Slev. 177.
■:■ ■■"" Naročnina za državo SHS:
do preklica:
a> po pošti mesetno Din 14 b; dostavljena na dom
mesečno ...... „ 12
za inozemstvo:
mesečno.......Din 23
S Sobotna izdaja: s
v Jugoslaviji . .... Din 20 T inozemstvu ..... „ 40
B Cene tnseratom:
Gnostclpna petltua vrsta mali oglasi po Oin 1*50 ln oin. 2-—, veliki oglasi nad 45 aim višine po Din. 2 50, poslana itd. po Din. 4 —.
Pri večjem naročila popust.
Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka ln rineva no praz« nlkn ob 5. url zjutraj.
Poštnina plačana v Umi
Posamezna številka stane 1 Din.
V LM!U v sredo dne 8. avgusta 1923.
W Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/II1. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana plsmn se ne sprejemajo. Uredn. teieL štv. 50, npravn. štv. 328.
Uprava je v Kopitarjevi al. G. — Račan postne hran. ljubljanske št. 650 za naročnino In št. 34S za oglase, zagveb 39.011, s.irajev. 7663, praške ln dunaj. 24.797.
Na veliko žlelo.
Spored V. katoliškega shoda, ki ga je včeraj objavil pripravljalni odbor, je nekak signal, da stopamo odslej v dobo, ko bo pozornost celokupne slovenske javnosti, bodisi hote bodisi nehote, osredotočena okoli te velike prireditve.
Katoliški shodi v Sloveniji pomenijo vsakokrat manifestacijo, s kakršno se ne more nobena dru^a meriti niti po zunanjem obsegu niti po notranjem delu in pomenu. Slovenski katoliški shodi pomenjajo najvažnejše etape v našem narodnem javnem, kulturnem in socialnem življenju od leta 1892. dalje, ko so se katoliški Slovenci vprvič na katoliški shod zbrali. Smernice, ki so se na katoliških shodih določale in formulirale, so odločevale v javnem življenju našega po številu in duhu katoliškega naroda.
Prvi katoliški shod 1892 je ločil duhove v Sloveniji, ki so dotedaj plavali v megli tope in lene brezčutnosti, v dva tabora. Drugi shod 1900 je že postavil od dr. Kreka po bistvu izdelana pragmatična načela za vse panoge narodnega javnega dela, tako da jim tudi danes ni mogoče dodati boljših. Tretji 1906 je svojo pozornost obrnil na podrobno izvedbo organizacije, ker je takrat zopet veter framasonstva krepkeje zavel po naših krajih. Zadnji pred vojno leta 1913. pa se je predvsem osredotočil okoli poglobitve notranjega verskega življenja.
Letošnji katoliški shod je prvi po vojni in prvi v novi narodni državi. Iz tega dejstva sledi ves njegov veliki pomen. Kakšnih preorientacij seveda od njega ni pričakovati: moralna, kulturna in socialna načela katoličanstva so nespremenljiva. Pač pa bo ta shod gotovo jasno pokazal, kako ta načela v novih konkretnih razmerah prav primenjevati.
Spored nam kaže, kakšno veliko delo je pripravljalni odbor pod vodstvom g. dr. Matije Slaviča v primeroma kratkem času dovršil. Nič manj kakor 21 katoliških organizacij bo ob priliki katoliškega shoda zborovalo in pričalo o tem, da so katoličani v Sloveniji v vseh panogah ohranili prvenstvo. Iz referatov, ki so jih prigotovili odseki, se vidi, da je posvečena velika pozornost problemu odnosov katoličanstva do države, vprašanju verske obnove ljudstva in posebne dušnopastirske skrbi za inteligenco, treznostnemu gibanju, osrednjemu prosvetnemu domu (morebiti praktično najbolj važna zamisel!) in raznim socialnim vprašanjem. Da bo tudi zunanji okvir veličasten in imponujoč, o tem ni nobenega dvoma.
Katoliški shod bo jasno in gromko povedal: 1. da se hočemo katoličani pozitivno udeleževati graditeljskega dela v državi; 2. da državo pojmujemo krščansko — kot najdragocenejšo moralno dobrino pametnega človeškega soživljenja v svrho dosege naše časne blaginje; 3. da hočemo prijateljskega odnosa med njo in cerkvijo, ki je najdovršenejši socialni organizem na zemlji, kateri gradi naš večni blagor na osnovi našega družabnega življenja v državi po geslu: gratia supDonit na turam; 4. da stremimo za realizacijo krščanske ljubezni in pravičnosti v socialnih odnoša-jih med človekom in sočlovekom na eni strani in za posvetitvijo osebnega življenja ?sakega poedinca na drugi strani.
Bog pa naj blagoslovi to delo, ki stoji p službi celokupnega našega naroda.
POLOVIČNA VOŽNJA ZA UDELEŽNIKE EVHARISTICNEGA KONGRESA IN KATOLIŠKEGA SHODA.
Belgrad, 7. avg. (Izv.) Danes od 5. do 7. zvečer se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri so poleg resornih zadev razpravljali vsled intervencije poslanca Sušnika, dr. Šimraka in St. Bariča o vprašanju popusta na železnicah za evharistič-ni kongres v Zagrebu in katoliški shod v Ljubljani. Ministrski svet je sklenil, da se dovoli polovična vozna cena na vseh državnih železnicah udeležnikom, ki imajo le-timacije odbora. Jutri se bo ure^jlp vpra-aje posebnih vlakov,
Berlin, 7. avgusta. (Izv,) Po pomirje-nju, ki je bilo nastopilo po neuspelih demonstracijah 29. julija, se je položaj zopet znatno poslabšal. Marka nevzdržema pada, cena kruhu je že 90.000 mark za kilo. Ljudstva se je polastilo veliko razburjenje zlasti vsled vesti, da se je zatvorila državna banka, kar pa se je izkazalo kot neresnično. Z velikim vznemirjenjem se pričakuje četrtek, ko mislijo trgovci v znak protesta proti ostrim odredbam vlade proti trgovini zapreti svoje trgovine. 15. avgusta pa nameravajoo slediti temu trgovci z živili. Agitacija monarhistov sa eni in boljševikov na drugi strani raste od dne do dne.
Pariz, 7. avg. (Izv.) »Matin« javlja, da se bodo do 10. avgusta Francozi sporazumeli z Belgijci glede dviga produkcije v Poruhrju.
Berlin, 7. avg. (Izv.) Velika tvrdka za trgovino z žitom This et Stege je prišla v
¥
konkurz. Pasiva znašajo nad 250 miljard mark (približno 120 tisoč dolarjev). Prizadete so vsled konkurza skoro vse nemške tvrdke za trgovino z žitom.
Berlin, 7. avg. (Izv.) Ker so se pogajanja med nameščenci kovinarskih podjetij in med lastniki razbila, so nameščenci vstopili v štrajk. Delavstvo je izjavilo, da bo nameščence v njihovem boju podpiralo.
Pariz, 7 .avg. (Izv.) :>Petit Parisien« poroča, da bo v francoskih dokumentih glede reparacijskih pogajanj objavljeno tudi poročilo belgijskih strokovnjakov, ki so ugotovili, da Nemčija lahko plača iz dohodkov železniškega prometa letno nad 1 mi-ljardo zlatih mark, iz dohodkov monopola 1125 milijonov mark, od dohodkov iz prodaje premoga pa skoro 400 miljonov mark v zlatu. Velike vsote bi se dale dobiti tudi iz soudeležbe pri raznih bankah in industrijah.
železniško ministrstvo o zadnji stavki.
Belgrad, 7. avgusta. (Izv.) Železniško ministrstvo je danes objavilo sledeče: Povodom stavke na južni železnici so nekateri listi poročali, da je železniški minister izjavil, da je po dobljenih informacijah ta stavka inspirirana od strani proti-državnih elementov in prenešena iz Ma-žarske. Drugi listi so zopet konstatirali, da je zakon o stavkah uporabljen na južni železnici zato, ker je ugotovljeno, da je stavka političnega značaja. Vse te vesti so popolnoma netočne. V uradnem komunikeju je jasno rečeno, da je odrejena preiskava o vzrokih štrajka v smislu čJ. iO. zakona o zaščiti države. Preiskava še ni končana in se pravi vzroki še niso mogli ugotoviti, tedaj tudi ne objaviti. Železniški minister je samo poudaril značilno koinci-denco stavke na južni železnici in na Ma-žarskem. Pravtako je treba tudi omeniti okolnost, da zakon o državnem železniškem osobju, ki bo stopil v veljavo dne 1. oktobra, ne velja za osobje privatne južne železnice. V slučaju da se tudi ta železnica do tega roka pcdržavi, kar z ozirom na rimski dogovor glede odkupa južne železnice ni izključeno, je naravno, da bo dobilo tudi to osobje povišane plače.
KANDIDATI ZA VOJNEGA MINISTRA.
Belgrad, 7. avgusta. (Izv.) Kot kandidati za vojnega ministra ob priliki rekonstrukcije vlade meseca septembra se imenujejo generali Krsta S m i 1 j a n i c, Mirko Milosavljevič in Ž e č e -v i c.
ITALIJANSKI IN FRANCOSKI POSLANIK SE INFORMIRATA.
Belgrad« 7. avgusta. (Izv.) Pooblaščeni minister Ljuba N e š i c je sprejel danes italijanskega poslanika "VVegrotti-ja in francoskega poslanika Simona. Prvi je prišel, da se informira o stališču naše vlade v reškem vprašanju, drugi pa o stališču naše vlade glede reparacije.
IZMIŠLJENA VEST.
Zagreb, 7. avgusta. (Izv.) Danes se jo po Zagrebu razširila vest, da je bil na ministrskega predsednika Pašiča na Bledu izvršen atentat in da je Pašič ubit. »Rječ« je tudi priobčila to vest. (V Ljubljani in tudi na Bledu o kakem atentatu nihče nič ne ve. Op. ur.)
»Renska država«.
Diisseldorf, 7. avg. (Izv.) Porenski separatisti so prenesli glavno torišče svojega delovanja v Diisseldorf. Včeraj je imela novo ustanovljena »renska stranka« svoje glavno zborovanje v Diisseldorfu. Kot svoj cilj je proglasila nova stranka ustanovitev svobodne renske države. Razni govorniki so zahtevali, da stranka takoj stopi v stike s francoskimi oblastmi. Govornike, ki so ostro kritizirali dosedanjo prusko upravo ia nemško vlado, je številno občinstvo pre-
kinjalo z burnimi protesti. Med splošnim hruščem so zborovanje zaključili.
STAVKE.
Praga, 7. avg. (Izv.) V Moravski Ostra-vi se začno 12. avgusta mezdna pogajanja med rudarji in lastniki premogovnikov. Če ne bo uspeha, se začne 13. avgusta stavka.
ob priliki katoliškega shoda.
Tovariši in tovaršice!
Med nami ie vse poluo prerokov, ld hočejo rešiti sedanje socialno zlo na različne načine. A prišel je čas, ko mora delavstvo jasno in odločno poudariti vlogo krščanstva v delavskem pokretu, ko mora delavstvo končno izjaviti, da je ni rešitve iz sedanjega neznosnega položaja brez uve-liavljenja velikih krščanskih načel v dejanskem življenju.
Krščansko socialno delavstvo je na vseh dosedanjih katoliških shodih v Sloveniji poudarjalo svojo upravičeno socialno stališče in klicalo po ozdravljenju neznosnih razmer v družbi. Bolj kot. kedaj preje, je potreba danes, ko se poslavljajo temelji novega družabnega reda v veliki družini narodov, da slovensko krščansko delavstvo jasno in odločno označi svoje stališče. Zaradi tega je sklenil osrednji odbor vseh krščanskih socialnih delavskih organizacij prirediti ob priliki V. katoliškega shoda v Ljubljani
V	SOBOTO, DNE 25. AVGUSTA
v dvorani »Ljudskega doma« zborovanje krščansko socialnega delavstva.
Zborovanje se prične ob pol štirih popoldne.
Spored zborovanja je:
1.	Pozdrav in otvoritev. Jože G o -s t i n č a r, narodni poslanec.
2.	Krščanstvo in socializem. Dr. Andrej G o s a r, predsednik »Delavske zveze za Slovenijo«.
3.	Katoličanstvo: največja in najgloblja socialna religija. Franc Terseglav, urednik ^Socialna Misli«.
Tovariši in tovaršice!
Določevale se bedo smernice za bodočnost. Udeležite se tega velevažnega zborovanja krščansko socialnega delavstva polnoštevilno! Zlasti naj ne izostanejo zaupniki in odbori vseh krščanskih delavskih organizacij! Vsi, ki pridete na zborovanje krščansko socialnega delavstva, se prijavite še posebej na pripravljalni odbor, Stari trg št. 2, Ljubljana.
V	ostalem pa se prijavljajte pri svojih krajevnih odborih tako, kakor se prijavljajo drugi udeleženci katoliškega shoda, kjer boste dobili vse potrebno, kakor: izkaznice, nakaznice za hrano in prenočišča itd.
Vsaka skupina naj naznani najkasneje do 18. avgusta, koliko članov se bo kato-liškeea shoda udeležilo in s katerim vla-
kom pridejo v Ljubljano, da boino mogli tako urediti svojo posebno roditeljsko službo. Naj živi krščanska delavska organizacija!
Pripravljalni odbor,
Petinosemdesetletnemu starčku je vzela neizprosna smrt iz roke pero; po kratki bolezni je umrl mož, ki mu je življenje bilo neprestano delo in gibanje, ki si je do visoke starosti ohranil čilost duha in podjetnost mladeniča, ki se z veseljem loti tudi največjih in najtežjih nalog.
Z Jagičem se je končala generacija slavistike, lei je bila od Kopitarjevih časov sem osredotočena na Dunaju. On je zadnje bleščeče ime trojice slavistov, ki so to znanost ustvarjali: Kopitar je iz jttri-sta Miklošiča ustvaril slavista, Miklošič je iz klasičnega f i 1 o 1 o g a Jagiča naredil slavista. V Zagrebu je kot gimnazijski profesor začel svoje znanstveno delovanje pri »Književniku in v Akademiji«, kjer je bil eden prvih članov in pr-' vih delavcev. Kot žrtev Rauchovega režima je moral zapustiti Zagreb; toda ta pot, ki je političnega preganianca vodila preko Odese, Petrograda, Berlina na Dunaj, ni bila trnjeva pot političnega eksulanta, ampak vesela, plodna pot sejača, ki je po vseh teh postajah s širokim zamahom roke sejal in žel.
Jagič je zadnji slavist, ki je'obsegal vse ogromno polje slavistike, saj ga je v dolgih desetletjih sam na vseh koncih in
• krajih obdeloval. Ko je za Enciklopedijo slovanske filologije<, ki jo izdaja akademija znanosti v Petrogradu sestavljal svojo obširno >Zgodovino slovanske filologije, to revijo dosedanjega deia na tem tako obsežnem polju, je v uvodu zapisal sledeče besede: Slovanska filologija v širšem pomenu te besede obsega celokupno duševno življenje slovanskih narodov, kakor odseva iz njih jezika in književnih spomenikov, iz literarnih produktov individualnih oseb kakor tudi splošne tvarne sle »ljudske« fantazije, nazadnje iz praznoverja, tradicij in običajev. Tako združuje v krogih svojih prizadevanj: najprej znau-stvene raziskave o slovanskih jeziki h, s tem da preiskuje tako spomenike jezikov, kakor vse dijalektične posebnosti živih govorov, ne da bi pri tem puščala v nemar tudi knjižne jezike z vsemi, večkrat tako kompliciranimi pogoji njih postanka in razvoja; drugič zgodovino slovanskih književnosti, s tem, da pojasnjuje cele epohe in ocenjuje posamezne proizvode glede njih virov in odvisnosti od tujih predlog; tretjič s tem, da preiskuje zgodovino življenja slovanskih narodov na pojavih, ki kažejo posebnosti teh narodov na vseh poljih. Tako je slovanska filologija v celoti teh posameznih delov organsko sklenjena enota.
Ta definicija obsega slovanske filologije in podrobna navedba njenega programa kaže Jagiča kot učenca klasične filologije. To je bila zanj sreča, saj je bila baš klasična filologija takrat edina, ki je že imela svojo precizno izdelano metodo, iz katere se je lahko kak filolog učil splošno filološke metode. Na drugi strani pa je postala zanj in za ves nadaljnji razvoj slavistike naravnost usodna. Klasična filologija je bila takrat še bolj kakor danes usmerjena na preučavanje m r t v i h jezikov, zato filolog, ki si jo stavil za nalogo preučavanje živi h jezikov, ni smel kratkomalo prenesti njenih metod na svojo fi-lologijo. Še bolj usoden pa je tak način mehaničnega prenosa tuje metode v biologijo, ki poleg pojavov živega jezika obravnava tudi mrtve forme. Zato tiči vsa nedosegljiva veličina Jagiča v onih delili, na katera so sc smele prenesti metode klasične filologije: v edicijah starih iekstov in vsem, kar je v ožji ali daljši zvezi s takim delom. Tukaj bo Jagič za vso slaviste vedno osial nedosegljivi vzor. Ta šola pa mu je ob enem tudi branila pravi vpogled v potrebe in metode filologije, ki se peča z živim iezikom. čo leta 1910
stavi kol edino nalogo literarni zgodovini, da raziskuj vire in odvisnosti od tujih vzorov, je ta enostranska historična zahteva pač zadosten dokaz, da ni imel pravega vpogleda v razvoj, v ž i v 1 j e -n j e jezikov in književnosti. Vsi ti pojavi so zanj tukaj, so dani in kar je pri tem zanj še potrebno razlage, so zgolj zunanjosti. Iz tega načina obdelovanja slavistike so v njegovi šoli izhajale pretirane normativne zahteve: slavistični purizem, ki se pri nas in drugod pojavlja po šolskih učbenikih in kritikah, je humanistična zahteva po absolutni r ciceronščini«.
Na kratko oceniti vse njegovo delo je nemogoče. Ni polja na vsem obsežnem polju slavistike, kakor jo je sam definiral, kjer bi ne bil zapustil trajnih sledov. Ne samo kot znanstven delavec, ampak tudi kot organizator. Z ustanovitvijo »Archiva« je zainteresiral zapadni svet za slavistične študije in ko je po 37 leti ti n jegov »Archiv« moral začasno prenehati, je vendar videl, da njegovo delo ni ostalo brez uspeha. V Nemčiji je bil pred desetletji eden prvih, redkih profesorjev slavistike, danes ima Nemčija kakih dvajset slavističnih stolic. Še dalje na zapadu pa se je ustvarilo dvoje novih slavističnih listov, eden francoski, drugi angleški: oba sta si za prve številke izprosila otvoritveno besedo Jagičevo. V novih slovanskih državah pa so slavistične študije, te izrazito narodne discipline, pokazale nov, svež razmah. V svoji domovini se je udeležil pri tem Jagič sam z nasvetom in pomočjo. Vneto se je udeleževal reorganizacije znanstvenega dela pri naših akademijah in z enako ljubeznijo oklepajoč vse slovanske narode, je tudi slovenska znanstvena prizadevanja z ljubeznijo zasledoval. Ustanoviteljem »Časopisa za
Iz immm
*	Nemški centrum je začetkom tega meseca zboroval v Heidelbergu in obravnaval sedanji težki položaj države. Glavni govornik prelat dr. Schofer je izjavil, da se bo centrum slejkoprej energično proti-vii tako monarhistični reakciji kakor boljševizmu, ki bi potegnil za seboj vso Evropo, ako se mu posreči uveljaviti se mu v Nemčiji. Proti francoski okupaciji mora nemški narod voditi vztrajno moralno borbo in se varovati nasilnih dejanj. Centrum bo vodil politiko zdrave sredine. Govornik je končal, da je prepričan, da bo Nemčija po 20 do 30 letih zopet najmočnejša narodna država na kontinentu.
*	Italijanska ljudska stranka je sklenila, da odpošlje svoje zastopnike na mednarodni demokratični kongres, ki se vrši ta mesec v Freiburgu. Stranka bo tam zagovarjala idejo krščanske demokratične in mirovne politike, kakor je formulirana v okrožnicah papeža Benedikta XV. in Pija XI. Glede Nemčije zastopa stranka mnenje, da je treba preprečiti njen razpad, ker sicer preti Evropi sami katastrofa in boljše-vizacija.
*	Francoska težka industrija želi ugodne likvidacije ruhrskega vprašanja v popolnem sporazumu z Anglijo. »Journee industrielle« meni, da poostritev gospodarske krize v Angliji, katera je posledica gospodarske derute v Nemčiji, tudi Franciji ne bo pomagala. Gre za velike stvari, ki bodo odločale o bodočnosti Evrope. List se boji tudi boljševizacije sveta, če bo to stanje \trajalo dalje. Priporoča Poincareju odjenljivost napram Angliji.
*	Irska republika prosi za sprejem v Društvo narodov. Irski predstavitelj v Ze-
slovenski jezik, književnost in zgodovino« je pisal sredi maja leta 1918: »Slovenski narod je neglede na njegovo število tako marljiv in vztrajen, da sem prepričan, da tudi to Vaše znanstveno podjetje ne bo zaspalo, ampak da se bo vedno širše razvijalo. Čim strašnejši so udarci, ki od vseh strani pretijo naši slovanski bodočnosti, tem pridneje se moramo lotiti dela, složni v cilju, ki nam seva pred očmi, in v harmoniji vseh slovanskih glasov, ki govore od srca, da bo daleč v kulturni svet zazvenela tudi naša ninogostrunska lira, da se bo eu-lo, da tudi mi hočemo živeti ne samo kot tuji hlapci, ampak kot ravnopravni člani kulturnega sveta.. .«
Za takim orjakom je učencem težko korakati. Pravega učenca ni zapustil nobenega; njegov ljubljenec in njegova nada, Vatroslav Oblak, je pred časom umrl. Zapustil pa je hvaležno, veliko legijo slavistov, ki se je pri njem in bo vedno od njega učila in ki išče, čuvajoč njegovo zapuščino, novih potov k novim ciljem.
Dr. Joža Glonar.
Vatroslav Jagič je umrl dne 5. avgusta na Dunaju. Rojen je bil 6. julija 1888 v Varaždinu. 1860 je postal profesor na gimnaziji v Zagrebu, v 70-etih letih je bil pod Rauchom iz službe odpuščen in je leta 1871 bil imenovan za profesorja na vseučilišču v Odesi. 1874 je bil poklican na stolico za slovansko jezikoslovje v Berlin. Leta 1876 je tu ustanovil »Archiv fiir slavische Philo-logie«. 1880 je bil poklican v Petrograd, leta 1886 pa je bil imenovan za naslednika Miklošiču na dunajski slovanski stolici. — Truplo pokojnika prepeljejo v rojstni kraj Varaždin.
nevi Mac Weis je izjavil, da je Ircev doma 4.5 milijonov, v Ameriki 12 milijonov, v Angliji pa 8 milijonov. Tak narod zasluži zastopstvo v Društvu narodov. Najbrž pride v Ženevo sam predsednik irske republike, da zastopa prošnjo republike. O sprejemu bo Društvo narodov sklepalo 3. septembra.
*	Državljanska vojska na Kitajskem.
Te dni so se spopadle čete severnokitajske vlade s četami kantonske republike in sicer v pristanišču Amoy na otoku Hamion, ki pripada Angliji. Vsled te kršitve angleških teritorijalnih pravic je odplul v imenovano pristanišče angleški torpedolovec Diomede iz Honkonga.
*	Mednarodna parlamentarna unija zboruje letos v Kodanju in sicer se otvori zasedanje 13. avgusta. Na dnevnem redu so zelo važna in aktualna mednarodna politična vprašanja.
Politične vesti.
+ Popolno propadanje socialne demokracije. Socialna demokracija takozvane II. internacijonale se nahaja v popolni dekadenci. Socialna demokracija je danes samo še po imenu socialna stranka, v resnici pa predstavlja zgolj eno krilo demokratske buržuaziie. Socialno demokratske stranke so danes mnogokrat še bolj reakcionarne nego svobodomiselni levičarji liberalnih strank! V Bolgariji podpirajo teror meščanske koalicije, v Italiji prestopajo pravkar v tabor Mussolinija, v Franciji so bolj šovinistični od šovenov, v Nemčiji si Stinnes ne more misliti boljših zaveznikov in tako po vrsti v vseh državah. Vzrok: pomanjkanje vsakršnih etičnih smernic in materialistično - kapitalistična mentaliteta od rojstva sem.
—	Izlet Časnikarjev na Bled in v Maribor. V pondeljek zjutraj so se odpeljali udeležniki novinarskega kongresa na Bled. V skupinah so se nekateri podali iz Lesc peš na Bled, drugi zopet skozi Vintgar, ostali pa so izstopili na blejski postaji. Dopoldne so se vozili na okrašenih čolnih po jezeru in si nato ogledali Bled in bližnjo okolico. Popoldne so se pa podali na povabilo g. generalnega konzula dr. Shvegla v njegov grad »Wilsonia«, kjer so bili nad vse gostoljubno sprejeti i" postreženi. Z večernim vlakom so se časnikarji vrnili v Ljubljano. Včeraj opoldne so se časnikarji odpeljali v Maribor, kamor so prišli ob četrt na pet popoldne. Na kolodvoru jih je poleg mariborskih časnikarjev pozdravilo mnogobrojno občinstvo na čelu okrajni glavar dr. L a j n š i č in župan G r č a r. Gostje so se odpeljali na odkazana jim stanovanja. Nato so si ogledali mesto. Ob 8 zvečer je bil slavnostni banket v veliki dvorani Narodnega doma. Danes dopoldne bodo časnikarji na starem mariborskem pokopališču položili lovorjev venec na grob prvega slovenskega poklicnega časnikarja Tomšiča.' Nato si bodo ogledali vrtnarsko podjetje »Vrt«, sanatorij »Petrovo selo« in prostore obrtne in industrijske razstave. Po končanem ogledovanju se bodo odpeljali na svoje domove.
—	U. J. U. ali Udruženje jugoslovanskega učiteljstva je imelo te dni svoj kongres v Ljubljani, ki je pa šel mimo javnosti skoro neopaženo. U. J. U. sploh ni jugoslovanska učiteljska organizacija, ampak sestoji iz srbskih učiteljev ter slovenskih režimskih podrepnikov, dočim hrvatsko narodno učiteljstvo to udruženje popolnoma bojkotira. Za narodno prosveto kongresi tega udruženja nimajo nobenega pomena, ker so zgolj manifestacija režimske, velesrbske in zastarele antiklerikalne ideje. V stanovskem oziru kongres tudi ni imel pokazati ničesar kakor mizerni položaj učiteljstva, ki ga režim izstraduje. Kljub temu je U. J. U. pravi priganjač ko-ruptnega velesrbskega režima. Zanimive so vsekakor volitve v glavni odbor. Izvoljeni so namreč bili: Milutin Stankovic, Mihajlo Stanojevič, Vlada Petrovič, Jovan Jovanovič, Jelisaveta Radovič, Petar Vuksanovič, Ante Mladenovič, Zora Milijevič, Ante Ra-dosavljevič, Tihomir Kostič, Prota Damja-novič, Sveta Avramovič. — Nadzorni odbor: Svetislav Ivkovic, Živko Jovanovič, Miloš Miloš evič, Juli j ana Gmizovičeva, Matija Lujič. — Namestniki glavnega odbora: Jovan Telebakovič, Pavle Simič, (dosedaj imenovani vsi iz Beograda), Ivo Antonioli iz Gruža, Ivan Dimnik iz Ljubljane, Ljude-vit Krajačič iz Zagreba, Radomir Vujič iz Subotice. — Člani iz notranjosti: Novi Sad: Zorka Petrovič, Todor Dimitrijevič, Milan Smiljanič; Split: Ivko Radovanovič,. Filka Fantela, Stjepan Janinovič; Zagreb: Jelisaveta Varra, Jovo Milojevič, Blaž Štetič; Sarajevo: Nikola Jovanovič, Dane Rupčič, Nasiv Resulovič; Ljubljana: Pavle Flere, Anton Gnus, Ivan Tomažič. Vsega skupaj 30 Srbov in 4 Slovenci! Vsled tega je razumljivo, da so govorniki na kongresu označili za glavni namen udruženja vstvar-janje velesrbske državne zavesti, boj zoper »klerikalizem« (neki Obst) in podpiranje sokolstva.
—	Što se babi htilo. to se babi suilo. »Jutranje Novosti« poročajo iz »dobro informiranih krogov«, da se je Orel ločil od SKSZ kot samostojna organizacija. Ker obstoji tudi neodvisna »Krekova mladina« in vrhtega mladeniške organizacije na Štajer-
skem, menijo >J. N.«, da se bo »vsa orga, nizacija razbila na majhne kosce«. — »Ju. tranje Novosti« so prosto nasedle nekemu prisluškovalcu, ki sam nič ne ve, ampak je slišal nekaj zvoniti, ne da bi vedel s ka-tere fare. Vprašanje, ali naj bo Orel odsek SKSZ ali pa samostojen, je že staro. Na osamosvojitev je Orel mislil že od samega početka in se je uže njegov prvi odbor pod predsedstvom rajnega dr. Lovra Pogačni-ka opetovano pečal s tem vprašanjem. Je tudi čisto naravno, da je tako velika in važna organizacija samostojna juridična osebnost. Kar se tiče štajerske mladeniške zveze, je odnekdaj samostojna. Kakšnih konfliktov radi teh vprašanj med resnimi ljudmi ni in jih ludi ne bo. Izmišljajo si jih samo stare klepetulje v moških hlačah, ki hodijo po svetu od sosede do sosede prodajat svoje čenče.
—	Namesto kruha — škorpijon. (Sli-čica izza preteklega enodnevnega železni-čarskega delopusta.) »Kdo pa od vas očeta kruha prosi, pa mu bo kamen dal? Ali če prosi jajca, mu bo li škorpijona podal?«... Te evangelijske besede pridejo človeku ne. hote na misel, ko čuje, kaj se je godilo ne> davno v Zagrebu. Ubogim železničarjem so vsled opetovanih prošenj zagotovili, da se jim izboljšajo prejemki, ko bodo sprejete dvanajstine. Toda, ko je prišel čas zato, so splavale vse obljube po vodi. Železniško osobje je seglo po skrajnem sredstvu -24 urnem delopustu. To občutno opozorilo je napravilo seveda hudo kri zlasti tam, kjer se reže krvavo zasluženi kruh. — In zdaj?... Naj govori en slučaj! V Zagreb pridrdra preko Siska Simplon-Orient-ex-presni vlak ob 11 zvečer pred tretjim avgustom. V spremstvu vojaštva pridejo državni železničarji, prevzamejo vlak in peljejo dalje po progi državne železnice; skupino, ki je pripeljala ekspresni vlak do Zagreba, pa ženo v čakalnico, kjer je ostala pod varstvom bajoneta. Kmalu privedejo še druge skupine, nakar sta dva detektiva vse po redu zaslišala in opisala. Prošnje in posredovanje železniškega detektiva ni imelo nič uspeha. Še-le policijski komisar je dosegel, da so smeli zaprti možje k počitku. Osobje vlaka 502 je ob treh popoldne pozvano h komisarju, ki veli: »Ali v službo, ali v zapor!« Šlo bi bilo v zapor, toda strah pred orožjem je zmagal. Na vlaku — vse zastraženo. Tovariši, ki niso vedeli za te zgodbe, so jih počaščali s »štrajkolomck, drugi ljudje so si lahko mislili, da so to hudodelci, ki jih peljejo v zapore. Zagreb se je zgražal. — Ne, ne. Src ubogih trpinov ne bo nihče pridobil s tako metodo! Namesto kruha — pa ... Sploh pod sedanjim režimom lezemo nevzdržema v tako socialno reakcijo, da bo enkrat groza, ko se pojavi — kontrareakcija. Historia docet, ampak sita gospoda, ki sedi za bogato režimsko mizo, je na te nauke pozabila. Usoda ljudi udarja s slepoto, da ne vidijo, v kakšen prepad drvijo...
—	Petindvajsetletnica kmetijsko-go-spodinjske šole v Marjanišču. Kuratorij kmetijsko-gospodinjske šole je sklenil letos praznovati petindvajsetletnico obstoja tega zavoda v četrtek, dne 16. avgusta v Marijanišču na Poljanah s sledečim sporedom: 1. Ob 10. dopoldne sv. maša, ki jo bo imel prevzvišeni g. knezoškof dr. A. B. Jeglič; 2. po maši slavnostno zborovanje v dvorani Marijanišča; 3. ogledovanje prostorov in vrta gospodinjske šole; 4. slavnostni obed. Obeda se udeležijo vabljeni gostje ter bivše gojdnke in seminaristinje gospodinjske šole. Vsaka gojenka, ki se hoče udeležiti obeda, se naj vsaj do 12. avgusta prijavi vodstvu gospodinjske šolo in prispeva 15 Din za obed. Bivše gojenke
Edgar Allan Poe:
Znameniti doživljaji Arturja Gordona Pyma.
(Dalje.)
Do 20. smo obdržali dosedanjo smer k jugozapadu ob menjajočem se vremenu in zdaj smo dospeli do dvomljivega mesta, to je do 53° 15' južne širine in 48° 58' zapadne dolžine, kjer naj bi se približno nahajal južni otok. Celine ni bilo opaziti; nadaljevali smo pot paralelno s 50. vzporednikom do 55. poldnevnika. Nato smo pluli proti severu in vzhodu, do poldnevnika za-padne obali Georgije in spet nazaj k izhodišču. Potem smo jadrali v diagonalah preko omenjenega Obsežka, vedno kukali z vr-šela in nadaljevali raziskavanje skoz tri tedne. Ta čas je bilo vreme izredno lepo in prijazno, popolnoma brez sopare in megle. Seveda smo se prepričali, da sedaj niti senca otokov ne obstoja, dasi jih je morda prej kdaj kaj bilo. Po povratku sem slišal, da sta isti kraj preiskala leta 1822. kapitan Johnson z amerikansko ladjo »Hctty« ter kapitan Morrell z »Osoc z enako skrbnostjo in istim uspehom.
Šestnajsto poglavje.
Prvotno je kapitan Guy nameraval po pojasnjenju vprašanja »Auror« jadrali skoz Magnlhaes - cesto na zapadno obal Patagonije. Prejel pa je na otoku Tristan vesti, ki so ga napotile, da je jadral proti jugu. Upal je, da naleti na nekaj otokov,
ki. naj bi se nahajali ob 60" južne širine in 41° 20' zapadne dolžine. Nameraval je prodirati proti tečaju, če ne bi izsledil teh otokov in bi letni čas dovoljeval. Tako smo jo torej ubrali 12. decembra v to smer. 18. smo se nahajali na kraju, ki ga nam je Glass imenoval; križarili smo tri dni v soseščini, ne da bi odkrili sled kakšnega otoka. 21. je bilo vreme kar moči ljubeznivo; zatorej smo jadrali proti jugu, odločeni, da prodremo tako daleč kot mogoče. Naj omenim tu s par vrsticami poizkuse prodiranja na tečaj za one čitatelje, ki jim napredki polarnega raziskavanja niso dosti znani.
Prvi poizkus, ki o njem vemo podrobnosti, je napravil kapitan Cook. Plul je 1. 1772. z »Rezolucijo« na jug; spremljal ga je poročnik Furneaux na »Adventuri«. Decembra. se je nahajal ob 58° južne višine in 26" 57' zapadne dolžine. Tu je srečal tanka ledena polja, ki so plula proti se-verozapadu in jugovzhodu. Led je imel obliko velikih gibanic in je bil povečini tako naozko naložen, da so ladje prodrle le s težavo skozenj. Po veliki množici ptic, ki jih jc ugledal, in pa tudi iz drugih vzrokov je sklepal na bližino celine. Prodiral je vzlic strašnemu mrazu še dalje proti jugu, dokler ni dosegel 64° širine. Tedaj jc bilo vreme skoz pet dni mehko z rahlimi sapicami; toplomer jc kazal 36" (Fahrenheit), Januarja 1773 je prestopil južni tečajnik; vendar dosti dalj ni prišel, kajti velik leden zid ob južnem obzorju sc je razprostiral, kakor daleč je seglo oko, ter je preprečil
vsako nadaljnje prodiranje. Led je bil zelo raznolik; nekaj ogromnih ledenih škrilj v obsegu več milj je tvorilo trdno maso, ki se je dvigala okoli 20 čevljev visoko iz morja. Bilo je že pozno leto; tudi ni bilo misliti na objadranje ovir, zato se je Cook obotavljaje vrnil na sever.
Novembra meseca prihodnjega leta je obnovil raziskavanja v južnem ledenem morju. Naletel je ob 59° 40' na močan, proti jugu usmerjen tok. Decembra, ob 67", je mraz strahovito pritisnil; viharji se besneli, goste megle so obdajale ladjo. Tudi tu je mrgolelo ptic: albatrosov, pinguinov in posebno hudournikov. Ob 70° so srečali velike ledene otoke; oblaki na jugu so bili snežnobeli, kar priča ob bližini ledenega polja. Ob 71° je preprečila pot silna množina ledu, ki je popolonoma napolnila južno obzorje, Severni rob ledene pustinje je bil škrbast in oster, pa tako nagosto naložen, da ga ni bilo moči preplezati. Zadaj se je razprostirala gladka ledena ravan, ki so jo v dalji zaključevale ogromne gorske verige druga vrh druge. Cook je menil, da to razsežno polje dosega južni tečaj ali pa celino ob polu. Gospod Reynolds pravi tako-le ooizkusu »Rezolucije«; »Ni čuda, da Cook ni mogel prodreti dclj na jug; zanimivo pa je, da je dosegel najjužnejšo točko ob 106" 54' zapadne dolžine. Palmersland se nahaja južno od Shet-landa ob 64" in se razprostira dalje proti jugu in zapadu, kakor je zamogel katerikoli mornar. Semkaj jc kanil Cook, ko mu jc led zastavil pot. Tako se zgodi na tem
mestu vedno, posebno januarja, in še taktf zgodaj, 6. dne meseca! Ne bi bilo prese< netljivo, če bi spadal del popisanih ledenikov k Palmerslandu ali drugim južnim in zapadnim pokrajinam.«
Leta 1803. je odposlal ruski car Aleksander kapitana Kreutzensteina in Lizian-skega, da objadrata svet. Na poti proti jugu nista dospela preko 59° 58' širine iti 70" 15' dolžine. Tu sta naletela na močan tok proti vzhodu. Bilo je vse polno kitov; ledu pa nista videla. Gospod Reynolds pripominja, da je Kreutzenstein moral naleteti na led, če bi prijadral bolj zgodaj v letu; dospel je na ta kraj šele marca meseca, Vetrovi, ki vejejo ponajveč od juga in zapada, so s pomočjo tokov odveli ledenike v ledeno pokrajino, ki jo obdajajo na severu Georgia, na vzhodu Sandwich-land in Južni Orkneyski otoki, na zapadu pa Južni Shetlandski otoki.
Leta 1822. je prodrl kapitan britanske mornarice \X'"eddele z dvema ladjicama dalje, kot kdp pred njim, ne da bi naletel na posebni težkoče. Poroča, da so ga precl 72° širine večkrat ovirali ledeniki, da jih pa po prekoračenju 72° niti košček ni več videl in da ob 74° niti ledenih pol) ni bilo, temveč lc trije ledeni otoki. Dasl je opazil neizmerno mnogo ptic in še drug® znake celine; dasi je ugledal južno od Shet-landskih otokov neznane obali, ki so se razprostirale proti jugu — vendar nc ve ruje prav na obstoj celine okoli f (Dalje sledi.)
se naprošajo, da javijo svoj sedanji naslov z navedbo letnika, v katerem so bile v zavodu, vodstvu gospodinjske šole v Ljubljani, Marijanišče. — Kuratorij kmetijsko-go-spodinjske šole v Marijanišcu v Ljubljani.
—	Hardingova zapuščina. Newyorški listi poročajo; da je zapustil predsednik Harding približno 800 tisoč dolarjev premoženja. Svoj list »Marion Star« je nedavno prodal za 400 tisoč dolarjev. Vdovi Har-rlingovi je kongres dovolil letno 5000 dolarjev pokojnine.
—	Redukcija železničarjev. »Jutranji list« poroča, da namerava minister za promet dr. Jankovic odpustiti vsled štrajka vse osobje iz železniške službe, ki se ne more izkazati z našim državljanstvom.
—	500 milijonov poštnih znamk je naročila naša vlada pri tvrdki Bruckmann v Monakovem. Za 1000 izdelanih mark bo plačala naša vlada 1 marko in 21 pfenigov v zlatu. Tvrdka mora znamke dobaviti v roku od 30. oktobra 1923 do 25. marca 1924. Naročenih je 2 milijona mark po 10 par, 10 milijonov mark po 20 par, 6 milijonov mark po 50 par, 280 milijonov mark po 1 dinar, 80 milijonov mark po 2 dinarja, 80 milijonov mark po 3 dinarje, 40 milijonov mark po 4 dinarje, 6 milijonov mark po 5 dinarjev, 10 milijonov mark po 10 dinarjev in 6 milijonov mark po 20 dinarjev.
—	Gledališka predstava v Itetečah pri Škofji Loki. Katoliško izobraževalno društvo v Retečah pri Škof j i Loki vabi h gledališki predstavi, ki jo uprizori ljubljansko katoliško mladeniško društvo v nedeljo 12. avgusta 1923 v novem Društvenem domu v Retečah ob pol 4. uri popoldne. Igrali bodo znamenito igro Stanovitni kraljevič. Vstopnina: Sedeži po 6 in 5 Din, stojišča po 2 Din. Naj privabi v resnici lepa igra v nedeljo domačine in sosede v Društveni dom v Retečah!
—	Počitniški izlet slovenskega učiteljstva. Nepreklicen odhod javljenih tovarišev(ic) je v petek, 10. avgusta, ob 7. uri 40 minut zjutraj, Ljubljana, glavni koloodvor. Kakor že javljeno, pol ure pred odhodom vsi na postaji. V objavi »D. 1.« navedite progo, ki je bila objavljena v slavnostni številki »Uč. Tov.« z dne 4. avgusta. Ponovno opozarjam na sestanek 9, avgusta ob 16. uri v hotelu Tivoli. Oborožite se z limonami in sladkorjem. Do svidenja! — Mrovlje.
—	Krekova mladina Snebcrje—Zadobrova uprizori v nedeljo, dne 12. t. m., pri Sv. Jakobu ob Savi Medvedovo igro »Stari in mladi«. Vabljeni vsi prijatelji delavske mladine. — Odbor.
—	Obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani objavlja: Z dnem 6. avgusta i 1. je Južna železnica pričela Izvrševati % 65 obratnega pravilnika in člen 10 bern-skega dogovora za vse pošiljke, katerih oca-rinjenje pride v poštev pri carinarnici Cakovec in njenem oddelku Kotoriba. Železnica bo izvrševala vse carinske posle potom svojega pogodbenega deklaranta.
—	Zdravniki! V. skup jugoslovanskega lekar, društva v Belgradu se vrši v dnevih 16., 17. in 18. septembra t. 1. v Subotici s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora. 2. Volitev predsednika in odbora. 3. Stanovska vprašanja. 4. Predlogi. Strokovni referati o šolski higijeni, o higijeni obrtnih vajencev in mladih delavcev, ustanove za fizično in moralno vzgojo omladine. — Člani, ki se žele skupaj udeležiti, naj pošljejo svoje prijave do 15. avgusta Slov. zdravniškemu društvu v Ljubljani ali pa naravnost Jugoslov. lekar. društvu v Belgrad. Eventualni predavatelji pošljejo svojo prijave direktno Jugosl. lekar. društvu. — Odbor.
—	Nabiralci pol za prostovoljne prispevki ta prevoz judenburških žrtev nekateri nabiralci še do sedaj niso vrnili kljub večkratnim pozivom. Nujno pozivamo vse nabiralce, da pole — tudi prazne — vrnejo' najkasneje do 15. avgusta 1923.
—	Pekatete, to je jed! Rad jih jo gospod in kmet. So najcenejše, ker se zelo na-kuhajo.
š Shodi štajerskih poslancev se vršijo po temle redu: G. poslanec Fr. Žebot:
V nedeljo 12. avgusta po ranem opravilu pri Sv. Bolfenku v Slov. Goricah; 15. avgusta po rani sv. maši v Sv. Trojici v Slov. Goricah v prostorih samostana; v nedeljo 19. avgusta po ranem opravilu zborovanje v Sv. Jakobu v Slov. Goricah pri g. županu Peklarju. Med tednom od 12. do 19. avgusta obhodi g. poslanec lenarški okraj ter Priredi v posameznih občinah zaupne shode. — G. poslanec Štefan F a 1 e ž: bne 12. 1 avgusta po sv. maši v Črešnjevcu pri SI. Bi- j strici; 15. avgusta po sv. maši v Zg. Polj- | skavi; 15. avgusta po sv. maši v Sp. Polj-skavi; 19. avgusta po sv. maši v Poljčanah v prostorih g. Hartnerja, 2. septembra ob 10. dopoldne v Slov. Bistrici; 2. septembra °b 2 popoldne pri Sv. Venčeslu; 9. septembra po rani sv. maši v Makolah, po večer-nicah pa v Studenicah pri Poljčanah; 16. septembra po ranem opravilu v Tinjah. — G. poslanec Vlado Pušen jak: Dne 12. avgusta po sv. maši v Razboru pri Slov. Gradcu. Za okraj Gornji grad: Dne 15. avgusta po rani sv. maši v Lučah, po pozni sv. maši pa v Solčavi; v nedeljo, dne 19. avgusta po ranem opravilu v Šmartnem ob Dreti, ob 3 popoldne v Bočni, ob 7 zve-
čer v Kakarjah; 26. avgusta zjutraj pri Sv. Primožu na Pohorju, po pozni sv. maši v Vuzenici.
š Sekcija SDZ za Celje vprlzori v soboto 11. t. m. ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma v Celju žaloigro v 5 dejanjih »Prababico«. Čisti dobiček predstave je namenjen za menzo katoliških akademikov v Ljubljani.
š Zdravniško društvo v Mariboru je pri odborovi seji dne 3. avgusta konštatiralo, da je spor med koncesionarji in lastniki sanato-rija v Mariboru, kakor tudi med Zdravniškim društvom v Mariboru in lastniki sanatorija poravnanj vsled tega se dosedanji »cavete« nad sanatorijem ukine.
š Smrt vsled pasjo stekline. 19letna Marija Hovnik na Selah pri Slovenjgradcu je dn3 30. julija umrla na posledicah pasje stekline. Pred šestimi tedni jo je ugriznil domaČi pes v zgornjo čeljust. Podala se je takoj k zdravniku, ki ji je zašil rano ter vse potrebno ukrenil. Delala je nadalje doma. Prejšnji teden jo je pa bolezen zopet težko napadla ter Je po treh dneh umrla. Vsi oni, ki so prišli v do-tiko z njo, morajo v Pasteurjev zavod v Zagreb, med njimi tudi župnik - pisatelj č. g. Meško, ki jc rajno previdel.
štrajk rudarjev'
Ljubljana, 7. avgusta.
Stavka rudarjev je stopila v odločilen stadij. Družba se je pod zaščito države odločila, da s silo zatre stavko, ki je za delavstvo le gospodarsko-mezdni boj. Pripravljajo se deložaeije stavkujo-čib rudarjev ne le v Kočevju, marveč tudi v trboveljskih revirjih. Tem delo-žacijam naj bi vlada dala svojo asistenco.
Danes opoldne se je zglasila pri velikem županu dr. Lukanu deputacija zastopnikov kršč. soc. rudarjev iz vseh revirjev pod vodstvom poslancev Krem-žarja, Kugovnika in Štrcina. Deputacija je protestirala proti nameravani deloža-ciji ter svarila vlado pred koraki, ki bi onemogočili vsak sporazum ter hoj le podaljšali. G. veliki župan je izjavil, cla je položaj silno težaven in aa zato hoče tekom dneva telefonično zaprositi navodil od odgovorne vlade iz Belgrada. Deputacija je ostala pri g. velikem županu okrog 45 minut.
Sedaj je stvar centralne vlade, se li hoče postaviti na stran družbe ali pa ostati nevtralna, odnosno prevzeti iniciativo za nadaljevanje pogajanj v svrho sporazuma.
To bi bilo v interesu države in ljudstva. Deputacija je dala razumeti, da bi v slučaju neodjenljivosti družbe in pristranskega postopanja vlade bile posledice ne-dogledne. Tega mišljenja je tudi celokupna slovenska javnost, ki hoče in želi, da se ustvari pošten sporazum.
Nameravani prelom stavke, ki ga je družba s pomočjo vlade hotela izvesti v ponedeljek v Kočevju, se ni posrečil. Danes, kakor nam poročajo iz Kočevja, je bilo na delu mnogo manj stavkokazov, kar je kočevskega ravnatelja zelo razočaralo. Delavstvo, ki noče drugega kot izboljšanje gmotnega položaja, se drži trdno ter disciplinirano. Vsepovsod se priznava, da tako korektno izvedene stavke, kakor je sedaj v Kočevju, še ni bilo. To je delavstvu le v čast. Simpatije javnosti so na njegovi strani. Zato je upati, da se tudi vlada ne bo mogla in smela vesti manj korektno od delavstva.
Drugod je razen par izjem, tudi povsod mir in red.
g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledeče cene: pšenica 362.50 Din, rž 300 Din, ječmeu 300 Din, oves 297.50—300 Din. koruza 285 Din, pšenična moka št. 00 595 Din, št. 0 5S0—585 Din, št. 5 471.50 Din. — Tendeuca slaba.
g Devizni trg. Na zagrebški borzi so včeraj padle vse tuje devize in valute. Tendenca je nadalje padajoča.
g Izvoz lesa. Velika francoska tvrdka išče v naši državi tvrdko, ki bi mogla dobaviti 150 ton izdelanega lesa, takozvanega »bois merains« (znanega pod nemškim nazivom »Binderholz«). Podrobnosti je moči poizvedeti v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
g Stanje živine v Jugoslaviji. Po najnovejši statistiki od 1. 1922. ministrstva za poljedelstvo izkazuje sledeče stanje živine: govedine 4,058.415, bivolov 31.938, konj 1,043.528, mul 15.002, oslov 86.036, svinj 8,877.020, ovac 8,461.504, koz 1,801.409, perutnine 18,810.223. Približna vrednost bi bila sledeča: govedini 8118,000.000 Din, bivolov 164,000.000 Din, pri konjih 5250,000.000 Din, pri mulah 32,500.000 Din, pri oslih 80,000.000 Din, pri svinjah 935 milijonov Din, pri ovcah 2550,000.000 Din, pri kozah 540,000.000 Din in pri perutnini 276 milijonov Din; skupno 17 milijard 850 milijonov dinarjev.
g Padec nemške marke. Nemška marka pada dalje. En dolar velja žc 2 milijona mark. Vsled tega j<* nemška državna banka prisiljena, da tiska b*	na vedno višje zneske. Prihodnje d . tiskali bankovce po 50 milijonov marl .'Ve državne tiskarne tiska bankovce šc rn.
g Novi minister za trgovino in industrijo in sezonski krediti. Novi trgovinski minister dr. Ko j 16 je izjavil ob svojem nastopu, da bo delal na to, da Narodna banka poviša sezonski kredit od 150 na 300 miljonov dinarjev. — Upamo, da bo tega povečanega kredita deležna tndi Slovenija, na katero ni odpadlo sedaj nič.
g Proti visoki obrestni meri v Italiji. Bivši italijanski finančni minister Luzzatli je naslovil ua vse italijanske denarne zavode odprto pismo, naj odpovedo kredit vsem onim denarnim zavodom, kojih agenti zbirajo vloge po deželi za previsoko obrestno mero. S tem škodujejo italijanski poštni hranilnici in solidnim podjetjem, ki ne smejo dajati tako visoke obrestne mere.
g Koliko elektraren ima češkoslovaška republika. Kakor je iz zadevne statistike razvidno, je v češkoslovaškem ozemlju vsega skupaj 412 elektraren in sicer: na Češkem 254, na Moravskem 89, na Slovaškem 45, v Podkarpatski Rusiji pa 5.
g Sovjetizacija nemške marke. Deficit mestne uprave v Kolnu znaša 672 milijard mark.
BORZA.
Zagreb, 7. avgusta. (Izv.) Devize: Berlin 0.25—0.35, Italija 4.03-4.04, London 425— 426, Newyork 92.25-92.75, Pariz 5.37—5.42, Praga 2.72—2.73, Dunaj 0.1290—0.13, Ziirich 16.72—16.75.
Curih, 7. avgusta. (Izv.) Devize: Pešta 0.0325. Berlin 0.000150, Italija 23.95, London 25.32, Newyork 5.54, Pariz 31.85, Praga 16.25, Dunaj 0.00775/s, Bukarešt 2.80, Sofija 5.05, Belgrad 5.90, Varšava 0.0023, Holandsko 218.25. — Valute: N. a. K 0.0078._
Ljubljanske novice.
lj Meštrovičeva razstava je danes v sredo zadnji dan odprta. Zadnje vodstvo po razstavi je ob pol šestih.
lj Sprejem v katoliško cerkev. V Le-onišču je včeraj, dne 7. avgusta, prevzvišeni g. škof sprejel v katoliško cerkev inte-igentnega, 26 letnega R. P., ki je pri sv. trstu dobil ime Jožef. Presrečnemu, ki se e 6 let boril za resnico, je bil za krstnega botra g. inž. Remec, za birmanskega pa g. dr. Adlešič. Med sveto mašo, ki jo je služil prevzvišeni, je Jožef prejel tudi prvo sveto obhajilo. Redko slovesnost — troje zakramentov v poldrugi uri — je povečeval dovršeni šentpeterski cerkveni zbor pod vodstvom g. Zdešarja. Mlademu borcu, ki kaže izredno jasnost v umevanju Kristusovih idej, srečo in obilo blagoslova na pot!
lj Stavbena zadruga »Stadion« vabi vse starešine ln somišljenike na splošui kuluk, ki se vrši danes v sredo 8. t. m. in petek 10. t. m. ob 6. uri zvečer na prostoru »Stadiona« nasproti artiljerijske vojašnice.
lj Ljubljanske prosvete, ki so bile napro'-šene za sodelovanje pri »Pasijonu«, prosimo, naj pošljejo za to določene člane k prvi skušnji, ki se vrši danes ob 8, uri zvsčer v prostorih »Ljudskega odra«. Prosimo zanesljivo in točno. — Režiser.
lj Šentjakobsko prosvetno društvo priredi društveni izlet v nedeljo, 12, t. m., na Kopanj, Čušperk in Račno, Odhod ob 8. uri zjutraj z dolenjskega kolodvora. Sv, maša ob 10. uri na Kopanju. Skupno kosilo bo za tiste, ki se priglase do petka v Florijanski ulici štev. 11, poskrbljeno na Kopanju. Popoldne ob pol dveh pete litanije in nato izlet na Čušperk. Vrnem« se v Ljubljano ob osmih zvečer. Vabimo vse člane in prijatelje društva, da ee v čim večjem številu udeleže našega izleta.
lj Odbor Zveze bivših zalez, gojencev vabi v sredo, dne 8, avgusta, tov. zvezarje, v kolikor zamorejo biti prosti, godbenike, do-movce in naraščaj, ob 4. uri popoldne v Mladinski dom, da se poklonimo višjemu predstojniku iz Turina in g. vizitatorju.
lj Obrtno nadaljevalna šola. V Šolskem letu 1922/23 se je v Mariboru vršil pouk, Ljubljana pa je bila brez pouka za vajence. Število učencev je bilo 826, od teh 614 vajencev in 212 vajenk, ki so se poučevali v 20 razredih. Večje število se je moralo odkloniti, ker iz gmotnih razlogov ni kazalo otvoriti nadaljnjih razredov v Mariboru. V Ljubljani se je pa kratkomalo zaprla šola za vajence v preteklem letu. Za bodoče šolsko leto je pa vprašanje, kako bodo prizadeti činitelji rešili zadevo — za kritje učnih stroškov, da nc bodo vajenci zopet brez šolskega pouka v Ljubljani. Leta 1909. smo imeli v Ljubljani za mehani-ško stroko 166 učencev, za stavbinsko 178, za trgovsko 168, skupaj 512 učencev na obrtno nadaljevalni šoli v Ljubljani. Letos pa imamo samo pri strojnih tovarnah čez 180 vajencev, tako da število vseh vajencev in vajenk presega 900 učencev. Edino v grafiški in trgovski stroki se resno dela, da se pouk ne ustavi ter bodo podjetniki ter društva prispevali večje zneske za kritje šolskih stroškov. Za vsa druga podjetja pa ne bo drugega izhoda, da plača podjetnik (mojster) za vsakega vajenca za vzdrževanje obrtno nadaljevalne šole v Ljubljani po 50 Din na leto.
lj V mestni ljudski kopeli oddati je službo kopeljščnika, ki mora bili izučen ključar in v službi kopališča izvežban. Prosilci za to mesto naj svoje z rojstnim in krstnim listom, domovinskim listom, izučnim in pomočniškim spričevalom ter z nravnostnim spričevalom opremljene prošnje vlože do 15. avg. 1923 pri mestnem gospodarskem uradu. Plača in drugi
pogoji se določijo po dogovoru. Mestna občina si pa pridržuje pravico sprejeti v službo prosilca, četudi ni popolnoma vešč ključar, samo da je zmožen manjših ključarskih poprav in voditi kopalne naprave.
lj Najmodernejša, nova, higijenično opremljena brivnica v Dalmatinovi uL 13 (poleg hotela Štrukelj). Za obilni obisk se priporočata I. DorČec & S. Bočkaj.
Običajne in poseb. dolge valjce ima »Stoewer«. Zastop Ljublj. Šelenb. ul. 6-1. Večletno jamstvo.
Pevski vestnik.
Občni zbor »Pevske zveze« se bo vršil, dne 27. avgusta 1923 ob dveh popoldne v prostorih »Ljubljane«, Ljudski dom, 2. nadstropje Dnevni red: Poročila odbornikoov in preglednikov računov, volitev norega odbora, določitev kraja in časa prihodnje zvezne prireditve. — Opozarjamo zbore, da so dolžni poslati zastopnike na občnem zboru. Lahko zastopa eden zastopnik več zborov, če se izkaže s pooblastili. Pri slučajnostih bo na vrsti važen predlog, zato na to še posebno opozarjamo.
Orlovski vestnik.
Skupinske proste vaje za katoliški shod: Odseki, ki so prijavili samo 5 telovadcev za skupinske vaje naj skušajo s sosednjim odsekom kombinirati vrsto 10 telovadcev. Izvajale se bodo vse štiri vaje, katerih zadnji, dve zahtevata 10 telovadcev.
Seja sodniškega zbora se vrši danes V sredo 8. t. m. ob 4. url popoldan, Ln ne ob 6 uri zvečer kot je bilo naznanjeno. Sprememba ure potrebna radi splošnega kuluka na »Stadionu«. — Pridite polnoštevilno vsi! — Načelnik sodniškega zbora.
Fantovski večer šentpeterskega Oria s« vrši danes ob 7. uri zvečer na »Stadionu«. V četrtek redna telovadba.
Dijaški vestnik.
d Tovariši(ce) iz Ljubljane, ki se udeleže evharističnega kongresa v Zagrebu, naj; se zglase v četrtek 9. t. m. od 10.—11. ure v Ljudskem domu, II. nadstropje. — Odbor ljubljanske podr. S. D. Z.
Turistika in šport.
Plavalna tekma na Ljubljanici. Povodom otvoritve novega kopališča se je vršila preteklo nedeljo na Ljubljanici plavalna tekma, ki jo je priredil S. K. Primorje. Razen Primorja je sodeloval edinole S. K. Ilirija, dočim je Ljublj. S. K. iz neznanih vzro- -kov docela izostal. Organizacija tekme in delovanje razsodišča je bilo v marsikaterem pogledu pomanjkljivo, kot docela nedostat-na se jo izkazala nadalje skakalna deska. Kopališče v svojem sedanjem obsegu je za prirejanje tekem v toliko neprikladno, ker nima dovolj prostora za gledalce. Doseženi rezultati se za enkrat ne morejo meriti z rezultati drugih večjih tekem širom države. Za naše razmere in z ozirom na to, da je bila to prva letošnja plavalna tekma v Sloveniji, so izidi vobče vendarle zadovoljivi. Na prvem mestu se nahaja po celotni klasifikaciji zopet S. K. Primorje, ki zavzema že tretjo sezono vodilno mesto v našem plavalnem športu. Dosegel je v posameznih kon-kurencah 8 prvih mest, 3 druga in 5 tretjih, skupno 42 točk. Ilirija, ki zaostaja le za 3 točke in ki je pokazala pri tem nastopu ne-nadejan napredek, je dosegla 4 prva mesta, 9 drugih in 5 tretjih. Zmago je odločila premoč Primorja v damskih točkah. V programu tekme se je vršila tudi tekma v vodnem polu med Primorjem in Ilirijo, ki je za-vršila z rezultatom 3 : 2 za Primorje. Izmed tekmovalk je zbudila posebno pozornost enajstletna Ilirjanka Dora Sturz, ki se je placirala v plavanju na 300 m vkljub hudi konkurenci na drugo mesto. Kot plavače, ki obetajo v kratkem lepe uspehe, je imenovati Appel-a (Ilirija), Erbežnika (Primorje), Leskovca (Ilirija) iu Obereigiierja (Primor-ja). Jakil (Primorje) v poslednjih tekmah naglo popušča; na 400 m se je moral ukloniti mlademu Leskovcu in nato še Pipcn-bacherju iu Koreminiju, na 100 m pa ima svoj placement na 1. mestu zahvaliti ediuo-le okoliščini, da je bil njegov tekmec Lesko-var oviran po nekem drugem plavaču na nofair način. Oba udeležena kluba sta. nasto* pila brez nekaterih svojih najboljših moči. Tako se je pri Primorju pogrešalo obeh sprinterjev Vrečkov iu pri Iliriji gdč. Černe-tove, ki bo ostala očividno tudi letos ne-dosežna.
Jadran : Hermes 3 : 2 (l : 0). Novi prvorazredni S. K. Jadran jo igral v nedeljo prijateljsko tekmo s Hermesom, katero je zaključil ob znatni trajni premoči v svojo korist. Obe moštvi sta podali zanimivo kom-binaeijsko igro. Posebej treba omeniti izvrstno igro Hermesovega golmana, ki je preprečil večji uspeh Jadrana.
Poizvedovanja.
Našel se je zlat poročni prstan v nedeljo na Savi (Tomačevo). Kdor ga je izgubil, naj se zglasi v trgovini Šarabon, Ziiloška cesta št. 1.
Pozabljeni klobuki. Dne 5. t. m. jc pozabil nekdo v večernem dolenjskem vlaku, ki vozi v Ljubljano, na postaji Ponikve pri Trebnjem v zavitku tri črne klobuke. Pošten najditelj naj obvesti, p^oti. nagradi Ma-ieja Sila, Trebnje

Naznanjamo uljudno, da smo preselili svojo trgovino z železnino od Cankarjevega nabrežja štev. 1 v svojo lastno hišo v
%	v prejšnji lokal A. Schuster kjer bomo trgovino znatno razširili.	J
%	Prosimo sodobno za nadalino naklonjenost, ter zagotovimo cenjenim	1
|	odjemalcem najboljšo postrežbo. Z odličnim spoštovanjem	|
I	Umnih & tfritSCi), trgovina 3 $ele$nino.	t
X	♦
za veliko, boljše, stalno delo SPREJMEM. Hrana in stanovanje v hiši. Ivan Šiupica, kroj. mojster, Dob p. Domžalah.
na VREČE in VAGONE razprodaja M. BIELIČ, Dunajska cesta
št. 33 pri »Balkanu« po najnižjih dnevnih cenah.	3697
tvornica vseh vrst blazin iz žime in morske trave, žimnic na peresih, Specijalna tvrdka za izdelovanje garnitur za klube. Najnižje cene! — Najsoiidnejši izdelki! Zahtevajte oferte in cenikel	4621
SPREJMO v župnišče. — Naslov pove upravništvo »Slovenca^ pod štev. 4714,
kupuje
imn Seunig ml.
Sovama lesenih žebljev
lačen pod Šmarno goro.
kupujejo po najvišjih cen&ii
itd. razprodajam, dokler traja zaloga. — J. AUGUSTIN, Ljubljana, SP. ŠIŠKA Sv. Jerneja cesta '231.	424S
športne in orlovske
B TOVARNA VINSKEGA KISA 1 D. Z O. Z. - LJUBLJANA
je ceno NAPRODAJ. — Naslov pova upravništvo «Slovenca« pod Stev. 4734.
t/	1 S 5>arobl'osii "a 2 In 3 vijjalce.
'/raancisiurua 13.639 ion. fiuJanjl 12.222 «on t	raongoiia 13.039 ion. Kronlona 12.222 ion
^ nJiifkC1 Mlnnehafia iT.221 «on. - Izredno urejen jg	Katrine za 3 razred. - szvrsma urana.
Ustanovljeno 18T1. informacije dajo jprezpiafno Easlopsžva
iz suknja in usnja, Šivane KLOBUKE ter hišne ČEVLJE izdeluje ALBIN JAZBEC, Kranj. — Paviljon «L« Stev. 464 na Ljubljanskem velikem sejmu. 4687
¥00110 ROSO ^anTr ntzko in
visoko vodo s potrebno Iransmisijo, prodam. Drag. Hribar, Zaloška ccsta 14.
nudi najfinejši in najoku:
nejši
g iz pristnega vina. Zahte-	g
Š vajte ponudbo! Tehnično	g|
i? i higijenično najmodorneje	n
urejena kisarna v Jugosla-	g
' viji. — Pisarna: Ljubljana,	g
Dunajska c. St. 1 a, II. nad.	E9
aGBESSa&nfca&Ea^aHffiSžBBOBiSBB
visok, s streho, dobro ohranjen, je naprodaj. — Več pove: FURLAN, Skof.ja uiica 12, III. nadstr., od 19—4, ure.
Beograd. Karadjordfeva 9!. zagres*. Ira i. »r. if>. usmiLMim PlArlflN THG 2. orul. Obale. Blfcl?. Bankarsko ulica br. 12,
MARIBOR
kompletna, NAPRODAJ. Ponudbe pod «Špecerijska oprava« na upravo lista
ca vreče in vagone razprodaja M, BIELIČ, Dunajska cesta 33, pri ^Balkanu« po najnižjih dnevnih cenah.	3696
več vrst, od 250 Din dalje. — DVO-KOLESA: novi modeli z dobro pneu-matiko, že od 1500 Din naprej. — MOTORČKI najnovejši, amer. tipa vEvansi in D. K. W. - PNL-UMAIIKA: tračnice z garancijo od Iti Diu, plašči od 65 Din, Motorette, Oressette. — Preprodajalci in mehaniki znižane cene. — Sprejemamo vsa popravila, etnajliranje in po-uiklanje. - »TRIBUNA« F. B. L„ tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovska ceBfa št. 4.
KUPIMO
Ponudbe z detailno označbo stroja in ceno na upravo lista pod Stev, 4730.
Sjubljana, Mlirje 4.
petionski — generalno popravljen PRODA OTO PETERMAN, ZAGREB — Vlaška ulica št. 50.
posreduje
društvo »VRTNARSKA ŠOLA«
z dvema
sedeži, - IVAN 4702
n DRVA ima stalno v zalogi v vsaki nnožini DRUŽBA »ILIRIJA«, Ljubljana, Sralja Petra trg 8. Telefon žt 220.
na proste iečaje, PRODAM, LAH, kovač LESCE.
razprodaja na vagone, paritet vsaka postaja v Sloveniji, M. BIELIČ, Dunajska cesta 33, pri »Balkanu«.
Častiti duhovščini, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so našega preblagega očeta
spremili k večnemu počitku, kakor tudi za vse iskrene izraze sožalja, se zahvaljuje žalujoča rodbina Sevei-jeva.
Škofja Loka, 5. avgusta 1923.
najceneje in z dobavnim rokom od 2 do 5 mesecev
Izdaja konzorcij >Slovenca«,
Odgovorni urednik,: Mihael'MoSkerc v. Ljubljani
Jugoslovanska tiskarna x Ljubljani,