DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
,,Kar sami delajo, očitajo nam: preganjanje Italijanov, duhovnikov, delavcev, kmetov, skratka - vseh“
Iz govora tov. Julija Beltrama
LQtn VT	1 C /1	Poštnina plačana v gotovini
.	V	' oteV. 15 (1406)	Spedizione in abbon. post. I. gr.
TRST s/eda 18. januarja 1950
Cena 15 lir
£ /X zasedanja Istrskega okrožnega ljudskega odbora v Kopru
enoletni gospodarski plan
ISTRSKEGA OKROŽJA
in odloki: o matičnih knjigah, s katerim je predpisana obvezna civilna poroka v coni B; 0 bazenskih dejanjih proti ljudski imovini in proti uradnim dolžnostim; o prestopkih proti javnemu redu in miru; o osebnih imenih; o kompetenci krajevnih ljudskih odborov za odrejanje kazni in drugi odloki so bili soglasno sprejeti na zasedanju - Zaključek zasedanja
n dnevnega reda so 1'trsj. nr. rednem zasedanju o'dboraSa okr0™^ ljudskega di v a’ ki se je nadaljevalo tuli ' Ponedeljek zvečer, soglasjih	razne odredbe, ki
sjfe- lzvršiini Jjudski odbor Istr-igj” okrožnega ljudskega odbora liurit ®° Pooblastilu prejšnje oske skupščine.
sLa--0 50 bi'i soglasno sprejeti meči Odloki:
Planu Tte Q §°spodarskem
,1. Odlok srm2U Istrskega -okrožja za go-(ivn^ko leto 1950, ki je brez ®a med vsemi sprejetimi ^okii najvažnejši.
.'Jdlok o enotnem računovodstvu.
_ Odlok o kazenskih dejanjih ptj? ^vseljudskemu imetju.
a._ Odlok o kazenskih dejanjih Stoti uradnj dolžnosti, rorf	Q kršitvi javnega
e“a in mira.
. ®. Odlok p kompetenci krajevnih (mestnih) ljudskih od-°J°v za izrekanje kazni.
'• JMlok o osebnih imenih, s v , Iok o mauičnih knjigah, : katerim se v Istrskem okrož-rok^Va^a ob,vezna civilna polov'	o spremembah od-
ka p društvih, zborovanjih itd.
Pečatih in imenih ‘ibdzkrh odborov itd.
U. Odlok o dopolnitvi odloka
• r^MO CITATE-• da bo jutri izšla
nSJtCVllka nase “TEDENSKE PRILOGE PRIMORSKEGA DNEVNIKAn z zarlim'vo razpravo
IN sSvDCe: "KRITIKA IN SAMOKRITIKA V SZ».
“|S^m^v0dgOV°mosU iav"
dnevne-
koont. ,.ic odobrila skupščina l0LQC‘i° v izvršilni odbor if0J" . hasledne tovariše: dr. sedn-ri1^ Stanka kot podpred-ta: !ka’ Petriča Vladimirja kot. hič r •	Marija,	Dimi-
a Vjekoslava in Bonetti Ro-So ^ kot člane. Ti tovariši Sih
Poki
kooptirani namesto drugih tovarišev, ki so bili bi, llcani na druga mesta in
no7pVeS mogU.dati sv°ie aktiv-ra l.v dkrožju, ali pa so bili izrwieS-eni dolžnosti zaradi ne-poinjevanja svojih halog. Sledila je razrešitev sedmih j dbikov — prisednikov m na-o volitev istega števila novih. ri 13. točki dnevnega reda (J-1 Podal tov. dr. Peterin, višji _ rožni javni tožilec, poročilo delu y preteklem letu. Ob jj” ljučku poročila je prosil, Cqj rnu skupščina du razrešilni-jav^a mesto višjega okrožnega hje 6ga *°žilca. Skupščina je to ?-°Vi ProšnH ugodila in nato* 1ZvoMa na njegovo mesto W Dolharja Alfonza in Starostnika tov. Furlanija
*e<IaPradžadnji točk; dnevnega "stj- odobrila skupščina 9% jX'lev dveh novih krajeven »D in sicer v Ankaranu ®v. Antonu. To je- nare-
Svi
LR
. 88Rn
[ja priznala
Kitajsko
— Zvezni svet
Ktje^.aries zjutraj sklenil, da Kitaju^e>> Prizna Maocetungovo JsKq.
De
V i)awV°d^e odločno opozicijo lftj filaiuentu *n državi . roti
ri „se pogaia tosestavo vade
nlM c
se v ’	— De Gasperi vodi
br-v > razgovore za sestavo ka t vlade. Socialistična sLar.-Ikuda l.z&Ias°VE)a resolucijo, ki kopj: 1JE’ da politika večine 5 'rrvav prepad med dr-^.udstvom in vodi do ve4jega zatiranja delav-k^bln razr;?da. Parlamentarne C socialistične stranke
V „ Vo-1 tfti^lai
"zdiralni politiki.,
^jnl zločinec Krupp umrl
du 5JNKPURT. 17. - Na gra-bur e«nabach v bližini Salz-80-]et .nil Avstrijskem je umrl 8°hW <-’ustav Krupp von Ztlanih' oncl Kalbach, ravnatelj pn, Kruppovih orožarn. toyno °lnik, ki je med prvo sve-obo ,V??no vchko pripomogel bij ",ZUvi nemške vojske, je iziped' °IVi s,vetovni vojni eden ^Vne ?	Pobornikov	po-
je. p aine oborožitve Nemči-
sVetil° 1 192(5 pa se ie p°-je ‘ “delovanju tankov. Bil
‘Adolf1 Hale”0'’11611 ustanove
kovala gospodarska potreba, c ker so bili prebivalci teh dveh | vasi preveč oddaljeni od sede- v žev KLO, kamor so poprej pripadali. S tem da bodo imeli sedaj doma svoj KLO, bedo lahko gospodarsko hitreje napredovali. Prav tako je odobrila skupščina na prošnjo KLO in mladinske organizacije iz Strunjana razlastitev manjše površine nekega zemljišča, ki bo služilo za napravo športnega igrišča.
Krajši nagovor je imel nato novoizvoljeni okrožni javni to-
žilec tov. dr. Dolhar, ki je poudaril, da se bo javno tožilstvo borilo z vsemi močmi proti vsem, ki bi poizkušali zavirati naš gospodarski program,
Ker se pri slučajnostih ni oglasil nihče k besedi, je delovni predsednik zaključil zasedanje s krajšim govorom in med drugimi podčrtal, da je bilo to zasedanje najvažnejše, kar jih je bilo do sedaj. Posebno pomembno vprašanje tega zasedanja je bil sprejem gospodarskega plana za leto 1950. To je veliko delo, ki ga je skup-
ščina napravila. V zvezi s tem gospodarskim planom se postavljajo pred vse zelo važne nadaljnje" naloge. Ena od teh je mobilizacija čim večjega števila delovne sile. Naloga vseh bo: prvič napraviti čim-več, da bo ta program uresničen, drugič pa, da bomo napravili čim manj napak. Naše zbore volivcev po vaseh je potrebno nadomestiti z drugimi bolj odgovarjajočimi sestanki, kot ljudskimi sveti in podobno.
Dolžnost delegatov je, da prenesejo na tečen vse, kar je
skupščina obravnavala v teh dveh dnevih, in da svojim volivcem pojasnijo ter povedo vse, kar je skupščina sklenila. Ljudstvo pričakuje sedaj to, da bo slišalo, kaj je bilo napravljenega.
Uspehi ljudske oblast; so oči-vidni, o tem ni dvoma.
«Vsi skupno se bomo borili, da bo sprejeti gospodarski program tudi dosežen« je ob 22.30 zaključil delovni predsednik med navdušenim ploskanjem vseh delegatov to v resnici delovno zasedanje.
Polilično poročilo lov. J. Bellrama
Iz poročila izvršilnega odbora je razvidno, da je bilo V preteklem letu izvršeno veliko dela na vseh področjih našega gospodarskega m družbenega življenja. Zasluge Za dosežene uspehe ima predvsem delovno ljudstvo in njegova organi, ki so premostili vse težave in s požrtvovalnostjo izvajali naloge, ki jih jim je postavljala ljudska oblast, kot so to narekovale potrebe prebivalstva. To dejansko je najzgovornejši dokaz ( kakšni so odnosi delavcev in kmetov ter delovne inteligence, ne glede na narodnost, do ljudske oblasti. Kajti V delu se zrcal; odnos posameznika do skupnosti, njegova zavest nove stvarnosti, ki je nastala po zmagoviti ljudski revoluciji, ko je prešla oblast iz rok zatiralcev in izkoriščevalcev V roke ljudstva. Delovni ljudje so odločno stopili na pot graditve novega življenja, ki ne bo slonelo na izkoriščanju, zatiranju, narodni enakopravnosti, ampak na bratskem sožitju med V sem j narodnostmi, v katerem ne bo ne izku-riščevanja in ne zatiranja. Skratka, krenil) -o na pot socialističnega razvoja. To možnost nam nudi dejstvo, da je naše zaledje socialistično in da
smo življenjsko povezani z njim. To bo stalna vh- novih vzpodbud za vse večja dela.
Naravno je, da naše okrožje nima pogojev, da bi živelo ločeno od Jugoslavije. Tega se naši ljudje prav dobro zavedajo, kajti iz 251etnih lastnih izkušenj vedo, da sta jim življenje in kruh zagotovljena samo, če so povezani s svojim zaledjem. Gospodarstvo Istrskega okrožja, ločeno od Jugoslavije, bi bilo obsojeno na stalno propadanje. Ne mogli bi ga vzdržati niti v sedanjih mejah, kaj šele, da bi ga razvijali in dvigali na vedno višjo stopnjo in tako ustvarili blaginjo stoletja zatiranemu istrskemu delovnemu ljudstvu.
Seveda bi bilo zgrešeno, če bi razvoj ljudske oblasti m utrjevanje hjenih gospodarskih o-snov idealistično smatrali kot spontan proces, ki se vrši sam po sebi. Rekonstruirati gospodarstvo na novih osnovah je težavna in dolga pot, je organiziran, zavesten proces, je vsakdanja borba proti zaostalosti, prot) reakcija ia ’ sovražnikom, vseh vrst, je stalna in žilava borba na vseh področjih ekonomskega, ideološkega, kultlir-nega, skratka, družbenega in gospodarskega delovanja.
O gospodarskem planu
Razvoj gospodarstva v našem okrožju je zavzel že tak obseg, da ne zadostuje več. dosedanji način dela. Enoletni gospodarski programi, ki smo jih izdelovali in izvajali, so pokazali slabo stran v tem, da niso bili sprejeti na skupščini in zato hibo bili obvezni za vse, temveč so bili bolj nekak načrt, kj je služil za interno poslovanje in evidentiranje produkcije, izvoza, uvloza. gradbene aktivnosti itd. Danes moremo več dopuščati te pomanjkljivosti, če nočemo zaostati. Potreba po točni evidenci nad. proizvodnjo, prometom, investicijami, pravilno določanje cen se pojavlja kot neodložljiva, če hočemo preprečiti anarhijo v gospodarstvu, špekulacijo in razne mahinacije na račun ljudi, ki delajo in živijo od svojega dela.
V ta namen je predložen IOLO-ju osnutek odlcka o enoletnem gospodarskem planu.
V odloku je rečeno, da je Izvajanje plana častna dolžnost vseh prebivalcev Istrskega okrožja. Odlok ne jemlje možnosti privatni iniciativi, je ne zavira, ampak o-bratno, jo vzpodbuja in daje vsem ljudem tega teritorija možnost dela. Gospodarski plan obvezuje vse one, ki sodelujejo pri njegovem izvajanju. Ta odlok je brez dvoma med najvažnejšimi, ki so bili predloženi tej skupščini.
Z odlokom o enoletnem gospodarskem planu je povezan odlok o arbitraži in odlok o enotnem knjigovodstvu. Kasneje bo treba pristopiti k uvedbi davka na promet proizvodoVi kar bo pomenilo odločen korak naprej v plansko gospodarstvo.
O proračunu
Danes imamo na dnevnem redu razpravo o proračunu za leto 1950. Značilnosti letošnjega proračuna so v tem, da ostane v proračunu okrožja samo manjši del investicij in administrativnih stroškov. Za razliko od prejšnjih let nosita letos glavno težo investicij okrajna odbora Koper in Buje ter KLO oz. MLO. To je pravilno. V preteklem letu so se okrajni ljudski odbori usposobili, da lahko samj prevzamejo neposredno vodstvo gospodarstva na svojem področju. Isto velja za KLO in MLO za njihova področja. Taka finančna politika je na novi stopnji razvoja potrebna. Vsaka koncentracija ubija iniciativo od spodaj in vodi v birokratizacijo, oži demokratičnost oblasti ter jemlje avtonomijo krajevnim organom oblasti. Okrajni ljudski odbori bodo imeli ogromne naloge. S prevzemom skoro 2/3 vseh investicij postane jasno, da bo treba okrajnim ljudskim odborom posvečati največjo pozornost in jim nuditi vsakodnevno konkretno pomoč pri izvajanju njihovih nalog. Ni nobenega dvorna, da bodo OkLO, KLO in MLO na ta način spremenili odnos do gospodarskih nalog in plana. Se bolj važno je, da
se bo še poglobila navezanost ljudstva na njegovo oblast, ker bo zlasti v tem še bolj jasno čutilo, da gre za njegovo oblast in njegovo gospodarstvo.
Lanskoletni proračun okrožja je znašal 444.000.000 dinarjev, obeh okrajnih LO Pa 81.000.000 din.
Letos ima okrožje 280.444.000, okraj; pa 337.204.276 din.
Isto razmerje ie tudi do krajevnih organov ljudske oblasti.
Proračun najbolj jasno ponazo-ruje nagel porast naše gospodarske moči in karakter naše oblasti. Ne samo dejstvo, da se je dvignila moč našega gospodarstva, ki ga izraža skupni proračun, ki znaša lani 444 milijonov din, letos pa 633,648.276 din, ampak je razvidno, da je težišče preneseno na okrajne in krajevne ljudske odbore, V tem je bistvena razlika in prozoren dokaz demokratičnosti naše oblasti.
Obvezna civilna poroka
Razprava na naši današnji skupščini in njeni sklepi bodo imeli velik pomen za naše nadaljnje delo. Poleg odloka o gospodarskem planu jn letnega proračuna bo , predložen odlok o ustanovitvi okrajnih kontrolnih komisij in organov ljudske inšpekcije, odlok o ustanovitvi arbitražnega sodišča pri okrožju in okrajih. odlok o kaznivih dejanjih zoper obče-ljudsko in zadružno imovino, nadalje predlog spremembe odloka o matičnih knjigah, ki je predložen v prečiščeni obliki. Uvede se obvezna civilna poroka, da se tako odpravi nasilje v tako važni zadevi, kot
je sklepanje zakona, To bi morali že prej storiti, saj iinajo to že mnoga desetletja predpisano celo'zapadne države in je popolnoma nepravilno, da ie oblast dopuščala drugim ustanovam opravljanje tako važne naloge. Tq je treba sedaj popraviti.
Gospodarski plan za 1950 predvideva povečanje investicij za 189,000.000 din. Od tega v kmetijstvu 34 odst., dvig Življenjskega standarda 15 odst. Izvrševanje vseh teh nalog bo zahtevalo ogromnega truda. Ne samo mobilizacijo delovne sde> ampak spremeniti bo treba tudi sistem dela. V ta namen bodo morali upravni aparati brezhibno poslovati. Opirati se bo treba na množične organizacije, uvesti evidenco in kontrolo nad izvajanjem sklepov. To bomo dosegi; predvsem, če bomo pojačali OkLO in KLO oz. MLO. Določiti bo treba kompetence med raznimi instancami oblasti, pri čemer bo okrožni IO vodil kontrolo in dajal konkreivio vsakodnevno pomoč podrejenim organom oblasti. Tp ie y osnovi pravilno, kajti okrajni in KLO imajo široke možnosti mobilizacije množic in uporabe neštetih iniciativ za razna koristna dela na vasi ali v okraju. Ni dvoma, da bomo z resnim delom in čutom odgovornosti premostili vse težave in izvršili tudi te naloge, ki jih pred nas postavlja gospodarski plan v tem letu.
Take naloge so postavljene danes na dnevni red IOLO. O globoko ljudskem smotru, o koristi, ki jih bo imel delovni človek od izvršitve tega programa, ni treba posebej poudarjati. Kakšen je karakter naše oblasti, v čigavih rokah je in za čigave interese se bori, dokazuje njeno delo. Nobenih deklaracij, nobenih demagpških izjav, ki so potrebne tam, kjer peščica izkoriščevalcev diktira večini, izkorišča in bogati, kot je to primer pri naših sosedih. Nam zadostuje gola stvarnost, sama trda realnost, ki jo morajo poznati vsi naši delovni ljudje. Oni so nosilci oblasti, on; morajo poznati vse težave in pomanjkljivosti našega dela !n pomagati pri odstranjevanju težav in zaprek. Rrav tako se morajo rezultati skupnega dela porazdeliti po načelu — plačilo po učinku dela.
Zakaj nas napadajo
Medtem se v deželi, ki ji vladajo razni Santini, preliva kri poštenih delovnih ljudi, ki zahtevajo delo, da bi lahko preživljali sebe in svojo družino. Neprestano padajo pod svinčenkami zloglasne policije delavci, ki zahtevajo kruh in svoje pravice. Vladajoča buržo-azija in Vatikan se držita na oblasti z nasiljem in s puškinimi kopiti in niso sposobni, zagotoviti dela in kruha državljanom ter neodvisnost deželi
pred tujim kapitalom. Tuji kapital gospodari v deželi in preprečuje vsak razvoj domače industrije ter s tem meče sto-tisoče ljudi na cesto. Zapirajo se tovarne, omejuje se produkcija, reakcija in Vatikan — zvesti hlapci ameriškega imperializma — preganjajo borce za neodvsnost dezee
Veličastna bitka delovnega ljudstva, ki se izraža v neprestanem boju: v stavkah, ki se vrste kot dnevi po vsej Italiji, v zahtevah in zasedbah opuščene zemlje s strani kmečkih delavcev in kolonov v Južni Italiji, v odporih proti zapiranju tovarn v Severni Italiji, v zahtevi po delu. Vse to je izraz obupnega stanja, v katerem se nahajajo delovni ljudje v Italiji. Toda moti se buržo-azija, če misli, da bo s policijo zatrla upravičene zahteve italijanskih delavcev.
Enako ali skoro enako je tudi v Trstu. Velika brezposelnost in pomanjkanje na eni strani, na drugi neomejeno izkoriščanje, razkošje in razmetavanje, korupcija jn brezdelje dajejo obeležje Trstu. Nacionalna neenakopravnost, zapiranje slovenskih šol in preganjanje učiteljev v Trstu in Gorici, dopuščanje neoviranega razmaha fašizmu in njegovim organi-zacijam preganjanje, zapiranje in obsojanje bivših partizanov — s tem se lahko kiti Santin, De Gasperi in reakcija sploh v Trstu in Italiji.
Poglejte, in Prav s te strani vsak dan napadajo naše ljudstvo in njegovo oblast. Vsak korak naprej, ki ga stori naš človek pod vodstvom svoje oblasti, je napaden jn oviran. To je višek ironije ;n podlosti! Kar sami delajo, očitajo nam: da preganjamo Italijane, duhovnike, delavce, kmete skratka vse.
To se dogaja Pri nas v »zloglasni« coni «B». ki jo upravlja VUJA. in kjer je na obla sti delovno ljudstvo.
Pri tem ne izbirajo sredstev. Od Vidalija do Scntina — vsi se poslužujejo laži za svoje napade proti-nam. T°da za nas niso merodajne besede niti tako «svetih» mož kot je Santin. Za nas je odločujoče dejanje. Samo en primer preganjanja naj navedejo gospodje Santini in kominformisti. In sicer tak primer, kakršne srečamo v Trstu na kupe: primer diskriminacije, preganjanja, zatiranja. Pri nas je nacionalna nestrpnost po zakonu prepovedana, duhov, ščins, in cerkev sta svobodni in
(Nadaljevanje na 3. strani)
Zakaj so v SZ ponovno uvedli
SMRTNO KAZEN
Zakaj sovjetski tisk tega odloka ne komentira? • Glavni vzrok na-sprotstev so neenakopravni odnosi med socialističnimi državami
KlerofašisHčna ofenziva proli Slovencem v llaliji
Izgoni	iz sloven
go nalogu iz Rima
Protest Demokratične fronte Slovencev proti odloku rimskega prosvetnega ministrstva št. 110-76 od 13. 1. t. 1., na podlagi katerega je moralo v Gorici zapustiti okrog 30 dijakov slovensko šolo, a iz prvega razreda osnovne šole mora 12 otrok v italijansko
GORICA, 17. — italijanska šolska oblast je izdala te dni cdlok, ki se nanaša na vse vrste slovenskih šol. Odlok pravi dobesedno:
eGorica 16. januarja 1950.
Prosvetno ministrstvo dovoljuje z odlokom št. 110-76 z dne 13. januarja t. I. Za šolsko leto 1949-50, da so učenci, sinovi optantov za italijansko državljanstvo, izjemoma lahko vpisani samo v zadnje razrede raznih osnovnih in srednjih šol (peti razred ljudske šole, tretji obrtne, tretji srednje, peti gimnazije, tretji liceja ali četrti razred učiteljišča), ki delujejo v tej pokrajini.
Učencem, ki obiskujejo ostale razrede, pa je vpis prepovedan in go- naj poskrbijo za njihovo odstranitev do IS. januarja t. I. Ti učenci lahko prestopijo na odgovarjajoče šole z italijanskim učnim jezikom.
Šolsko skrbništvo».
V zvezi z omenjenim odlokom je DEMOKRATIČNA FRONTA SLOVENCEV V ITALIJI poslala prosvetnemu ministru on. Gonelli v Rim sledečo protestno brzojavko:
((Demokratična fronta Slovencev v Italiji zahteva takojšen preklic odloka prosvetnega ministrstvatšt. 110-76 z dne 13. januarja, ker nima nikake zakonske podlage. Omenjeni odlok žali narodnostni čut slovenskega življa in je v popolnem na-
sprotju z osnovnimi človečanskimi pravicami, ki jih vsebuj? ta italijanska ustava in mirovna pogodba.	^
Predsednik: Dr. LAMBERT MERMOLJAu.
Ko so profesorji sporočili prizadetim dijakom, da ne morejo obiskovati več slovenskih šol, so najprej začudeni obstali in nikomur ni hotelo v glavo, da je to sploh mogoče. Ker so pa po razlagi ravnatelja zvedeli, da je to resnica, se jim je srce omehčalo in vsi so pritajeno ihteli. Ko bi mogli pogledati v ta nežna otroška, globoko užaljena srca, bi videli v njih eno samo -veliko bol: izobčili sp nas po krivem, ve-doma po krivem, kaj bo sedaj z nami? Ko jim je ravnatelj nato še pojasnil, da lahko prestopijo v italijanske šole, niso ničesar odgovorili. Žalostni, s srcem polnim bolesti,; so odki-
mali z glavo. Iz vseh obrazov se je bralo, da ne marajo V italijanske šole. Nekateri so se spraševali, -zakaj prepovedujejo samo njim in ne tudi onim zadnjih letnikov. Toda ravnatelj jim na to ni vedel odgovoriti, ker ministrska odredba tega ne pojasnjuje. Ta slika nam jasno prikazuje žalostne razmere slovenskega življa v Italiji, na katerega se vsipajo vedno močnejši udarci. Vsi ti udarci pa so usmerjeni prav na uničenje slovenskega šal' stva: z zmanjšanjem števila slovenskih učencev bi hoteli tudi šole polagoma ukiniti.
(Nadaljevanje na 3. strani)
ZASLIŠEVANJE OZOPOVSKIH PRIČ NA PROCESU V BRESCII
Slovenci za ozopovce hujši sovražniki od italijanskih fašistov in Nemcev
Dr. Bersanti, biv. ozopovski poveljnik in videmski pokrajinski tbjnik krščanske demokracije, priznava sodelovanje ozopovcev s fašisti in Nemci; za sodelovanje s slovenskimi partizani pa pravi, da je bilo nemogoče, ker je to pomenilo „dclati za Jugoslavijo44
(Od našega poseb. dopisnika)
BRESCIA, 17. Današnjo dolgotrajno zasliševanje je bilo posvečeno trem pričam, vendar tretja priča ob 7. uri zvečer še ni' končala svoje izpovedi in bo nadaljevala jutri. Tretja priča Leo Patussi, sedaj italijanski oficir, pa je s svojim pripre vedovanjem posegla direktno v dogodke v Porzusu.
Ta priča je namreč eden od ozopovcev, ki so bili ujeli, toda jim je uspelo pobegniti. V njegovem dolgem in podrobnem pripovedovanju, ki se v r.ino-gočem krije s pripovedovanjem obtožencev, pa ni navedel, kdo naj bi bil ustrelil ezopovskega komandanta De'Gregorija (Bol-lo), Valenteja (Eneo) in Tur-chettijevo, ker tega ni videl. Ko bi moral govoriti o usodi ostalih ujetnikov, pa so sklenili, da se bo zasliševanje nadaljevalo jutri. Prvi dve priči,
pa sta na dolgo in široko govorili o razmerah v Benečiji Po septembru 1943.
Ko je prva priča dr. Bersdn-ti, bivši poveljnik ozopovcev in seda,} pokrajinski tajnik Kt-•šianske demokracije v Vidmu Že več kot tri ure čital svoj ureferaUt, se je predsednik sodišča ujezil:
((Mislil sem, da imam pred seboj inteligentno osebo, pa mi samo bere stvari, ki me ne zanimajo, namesto da bi mi govoril o dogodku v Porzusun.
Dr. Bersanti se je trudil, da bi dokazal, da so Slovenci v Benečiji, katerih obstoj je priznal, prepojeni z italijanskim čustvovanjem, da so bili vedno enajboljšin italijanski vojaki in so si (iželeli vedno samo Italijo ». V njegovem «referatu)> pa je bilo vendarle vse polno pnji-znanj, ki so bila seveda z različnimi opravičili olepšana, o sodelovanju ozopovcev z vsemi
sovražniki tako italijanskega kot slovenskega ljudstva. Bilo je sodelovanje s fašist; — toda «samo zaradi skupne obrambe pred kozaki«. Sodelovalo se je tudi z Nemci. Naslednja priča pove, da je nekoč videmski škof dal povabilo Nemcev ozo-povcem za pogajanja, a ozo-povci so pogajanja odklonili. Znano pa je, da so dogovori med prvimi in drugimi obstajali). Samo sodelovanje s slovenskim; partizani je bilo nemogoče, ker je tako sodelovanje pomenilo ((delati za Jugoslavijo«. Sploh, je bila prisotnost slovenskih partizanov v Benečiji eilegalnav, ker je bil tukaj ((italijanski teritorij«.
Priča izvleče na dan številko lista’ ((Matajur« glasilo slovenskih beneških partizanov in či-ta v prevodu nekaj člankov, da bi s temi dokazal, da so imeli Slovenci v Benečiji ekspanzionistične težnje. Tega
Reimann: „Vzrok vsega zla je v partijski bazi - Pod obtožbo tudi podpredsednik KP zaSeverno Porenje in Vestfalijo, Edvard Kaiser
BEOGRAD, 17. — Včerajšnja «Borba» piše v uvodnem članku o zopetni uvedbi smrtne kazni v Sovjetski zvezi. Glasilo KPJ piše, da ta sklep Prezidija ZSSR o zopetni uvedbi smrtne kazni po 32 letih obstoja sovjetske oblasti in ob sedanjem položaju socializma v svetu gotovo ne bo pripomogel k razvoju socialistične demokracije in človeštva sploh. «Borba» se sprašuje, kako naj se spravijo v sklad Stalinova načela, ki so bila objavljena pred 11 leti. da država ne ime biti za nasilje v notranji politiki in geslo boljševiške partije o iz-
gradnji komunistične družbe z zopetno uvedbo smrtne kazni. Opravičiti zopetno uvedbo smrtne kazni z nevarnostjo imperializma ni prepričljivo in to še tembolj ne, ker sovjetska oblast do sedaj ni prizanesla imperialističnim vohunom in izdajalcem domovine, kakor n. pr. vlasovcem.
«Borba» zaključuje ' svoj članek z besedami: «Ob zopetni uvedbi smrtne kazni pravijo', da je,ta določena za izdajalce domovine, vohune in prevratne elemente. Zaradi tega pravi «Borba», je treba biti na -jasnem, kaj pomenijo te besede.
((Sovjetski tisk n. pr. napada kot ((izdajalce domovine« nekatere sovjetske znanstvenike, ki so se držali zgodovinskih dejstev in napisali, da je to ali ono iznajdbo treb.a pripisati temu ali onemu neruskemu • narodu. Po tem kar piše sovjetski tisk in tisk v deželah pod kontrolo sovjetske vlade, so izdajalci domovine in špijoni vsi tisti, ki se upirajo vseruski politiki sovjetskih voditeljev«.
SOFIJA, 17. — Danes popoldne so otvorili prvo redno, zasedanje novega sobranja, kije toikU izvoljeno 8. decembra lanskega leta.
FRANKFURT, NA MENI, 16. (ATI) — Zadnje čase se vse pogosteje množijo znaki, ki napovedujejo notranjo krizo v Komunistični partiji Zahodne Nemčije. Kaže, da je Jtted tolikimi vihrami, ki pretresajo tamkajšnjo partijo, vzrok vseh težav, kakor se ie pred kratkim izjavil Mr.x Reimann, «cd-klonska« tendenca, ki se je vko-reninila med bszo partije. To potrjuje tudi ostra časopisna gonja prot; ((nemškemu titov-stvu«, za katero so se odločili kominformistični voditelji.
v zac-nji številki piše glasilo centralnega komiteja Komunistične partije Zahodne Nemčije, da «predstavlja titovski odklon sedaj najhujšo nevarnost za partijo«. Vsak komunist se mora poslužit; vsakršne oblike prepričevanja, da prepreči širjenje «titovstva» med široke množice prebivalstva.«
Tudi avstrijska komunistična partija je sedaj zaskrbljeno zaradi širjenja ((titovske ideologije«; ideološko glasilo Komunistične partije Avstrije «Weg und Zielv ogorčeno napada «ti-tovce« In naravnost obtožuje jugoslovansko poslaništvo na Dunaju, da , predstavlja središče za razkrojevalno akcijo med avstrijsko delavsko skupnostjo. List trdi, da skušajo jugoslovanski agenti na vse načine ločiti avstrijske komunistične množice od njihovega voditelja Stalina«.
Tudi drugi avstrijski komunistična listi napadajo , te dni s posebno razburjenostjo ((titovsko ideologijo«. Tuji opazovalci na Dunaju različno komentirajo zaskrbljenost in razburjenost, ki očitno odsevata iz teh člankov. Nekateri pravijo, da so to znaki, ki-kažejo na razkol, do katerega naj bi v kratkem prišlo. Drugi mislijo, da se voditelji komunistične partije ne. boj.ijo tolikio bližnjega razkola, pač Pa svetovne krize,
k; bi se lahko razvila v komunističnih partijah, kriza, ki bi lahko imela težke posledice za avstrijsko KP.
Drugo nič manjšo nevarnost od notranjega razkola med komunisti pa predstavlja za voditelje KP. stalno odpadništvo, ki se pojavlja povsod v pokrajinskih vodstvih in y partijskih organizacijah. Čeprav se pojav «odpadništva» ne pojavlja -e med širokima vrstami pripadnikov, pa se vendar pojavlja v glavnem med nižjim; komunističnimi voditelji in je danes zelo pogosto v Zahodni Nemčiji. Resnost položaja je pripravila novega tajnika Komunistične partije Severnega Pore-
nja in Westfalije Josipa Led-wchna, da je pozval člane komunistične Partije, naj bodo pozorni na ((titovsko« vedenje pokrajinskih tajništev, ki so pod njegovo kontrolo.
V svojem pozivu vabi pokrajinski tajnik poleg tega prista-še, naj ((razkrinkajo« vsako ((reformistično« tendenco in naj se ravnajo po navodilih CK partije, če je to potrebno.
Resne obtožbe go naperili proti podpredsedniku Komunistične partije Severnega. Porenja in Westfalije Edualdu Kai-serju, ki si je baje drznil uvesti med partijski študijski material tudi brošure ((trockistične« propagande.
Schuinan se je razgot/arjal o zopetni ohorožiti/i Hlemeije
pa dr. Bersanti ni povedal, da so bili v Benečiji slovenski partizani in to, domačini iz Benečije, že pred 8. septembrom 1943, torej še pred garibaldinci, da o ozopovcih ne govorimo.
Tudi pričevanje, ki ga je Podal Cencič Manlio, bivši oso-povski poveljnik bi lahko služilo bolj obrambi kdt obtožbi, vendar doslej še ni mogoče reči na kakšno stališče se bo sploh postavila obramba. Ta Cencič, je ponovno povedal, da ie bil italijanski artilerijski kapitan in se boril v Jugoslaviji (še začasa okupacije). Priznal je tudi, da so bili med ozopovci in fašisti razni stiki. Na vprašanje, če pozna Mdrattija, ki je bil joosredovalec med obojnimi, je izjavil, da Muratti (znani fašist), ni bil pravi ozopevec, temveč samo sodelavec.
Iz pričevanja obeh prič iz-, haja, da so bili stiki in d"govori med ozovovci in fašisti ter da je bil Bolla zagrizen nasprotni k sodelovanja s S loven-•ci — pod krinko seveda da je treba reševati Italijo. Bolli so bili Slovenci hujši sovražniki — kot je izjavila ena izmed prič — kot fašisti jn Nemci• Kakšen duh Pa je preveval ozo povce si pa lahko mislimo, tudi po izjavi Benčiča, da so ozopovci močno nadkriljevali ga-ribaldince, kajti ozopovci so bili skoraj sami bivši oficirji.
Obramba je danes zahtevala, da se dobijo akti procesov proti raznim fašistom, ki so sp v svojih zagovorih večkrat sklicevali na sodelovanje z ozopovci.
Spričo dosedanjega razvoja in razpleta procesa postaja vedno jasneje, da spada dogodek pri Malini za italijansko keminformistično vodstvo KP1 med ((vergognoso passato«. Sedaj je tudi jasno, zakaj se je to vodstvo, premislilo in sklenilo, da furlanskih garibaldin-cev na tem procesu ne bosta branila partijska veditelia advokata Terracini in Gullo kakor je bilo prvotno sklenjeno, temveč drugi mani comembni in manj Znani advokati.
Proces se bo jutri nadalieval.
R. R-
Komentarji tiska o Schumanovem obisku v Nemčiji
PARIZ, 17. — Robert Schu-
man j.e popoldne dospel v Pa-
riz. Schuman, ki je potoval skozi Saarbrueck, je spremljal na pot; Gilbert Ganeval, francoski visoki komisar za Posar-
je. Na koncu svojega obiska
v Nemčiji je francoski zunanji minister poslal nemškemu kanclerju Adenauerju zahvalno brzojavko za sprejem, katerega jp bil deležen v Nemčiji.
Voditelj nemških social-de-mokratov Schumacher je včeraj izjavil tisku, da je socialdemokratska opozicija opogumila kanclerja Adenauerja, da je v posarskem vprašanju postal odpornejši. Kljub temu pa, je dodal Schumacher, bo morala opozicija biti budno na straži. »Francoski narod naj ve, da je med francosko-nemškjm sporazumom posarsko vprašanje«. Agencija ,DPA javlja-iz Essena, da je Schumacher na skupščin; svoje stranke obtožil •francosko vlado, I da hoče .enostransko rešiti posarsko vpra-
šanje, ne da bi pri tem upoštevala zvezno vlado v Bonnu. Schumacher je baje še dodal, da ta odločitev francoske vlade onemogoča vse poizkuse za dosego sožitja med obema državama. Popolna avtonomija prebivalstva na posarskem ozemlju pa bo imela le te posledice, da bo ljudstvo popolnoma ločeno od nemškega naroda.
Današnje ((Lidove novini« tz Prage pišejo o pogajanjih med francoskim ministrom in kanclerjem Adenauerjem sledeče: «Kljub vsem izjavam obeh državnikov, da ne bodo Nemčije ponovno oborožili, pa so na razgovorih v Bonnu poskusili doseči sporazum glede ustanovitve francosko-nemškega tru-sta, katerega središče naj bi bilo Porurje. Kajpada bi to služilo le ponovni oborožitvi Nemčije proti koristim francoskega in seveda tudi nemškega naroda.
lifiilshe skupščine IR Slovenije
LJUBLJANA, 17. — V Ljubljani se je danes sestala na tretje izredno zasedanje Ljudska skupščina LR Slovenije. Po sprejemu dnevnega reda je skupščina začela razpravljati o proračunu za leto 1950. Poleg tega bo na tem zasedanju razpravljala ljudska skupščina o načrtu odobritve ukazov Prezidija Ljudske skupščine LR Slovenije, ki so bili sprejeti od zadnjega zasedanja Ljudske skupščine pa do danes.
Dalje bo skupščina razpravljala o začasnih dvanajstinah iz proračuna LR Slovenije za leto 1949 in o zakonskem osnutku likvidacije računa za leto 1948.
BEOGRAD,17. — Danes je
v Cetinju začela z delom ljudska skupščina LR Crne gore. Na tem šestem zasedanju razpravlja skupščina o preračunu LR Crne gore za leto 1950.
— 2 —
18. januarja 1950
II
ho Venelo
in Vernice v objemu
V Trstu izhaja, komur vi znano, Vernice, umetnostna revija; pa ni samo to kot bomo takoj videli. V svoji zadnji številki je priobčila uredniški članek z jezuitskim šovinističnim napadom na galerijo sScorpio-ne», na slikarja Černigoja in z njim vključno na vse one, ki razstavljajo v tej galeriji. Pretvezo je našel v Černigojevi akvarelni skici iz koprskega pristanišča; na jambor zasidra-
S SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEPA SVETA
Prof. Sciolisu je slovenska šola trn v peti
Histerični izpad podžupana ing. Visintina
. Uvod na sinočni seji ni bil ravno posrečen. Ktminiormi-stiSni svetovalec Juraga. ki je nameraval odgovoriti na osebni napad odbornika Cumbata, je namreč po nemarnem izgovoril De Gasperijevo ime ter se naenkrat znaiel pred razkačenim podžupanom inž. Visintinom.
greh.
Pisarija je v jedru prostaški }X>litični napad na galerijo «Scorpione» omenjene revije, ki jo peče uspeh njenih umetniških razstav na visoki kulturni ravni. Je to pač nevarna konkurenca le bolj kramarski Santinovi galeriji uAl Corso» in podobni uTriesteu na Akvc-dotu, luknja v šovinističnem bojkotu vseh umetnikov, ki ne trobijo v iredentistične pozavne? Očitno mu dela senco okoI-nost, da tg napredna galerija ne spoštuje rasne zapovedi tržaškega italijanskega šovinizma in ne zavrača slovenskih umetnikov kot rasno manjvredne in jih ne briše s površja tria-ikp zemlje.
Člančič je nehote odkril pravi vzrok za nelahko eksistenco te revije, ki je menda naibolj koristim svojemu uredniku, strskemu esulu. Zneski prihajajoči po različnih poteh za njeno vzdrževanje, imajo le en sam namen: »hraniti plamen itatijansiva v Trstu, na tem skrajnem koščku» itd. In v ta namen je treba včasih vendar ka j prispevati. Poglejmo kako!
Značilno, da je sMessagge.ro Vene ton. videmski šovinistični it'	Posnel napad na
«Skorpi)on» — presenetljiva duhovna sorodnost med obema listoma in vrsta «slovensko -šovinističnih» grehov galerije <(ScorDione» v bližnji in daljni preteklosti, se veča. Pomislite, vprott-italijanskh bes Cern! :o-ja. ki »I je vpel naslikati kara-oinjerja, ta^ častitljivi simbol oblasti ItaHje in zensko, ki on jokaje zaklinja kdo ve zaradi kakfne globe (ir ilustracije Vergove novele!). In Spacal, ki Je imel toliko protifašističnega nasprotstva da si je upal izdelati in razstaviti lesorez o Bazoviških mučenikih, mesto da bi slikal fašistične mučenike iz fojb.
Kakor ir- videti iz omenjene-(ja, oba lista, Vernice in Mer-sdaaero Veneta, še vedno istovetita poiem italijanstva s fašizmom. Očitno sta pod dobrohotno angloameriško vojaško upravo znsmla oz. pozabila n ti pordz fašizma.
Tretji, ki vstopa v čedni družbi v to spodobno skultur-no» gonjo pi-otl galeriji «Scor-pione* ie. veste kdo? — ko-minformističnl sil Lavoratorns. Nif novtnn. da je ta neslavni kominformistiini Preostanek nekdaj slavnega komunističnega glasila, premnogokrat na isti politični Uniji s tržaškimi šovinisti. posebno v vprašanjih pri-ključih-- Trsta k Italiji. .> gonil proti FLRJ 'coni B itd. Vendar je včasih zanimivo slediti ta stališča v poMtnežnih konkretnih vprašanjih.
Poldrugo leto se td Ultlč ni več zanimal za umetnost in ni zavisni več niti besede o »Škorpijonu«. Vldall le bil namreč prepovedni umetnostnemu kritiku pisati umetnostne ocene o razstavah v «8korpljonui>. Sedaj je sfttar druaačnd, odkar je pri iMi-oratoreju drug umetnostni kritik, ki je Imel boljše in tesnejše odnose do fašizma In menda celo škvadrizma. F.vo vam razveseljivega rezultata, na mAh je vzpostavljena skupna fronta s šovinisti. Blaženo jugoslovansko področje B in Černigojeva skica, ki nudita platformo za skupno nastopanje pa naj je to na političnem alt kulturnem polju. Kultura ga itak prav Za prav nič ne zanima — najmanj pa slovenska, razven če gre za to, da se ji da brca. Kot veste se stvarno itak. v komlnformističnem slovarju pojem uzaščltnikar, (napredne kulture itd.) istoveti s pojmom razdirača te kulture. O kulturnem delu galerije Srorpione, k{ ga rožna Trst in bližnje države. Lavardtore seveda n1'1 w-ve povedati; toda ko gre za to. da se iillje golida gnpjnlce na njo, evo pa takoj v itplemenl-tem» razdiraškem naporu v objemu z italiianskimi šovinisti. Za tako robato so mu tnkrj na razpolago stolnci hvaljenega lista, s trojnimi napisi na čelu.
Tu se «kritik» razniSKje o slovenski upodabljajoči umetnosti, ki ji nakanUe ko* edino nalogo borbo proti »tiranu» Titu. Mož po teominformlstič-nem recer-tu meša pojme ker lititizemn danes ie v mednarod-komunistični javnosti po-
jim koleričnim izpadom in neznosnim kričanjem dokazal, kakšne vrste strpnost ima namen zanesti trenutni odbor v tržaški občinski svet. Ker pa govornika tudi s preglasno besedo ni mogel ugnati, je malone skočil iz kože, prekinil sejo in zapustil svoje mesto. Podžupanovemu zgledu so kajpada
sledili svetovalci večine in tako smo se znašli v pol prazni dvorani vse do županovemu prihoda, ki je sporazumno z bojevitežema obšel incident ter zopet poprijel za delo.
Občinski odborniki so izpolnili tudi ta večer z zagovarjanjem proračuna. Prvi sc je oglasil k besedi Bonetti (PSVG). Zavračajo očitke zaradi nehigienskih prilik delavk na zbirnem smetišču, se je to pot opremil z masko, naočniki in rokavicami, da bi dokazal v koliko je poskrbljeno za zdravje le-teh. Kar zadeva pobiranje smeti in čistočo mesta sploh pa je poudaril, da se tržaška občina ravna po ukrepih in izkušnjah ostalih italijanskih mest, pojasnilo, ki vsekakor ne
more prepričati, ker bi si teh I predstavljajo ti odborniku Scio-
mest ravno glede čistoče ne smeli jemati za zgled. Za njim je Rinaldini (DC), csvetil stanje občinskih uradnikov ter razmere v prostorih občinskih uradov, nakar je župan dal besedo odborniku Sciolisu (DC), vnetemu zagovorniku latinske kulture, katoliške vzgoje in miselnosti ter res šircke dem> kracije. Da bi glede te nihče ne zašel v morebitne dvome, je po dolgoveznem uvodu nastopil z otipljivimi dokazi: paradoksalne, nesmiselne, smešne in podobne je imenoval vse ugovore, kritike in predloge, ki jih je x zvezi s proračunom sprožila cpcz:cija. V kolikor pa se je ta upala na dan z očitki glede slovenskega šolstva,
ne morejo z
Kaj smatrajo Vidalijevi sindikalisti za„zmago" delavskega razreda, ki naj bi jo dosegli v skupni borbi z Delavsko zbornico
Lokalno kominlormistično časopisje je v zadnjem času polno člankov, ki naj bi bili nekaka priprava za «kongres» Enotnih sindikatov, katerega sklicujejo ((sindikalisti« a la Radichy itd. na «željo» in ((zahtevo« «vsega» tržaškega delavstva. Ta »kongres« naj bi potrdil pred javnostjo ((pravilnost« sedanje sindikalne linije, ki je pripomogla tržaškemu delavskemu razredu do tolikih »zmag«.
Katere so vse te »zmage«, ki jih je tržaško delavstvo ((doseglo« pod modrim vodstvom kominformističnih ((sindikalistov«? Cltajte zadnjo številko «11 Lavoratore« in vsa stvar vam bo takoj jasna... Ce dodamo k temu še važno postavko, da so vse te »zmage« dosegli le zato, ker so se borili vedno skupno s člani Delavske zbornice, moramo pač priznati, da je vrednost teh res zelo velika. Pisec članka takole našteva vsemogoče «zmage», ki jih je delavski razred dosegel v svoji skupni borbi v obrambo pravic in upravičenih zahtev, (dnsieme hanno lottato gli addetti alla INAM ed hanno ottenuto qual-cosa...». ((Insleme hanno lottato gli statali ed e’ saltata fuori qualchc briciola di piti...«. «E sempre sono riusciti a strappa-re una sla pur piccola o par-zlale vittoria...«. Opis vseh teh zmag zaključuje nekako takole: »Sempre hanno sentito orgo-glio di essersi battuti per cose giuste e sono usciti plii fort! dalla lotta...«.
Je sploh potreben komentar k takemu podrobnemu ((pregledu« o »uspehih in zmagah«, ki jih je tržaško delavstvo doseglo pod «modrim» vodstvom Vldalljevih sindikalistov in to celo v skupni borbi z Delavsko zbornico (drugače bi se zdele te »zmage« gotovo še nekoliko drugačne).
To naj bi bil po mnenju gospodov, ki vodijo danes našo sindikalno organizacijo članek, ki bi vzbudil v tržaškem delavstvu ponovno zaupanje v pravilnost sedanje sindikalne linije, ki bi vzbudil v delavstvu ponovno ono borbenost, ki Je bila v preteklih letih glavna karakteristika delavskega razreda v njegovi borbi zn svoje pravice in interese? Ali se ti gospodje niso nič vprašali, če
nt
meni upor proti tiranstvu, političnim in gospodarskim pritiskom ter Izkoriščanjem seda njih vlastodržcev Moskve, ki dosega zato na področ, upodabljajočih umetnosti take porazne uspehe. To je pa ono kar Lavoratorejevevidalijevce peč", ko so videli laskave uspehe razstave aSodobne slovenske grafične umetnosti iz LRS v Škorpijonu.
bo tržaški delavec, jji mora danes prenašati ofenzivo delodajalcev, zadovoljen s takim pregledom »uspehov« sindikalne borbe? Prav gotovo fle, ker bi drugače o «zmagah» raje molčali.
Res je danes položaj tržaškega delavskega razreda tako težak, kot ni bil morda še nikoli — pa tudi ofenziva delodajalcev ni bila še nikoli tako odločna in ostra. Življenjske razmere, v katerih je tržaško delavstvo prisiljeno živeti, so tako težke in kritične, da je res potrebna čim večja borbenost vsega delavskega razreda, ki bi pripomogla k uresničitvi neštetih še nerešenih problemov in zahtev.
Poudarili smo, da se je ofenziva delodajalcev povečala, torej sta se z njo povečala tudi pritisk in izkoriščanje proti delavskemu razredu. V tem težkem trenutku se Enotni sindikati kot organizacija, ki bi morala biti na čelu borbe delavskega razreda, zadovoljijo z »drobtinicami«, z «qualcosa», s »sia pur piccola o parziale vittoria« itd. In to priznanje se jim zdi še pohvale vredno...
Ob vsaki priliki, ko smo govorili o borbi tržaškega delavskega rgzreda, smo naglasili potrebo po skupni borbi vseh tržaških delavcev ter smo poudarili, da je enotnost delavskih množic prvi in glavni pogoj za uspešno nadaljevanje borbe v obrambo njihovih pravic in interesov. Naglasili pa smo tudi, da ne sme delavski razred doseči te enotnosti za ceno kakršnih koli kompromisov, ki bi bili njegovim interesom samo na škodo.
Vsem je danes že znano, in tudi ((sindikalisti« iz vodstva Enotnih sindikatov so morali večkrat prižnati, da predstavlja vodstvo Delavske zbornice najboljšega zagovornika interesov delodajalcev in imperializma. Pa vendar so ti »sindikalisti« podredili interese delavskega razreda edinemu cilju: ((Uresničitvi enotnosti« s prav tem vodstvom Delavske zbornice, ki je ob neštetih in neštetih prilikah dokazalo, da mu je borba delavskih množic deveta briga.
Tržaški delavski razred, ki mora danes na svoji koži občutiti posledice te «pravilne» sindikalne linije, je že spoznal
in spregledal, kam bi ga ta lahko še privedla. Zato je pripravljen storiti in ukreniti vse, da se njegova sindikalna organizacija povrne na tisto pot, ki ga bo lahko vodila do zaželene zmage. Sindikalna organizacija mora torej postati ponovno voditeljica vseh tržaških delavskih množic v njihovi borbi za dosego boljših življenjskih pogojev, za dosego izboljšanja delovnih pogojev, za dosego izboljšanja gospodarstva na našem ozemlju. Za uresničitev vseh teh nalog pa je potrebna tista enotnost delavskih množic, ki ne bo poznala kompromisov z delodajalci, temveč samo en cilj: zmago pravic delavskega razreda.
lisu preprosto falzificiranje dejstev.
V kratki reportaži z občinske
seje kajpada ni mogoče obravnavati nad poldrugcumih odbornikovih dokazovani, nanašajočih se na slovenske šole. Gospod Sciolis, ki zahteva stvarne podatke, bi si teh megel nabrati brez števila, ako bi si kdaj koli dal prevesti vsaj enega izmed tolikih' stvarnih člankov v tej zvezi, objavljenih v našem listu in b.i nemara sinoči ne postavil takšne zahteve. Trenutni položaj tržaških Slovencev se v tem smislu nikakor ne da vzporejati z onim pred prvo svetovno vojno, ki ga je govornik s takšno naslado citiral, zlasti ne potem, ko ugotovimo, da so imeli takratni slovenski dijaki na razpolago številne šele v slovenskem zaledju in torej niso bili navezani le na Trst.
Neprijazno, napadalno poro. Čilo občinskega odbornika Sciolisa. ki tolmači ne le njegovo, marveč mnenje celotnega občinskega odbora, ima namen prikazati brezpredmetnost vprašanja slovenskega šolstva povsem v skladu z njemu lastno demokratičnostjo in politično strpnostjo.
Pevskim zborom
V nedeljo 22. t. m. ob 15 bo v Velikem Repnu odkritje spomenika padlim partizanom. Vabimo pevske zbore, da pri tem sodelujejo in ponovijo sledeče pesmi, ki Jih bodo ob tej priliki skupno zapeli: 1. Bazoviška, 2. Žrtvam, 3. Hej brigade.
Za pevske zbore iz Sv. Jakoba, Sv. Ivana in Bar-kovelj, je organiziran avtobusni prevoz. Odhod ob 13. uri s stadiona »Prvi maj«. Priporočamo točnost !
[ Odbori za brezposelne delavce so se sestali
V ponedeljek zvečer so se sestali na sedežu v Ul. Imbria-ni člani odborov za brezposelne delavce, ki sta jih pred časom ustanovili obe sindikalni organizaciji. Na seji, ki je bila glede na važnost problema brezposelnosti zelo živahna, so člani odborov za brezposelne delavce sklenili zaostriti borbo, ki naj bi privedla do končne rešitve vprašanja brezposelnosti'. Posamezni člani teh odborov so prikazali položaj brezposelnih delavcev na Tržaškem ozemlju, ki postaja glede na težke gospodarske pogoje vedno bolj kritičen, ter so v zvezi s tem zahtevali zaostritev berbe vsfh brezposelnih delavcem, ki mora privesti te do končne zmage.
Včeraj zjutraj so se člani istih cdborov sestali na sedežu Delavske zbornice, da bi nadaljevali proučevanje položaja ter določili smernice nadaljnji borbi za dosego zaželene zmage.
KOLEDAR
(^iedalidče - 'žčino- - 'Hadib
Sreda 18. januarja
Sv, Petra stol, Vera
Sonce vzide ob 7.41, zatone ob 16.51. Dolžir.a dneva 9.10. Mlaj vzide ob 8.15, zatone ob 16,47. Jutri četrtek 19. januarja
Kanut, Hranlmir
SPOMINSKI DNEVI
168S se je rodil Montesguieu Charles, francoski filozof in pisatelj. Umrl je leta 1755.
1825 je bila otvoritev Velikega gledališča v Moskvi.
PRESKRBA
Razdeljevanje ječmenovega d rož ja. V četrtek 19. t. m. od št. 50 do 100, v petek od št. 101 do 180, v soboto od št. 181 do 270. Ta teden se deli 50 odst., drugi teden od št. 1 naprej 10 odst. Na vaseh po vrstnem redu.
Opozorilo delodajalcem. Vse delodajalce tržaške občine opozarjamo, da morajo do 28. t. m. predložiti občinskemu prehranjevalnemu uradu v Ul. Rettc-ri 2, soba 196 seznam uslužbe-nih in najtežjih delavcev. V seznamu mora biti navedeno ime in priimek delavca, očetovstvo ter točen naslov. Kdor ne bo predložil seznama, bo izgubil pravico do dodatnih nakaznic za četrtmesečje marec-junij 1950.
PROSVETNA DRUŠTVA
Tržaški železniški promell949
Po statistiki Javnih skladišč je dosegel železniški promet v preteklem letu skupno 2,253.675 ton, v dovozu in odvozu. Največji je bil promet z Avstrijo, in sicer 1.719.916 ton, pač zaradi ERP dobav. Odvoz proti Avstriji je znašal 1,28 milijonov ton raznega blaga, dovoz pa 430.000 ton, kar je dvainpolkrat več kot dovoz v 1948. Na drugem mestu stoji glede tranzita CSR s skupnim prometom 212.361 ton (180.000 v 1948). Zlasti se je povečal odvoz proti CSR, dovoz češkoslovaškega blaga v Trst pa je bil malenkost manjši kakor v 1949. Na tretjem mestu je FLRJ z 80.000 tonami (73.500 v 1948), in sicer dovoz 55.800 ton, odvoz 23.500 ton. Zelo je nazadoval promet z Italijo, za nad 30 odst. in padel od predlanskih 98,700 ton na 60.100 ton v 1949. Promet z Madžarsko je znašal 66.600 ton nasproti 14.500 v 1948, z Nemčijo 31.275 ton nasproti 3145 v 1948 in s Poljsko 7463 ton nasproti 495 ton v 1948.
ODBOR PROSV. DRUŠTVA «1, VOJKO«, PROSEK -KON-TOVEL, javlja na podlagi od-borove seje z dne 9. t. m., da bo redni občni zbor društva v nedeljo 22. januarja. 1. 1. Način, keko se bodo vršile volitve novega upravnega odbora, bomo pravočasno javili. Odbor
POVIŠANJE DOKLAD ZA OTROKE INDUSTRIJSKIH DELAVCEV IN URADNIKOV
TRST, 17. (PIO) — Ukaz ZVU štev. 3, ki ;e bil pred kratkim podpisan je odobril «Cas-si Unica«, da poviša družinske doklade v znesku 20 lir dnevno za vsakega otroka, za katerega skrbi ročni delavec ali uradnik, ki je zaDoslen v industrijski panogi. Povišanje je stopilo v veljavo dne 1. avgusta 1949. Ukaz štev. 3 stopi v veljavo 21. januarja, ko bo objavljen v Uradnem listu.
PROSVETNI DRUŠTVI »ROJAN«
IN »SIMON GREGORČIČ«
vabita člane in prijatelje društva na predavanje o zdravstvu, ki bo danes 18. t. m. ob 20 v Ul. Ruggero Manna 29. Predavala bo zdravnica dr. Sonja Mašera.
MENZA WOLFGANG PRED TRŽAŠKIM POROTNIM SODISCEM
U
11
Ne bi bil smel testa storiti
je še napisal obtoženi pred neuspelim samomorom
Ko smo včeraj stopili v poslopje tukajšnjega sodišča, se nam je r. prvem nadstropju, kjer je sedna dvorana porotnega sodišča, nudil neobičajen in obenem obžalovanja vreden prizor. Na hodniku je bila o-gromna množica ljudi, ki je ie cd zgodnje jutranje ure čakala, da bi lahko prisostvovala procesu. Podoben, vendar mnogo bolj tipičen primer se ie dogodil nekaj dni prej pri Mitrijevi poroki, kjer je na tisoče ljudi paslo svojo radovednost. Ta dva primera sama na sebi bi ne pomenila še ničesar, če bi se pri njiju dogodilo, da so ljudje zaradi nekega novega pojava, imenujmo ga n. pr. kolektivni histerizem, omedlevali. Vse skupaj Pa ima svoje vzroke v dekadenci zapada. Kot v nedeljo tako tudi včeraj ne gre več a samo radovednost, temveč za neko bolertno hluefanje po senzacijah.
Obtoženega Menzo VVolfganga, 261etnega bivšega nemškega mornarskega telegrafista, Avstrijca po rodu, je vojna vihra kot toliko in toliko drugih Iztrgala iz rodnih krajev in ga Vrgla v svet. Pota življenja so hotela, da je prišel v naše kraje In jc leta 1945 v Kopru spoznal mladenko
Mislil delavci dosegli rešitev ene izmed suoiili upramoenm zame«
V ponedeljek je bil no uradu za delo dosežen sporazum glede prilagoditve plač vsem industrijskim delavcem
Volitve za konferenco partizanov
Podsekcija Zveze partizanov STO za Salei tn Sarnatorico ja na sestanku svojih članov 16. t. rn- izvolila štiri delegate, ki bodo zakopali članstvo ne kon-ferenci partizanov 22. januarja y Tretu.
V ponedeljek je bul na uradu za delo dokončno sklenjen sporazum glede prilagoditve plač današnjim življenjskim prilikam za vse delavce večjih tovarn na Tržaškem ozemlju. Sporazum so sklenili po dolgih pogajanjih sindikalni predstavniki ter predstavniki združenja industrijcev, ki so določili, da stop; s podpisom sporazuma v veljavo določba delovne pogodbe z dnem 30. septembra, ki predvideva nekatera izboljša, nja mezd Industrijskih delavcev. Sporazum določa tudi sledeče: če bi v nekaterih podjetjih, ali tovarnah nastopile razno ovire glede uveljavljanja nove delovne pogodbe ter bi te ne mogle biti odstranjene do 28. februarja, potem mora urad za delo ponovno prevzeti reševanje spornega vprašanja ter določiti dan za nadaljevanje pogajanj med zainteresiranimi strankami.
S sklenitvijo zgoraj omenjenega sporazuma je bila rešena t le ona zahteva industrijskih delavcev, ki pa y njihovi se-
danji borbi no predstavlja najvažnejšega vprašanja. Zahteva, za katere uresničitev se s tako
odločnostjo borijo industrijski delavci, je predvsem povišanje draginjskih doklad, ki ne odgovarjajo določbam delovne pogodbe za to kategorijo delavcev.
Tako ostaja nerešeno najvažnejše vprašanje, za katerega uresničitev so stopili v tako odločno borbo industrijski delavci. Ze na pogajanjih, ki so se kot rečeno vršila v ponedeljek zvečer, so sindikalni predstavniki zahtevali od zdru. ženja industrijcev, da real tudi vprašanje povišanja draginj-ske doklade; na to upravičeno zahtevo so delodajalci odgovorili, da ne nameravajo o tem vprašanju zaenkrat razpravljati. Treba bo torej mnogo odločnosti in borbenosti, če bodo hoteli industrijski delavci doseči v doglednem času uresničitev tudi te svoje zahteve.
Ze na zgoraj omenjenih pogajanjih je bilo določeno, da bo vprašanje prilagoditve plač
delavcem tržaškega ■ Arzenala in CRDA-c predločeno v reševanje uradu za delo, ki bo določil, kdaj bo sestanek zainteresiranih strank. Za vsa ostala podjetja in tovarne velja zaenkrat določba sporazuma, ki stopi takoj v veljavo.
Industrijski delavci, kj vodijo že toliko časa borbo za dokončno rešitev spornega vprašanja, so sklenili, da od te borbe ne bodo odstopili prej, do-klfer ne bodo desegii tudi povi-šanja draginjskih doklad, kar bi prav gotovo izboljšalo njihov sedanji življenjski položaj.
Danes ob 18.30 se sestanejo na sedežu Delavske zbornice predstavniki industrijskih delavcev ter sindikalni zaupniki. Na skupščini bodo obravnavali celoten položaj, ki je nastal po podpisu sporazuma glede prilagoditve plač industrijskim delavcem.
Tatvini električnih stikal
V teh dneh sta se v Trstu dogodili dve neobičajni tatvini. V obeh primerih so se tatovi spravili na električna stikula občinskih hiš. Tako 80 ukradli električno stikalo iz občinske hiše na Lonjerski cesti 28. Tatvino električnega stikala, ki je vredno 10.000 lir, je prijavil ob-člnski varuh Ipavec Karel z Lonjerske ceste 32.
Enaka tatvina se je dogodila tudi y Ulici Cologna 31,
Elizo Vascotto, se v njo zaljubil in se leta 1947 v Trstu z njo poročil. Dan po njuni poroki st. je rodil sad njune ljubezni — Franco, dve leti pozneje pa se je dogodila družinska tragedija, zaradi katere je bila uničena družina aveh mladih ljudi in ki je pripeljala ženo v smrt, moža pa pred poroto.
Sodni dvor je vstopil v dvorano s polurno zamudo. Takoj po otvoritvi je branilec obtoženega Mer.ze VVolfganga odv. Iacuzzi predlagal sodišču, naj bi naknadno sprejelo še štiri priče, ki bi imele povedati sodišču o odločilnih dejstvih za razpravo Sodišče naj bi sprejelo priče: Giulia Ra-ber, ki bi vedela povedati o ve-aenju pokojne Elize v baru ((Tivoli«, kjer jo je videla večkrat z mladeniči, Vittorio Vattovani bi lahko pripovedoval o intimnih vezeh pokojnice; Brajko Ana bi potrdila, da je v stanovanju Menze v resnici našla dve brisači; prof. Enriguez pa bi osvetlil sodišču o zaroki Elize in VVolfganga. Končno je odv. Iacuzzi še predlagal, da bi bil zaslišan sodni izvedenec dr. Nicolini.
Zastopnik zasebne stranke odv. Geroir.eta se je predlogu obrambe odločno uprl, je pa končal s prenagljenimi besedami, da bi bilo treba obtoženca zaradi dejanja, ki ga Je storil, pbsbditl dvakrat na smrt. Prenapolnjena dvorana Je vzkipela proti zastopniku zasebne stranke. ,
Ko je predsednik sodišča napravil red v avorani, se je javni tožilec Colottl pridružil Iacuzzi-jevemu predlogu za sprejem dveh prič, odklonil pa ostale tri priče.
Obtoženi VVolfgang Menza Je pričel s pripovedovanjem svoje žalostne zgodbe. Iz Kcpra je odšel v Trst 1948 .leta. Nekaj časa jc bil tukaj brez dgla-, nato pa je dobil zaposlitev pri Amerlkan-cih na Opčinah, kasneje pa se mu je posrečilo, da je dobil delo tudi za svojo ženo v bolnišnici. V mirno zakonsko življenje pa se je kmalu vselil prepir. Zena je pričela veliko prezgodaj odhajati v službo in se Jc vračala domov pozno zvečer. Prijatelji so g« pričeli opozarjati, da so jo. videli zdaj tu zdaj tam v družbi kakega moškega. Nekega večera, ko je predčasno odšel Iz službe, ni našel svoje žene doma. Napotil se jc proti Bošketu. Pod nekim drevesom je videl svojo ženo, ko sc je poljubovala z nekim moškim, ki se mu Je opravičil, češ da ni vedel, da je Ellza poročena. Kljub tem besedam pa Ju je zopet videl čez štirinajst dni, ko sta šla zopet skupaj po Korzu, držeč se pod roko.
Končno je poskusil z zadnjim obupnim dejanjem, da bi rešil družinsko življenje. Napotil se Je domov v Avstrijo, da bi na kakšen način dosegel, da bi lahko predstavil svojo ženo svojim domačim. V Beljaku ga je pridržala avstrijska policija, ker je bil brez pravih dokumentov. Odrekli so mu tudi avstrijsko državljanstvo, Iz neznanih razlogov in ga 29'. 10, 1949 odpremili nazaj proti Trstu. Malo peš, malo s promet-
nimi sredstvi se je 3. novembra lani vrnil v Trst.
Ko je okrog 21 prišel domov, Je bilo njegovo stanovanje zaklenjeno, ker žene ni bilo doma. Sposodil sl je ključe pri stranki Cris-man Ani, ki stanuje v isti hiši in vstopil. V kuhinji je našel pogrnjeno mizo z že pospravljeno večerjo za dive osebi, buteljko vina, v sobi razmetano posteljnino, pod blazino dve umazani brisači, na nočni omarici poln pepelnik cigaretnih ostankov. Kmalu na to Je prišla domov njegova žena z ljubimcem Zurchom Duilijem.
Po kratki sceni ljubosumja je odšel spat, utrujen in zaspan od dolge poti.
Zena je prišla za njim, ga zbudila in ga med prerekanjem m ruvanjem vso noč izzivala, da ga nc mara, da je bila s tem ln onim itd. Kot Je pripovedoval jo ie večkrat pokrabil za grlo, od tega tudi znaki njegovih prstov na njenem grlu, Zjutraj jo je obupan še enkrat rotil, naj ga pusti ori miru. Se zadnjikrat jo je prijel za grlo, roteč jo naj molči.
V tem trenutku pravi, cia ga je žena pričela zopet izzivati rekoč:
«Podlež, nimaš poguma, da bi me umoril.« Zagrabil je za rumeni ženin šal, ji ga ovil okoli vratu, stisnil ter odšel v kuhinjo. Nedolgo za tem Je zaslišal Iz sobe kot da bi nekaj padlo, vrnil se je v sobo in videl ženo negibno na tleh ob postelji. Mislil je, da glu-mi In se zopet namenil v kuhinjo. Ko sc jc čez kako uro vrnil v sobo, je žena še vedno ležala na tleh. Prijel jo je za roko, ki so bile že otrple.
Dogodki so se nato razvijali z mrzlično hitrostjo. Na pol brezumen je šel po mestu iskat prijateljev, da bi jlhv povedal, kaj Je storil. Proti večeru se Je vrnil domov, napisal na list, ki ga je vabil, naj se zglasi pri odv.
Sardosu zaradi razprave o ločitvi zakona (tožbo Je vložila žena) tele besede: «Ne bi smel tega storiti. Svojo žer.o sem našel z drugim. Bolje je umreti kot s 26 leti iti v zapor«.
Odprl je še pipo svetilnega plina. Več se VVolfgang Menza nc spominja. Od tu dalje je' zanj nastopila popolna tema, ki so jo osvetlili drugi ljudje.
Vascotto Marija, uboga mama nesrečne pokojnice, je prva pričala, ni pa sodišču vedela povedati nič bistvenega. Pristopila je druga priča Pribetti Piero, maršal CP, ki stanuje v isti občinski hiši na Lonjerski cesti 28, kjer sta stanovala VVolfgang in Elita, Povedal je, da ga jc usodni večer poklical VVolfgang, da bi bil za pričo, da je presenetil svojo ženo 7. drugim,
Priča Tentato je našel obtoženca na tleh v bližini poslopja kjer stanuje. Njemu je VVolfgang takrat izustil samo to, da Je morilec, nakar je zopet omedlel.
Crisman Ana Je dala obtožencu ključ, da je po povratku iz Avstrije lahko stopil v svoje stanovanje.
Pelaschiero Pletro je bil v go-sllnl «A1 Glardlnetto«, kamor Je okrog 13 4. novembra prišel Menza, Povedal je, da je bil takrat betve sledi.
zelo obupan. Tudi Pavanello Pie-iro je bil isti dan v tej gostilni. Z njim je Menza govoril tudi pozneje v trgovini, kjer priča dela. To je bilo okrog 16. Takrat mu Je VVblfgang zaupal, da Je ubil svojo ženo. Svoje pričevanje je končal z ugotovitvijo o nesvestobl Menzove žene ln o dobrem in mirnem značaju obtoženega.
Na popoldanskem delu razprave je pričalo še več prič, ki so skoraj vse povedale sodišču o nezvestobi njegove žene. nekatere so jo tudi videle z drugimi moškimi, o dobrem in mirnem' značaju obtoženega ter o tem, da je obtoženi rešil pristanišče v Kopru in v Izoli, da ga Nemci niso spustili v zrak.
Pričala sta tudi bivša ljubimca nesrečne Elize Belizza Giuseppe in Zurch Duilio. Ob njunem vstopu v dvorano je med občinstvom zašutr.elo. ker sta onadva najbrže v veliki meri kriva, da Je prišlo do strašne družinske tragedije.
Sodišče je včeraj še odločilo, da sprejme pričo Braico Ano. ostale zahteve obrambe pa je odklonilo. Ker priče Braico Ane ni bilo več, je pričal njen mož Bruno del Gos, član CP, ki jc potrdil, da sta s svojo ženo našla v rdečem umivalniku dve umazani cunji, od katerih jc bila ena stara brisača, druga pa kuhinjska zavesa, Proces se bo nadaljeval danes ob 9.
Predsednik sodišča Zeto, javni tožilec Collottl, zapisnikar Moll-nari, zastopnik zasebne stranke Gircmetta, branilca Poitucci in Iacuzzi.
Tatvina plahti
V ponedeljek popoldne je U čakalnice stanovanja Bruna Ulcigraja iz Ulice Paganini 2
izginil ženski plašč' v vrednosti 45.000 lir. Ulcigraj je na policiji povedtl, da »e j« tatvina verjetno dogodila okrog 15.30. ko ie za trenutek odšel v svoj laboratorij. Policija preiskavo.
je
uvedla
Prijava tatvine po pošti
Vcdstvo tovarne «Dreher» je pismeno obvestilo age.nte glavne policijske postaje, da je neznan tat 13, t. m. ukradel električni motor v vrednosti 30.000 lir. Omenjeni motor je bil last delavca Bosca Emiiia, ki dela na račun tvrdke «Vanione — Boer« iz Torina.
Tatuvi kole*
Cetin Bruno iz Ulico S. Ana-stfeio 6 je prijavil na policiji, da mu je neznanec ukradel kolo vredno 35.000 lir, ki ga je Za trenutek pustil pred svojo trgo. vin0 V Ul. Roma 9. Za spretnim tatom policija Se ni našla no-
tfukalji iz u (jale.liii iJmtpiom
Vse ljubitelje slikarske umetnosti opozarjamo na umetniško razstavo slikarjev iz Firenc, ki je v galeriji «Scorpione». Pet najbolj vidnih predstavnikov razstavlja tam svoja dela.
PROSVETNO DRUŠTVO
v Pednju
vabi vse člane na zdravstveno predavanje, ki bo jutri 19. t. m. ob 20 na sedežu društva (pod župniščem). Predaval bo dr. Daneu.
AKTIVNOST ZAM Člani odbora ZAM I. okraja imajo jutri 19. t. m. ob 20 svoj redni sestanek v prostorih mestnega odbora v Ul. Mac-chiavelli 13.
Slov. PD S. Škamperle Trst-Sv. Ivan
javlja, da bo sestanek članov društva danes 18. t. m. ob 20.30 v dvorani stadiona »Prvi maj«. Predaval bo tov. dr. Andrej Budal, predsednik SHPZ. Prosimo vse člane, da se sestanka udeležijo.
Odbor.
Smučarski izlet v Žabnice in Trbiž
Planinsko društvo v Trstu priredi v nedeljo 22. t. m. smučarski izlet v Zabnice in Trbiž. Odhod bo v nedeljo zjutraj ob 4.30 iz Ul. F. Severo. Vpisovanje v čevljarni Gec v Rojanu, Trg Tra i Rivi 2 in v čevljarni Pirec - Transalpina, Ul. Settefontane 3.
Nočna služba lekarn v mesecu januarju
Barbo-Carniel, Garibaldijev trg 5, tel. 90-015; Benussi, Ul. Cavana 11, tel. 52-72; Ravasini, Trg Liberta 6, tel- 89-81; «Alla Salute«, Ul. Giulia 1, tel. 95-369; Zanetti, Ul. Mazzini 43, tel. 78-16; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo.
Lekarne z nočno službo se zapirajo ob 21, dodatne pristojbine pa se pričnejo pobirati po 22. uri.
TRzASKA BORZA
Zlati šterling 8175-8200, pa-pirnati šterling 1500-1530, dolar 055-860. telegrafski dolar 686 -
8t>8, švicarski frank 155, 100 francoskih frankov 170-175 avstrijski šiling 22-23. zlato 960.
Nova proga proli Levanlu
Tržaška plovna družba «Balducci», ki je nedavno kupila ladjo «Jano», s katero prevaža iz Trsta v Anglijo rudnine, se te dni pogaja za nakpp novih ladij, ki naj bi plule na rednih progah proti levant-skiin pristaniščem in skozi Gibraltar odnosno Suez. Tvrdka se skuša na ta način uvrstiti med mnogoštevilno brodarsko konkurenco na progah pro-hodu. kjer je za razliko od ti Bližnjemu in Srednjemu vz-ostalili področij kliub nastopajoči krizi in čteviinim konkurentom vendarle če delo in računajo, da ga b" Se nekaj časa. ker se dežele Bližnjega in Srednjega vzhoda qd konca vojne sem bolj in bolj gospodarsko razvijajo.
Kdaj bo podpisana
delovna pogodba za petrolejske nameščence
Pred dnevi b; morali prispeti v Trst predstavniki sindikalnih organizacij ter predstavniki italijanske Confindu. strie in v teku včerajšnjega dne podpisati delovno pogodbo za petrolejske delavce. Kot se bodo naši čitatelji spominjali, so predstavniki sindikalnih organizacij kot tudi predstavniki lastnikov petrolejskih podjetij 2t|. decembra sklenili, da bo sporazum o delovni pogodbi za petrolejske delavce dokončno sprejet ter odobren z današnjim dnem.
Kakšno vreme se nam obeta v tem tednu
Zaenkrat se še bije boj med silovitim mrazom v severni in vzhodni Evropi ter zmernejšo temperaturo v zapadni Evropi. Kdo bo zmugal, bodo odločili dnevi od 12. do 15. t. m., kar bo nato obveljalo za daljšo dobo.
J*o*tenI ljudje
Vt*raj je na Slavno policijsko postajo prinesel Cgstellani Guerrino iz Viale Sonnino 57 denarnico s 5415 lirami, ki jo je 14. t. m. ob 10 dopoldne našel v bližini sitopnišča na Trgu Belvedere.
Prav tako se je iz istega razloga zglasila na policiji Mitari Miranda iz Ulice Malcanton 12, ki je prinesla s seboj uro ki jo Je 13. t. m. ob 13 našla v isti ulici.
Lastnika obeh Izgubljenih predmetov se )nhk0 zglssita na policiji, kjer bosta dobila svoje Predmete nazaj, ako bosta dokazala lastništvo
S1.1! Mi IIS K 0------------
i\l /1K (11) IVI (J (il. KI)/II. IŠČE
za iiž.išlii) nzumljiž
V pelek 20. t. m. ob 20. uri gostovanje v dvorani kin»
na Opčinah
s komedijo Branislava Nušiča
Sumljiva oseba
Gledališče Verdi
Jutri ob 20.30 bo v gledali^ Verdi premiera Puccinije!® opere «La Boheme«. Predstav* bo za red C.
ROJSTVA SMRTI IN POROKE
Dne 17. januarja 1950 se i® v Trstu rodilo 9 otrok, umrl® je 9 oseb, porok pa je bilo J'
Cerkvene poroke: tehnik de Giovanni in uradnica C°\ vell.i Ada, uradnik Vattovani Claudio in uradnica Ferfocli3 Margherita, mizar Stocca Edo< ard0 in delavka Danieli Zor«, šofer Bai Giovann; in frizerk* Dragi Turidda.
Umrli so: 69-letni Pistan tonio, 67-letna Pečenko Paolif na, vd. Sedmak, 42-letni Cec-. ehetti Giovanna, 68-letna Udfl* vič Ana, vd. Bonin, 72-letni T*' ban Giuseppe, 70-letni Rosni Luigi, 40-letni Mauri Rodolfo> 53-letni De Volpi Giovanni, 6®* letni Verzegnassi Giuseppe.
Izleti ADRIA EXPRESS
Potovalni urad »Adria-E** Press« v Ul. F. Severo 5 j avl Ja< da poteče v četrtek 19. t. rok za vpisovanje za izlet », Postojno in Opatijo. Oba izle ® bosta v nedeljo 29.	j**
nuarja. Interesenti naj pride)® osebno na omenjeni urad. P trebne informacije pa dobil" lahko tudi po telefonu šte 29.243.
RADIO
JU60SL. CONE TRSTA
(Oddaja na srednjih valoSt 240 m ali 1250 kc) SREDA 18. 1. 1950
6.30: Jutranja glasba; 6.45: rcčila v Italijanščini In sporeda: 7.00: Napoved časa » ročila v slovenščini	in ohj*
sporeda; 7.15: Jutranja glasb3-1,
12.00: Opoldanski koncert;
15 minut znanih tangov! ** PcreMlp- V 'W In oh lav« da; 13.00: Napoved časa -Čila v slov. in objava spored^ 13.15: Iz češke simfonične 81** be; 13.45: Gospodarski pregled ' slov.); 14.00: Igra veseli kvart<£ 14.30: Poročila v ital.; 14.45: rcčila v slov.
17.30: Aktualna politična '/Pt~ šanja (v Ital.); 17.45: Ritmi*®: glasba; 18.00: Beethoven: goda*®, kvartet v cls-molu op. 131; 1®J Pcročlla v hrvaščini; 19.00: redni orkester izvaja makedons* narodne pesmi, poje Kostič SIJ jan, 19.15: Poročila v ital.; I®™ Napoved časa - poročila v sl«®' 19.45: Z našim ljudstvom (v it>U 20.00: Radijski obzornik v sl®„ Dcgodki v Italiji; 20.15:	Pojte
znane italijanske sopranisti 20.30: Feljton (v ital.); 21.00: J. je Komorni zbor iz Trsta; Ji*:' Igra zabavni orkester Ra® Ljubljane; 22.00: Iz života Jug?! slovenskih naroda (v hrvaščl®1': 22.20: Iz Cajkovskljevih balet®*!; 22.45: Igrajo mojstri ritmar 23.0J Zadnja poročila v Ital-! 3305: nja poročila v slov.: 23-10: Obja'f® sporeda; 23.15: Glasba za lalik® noč; 23.30: Zaključek.
KINO
j.
Itossetti. 16 30: »Tretji mož«, Cotten, Alida Valli.
Excelsior. 16.00: «Poljub Venere« Ava Gardner, R. vvalker.
Fenlce. 16.30: »Okrvavljeni tr.e*i#> Ellen Dartwy, Larry ParkS. Filcdrammatico. 16.00: »Čudež®® vrelec«, Gary Cooper in P®*rl cia Neal.
Alabarda. 16.00: ((Kapitan Edd‘e>’' Lynn Bari, Fred Mac Murr»y-Garibaldi. 15.00: «Kralj AfriKe»-Ideale. 15.30: »Cittadella«, R°be" Donat, R. Hussel.
Impcro. 16.00: «MoJa hči« Liber’ tad Lamard.
Italia. 15.30: «Drevored Flaming®”1 Viale. 15.00: »Verige« A. Nazz®r Vittorio Veneto. 16: »Devica °(* leanska«, Ingrid Bergman.
•
Adu». 15.00: «NazaJ ni vrnit''**! Armoaia. 14,15: «Kastlljski 8>fi‘ tan«, T, Power. i
Azzurro. 16.00: «Cudežtn člov'***' Danny Kaye.
Belvedere. 16.00: »In zidov'1 paall», Lee Bovvmann.
Kino ob morju. 15.30: «Nrvld® vezi«, llumphrey Bogart, Ge® Raft.
Marconi. 15.30: »Rajši imam k*« VO«, D. Kaye.
Masslmo. 15.30: «Sirena Kong®*’ Hedy Lamarr, W. Ptdgeon- ^ Nevo Cine. 15.30: »Noetova baf' ka», Gianni in Pinotto.
Odeon. 15.30:	»Ustava unl^’
Spencer Tracy In K. Hepbu'1^ Radio. 15.30: «Mall lord Faunt1®* roy» Freddie Bartholomevv. Savona. 15.00: «LJublJeni sovr« n!k». Mehe, Brian Aherne. Venezla. 15.00: «Mesto pustOl®v!
cev«.	J
Vittoria. 16.00: «Boš moja«, M® garet Lockvvood, C. Ollvlef-
MALI OGLASI
Plašči, površniki, jope moške in ienskl plašči ®, po izredno ugndnj priln41 naprodaj. Ul. Settefont3" ne 14, II.
			v TK j	r j t			0 i			Bi			jk |		.;:. vnne:-'' !©; t -V.:-. MIM&- ,
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU									• ULICA			C. BATTISTI 301a - I			.; - TEL. 70
Politično poročilo lov. Julija Beitrama na IX. zasedanju Istrskega OLO
Častna naloga slehernega prebivalca okrožja
(Nadaljevanje s 1. strani)
n Vene zadeve oblast se ne Vtika. Seved(, so duhovniki pri P8® < zavedni državljani in zakoni ljudske oblasti veljajo tu-1 zanje. Naravno, ne. prvem mestu ao potrebe ljudstva iti njegovi interesi. Na tem stali-je in ostane ljudska oblast jn Pfi zaščit; interesov skupiti ne bo poznala nobenih o Vir.
v A*8 tej liniji zavirr n ja utrje-,iv.iu g.osP°darstva in s tem 'iudst811^ živlJeniskih P°g°jev eija«,
t8U v njihovem časopisu
va ie tudi listkovna «ak-ki so jo izvedli, kot smo
nsši coni kojninformisti. Vsebina letaka je tipično buharinov. sko-trockistična. Seveda, kontrarevolucija ni revolucija — Komtnform je na liniji kontrarevolucije, torej morajo bitj njegova dela- izraz njegove ideološke in politične osnove. Torej borba proti plačevanju davkov, proti dajanju statističnih podatkov, proti produktivnemu delu v tovarnah, sabotaža ne- gradbiščih, izločevanje Slovencev z dela - t. j. kom-informizem. Kakšna je potemtakem razlika med temi in reakcijo? Mislim, da prav nobena, in mi jih bomo za take tudi imeli
0 mednarodnih dogodkih
Potmbno ;
jc tudi\da pre8t®-
nar™)’ •	0 80 se odvijali med-
:	-ni dogodiiri. Brez dvoma
naJvažnejših dogodkov nico	PIjRJ kot nestalno čla-
dei-	\arn°stni svet. Ta dogo-
k je težko oceniti, če sajno Sv , sn° sledimo dogodkom v ®tu. Gotovo je, da je medna. g/“"®8a pomena in da pred-van- v.azen doprinos k oču-a3u miru v svetu. Pomislite „ kakšr.e neumnosti so iz-basali na zasedanju OZN pred. isvniki sz in ljudskih demo-. 8cij, samo da bi preprečili J2volitev FLRJ Y VS. Kakšne mterese so imeli? Hkrati so gradili okope nu jugoslovanskih mejah ln rožljali z orožjem. Ne ffmo to, ampak v samih izja-8h o »uporabi primernih sred-8 ev Za zaščito svojih držgvlja. • j?v -V Jugoslaviji)) (domov pa -ut nočejo poklicati!) se izraža m-L. ^rez8lava kriminalna po-p velikoruskih državnikov. „°gaz‘li so vsB principe o su-renosti narodov, o enako-Pravnosti narodov in sto drugih j na HniJ° »vodilnih«, »vladajočih,, narodov, teorijo, Je tuja socializmu.
J**? alvar. zakaj resolu-. Kominforma. popolnoma jasna. Povsod Se rušijo temelji miiniv&i. <<žlštenje» v ko-Cemo PSrtiiah ^ postalo
T° je razumljivo. Ce pre-
v rfn Ce °bf0bje- se prebudiš
v novem svetu. In prej ali slej,
z tvn d1 in< ’ bo treba računati koWa?tvarriostjo- Upajmo, da V, ta£etil kouiinionnizma ne Prolet,:^ Uspevalo zavajanje idiain	In res »e sedaj
migu., ®*lo časg, da bi za vse (ra? ^er imaj° vse P®rtije ter* h KpJ- KP STT in še kc-»Msa, “aa) P°lne r°kc dela s sllti iem« ljudi, ki hočejo mi-J * lastn0 glavo, l'Lj,iub takemu pritisku na 5Pod • °d’ obrekovanja do go-***** sabotaže in groženj, temrL JUgoslsvUa socializem s dov?m' ki 3a ne pozna zgo-m ma- Padlo so «teorije» o ne. oznosti graditve socializma zez pomoči SZ. Jugoslovanski 88fod; premagujejo vse težave, se zapreke s polno zavestjo, “ socializem, svoboda ni sad, ‘ Pade sam z drevesa, ampak zultat velikih naporov vseh «i?vnjb ljudi. Zato pa po pra-ob. uživajo narodi Jugoslavije
hove .e vseg£' sveta v nJi-re„-. boju za socializem in n„‘C0-,T° Je velika In častna ton,gaKpj na čelu s tov. Ti-JiiS’ *i ninia samo pomen za ampEk tum 70 in m. no delavsko gtbanje 2 leS0% „ zmago.
zaključek kitajske , 6bjn P°d vodstv0m KP 1°
ves
W*8 je pretresla rev8Wi 1 svct- T& zmaga skem c'°narnlh sl] na Kitaj-rok Imela za posledico ši-1‘Srnih	h drugih revolucio-
Vzh0r;o Si' V bližnjih deželah
beriei
n*zad
K«
j	danes ameriški im-
"••Url	8 težavo preprečuje
Uh	pohod svobodoljub-
Zateka ^ kolonialnih deželah, jan, _ ,e k raznim mahlnael-slepi) PUčan samo, da bi pre-tttavn	'letju zatirano brez-
«tttje,0 Prebivalstvo. Ne zado-nofniu	deklaracije in avto.
koioma *cl širokosrčno delijo ri»Ust n°	narode med iinpe-
datirani narod) n& <S°	sami kujejo svobn-
daij 1 Veste Jt Kominform na-bkvidir , ®kl° leto med drugim ttčt,o tudi grško demokra-See 6nJe in Sz je prodala ,k>n, *ko Koroško za 150 ml-
■V -Jti
dolarjev cvstrijskim m.
0	razbijanja	enotnosti
tot ^untormisti tudj v Trstu vaij ,j;Knd Ionsko leto nadalje-revM.mie frakcionaštvo. proti-del0v. ™narno, likvidatorsko Sporazumaštvo z
ra°VEPje. žredn;m
sovražnikom preko
njegovih organizacij, likvida-torstvo vsake dosledne revolucionarne linije ES v borbi s sovražnikom, nacionalizem in šo. vinizem, ki dominirata povsod, to so osnovne karakteristike komintormovske zablode. Sicer vse večje število poštenih ljudi spoznava prevaro se vrača na pot jasne in dosledne borbe ter zapušča zavožene kolesnice Kominforma.
V takih okoliščinah so se izvajale naloge našega gospodarskega programa v preteklem letu in se tudi realizirale kot ste slišali iz poročil* izvršilnega odbora.
O obdelovalnih zadrugah
Povsem naravno je, da so se zato v tej borbi poleg pozitivnih uspehov delale tudi napake in nepravilnosti, ki jih bo treba čimprej odpraviti. Katere so te napake m slabosti? Čestokrat opažamo oportunističen nepravilen odnos pri izvajanju odredb in predpisov ljudske oblasti. Tako n. pr., da naštejemo nekaj najvažnejših in najbolj karakterističnih:	pri plačeva-
nju davkov niso bili doseženi predvideni rezultati. 2e pri odmerjanju davkov so se vršile napake] kr. so se davki odmerjali večkrat nepravilno v odnosu med vaškim, bogataši ,n mu-lijni kmeti. Ne gre tu za splošno odmerjanje, ampak za posamezne primere, ki so izzvali upravičeno nezadovoljstvo pri malih kmetih, ker so ti videli, da posamezni bogati kmetje niso sorazmerno dovolj obduvče* n!. Ko je ljudska oblast v takih primerih intervenirala in dolo-čila pravičnejšo odmero davkov. so bil; ljudje zadovoljni in plačevanje davkov' je gladko potekalo. V splošnem vidimo, da so mali in srednji kmetje tudi pri poravnavi davčne obveznosti svojo dolžnost izvršili. Plačevunju se upirajo bogati kmetje, ki skušajo s tem *im bolj škodovati ljudski oblasti in zavirati njeno poslovanje. V bodoče bo treba na tem področju pravilneje postopati.
Tud, na področju naše trgovine smo precej zaostali. Po eni strani se dopušča špekulativnim elementom možnost špe-kulacljc, po drugi pa nismo storili dovolj, da bi našo trgovinsko mrežo razširili tako, da bi naši delavci imeli prioriteto pri preskrb, z organizacijo skladišč za posamezna podjetja itd. S tem se duš, iniciativa delovnih kolektivov in uslužbencev, ki bi bili drugače zainteresirani, da si v okviru današnjih možnosti izboljšajo preskrbo. Prav tako se na področju komunalnih zadev ni dovolj storilo, da bi MLO in KLO pre. vzeli po mestih in vaseh ključne pozicije v gospodarstvu. V glavnem gre tu za mesta, kjer je še nešteto možnosti, da bi se mestni odbori okrepili ter postali odločujoč gospodarski či-nltelj na svojem področju. Se polno ie neprimernih in nehigienskih trgovin, 'ki životarijo, medtem ko je potrebno, da se organizirajo in ustanovijo večja mestna podjetja na področju trgovine in obrti, tako da bi čim bol) zadovoljili potrebe m prebivalstva. V tej zvezi se postavlja pred okrajne Izvršilne odbore naloga, da reorganizira, jo in okrepijo mestne in krajevne ljudske odbore odgovarjajočimi odseki, ki bodo zs-jeli vse bistvene in karakteristične panoge gospodarstva. Pretežno administrativno delo, ki so ga doslej vršili lokalni organi oblasti, ne zadovoljuje več' potrebam prebivalstva in gospodarstva, To narekuje odločnejši korak v smislu demokratizacije lokalnih in okrajnih organov oblasti Proračun za leto 1950 je prvi Vcorak k temu,
Dosedanji upravni aparat o-krajnih ljudskih odborov, ki je opravljal pretežno administra-
šloliilo v trguvlimli
LI-PA
V
k “lo*1 imamo Stalno tudi kmetijske STROKOVNE injige - Poslovalnice: IiOPER, IZOLA, PIRAN, POR-TOROZ, BUJ E, UMAG in NOVI GRAD
tivne po«le, ne zadostuje več. v | planski njegovem okviru se morajo organizirati razna okrajna podjetja' pod direktnim vodstvom odgovarjajočih gospodarskih odsekov, tako da bo okraj tudi operativno direktno posegel v gespedarsko problematiko in jo reševal. Sicer smo o tem že govorili, vendar se še zdaleka ni storilo vse, kar bi bilo trebe storiti in kar se da storiti. S tem delem ne bomo smeli odlašati.
O napakah in nepravilnostih
Pozdraviti je treba na tem mestu iniciativo delovnih kmetov, ki se v vedno večjem številu združujejo v obdelovalne zadruge. Število zadrug in število članstva teh zadrug stalno narašča. Pravilno je, da se teži za tem, da se ustanovi v vsaki večji vasi obdelovalna zadruga s čim večjim številom gospodarstev. Nobenega nasilja pri ustanavljanju zadrug. Pri tem mora ljudska oblast nuditi potrebno pomoč z nasveti, cenenimi krediti potrebnimi stroji in drugimi pospodarskimi pripomočki. Po drugi strani je potrebno, da z vso tankovestnostjo zasledujemo razvoj teh zadrug in pomagamo, da premostijo začetne težave, da si uredijo interno poslovanje, da preidejo odločno na plansko gospodarstvo v zadrugi ter da si postavijo temelje v gospodarskih objektih, živini, strojih, drugem inventarju itd.
Popolnoma nepravilno je smatrati, da je ljudska oblast nezainteresirana na razvoju teh vrst zadrug, zato mora in bo vestransko pomagala zadružnikom, da jim zagotovi uspeh. Ce smo s številom obdelovalnih zadrug in s članstvom kolikor toliko zadovoljni, ne moremo biti zadovoljni z njih poslovanjem. Okrožna kontrolna komisija je pri pregledu nekaterih zadrug ugotovila velike napake in pomanjkljivosti, ki so čestokrat rezultat neznanja, pomanjkanja kadrov, toda ne izključujejo možnosti, da gre tudi za namerno delo sovražnikov. Nam je jasno, da bodo sovražniki delovnega ljudstva vse storili, da bi preprečili razvoj obdelovalnih zadrug. Prav zaradi tega sc moramo toliko bolj z vsemi silami boriti, da preprečimo sovražniku, da bi od znotraj rovaril, istočasno pa moramo izolirati sovražnika od zunaj in mu onemogočiti razdiralno delo. V ta namen je treba povečati število zadrug, vključiti vanje čimvečje število malih iil srednjih kmetov in urediti interno poslovanje na
osnovi, Sovražniki ljudske oblasti nimajo vstopa v obdelovalne zadruge, nadalje je popolnoma nepravilno prikrivati napake. Te je treba neprestano razkrivati in na osnovi njihove analize poučiti druge, da ne bodo delali več podobnih. Tu ne gre za »pretirani organizacijski zu-
nos» kot smo čitali v nekem članku Primorskega dnevnika,
ki naj bi bil vzrok vseh napak, temveč gre za konkretno vsakodnevno pomoč, ki jo morajo, tako Zadružna poslovna zveza, kot gospodarski organi oblasti in kmečke komisije, stalno dajati obdelovalnim zadrugam; ne pa zavirati ustanavljanja teh zadrug pod jalovim izgovorom, da ni sposobnih kadrov. Treba je organizirati tečaje za zadrugarje za brigadirje, planerje, živinorejce, itd. ter usposabljati požrtvovalne zadrugarje za vodstvo vse večjih gospodarskih kompleksov.
Ljudska univerza v Kopru
Danes 18. januarja ob 20. uri bo v mali dvorani obnovljenega gledališča v Kopru predaval tov. Branko Babič, sekretar KP STO-Ja, o temi »Lenin o odnosih med socialističnimi državami!). Zaradi aktualne vsebine predavanja vabimo k številni udeležbi.
Medtem ko so delovni kmetje vsled svoje visoke zavesti pravilno razumeli vlogo zadruge do Ikupnosti in lastni položaj v okviru zadruge ter perspektivo boljšega življenja, nismo ml in zadružne organizacije izvršili svoje dolžnosti do obdelovalnih zadrug. To je treba popraviti. V tem trenutku je glavna naloga obdelovalnih zadrug plan produkcije in investicij za leto 1950. To nalogo je treba izvršiti čimprej.
S tem ni rečeno, da je treba podcenjevati ostale zadruge. Vse zadruge je treba razvijati, dvigati ter usposabljati za prehod iz nižjih v višje ter vzga-' jati po zadrugah novega človeka. Na tem področju je že treba zadružništvu posvečati posebno pozornost.
Nikakor ne mislimo podcenjevati drugih sektorjev dela. Gradnje bodo letos zahtevale strogo disciplino na delu. Fluk-tuacija delovne sile bi zelo ovirala delo in morda kompromitirala uspeh. Tu bo treba strogo paziti. Za mobilizacijo delovne sile bo potrebna pomoč frontni organizaciji. Za kmetijstvo je določenih nad tretjino investicij. To pomeni, da polaga ljudska oblast na sektor posebno pozornost. In je pravilno, kajti to je glavna panoga našega gospodarstva. Zdravstvo ni na zadovoljivi višini. Tu bo potrebna pomoč in boljša organizacija, zlasti pa
boljša povezava z zaledjem. Turizem, industrija, ribarstvo, prosveta, o katerih govorijo posebej poverjeniki, predstavljajo prav tako važne veje našega gospodarstva in uprave. Sicer odlok o gospodarskem planu točno določa naloge za vsako vejo gospodarstva posebej.
Tovariši in tovarišice odposlanci!
Naloge, ki stoje pred nami so ogromne. Zahtevale bodo velike napore od vseh naših delovnih ljudi. Vendar niso nadoseg-ljive. Mi jih bomo izvedli, ker ni težav, ki jih ne bi premagalo enotno in požrtvovalno delovno ljudstvo, kakršno je ljudstvo našega okrožja. Kajti zaveda se, da bo sadove skupnega dela tudi uživala delovna skupnost Istrskega okrožja.
Naj živi ljudska oblast, oblast delovnega ljudstva!
Slare osebne izkaznice veljavne le do 31. L m.
Oddelek za notranje zadeve IOLO nam je dostavil sledečo OBJAVO
Veljavnost starih osebnih izkaznic se podaljša do 31. januarja 1950.
Opozarja se prebivalstvo, da si do tega dneva preskrbi nove osebne izkaznice in da se prijavlja komisijam za izdajo osebnih izkaznic pri KLO in MLO ob določenb dnevih zaradi izpolnitve prijav za izdajo osebnih in predaje štirih slik, slikanih po veljavnem predpisu.
Slike si je dolžan vsakdo nabaviti sam, ker Je organizirano množično slikanje, ko se je vsakomur na sedežu KLO In MLO nudila prilika, da se slika, že zaključeno.
NAJ ŽIVIJO UDARNIKI - PRAVI PIONIRJI DELA
V drugič prejel prehodno zastavico
delovni boletiliv stavbnega podjetja »Milit”
rr--MTiiifcfcfi<'rir»imF,rii'«nfaMMMBgiRMrraiga«r ——— m iiMiMimj—■———————
Vprašanje norm, vprašanje vzgoje kadrov in ustanovitev delovnih brigad
Preteklo soboto, večer pred, da je bil uspeh uvedbe norma-
zasedanjem IX. redne skupščine Istrskega okrožnega ljudskega odbora, je bila v prostorih koprskega kinematografa proslava, pri kateri je bila delovnemu kolektivu stavbenega podjetja »Edikt« v Kopru že drugič izročena prehodna zastavica za okraj Koper.
Vse prisotne je pozdravil tov. Klun Karel, ravnatelj «Edilita», ki je nato v krajšepi govoru podčrtal okolnost, da je komaj preteklo dober mesec dni, odkar je delovni kolektiv »Edilita« prejel prVič okrajno prehodno zastavico.
Tov. Klun je pri tem dejal, da so vsi tovariši Edilitovega kolektiva uvideli, da je način dela po normah v socialnem pogledu še najbolj pravičen in so si ga zaradi tega osvojili. Istočasno so tudi uvideli, da je normativni način dela najboljši. To se je pokazalo najbolj v tem, da je še v januarju 1949 delalo po normativnem sistemu komaj 18 odst. delavcev, medtem ko je njihovo število že v decembru 1949 poskočilo na 60 odst. delavcev Edilitovega kolektiva
Tov. Klun je v nadaljnjih izvajanjih glede vzgoje kadrov pripomnil, da je podjetje «Edi-lit» polagalo vso pozornost na to, da se dvigne strokovno sposobnost svojega delavstva. To so dosegli predvsem z ustanovitvijo dveh teoretičnih in praktičnih tečajev za zidarje, tesarje in za delavce, ki so zaposleni pri asfaltiranju cest. Te tečaje je obiskovalo 50 tovarišev.	v
Pri tem je tov. Klun dodal,
tivnega dela ta, da je kategorija delavcev, ki se je posluževala norm že v januarju 1949, povečala svojo storilnost, kakor tudi izboljšala svoje delo za 121 odst., v decembru 1949 -kljub nevšečnosti vremena -pa že za 142 odst.
Pomembno je tudi to, da tvori kader Edilitovih uradnikov nameščencev 50 odst. bivših delavcev in mladincev, ki še niso imeli poklica, nadalje 20 odst. praktikantov pa izvira iz vrst dijakov strokovnih šol.
Organiziranje delovnih brigad pri »Edilitu« ni še dovršeno, toda je kljub temu uvedeno na gradilišču nove kleti v Sko-cijanu pri Kopru, na cesti v Strunjanu in pri gradnji ceste Šmarje - Nova vas. Pri ostalih gradnjah se brigadni sistem dela ravno formira. S tem v zvezi je tov. Klun poročal, da je bil delovni plan Edilitovega kolektiva za leto 1949 dosežen do 121 odst.
Vse to nam pojasnjuje najbolj dejstvo, da ima sedaj «Edi-lit» 14 udarnikov, štirje od teh so prejeli ta naslov in odlikovanje ravno ob opisani proslavi. Ti tovariši so: Deker Herman, Destradi Jakob, Con-tardo Franc, Kocjančič Ernest.
Ko je tov. Klun imenoval imena teh tovarišev, so vsi prisotni aklamirali s ploskanjem in vzkliki nove udarnike, ki se ni hotelo še dolgo poleči.
Splošno zadovoljstvo je iz-val tudi trenutek, ko so novi udarniki prejel! nagrado pod-
jetja v zne>ku 4.000 .din na osebo in poleg tega dodatne živilske nakaznice v smislu določbe, ki jo je izdal IOLO v korist udarnikov.
Edilitov delovni kolektiv pa ima v svojih vrstah tudi no-vatorja, ki je z iznajdbo novega in izboljšanega orodja dvignil kvaliteto produkta in za 50 odst. večjo delovno solidnost.
V svojih zaključnih izvajanjih je tov. Klun poudaril, da je za leto 1950 prevzel Edilitov kolektiv za 51 odst. večje obveze, kakor pa so bili uspehi iz leta 1949. Za dosego tega cilja bo moralo dobiti podjetje nove sile, vsak posameznik bo moral še izboljšati svojo strokovno sposobnost, držati disciplino in popolnoma odpraviti neopravičene zamude.
V ta namen je kolektiv sprejel obveznost, da bo Izpopolnil že do konca novembra delovni plan za 1950, ki vsebuje 1,200.000 normativnih ur, da bo povečul proizvodnjo za 15 odst., da bo skrbel za to, da bo izvršeno delo strokovno vedno bolj dovršeno, da bodo posamezna gradilišča in delovne brigade medsebojno tekmovale in da bodo izločili vsake neopravičene delovne izostanke.
Višek je dosegla proslava, ko je tov. Novel izročil prehodno zastavico predstavniku Edilitovega delovnega kolektiva. Vsa dvorana je zabučala od gromovitega ploskanja.
V imenu Okrožnega izvršilnega odbora ES je v kratkem govoru pozdravil nove udarnike in ves delovni kolektiv »Edilita« tov. Sokol.
t/ozni red ai/tnbusoi/ na pragi Kupar-Trst
ODHODI IZ KOPRA: ob 7. in ob 11. uri, s KRIŽIŠČA PRI DEKANIH ob 7.15 in ob 11.15; PRIHODI V TRST ob 8. Ob 12. uri.
ODHODI IZ TRSTA: ob 15. in ob 18. uri, s KRIŽIŠČA PRI DEKANIH ob 15.45 ln 18.45; PRIHODI V KOPER ob 16. in 19. uri.
Avtobusi imajo v Kopru zvezo v Portorož, Buje, Novi grad, Umag in Grožnjan.
Vozni reri parnikov Koper-Trst
Ob delavnikih vozijo iz Kopra v Trst: ob 5.20, 0.45, 7.30, 8.30, 12.15, 13.15, 15,— jn 17.—.
Ob delavnikih vozijo iz Trsta v . 'oper: ob 6.20, 10.15, 11.—, 12.30, 15.—, 17.—, 17.30 in 18.15.
Ob nedeljah in praznikih vozijo iz Kopra v Trst: ob 6.30, 9.10, 12.45 in 17.15.
Ob nedeljah In praznikih vozijo iz Trstu v Koper: ob 7.45, 11.—. 14.— in 18,30.
Kinopredstave v januarju po Istrskem okrožju
KOPER v ((Novo Cine«:
20. in 22. jan.: «Beg v Francijo«; 23. in 24. jan.: «Crni kavalir«; 27. in 29. jan.: »Prekleti«; 30. in 31. jan.: «Caglio-strou.
IZOLA - »Arrigonia:	20.
in 22. jgn.: «Kavalir v črr.em«; 27. in 29. jan.:	«Dolina moč-
nih«.
IZOLA • »Odeon«: 25. in 26
jan.: «Prekleti».
PIRAN - Tartinijevo gledališče: 20. in 22. jan.: «Samostan sv. Klare«; 25. in 26. jan.: «Črni kavalir«; 27. in 29. jan.: «Ca-gliostro«.
i----------------------       —
m
Ptimol&hi dnevniki
as
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI ■ UL. S. PELLICO 1 - II.; TEL. 11-32
Izgoni iz slovenskih šol
(Nadaljevanje s 1. strani)
Slovenci se opravičeno vprašujemo, ali ie ae kaj človečanskega čuta v naredbodajalcih? Vsekakor ga ni! To morejo danes'priznati, tudi oni krščanski pridigarji, ki so za časa državnozborskih volitev nagovarjali slovensko ljudstvo, naj voli za krščansko demokracijo, in na ta način sili volivce, da so dali lastnim sovražnikom palico v roke, s katero so danes tepeni. Upamo, da bo ta izkušnja marsikaterega naučila, komu bo zaupal v bodočnosti.
Vsakomur je jasno, da je gornji odlok krivičen in nima nobene zakonske podlage. Ce smatrajo vladne oblasti optante za italijanske državljane bi jim merale priznati pravice, kot jih uživajo italijanski državljani, to se pravi tudi pravico vpisa v slovenske Sole. Ce jih pa vlada ne smatra za italijanske državljane (ker opcija še ni rešena), potem so na vsak način jugoslovanski državljani in imajo kot taki popolno pravico pošiljati svoje otroke y slovenske šole.
Da bi držala trditev, da so postali Italijani, ker so navedli v prošnjah za opcijo, da je njihov OBČEVALNI jezik italijanski, je prav taka neumnost, kakor če bi kdo trdil,daje jajce krompir. Ce je kdo Itali-
jan in govori s prebivalci Aoste francosko, ker francosko po naključju zna, ne more zaradi tega biti Francoz.
Kakršen koli izgovor italijanskih vladnih oblasti, da. so optanti zaradi tega, ker so navedli, da je njihov občevalni jezik Italijanski tudi italijanske narodnosti, je jalov in nesmiseln, ker je nemogoče s formalnim aktom, pa če je ta še tako «svečan», spremeniti narodnost nekega človeka. Slovenci, ki so bili jugoslovanski državljani in so cptirali za Italijo, se s tem niso odrekli, niti se ne morejo odreči svoji narodnosti, ampak eo sl samo lahko pridobili V okviru Italije vse potrebne državljanske pravice. Toda s tem, da so si jih pridobili, še niso, kakor vidimo, doseglj, da lahko te pravice tudi izvajajo, ker jim oblasti ne dovoljujejo, da bi starši vpisali svoje otroke v šole, kjer je učni jezik slovenščina. Tudi to je konec koncev zgovoren dokaz, da ustvarjajo vladne oblast; razlike med svojimi državljani, m sicer, da uporabljajo zanje dvojno mero: eno za Italijane in drugo za Slovence.
Slovenci pod Italijo smo po zakonu in mirovni pogodbi popolnoma enakopraven narod, ki bi morali uživati kot italijanski državljani enake pravice
z Italijani. Oni vidijo v nas sa-mo ljudi z enakimi dolžnostmi! Ustvarjanje te razlike vzbuja med slovensko narodno manjšino upravičeno nezadovoljstvo in nerazumevanje, ker so se vidni italijanski državni., voditelji z moško besedo obvezali, da bodo »poštovult nacionalne pravice Slovencev. To nezadovoljstvo. da se milo in z lepimi, dostojnimi besedami izrazimo o sovražnem ravnanju oblasti do nas Slovencev, upravičeno potrjuje med slovenskim ljudstvom vedno globlje
zakoreninjeno prepričanje, da nam sedanje oblasti mečejo po. lena pod noge v cilju, da bi
ljudstvo ped Italijo samo podpisalo svojo smrtno obsodbo! V nas je toliko moči, da bomo
se Slovenci zaradi prevelikega I znali uspešno kljubovati napa-terorja ustrašili, vrgli puško v J dom, pa naj pridejo s katere koruzo in se dobesedno ndpo-1 koli strani. Bolj kot nas bodo
vedali luštnemu življenju. To je ne samo želja, ampuk cilj sedanje klerikalne De Gasperi-jeve Italije, v kateri še vedno vedri ln oblači krvoločna senca propadlega fašističnega Mussolinijevega režima.
Toda gospodje, ki nam strežejo po življenju, na) nikakor ne mislijo, da si bo slovensko
Sestanek notranjih koeiisij
goriških podjetij
za določitev odnosa do Bolniške blagajne
Preteklo nedeljo 15. januarja so se v dvorani CRAL v Stra-žicah sestale na poziv Delavske zbornice vse notrarfje komisije največjih' goriških podjetij.
Zborovanja se je udeležil poleg predstavnikov Podgorske predilnice, SAFOG-a, SEKVEG-a, občinskih podjetij in podjetja Ribi tudi predstavnik goriških lekarnarjev dr.
Izpred sodišča
Narciza in prepir v družini
4. aprila lanskega leta se je 29-letni Hessek Emil iz Ul. Ar-civescovado 58 vrnil domov precej vinjen, Ko je prišel do stanovanjskih vrat, je s silo pri. tisnil na zvonec in predno mu je žena, ki se ie takoj odzvala klicu zvonca, utegnila odpreti, ja Hessek, ki ga je vino očitno razburilo, pričel tolči s pestjo po vratih. Zena, ki je bila v takem času že vajena tr.kega vedenja, mu je hladnokrvno odprla, se vrnila v sobo ln nadaljevala z delom. Toda mladi mož je odločno stopil za. njo in jo pričel obdolževati, da jc iz stanovanja izginilo njegovo kolo ter da ga je ona prodala. Ta mu jo seveda zutrjevala, da te. ga ni storila in da so mu kolo najbrže ukradli pred gostilno, v kateri je popival. Tedaj je Hesska popolnoma minula potrpežljivost iri je pričel ženo Elviro pestiti in suvati tako, da je ta kar omahnila na tla. Ko so ga verjetno že pesti bolele, je velel prestrašeni ženi, naj gre brž iskat kolo in nqj mu ga takoj pripelje. 2ena se je ncglo pobrala s tal in ng da bj se ozrla Stekla po stopnicah na ulico. Usmerila se je proti Travniku in ko je prišla do Ul. Roma, je nenadoma padla ne-zavestna na' pločnik. Prišel je po njo rešilni voz Zelenega križa in jo odpeljal v bolnico, kjer je šele pG nekaj urah prišla zopet k zavesti. Pri izpraSeva-nju zdravnikov, kako to, da je padla v nezavest, je mlada žen-
ska povedala žalostno zgodbo. Zdravniki so ugotovili, da imq ženska poleg drugih poškodb tudi precej poškodovano hrbtenico, to je zdravljenja za tri mesece. Zadevo so zdravniki Pozneje predali orožnikom, ki so Hesska prijavili sodišču. Včeraj se je mož brez usmiljenja ored sodniki izgovarjal, da je ženo le malo potrepljal ln še to ne z namenom, da bi ji storil kaj hudega. Potrdil pa je ženine izjave, da je zadnje čase sploh grdo ravnal z njo, ker je namrei' tistega časa imel ljubezensko razmerje z neko Nar. cizo iz Ul. Vacčano, p katerim Pa da je sedaj popolnoma prekinil. Zagotovil je nadalje, da bolezen žene ne izvira iz klo-fut, ki jih ji je prisolil, ter da je bila že Pre) bolehna. Sodišče ga je obtožbe težjih poškodb oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov.
Doloi prsti v mlznici duhovnika
Na prijavo orožnikov iz Gradiške je goriško sodišče nato sodilo 22-letnemu Pirru Lidiju, 28-letnemu Cristianu Algdinu, 19-letnemu Pelhzzariju Alfredu in 30-letnenvJ Deiuriju Alojzu, ki so vsi doma iz Šempetra ob Soči. Prvi trije, in sicer Pirro, Cristian in Pellizzari ao bili ob-toženi, d& so se 30. maja 1948 v Šempetru ponoči vtihotapili v kuhinjo tamkajšnje hiralnice in iz nje odnesli električen kuhalnik in velik lonec m skupni
vrednosti 50.000 lir. Pirro in Pellizzari sta bila nadalje obto. žena, da sta 29. septembra istega, leta splezala skozi okno v pisarno duhovnika don Stefana in mu odnesla iz predala pisalne mize 2 nalivni peresi in 500 lir v gotovini. Pirro in Deiuri, pravi končno obtožnica, sta pa vedno y Šempetru od junija do julija, istega leta vsak večer stalno tolkla po oknih Višinti-na Ivana in njegove družine in jih s tem motila.
Orožniki iz Šempetra ob Soči so že dalj časa opazovali te štiri prijatelje, ki so se vedno slabše obnašali in so se jih vsi vaščani najraje izogibali. V vasi je vedno kaj zmanjkalo in ponoči se je marsikdo nenadoma prebudil ob udarcih po oknih in zverinskem vpitju. Tori;: nihče, čeprav je vsakdo sumil, ni točno vedel, kdo je kriv teh nevšečnosti y vasi. Nekega dne pa se Pellizzari predstav; orož-nikom in Se pritoži, da ga v vasi nekdo namerava napesti. Orožniki so 8a v spretnem pogovoru in z vljudnostjo omrežili, da bi od njega kaj zvedeli, ker so tudi oni sumili, da je Pellizzari med tistim; dolgo rokci, ki jih niso mogli izslediti, Pellizzsr; je kaj kmalu na. sedel in povedal, da je on skupno z navedenim; obtoženci okradel hiralnico in duhovnika, ter v»e podrobnosti -o ekspedicijah nočnega kvarteta. Pred sodiščem pa so obtožbe, ki so Jih orožniki pripravili na tej podlagi, vsi odločno zanikali in se izjavljal; za popolnoma nedolžne. Sodniki so zaslišali več prič. ki pa nobena ni zntla dokazati krivde obtožencev. Zato so jih vse oprostili zaradi pomanjkanja dokazov.
Mantovani, ki je zbranim pojasnil situacijo tukajšnjih lekarn v zvezi z bolniško blagajno (INAM).
Za zaključek obširne diskusije, ki se je razvila po poro Čanju dr. Mantovanija, so notranje komisije soglasno sprejele sledečo resolucijo:
Predstavniki notranjih komisij goriških podjetij, ki so se dne 15. januarja 1950 sestali v dvorani CRAL, so l)zeli na znanje poročilo dr. Romana Mantovanija in sklenili, da bodo odposlali na Pokrajinsko ravnateljstvo INAM svoje predstavništvo, ki naj bi skupno z INAM ustanovilo svet ali pa začasni upravni odbor, v katerega naj bi sprejeli tudi delavce.
Ob zaključku so izvolili začasni odbor, ki je sestavljen iz sledečih članov:	Manfredini
Bruno, Galeati Alojz, Bucic Ada, Nanut Marij in Orazietti Pavel. ,
Ta novoizvoljeni začasni odbor je že stopil v stike z ravnateljstvom INAM, da bi skupno z njim rešil važno nalogo, ki mu jo je poverila notranja komisija iz Gorice,
zatirali, več nas bo. Namesto enega bodo vstali trije, štirje, ves narpd se bo dvignil proti uničevaln; politiki sedanje mačehe Italije. Kakor so nekoč partizan; pometli z vsemi, ki so nam pili kri in lomili kosti, ker nismo hoteli upogniti našega upornega tilnika, z istim junaštvom in prezirom trpljenja bomo tudi tokrat stopili na pot borbe za očuvanje naše narodne samobitnosti ;n našega slovenskega šolskega naraščaja.
Nikomur ne moremo dopustiti, da bi komandiral z usodo naših, slovenskih otrok, kajti vsi izgovori o občevalnem jeziku in opcijali so samo pretveza, da z njo opravičijo atentate, ki se iz dneva v dan vrstijo na narodnostne in življenjske interese našega prebivalstva.
Kmetje, noslužiie se motali uMienia Mie line
Pokrajinski konzorcij postaj za oplojevanje živine sporoča vsem živinorejcem, k; se poslužujejo oplojevalnih postaj ali postaj za umetno oplojevanje da se pri teh postajah še vedno nudi brezplačna pomoč živini proti Replodnosti.
Nadalje sporoča, da ta orga. nizacija (za kampanjo prot) neplodnosti) posluje na podlagi pravilnika, ki je na vpogled pri vsaki navadni ali umetni oplojevalni postaji, kakor tudi pri ambulatorjih proti neplodnosti goveje živine.
S 1. januarjem, na podlagi pravil gori menjenega pravilnika, bo lahko vsak živinorejec svojo živino zdravil in jo brezplačno podvrgel od 3 do 5 živinozdravniškim pregledom, in to v dobi treh mesecev.
Vozni red na goriškem kolodvoru
Odhodi:
V Trst: 6.18, 7.33, 9.53, 10.50,
14.11, 15.43, 18.20 (delavski skozi Ronke, ukinjen ob nedeljah), 19.18, 22.15, 23.29.
V Videm: 5.14, 5.59, 6.57, 8.29, 12.35, 14.10, 17.21, 18.42, 20.14, 22.16.
Prihodi:
Iz Trsta: 5.51, 6.55, 8.11, 8.27, 12.31, 14.06, 17.17, 18.36, 20.12, 22.14.
Iz Vidina: 5.08,	6.15,	7.31,
9.51, 10.46, 14.09,	15.41,	19.16,'
22.11, 23.27.
» S kolesa je padel
S kolesom se je včeraj ponesrečil 63-Ietni Cubi Ivan iz Ločnika. pri padcu ai je zlomil rebro. Na pomoč mu Je moral priti rešilni avto Zelenega križa iz Gorice, ki ga Je pripeljal v občinsko bolnišnico, kjer bo moral ostati na zdravljenju več časa.
Pri delu v tovarni čokolade V Ul. Mazzini se je včeraj globoko vrezal v dlan desne roke 37-letni Givanella Lucijan iz Ul. Faiti 16. Ker mu je rana močno krvavela tudi po obvezanju, je šef tovarne poklical Zeleni križ, ki je delavca odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia.
Sinoči ob 17.30 se je na go-riški Trgovski zbornici prvikrat sestal občinski upravni odbor s predstavniki Trgovske zbornice in z njimi proučil zahteve, ki so jih nekateri svetniki na zadnjem zasedanju sveta predložili glede proste cone, ki so:	11 sodelovanje
treh članov občinskega sveta pri Posvetovalni komisiji; 2) sprejetje enega člana občinskega sveta v odbor za upravljanje proste cone; 3) vzpostavitev stalnih stikov med odborom Trgovske zbornice in občinskim odborom, in po možnosti ustanovitev komisije, ki naj bi preučila možnosti izkoriščanja proste cone in bila v pobudo iniciativi posameznikov. Podrobnejše poročilo o tej seji bomo objavili jutri.
Polar v Ulici Brigala Gasale
Goriški gasilci so morali včeraj v Ui. Brigata Casale. kjer se 'je na neki stavbi vnel požar. Vnele so se najprej saje v dimniku in kmalu objele dva podstrešna trama, ki sta popolnoma zgorela in povzročila tako padec dela strehe. Gasilci so požar takoj omejili. Povzročena škoda znaša okrog 100.000 Ur.
LETNA BILANCA rojstev, smrti m porok
V goriški občini je bilo leta 1949 skupna 615 rojstev, 289 porok in 565 primerov smrti. Rojenih je bilo namreč 308 dečkov in 307 deklic. Od 269 porok je bilo 262 cerkvenih in 7 civilnih porok. V istem letu je umrlo 281 moških in 284 žensk. Kar se tiče umrljivosti otrok je demografični urad go-riške občine v preteklem letu beležil 40 primerov smrti otrok do 1 leta starosti. Umrlo je namreč 18 dečkov in 22 deklic. Na splošno se je prebivalstvo naše občine v tem letu zmanjšalo za 14 enot in to samo za kar se tiče naravnega demogra-fičnega gibanja. Dejansko pa se je zvišalo 334 enot zaradi imigracije.
KINO ——
VERDI. 17; «Devica Orleanska«, I. Bergman.
V1TTOHIA. 17:	«Poroka je
resna zadeva«.
CENTRALE. 17: «Groza avtomobilske ceste«. R. Lowery.
MODERNO. 17:	((Ljubezenske
zgodbe Suzane«, J. Fontaine.
EDEN. 17: «Hiša na pečini«, R. Milland.
NOVE KNJIGE:
Gorki:	ŽIVLJENJE SAMGINA, platno
Kočič:	VUKOV GAJ ln druge črtice, broširano
Koser:	TEORIJA LETENJA, broširano
Srema c: POP ČIRA in POP SPIRA, polplatno Kardelj: O LJUDSKI DEMOKRACIJI, broširano Puškin: POVESTI, platno Dobite jih v slovenskih knjigarnah v TRSTU in GORICI
550
70
160
360
50
400
VSE IZ LJUDSTVA, VSE ZA LJUDSTVO
Gospodarstvo - osnova ljudske oblasti
(Predavanje tov. Janka Furlana na Ljudski univerzi v Kopru s posebnim poudarkom na kmetijske obdelovalne zadruge)
N.e da bi naštevali ustvaritve V našem okrožju, ki se postopno vračajo v naše javno življenje in ga preoblikujejo gospodarsko, socialno, politično in kulturno, moramo podčrtati splošno in ponavljajočo se ugotovitev: ljudska oblast gradi.
Da, ljudska oblast gradi zato, ker je ljudska.
A kaj je ta oblast? Kje je njen koren, njena osnova? Naše okrožje ni samonikla držav-no-politična tvorba, ni samostojno suvereno državno telo, podobno je nebogljenemu bitju, ki ga snubijo od več strani: eni zgolj iz kupčijskih. drugi iz zgodovinsko utemeljenih razlogov.
Ti drugi smo mi, je tukajšnje avtohtono prebivalstvo z ostalo plemensko isto, oziroma sorodno skupino iz Jugoslavije katere junaško Orožje je z našimi borci vred pregnalo od tod fašistično zver — to skrajno spačeno obliko najnižjega izrodka imperializma, kateri spreminja in prilaguje svojo obliko času in kraju primerno, ne da bi pri tem menjal svoje ibistvo.
Naglo graditev, ki jo kljub raznoterim težavam ljudska oblast le vrši, si morimo ob-'jasniti če se naslonimo na graditev Jugoslavije, bolje rečeno, če čim globlje spoznamo psebino, pomen in značaj njene oblasti. Njeni graditvi, njenim težnjam in cilju sledimo tudi jni — naše okrožje.
Ko je naša vojska leta 1945 bsvobodila svojo zemljo izpod krempljev okupatorja, je s tem izvojevala jorvi pogoj in zaključila prvo poglavje naše borbe za dokončno osvoboditev jugoslovanskih narodov. Zato je takoj prešla k drugemu nič manj važnemu poglavju — k gospodarski obnovi. Položiti je bilo treba temelje družbeno-politič-ni obliki s temelji za ekonom-sko-družbeno ureditev, kar se je zgodilo z ustavo januarja 1946, ki je razširila delež države pri upravljanju narodnega gospodarstva s tako imenovanim državnim socialističnim ali družbenim sektorjem gospodarstva. Tako se je država v svojstvu čuvarice interesov delovnega ljudstva polastila in podružbila ogromna produkcijska sredstva narodnih izdajalcev — služabnikov tujih inpe-rialističnih interesov in zasedla vodilne položaje v gospodarstvu.
Ker je državni sektor v novi Jugoslaviji splošnoljudski, je družbeni sektor gospodarstva, kar je naravno, v stalnem spopadu z ostanki starega gospodarskega sistema, s staro kapitalistično ekonomsko strukturo.
Ob sicer ogromnem fondu 'državnega sektorja gospodarstva je ostala prav tako ogromna imovina drobnega blagovnega gospodarstva:	kmečko in
obrtniško gospodarstvo. Težišče je v kmetijstvu, ,t. j., v onem viru, ki razpolaga z osnovnim produkcijskim sredstvom — z zemljo. Na tega drobnega blagovnega producenta je navezan državni sektor v svojstvu producenta industrijskih produktov in konsumenta kmetijskih produktov. Ta resnica nam razkrije ogromni pomen kmetijskega sektorja v odnosu do državnega sektorja gospodarstva. To pomeni, da more prvi vplivati na drugega ugodno ali pozitivno, ali pa negativno.
Kapitalizmu so nujno potrebna blagovna gospodarstva ali takšna, ki so za njegov trg kot konkurent nepomembna, po 'drugi strani pa mu služijo kot njegove, sicer drobne, zato pa toliko bolj številne korenine lasnicč, iz katerih se stalno porajajo njegove (kapitalistične) težnje. Tudi njemu služi kmetijstvo v svojstvu producenta in konsumenta, a v obeh primerih z veliko obremenitvijo, ker poceni prodajo in drago kupuje.
Ljudska oblast je demokratična oblast delovnega ljudstva,
II
Tovarna „Zmajevac že serijsko izdeluje kolesa
Iz majhnega kovinskega pod'-Jetja «Zmajevac» v Subotici, ki je Prej izdelovalo v glavnem kovinske dele za pohištvo in pločevinaste dele za kolesa, se je v nekaj letih razvila tovarna, ki danes serijsko izdeluje kolesa in vse njegove dele. Te dr.i so v tovarni razglasili 24 racionalizatorjev, ki imajo največ zaslug, da je tovarna osvojila proizvodnjo posameznih delov in izpolnila letni plar..
Do lanskega leta so uvažali Iz inozemstva cevi za izdelovanje okvirov za kolesa. Ko so dobave prenehale, je bila nevarnost, da bo treba ustaviti največji obrat z 240 delavci. Preden pa so bile cevi 1* zaloge potrošene, je večkratni udarnik in racionalizator ter nosilec reda dela II. razreda Ador Lajoš konstruiral napravo za izdelavo cevi iz domačega materiala.
Skoraj enak znesek je s svojimi racionalizacijami prihranil Abraham Marton, ki je med drugim poenostavil brušenje verižnega kolesa. Posebno pomemben uspeh delovnega kolektiva pa je osvojitev najbolj kompliciranega dela kolesa «Torpeda», kar je zasluga tehničnega voditelja tovarne Vladislava Kuna in večkratnih udarnikov Sebenija, Lajoša in Snapčka.
katere naloga je uresničenje zgodovinske težnje aeiovnega razreda: odprava izkoriščanja človeka po človeku. To se mo re zgoditi, če izgine podrejena, oziroma suženjska vloga kmetijstva (in tudi obrtništva) v kapitalizmu, to je če izgine drobno, razcefrano in skrajno zaostalo gospodarstvo.
Da Pa se naše kmetijstvo pretvori iz negativnega činitelja (kakršno je v pogojih kapitalizma) v pozitivnega sogradite-Ija in utrjevalca ljudske oblasti. bolj določno povedano: da se bo naša vas gospodarsko krepila in dvignila, da se bo njena produktivnost stopnjevala, da se bo s tem stopnjevala njena kupna moč in z njo blagostanje: če naj podpre in dopolnjuje državni (pri nas oblastni) sek-to,- gospodarstva, odstrani vmesni trgovski posredovalni člen, privatno trgovino ter umetno zgrajeno, nenaravno in skrajno škodljivo pregrajo med kmečkim in delavskim ljudstvom, tedaj je za to edina pot, da se ti sami zase neznatni proizvajalci organizirajo v njim najbolj prikladno gospodarsko obliko — zadružništvo.
Zadružnemu sektorju posveča Jugoslavija posebno pažrijo in nudi vso podporo in olajšave. Ni to slučajno, temveč je nujnost, ki izvira iz značaja oblasti in njene ekonomsko družbene ureditve, kar bi lahko opredelili s temi le besedami: Vse iz ljudstva, vse za ljudstvo! Iz tega je razumljivo, da skrbi ljudska oblast za oba sektorja gospodarstva enako.
Tudi v našem okrožju je že preizkušeno, da nudi naši vasi edino ta gospodarska oblika možnost, da se spremenijo naša zdrobljena zemljiška posestva v velike obrate, s katerimi naj državna podjetja menjujejo svoje proizvode po pravični ceni, kot enakovredna in enakopravna pogoaoentka, K! sta v pogojih ljudske oblasti in socializma en organizem.
Ko je predavatelj prikazal produkcijske vire v Istrskem okrožju, ki jih kontrolira ljudska oblast, je podrobno obdelal kmetijske obdelovalne zadruge, ki predstavljajo najvišjo obliko zadružnega gospodarstva in nudijo delovnemu kmetu pred-nosti, ki so v kapitalizmu nemogoče in sicer: d) Malemu kmetu povečanje osnovnih produkcijskih sredstev;
) Srednjemu kmetu delovno silo;
c) Obema temeljito organizacijo dela;
č) Možnost uporabe strojev in izkoriščanje agrotehničnih izdelkov;
d) Pomoč skupnosti ljudske oblasti v materialnem in moralnem oziru.
V končni liniji nudijo te zadruge delovnemu kmetu blaginjo in z njo gospodarsko samostojnost in resnično svobodo.
prehod z individualnega n. kolektivnemu gospodarstvu se kmetom olajša s štirimi tipi
kmetijsko obdelovalnih zadrug. Njih glavna naloga je krepiti zadružno imovino in večati socialistično (skupno) proizvodnjo ter istočasno dvigniti življenjsko raven članov zadruge. Tov. Furlan je nato obrazložil, kako zadruge v ta namen postopajo in to primerjal s kapitalizmom: ta neprestano zbira in krepi osnovna in obratna sredstva ter si tako ustvarja ogromne fonde. Tudi zadruge si jih ustvarjajo, a ne m kapitalistični .način, t. j. z izkoriščanjem delovnega človeka, niti z istim ciljem, ker si hočejo z delom in samo z delom izvoje-vati, kar jim po vseh poštenih zakonih tudi pritiče: lepše, bolj kulturno in bolj človeško življenje.
Fonde dobijo kmetijske obdelovalne zadruge na tri načine: z imovino, ki jo člani zadruge vnesejo vanjo (zemlja, Živina, orodje in stroji), z lastno Proizvodnjo in s pomočjo oblasti, dano v obliki brezplačne dodelitve zemlje ali kredita.
Ko je tovariš objasnil vlogo, značaj in namen fondov, je go-
1 voril o načelu, ki naj se ga te zadruge držijo. Edino razširjena proizvodnja utrjuje zadružne fonde in življenjski nivo zadružnikov. Končno se je tovariš dotaknil negativnih teženj v kmetijskih obdelovalnih zadrugah. Na konkretnih primerih je pokazal, kako silijo te na dan kot žive klice iz moči navade. Individualizem, sebičnost, nepravilni odnosi do skupne imovine, premajhna budnost uprav, pomanjkljiva organizacija dela itd. so sicer razumljivi pojavi, ki pa jih je treba neprestano dušiti. To je naloga naših kadrov, kateri se morajo otresti nesistematičnega prakticističnega in nepovezanega dela. Zadrugam je treba stalne organizacijske ideološko-politične in vzgojne pomoči. Dosegli smo že tako stopnjo razvoja zadružništva, kjer moramo prestopiti s količine na kakovost Dobro organizirane in pravilno t. j. v delu naše nove graditve in ureditve delujoče zadruge, bodo dovolj privlačen magnet za ustanovitev novih zadrug.
PRISRČNI SPREJEM ANGLEŠKIH PARLAMENTARCEV, KI SO OBISKALJ JUGOSLAVIJO, OB NJIHOVEM PRIHODU V BEOGRAD
gosfodik
^'TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET
T V O
► FINANCE_l
TRENTO S PODPORO RIMA PROTI BOZNU
Gospodarska polemika južnotirolskih Nemcev
«Suedtiroler Wirtschaft», gospodarski tednik, ki izhaja v Bolzanu kot glasilo južno-tirol-skih nemških poslovnih krogov, prinaša v poslednji številki preteklega leta polemičen članek, nekako v odgovor pisanju' lista «Il Globo» glede avstrijsko-ita-lijanske trgovinske pogodbe in obmejnega prometa. Hkrati daje ob tej priliki duška nezadovoljstvu s politiko italijanskega vodstva upravne enote «re-gione« kamor so bili spravili trentinsko in bozensko pokrajino, da bi zadovoljili zahteve po avtonomiji. Ta politika zavira po mnenju nemškega lista promet italijanskega dela Južne Tirolske z avstrijskim delom, kar je popolnoma v nasprotju z vsemi načeli o «osvo-boditvi« evropske trgovine, for-
r i N	Z OBISKA TRŽAŠKIH DELAVCEV V SLOVENIJI												 ^ 8
m MU	PUC Vi 40 Ji	mi VGi	NK MUH	C MCi VANS	r;j K	U K	S	N r\	Ni VA	Ki IS	]Si Ni	ŠlA MT
Litostroj je bil za tržaške delavce samo prva etapa na njihovem tridnevnem potovanju. Ena skupina pa je nadaljevala na Gorenjsko, druga v Maribor, ki je največji industrijski center v Sloveniji.
«Prišli ste v trenutku ko naši kolektivi praznujejo uspešno izvršitev petletke. Naš delavec
občuti veliko povečanje proizvodnje. V tem se boste lahko preverili v pogovorih z njimi. Ogledali si boste dejansko sliko gradnje socializma)) je rekel predstavnik mariborskih sindikatov v svojerh pozdravnem govoru. Pozval jih je naj zastavijo vprašanja.
Iz Ljubljane do Maribora je
m
NOVE MODERNE ZGRADBE £ UDOBNIMI STANOVANJI ZA DELAVCE V JUGOSLAVIJI
TRI NOVE KNJIGE
u izdaji tflwmblmj?a luijiimga zavoda
Miniaturna izdaja Kosovelovih | riškega naprednega pisatelja
Th. Dreizerja «—meriši-a tra-
pesmi
Slovenski knjižni zavod je izdal v knjižici na 168 straneh Izbrane pesmi Srečka Kosovela. Po Prešernu, Aškercu, Murnu, Ketteju in dr. smo sedaj dobili miniaturno poezijo enega najznačilnejših mladih pesnikov, ki so stopili v slovensko literaturo po prvi svetovni vojni. DZS izdaja Kosovelovo celotno delo, tu pa je najboljši poznavalec njegovega dela prof. A. Ocvirk izbral najznačilnejše pesmi in jih razdelil v skupine, ki se razločujejo po osnovni tematiki in zbližujejo po motivični sorodnosti, Vsakdo kdor čisla Kosovelovo poezijo, bo pozdravil okusno natisnjeno, z vinjetami opremljeno knjižico.
Theodor Dreiser AMERIŠKA THAGEDIJA
Slovenski knjižni zavod je izdal v dveh zajetnih knjigah enega največjih romanov ame-
gedija». (Prva knjiga šteje 432 strani, druga pa 412 strani). Tako smo dobili v slovenskem prevodu Božidarja Voduška delo, ki pomeni pravilno in pravično analizo ameriških razmer, velikanski, pripovedno močno razgibani oris življenja povprečnega Amerikanca, ki sta mu denar in užitek poglavitna življenjska sila. S krepkim realizmom prikazuje Dreiser Svoje junake in junakinje, ne zmanjšuje njih slabosti in ne prikriva življenjske stvarnosti, četudi ni pisateljev namen, da bi kritizira) ali moraliziral: vsa kritika in vsa morala sta v samih dejstvih. Iz množice teh drobnih dejstev pa nastaja to, kar Dreiser sumarično imenuje ((Ameriška tragedija«. Roman bo nedvomno našel tudi pri nas mnogo bralcev, kakor jih je imel doslej v vseh številnih jezikih, v katere je bil preveden. Lepi in gibčni pre-
še bo Dreiserjeva ((Ameriška tragedija« uvrstila med naše najbolj čitane knjižne novosti.
Mira Pucova •OGENJ IN PEPEL#
Kot 23. zvezek ((Knjižnice Slovenskega gledališča«, ki jo izdaja Slovenski knjižni zavod, je izšla v knjigi na 92 straneh drama Mire Pucove ((Ogenj in pepelu. Ta politična drama, v kateri se srečujejo in prihajajo v konflikt predstavniki stare družbe in pristaši novih, pod togim pritiskom okupacije prebujenih ljudskih sil, je že znana, saj so jo uspešno uprizorili na naših odrih, S knjižno izdajo - medtem je izšla ta drama tudi v hrvatskem jeziku, bo olajšano uprizarjanje «Ognja in pepela« tudi na ljudskih odrih. Režiser Jože Tiran je napisal ob koncu knjige napotke Za uprizoritev: v njih razčle-nia dramo in opozarja na načela, po katerih jo je treba reži-' rati in igrati, če hočemo, da do-
skoraj pet ur vožnje. Marši-1 prostranega Ptujskega polja, ki kaj so na vlaku pretresli, kar se raztreza od Pohorja do Slo-se je izoblikovalo v vrsto vpra- I venskih goric. Pokrajina ima šanj. Nekoga je zanimalo koli-1 neko svojstveno umirjeno lepc-
ko časa je, odkar imajo delavci četrturni odmor za malico.
«Od 1947. leta in vsakdo lahko v tistem času lepo v miru poje. Malico dobivajo iz tovarniške menze. Vsaka menza ima svojo ekonomijo, svojo lastno zemljo, kamor hodijo delavci na prostovoljno delo in tako ■izboljšujejo prehrano«.
Nekdo drugi je načel vprašanje delovnih oblek. Teh še ni po vseh tovarnah, so le tam. kjer je delo grobo in umazana. S porastom proizvodnje blaga, se bodo uvedle tudi v drugih.
«Pri nas v Trstu govorijo, da nimajo niti v nedeljo prosto« je nekdo med našimi omenil, kar ga je razgrebalo že vse od Ljubljane. ((Delajo osem ur in zaradi poleta naše izgradnje *n pomanjkanja delovnih moči tudi več. Za vse nadure dobijo 50 odst. višjo plačo. So izraz socialistične zaves.ti naših ljudi, ki čutijo, da gradijo sebi in da je bodočnost x njihovih rokah«.
((Kominformisti pravijo«, je nadaljeval tisti Tržačan, da je tu izkoriščanje, toda jaz ga ne vidim. Nasprotno, vidim, da ni nihče izkoriščan«.
«V tovarnah povprašajte kako je s tem, od vsakega delavca boste dobili zadovoljiv odgovor. Včasih ni imel delavec vstopa v hotele, danes uh v prvi vrsti uživajo delavci. Najlepši so spremenjeni v domove oddiha zanje«.
V načrtu so Tržačani imeli ogled tovarne aluminij') v gtrnišču, električne centrale na Mariborskem otoku in Mariborske tekstilne tovarne. Prva dva objekta sta kot Litostroj rezultat prvih treh let petletke.
Pbseg tovarne V Strnišču si je zelo težko zamisliti, dokler ne stojiš neposredno sredi gigantskih zgradb in njihovih za navadne pojme obsežnih prostorov. Ze ko se voziš v njeni bližini, vidiš samo 142 metrov visok dimnik, ki se dviguje iznad smrekovega gozda sredi
tehničnega olja v Osiieku
V Osijeku je začela obratovati nova tovarna za proizvodnjo tehničnega olja iz koruznih kali. Tovarna bo dala nujno potrebno surovino, osiješki tovarni mila. Večino strojev so izdelali v domačih tovarnah.
to. Najlepše na njej so nekoliko odmaknjeni obronki in gozdovi. ki so od daleč podobni velikim, temnim lisam sredi premrlega polja in travnikov.
V lažje razumevanje samega ustroja tovarne so tovariši iz sindikalnega odbora spregovorili najprej nekaj , besed o njenem razvoju, tovarniški inženir pa je razloži) v glavnih obrisih proces predelave aluminija iz boksitiie rude. Jugoslavija je z njo zelo bogata. Ima jo v Istri, Crrii gori, Dalmaciji in Bosni. Pred vojno se je ta tako dragocena ruda samo izvažala in dala le 7 odst. svoje vrednosti. Ostalih 93 odst. so pogoltnili tuji kapitalisti, od katerih je potem morala kupovati izdelke iz aluminija. Zamisel graditve tovarne so sprožili Nemci ob zasedbi. Štajerske. Sami imajo le eno tako tovarno. Mejo so takrat premaknili v bližino nahajališč boksita, bližina Drave pa jim je dala potrebno električno energijo. Vojni neuspehi so jih potem prisilili, da so odpeljali že mon-
tirane stroje in opustili zamisel graditve. Ostalo je vsega le nekoliko zidov. Nova Jugoslavija se je odločila, da nadaljuje z zidavo in dogradi prvi del tovarne v petletnem načrtu. Po pogodbi bi morala Madžarska, ki je iudi dokaj močno industrijska država, poslati stroje za obratovanje enega oddelka. Ko so prišli, se je izkazalo, da manjkajo neznatni deli in niso jih mogli niti montirati. Nastalo je vprašanje ali opustiti pričeto delo ali nadaljevati; socialistična zavest in izgradnja socializma sta narekovali drugo. Tovarna bo največja in najmodernejša te vrste v Evropi. Nekaj metrov stran od mesta, kjer so tovariši iz sindikalnega odbora uvodoma to povedali, je delala skupina kaznjencev. Lahko bi jo biii skrili pred prihodom Tržačanov in poslali v gozd, toda to se ni zgodilo. Bili so tudi ljudje, ki so nasprotovali današnji družbeni jugoslovanski SlvŽrriSr
bi se moralo prisilno delo imenovati poboljševalno delo. V njem se prevzgajajo in tudi nagrajeno je po pridobitvi.
(Se nadaljuje)
muli OEEC, ki jo zlasti podpira italijanska vlada.
eSuedtiroler Wirtschaftszei-tung» s presenečenjem podčrtuje, da vsebuje pisanje bazenskega dopisnika «Il Globo» kratko in malo priznanje, da je prišlo do pariškega dogovora z dne 5. septembra 1946 (med avstrijsko in italijansko vlado, zaradi Južne Tirolske) samo zato, ker je na ta način Italija dosegla, da ji prepuste Južno Tirolsko, češ, da so izvirala nasprotovanja bolj s strani ene od zmagovitih držav, kakor s strani Avstrije. List nato spominja, da vsebuje člen 3 te pogodbe določbo o sklenitvi dogovora, s katerim naj se olajša blagovna izmenjava domače proizvodnje med obmejnimi področji obeh držav. Ta dogovor je bil sklenjen dne l. marca P■ l. v Rimu. Glasilo nemških krogov je razburjeno, ker hoče dopisnik zvaliti vsakovrstna sumničenja tudi na ta dogovor o obmejni izmenjavi, ker pravi, da so izkušnje prvih mseecev baje pokazale, da hoče-’ jo favorizirati pokrajino Božen v škodo pokrajine Trento. Izza trgovanja s hruškami in lesom, da se kaže politično kopito, pravi «Il Globo«, ki zaključuje z grožnjo, da bo treba, za primer, da prihodnje zasedanje mešane italijansko-av-strijske komisije ne uredi vprašanja v korist Trenta, poiskati z italijanske strani druga pota in sredstva, da se dosežejo zahteve.
Glasilo nemških gospodarskih krogov zavrača te grožnje. Češ da Južna Tirolska ne misli oškodovati Trenta■ Nasprotno z njim je sodelovanje živahno, ni pa mogoče sprejeti gospodarskih nesmislov in n. pr. prisiliti inozemske kupce, da iz-vrše svoje nakupe v tej ali oni pokrajini, zlasti še, ko gre za uvoz sadja in vina, ki je v Severni Tirolski točno urejen. Podatki o izvozu prav tako dokazujejo, da kupuje severna Ti-
rolska tam, kjer je kupovali že skozi stoletja in da takšnih trgovskih zvez ne more prevrniti kak «regionalni» sklep-List še vprašuje ali ima oPraV' ka s trgovsko naivnostjo ali P4 s centralistično zlobo, ki sP0, minja na nekdanji režim, tet zaključuje, češ da velja za Jut-no Tirolsko prav kakor za M4 glijo hamletovsko moderniziraj no geslo: ((Izvažati ali umreti’-
Od 1. marca zvezna tari z Madžarske
Američani vrtajo za petrolejem v Turčiji
Iz Ankare poročajo, da se mudi tam komisija ameriških petrolejskih strokovnjakov, ki
s pomočjo turških inženirjev sti. Neki Trebenec je rekel, da -vrše poskusna vrtanja v pokra-
jinah Alihodiali in Avdjikara, da bi ugotovili kakšno proizvodnjo bodo dajala, petrolejska ležišča, ki so jih odkrili v teh pokrajinah.
V vseh industrijskih deželah, ne le v Jugoslaviji si prizadevajo čim bolj povečati in poceniti proizvodnjo tehničnih maščob. Zlasti je pereče vprašanje, kako bi zmanjšali količino maščobnih kislin pri proizvodnji mila. To nalogo rešujejo kemiki. V ZDA izdelujejo sintetični preparat «indravet», k: se zelo rad peni. V Angliji skušajo izdelovati sintetično maščobne kisline s primesjo naftnih kislin in fosfata.
Mogoča pa je še ena rešitev. Maščobne kisline y milu morajo nadomestiti nekatere rudnine, ki imajo koloidne lastnosti. Takšno rudnino so odkrili tudi v Jugoslaviji. Imenujejo ,jo minkol (okrajšava: mineralni koloid) Zmlet minkol se čuti pod prsti masten. Ce dodaš minkolovemu prašku vode in ga pregneteš, se peni kakor dobro milo. Pri umivanju in pranju se je minkol izvrstno obnesel. Pri poskusu z mešanjem milnega jedra se je izkazalo, da se milo zaradi te rudnine še bolj peni.
Minkol sestoji iz silicijevega dioksida (38,57 odst ), magne-
zijevega oksida (39,34 odst.), iz aluminijevega, železovega in kalcijevega oksida ter hidratne vode.
Zaradi uporabe minkola se bo zelo povečal volumen proizvodnje mila v primeri s porabo maščob. Doslej so izdelali iz tone 60-62 odst. milnega jedra 1,66 tone mila. Z dodatkom minkola pa bodo dobili iz tone milnega jedra 6.25 tone mila ali 3,Škrat več. Računi kažejo, da se bo polna lastna cena v rni-larnah LR Srbije znižala za okrog 70 odst..
tleč slo novih staoovonj za delavce tovarne juro Djahovr
V bližini tovarne lokomotiv, strojev in mostov «Djuro Dja-kovič« v Slavonskem Brodu, ki je eno izmed največjih podjetij težke industrije v Jugoslaviji, so že v prvih letih po osvoboditvi začeli graditi stanovanja za delavce in njihove družine. V letu 1947 in 1948 je
podjetje zgradilo novo stanovanjsko naselje, obstoječe iz 34 stanovanjskih zgradb s 170 dvosobnimi in trisobnimi stanovanji. Medtem so dogradili 4 nadaljnje velike zgradbe s 84 stanovanji in 17 zidanih provizornih zgradb za nastanitev učencev v gospodarstvu. Sedaj pa gradijo 11 velikih stanovanjskih zgradb s 124 stanovanji in veliko zgradbo za 239 samcev. Razen tega so za delavstvo ekonomije zgradili 3 stanovanjske hiše s 13 stanovanji.
O
Plug za melioracije je_ izdelal a strojna postaja v Nišu. To je nova vrsta domačega izdelka v Jugoslaviji- Potreba po melioracijskih plugih je zelo velika. Tako je n- pr. samo na Kosmetu okrog 37.000 ha zemljišč, kjer so bili nekdaj gozdovi. V zemlji so ostali panji, ki ovirajo obdelavo. Z novim plugom bo mogoče puliti tudi večje panje in sorazmerno hitro izboljšati zemljo. V osmih urah je mogoče iztrgati nad 6000 panjev ali meliorirati do poldrugega ha zemlje. Novi plug je
boljši od istovrstnih francoskih in ameriških izdelkov.
vod bo izdatno pripomogel, da I seže popoln učinek.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii^	   iiiiiiiiiHiiiiiniiiiiiiu
II. DEL
SPISAL
•Kdor si vjezdi podplat na stegna zato, da bi otel, ne pogublja. Ne taji mi ničesar. Skrivnosti padajo v moje srce kakor v grob. Razodeni najprej, ali Slovenka živi ali je že ugriznila v travo, čarodejka malopridna!#
•Ne vem; skrivnosti so v gorah Hema!#
Radovan je postavil palec na čelo in razmišljal.
V gorah Hema, tri sto besov spi v teh očeh, zavedla jo je na
jug med volkove, med klateže, da pogine.#
•Modro si ukrenila, kraljica, da je nisi zapodila čez Donavo. Toda čarodejka otruje tudi zverjad in se otme. Dokler pa živi, ni rešitve Tunjušu. Zato povej, kako si se je znebila, povej do mrvice, jaz grem za njo in jo umorim!#
Alanko je pretresla sladka slast. Segla je po usnjatem mošnjičku in ga pomolila Radovanu.
•Za plačilo! Otmi me, naš rod te bo hvalil stoletja!#
•Nočem plačila, ali trošek u-tegne biti na potu, zato vzamem. Pripoveduj!#
Alanka je zamamljena razodela vse o Ljubinici. Povedala je, da ima konj, na katerem je zbežala, desno prednje kopito izkrivljeno navzven. Lahko mu bo dobiti sled.
Nato je Radovan poprosil za kozarec vina. Sužnja je prinesla lepo roženico v šotor. Godec je postavil posodico predse, dvignil preprogo, razgrebel zemljo in zakopal kozarec do roba vanjo. Nato je začel govoriti z latinskimi besedami nad čašo in vinom urok, ki naj vdihne Tunjušu pozaboost Ljubimce .Kremžil je obraz, zavijal oči, pačil ustnice, zamahoval z rokami nad vinom in momljal in ponavljal neprenehoma:
•Devoret te diabolus, cauda
vaccarum, devoret, devoret!# 1) Alanka Je s tiho grozo prisluškovala nerazumljivim besedam. Prsi so se ji dvigale, oči je upirala plašno v kozelnika.
Ko je Radovan uroke dovršil, je zagrnil čašo s preprogo in jo skril.
•Čuvaj to pijačo! Ko se vrne Tunjuš, podaj mu iz roženice pozdravni napoj in v hipu si njegova edina. Slovenke,se ne domisli več. Jaz pa odidem jutri za njo, da jo umorim na slavo in korist rodu Hunov, na slast in veselje tvoji ljubezni.# Godec je vzel mošnjo z zlatniki, udaril na plunko divjo pesem in odšel iz šotora. Zunaj je dejal Balambaku:
«Raduj se, rešen je Tunjuš, oteta vaša kraljica! Tvoja glava ne pade z ramen, veliki hlapec največjega gospoda!#
Takoj so se zgrnili molojci
1) Sdtan naj te požre kravjerepnik.
krog kozelnika, na ognju je za-šumela maščoba, sužnji so privlekli mehove z vinom, ves tabor je zaplesal od radosti ob zvokih navdušene plunke.
Radovan Je užival čast in slavo in strežbo z visoko dostojnostjo. Buča se mu je neprenehoma polnila z vinom, njegov jezik je govoril čuda osuplim Hunom, da Je godec skrivoma razmišljal o sebi, od kod zajema njegova pamet to nedosežno modrost. Zakaj odkar cestuje po črni grudi, še nikdar ni lagal s tako izvirnostjo kakor ta trenutek. Njegovo veselje je kipelo do roba in čez v pozno noč. Samo ena, edina kaplja ga, je kalila: Napil bi se bil rad dosita, pa si ni upal. Trikrat se je ugriznil v jezik do krvi; ker je na pol vinjen hotel blekniti nepremišljeno besedo. Zato se Je dostojanstveno zahvalil opolnoči in omenil mimogrede Balambaku: i ((Bridko mi je, ker moram
žaliti tvoje gostoljubje in odkloniti vino. Toda, če je mogoče popraviti žalitev, uklonim se in dovolim, da obesiš meh vina na sedlo mojemu konju!#
Takoj sta privlekla dva Huna rejen meh in ga privezala na Radovanovega konja.
Godec je legel ob konju v travo in težko čakal zarje. S prvim svitom se je ozrl potuhnjeno na speči tabor, zlezel v sedlo, pobobnal z veliko slastjo po napetem mehu in oddirjal skozi sotesko.
Zaljubljen sam v svojo modrost in veliko ukano, je zibal z glavo in gonil ob hribu, dokler ni prišel do kraja, ki mu ga je opisala Alanka. Tam je ustavil, zlezel s konja in iskal sledu v travi. Kmalu je izsledil vtiske zavihnjenega kopita, premeril je nekaj korakov in določil natančno smer, kamor je krenila Ljubinica. Nato se je lotil vina in golčal kakor ri-
ba, če je vržeš s suhega nazaj v vodo.
«Na bogove, da ima kravjerepnik tako pijačo! Edina dobra lastnost, ki se drži tega smrdljivca. Na Peruna, da se mu ognem in mu prizanesem, če se srečava. Zato, ker sem se tako pokrepčal ob njegovih troških.#
Skrbno je zavezal meh, ga pritrdil varno ob sedlo in od dirjal po stepi.
Sonce je pripekalo, vino ga je kuhalo in rad bi bil legel za grm. «Toda ne boš#, Je preudaril. «Ce držiš srečo za rep, ga ne izpuščaj! Sicer ne dobiš glave#.
Vztrajno je jahal ves dan. V mokro zemljo vtisnjena trava mu je bila zanesljiv kažipot. Se pred nočjo je dospel do suhe struge in našel čajnico, ki jo je bila Ljubinica v strahu popustila na tleh.
Nadaljevanje sledi
V Pragi zaseda trenutno komisija, ki sklepa o manjših it-premembah dokončne zvezno tarife C SR — Trst (čezmorje)-Popravljena tarifa bo veljalo od 1. februarja dalje. Prve dm februarja se bodo poslednjič se' stali na mednarodni konferenc: tehnični predstavniki železniških uprav zaradi sklepa o d? končni zvezni jadranski tarifi Madžarska-Trst (čezmorje), ki bo, kakor menijo, veljala od h marca t• l. dalje. Prav tako naj bi tega dne stopila v velja1’0 nova dokončna tarifa Avstr? ja-Trst, o kateri bodo prihodnji! tedne sklepali menda Jto P**' naju.
Vojna z južnim sadjem men Egiptom In Hm
«Associated Press» poroča « Kaira, da se pripravlja konkurenčni boj med Egiptom ',ri Izraelom glede izvoza južneS* sadja. Doslej je bil Po vojn' Izrael glavni izvoznik tega ble‘ ga v evropske države, ra Španije in Italije. Egiptski •? vozniki pa se zdaj pripravlja? osvojiti si znova vse P°z'c‘? v izvozu, ki so jih imeli Pr . vojno, čeprav vedo, da tvo? izvoz agrumov glavno postat' ko izraelske zunanje trgovine-Seveda računajo na podP°1° vlade s tem. Pred vojno so vazali oranže, mandarine in cl' trone zlasti v Nemčijo in n Holandsko. Leta 1938 sta ti d" državi uvozili okrog 6000 *0 oranž in prav toliko mandat' in citron.
Po vojni je Egipt slabo ’zV... žal. Prvih šest mesecev 19^ 1. bilo iz-voievegn le zen ton orti0? in 20 ton citron. Takšno stan!* je po mnenju egiptskih lzVOt! nikov posledica odredbe eg‘P‘ ske vlade, da morajo uvoznih plačevati egiptsko južno sa°* v dolarjih ali drugih ((trdi?, valutah. Razen tega po voj"' mnoge države niso sprejel agrumov med «uvazno» bla9Ct popolnoma pa je odpadel ne?' ški trg. Izvozniki se sedaj Prl' pravljajo na novo letino in °e‘ liko izvozno kampanijo. Lani * v ta namen zelo povečali P°^‘ šino kultur južnega sadja ' menijo, da bodo s prvovrst*. kvaliteto prekosili palestin5 pridelek, ki nudi izbor več 1
I DOM
pomen skozi tržaško luko
pol-
Prvikrat je podčrtala. -uradna agencija «Astra» poMe; trgovskega prometa v skladiščih. Kakor smo o že podrobno poročali je v in* skem letu presegal meseč" 189 tisoč ton raznega blaga, k° je zelo mnogo in skoraj t°l kot v letu 1924, ko je ta Pf .
met v Trstu izredno narasi
itd
zaradi zamrznjenja Labe. Pr* met še nadalje napreduje ih ^
poročilu Javnih skladišč bo
de-
lež pravega trgovskega tranl>
ta že presegel 40 odst. vs[
prometa. Ostalo odpade, kak°. znano, na ERP in petrolej*1” promet. Zadnje čase so izred”
obsežne pošiljke levantsked
tobaka za Avstrijo in CSR,
je«;
kor tudi južnega sadja za
(i
dve državi in kroma ter kof ze iz ZDA za Avstrijo. N°v°j pa je, da se bo odvijal Proirl,li z ameriško koruzo po re trgovski poti in ne več iz dov ERP. Prva partija riai,,.g dosegla 200 tisoč ton. TrenW(K že izkrcavajo 9000 ton iz d^. ladij in dve nadaljnji bodo tovorili v nekaj dneh. UPr,.j. Javnih skladišč posluje v s!) no zadovoljstvo in je 9* . tega prejela na pr. iz P' j. pismeno pohvalo zaradi izr.ll>. no nagle odpreme pošiljk nega sadja, ki so prišle v " jj bo pravočasno, čeprav i? ladijski prevoz v zamudi.
letalski promet v 1949
M
Generalni direktor
«Iata» iz Londona je obj® podatke o letalskem prod1 v pretklem letu. Po vsem st je potovalo z letali lansko 25 milijonov oseb. Atlanti" preletov je bilo 11.000. Iz A ^ rike je potovalo z letah Evropo leta 1948 212.000 P°l\ kov, lani 300.000, za letos * računajo, da jih bo 500.000.
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI, St. 6, 111. nad. — Teleton štev. 83-B08. — UPRAVA: ULICA S. FRAN CESCO št. 20 — Telefonska št. 73-38 OGLASI: od 8.30-12 ln od 15-18 . Tel. 29-477. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, tlnančrio-upravnl 100, osmrtnice 90 lir.
Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, ul. S. Pellico l-II., Tel. 11-32 - Koper, ul. Battlstl 301a-I, Tel. 70.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: izvod 3, mesečno 70 dm; FLRJ: izvod 4.50, mesečno 100 dih-Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.5374. — za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega tiska Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. - TRS