarskih interesov veže tesno prijateljstvo. Zdi se mi, da našega gospodarskega stanja ni mogoče primerjati s položajem nobene druge države v Evropi. Izjemnost našega položaja je priznalo že več mednarodnih konferenc, zlasti konferenca v Stresi leta 1932. Avstrijsko gospodarstvo se zdaj pomika po hudem klancu navzgor. Zopet naraslo brezposelnost je zvezna vlada omejila po hudi borbi, če tega ne bi bila dosegla, bi bile nastale dalekosežne posledice. Pretrpeti bi bila morala razna huda izkustva.
Prepričani smo, da delamo v interesu pomiritve posebno občutljivega dela naše celine in da s tem služimo splošnemu miru.
Z razvojem avstrijsko-jugoslovanskih odno-šajev pa sem lahko samo zadovoljen. Zaradi iskrene in odkrite politike obeh držav postajajo odnošaji med njima čedalje bolj vzajemni in prijateljski. Med obema državama ni nobenega nesoglasja splošnega značaja, prav tako ni nobenih razlogov za nesporazum. Mi smo sosedi in hočemo ostati dobri sosedi. Avstrija goji globoke simpatije nasproti Jugoslaviji. Njena stabilnost in napredek sta ne-obhodno potrebna za svetovni mir. Vsaka teh dveh držav ima svoje posebno evropsko poslanstvo. Ti dve poslanstvi si ne nasprotujeta, marveč se nasprotno druga drugo zelo srečno
čilo italijanskega vrhovnega poveljstva, 'da bi se bili mnogi krajevni poglavarji predali Italijanom, netočno. Prav tako izjavljajo v abesinskih vojaških krogih, da. italijanski letalski napadi ne napravljajo na abesinsko prebivalstvo nobenega vtisa in da se jih prav nič ne boji.
Komunike št. 52
Rim, 22. novembra. Agencija Stefani objavlja komunike št. 52, ki se glasi:
Operacije na vzhodnem Tembienu se nadaljujejo. Italijanske kolone so porazile sovražne oddelke blizu Amba Bethlema južnozapadno od Makale blizu reke Gebe. Na abesinski strani je bilo veliko število žrtev. Na naši strani so padli en oficir m dva askara. Letalstvo opravlja izvidniške polete v področju Antala in Buje.
Pred 10 dnevi...
Addis-Abeba, 22. novembra. Havas poroča: Šele zdaj se je zvedelo, da se je pred 10 dnevi — 12. novembra — vzhodno od Makale pri Bomberti vršila velika bitka, v katero so posegli vojaki rasa Kose. Njegovi oddelki so več dni opazovali prodiranja italijanskih čet z okolišnih hribov, na kar so jih tega dne ob 7. zjutraj nepričakovano napadli. Bitka je trajala ves dan. Na italijanski strani je padlo 300 vojakov, dva oficirja in en polkovnik. Abesinci so zaplenili 4 strojnice, 200 pušk in veliko municije.
Nov poraz
London, 22. novembra. Reu'er poroča iz Addis-Abebe: Tu trdijo, da so bile italijanske sile, ki prodirajo od Makale proti severovzhodu, poražene. Prišlo je do hude borbe od moža do moža, nakar so se Italijani v neredu umaknili proti Makali.
Abesinsko poročilo
^ Addis-Abeba, 22. novembra. Reuter poroča: Tretje uradno abesinsko poročilo se glasi:
Tekom včerajšnjega dne so razvile naše čete tako na severnem kakor na južnem bojišču selo živahno delovanje. Naše čete vznemirjajo nasprotnika, in ovirajo njegov promet z zaledjem. Izvedle so več izvidniških napadov. V krajih, ki so jih Italijani zavzeli, so stopili v akcijo posebni oddelki abesinskih čet, ki prepel juj e-jo prebivalce čez bojišče. Zaradi svoje hitrosti in gibčnosti so posebni abesinski oddelki dozdaj še vedno pobegnili italijanskim zasledovalnim oddelkom.
Addis-Abeba, 22. novembra. AA. Havas poroča: Vesti o abesinski zmagi v bližini Makale so zelo dobro vplivale na razpoloženje prestol-niškega prebivalstva in mu okrepile voljo do skrajnega odpora. Abesinska vlada namerava izdati resne ukrepe proti dobro organiziranemu vohunstvu v korist Italije, ki ga vrše v Abe-siniji.
Uradno poročilo o cesarjevi vrnitvi v prestolnico pravi med drugim, da je cesarjevo potovanje tudi pri tej priliki pokazalo, kako utrjuje sedanja vojna abesinsko edinstvo. Povsod, kamor je prišel cesar, mu je prebivalstvo izkazalo svojo zvestobo. Poročilo navaja dalje, da pristopajo k Abesincem vsak dan italijanski vojaki iz Somalije.
izpopolnjujeta. Zaradi tega so gospodarski odnošaji med tema dvema narodoma izredno važni. Med obema obstaja srečna gospodarska odvisnost, kar je posledica njunih gospodarskih sestavov. Zato moramo to gospodarsko soodvisnost ohraniti in pospeševati. Sosedstvo ustvarja obveznosti. Kljub gospodarski stiski in raznim gospodarskim nezgodam so gospodarski odnošaji med obema državama še zelo obsežni. Avstrija je na drugem mestu vašega izvoza in na tretjem v vašem uvozu. Turistični promet med Avstrijo in Jugoslavijo je tudi prav važen.
Na kraju je g. Schmidt pristavil: Reči hočem nekaj besedi še o odnošaji h na. nekem drugem področju, kjer obstajajo velike možnosti še tesnejšega sodelovanja. To polje je prosvetno. Avstrija je bila od nekdaj ponosna na to, da je mogla sprejemali in združevati duhovne vplive svojih sosedov. Srečni smo, ko vidimo, da jugoslovanski dijaki obiskujejo naše visoke šole in ko vidimo zanimanje, ki ga kažejo v Jugoslaviji za naše znanstvene in umetniške manifestacije. Jugoslovansko umetnost in znanost bi morali v Avstriji še bolje poznati. Na ta način bi se ti dve državi, ki si lahko dasta druga drugi toliko, še boljše seznanili. S tem pa bi se začele še bolje spoštovati in ljubiti.
Avdijence pri predsedniku vlade
Beograd, '22. novembra, b. Danes dopoldne je sprejel predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič v avdijenco nemškega poslanika na našem dvoru, von Herrena, za njim pa turškega poslanika Hasan bega.
Avtomobile in motorna kolesa
sprejMim v garali) i vso ostrin proti nirktmo mesečnemu pavtalu.
Garaže in mehanifria delavnica
Ivan Kopal, Mubtiana
Frankopanstn n (tovarna Jusostovr). leloion Hov. 27-75
V Beogradu so aretirali ponarejevalce bolg. bankovcev
Beograd, 22. novembra, b. Beograjski policiji f?e je posrečilo odkriti mednarodno bando, ki je falzificirala bolgarske bankovce po 100 in 500 levov.Policifi je uspelo v pravem momentu razkrinkati falzifikatorje, ko so tihotapili preko meje 20 milijonov falzificiranega bolgarskega denarja. To odkritje se je najbolj posrečilo policiji zato, ker eo imeli falzifikalorji med seboj izdajalca. Glavni vodje te bande so bili: Denis, IMperkov. Celer Josip, Dubič Strakov in Peter Dimitrijevič. Falzifikalorji so imeli že pripravljene sijajno izdelane novčanice po 100 in 1000 bolg. levov. Tovarno za tiskanje denarja so pa imeli v stanovanju P. Dlmitrijeviča v Kralja Aleksandra ulici št. 3. Policija je v tem stanovanju odkrila še nekaj falsificiranih bankovcev. Dozdaj je policija zaprla že okrog deset ljudi, ki so vpleteni v to afero, ki naj bi za težke milijone ogoljufala našo sosedo Bolgarijo.
Osebne vesti
Beograd. 22. novembra, b. Današnje -Službom) Novine; prinašajo sledeča imenovanja: Postavljeni so: za vršilca dolžnosti načelnika mornarske komande Boris Pire, dozdaj na službi na brodu »Hvar«, za načelnika Intendanture vojne mornarice podpolkovnik Janc Ivan. dozdaj upravnik Delavnice zavoda za vojaške obleke. — Za sodnika okrajnega sodišča v Mariboru je postavljen Kuder Milan, starešina »kr. sodišča v Mariboru. Za starešino okr. sodišča v Mariboru je postavljen dr. Lavrenčič Matija, dozdaj starešina okr. sodišča v p. — Za državnega tožilca v Novem mestu je imenovan Barle Gustav, dozdaj sodnik istotam. — Za namestnika državnega tožilca v Celju dr. Bus Davorin, drž. iožilec istotam. — Za sodnika okr. sodišča v Celju: Antipin Nikola, dozdaj namestnik drž. tožilca istotam. — Za sodnika v Novem mestu: Josip Prijatelj: za sodnika okr. sodišča v Novem mestu je imenovan Sporn Anton. — Za sodnika pri okr, sodišču v Ubu je postavljen Černič Stanko. — Premeščen Je k glavni carinarnici v Skoplju Viktor Vauhnik, dozdaj carinik v Strugi. — Prestavljen je na carinarnico v Prahovo Ciril Švajger, dozdaj carinik v Vel. Kikindi.
Smrt Slovenca v Nišu
Beograd, 22. novembra, b. Iz Niša poročajo, da je tam umri sekretar banske uprave Jerneje Pavle.
Nova komisarja pri Zadružni gospodarski banki in Mestni hranilnici ljubljanski
Beograd, 22. nov. b. Minister za trgovino in industrijo dr. Milan Vrbanič je imenoval za komisarja pri Zadružni gospodarski banki v Ljubljani odvetnika dr. Ivo Česnika. Za komisarja pri Mestni hranilnici ljubljanski pa je imenoval dr. Ivana Vrtačnika, predsednika upravnega sodišča.
KIL fug
Beograd. 22. novembra. AA. Po poročilo Narodne banke je bil 22. novembra na nemškem kliringu izplačan kot sadnji avizo št. 8711 od .26. maja i. i., na italijanskem pa št. 75.725 od 7. avgusta t.),
MacBonald ©stana v vladi
London, 22. novembra, n. Pogajanja, ki naj omogočijo MacDonaldu obstoj v sedanji angleški vladi, so dobila stvarno obliko. Skušali bodo doseči, da dobi MacDamM mesto v spodnji zbornici, in sicer kot zastopnik škotskih vseučilišč.
Glede rekonstrukcije vlade prevladuje mnenje, da ne bo obsežna. Glede Clmrehilla še ni nobenega sklepa.
Potres ea Havajskih otokih
Honolulu, 22. novembra. DNB poroča: Včeraj je bil na Havajskih otokih močan potres. Več otokov je morje zaradi tega preplavilo. Valovje je napravilo na obali ogromno škodo. Veliko Število ribiških čolnov in jadrnic se je razbilo ob skalovju. Ponekod je potres porušil tudi železniško progo. Ravnatelj tamošnjega poti'esomer-skega zavoda je že več dni naprej napovedal potres. Pričakujejo, da bodo zdaj začeli ognjeniki bruhati.
Honolulu, 22. novembra. DNB poroča: Ognjenik Kairaaloje je začel bruhati. Zadnji izbruh tega ognjenika je bil leta 1933.
Odmera prenosnih taks
Davčni oddelek finančnega ministrstva je poslal poziv za predložite* taksnih prijav za odmero dopolnilno prenosne takse za taksno dobo 1936 do 1940. V smislu določbe 12 pripombe k tar. št. 12 tekme tarife se začne s 1. januarjem 1936 nova taksna doba za odmero dopolnilno prenosne takse v razdobju od j. januarja 1936 do 31. decembra 1940. Pod to takso spadajo vsa patrijarfcska, nadškofijska, škofijska, kanoniška. župniška imetja in njim podobna, razni darovi, beneficije, cerkvena in posvetna volila, skladi, ioudi, samostani, posvetne in duhovne občine, zadruge, zavodi, ustanove, društva in- druga združenja, katerih Članom ne pripada nikak de! imetja. To velja tudi za vsa imetja JelnišMii in drugih gospodarskih (pridobitnih^ družb in združenj, katerih članom pripade določen del temeljnega skupnega imetja. Lastniki in zastopniki lastnikov. uživalci in tisti, M Imajo, ta imetja, ali njihovi po zakonu določeni zastopniki ali pooblaščenci so dolžni v »vrbo odmere te takse predložiti v roku od L do 15. januarja 1936 pristojni davčni upravi, na katere področju se nahaja dotično imetje, predpisano taksno prijavo. V prijavi je treba navesti vse nepremično imetje, ki .«e nahaja v naši državi, in vse
Avstniski poslanik o medna rodnih in naših vprašaniih
pravice, združene s temi nepremičninami, ki se «nalra.jo po civilnih zakonih za nepremičnine. ter njihovo vrednost. Tudi tujci, katerih imetja se nahajajo v naši državi in so podvržena tej taksi, so dolžni na enak način pred- j ložiti prijavo po svojem zakonitem zastopniku. i Temelj za^ odmero le takse je prometna vrednost, dotične nepremičnine dne 1. jan. 1936. Imetje je treba prijaviti ne glede na to, na i kakšen pravni način je pridobljeno, in sicer z ( vsemi uživalnimi pravicami, združenimi z njim, ne glede na to. ali je imetje vpisano v javne knjige ali ne. Obveznost za plačilo dopolnilne prenosne takse ni odvisna od tega, ali je dolična pravna osebnost formalno bonoiituirana.
V prijavi je treba navesti vsa nepremična imetja z vsemi deli z navedbo površine, s kakovostjo uporabe m kraj, in sicer tako, da je prometna vrednost posebej navedena za vsako imetje. Od vrednosti nepremičnine se pri odmeri te takse ne bodo odštela pasiva, ki so morebiti združena z imetjem. Pri imetju, glede katerega se v taksni prijavi navede, da ni podvrženo dopolnilni taksi, je treba predložiti s prijavo tudi potrdilo pristojne oldaut) kot dokaz o izpolnitvi pogoiev za oprostitev, o katerih govori četrti oddelek 12. pripombe k tar. st. 12 taksnega zakona; drugače ta oprostitev ne bo priznana.
Kdor je imel doslej oprostitev dopolnilne takse, si. s tem ni pridobil pravice do oprostitve od dopolnilne takse za prihodnjo taksno dobo, temveč si mora ponovno priskrbeti potrebne listine kot dokaz o izpolnitvi pogojev za oprostitev dopolnilne takse, in te listine priložiti svoji taksni prijavi.
Družbe in zavodi, ki morajo javno polagati račune, morajo priložiti prljavi luđi poslednji sklepni račun. Čisto industrijska podjetja morajo priložiti prijavi tudi dokazila, da so res čisto industrijska.
Vsako prijavo je treba v pravno obvezni obliki podpisati. Davčna uprava mora po sprejeti prijavi izdati reven o sprejemu. Prometno vrednost je treba točno navesti. Če davčna uprava dvomi o točnosti prijavljene vrednosti, bo ukrenita potrebno, da dožene pravo prometno vrednost. Če se dožene. da je ta vred- ] nosi večja od prijavljene, bo dotična oseba nosila po zakonu predpisane kazenske posledice.
Kdor v roku od 1. do 15. januarja 1936 ne pošlje prijave za to novo taksno dobo ali jo pošlje pred izvršeno odmero, ati če oseba, katere imetje sploh ni hiio podvrženo tei taksi, ne predloži pravočasno ali sploh ne posije prijave, ali če kdo netočno navede predmete, ki jih je treba prijavljati, ali ne prijavi nepremičnin, ki so sestavni del imetja, bo nosil posledice iz točke 3 oziroma 4 oddelka 5 pripombe 12 k tarifni ši. 12 taksnega zakona.
(A A.)
V gozdu napaden in okraden
Pred 14 dnevi je bil v Bučki pri Sevnici j konjski sejem, katerega se je udeležil tudi
75letni Ino Miha, posestnik m jrostilničai- v
Zagorju ob Savi Namenil si je kupit konja.
Na sejmu je res kupil konja, a mu ni bil všeč m ga je med potjo prodal nekemu go- j spodarju v sosednji vasi. Pri tem je preku-pil 70 Din. Denar je skrbno spravil v listnico, ki jo je imel v žepu na notranji strani telovnika. V suknjiču je imel navadno denarnico, v kateri je imel drobiža za 100 Din.
Bilo je že pozno popoldne,, ko se je starček napotil na kolodvor proti Sevnici. Pot se je vila skozi gozd. V bosti ga je nenadoma^ iz zasede napadel neznan ropar, ki je starčka [ z vso silo udaril za vrat, da se je iz strahu sesedel v grmovje ob poti. Z bliskovito naglico mu je ropar odvzel kratko suknjo in suk- i njič, v katerem je. irnel denarnico. Na srečo ' je denar, ki ga je iz-kupil za konja, imel v notranjem žepu telovnika, ki ga mu tat ni j1 mogel odvzeti.	.	, i
Starček se niti dobro ni zavedel, ko jo je j napadalec urno popihal. Ker je nastopil že mrak, se starček ni uoal nadaljevati poti in je. ostal kar v gozdu, kjer si je napravil le- | žišee kar iz praproti. Tu je prebdel vso noč v strahu, proti jutru se je pa zopet vrnil k onemu gospodarju, kjer je prodaj konja in mu povedal, kaj se mu je prejšnjo dan pripetilo. Nato je nadaljeval pot na postajo v Sevnici in od tam se je vrnil z vlakom do- I mov, seveda brez suknjiča, suknje in klobuka.
WH
Pripravljalni odbor :>Gospodarskega, kulturnega in narodnega društva Vič pri Ljub- ' Ijani« vljudno vabi, da se udeležite ustanovnega občnega zbora, ki bo v soboto dne 23. novembra ob 20. v gostilni Jelovnik, Rožna dolina, s sledečim dnevnim redom:
1. poročila, 2. volitev predsednika in odbora z namestniki, 3. volitev nadzorstva 4. določitev članarine in članskih ter društvenih prispevkov. 5. razni predlogi, nasveti in vprašanja. Na občnem zboru bo poročal tudi bivši ban g. dr. Dinko Puc.
Marodno gledališče
DRAMA
Začetek oh 20. uri.
23.	novembra, sobota: Bratomor ua Mera vili ed A.
24.	novembra, nedelja: ob 15. uri: Frak a>' j Od krojačka do ministra. Izven. Znižane ec»e-
— Ob 20. uri: Kako zabogatiš. Izven. Znižane cene.
OPERA
23.	novembra, sobota: Pri belem konjička-Izven. Globoko znižane cene od 24 Din navzdol-
24.	novembra, nedelja: oh 15. uri: Man»«“ Nitouche. Izven. Znižane cene. — Ob 20. uri■ Madame Butterfly. Izven. Znižane cene.
Šentjakobsko gledališč6
23.	novembra, sobota: Skandal pri BartleO0 vili (Vzorni soprog).
24.	novembra, nedelja: škandal pri L. -vih (Vzorni soprog).
f#ow val šovinizma na Koroškem
Naš list se je že od vsega početka z veliko vnemo zavzemal za pravice naših za mejo. Tudi naši Koroški smo v okviru obsega našega lista poovetil vso tisto pozornost, ki se nam je zdela še posebno na mestu. To pa iz dveh razumljivih razlogov. Najprej zato, ker se zavedamo, da nas v tem boju ne podpirajo samo načela uaj-elenientarnejše človeške pravičnosti, marveč pisana določila mednarodnih pogodb (v avstrijskem primeru eeužermenskega mirovnega do-govra), ki so jih države tudi formalnopravno dolžne izvrševati. Potem pa še zato, ker imamo podobne obveznosti glede narodnih manjšin ludi mi in jih do vseh podrobnosti in lojalno izvajamo napram vsem, torej tudi tapram Nemcem, ki se ne morejo pritoževati, da bi jim po mačehovsko rezali kruh.
A kako se v zameno postopa z našimi brati na Koroškem?Naši posebni dopisniki pogosto opozarjajo našo javnost na žalostne razmere, v katerih žive naši onkraj Karavank, odkar je v Avstriji zavel takozvani avtoritativni veter novega režima, (n prav te dni smo prejeli nova, še hujša poročila, ki nam narekujejo, da napišemo na tem mestu nekaj načelnih besed o vprašanju naše manjšine na Koroškem. To pa zato. da z vso odločnostjo opozorimo merodajne avstrijske faktorje, da je mera naše potrpežljivosti polna. Povedati jim hočemo z vso odkri-testjo, da v bodoče ne bomo več mogli verjeti njihovim ponovnim izjavam o dobri in najboljši volji za korektno postopanje z onimi, ki so kri naše kr vi, pa čeprav pod oblastjo tuje države, če besedam ne bodo čimprej in brez oklevanja sledila tudi — dejanja. Lojalno in brez prikrivanja smo prinašali Sehusehniggove in Star-bembergove obljube o popolnem spoštovanju vseh pravic, ki jih je Avstrija dolžna priznati naši manjšini, a danes prav lako odkrito očiti mo vsem tem merodajnim gospodom, da svojih obljub niso izpolnili.
Naša obsodba ni brez podlage. Dobro vemo, da so nekateri politični krogi v Avstriji že sami spoznali absurdnost in nemogočnost dosedanje manjšinske politike uradne Avstrije, zlasti gleda postopanje s koroškimi Slovenci. Dobro pa vemo, du so nekateri krogi zaradi tega pokazali že nekaj volje in pripravljenosti, da regulirajo n. pr. vprašanje šolskega pouka na način, ki bi se vsaj nekoliko oziral na nujne potrebe in pravice narodnih manjšin v Avstriij. Ta pripravljenost ni našla izraza samo v lokalnih pogajanjih med zastopniki našega in nemškega naroda na Koroškem, temveč je bila večkrat tudi potrjena v raznih govorih in izjavah današnjih merodajnih in odgovornih državnikov, tako da je bilo dovoljeno vsaj upanje, da bo to osnovno vprašanje rešeno na pravičen način.
Naši onkraj Karavank pa so bili v tem upanju ponovno varani. Namesto zaželjenega sporazuma je nastopila spet močna šovinistična reakcija, ki se je prav te dni tako silno razrasla, da vzbuja upravičen strah slovenske manjšine, kakor je to v zadnjih številkah poudaril tudi »Koroški Slovenec«. Stara nemška nacionalna fronta se spet obnavlja. Množe se prostaške protislovenske grožnje. Pojavljajo se letaki hujskaške vsebine__ Tako so bili pred kratkim
po Podjuni raztreseni zeleni listki z uvodom: »Deutsch ist unser Draveslrandc, ki pozivajo na boj proti vsemu, kar je slovensko. Podobna poročila prihajajo iz Kotmare vesi. Na letakih ni seveda navedena ne tiskarna ne odgovorna beseda. To pa pomeni, da stoji v ozadju tajna organizacija, ki si vsled protipostavnega dela ne upa na dan.
A če so to tajnosti, kaj naj rečemo o prostaških in nesramnih izjavah nekega Taurerja na zborovanju Heimatsehutza v Dobrli vesi, ki niso žaljive samo za naše brate onkraj Karavank, namreč za ves naš narod in tudi našo državo. Že ti primeri, nabrani v eni sapi iz številnih poročil, dovolj zgovorno govore o poživljeni reakciji proti naši manjšini na Koroškem. Bodo-li merodajni krogi na Dunaju, ki so jim ti dogodki gotovo prav tako znani kakor nam samim, še vedno slepili svet s svojimi obljubami, ko pa v isti mah dopuščajo izjave, kakor so Taurerjeve v Dobrli rest, ali ščuvanja, kakor so v navedenih letakih?
Tako vidimo, da je šovinistična reakcija na Koroškem napela vse sile, da bi že v začetku onemogočila vsak najmanjši in najskromnejši poskus sporazuma. In kaj naj rečemo o odstavljanju naših županov, o čemer smo v našem listu že obširno poročali ?
Ali ni v vsem tem dobro premišljen načrt avstrijskega »Herrenvolka«, ki se premeteno skriva za uradnimi obljubami in sproti onemogoča vsako zboljšanje razmer tudi tam, kjer je to v interesu same uradne Avstrije? Ali pa merda žive uradni krogi na Dunaju še vedno v iluziji, da se za koroške Slovence, ki jih ščitijo mednarodne pogodbe, zares nihče ne bo zavzel?
V interesu avstrijskih Nemcev menda tudi ni, da Jugoslavijo prisilijo na represalije nad njihovimi ►brati« pri nas, ki zaradi svoje prikrito propagande po direktivah nevidnega vodje to v polni meri' zaslužijo. Bodi to naš poslednji opomin vsem, ki so po pisanih postavah odgovorni za postopanje z našimi onkraj Karavank, s katerimi nas preko politične meje spaja ista ne razdražljiva duševna vez!
Radio
Sobota, 23. novembra.
Ljubljana: 12.00 Reproducirana glasba, 12.45 vremenska napoved, poročila, 13.00 napoved časa, objava sjioreda, obvestila, 13.15 reproducirana glasba, 14.00 vremensko poročilo, borzni tečaji, 18.00 Radijski orkester, 18.40 Pereča zunanje jiolilična vprašanja (dr. Alojzij Kuhar), 10-00 najtoved časa, vremenska napoved, poro-c'la, objava sporeda, obvestila, 19.30 nacionalna l|ra, 20.00 Prenos iz Splita, 21.00 Dalmatinski zvoki, 22.00 napoved časa, vremenska napoved, Poročila, objava sporeda, 22.15 Orglice in harmonika (gg. Stanko Avgust, Petan).
Spomenik Viteškega kralia v Kamniški Bistrici
Kamniška Bistrica, 22. nov.
V dvorcu v Kamniški Bistrici je tiho že celo leto. Nič več ni veselja tod okrog. Vse pa še spominja na čase, ko smo srečni pozdravljali kraljevsko družino, ki je tako pogosto zahajala v našo tiho dolino. Ni več veselega smeha kraljevičev, ki so se tu v planinskem zraku počutili kot doma. Tudi Njega ne bo več med nas, ki nam je bil tako mil gost. Meščanska Korporacija v Kamniku Mu postavlja skromen spomenik,
v spomin in v znak hvaležnosti za vse. kar je storil za nas.
Pobudo za zgraditev spomenika je dal vladni svetnik g. Vidic, osnutek in načrte pa je izdelal inženjer g. Kovačič. Obelisk bo trikotne oblike z lepim posvetilom in večno lučjo na vrhu. Sestavljen bo iz surovo obdelanega kamenja in bo stal ob skalah na travniku pred dvorcem.
Tako bo tudi v Kamniški Bistrici večno živel spomin na kralja-mučenika.
Obsodba zavržene mlade nezakonske matere
Tragedija 23 let sta re delavke Zofke Lilek
Maribor, 22. novembra.
Pred velikim senatom mariborskega sodišča je stala 23-letna delavka Zofka Lilek iz Svečic. Mlado dekle, po vtisu bolno, je odgovarjalo kar za tri zločine. Izmed teh tudi po paragrafu 167 kaz. zak. zaradi umora svoje 4-letne nezakonske hčerke Erne. Drugi prestopek je lažja poškodba delavke Nutburge Pakove, odgovarjala je pa tudi za zelo hudo telesno poškodbo svojega zaročenca Cvajdika Jožeta.
Ozadje žalostnih dogodkov
Ozadje teh dogodkov je nesrečno ljubezensko razmerje, ki ga obtožnica popisuje takole:
Zofka je hči revnih staršev in si je zgodaj morala sama iskati zaslužka in kruha. Borba za obstanek jo je dovedla v sladkogorsko tovarno papirja, kjer se je seznanila z Joškom Pezdičkom. Med njima se je razvilo ljubavno razmerje, ki ni ostalo brez posledic. Kot 18-letno dekle je Zofka povila deklico, ki so jo krstili za Erno. Kmalu pa jo je njen prvi fant začel zanemarjati in za nedolžnega otroka je morala skrbeti sama. Po nekaj mesech se je seznanila z delavcem Jožetom Cvajdikom. Tudi med njima je nastala goreča ljubezen, ki je v teku časa pri Zofki povzročila veliko ljubosumnost. Če je Joško govoril s kakim dekletom, je bila vsa besna. Posebno mržnjo pa je gojila do svoje tovarišice Pakove.
Usoden dan
16. avgust je bil za Zofko usoden. Na neki koruzni njivi se je Zofka skrila, da bi opazovala, ali se bosta sestala Pakova in njen Cvajdik, V resnici jo slutnje niso varale. Po bližnji poti sta prišla Pakova in Cvajdik. Proti obema se je zagnala Zofka, iztrgala Pakovi steklenico iz rok in jo razbila na njeni glavi.. Notburga je jedva ušla razkačeni obtoženki, ki je nato zasledovala svojega zaročenca.
Cvajdik se je napotil proti večeru na dom Pakove, da bi se prepričal o posledicah spopada z Zofko. V bližini hiše ga je pa
čakala Zofka. Najprvo ga je nagovarjala, naj bi se pobotala. Pa ni uspela, kakor vse kaže. Nenadoma se je vrgla na Cvajdika, segla mu v žep, mu vzela nož in ga zabodla v trebuh.
Nesrečni Jože se je zgrudil na tla ves v krvi. Morali so ga odpeljati v mariborsko bolnišnico, kjer so mu jedva rešili življenje z operacijo, šele nato se je Zofka zavedla, kaj je storila. Z otrokom se je napotila v Maribor, kjer je ves dan hodila po ulicah in se zadrževala zlasti okoli bolnišnice. Zvečer se je pa odpeljala v št. lij. Prenočila je v Selnici ob Mui-i. Drugi dan je odšla. Kaj se je zgodilo potem, ve samo ona.
Mura j s pa naplavila trupelce...
Pri današnji razpravi je povedala, da je odšla na obrežje Mure. kjer je z otrokom v naročju v samomorilnem namenu skočila v deroče valove. Kaj se je z njo pozneje zgodilo, se ne spominja. Ko se je prebudila, se je znašla na sipini, otroka pa ni bilo nikjer, šele čez nekaj dni je trupelce tega otroka naplavila Mura pri črenšovcih.
Po vsem tem se je napotila v Maribor in na sodniji izpovedala, kaj se je zgodilo.
Obsojena
Danes je pri obravnavi nesrečna Zofka vse priznala. Na predlog njenega zagovornika dr. Stajnka jo je pregledal psihiater, ki je ugotovil, da je precej omejena in da ni odgovorna za svoje dejanje. Po kratkem posvetu je dr. Tombak razglasil sodbo:
Zofka Lilek j s bila obsojena na 6 let in tri mesece ječe
Ko je Zofka slišala sodbo, se ji je najprej zvil iz prsi strašen krik, nato pa je začela krčevito jokati. Tudi med vsemi navzočimi je to vzbudilo sočutje z nesrečno nezakonsko materjo, ki je postala zločinka, kakor vse kaže, ne po svoji zločinski nagnjenosti, temveč po krivdi ljudi in razmer, v katerih je živela.
Stavka rudariev v Poljčanah
traja dalje. Rudarji čakajo
Poljčane, 21. novembra.
Včeraj smo obširneje poročali o stavki 118 rudarjev tukajšnjega premogovnika Stanovsko, ki so v obrambo svojih odpuščenih tovarišev pričeli s štrajkom.
Kot navedeno, bi se imela v sredo 20. t. m. vršiti ponovna razprava med lastništvom rudnika in zastopniki stavkajočih rudarjev. Vendar tudi tokrat ni prišlo do pogajanj in do danes položaj še ni razčiščen. Stavka traja dalje. Ko so se namreč predpoldne zbrali zastopniki rudarjev k posvetovanju, da ob prisotnosti okrajnega glavarja in namestnika rudarskega glavarstva rzpravljajo o obupnem in nevzdržnem položaju naših rudarjev, jim je edini na-vzočni zastopnik lastništva g. Steiner izjavil, da žal nima kompetence za odločanje o izpolnitvi ali odklonitvi stavljenih rudar-
*a lastnika dr. Klučenka
skih zahtev. Zato je bila nadaljnja razprava ustavljena. Razgovori so določeni nanovo na ponedeljek 25. t. m., ko prispe lastnik dr. Klučenko.
Popoldne istega dne so imeli stavkujoči svoj sestanek pri Mahoriču, kjer sta jim njihova zastopnika gg. Arh Jurij kot tajnik Zveze rudarjev Jugoslavije in Jože Gol-majer, zastopnik Delavske zbornice, objasnila stvarni položaj. Rudarji so vzeli njih' izjavo na znanje ter se drže trdno in ne odnehajo od svojih upravičenih zahtev, zavedajoč se, da jim nihče ne more kratiti pravice do uveljavljenja človečanskih in splošno državljanskih pravic. Izvolili so potreben stavkovni odbor, ki bo do nadaljnjega kot njih zakoniti zastopnik odrejal za časa stavke potrebno varnostno službo v rudniku in drugo.
Simpatična pobuda francoskega tednika
Pariški diplomatski tednik «La Tribune des Nations» je na' pobudo pariškega mestnega svetnika g. Georgesa Proda in svojega ravnatelja g. Jeana de Rovera razpisal javno nabiralno akcijo, katere namen je pokloniti beograjskemu muzeju Nj. Vis. kneza-namestnika Pavla spominsko sliko, ki jo je izdelal slikar Camille Liausu in ki je sedaj razstavljena na jesenski razstavi v Parizu. Slika predstavlja prenos smrtnih ostankov blagopokojnoga viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja.
Ta simpatična akcija uglednega francoskega tednika stoji pod pokroviteljstvom posebnega častnega komiteja, katerega predsednik je naš znani prijatelj, bivši francoski minister g. Paul Boncour, člani pa so med drugim tele znane francoske osebnosti: Mario Roustan, minister narodne vzgoje in umetnosti; Jean Chiappe, predsednik pariške občine; Andre Dezdrrois, konservator nacionalnega muzeja tujih sodobnih šol; Louis Hautecoeur, konservator nacionalnega muzeja v Luxem-burgu, nadalje general Henerys, bivši minister in senator Henry Lemery, ravnatelj Invalidskega doma general Marümx, Adrien Marquet, narodni poslanec in bivši minister, Naggiar, francoski poslanik v Pragi in bivši poslanik v Beogradu, general Gamelin, načelnik francoskega generalnega štaba in mnogi drugi.
Simfonični radijski koncert
V ponedeljek 25. t. m. bo priredila Radiofonska oddajna postaja v Ljubljani v dvorani Trgovskega doma v Gregorčičevi ulici simfonični koncert.
Poseben povdarek prvega koncerta se kaže v sporedu, ki je enotno zaokrožen. Predvajala se bo le romantična glasba, in sicer za uvod Carl Marija Weber: Oberon. Osrednja točka pa bo koncert v A-duru za klavir in orkester, kompozicija Franza Liszta, katerega 50 letnico smrti se bomo kmalu spominjali. Dalje je na sporedu še Richard Wagner: Siegfriedova idila ter Edward Grieg: Iz lirične suite a) Norveški kmečki pohod, b) Nocturno, e) Pohod škratov.
Program bo izvajal radijski orkester pomnožen s člani opernega orkestra, klavirski solo pa g. prof. Pavel Šivic. Kot dirigent se bo predstavil prvič na koncertnem odru v Ljubljani g. Drago Mario Š i j a n e c, ki je bil nastavljen s 1. septembrom na podlagi natečaja za dirigenta radijskega orkestra. Vkljub svoji mladosti (rojen 1907 v Pulju) ima že mnogo uspešnega glasbenega udejstvovanja za seboj.
Krani
Na Ljudski univerzi bo predaval v soboto 23,f t. m. dr. Jože Wilfan »Rapallo in Slovenci«. Predavanje bo v gimnazijski telovadnici ob 20. uri. Vabljeni vsi!
Umrl je davčni sluga v p. g. Peneš v starosti 65 let. Bodi mu zemljica lahka. Žalujočim naše sožalje!
Kino Sloga
Ljubljanski Dvor Tel. 2730
c Šlager opereta
dunajskega humorja in lepega petja veselja in zabave
Magda Schneider. Wolf Albach Retty, Leo Slezak in Georg Aleksander
Danes ob 16., 19.15, 21.15
Zanimiva
umetnostna razstava
Že spomladi ob Oeltjenovi razstavi v Jakopičevem paviljonu, ko je z njim razstavljala tudi njegpva soproga plastiko in grafiko, smo imenovali ime slavnega grafika Luigija Kasi-mirja kot brata te v Ptuju rojene in tam živeče umetnice. Jutri pa Luigi Kasimir otvori v Ljubljani veliko razstavo svojih grafičnih del, s katerimi je njegovo ime zaslovelo po vsem svetu. Kakor so se proslavili stari Holar ter naša Janša in Schütz z vedutami mest, je Kasimir spet uvedel v moderno umetnost velike vedute mest in pokrajin. Tehnika njegova je pa prav specialna, saj so njegovi listi tiskani v večih barvah in pred-očajo razna velemesta in njih okolico, predvsem pa mesta iz Amerike, Mehike, Španije, Francije, Avstrije in drugih držav. Posebno obilno je zastopana tudi Jugoslavija s slovenskimi mesti, predvsem z umetnikovim rodnim Ptujem, Mariborom, Celjem in Ljubljano, poleg tega ima pa tudi več listov iz Dalmacije ter prav lirskih podeželskih motivov. Za danes omenjamo samo še to, da vsi večji inozemski muzeji hranijo Kasimirjeva grafična dela.
Poleg njega pa razstavlja tudi njegova soproga Tanna Hörnes grafike podobne vsebine in tudi več risb. Otvoritev razstave bo jutri ob 11. v Jakopičevem paviljonu, ko bo o L. Ka-simirjevem delu govoril konservator gospod dr. France Stele.
Zanimivo, toda težko in nevarno delo plovcev
Na sprehodu v Kamniško Bistrico se nehote ustaviš oh vodi pri plovcih, ki plovijo les po narasli Bistrici, čas plovbe pomeni za tukajšnje prebivalce isto, kar pomeni za ribiče na severu odhod na Island. To je, doba, v katero se zasluži denar, doba, ki pomeni mnogo trpljenja, a zato tudi težko pričakovani zaslužek.
Delo, ki je na pogled zelo zanimivo, je v resnici težko in nevarno, zato ga lahko opravlja samo oni, ki se je s tem delom seznanil že v zgodnji mladosti. Le zdrava in krepka človeška narava more vzdržati skoro ves dan do kolen v mrzli in deroči vodi, vedno v nevarnosti, da ga zadene težko bruno, ali pa spodnese deroča reka. Njihovo delo obstoja v tem, da rešujejo bruna in drva, ki so se zataknila ob velike skale in obrežne korenine, pri tem pa morajo seveda često globoko v vodo. Vse naprave so pri tej tako zvani divji plovbi silno primitivne, kar pa ni krivda podjetja, v čigar režiji se plovba vrši. Težko je usmeriti in ograditi tok deroče reke. Večje varnostne in usmerjevalne naprave bi seveda prihranile delavstvu mnogo naporov, toda silen tok vode bi jih sproti podiral in odnašal, kajti plovba se more vršiti samo spomladi in jeseni, ko Bistrica močno naraste.
Edino v opremi bi se plovcem lahko v marsičem pomagalo. Visoka gumijasta obuvala bi bila tu prav na mestu, seveda si jih delavstvo samo že pri itak nizkih plačah ne more nabaviti, človek se čudi vztrajnosti delavstva pri tem delu, a kljub temu se tudi tu izkorišča delavce, posebno tisti jih izkoriščajo, ki se v imenu delavcev za plovbo pogajajo.
Preprečen drzen vlom
Maribor, 22. novembra.
V pretekli noči okoli 24. ure je prišel do-' mov Veletrgovec Pregrad. Veliko je bilo nje- ' govo začudenje, ko je odprl vežna vrata vboda' v Cafovi ulici in videl, da je ob zidu prislonjena lestev. Takoj je zaslutil, da je na delu drzen vlomilec, in je odhitel na stražnico. Policija je takoj obkolila okolico Pregradove trgovine, vendar je vlomilec med tem že srečno odnesel pete. Na strehi kina Uniona so našli 30 metrov dolgo vrv, po kateri je vlomilec preplezal 5 metrov visok zid. Našli so tudi torbo, v kateri je bilo več pol rjavega ovojnega papirja in motvoza, kar si je vlomilec pripravil' za omotanje plena. V naglici pa je vlomilec pozabil tudi dežnik. Policija se vestno trudi, da vlomilca izsledi.
Lažni delegat in pcdeljevalec odlikovanj obsojen
Maribor, 22. novembra.
Pred malim kazenskim senatom se je danes zagovarjal 54-letni češkoslovaški državljan Ja-romir Risy. Obtožnica mu je očitala, da je izvršil več drznih prevar. Tako ee je izdajal za delegata londonskega mednarodnega razstavnega odbora in je v tem svojstvu pobiral večje zneske za »takse«. Barantal je pa tudi z raznimi odlikovanji in na ta način izvabil od nekaterih, slavohlepnežev prav čedne zneske. Sodniki so ga obsodili na 6 mesecev strogega zapofa, po prestani kazni pa bo izgnan iz Jugoslavije.
Dnevni dogodki
X Nacionalna ura. Ob 19.30 bo predaval književnik Miloš Crnjanski o pesniku Lazi Košticu. Prenos iz Beograda.
X Dar pesnika Ditčića svojemu rojstnemu mestu. Naš poslanik v Rimu pesnik Jovan Dučić je poslal svojemu rojstnemu mestu v Trebinju vee marmornatih kipov in tri vodomete. Kipe bodo postavili na najlepših krajih v mestu. Dučić je dal izdelati v Rimu tudi spominsko ploščo iz marmorja, primerno besedam blago-pokojnega kralja Aleksandra, ki jih je 1. 1933. ob odkritju Njegoševega spomenika naslovil na Trebinje: »Trebinje je rodilo junake, mučenike, pesnike, tri najčistejše kaplje človeške krvi; to zgodovinsko mesto, ki je majhno, toda ponosno, je bilo vedno prva straža domovine in veren čuvar vere v našo misijo in naše ideale«. To spominsko ploščo bodo vzidali na pročelje mestne hiše. Razen tega je Dučić poslal spominsko ploščo za Savo Vlaisavljevića, grofa Naiko-ma, ki je bil tajni svetnik Petra Velikega, poslanik v Pekingu in v Rimu. Rojen je pa bil v vasi Jasenici v Hercegovini. Jovan Dučić bo za božič sam prišel v Trebinje in bo navzočen ob odkritju vseh spomenikov.
X Bogastvo ali vešala. V Somborn zaslišujejo zločinca Mirka Babiča, katerega so ujeli pred dnevi pri nekem njegovem tovarišu v Bajmoku. Babič je povedal imena vseh, pri katerih je še nameraval vlomiti. Bili so to samo znani bogataši. Babič je izjavil, da je hotel z vlomi dobiti vsaj miliion dinarjev, s katerimi bi pobegnil v tujino. Odločil se je, da postane bogat ali gre na vešala.
X Tajna smrti župnika Vedrine. Iz Petrinje poročalo, da so izpustili iz zapora’dijaka Stjepana Vidakoviča, ki je bil s tremi drugimi osumljen, da je pred meseci umoril in oropal žunnika Janka Vedrino v Bučici. Na neki svetilki so našli prstne odtiše Vidakovičeve, vendar je dijak dokazal, da je bil prijatelj župnikov in da je prej ta dan bil pri njem. Ob tej priliki je imel v rokah tudi svetilko, na kateri so našli odtise. Neki Šantek, ki je bil tudi aretiran, je pa priznal, da je Vidakoviča označil za morilca zgolj iz maščevanja. Edino Šantek ve kaj o pravih morilcih, morda bo le s časoma kaj priznal in tako razrešil tajno tega umora.
X Velike sleparije s čeki. Na Sušaku so aretirali nekega Jurija Hečimoviča, ki je vnovčil v Dujmovičevi menjalnici ček banke The First National Bank of Newyork za 120 dolarjev. Izkazalo se je, da je bil ček ponarejen. Pri aretirancu so našli še ves denar. Kmalu nato so se pa oglasile še druge banke, pri katerih je slepar vnovčil ponarejene čeke ameriških bank in dvignil več sto dolarjev. Hečimovič je iz Bukovca v Liki. Bil je več let v Ameriki, kjer se je preživljal s tihotapljenjem alkohola. Ob neki priliki je dobil nepodpisane čeke gorej imenovane ameriške banke, katere je zdaj vnovčeval v Jugoslaviji s ponarejenimi podpisi.
X Lov za steklim psom. V Sremski Mitroviči je pred dnevi divjal po mestu stekel pes, ki je oklal več ljudi. Meščani so s pomočjo policije lovili psa po vseh ulicah. Neki stražnik ga je naposled ustrelil.
X Društvo samomorilcev v Sarajevu. V Sarajevu se je obesil 20 let stari Ludvik Bekara. Zapustil je pismo, iz katerega je razvidno, da je bil član nekakega društva samomorilcev ali pesimistov, ki so prepričani, da življenje nima smisla. Ti mladeniči čitajo največ dela nemškega filozofa Schopenhauerja, ki je učil, da je življenje brez vrednosti. Prva žrtev tega. društva je bil dijak Feldbauer, sin sarajevskega advokata, ki se je zabodel z nožem in še skočil v prepad. Bekara je bil mehanik po poklicu. Svoje premoženje je zapustil nekemu dobrodelnemu društvu v Sarajevu. Taki samomori so brez dvoma dokaz, da stare vrednote, ki so ljudem po svoje razlagale smisel in vrednost življenja, ne more mlada generacija več priznati in si jih osvojiti. Ker je pa kak 20 letni mladenič seveda še nesposoben, da bi sam ustvaril ali našel nove vrednote, ki bi mu življenje naredile vredno in smiselno, omahne v naročje nihilizma in smrti. To so žrtve dobe, v kateri vre in iz katere mora vzkliti novo življenje.
Uubliana
DNEVNA PRATIKA
Sobota, 23. novembra. Katoličani: Klemen, papež. Pravoslavni: 10. novembra, Sv. Jovan.
DEŽURNE LEKARNE
Sušnik, Marijin trg 5, Kuralt, Gosposvetska cesta 4, Bohinec, ded., Cesta 29. oktobra 31.
a
*	Sneg je pričel včeraj popoldne naletavati leno in počasi med dežjem, a potuhnjena in tiha burja ga je do večera zgostila, da so se počasi jele beliti počrnele/ stare strehe pod gradom. Že sv. Martin ga je po stari pravici hotel imeti, vendar pa še ni skubil svoje gosi in nas obvaroval s kosmi belega puha, zato je bleda devica Cecilija razgrnila svoj beli plašč. Revežem je sneg v tolažbo, da bo kaj zaslužka s spravljanjem, groza in strah je pa za mestno blagajno, ker ogromna večina zabavlja na blatne ceste, saj vse hodi v preluknjanih čevljih. Svoje veselje imajo pa smučarji, ki naj pa poslušajo sv. Katarino, zanesljivo priprošnjico za pravi um in pamet, da je edino od Miklavževe dobrote odvisno, kaj bo z novimi smučkami in k njim prepotrebnim toplim perjem.
*	Cekini med snegom še niso pričeli padati, čeprav se vse tako hrepeneče ozira proti nebu po boljših časih, vendar nam pa sneg obeta prihod decembra z ž njim ludi tako težko pričakovanih užitkov novinarskega koncerta, ko bomo tudi pri zabavnem delu deležni najmič-nejšega razvedrila. Toda za vse to na Taboru ne bo treba šteti rumenih cekinov, saj novinarji sami najbolj vedo, kako je s to robo, in so zato znižali vstopnino, da ho res pravi ljud-
ski koncert. Zato pa novinarji tudi z gotovostjo upajo in se trdno zanašajo, da pride na narodni praznik 1. decembra zvečer prav vse na Tabor, saj vendar gre za novinarski pokojninski fond. Menda ni organizacije niti jubilanta in tudi ni reveža, še manj pa bogatina, ki bi ne potreboval novinarske podpore vsaj na skrivaj, saj dandanes nikdo ni brez skrbi in težav, brez želja in načrtov. Privoščite vsaj ta večer novinarjem, ki jim teko leta k tegobam nepreskrbljene starosti. Nad 300 dobrih src, malih in velikih, se bo s svojim sodelovanjem na koncertu z največjo pripravljenostjo in vnemo žrtvovalo za dobri namen koncerta, zato smo pa globoko preverjeni, da tudi Vi ne ostanete doma za pečjo.
*	V splošno bolnico so pripeljali 161etno Valerijo Zupan iz Stožic, ki je na hodniku tako nesrečno padla, da si je razbila levo koleno. Iz okolice Lukovice je pa prišla dninarica Marija Srovec s popolnoma vtisnjenim čelom in vdrto nosno kostjo, da ima obraz čudno skažen. Že prejšnji petek 15. t. m. zvečer se je peljala na kolesu, nasproti ji je pa na kolesu pridirjal neki neznanec in s tako silo zadel v njo, da je dobila opisane poškodbe. Ker jo ni preveč bolelo, je mislila, da bo boljše samo od sebe, končno je pa zaradi težke poškodbe vendar prišla v bolnico.
*	G. in ga. Sunara Ivo in Ana sta darovala za mestne uboge Din 100‘— v počastitev spomina blagopokojne ge. Ljudmile dr. Rupnikove, g. Christof Josip pa je daroval za revne otroke Din 100'— v počastitev spomina 3 letnice smrti svoje blagopokojne soproge Josipine! Srčna hvala!
KINO SLOGA
Ljubljanski Dvor	Telefon 2730
Danes matineja ob 14. uri Elizabeta Bergner
v zadnjem nemškem filmu
Zasanjane ustne
Njen partner
Rudolf Förster
Enotne cene Din 4'50 na vseh sedežih!
*	Uršulinska cerkev je vsa prav okusno okrašena z zelenjem in z napisi iz lučk, Id opozarjajo, da uršulinski red praznuje 400 letnico svoje ustanovitve, obenem pa proslavlja ustanoviteljico sv. Angelo Merici. Po papežu Pavlu III. potrjena ustanova sv. Angele se je v začetku 17. stoletja razvila iz kongregacije v cerkveni red, ki se je naglo širil po Italiji in Franciji, a že leta 1702. so prišle uršulinke tudi v Ljubljano, kjer sta jima pobožni Schellenburg in in njegova žena postavila samostan s cerkvijo, ki je med najdragocenejšimi arhitektonskimi umetninami baročne Ljubljane. Dolgih 180 let so imele uršulinke edino dekliško šolo v našem mestu. Ko je bil v Škofji Loki odpravljen samostaii klaris, so meščani 1782. v zapuščeni samostan povabili iz Gradca uršulinke, saj je bila prva prednica ljubljanskega samostana tudi Ločanka in hči starološkega graščaka Lukančiča. V oba samostana so poleg domačih deklet hodila zlasti hčerka premožnih rodbin iz primorskih dežela, da se nauče nemščine, naša dekleta so se pa k uršulinkam v Gorico hodila učit italijanščine.
*	K umetniški razstavi pri Kosu na Poljanski cesti. Med svobodnimi poklici so danes nedvomno v največji stiski umetniki. Pri nas ni bilo povpraševanje po umetninah nikdar posebno veliko, zdaj v »letih splošne krize« je pa skoraj popolnoma prenehalo. Naši umetniki bi bili silno zadovoljni, če bi mogli oddati vsako sproti izgotovljeno umetnino za primeren honorar. Ker pa to ni mogoče in ker so po svojem umetniškem gonu prisiljeni, da ne drže križem rok, se jim kopičijo umetnine, za katere ni kupcev. Kot znano, naši umetniki neposredno ne vzdržujejo skoraj nobenih stikov z občinstvom. Stike omogočajo predvsem umetniške razstave v Jakopičevem paviljonu — te so bolj redke —-in pa stalne razstave pri Kosu na Poljanski cesti. Pretekle dni je g. Kos priredil razstavo umetniških del Riharda Jakopiča, Frana Klemenčiča, Maksima Gasparija, Božidarja Jakca, Frana Pavlovca in Frana Smerduja. Ta razstava 1)0 odprta le še kratek čas. nakar ho g. Kos priredil razstavo umetniških del zgolj Frana Pavlovca, ki je pred kratkim razstavljal ista dela v družbi z zagrebškimi kolegi v Zagrebu, kjer pa — značilno! — ni bila prodana niti ena umetnina! Negotova je bodočnost naših umetnikov, čemur pa se ne smemo preveč čuditi. Kot kažejo razmere, se pri nas nailaže odpovemo potrebam po umetnosti in literaturi. Pri nas doslej sploh še nismo začeli delati na umetniški vzgoji naše mladine Potem se pa čudimo, da ni razumevanja za umetnost! Pred leti se je pri nas mnogo govorilo o tem, da bi začele naše knjižne založbe izdajati poleg knjig tudi še reprodukcije značilnih umetnin še živečih umetnikov. Od načrtov do uresničenja pa je seveda dolga pot, zlasti še pri nas.
*	Premiera »Prigodi) iz Wienerwahla« v kinu .Slogi. Včerajšnji film v kinu Slogi, premiera
dunajske operete »Geschichten ans dem Wienerwald« je dosegla že višek zadovoljstva in navdušenia pri publiki. Kot je pred leti opereta. »Dvoje src v K taktu« z navdušenjem napolnila srca vseh Ljubljančanov, tako je včerajšnji film tako razgibal mnogoštevilno premierno občinstvo, da so ljudje pri gotovih prizorih glasno ploskali. Smeha in zabave je bilo toliko. da je glasni hrup na nekaterih mestih oglušil glasbo in dialog. Pri zadnji predstavi ob 21.15 so bila razdeljena darila nagradnega natečaja razpisanega pri filmu »Animator«. Kot najboljši slovenski izraz za to tujko je izbrala žirija besedo »Pobudnik«. Za matinejo danes ob 14. uri in jutri dopoldne ob 10.30 bo predvajala Sloga zadnjič film slovite Elizabete Berg-
Iz Dobove so nam sporočili, da je odkritje spomenika vojnih žrtev, ki je bilo določeno za to nedeljo 24. novembra, preloženo na poznejši čas, kar naj vpoštevajo vsi, ki so bili namenjeni v nedeljo na to svečanost.
ner »Zasanjane ustne« (Der Träumende Mund), v katerem igra priljubljena umetnica z Rudolfom Forsterjem eno svojih najlepših vlog. Cene pri matinejskih predstavah so enotne in znašajo Din 4’50 na poljubnem mestu.
*	Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani vljudno prosi p. n. starše, ki so dovolili svojim otrokom lani, da sodelujejo pri dramskih mladinskih predstavah, da jih pošljejo v soboto 23. t. m. popoldne ob 5. uri v dramsko gledališče k skušnji za letošnjo mladinsko predstavo.
*	Prirodoslovno društvo priredi danes svoje 3. predavanje v dvorani mineraloškega instituta na univerzi. Govori g. univ. prof. dr. ing. A. Kräl o temi: Tekoča voda — vir energije. Vse člane in prijatelje društva vabim! Vstop prost, za kritje stroškov se bodo pobirali pro-stovolini prispevki. Začetek oh 18. uri.
*	60 letnica šole na Grabnu v Ljubljani. K proslavi 60letnice vabim starše šoloobiskujo-čih otrok, gospode bivše učence, zlasti pa vse naše vrle Trnovčane in Krakovčane, ki tvorijo stalen kader, iz katerega prihaja mladina v šolo na Grabnu. — Upravitelj Josip Ambrožič.
*	V spomin umrli gospe Ivanki Urh« s namesto cvetja je za mestne reveže darovala družina ing. Mihor Din 100'—. Iskrena hvala.
*	Sokolski gledališki oder na Viču vprizori jutri ob 20. v proslavo 15letnega obstoja odra in 15 letnega udejstvovanja br. Avgusta Dacarja kmetsko komedijo »Zemlja«. Sokolsko članstvo in cenjeno občinstvu vljudno vabimo. Zdravo.
*	Sokol I, Ljubliana-Tabor obvešča svoje članstvo, da je Preminula njegova dolgoletna članica sestra Ivanka Urbas. Pogreb drage pokojnice se bo vršil v soboto, dne 23. novembra ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Slomškova ulica 13. Bratje in sestre, spremite drago pokojnico in našo dolgoletno članico na njeni zadnji poti! Udeležba v civilu z znakom. — Zdravo! Uprava.
*	Delavski kulturni večer. Ob 701etnici dr. Kreka, kateri bi se imel vršiti v nedeljo, dne 24. t. m. ob 20. uri v dvorani D. Z., je zaradi tehničnih ovir preložen na soboto, dne 7. decembra ob 2°. uri z istim sporedom in v istem prostoru. Krajevna skupina Mladinske zveze JSZ v Ljubljani.
/^Narodno gledališče. Sobota 23. nov. ob 20. uri: «Vihar v kozarcu» Red A. — Nedelja 24. nov. ob 15. uri «Vihar v kozarcu». Ob 20. uri: «Majda». Krstna predstava.
A Prekrstitev sokolskega doma v Rušah. Na večer pred letošnjim državnim praznikom bo v Rušah slavnostna prekrstitev tamkajšnjega Sokolskega doma. Z dovoljenjem dvora bo nosil dom odslej naslednji naziv: «Sokolski dom Viteškeg'a kralja Aleksandra I. Zedinitelja». Istega večera bo v Sokolskem domu slavnostna akademija.
A Romanje v Sveto deželo. «Putnik» pripravlja za Veliko noč 1936 izlet v Palestino, in sicer preko Beograda, Soluna v Pirej, od tu s parnikom v Haifo s 14 dnevnim bivanjem v Palestini. Povratek iz Jeruzalema preko Kaira in Aleksandrije zopet v Pirej. Nadaljnje informacije pri «Putniku» v Mariboru in Celju.
A Požar v Razvanju. Sinoči okoli 21. ure je nenadoma izbruhnil v kozolcu posestnika Kifmana v Razvanju ogenj, ki je v kratkem času vpepelil poslopje do tal in znaša škoda nekaj nad 15.000 Din. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Maribora in okolice, vendar ni bilo več pomoči.
A Ponovitev mladinske akademije. Na splošno željo občinstva ponovi naraščaj Sokola I. jutri v nedeljo 24. t. m. ob 15. uri v kadetnici akademijo, ki je že preteklo soboto žela obilo uspeha.
A Krstna slava 4-5. pešpolka. Danes v soboto 23. t. m. bo ob 11. uri dopoldne v Meljski vojašnici krstna slava 45. pešpolka, in sicer v spomin, ko se je pod pok. generalom Maistrom odločila usoda Maribora.
A Občinski svet proti znižanju plač. Na tajni občinski seji mestnega sveta se je obravnavalo vprašanje znižanja prejemkov mestnim nastavijencem. Sklep je bil, da je občinski svet zoper znižanje plač, ker uredba nima zakonite podlage in ker so plače občinskih nastavljencev v Mariboru že tako nizke. Če pa bo nadzorna oblast kljub protestu zahtevala znižanje plač, bo to mestni svet izvedel tako, da nastavljene! ne bodo preob-čutno zadeti.
A Regulacija Kralja Petra. trga. Na četrtkovi občinski seji je bil sprejet tudi predlog za ureditev Kralja Petra trga. Sedanja cestišča bodo razširili od 6 m na 8 m, otoka pa bosta zožena za 1 meter in bosta v isti širini kot je cestišče državnega mosta.
A Zgradba nove šole pospešena. Na zadnji občinski seji je bilo sklenjeno, da se bo gradca nove šole v magdalenskem predmestju i pospešila ih da bodo v najkrajšem času razpisana še ostala dela. Na isti seji so že bila oddana kleparska in parketarska dela.
A Okoliško gledališko občinstvo opozarjamo ha prvo letošnjo popoldansko predstavo «Vihar v kozarcu», ki bo jutri v nedeljo 24. t. m. ob 15. uri. V tej zabavni veseloigri se poslavlja od odra priljubljena igralka Štefa Dragutinovičeva in kdor se ji želi še enkrat poslednjič nasmejati, naj ne zamudi jutrišnje popoldanske predstave.
A Priprave za savezne sokolske tekme so v polnem teku. Sedaj se trasira tekmovalna proga, ki bo vodila od Ruške koče do Martinovega doma v Lobnici na Pohorju.
A Od doma jo je popihal. Mati 171etnega Adolfa Kaiserja, brivskega vajenca, iz. Vrba-nove ulice, je sporočila policiji, da je že pred nekaj dnevi odšel z doma njen sin. Povedala je še, da se je z njim sprla, ker mu ni hotela
kupiti novi hčevljev. Za beguncem poizveduje policija.
A Nezaželen obisk. V četrtek popoldne je stanovanje Franca Kukuvca na Tržaški cesti obiskal nezaželen gost, ki je prebrskal vse omare in Kukovcu odnesel razne obleke, čevlje, srebrno uro in 100 Din gotovine v skupni vrednosti nad 3000 Din. Uzmovič pa je prišel policiji kmalu v roke. Je to policiji dobro znan 281etni brezposelni mizarski pomočnik Fran P.
A Grajski kino. Danes sijajna veseloigra «Gospod brez stanovanja». Glasba Robert Stolz. V glavnih vlogah sama znana imena, ki jamčijo za smeh in zabavo: Herman Thi-mig, Paul Hörbiger, Leo Slezak in Adela Sandrock.
A Kino Union. Danes letošnji edini film slavnega tenorja Jcsefa Schmidta «Moi nai-lepši dan». Film, ki nudi prU«--™ očarljivega petja tudi mnogo zabave in smeha.
Cel* *©
Q Pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet v Celju ima jutri v nedeljo 24. t. m. ob 14. uri v svojem tajništvu redno odborovo sejo, na kar vse tovariše odbornike opozar jamo.
□	Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek 25. t. m. ob 20. bo predaval prof. Viktor Petkovšek iz Ljubljane o «Planinski flori».
□	Proti dvojnemu zaslužkarstvu. Iz vrst orezposelnih smo prejeli: Z veseljem in radostjo smo vzeli na znanje vest, da je bil pri celjski mestni občini ustanovljen socijalni urad, kateri bo brez dvoma posvetil vso skrb za pomoč nam brezposelnim, ki nas je tud; v Celju precejšnje število. Na ene izmed najvažnejših zadev, katera obstoja v dvojnem ali celo trojnem zaslužkarstvu, pri čemer imajo nekateri gospodje poleg svoje siiaine plače zaposlene še svoje žene. pa je socialni urad očividno pozabil. S tem delom, ki bi bilo za današnje čase hvalevredno, lahko začne že takoj pri mestnem magistratu, kjer mu bo gotovo uspelo ter bodo temu vzgledu sledila tudi razna druga podjetja. Pri tem dvornem ali trojnem zaslužkarstvu ne mislimo staro-upokojencev, katerih prejemki so že tako skrajno nizki. Prepričani smo. pravijo brezposelni, da bo socialni urad željo nas brezposelnih prvenstveno upošteval.
□	Kam plovemo? že .na zadnjem, živinskem sejmu v št. Juriju ob lužni železnici so bije cene živini skrajno nizke, pri čemer trni vzrejevalec, t. j. kmet. sramotno škodo in absolutno izgubo. Tako je n. pr. kupil neki, celiski mesar težko rejene vole no 2.25 ‘ Din z« 1 kg. dočim je potem samo kože teh volov prodal po 2.75 Din za kg. Sedaj je pričel neki mesar v Celju sekati meso Že po 6 Din 1 kg, zaradi konkurence pa bodo šli drugi tkakor se namreč čuje) na 4 D m za 1 kg. Pretekli teden so se kmetje v Velenju takemu postopanju, ki skramo omalovažuje in. zasmehuje njih stan, kar sami energično uprli m’ nekega tämkais”'«»*». mesnria i-"*"*!’..'
□	Izboljšajte ceste. Tlakovanje prehoda iz Aškerčeve na državno cesto, kjer mora biti tlakovana pešpot, je nujno potrebno, kar je vidno še prav posebno sedal ob deževnih dneh. Sedanja občina, pri kateri je združeno s prejšnjo okoliško mnogo več davkoplačevalcev, bo to stvar za majhen izdatek lahko napravila.
□	šivanko je pogoltnila zadnji četrtek neka 451etna žena delavca iz Ceste na grad št. 20. Zaradi te neprijetne nesreče je sedaj v bolnišnici.
□	Delitev novoletnih nagrad po trgovinah. Sresko združenje trgovcev v Celju je prejelo s strani članstva opozorila, da se mnogi trgovci pripravljajo, da bodo svojim odjemalcem ob novem letu delili koledarje in druge nagrade. Združenje trgovcev sedaj opozarja vse člane, da so tozadevni sklepi občnih zborov združenja iz leta 1933. in 1934. še vedno v veljavi. Na omenjenih občnih zborih je bilo sprejeto načelo, da se običaji delitve koledarjev in drugih daril in bonifikacij ob novem letu in drugih prilikah odpravijo. Združenje pravi nadalje, da bo proti vsem kršiteljem teh sklepov disciplinarno postopalo.
Ptuj
Strelske tekme. Strelska družina v Podlehniku je imela v nedeljo 17. t. m. svoje zaključno streljanje za tekoče leto. Obenem se je vršilo tega dne tudi družinsko nagradno streljanje, pri katerem so dosegli člani in članice sledeče uspehe: 1. nagrado je prejel Lončar Franc, 2. Volmajer Hinko; 3. Deu Vinko. Dame pa so se plasirale» 1. Rižner Elza, 2. Lauch Mici, 3. Fras Ana. Razdeljenih je bilo 10 nagrad. Kot mlada družina je pokazala v tekočem letu prav Igjj napredek ter so iispGhi kot udGlczfos članstva jako zadovoljivi. ^
Katarinin sejem. V ponedeljek 25. t. m se vrši v Ptuju običajen vsakoletni Katarinin sejem, ki je največji izmed vseh sejmov v letu, na katerem se zbero sejmarji in kupci iz raznih krajev Dravske in Savske banovine.
Pogrešani Lah Franc se je javil. Poročali smo, da je pred 10 dnevi neznano kam izginil 171etni čevljarski vajenec Lah Franc iz Podvincev, ker ga je mojster radi neke nerednosti precej ostro prijel. Ker je pri odhodu izjavil, da ga ne bodo vee videli in ga po odhodu ni nihče več videl, se je splošno domnevalo, da je izvršil samomor, že žalujoči starši pa so dobili včeraj od sina obvestilo, da se nahaja v Celju, kjer si je poiskal drugega mojstra ter jih prosi, da mu pošljejo delavsko knjižico.
Osebne spremembe. Cestni nadzornik Uhl Florijan je premeščen iz Ptuja v Logatec, cestni nadzornik Lederer Erkart pa je premeščen iz Logatca v Ptuj.	. .
Kino. Tukajšnji zvočni kino bo predvajal v soboto 23. t. m. ob 20. in v nedeljo Z/ t. m. ob pol 19. in pol 21. zvočni uh“ »Knoct out. V glavni vlogi nastopita Muk» Schmeling in Ani Ondra.
Gospodarstvo
Nadomestilo za sankciie?
Usoda našega lesnega izvoza
Ljubljana, 22. novembra.
Slovensko gospodarstvo je že pred uveljavitvijo sankcij s skrbjo in vso resnostjo vsepovsod poudarjalo usodne posledice novega položaja. Posebno resnoben je bil klic iz vrst lesne trgovine in industrije ter lesnih produ-eentov sploh. Upravičene skrbi za usodo našega gospodarstva so merodajna mesta skušala ublažiti s teni, da bomo dobili nadomestilo za izgube, ki nam jih bodo prinesle sankcije. — Sankcije so sedaj uveljavljene. Nanje je Italija odgovorila s protisankcijami, ko seveda tudi naša država kot članica DN ni bila izvzeta od teh mer. Ce na splošno upoštevamo naš izvoz v Italijo, potem vidimo, da so te protisankcije zlasti prizadele naš lesni izvoz, ki je bil z izgubo italijanskega tržišča takorekoč reduciran na minimum. Prav te dni pa že razširjajo nekateri listi vesti o nadomestilu za izgubo italijanskega lesnega trga. Poročila pravijo, da so se nekatere države medsebojno sporazumele glede medsebojne pomoči, tako da bi naša država mogla plasirati svoj dosedanji lesni izvoz v Italijo v te države. Podoba je, pravijo te vesti, da bodo te države izpolnile dano obljubo glede nadomestil za sankcije. In končno napovedujejo te vesti, da bo prispelo v naše luke 25. t. m. 8 velikih parnikov, ki bodo naložili večje količine našega lesa, in sicer za Aleksandrijo, Alžir, Španijo. 9000 kub. metrov za Južno Ameriko, trije parniki pa bodo naložili večjo količino finega lesa za London in Manchester. Če se to uresniči, pripominjajo nekateri časopisi, potem v našem izvozu ne bo zastoja, pač pa se bo izvoz celo povečal.
Ta poročila se prav prijetno berejo. Vendar pa je naša dolžnost, da jih ne le kritično sprejemamo, ampak še bolj kritično presodimo, zlasti s stališča slovenskega lesnega gospodarstva. Znano je namreč, da je slovensko lesno gospodarstvo v tehničnem pogledu prikrojeno Je za bližnji celinski izvoz, torej izvoz, kakršen je bil v Italijo. Zato tudi ni bil slučaj, če je doslej odpadla večina slovenskega lesnega izvoza na celinski izvoz na krajše proge. Ta način izvoza pa ni utemeljen le v tehnični pri-krojenosti slovenskega lesnega gospodarstva, marveč, in to je treba še prav posebno naglasiti, v malopodjetništvu in finančni šibkosti. S tega stališča je dovolj razumljivo, če se naša ■slovenska lesna trgovina ne more spuščati v riskantne zaključke za daljšo dobo in daljše proge. V tem ni nič konservativnosti, temveč nujno dejstvo, s katerim je morala računati in se boriti naša domača nacionalna trgovina, ko se je vse od prevrata naprej z žilavostjo in skrajnimi napori otresala epon tujega kapitala. Razumljivo je, da se v tej težki borbi za nacionalno samostojnost ni utegnila v tako kratki dobi razviti v razsežno gospodarsko panogo, ki l>i razpolagala z ogromnimi kapitali. Ce bi bila
v tej svoji ^ borbi deležna razumevanja in podpore, kakršne so bila deležna lesna podjetja drugod, in če bi ne ječala že vsa zadnja leta pod bremeni splošne gospodarske stiske, bi nemara v tem trenutku lahko odločneje posegla v vprašanje nadomestil za sankcije ler si seveda tudi mogla izvojevati pravičen in odgovarjajoč delež pri novem izvozu, ki se nam sedaj obeta kot nadomestilo za izgubo italijanskega izvoza. Zadnja leta splošnega zastoja pa se je slovensko lesno gospodarstvo docela finančno izčrpalo. Ta izčrpanost na žalost usodno vpliva na celokupno gospodarstvo Slovenije. Kriv pa te izčrpanosti ni le splošen položaj, temveč zlasti skrajno neugoden plačilni promet v kliringu, ki je takorekoč uničil kreditno sposobnost in izžel do zadnjega vse finančne zaloge ter ohromel našo lesno trgovino.
Spričo takega položaja ni nič nenavadnega, če so že nekatera prej tako trdna lesna gospodarstva ustavila po uvedbi sankcij ’ svoje obrate. Po tej poti bodo šla še mnoga druga podjetja. Na tak način se bo seveda, če od nikoder ne bo izdatne pomoči, upropastila naša največja slovenska gospodarska panoga. Blagodati nadomestil za sankcije bodo epričo takih okoliščin lahko deležna samo lesna velepodjetja, kakor je n. pr. »Šipad« in podobna, ki so že po svojem produkcijskem in tehničnem ustroju prikrojena tudi za trgovino na daljše proge ali celo za čezmorsko trgovino, ter so poleg tega še deležna zadostnega razumevanja in zaščite. Ta bojazen, ki se pojavlja na slovenskem tržišču, je gotovo upravičena. Kljub prijetnim poročilom, ki jih razširja nekatero časopisje o blagodatnih nadomestilih in novem izvozu, se vendarle lahko zgodi, da bo slovenski le« pri tem popolnoma pozabljen in neupoštevan. Pomisliti moramo samo na dejstvo, kje naj naš slovenski, finančno popolnoma izčrpani izvoznik dobi sredstva za prevoz, recimo samo do Sušaka, če ne še dalje? Kako naj v tej stiski nenadoma popolnoma preusmerimo svojo lesno trgovino, jo produkcijsko in tehnično preustrojimo ter postanemo naprani trdno finančno podprtim velepodjetjem celo konkurenčni? V tem položaju je lo izključeno. Zato pa je dolžnost države in vseh merodajnih či-niteljev, zlasti naših slovenskih, da se v teh usodnih trenutkih z vso resnostjo in brez odlašanja zavzamejo za življenjske interese slovenskega gospodarstva.
Neobhodno potrebno je, da se nujno priredi gospodarsko anketo, pri kateri naj sodelujejo tudi merodajni činitelji, o finančnem vprašanju slovenskega lesnega izvoza, o slovenskem lesnem deležu pri tem novem izvozu, o odjemu našega lesa itd. Razumljivo pa je, da je treba vsa ta vprašanja razpravljati nemudoma in brez kakršnihkoli vplivov, ki bi zapostavljali slovenski les.	—ž—
Smotrena agrarna politika v €SR
Dr. Hodža o nažrtnem gospodarstvu
Novi predsednik češkoslovaške vlade, dr. Milan Hodža, je na poslednjem zasedanju izvršilnega odbora češkoslovaške agrarne stranke obširno govoril o načrtnem gospodarstvu. Iz tega govora posnemamo:
Poskusili smo prelomiti s starimi gospodarskimi načeli, ker je bilo edino na ta način mogoče obvarovati naše kmetijstvo v sedanji dobi gospodarske krize pred popolnim propadom. Menim, da je naš poskus uspel. Nismo se zadovoljili samo z ugotovitvijo, da k padel star sitem gospodarskega liberalizma, temveč smo ustvarili osnove novega sistema, zakaj v bistvu našega kmetskega gibanja je, da skušamo poleg kritike vsako slabo stvar tudi nadomestiti s dobro. Sistem našega žitnega monopola je popolnoma uspel, boljše, kakor so druge države poskusile rešiti svoje žitno vprašanje. S tem, da sami določamo cene, smo ustvarili predpogoj, na katerem je šele mogoče izenačili in uravnovesiti gospodarsko politiko na temelju enakovrednosti agrarne m industrijske proizvodnje. Borba proti nesorazmerju med cenami kmetskih in cenami industrijskih proizvodov je bila težka in je trajala celih 13 let. Ko smo sedaj smotreno uredili svoje žitno vprašanje, je treba urediti še trg in kupčijo z živino, ki je važna panoga naše agrarne proizvodnje.
Agrarna politika ne sme biti sestavljena iz *lu.iajnostnih predlogov, temveč mora tvoriti »motreno in organično celoto. V tem smislu bo treba urediti življenjsko zavarovanje drobnih kmetskih vrst, prav tako pa konč-hoveljavno urediti kmetske dolgove. Vprašanje kmetskih dolgao se približuje svoji komični rešitvi. V načelu je že bilo sprejeto znižanje obrestne mere, kakor tudi načelo, da je b'eba kratkoročne dolgove spremeniti v dolgoročne in določiti odplačilne roke, ki bodo v Pravičnem sorazmerju z rentabilnostjo kmetske p-roizoodnje.
Ko smo uveljavili načela načrtnega gospo-'{arstva na svojem domačem agrarnem trži-•*u, ko skušama sedaj urediti po tem načelu mdi ves naš denarni trg, ne smemo pozabiti, je treba po načelu načrtnega gospodarja urediti tudi trg z zemljišči Nikakor ne jremo dopustiti, da bi postala zemlja pred-jt špekulacije! Nikakor ne moremo dopu-ji, da bi se po agrarni reformi, ki je bila
ledena po najglobljem načelu demokracije, $ novno izvajalo «agrarna reforma» v korist jarvlh mogotcev. Pripravili smo potrebne ^eđloge, po katerih bo izdelan zakon, ki bo
Izpovedoval vsakršno špekulacijo z zemljo. l)0v Jetih gospodarske stiske smo našli način, unterem smo omilili gospodarsko krizo, Uvel - ^0>no načela načrt-, sga gospodarstva tilcdavh'uli tudi v splošni gospodarski poli-
Pred 30 leti se je uspešno včlenila v načela liberalnega gospodarstva nova skupina s svojo delavsko politiko, sedaj pa prinaša v gospodarski red svoj delež smotrena agrarna politika. Konservativen kmet je na ta način dokazal, da je sposoben za globoke in temeljne gospodarske reforme. Prepričan sem, da tudi naša industrija ne bo premagala svoje krize, če se bo trdovratno branila načel načrtnega gospodarstva. Z načrtnim gospodarstvom je edino mo go "e vzdržati red in obenem ohraniti tudi zasebno podjetništvo. Gospodarska nesmotrenost pomeni anarhijo, ki vodi v gospodarsko propast. Agrarna industrija si je potom sindikalizacije pridobila mnoge izkušnje, Na temelju sporazuma med agrarno in industrijsko proizvodnjo bo edino mogoče sprovajati uspešno gospodarsko politiko. S tega stališča je industrija prav tako naša skrb, kakor je kmetijstvo. Zavedamo se, da /C. industrijski konzument neobhodno potreben kmetskemu producentu. Zato je razumljivo, da smo zainteresirani na ozdravitvi industrijske proizvodnje in da nam je mnogo na tem, da. bi se kar največ delavcev lahko zopet povrnilo v produkcijski proces. V tem okviru vidimo široko in zdravo sodelovanje kmetske in industrijske demokracije.
Gospodarske vesli
— Italijansko-madžarske kompenzacije. Mussolini in madžarski poslanik sta podpirala protokol o kompenzacijah v trgovinskem prometu med obema državama. Ta protokol je prilagođen novim razmeram, ki so nastale po uvedbi sankcij proti Italiji.
— Belgija išče tržišča za svoje blago. Belgijska vlada je sklenila pričeti nova trgovinska pogajanja z raznimi državami. Ministrski predsednik Zeeland je izjavil, da bo vlada zastavila vee svoje sile, da bo Belgija lahko plasirala svoje blago na raznih tržiščih, da bi tako našla kompenzacijo za škodo, ki jo mora trpeli zaradi izvajanja sankcij proti Italiji. Zaenkrat se vodijo pogajanja s Francijo, Sovjetsko Rusijo in Novo Zelandijo. V decembru se prično pogajanja « Poljsko.
*= Novi krediti za popravila cest. Da se brezposelnost čez zimo čim bolj omili, je ministrstvo po predhodnem dogovoru z banskimi upravami podvzelo pogrebne mere, da se posveti največja ažnja popravilom in ureditvi cest. Kredite za te posle bo dajalo ministrstvo in banske uprave. Popravila cest. kakor tudi gradnja novih cest, se bo vršila po določenem načrtu o javnih delih,
— Kliring med Švico in Italijo. Gospodarska pogajanja med Italijo in Švico, ki so postala neobhodno potrebna zlasti po pristopu Švice k sankcijam, so se končala z uspehom. Italija j« pristala na sklenitev klirinške po-
godbe. Za že naročeno, pa še neporavnano blago je dogovorjeno obročno odplačilo v teku poldrugega .leta. Švicarske terjatve v Italiji znašajo približno 18 milijonov frankov. t = Italijanski in nemški kliring. Po poročilu Narodne banke je dne 21. novembra i. 1. izplačana na nemški kliring poslednja aviza ši. 8697 z dne 25. maja t. L, na italijanski pa št. 75.695 z dne 7. avgusta 1.1.
— Trgovinska pomorska konferenca, ki bo v Ženevi, se prične v ponedeljek. Med 24 državami, ki bodo zastopane na tej konferenci, je tudi Jugoslavija. Na konferenci bodo proučevaii vprašanje delovnega urnika za mornarje na trgovskih ladjah in o številčnem stanju posadk na posameznih ladjah.
Borzna poročila
DEVIZE
Ljubljana, 22. novembra. Amsterdam 2967-43 —2982-03, Berlin 1756-08—1769-95, — Bruselj 743-11-748-17, Curih 1424-22-143U29, London 216-48—218-53, Newyork 4365-35—3301-66, Pariz 289-53—290-97. Praga 181-76—182-86, Trst 354-67
—	357-75.
Curich, 22. novembra. Beograd 7-—, Pariz 20 35, London 15-27, Newyork 309T25, Bruselj 5230, Milan ne notira, Madrid 421750, Amsterdam 208‘35, Berlin 123'90, Dunaj 5720, Stockholm 78-75, Oslo 76-75, Kopenhagen 68-15, Praga 12’77, Varšava 5805, Atene 2-90, Carigrad 2-45, Bukarešta 2-50, Helsingfors 6'73, Buenos-Aires 0-8450.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Zagreb, 22. novembra. 7®/» invest. posojilo 77—79, Vojna škoda 354—355, 4% agrarne obveznice 44—46, 7 % Bler 70—71, 8% Bier BOSI, 7°/o posojilo hipot. banke 74 den., 6% beg. obveznice 60—61-50, Narodna Iranka 6000 den.. Agrarna priv. banka 229—231. Dunaj-Zagreb 871-50—881-50—876-50, Dunaj-Beograd 875-57— 865-57, Grčija-Zagreb 28-65—29'30—29’00, Grči-ja-Beograd 29-60—28-90. Priv. kliring London-Zagreb 249 20—250-80—250, Priv. kliring London-Beograd 254-18—252-58, Priv. kliring Madrid-Zagreb 620 den.. Madrid-Beograd 625 po-vpraš., 7% «lab. pos. v Parizu 78 den.
BLAGOVNO TRŽIŠČE
Soinbor, 22. novembra. Pšenica bačka okol. Sombor 153—155, gornja bačka 156—158, sremska in slavonska 154—156, gornja banaška 160
—	162, bačka ladja kanal 155—157. Rž ne no-naška potiska 163—165, bačka ladja Begej 160 —162, bačka ladja kanal 155—157. Rož ne notira. Oves in ječmen neizpremenjeno. Koruza bačka in sremska 95—97, bačka in sremska sušena 90—92, dec. januar 83—85. Moka bačka og ogg 240—260, št. 2 220—240, št. 5 200— 220, št. 6 180—200, št. 7 160—180, št. 8 105— 110. Otrobi in fižol nespremenjeno. Tendenca čvrsta. Promet 51 vagonov.
Novi Sad, 22. novembra. Pšenica bačka 158 —102, bačka ladja Tisa Begej 166—168, slavonska 160—162, sremska 158—160, banaška 159 —162. Oves nespremenjen. Rž ne notira. Ječmen nespremenjen. Koruza bačka in sremska 96—98, banaška 95—97. Moka bačka in banaška og ogg 235—255, št. 2 215—235, št. 5 195—
V vsako hifo iiajceneiži
Poslužite se naše
kemifne čistilnice, pralnice
in svetiolikalnice
za
obleke, perilo in ovratnike
Se priporoča
ŠAVS STANE. UU3UANA
Tvrševa 36
Cerkvena ni. 1 (Trnovo
dnevnik
,Clas naroda*
215, št. 6 175—195, št. 7 145—160, št. 8 105-110. Fižol neizpremenjen. — Otrobi bački in sremski juta vreče 83—85, banaški juta vreče 82—84, bački juta vreče ladja 83—85. Tenden ca čvrsta. Promel srednji.
— Sport =
Nogometni brzoturnir
S. K. Slavije v Ljubljani na igrišču S. K.
Jadrana, v nedeljo ob 13. uri
Najmlajši ljubljanski nogometni klub S. K. Slavija, pripravlja za nedeljo ljubiteljem nogometa lepo presenečenje: brzoturnir s sodelovanjem S. K. Ilirije, S. K. Hermesa in S. K. Jadrana. Tekme se bodo odigrale po 2-krat 20 minut v naslednjem vrstnem redu:
Ob 13 prvi par: S. K. Hermes — S. K. Slavija; ob 13.50 drugi par: S. K. Ilirija — S. K. Jadran; ob 14.40 tretji par: premaganca prvih dveh tekem; ob 15.30 četrti par: zmagovalca prvih dveh tekem.
Sodelujoči klubi so se obvezali nastopiti s svojimi prvimi garniturami in je radi tega pričakovati lepega nogomet«, kakršnega že dolgo nismo videli. V zadnjem času smo gledali le ostre borbe za točke, torej nam bo ta turnir prinesel igro, ki bo res lepa za oko in ki navdušuje. Da bodo udeleženci še bolj animirani, bosta prejela zmagovalca tretje in četrte tekme lepa darila.
Opozarjamo že sedaj pristaše nastopajočih klubov na ta turnir, ki bo gotovo vsakega gledalca zadovoljil.
Priprava jugoslcv. plavačev na olimpijado 1936.
Jugoslovanski plavalni savez je na eni svojih zadnjih sej odredil, da bo poslal na olimpijske igre, ki bodo od 8. do 15. avgusta 1936 našo water polo reprezentanco h^-ilafelo plavačev za 4 X 200 m prosti stil.
Za štafeto pridejo za sedaj v poštev tile plavači: Ciganovič (Jug), Gazzaii (Jadran), Vilfan (Ilirija), Mini in Stocker (Viktorija — Sušak). Ta ekipa seveda še ni povsem definitivna.
Izbera moštva za našo vvaterpolo reprezentanco bo po predhodnem turnirju, ki bo pokazal naše najboljše waler]>oliste, ti pa bodo potem trenirali pod prilikami, ki bodo slične onim v Berlinu (bazen, hladna voda).
Jugoslovanski plavalni savez je tudi že osnoval poseben fond za priprave svojih tekmovalcev.
MALI OGLASI
Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž. in ban. davek 3 Din Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Uri malih oglasih reklamnega značaja stane petima vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu.
KUPIM HRANILNO KNJIŽICO kmetske posojilnice z vlogo do Din 15.000'—. Ponudbe pod »Knjižica« na upravo lista.
GRADBENI RISAR, absolvent 3 letnikov gradbene srednje šole, z večletno prakso išče primernega zaposlenja. Ponudbe na upravo nod »Gradbeni risar«.
DIJAKU-NTŽJEŠOLCU nudim ceneno stanovanje z zajtrkom in event. pomoč pri učenju. Cena po dogovoru. Ljubljana, Rožna ul. 7/1.
VILA na lepi točki ljubljanske okolice naprodaj. Prostran vrt, sadovnjak, gozd, krasna lega ob vodi. Primerno zlasti za letovišče ali za upokojenca. Radi premestitve se poceni .proda. Ponudbe pod »Izredna prilika« na upravo »Glasa naroda«.
V MESTNI HRANILNICI LJUBLJANSKI je bil najden manjši znesek denarja. Eventuelni reflektant naj se zglasi med uradnimi urami.
A-:«: ^ ~ ’
£5
■Tf
m
m
■t--
m
% ..f■

+
Umrla nam je naša najboljša soproga, skrbna mati, hčerka, sestra, teta in svakinja, gospa
Ljudmila Smrkolj, »k Katalan
soproga veletrgovca
v petek, dne 22. f. m. po kratkem trpljenju, previđena s tolažili svete vere.
Na zadnji poti jo spremimo v nedeljo, dne 24, novembra 1935 ob 4. uri popoldne od doma žalosti, Mišićeva cesta 2, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 22. novembra 1935.
Stojan, Tatjana, Samo, Borut; otroci Albin Smrkoli, soprog; Josip in Barbara Katalan, starši Slavica, Grozdana, Darinka, por. Tavčar; sestre in ostalo sorodstvo.
x	:	: • j w ■;	-.WWW.
Letalo s krčljivimi krili, iznajdba Francoza Maknonina, za katero je dobil od francoskega letal kega ministra nagrado 1,000.000 frankov. Obenem je iznajditelj dobil naročilo za gradnjo lovskega letala po tem sistemu, ki bi doseglo 500 km povprečne
hitrosti na uro.
ICuLltuira
Šorlijevi „Blodnji ognji" v Pragi
Uspešno delo »Scene dobrih avtorjev«
L. M. Tolsti in T. G.
V zvezi s 251etnico smrti L. N. Tolstega, piše V. F. Bulgakov, se sedaj spominjam kako sem leta 1910 na Jasni Poljani videl in ne videl T. G. Masaryka. Leta 1910. sem izmenoma živel ali pri Tolstem v Jasni Poljani ali pri čertkovih v Tjeljatjenkah, oddaljenih kake tri vrste odtod, da mi pri tem ni bilo treba prekinjati tajniških poslov pri Tolstem. V začetku marca sem slučajno prebival pri čertkovih. Ko sem 29. marca okrog 2. popoldne prišel k Levu Nikolajeviču, sem izvedel, da je prispel semkaj znan češki učenjak in politik.
»Kje je sedaj?«
»V moji sobi.«
»Kaj dela?«
»Spi, potoval je vso noč:in je utrujen od pota.«
Omeniti moram, da je pisateljev zdravnik dr. Makovicky 'stanoval na Jasni Poljani v skromni pritlični sobici. Slučajno sem moral iti tod skozi. Previdno sem odprl vrata v sobo, kjer je spal Masaryk, previdno sem šel dalje, da ne bi delal šuma, in se čez čas po isti poti vrnil. Ko sem nehote pogledal na zdravnikovo posteljo, sem videl na njej ležati Masaryka. Spal je skliučen in čez glavo pokrit s flanelasto odejo. Masaryk bi bil seveda lahke» na Jasni Poljani dobil drugačno stanovanje z večjim komfortom, toda dr. Makovicky je bil srečen, da ga je smel sprejeti v goste in ga je povabil v svojo sobo. Ta dan sem ostal precej dolgo na Jasni Poljani. Pili smo čaj z drugim gostom, z nekim članom Državnega sveta iz Petrograda, toda Ma-sarvka ni bilo k čaju. Kasneje sem se vrnil v Tjeljatjenko in se tako nisem spoznal z Masa ry kom.
Makovick* mi je po meje pripovedoval, da je Tolsti z vso svojo rodbino zelo prijateljsko sprejel Masaryka. Samo pri kosilu je državnik'Leva Tolstega nekoliko razburil z izjavo, da je popoln abstinent. Tolsti se je spričo te izjave sramoval svoje nedoslednosti. Poslej je v zadnjih letih svojega življenja zelo redko kdaj izpil čašo vina. Pri tem obisku sta Tolsti in Masaryk govorila tudi o religiji. Ugotavljala sta skupne točke in razlike v svojih nazorih glede religije. Pri tem je prišlo na dan, da Lev Tolsti vsakega človeka smatra za sestavni del božanstva in da torej pomeni njemu ljubiti človeka, ljubiti Boga. Temu nasproti je Masaryk rekel, da smatra Boga za nekaj, kar je ločeno od človeka. Masaryku je bolj prijalo panteistično pojmovanje sveta, medtem ko ga je Tolsti odklanjal. Vir greha je po Tolstem v telesu, po Masaryku pa v duši. Masaryku so se pojmi Leva Tolstega zdeli asketski, toda Tolsti ni soglašal s tem. Vzlic takim razlikam v idejnih nazorih pa je bil Tolsti jako zadovoljen in vesel svo-
Masaryk leta 1910
jega razgovora s češkim gostom. Tudi Masaryk je moral biti zadovoljen s tem razgovorom, ker je rekel dr. Makovickemu: »Dovolj mi je, ako vidim Tolstega in sem z njim skupaj, saj govoriti ni treba z njim, ko je toliko napisal.« Na Jasni Poljani je Masaryk v prostem času prečital nedokončano in doslej neizdano delo Tolstega »O samomoru« ter uvod v knjigo »Pot življenja«. Po Masarykovem odhodu je dejal Tolsti: »Masaryk je vendarle profesor, meni pa je bilo treba vprav takega kritika. Bal sem se, da je v srednjem delu predgovora h knjigi »Pot v življenje« dokaj doktrinarstva, toda Masaryk ga ni našel. Samo če tega ni zamolčal iz vljudnosti nasproti meni.«
Zadnja leta svojega življenja je Lev Tolsti čital Masarykovo knjigo »Der Selbstmord als soziale Massenerscheinung der modernen Zivilisation«. O tej knjigi je dejal: »Interesantna knjiga, toda še malo znana. Vredna je, da se razširi.«
Ob Masarykovi 601etnici je Tolsti pisal Izvršnemu odboru za Masarykovo proslavo: »Zahvaljujem se Izvršnemu odboru, ker se je obrnil na me ob priliki Masarykovega jubileja. Tako mi je dana možnost, da poleg vseh ljudi, ki poznajo Masaryka, v skupnem občutju spoštovanja nasproti nje- ! govi iskreni, trdni, pošteni in najraznovrst- | nejši delavnosti izrazim tudi občutek svoje i hvaležnosti za njegove dobre odnošaje proti meni ter za mnoge zame pomembne vesti, ki mi jih je pred časom sporočil. Posebno pa mi je dana prilika, da izrazim občutje iskrene ljubezni nasproti njemu kot človeku.
15 let pred tem je Tolsti pisal dr. Makovickemu, ki se je tedaj mudil v svoji domovini: »Ako vidite Masaryka, recite mu, da se ga često spominjam in da ga imam rad.«
Taka vztrajnost v vzajemnih odnosih dveh velikih predstavnikov ruske in češke kulture, zasluži v vsakem pogledu našo pozornost.
Zanimivosti s vseh strani
Pri gradnji nekega prodora blizu Valliedere v Španiji je nastala eksplozija in je bilo šest delavcev ubitih.
A' Gornji šleziji na Poljskem stavkajo vsi rudarji in topilniški delavci. Stavka ima trajati tri dni.
Znani romanopisec Georges Duhamel, ravnatelj časopisa . Mercure de France«, je izvoljen za člana francoske akademije. Prav tako je izvoljen za člane te najvišje francoske znanstvene ustanove zgodovinar Louis Gillet.
Praga, 21. novembra.
»Scena .dobrih avtorjev« in »Enota slovanskih žena« sta lahko resnično ponosni na rezultate svojega dela. Scena, ki jo vodi g. prof. O. Minafik, ima brezdvomno veliko zaslugo, da so v ciklu iger slovanskih avtorjev v enem samem letu zastopani trije slovenski pisatelji. Ravno pred letom je bila v »Umetniški Besedi« premijera Lipa-hovega »Glavnega dobitka«, kateri so tesno sledili Kreftovi »Celjski grofje« (prevedel v češčino J. Borko). Agilnost scene se stopnjuje z uvedbo tretje, Šorlijevih »Blodnjih ognjev« (prevedel v češčino dr. Berkopec). Izrekamo iskreno zahvalo dramatiku Mi-nafiku, ki je občutil, da se s fraziranjem bratstva ne ustvarja, da medsebojno spoznavanje niso žvenkljajoče besede, temveč praktično in konkretno delo. »Glavni dobitek« in »Celjski grofje« potujeta danes po celi republiki, izpolnila sta prvo in drugo številko edicije slovenskih avtorjev ter vzpodbudila nebroj društev in posameznikov, da podobno demonstrirajo bratstvo in slovanstvo.
G. Otto Minafik! Kako malo ve o njem slovenska javnost. Danes slovi kot eden najpopularnejših dramatikov v ČSR. Opozoril sem že letos spomladi v našem tisku, da sta dve njegovi deli poslovenjeni, zato se upravičeno čudimo, da ga niti eno gledališče ni uvrstilo v svoj program. Ne mogoče zato, ker v svoji domovini propagira slovensko dramatiko, temveč, ker so njegova dramatska dela vredna, da bi jih uvedli. Podčrtavam pa, da je to tudi stvar galantnosti njegovih slovenskih kolegov, katere je v Pragi interpretiral, posebno, ker je znano, da naši dramaturgi z leščer-bami iščejo in stikajo za dobrimi dramat-skimi deli. že dejstvo samo, da so bili »Celjski grofje« po zaslugi Minarikovi nanizani v ciklus Jiräskovih slavnosti v Hronovu, in njegove perspektive za bodočnost nam od-
ločno nalagajo, da o teh faktih ne samo pišemo, temveč na nje tudi primerno odgovarjamo.
»Blodnji ognji« v režiji o. Minafika so bili najboljša predstava »Scene dobrih avtorjev«. Nekaj tako izravnanega in discipliniranega že dolgo nisem videl. Sleherni lik se je virtuozno vlil in izzvenel v celoto, ki je vse navzoče mogočno dojmila in pre- 1 vzela.
Režiser svoje igralce do potankosti pozna in obvlada. Frapantna doslednost pri grajenju dejanja, odrske atmosfere, ko človek občuti dovršenost razmerja igralske osebnosti napram vlogi, dinamičnost psiholoških momentov, ki se neprisiljeno, v znamenju širokega vpogleda in vživetja režiserjevega, vrste, porajajo in tvorijo problem točno v intencijah avtorjevih, vzročnost in utemeljenost sleherne akcije. Tu mi ne preostaja drugega, kot da označim ta večer za »koncert«.
G. Ivo Šorli je lahko upravičeno ponosen na svojo praško premijero in interprete. Kolektiv »Scene dobrih avtorjev« pa je ponovno dokazal, da zahteva dobro gledališče osebnosti in da režija ni obrt, temveč I »znanost(!)«
Gg. O. Minafik, K. Freytag, K. Koranda,
J. Beneš, J. Novak, Fr. Zuma ter gospe Ka-batova in Havlikova so bili interpreti po- I sameznih vlog, ki so prispevali, da je imela drama tako mogočen odziv. Vsi so bili izredno dobri. Sceno je opremil g. ing. arh.
J. Koula znamenito pod vtisom igre. Delo je tokrat prevedel g. dr. O. Berkopec in ! dokazal, da mu tudi odrska češčina ni tuja.
Avtor pri predstavi ni bil navzoč, pač pa , je v pismu ocenil vse sotrudnike in se zahvalil na zelo prisrčen in posnemanja vreden način. In kar je glavno: Šorli j e vi »Blodnji ognji« so imeli v Pragi spontan uspeh.	Borko Josip.
Rukov smo poročali, so nastali v Egiptu veliki nemiri. Demonstranti, ki so bili v večini dijaki, so se spopadli s policijo. Precej dijakov je tedaj padlo. Slika kaze, kako je policija razganjala dijake, ki so vsi proti angleškemu vplivu in pomiki v Egiptu
VA.V41 BlMlERT
ZBCfNCLI
; m
— Da, da, draga moja, sam vem, da v življenju vse tiste velik« vrednote, o katerih prepevajo pesniki in modrujejo modrijani, ne igrajo v resnici nobene vloge. Kar nas dviga in ponižuje, kar nas sili k uspehom in ovira pred napredkom hkratu, to je samo živalska bojazen pred neznanim in nemirna samoljubna radovednost, kaj in kako bo jutri. Ne samo ti, draga Klen, tudi jaz sam in vsi doživljamo trenutke, ko je življenjsko breme tako težko, da bi ga človek rad vrgel od sebe. In čeprav sem moški, me ni sram priznati, da bi ga res vrgel, ako bi ne bilo tiste strašne teme, ako bi vzlic vsem teorijam ne bilo mrkega dejstva, da se še nihče ni vrnil, kdor je odšel. To in pa misel, da bo sonce še prav tako sijalo, da bodo ljudje še prav tako pletli svoje male zlobe, kovarstva, dobrote in hudobije, četudi mene več ne bo. to je ona nezmagljiva sila, radi katere nosim breme, ki mu pravimo življenje.
Gospa Elen je molčala. V trenutku se je domislila, da je hotela možu pravzaprav sporočiti samo nenadno vest o smrti nemškega vojaškega atašeja. Kako prideta pri tem do tega, da razglabljata o življenju in smrti? Ali res vse, kar velja v vsakdanjih naukih za temelj, ne pomeni nič? Ce vzdržujeta vse samo bojazen in radovednost, čemu potem toliko
napora in muk, čemu toliko iskanja in tavanja, čemu vse nadčloveške žrtve na oltar znanosti in napredka?
Kakor da je čital njene misli, je Larsen povzel:
— Vidiš, Elen, kako smo ljudje majhni in z lažjo prekvašeni! Stotero izgovorov si izmišljujemo, da lahko opravičimo in zabrišemo svojo bojazljivost. La-žemo o iskanju resnice, licemersko govorimo o spoznanju, o napredku, o večnosti, o Bogu, govorimo o vsem mogočem, samo da zakrijemo s plaščem laži svojo duševno revščino.
Gospa Larsenova je bila ena tistih žensk, pri katerih tudi v najbolj zapletenih in nevšečnih okol-nostih zmaguje zdrav naravni nagon. Nekaj časa je poslušala moža in njegove izlive, nenadoma pa se je streznila:
— Kar govoriš, končno sedaj niti ni važno. Midva tega vprašanja ne bova rešila. Treba je misliti, da je ataše mrtev in da je po smrti vsakega človeka prav blizu pogreb. Mislim, da je naša rodbina zaradi prijateljskih stikov s polkovnikom dolžna na več krajev poslati sožalnice in tudi sicer storiti vse za pogrebne svečanosti.
— To prepuščam popolnoma tebi, Elen. Prepričan sem, da boš znala storiti vse, kar je treba, in tako, kakor je najbolj prav.
Sedaj je gospa šele začela pripovedovati, kako čudne okolnosti so združene z atašejevo smrtjo. Na dolgo in široko je govorila o gospe Nori Reedelan-dovi, tajinstveno je namignila, da so k poslaniku prišli neki ljudje na obisk, končno pa je pripomnila, da bi morda njegov sluga znal povedati marsikaj kar bi v ta nepričakovani dogodek prineslo vsaj nekaj jasnosti.
— Pa sluga ni bil atašejev zaupnik, je nejevoljno ugovarjal tovarnar, gospa pa je povesila glavo in
rekla kakor sama za se:
— Včasih majhni ljudje veliko vidijo.
Komaj je izrekla, je prihitela sobarica in kolikor mogoče mirno poklicala, češ:
— Gospodični spet ni dobro.
Oče in mati sta odšla v Kidino sobo in sta se močno začudila, ko sta zagledala hčerko popolnoma mirno.
— Danes ti je bolje, Kid, je skušala mati, mla- 1 denka pa se je samo nasmehnila:
— Doslej mi še nikdar ni bilo slabo.
— Ali si morda klicala?
— Ne, očka, ne! Hotela sem le vse izvedeti. Veš, da je gospa Reedelandova pretaknila atašejeve najvažnejše listine?
Peter Larsen je bil presenečen, ko je to slišal. Mikalo ga je, da bi s hčerko podrobneje govoril o teh dogodkih. Končno se je premagal in se zopet delal nevednega.
__ Čudno se mi zdi, je dejala Kid sama zase, !
kako more biti ta ali oni tako otročji in iskati v izjavah, ki jim ni mogoče pregledati pravega vira, podlage za nadaljno sklepanje. Za mene je pojav ph polkovniku v. Bergu nekaj čisto navadnega. On je ravnal kakor je moral ravnati. Mislim, da bodo tako in podobno ravnali še mnogi, ki jim je prav tak0 bila tema za vodnico kakor atašeju. Ne gre namreč, da bi kdo brez kazni služil dvema svetovoma. Ali le hotel biti v. Berg vrtnar svojih strasti, bi moral ostat» pri tem in ne bi smel mešati vmes svojega poklic^-
Larsen je poslušal hčerko in se mu je zasvetil0 v glavi. Pomiril jo je, kolikor je mogel, nakar s^ odšel in skušal takoj stopiti v stik z atašejevo dih žino.
■ /(laja »Narodna prosveta« v Ljubljani, zadruga z. o. z., predstavnik I Albreht, za uredništvo odgovarja Milan Zadnek, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik O. Mihalek. Vsi
Ljubljani.