875. štev.
¥ Ljubljani, nedelja dne 24. mala 1914.
Leto
Posamezna Številka „Diseva“ stane 6 vin., revno sosiko številka »Bodeče Neie“.
„1)AN“ izhaja vsaki (lan zjutraj; tudi ob nedeljah in praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično prilogo RODEČA NEŽA“. Za ljubljanske naročnike stane „Dan“ b prilogo dostavljali na dom celoletno 20 K, mesečno T70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno 1*50 K. Za zunanje naročnike stane „Dan“ s prilogo celoletno 22 K, četrtletno 5’50 K, mesečno T90 K. — Naročnina sc pošilja upravništvu.
Telefon Številka 118.
Neodvisen polltifen dnevnik
s tedensko humoristično prilogo Bodeča Neia.
Posamezna Številka „Bneva“ slane 6 vin., ravno toliko Številka »Bodeče Nele".
Dredniltvo in upravnico: Ljubljana, Mikcoska ulica Stev. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 20 v. Pri večkratnem oglašanju popust. — Za odgovor je priložiti znamko.
Odgovorni urednik Radivoj Hotene. z Last in tisk »Učiteljske tiskarne".
Telefon Številka 11 S.
Lia ir
Gorica, 19. vel. travna.
Te dni sta se vršila v Italiji dva shoda, katerih ne smemo prezreti.
V Gallarate so zborovali člani in prijatelji iredentičnega društva » Trento Trieste«, kjer so sklenili, da se mora delovanje v prid tržaških in tridentinskih »neodrešencev« pomnožiti, za kar je treba mnogo laških lir. V ta namen bodo zbirali po vseh večjih mestih Italije, kakor tudi izven Italije. Shod je pozdravil tudi znani pesnik Arturo Colautti, velik sovražnik Jugoslovanov in Avstrije in navdušen propagator laškega nacionalizma. Govoril je o dalmatinskih Lahih, katerim se po njegovem mnenju še dosti dobro godi. Fracassi je govoril o reških narodnih razmerah, Caroncini pa o Trstu. Pomenljivo je, da se je udeležilo tega iredentičnega shoda tudi precejšnje število častnikov laške armade.
Večjega pomena pa je shod laških nacionalistov, ki se je vršil v Milanu. Tretjikrat so se zbrali laški nacionalisti, ki zahtevajo predvsem ekspanzijo laškega kraljestva, kjer prebivajo Lahi. Zato zahtevajo tudi povečanje laške armade in vojnega brodovja. Shod je bil kolikor toliko uradnega značaja, ker je veliko nacionalnih poslancev v rimskem parlamentu, ki se borijo za gori omenjene zahteve. Zborovanje je pozdravil poslanec Federzoni, znan po svojih napadih na Jugoslovane, nakar je govoril že imenovani Arturo Colautti, ki je prinesel pozdrave »v upanju čakajočih neodrešencev«.
Kako smelo in javno se propagira v Italiji iredentično gibanje, je razvidno predvsem iz Colauttijevega govora. Izvajal je sledeče: Rojen iz-v'fc« Italije, sem eden izmed onih, ki Nimajo domovine, dasiravno nisem bil nikdar brez vere (v odrešitev!) prinašam pozdrave daljnih bratov, ki so tu v duhu pričujoči in ki trpijo in snivajo, se borijo in čakajo. Storite vi složni po svojih močeh, da ne bodo čakali preveč dolgo in zaman. Vaša goreča sloga naj jih okrepča v hudem boju s smrtjo! Bližajo se nadvse resni trenutki. Tam gori ob modri cesarski reki (Donavi), kjer je mnogo narodov in kraljestev, dozorevajo dejanja. Usmiljeni čas je dovolil naši Italiji precej dolgo odpo-čitka. Sedaj naznanja znova največji zvon Sv. Štefana, da je prišel skrajni Čas za nas, d? je odbila velika ura. Zato je treba, da se zbudi Italija, vlada in celokupni narod in odločijo o naši bodočnosti. V tem odločilnem trenutku vprašuje zgodovina: Quo vadiš?
Nato je odgovoril Domenico OliVa sledeče: Onim, ki se borijo in trpijo, a so ponosni na svoj boj in
trpljenje, onim, ki blagoslovljajo vsaki dan svoje bolečine, ker vedo, da jih dnevi trpljenja vedno bolj približujejo zemlji skupne matere Italije, velja naš najiskrenejši pozdrav!
Stoje in z velikim navdušenjem so nato pozdravljali kralja in generala Paro, ki je predložil vladi zdat-no povečanje armade, ki naj služi v dosego nacionalnih teženj laškega naroda.
Tako govorijo in tako delajo avstrijski zavezniki! Ali ni največja hinavščina ali pa skrajna nevednost, ako naš Bercbtold javno Izjavlja, da je »prijateljstvo« med Avstrijo In Italijo odkritosrčno? Kaj se hoče več?
Skrajni čas je res za Avstrijo, da odločno spremeni svojo državno politiko na našem jugu. Vsak zamujen trenutek je v škodo in pogin habsburške države. Jugoslovani edini smo zmožni postaviti Italiji mogočen jez. Jugoslovanska politika napreduje In gre svojo naravno pot. Gorje tistim, ki io ovirajo v razvoju In ji nasprotujejo v imenu vere, ali kakšnega državnega prava, ki nima ničesar opraviti z jugoslovanskim ujedlnjenjeml Gre za našo bodočnost, za naš srb-sko-hrvatskl-slovenskl narod! Zato proč z vsakim separatizmom, proč z nemško In klerikalno politiko, ki uničuje našo bodočnost kot jugoslovanski narod!
i]l
Pod tem naslovom sta bila v slovenskih listih priobčena dva oklica na gostilničarje. Prvi je vabil k nakupu pivovarne v Lescah, a drugi je pozival, da naj se naši gostilničarji oklenejo obstoječih slovenskih pivovaren. Nakup leške pivovarne bi bil gotovo velik korak k osamosvojitvi, osobito ako bi gostilničarji pivovarno zares ceno dobili. To se razume, da bi mogel priti le slovenski živelj v poštev, kajti kakor hitro pride do paktiranja, je vspeh izključen.
Drugega oklica ne morem do-velj odobravati in hočem nekoliko globlje poseči. Slovenskim gostilničarjem in slovenski javnosti pa kličem: poprimite se naše slovenske pivovarske Industrije, ker drugače se v teku par let zgodi, da bode ta industrija popolnoma iztrgana iz naših rok.
Da razjasnim in podprem svojo trditev, poseči mi je par let nazaj. V 1. 1907. se je ustanovil pivovarski kartel. Kake cilje ima, o tem ve danes že vsak razsoden človek. Kar se je preje konkurenčnim potom dobilo znatno ceneje, preneha, kakor hitro je kartel tu. Kartel ni nič druzega,
kakor privatni monopol. Z dobrimi besedami in lepimi pretnjami na eni in mnogoobetajočimi obljubami na drugi strani, so se dale tudi vse slovenske pivovarne pregovoriti, da so pristopile k tej zvezi. Kmalu nato se je ustanovil zloglasni »Kunden-schutz«. S tem je bilo vsaki pivovarni, v izogib precejšnji kazni, za-branjeno postrezati odjemalca kake druge pivovarne in to je največ pripomoglo, da so se pri nas vgnezdile nemške pivovarne. Ko je kartelna doba potekala in je bilo na vidiku, da se slovenske pivovarne ne bodo več pustile terorizirati, je šel kartel korak dalje in je pričel naša podjetja kupovati. Pivovarne, ki so bile bolj slabo finančno podprte, so v teku par let podlegle in jih je nekaj popolnoma prešlo v kartelne roke. Tako na po-drtinah slovenskih pivovaren vzra-slo podjetje si je nadelo značaj delniške družbe. Vsak branjevec pa ve, da je ta tvrdka le podružnica graških velepivovaren. In kaj so graški Nemci? To čutimo vsak dan na lastni koži.
Ta družba stremi in javno priznava. da je njen namen pokupiti slovenske pivovarne ter je bila in je baje še sedaj v vednih pogajanjih za nakup še ostalih. Da tem ložje proti našim podjetjem manipulira, razsipava denar med nezavedne naše ljudi, da jih tem ložje priklene nase. Slabo, situiranim gostilničarjem daje brezobrestna posojila v koliki meri si le kdo želi. V mestu in na deželi se lahko prepriča vsakdo kako očitno napredujejo konkurenčna podjetja med tem ko naša industrija bolj in bolj nazaduje. Slovenska javnost si pač ne more dovelj jasne slike predstavljati, kaj se bode iz tega izcimilo. Naša podjetja prešla bodo, ako se ne vzdramimo, v nemško posest in monopol na pivo na Slovenskem je gotov.
Potem gospodje gostilničarji boste žvižgali, kakor se bode pivovarskim mogotcem zljubilo in slovensko občinstvo bode poleg vrčka piva plačevalo davek za nemška bojna društva. Pivo iz naših pivovaren je letos najboljše kvalitete in celo prekaša konk. izdelke, tako da slov. gostilničarji pri tem nimajo ni-kakega izgovora. Slovenska javnost pa naj daje prednost dobremu slovenskemu pivu in ne nemški brozgi.
SPOMIN IZ KOPRA.
Ko sem bil 1. 1911. v Kopru, sem čul, kako Italijani nekega jetničarja zasledujejo in kako skušajo, da bi ga spravili iz službe — in da bi spravili na njegovo mesto kakega reg-nikola. Takrat sem tudi opazil, da imajo sluge na okr. sodišču v Kopru
■iniTSimnn-n—m— n~—1 rr-~HWft ^.rntrT—rTi-TTTMTiwrwn
čudne oči — mislil sem, da me tako grdo gledajo, šele pozneje sem spoznal, da imajo n. pr. samo eno oko, drugo je bilo umetno! Slovenec, ki ima dve zdravi očesi, je tu manj vreden, nego regnikolo z enim očesom. Več kakor gotovo je, da je tudi zoper Trevna delovala zlobna roka in so oni faloti, ki so pobegnili, imeli zunaj svojo pomoč. Trevna sem dobro poznal, bil je pošten marljiv človek. RegnikoJr ga niso mogli. Tu je treba stroge preiskave. Treven je žrtev regnikolov; ki jih je v Kopru mnogo preveč in hočejo jesti kruh na naš račun. Pride pa dan plačila in regnikolo bo čutil, kdo je tu pri nas doma. Na svidenje, regnikoli!
RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU.
Pretekli mesec se je končala dolga pravda, ki je pokazala, kako nekateri kranjski klerikalni župani zlorabijo svojo uradno oblast. Zgodil se je slučaj, da je župan podpisal dvoje učnih spričeval, o katerih je lahko vedel, da sta nepravilni, ker ju ni podpisal mojster, ampak domači ljudje. Eno teh spričeval je bilo celo izgotovljeno od občinskega tajnika. Nekdo je očital, da so spričevala ponarejena — in nastala je tožba. Radeško sodišče je priznalo nepravilnost spričeval — novomeško sodišče pa je razsodbo ovrglo. Stvar je šla na Dunaj in tam je bila potrjena prva razsodba. S tem je dokazano, da so bila spričevala res nepravilna. S to razsodbo pa se je zamajal tudi stolček župana, ki je spričevalo uradno potrdil.
KOMEN.
Iz središča naše kraške planote, iz Komna, prihajajo redkokdaj kaj razveseljivi glasovi v javnost. Zal, to in ono nam greni čas življenja, kar je tudi vzrok, da se ne moremo po volji razvijati ne družabno ne gospodarsko. Vendar ne bode vedno tako! čas ne miruje — človek napreduje! Zato pa včasih moremo poročati tudi kaj razveseljivega. Za danes nam je poročati o neumornem delovanju našega mladega Sokola, ki se pripravlja, da čim dostojnejše in zadovoljnejše proslavi dan 7. junija; dan njegovega prvega javnega nastopa. Da, naš mladi Sokol ob tej priložnosti želi doseči popolen Uspeh, zato nam je porok navdušenost in delo v telovadnici. Vse, mladenke, mladeniči in obojni naraščaj, vse je na nogah, s^krepi in uči, da se pospne do popolnosti.
Da pa nam bode uspeh vsestransko popolen, vabimo, da nas ta dan obiščejo Sokoli bližnjih društev Goriške sokolske župe, kakor tudi bratje Tržaške sokolske župe, ter vse, napredku naklonjeno občinstvo.
Bratom Sokolom, od postaje Nabrežina, Štanjel, Rihemberg, more to služiti za najlepši eno uro in pol tra-
illlM
'4
kakor si ga le Vid predstavila! in
kakor zgleda sedal
LISTEK.
M. ZEVAKOr
Srce In meč.
Roman iz francoske zgodovine.
(Dalje.)
»Ali veste dobro?« je vprašal Marijak s takim izpremenjenim glasom, da se je Pardajan zdrznil.
»Roko bi položil v ogenj, da je tako,« je odgovoril. »In zatorej, dragi moj, odsloviva Moreverta z vsemi primernimi častmi, to je ...«
Pardajan ni imel časa, da bi dovršil svoj stavek.
Marijak se je bil obrnil k More-.vertu in dejal z nekakšnim vročičnim obupom:
»Pripravljen sem iti z vami, gospod! ... (Enkrat moram vendar videti svojo mater od blizu!)« je pomislil s strašno trpkobo v srcu.
»Kaj delate!« je vzkliknil Pardajan.
»Pojdiva torej, gospod grof!« je rekel Morever.
Vitez je izkušal zadržati Mari-Jaka. Ta pa, v zmedenosti, ki se je zdela neumljiva, je objel prijatelja z obema rokama, kakor da se hoče posloviti na vekomaj, pritisnil mu usta na uho in rekel s trepečočim glasom, v katerem so dihale vse muke in žalosti, nakopičene v njegovi duši:
, »Z Bogom, dragi moj! Bodite J blagoslovljeni za vso. srečo, ki ite
mi jo prinesli s svOjiin zvestim prijateljstvom ...«
»Oho!« je zamrmral Pardajan. »Ali blaznite, prijatelj?«
»Ne! A nadejam se, da me da Katarina de Medičis umoriti; to bo imenitno!«
»Smrt božja! Potem vas ne pustim samega!«
»Ti ne pojdeš z mano, Pardajan! Tja, kamor grem jaz, ti ne moreš iti! Zakaj moja pot drži tja, kamor me vodi neizprosna usoda.* če le pomislim, vidim, kako čudovito se je združilo vse, da me spravi v to klavnico ...«
»Še prečudovito!« je rekel Pardajan, in slika Alise mu je vstala za hip pred očmi. »Grof, ne zapustim vas. Niti vas ne ubijejo, niti mene. Pri Pilatu, radoveden sem!...«
»Pardajan, ta, ki gre h kralici-materi, ni grof de Marijak... Deo-dat je, najdenec, pobran na cerkvenih stopnicah! Ali razumeš zdaj, po eni sami besedi, vso mojo otožnost, ki te je morda presenečala? Ali hočeš vedeti, zakaj pojdem h kraljici, dasi vem, da bom umorjen? ...«
»Da, oh, da!...« je dejal Pardajan. Sapa mu je zastajala.
»Vedi: zato, ker hočem poznati svojo mater! Zato, ker je Katarina de Medičis... moja mati!...«
To rekši, se je grof iztrgal prijateljevemu objemu, pomignil More-vertu in odhitel proti Lesenemu mostu, Morever. ss ie obrnil za njim bq
zadnjem, brezuspešnem poizkusu, videti Pardajanov obraz; slišati njegov glas in prestreči besede, ki jih je govoril z Marijakom, se mu tudi ni bilo posrečilo.
Vitez je stal nekaj minut kakor omamljen.
»Deodat, sin Medičejke!« je zamrmral.
Nato se mu je vrnila hladnokrvnost. Stekel je proti znani mu hiši, s trdno voljo, nadzorovati njeno okolico, dokler bo grof v njej, in vdreti vanjo, ako bi trebalo čakati nanj predolgo.
Spotoma pa, urejaje si bojni načrt s tisto metodičnostjo duha, ki je bila ena njegovih velikih vrlin, se je zaman otresel vprašanja:
»Ali je vedela Alisa de Luks, da preže zunaj na Marijaka?«
Kmalu je bil na Lesenem mostu.
Okolica je bila tiha in molčeča.
Morever in Marijak sta bila izginila.
Vitez je pomeril z očesom tajin-stveno hišo, kjer se je bil seznanil s Katarino de Medičis. Hiša je bila nema, nje pročelje zastrto v senco. Z železnimi mrežami na svojih oknih, krepkimi vrati in ostrtimi strehami, ki so štrlele v nočno nebo kakor stolpiči, se je zdela podobna trdnjavi.
»Takšna je,« si je mislil Pardajan, »kakor Luver v majhnem; a strašnejša je od onega. Zakaj tam, v širnih, pozlačenih dvoranah se izpre-haia bolehen in neodločen kralj, tu pa
snuje kraljica v tragičnem molčanju svoje misli, izmed katerih udarja blisk minuto za minuto... In ta kraljica, mati Franceva, ki je umrl za čudno boleznijo po kratki dobi vladanja, mati Karlova, ki gineva za boleznijo, kateri ravnotako ne ve nihče imena, mati Margerite, ki je bolj moški nego ženska, mati Henrika Anže-vinskega, ki je bolj baba nego moški, je tudi mati Deodatova, v katerem se zdi uresničena popolnost človeškega telesa, lepota duše, sijaj uma in plemenitost srca... Ali je ta ženska, ki je dala življenje tako različnim bitjem, najboljšim in najostudnejšini, ter rodila silo in slabost — ali je Katarina de Medičis zares nestvor in pošast v svoji najdovršnejši obliki!«'
In predstavljal si Jo je takšno, kakršno je videl v preprosti, a vendar tako impozantni sobani te hiše, sedečo v naslanjaču z velikim hrbtom od črnega lesa, nepremično, belo kakor vosek, smehljajočo se z ostrim usmevoin, podobno kipu svetnice, ki ga je obdarila rezbarjeva fantazija z demonskim pogledom.
In rastla je v njegovi domišljiji. To ni bila več ženska. Nič več kraljica Katarina. Bila je pravljična čarovnica, došla iz bajnih dežel tam za daljnimi gorami, da izvrši strašno de-
lo,	oborožena zgolj s svojim mogočnim, a izprijenim duhom.
Pardajan ni bil niti sanjač, niti ljubitelj razglabljanja in premišljanja. Učinkovala je„ nani. »mfl taj-
nost, ki je hlapela od Katarine. Toda iztrgal se je tem dojmom; plačal je bil sanjariji svoj tribut, spoznal, da imata zlo in dobro sleherno svojo poezijo, in že je bil zopet mož dejanja. Zamrmral je:
»Kraljica, copernica ali makar vrag v človeški koži — naj bo, kar hoče, a grofu naj ne skrivi lasu na glavi! Zakaj poiskal bi jo na dnu njenega Luvra, in kralj francoski bi osirotel, če bi me tudi stalo glavo!«
To rekši si je poiskal vitez mesto za opazovanje; najprikladnejše v to svrho so se mu videle'razvaline hiše, ki jo je bil podrl, da reši kraljico navarsko.
Tam se je skrl z bodalom Vj roki in z očmi uprtimi v skrivnostno hišo na Lesenem mostu.
V	hiši se je odigraval baš takrat prizor, poln razburjenosti kljub hladnim besedam, ki so jih govorile osebe — kraljica Katarina, astrolog Rudžieri in najdenec Deoaat — mati oče in sin...
Da spozna čitatelj ves pomen tega prizora, stopimo v hišo pred De-odatom, kakor smo stopili vanjo že; enkrat pred Pardajanom. Katarina de Medičis ne piše nocoj, vse misli ji polni vprašanje j
»Ali pride?«
Rudžieri jo opazuje molče, in tesnoba raste v njegovem srcu. Mi* sli tega očeta in te matere naj nam razodenejo besede, ki jih govorita med sebo}v Katarina pravi.;5
jajoči peš-izlet. Nežnemu spolu pa', za gospe in gospice, bodo preskrbljeni vozovi.
Vrli bratje Sokoli in vrle Sokoli-ce! Dan 7. junija bodi vam dan, i;i ga posvetile mlademu Sokolu v Komnu. Pridite, da nam pomagate, da nas ojačite in dokažete, da se zavedate, da ste naši. Do svidenja, bratski Na zdar!
IZ SOLKANA.
Že več let se bije boj za pokopališče v naši občini. Ker sedanje pokopališče več ne zadostuje, se mora napraviti novo. In novo pokopališče na drugem mestu bi bilo najbolj umestno, ker sedanje staro pokopališče je preveč blizu stanovanj; naše starešinstvo je sklenilo, da se razširi staro pokopališče; in zato je tudi kupilo zemljišče, na katerem so stavbe od dveh posestnikov za svo-to 30.000 kron. Stavbe se bodo morale podreti zaradi razširjanja pokopališča, zemlja se bode morala napeljati, in okoli pokopališča se bode moralo napraviti nove zidove, od strani železnice 1 m debelosti, kar bo stalo približno 20.000 K, torej bi stalo razširjenje 50.000 K.
Naše starešinstvo, to veliko svo-to kron, takorekoč v vodo vrže, zato ker se pri tem razširjenju dobi prostora porabnega za pokopališče samo približno 400 m2 in še ta prostor je večinoma že občinska last in kupljeno zemljišče se malo porabi za pokopališče, ker radi bližnjih bivališč mora biti primerno oddaljeno kakor zahteva politična oblast. Ker se naša občina močno razširja in šteje že zdaj čez 3000 orebivalcev, bo potrebno čez deset let zopet razširiti; ali takrat ne bo mogoče več, ker tam ni več zemljišča na, razpolago, in takrat bodo morali napraviti novo pokopališče in bo morala občina zopet kakih 40 do 50 tisoč porabiti. Ej g. starešine, kako gospodarite, ali je to kako gospodarstvo?
—	Ali bi ne bilo boljše sedaj napraviti novo pokopališče, ki bi manj stalo, kakor pa razširiti staro, in bi ne bilo potreba čez deset let novih stroškov. Pokopališče bi lahko napravili na takem mestu, da bi bilo za sto let.
Čuditi se mora vsak našim gospodom starešinom, V naši občini primanjkuje stanovanj in so jako draga; mesta iu napredne občine gradijo v lastili režiji staybe za stanovanja delavcem; a naša občina ilh pa podira!! Ali je to naprednost?
Kadar občine napravijo tjova, ali razširijo stara pokopališča, skrbi politična in zdravstvena oblast, da so ista kolikor je mogoče oddaljena od ljudskih bivališč, proč iz vasi; kako je to, da bomo mi imeli še naprej pokopališče prav tik vasi, prav blizu hiš, da kadar je močan veter prinese nagrobne vence prav pred stanovanja. Kje je politična in zdravstvena oblast, in zakaj dovoli to?!
Solkanci.
Fala oli Dravi.
Z neznansko naglico drvi po državni cesti avtomobil elektrarne proti Mariboru. Koga vozi, da se mu tako mudi? V vozu se nahajajo 4 možje. Glej v zadnjem delu leži ali sedi na smrt bleda moška postava-delavca. Vsa glava je obvezana, tudi udje so menda potrti — moža podpira spremljevalec. Torej zopet nesreča.:.! Ali bode mož dospel živ v bolnišnico, ali se ne bode avto ustavil pred mrtvašnico? Kdo ve?l
To so epizode, ki se dogajajo pri gradbi elektrarne na Dravi teden za tednom, dan za dnem... In vse
FRANCOIS COPEE:
Zamujena sreta.
Prevet Ivan Ankudimljev.
Kakor pri večini velikomestnih hiš tako je bilo tudi tu dvorišče ozko in temno, in obe okni sta si ležali naravnost nasproti. Toda ker sta bili že popolnoma pod streho, v petem nadstropju, je sporočil često kraljevič Solnce prvemu jutranji, drugemu večerni pozdrav, in tega lepega junijskega večera sta bili okni na stežaj odprti.
Pri enem teh oken je sedel navadno graver Adrien Lefol, pri drugem Blanše Robin, cvetličarica, in tako sta se kratkočasila dan za dnem ob svojem delu. Kolikorkrat je uprl mladi mož svoj pogled na sosedo, se je dotaknil njen brhki nosek cvetk, kajti bila je še nedolžna in zelo plaha, in če se je predrznila kdaj pogledati skrivaj k mlademu umetniku, je bil nato ta petindvajsetletni norček tako zmeden, da se je delal, kakor da ga njegovo delo popolnoma opaja.
To je trajalo precej časa, odkar je toplejše yreme omogočalo delati pri odprtem oknu, in naj mi kdo ver-Ijame ali ne, graver In cvetličarica se še nista pogledala nobenkrat dobro v oči! Česar mi pa gotovo ne bo ho-
ostaja tajno. Delavec izgine, nikdo ne ve kam. Le tu in tam prodre kaka vest v javnost. Če pa vprašaš uradnika ali uslužbenca, poreče »Saj ni res.«
V	kasonaii delajo tudi ponoči. Kako naporno in nevarno je to delo, ve pač vsakdo. Ako delavec obnemore, se zgrudi nezavesten, ga potegnejo iz smrtnonosne jame, ustavijo nočni vlak in hajd v Maribor v bolnišnico. In s tem je za podjetje delavčeva usoda dokončana, kaj se z njim zgodi, ji nič mar.
Pripetilo se je, da je izdihnil delavec pri nalaganju na nočni brzo-vlalc, ki je bil radi tega ustavljen. Deli so ga zopet z voza in še isto noč zagrebli na pokopališču v Puščavi. In zopet konec, vse pozabljeno...
Dogodi se nova nesreča, ponovi se isti prizor in kronika smrtnih nesreč se veča dan za dnem. Kronika? Saj ni moči dognati niti števila nesrečnih žrtev nenasitnega moloha — kapitalizma, kaj še le njih imena. Saj je vse zakrito z gostim pokrivalom stroge tajnosti.
In kdo je vsemu kriv? Li vodstvo podjetja, li delavci sami? Kaj pravi k vsemu pristojna oblast? Oblast? Ona obsoja delavce radi neprevidnosti, mesto... Toda ne, nočem dati dela rttdečemu svinčniku cenzorjevem....
Štajersko.
Profesor Anton Hržlč t. V nedeljo dne 17. maja je umrl v mariborskih slovenskih krogih dobro znani in obče spoštovani profesor Anton Hr-žič, v 73. letu svoje starosti. Bil je miren, kremenit značaj poštenega Slovenca. Služboval je celo dolgo dobo let v Varaždinu in Zagrebu, a zadnja leta svojega življenja je prebil v krogu mariborskih Slovencev. Videti ga je bilo ob sleherni priliki, ob vsaki tudi manjši prireditvi v Narodnem domu. Sivolasega starčka marsikdo ni poznal, kajti med nami ni iskal prvenskega mesta moža, ki nastopa o prilikah javno. Omejil se je nekako na stališče mirnega in skrajno pazljivega Opazovalca, a kdor je stopil k njemu, za vsakogar je imel mirno-ljubeznjivo besedo. Vseskozi kremenitega značaja, je popolnoma Spoznaval Škodo slovenske politiku-Joče duhovščine In dosledno vršil napredno misijo zavednega Slovenca kadar je bilo treba služiti stvari. Imel je radodarno roko in rad je daroval povsodi. Že pred leti sem imel priliko govoriti ž njim. Razgovor je nanesel Bogoma na naš narodni položaj. In kako navdušeno se je izražal za zbli-Žanje, za stesnitev Slovencev s Hrvati! V tem bi bil lahko vzgled marsikomu. In ko se je pričelo porajati gibanje za Jugoslovanstvo med nami, me je vprašal pred meseci, kako sodi o tem naša učeča se mladina. Ko sem mu dejal, da je zato v veliki večini zelo navdušena, je dejal: »Dobro ji bode...« In kmalu za tem je dejal prilično, da bi rad še doživel čas izdatnega, splošnega preokreta. Ko sem mu dejal, da se to pač še prav lahko dogodi, je odvrnil: »Ne, tega ne dočakam več. Stara kost, življenje je za mano.« zadnje njegove besede so se uresničile in danes sanja o lepši bodočnosti svojega naroda. Včasih je bil profesor Anton Hržič kaj rad v bližini naše mladine in če je našel slučaj, da je slišal popevati slovenske dijake, takrat je sredi govora utihnil in poslušal. In če je videl tu ali tam krepkega slovenskega fanta na odru. je bil še posebno zado-
tel nihče verjeti, je to, da graver še opazil ni, kako lepa in marljiva ie njegova soseda s plavimi lasmi, z rubinastimi ustnicami in sivimi očesci Sredi rožnatega obraza. Če bi pa hotel sedaj trditi, da brhki Adrien s podjetno zavihanimi brčicami in blagimi potezami ni prijal Blanši, potem bi se moral gotovo pripraviti na priimek »porednež« ali pa — na lahen sunek pod rebra.
Torej hočem rajši priznati takoj odkritosrčno, da je skušalo oboje mladih ljudi utolažiti že davno z ozirom na medsebojne razmere svojo radovednost. Blanše je kmalu izvedela od hišnice, da je graver v svoji stroki talentiran umetnik; da sicer včasl zvečer zaostane precej časa s svojimi prijatelji v gostilni, drugače pa da je prav prijazen in blag človek.
Adrien je ravnotako izvedel, kako je z Blanšinimi odnošaji: velika sirota je bila, še popolnoma nepokvarjena in je živela od dela svojih rok, kakor se Je dalo.
Kdo bi hotel verjeti, da se ta dva mlada človeka v tem krasnem pomladanskem času, ko povsod grulijo golobčki, ko vrabci na strehah čivkalo o ljubezni in veselju življenja, nista poizkusila še nobenkrat zbližati! In vendar sta se po cele tedne trajajočem sedenju pozdravila
voljen. £1V tfforiborske razmere se Je kmalfl uŽivel, istotako v ostalo
našo narodno in napredno politiko. Ni si pustil od nikogar oktroirati pristranskega prepričanja. Zato je gledal globoko v naše razmere iu hvalil hvale, a grajal grajevredno ... Skoda, kljub lepi starosti, da je legel k zadnjemu počitku. Morda bi ne bil čakal več dolgo in gledal bi bil novo narodno vstajenje. Bila mu lahka rodna zemlja!	—a.
Nemški klerikalci, lex Kolisko in
ml. Za graško zborovanje lex Kolisko, so se prvotno upregli za vse-nemški voz tudi nemški klerikalci in sicer prav močno. Še celo stari Ha-genhofer je napisal v »Grazer Volks-blattu« reklamno notico. Nemški klerikalci pa so za vse to doživeli prav nehvaležni bogplati, kajti glavni govornik je med prve škodljivce Nemštva postavil ne le socialno demokracijo, marveč tudi klerikalizem. Graški klerikalci so baje zahtevali mirno, nacionalno stvarno zborovanje, a doživeli so baš nasprotno:
I oni so morali glasovati za resolucijo, ki koncema grozi monarhiji s Prusijo. Vsled tega so klerikalci na svoje dunajske in ostale kolege sedaj zelo hudi, kajti le ti so jih zavedli, da so šli preko črno-žoltih meja. Po toči bi pač marsikdo rad zvonil, pa je navadno že mnogo prepozno.
Maribor. (Porod na cesti.) Pred par dnevi je porodila neka ženska delavskega stanu v eni prodajalen na Vetrinjski cesti. Pred prodajalno so se je lotile porodne slabosti. Povila je zdravega dečka. Kaj po porodu so jo prepeljali z rešilnim vozom v tu-kajšno splošno bolnico.
Maribor. (Concours hippique.) K že napovedanem dirkanju se je zbralo nepričakovano mnogo udeležencev od blizu in daleč. Mesto je bilo minoli praznik prenapolnjeno občinstva, Ki je prihitelo, da prisostvuje dirkam.
V	četrtek dopoludne so bile jezdne dirke, popoludne pa vožnje. V večernih urah je bil promet zelo živahen. Dirke same so kazale lepe uspehe.
Fram. (Zlobnež.) Iz Frama pri Mariboru poročajo, da se tamkaj klati po šumah nek postopač, ki dela s tem velikansko škodo, da polaga psom zastrupljene vade. Na ta način je crknilo že do 12 psov med temi eden pes-lovec, vredn 500 K. Kljub prizadevanju orožnikov, zlikovca doslej še niso bili v stanu zaslediti.
Poljčane. (Nesreča.) Dne 20. t. m. je peljal posestnik Vrban Kranjc s parom konj nekaj blaga proti Šl. Bistrici. Ko je vozil ob progi, so se mu splašili konji predi nekim vlakom in ušli. Voz je z enim prednjih koles tre-snil ob neki kanton in se močno poškodoval. Sunek je Kranjca vrgel iz voza, tako da je padel z glavo na sredo ceste ter obležal , nezavesten. Našli so ga pozneje kmetje. Konja sta zavozila stran ce|ste in obstala na neki njivi.
Pesnica pri Mariboru. (Zelo se iim je mudilo.) Dne 21. t. m. se je peljala neka kmečka družina, žena, mož in triletna punčka iz Maribora v Pesnico. Ko je vlak obstal, sta preslišala postajno ime in hotela skočiti iz voza, ko je vlak že zopet pričel odhajati. Žena je z otrokom skočila naprej iz voza, mož pa za njima. Pri ženinem skoku je dekle zdrsnilo <z materinega naročja in dobilo lahke poškodbe na glavi Mož in žena sta nepoškodovana. Oba se bosta imela še najbrže pred sodnijo zagovarjati.
Polile minino, ako je še niste!
pri odpiranju oken z lahnim, brezglasnim naklonom.
Pripomniti moramo še, da Adriena ni ovirala samo plahost. Seveda se mu je zdela mala cvetličarica zelo zanimiva; toda kot pošten fant si je dejal: »Tako všečno dekle... človek bi se moral oženiti!« Sicer je mislil takoj dalje: »In zakaj pa ne?« Z mržnjo se je spomnil na svojo ljubezen z dolgo Irmo, kalu-parico, ki ga je tako kmalu razočarala in prevarila.
Oženiti se, imeti žensko, lepo pa malo družabnico, to bi bilo seveda vse kaj drugega! Toda — z delom je bila slaba. Adrien ni imel nobenih prihrankov, razen pred kratkim podedovanega tisočfrankovskega bankovca, ki ga je hotel prihraniti za slučaj kake bolezni ali stavke. To se mu je zdelo za napravo lastnega Ognjišča pa skoro premalo. Z druge strani pa mu je preveč dopadala mlada soseda! A odlašal je, odlašal...
V	Blanšinem srcu so povzročile krasne poteze in lepe brčice že da-lelco presegajoče pustošenje; kajti v samoti uspeva ljubezen, kakor bršlin v senci!
Graverju ni manjkalo razvedrila. Po dnevnem trudu in vročini je preživel med svojimi prijatelji kratkočasne večere v »Braserijski deželi« in se krepčal s penečim pivom.
GoriSko.
Gorica. (Ženska bolnišnica.) V zadnji seji občinskega sveta se ie zvišal dnevni prispevek za vsako bolnico od 90 vinarjev na 1 K.
Gorica. (Čudno ravnanje.) Z ozirom na to notico javljamo, da po izreku vodstva ne zadene nobena krivda primarija bolnišnice usmiljenih bratov. Deček Guštin je namreč pravil, da ga boli spodnji del roke, zato ga zdravniki niso niti natančno preiskali. Po našem mnenju bi pa moral g. primarij kljub temu preiskati natančno roko, saj so mu vendar pravili, da je deček padel visoko z drevesa. Na ta način zdraviti ljudi, je precej lahko.
Gorica. (Delo laške fakinaže.) Pred par dnevi smo poročali, da manjkajo strešice nad imeni narodne trgovine Kerševani in Čuk. Te so torej prišle na mesto, kjer pa so bile le malo časa. Laška fakinaža je namreč že zbrisala strešice in tako pokvarila nove napise. Laška vzgoja je pač polentarska!
Gorica. (Moderni čarovniki.) V petek zvečer so kazali razni »moderni čarovniki« svojo spretnost v kavarni »Corso«. Bilo je mnogo zabave in obilo smeha. — Ob tej priliki pripomnimo zopet, da se g. de Rosa prav malo meni za naše potrebe in pravice v njegovi kavarni. Dasiravno zahaja v kavarno »Corso« mnogo Slovencev, so vedno lepaki natiskani le v laščini ali pa nemščini. Dobro bi bilo, da se naši ljudje nekoliko bolj zanimajo za to stvar!
Med Gorico In Postojno vozi od seda] zanaprej lep, odprt avtomobil.
Gorica. (Edino prav.) Vozni red avtomobilue zveze Gorica—Postojna in Gorica—Gradež je nabit na poštnem poslopju najprej v slovenskem jeziku. Tako je prav! Podjetje vendar živi od naših grošov in avtomobili vozijo iz Gorice do Postojne izključno po naši slovenski zemlji.
Laška kultura. Neki Šonta, sedanji upravitelj avstrijske pošte v Draču, bivši oficijant v Gorici, znan po svojem laškem prepričanju, trosi v svet najnesramnejše laži o Srbih in še posebej o srbskih častnikih. Očita jim (on!?) nizko kulturo, vojaško nezmožnost in Še marsikaj druzega. Prvič Je dvomljivo, ako je ta človek sploh kdaj videl srbske častnike, drugič pa se ne spominja niti najnovejših dogodkov svetovne zgodovine, ker drugače bi tie govoril tako zanifeevaluo o srbski armadi, kateri se čudi ves svet. Naši vladi pa čestitamo, da nastavlja v svojih uradih take nevedneže, ki se smatrajo za vredne 20001etne laške kulture. Gliha vkup štriha!
Gorica. Slovenski lepaki ne dajo miru laški fakinaži. Komaj so nalepljeni. že pride kak potomček starih Rimljanov in jih raztrga. Zlasti pa bodejo te dni naznanila, da se vrši 7. junija sokolska veselica, katero bi radi naši »mestni očetje« preprečili, pa se zelo motijo. Zdi se tudi, da se naši lepaki ne nalepljajo več tam, kjer je največ prometa. Potrebno je, da goriški Slovenci preskrbijo za svoje podjetje, kar naj se tudi izpelje in ne samo govori!
»La patria rapprezentanza« piše glasilo goriških kamorašev. So pač ubogi na duhu naši privandrani Lahi! Naj bodo zadovoljni, da zborujejo še nekaj časa v naši slovenski Gorici, kjer ni prostora ne za nje in ne za Nemce!
Bivša avstrijska prestolonasled-
nlca, sedanja grofica Štefanija
Popolnoma nasprotno pa se je godilo cvetličarici. Ko je drčab blago in papirčki skozi njene prste, je mislila na svojo skromno nado in sanjala vedno isti sen. Tudi zvečer je bila sama; takrat so hitele njene misli k lepemu graverju; skratka,, predno je dobro opazila, je bilo njeno srce čisto omreženo.
Lesa pa bi bilo res treba k ožjemu znanju? Gotovo samo kake malenkosti! Kako lahko bi ji na primer nekoč zaklical graver, ko spušča modre kolobarčke dima svoje sval-čice v jutranji zrak pri odprtem oknu zvonko »Dobro jutro, gospodična!« Potem bi bil led gotovo prebit! Nekoliko bi pokramljala, sprva le od daleč, čez dvorišče; kmalu bi £i pa imela povedati zanimivejših tvari. ki se morejo le čisto tiho po-epetati. In k sestanku bi tudi ne bilo treba peroti, tudi ne dobrih nog; na desni strani je vodil namreč spojni hodnik s sprednje hiše v drugo poslopje. Na Adrienovo rahlo trkanje bi se gotovo odzvalo Blanšino srce z radostnim »dobro došel«. Seveda bi se idila končala s poroko, kajti Blanše je imela preveč spoštovanja do same sebe; kako ročno bi ji spletli njeni prsti lastni venec iz mirte.
Toda ah! Že so pri kraju divne , sanje; Blanše je morala doživeti,
Lonyay biva sedaj v Bodrog-Olassi. kjer je praznovala 21. t. m. SOIetnico svojega rojstva. Rojena je bila leta 1864. kot druga liči belgijskega kralja Leopolda II. Njena vzgoja je bila jako preprosta po meščanskem vzoru. Prvikrat je smela v gledališče, ko ie bila stara 15 let. 8. sušca leta 1880. se je zaročila z avstrijskim prestolonaslednikom Rudolfom, s katerim se je poročila 10. travna leta 1881. Iz tega Zakona se je rodila 2. vinotoka
I. 1883. nadvojvodinja Elizabeta. 30. vinotoka 1889 pa se je zgodila tragična katastrofa v Mayerlingu, nakar se je Štefanija posvetila književnemu delu. Hotela je dovršiti Rudolfovo delo »Avstrija v besedi iti podobi« ter je v ta namen potovala po avstrijskih deželah. Kmalu pa se je seznanila z grofom L0nyay, s katerim se je tudi poročila in sicer 22. sušca leta 1900 v Miramaru. Premagala je vse težave in zapreke, se odpovedala vsem avstrijskim pravicam cesarske hiše, samo da se združi z možem, katerega je ljubila. Njen oče Leopold
II. ji ni odpustil do smrti. Grofica Lonyay se čuti sedaj srečna ter se bavi večinoma s-slikanjem in književnim delom.
Gorica. (Nemška kultura.) V noči od četrtka na petek je hodilo po mestu par pijanih Nemcev s harmoniko. Ker so vkljub opominu javne straže še naprej razgrajali, so jih aretirali.
Gorica. (Pretep med vojaki.) V četrtek zvečer so se sporekli vojaki v gostilni Bolko na Stolnem trga. Med prepirom je bil eden nevarno ranjen ter so ga morali prepeljati v bolnišnico. Vojaška patrulja je aretirala več razgrajajočih vojakov. Pa tudi drugod je prišlo do prepira med vojaki. Posledice bodo morali pač sami čutiti!
Tržič. (Aretacija.) Aretirali so regnikola Karla Disnan iz Vidma, ker se je zoperstavil javni straži. Sedaj je zaprt v goriških zaporih.
K otvoritvi Hujske železnice.
Kaj je pričakoval dr. Toman od Dolenjske železnice.
Misel, naj bi sc zgradila dolenjska železnica, ki bi vezala Ljubljano s Karlovcem se je rodila pred približno 50 leti. Menda prva javna korporacija, ki je spoznala važnost in potrebo te železnice, je bila kranjska trgovska zbornica, posebne zasluge si je v "tem pridobil Jožef Bleiweišs. O tej železnici je govoril že leta 1866. tedanji slovenski poslanec dr. To-' man, ki se je zelo zanimal za železniška vprašanja. Dr.. Toman je v imenu odbora za kranjske železnice že v letu 1868. pridobil predkonce-sijo za trasiranje železnice od Ljubljane do Karlovca. On je tudi istega leta stavil v kranjskem deželnem deželnem zboru predlog, naj se na vso moč skrbi, da se izpelje železnica od Ljubljane po Dolenjskem do Karlovca. Ta svoj predlog je dne 28. 9. utemeljeval v deželnem zboru tudi s sledečim:
»Ta železnica pa ni samo za do-lenjsko stran, temveč tudi za Gorenjsko in sploh za nas, ki smo Kranjci, jako važna. Ta-le železnica, ki Ima peljati po Dolenjskem, pride v Karlovcu v dotiko s sedanjo hrvaško železnico, z drugo, ki se namerava iz Siska v Karlovec, katera pride potem v Reko in s to se ima zveZ&ti železnica dalmatinska, katero država
Dalje v prilogi.
ko so ji izginili in razi>adli vsi zlati gradovi. Nekega jutra se ni hotelo odpreti graverjevo okno; naslednjega dne tudi ne. Blanše je prihajala nemirna, povprašala je pri vratarju in je morala izvedeti v svojo grozo, da je gospod Lefol odpotoval in vzel ključ s seboj. Kam, ni povedal; le to, da se ni treba vznemirjati, če bi njegova odsotnost trajala kai dalje časa; najemnino pa bo pošiljal . . . Potrtega srca in s svinčeno trudnostjo v udih se je pomikala Blanše po stopnjicah navzgor v peto nadstropje,
Odšel! Odpotoval! Ne da bi ji kdaj poklonil res prijazen pogled, odkritosrčen nasmehljaj . . . Gotovo in čisto nič ni maral za njo. Kako razočaranje, kaka bolečina! . . .
Popolnoma taka pa le ni bila. Na predvečer svojega odhoda je Adrien resno mislil nato, da se ožje seznani s svojo sosedo. Pa istega večera — o veternjak, kakršni smo mi vsi! — je storil še veliko bedarijo.
V	nekem varieteju, kamor je zašel z več prijatelji, so ga popolnoma omamile škrlatnordeče ustnice in plavi lasje lepe Roze Corail, ki je tam igrala svojo poslovilno predstavo. Eden mladih gospodov je poznal Rozo in ji mignil bližje. Igralka je prišla na povabilo in prisedla k mladim umetnikom na. kozarec šar-
Priloga »Dnevu** it. 875. dne 24. mala 1914
na državne stroške trasira, kajti potrebna ie sploh In posebno iz strate-Sičnih ozirov. Kam pa še peija železnica od Karlovca naprej? Ce se bode to spolnilo v prihodnjem času, pelia cesta naprej čez Novi v Sarajevo in je najbližja pot v Turčijo, Grecijo do Saloniki, ki leži nasproti Aicsandrije. Ta cesta je najkrajša, ki veže Alesandrijo najbliže, bliže kot Čez Carigrad, z Londonom in Parizom, in kadar bode enkrat Suez-kanal prodrt, bode konečno vendar Aleksandrija glavno kupčijsko mesto kot je že bilo enkrat. Tako se zna zgoditi, kar v duhu vidim, da bo enkrat dolenjska železnica zveza vseh evropskih železnic od juga proti severu.«
Tako je govoril pesniško na-dahnjeni dr. Toman pred 45 leti. Kar je on v>duhu videl o dolenjski železnici, se pač ne bo nikoli izpolnilo, *er si je izbrala svetovna trgovina oruRa pota. To vemo danes, ko ie železniška zveza med Ljubljano in Karlovcem preko Dolenjske postala dejstvo. Ako pa že nova železnica ni evropska prometna zveza, pa bodi vsaj nova prometna zveza med nami Jugoslovani.
Dnevno.
Avstrijska vlada se vedno izgovarja, da nima denarja, kadar se gre za — slovenske in sploh jugoslovanske kulturne potrebe. Seveda, saj ne more imeti denarja za to, ko ga pa •nora razmetavati za taka podjetja kot so razni listi na slovanskem jugu, ki naj zagovariajo — njeno politiko. Sedaj je ustanovila y Zadru veliko in moderno tiskarno, ki izdaja dva lista (»Mlada Dalmacija« in »Šaljiva Dalmacija«), izdajala bo pa še nekako »Novo Jugoslavijo«. Ti listi Pravijo, da so jugoslovanski in da so |a narodno edinstvo, obenem pa pijejo tako dunajsko in tako neumno, da vsak otrok lahko takoj sprevidi, da se nahaja glavno uredništvo teh •'stov na — dalmatinskem namestništvu. Zadnja »Mlada Dalmacija« n- Pr. čisto resno trdi, da so »Hrvati danes edini Jugoslovani!« Tudi si-Cer propagira ta list misel, da bi se ^.°rali razviti Slovenci čem bolj kot j^venci, Hrvati čem boli kot Hr-
in Srbi čem boli kot Srbi — ^Vhotako, kot si to želi dunajska vlada, ki se pač , boji Jugoslovanov, ne boji se nas pa prav nič, dokler smo razdeljeni na majhne dele. Ampak neumna pa je vlada, ko za take reči razmetava denar, ko bi vendar lahko uvidela, da je vse to že veliko prepozno, da gremo Jugoslovani našo Pot naprej brez ozira na sirenske glasove z Dunaja, ki nas vabijo k sebi, vsakega posebej, seveda, in čem bolj skregane med sabo. Je vse zastonj: delo »Slovenca« in novih zadrskih listov je že vnaprej obsojeno na neuspeh!
' Slovanski jeziki na ameriških
univerzah. Profesor John D. Prince na kolumbijski univerzi v New Yorku Je začel letos z uspehom predavati o slovanski zgodovini in slovanskem
treza. V obrazu je imela še šminko, a bila je že v popotni obleki, ker je jnislila že o polnoči odpeljati se z brzovlakom v Havre. kjer je imela naslednji večer nastopiti. Pa komaj se je usedla, je že začela obsipati s Pogledi lepega graverja. Adrien, Plah kakor vedno, je poskušal par okornih naklonov in je izrazi! svoje Obžalovanje nad njenim odhodom, Da se mu je nenadoma vrgla okrog Vrata in niu je, omamivši ga popolnoma s svojim toplim dihom, poše-Detala: »Na tebi je ležeče, ali se lomiva, ali ne. Pojdi z menoj!«
, Njemu se je dozdevalo vse ka-
v snu ... Ko sta pet minut poseje sedela v kočiji, obloženi z zaboji, ga je obsipala z žgočimi poljubi. Za trenotek je obstal voz pred Adrie-riovim stanovanjem; moral je stopiti po »svoj denar«, zmetati nekaj perila in obleke v ročni kovčeg, reči nekaj besed hišnici . . . potem naprej, kočijaž, na kolodvor! . . .
Tri mesece se je mudil Adrien v ničvredni družbi lepe Roze; ni bil nič lahek jarem to. Že po preteku dveh tednov je pošla tako Rozina norost kakor tudi Adrienov denar; nato so nastopili dnevi najgloblje tnrzkote in bede. V kakšnih dolgovih le moral živeti, v kaj vse je moral Privoliti, da je vztrajal pri tej ženski, ki mu je bila že davno nezvesta !** ga je sramotila, kjer se je le dalo, ker ga je še vedno vabila za njo mesena strast!
Slednjič je prišlo do poloma. Po Gnusnem prizoru je imel nesrečnik oliko poguma, da je ušel. Popolnoma onemogel in izčrpan, za dalj časa “ničen, je sedel v voz tretjega raz- '
jezikoslovju. Ta predavanja so prvi korak za ustvarjenje slovanske stolice na eni največjih, najstarejših in najvplivnejših ameriških univerzah. Namen teh predavanj je: seznaniti Ameriko s študijem slovanskih jezikov, zgodovine, literature in kulture. Ta korak je za Slovane silno važen. Kakor poroča prof. Prince, ki je bil leta 1912 guverner države New Yersey in je najboljši prijatelj ame-rikanskega prezidenta Wilsona, je začel s predavanji na izrecno prošnjo ameriških krogov. Amerika, žal, danes še malo ve o slovanskih razmerah, četudi je — to priznava profesor Prince sam — slovanska literatura z orjaškimi koraki napredo- * vala. V tem triumfalnem napredku so literaturo spremljale:	glasba,
umetnost in znanost. Kurzi prof. Princca so se začeli to leto. Posebno pozornost prof. Prince v letošnjih predavanjih oosvetil balkanskim Slovanom. V slovanskih kurzih se bo predvsem poučevala ruščina, potem češčina ter hrvasko-srbski jezik. Te jezike smatra prof. Prince za najvažnejše.
Ruska univerza v tujini. »Čas«
poroča: Razmere v Rusiji postajajo v zadnjem času vedno hujše in posledica je, da vedno večje število ruske učeče se mladine odhaja v tujino, posebno na nemške univerze. S tem pa nastajajo nove težave: nemške univerze so v znanstvenem delovanju ovirane že vsled vedno večjega navala od strani domačinov in zato se začenjajo proti prevelikemu navalu s tujine braniti s tem, da za posamezne države določujejo gotovo število, ki se ne sme prekoračiti. Tako se za ruske študente, ki odhajajo iz domovine, položaj, da ne bodo v tujini sprejeti na visoke šole. Vsled tega se med ruskimi študenti in ruskimi naprednimi elementi pojavlja težnja po samopomoči. Pred kratkim se je vršilo v Parizu posvetovanje, katerega sta se udeležila tudi profesorja Maksim Kovalevskiy in Ka-rajev. Dne 25. maja se vrši v Bernu posvetovanje ruskih študentov, na katerem se bo uvaževalo o tem, da bi se osnovala ruska univerza v tujini. Posvetovanj se udeleže zastopniki vseh zapadno-evropejskih univerz.
Ubogi Šušteršič! Hotel se je v delegacijah prikupiti grofu Berchtol-du in se je repenčil kot petelin na gnoju, da Srbija mora odnehati v zadevi orientalskih železnic, ker je to »avstrijski življenjski interes«. Sedaj je pa grof Berchtold odnehal in Srbija bo proge orientalske železnice lepo odkupila in podržavila. Ubogi Šušteršič! Morda se zaveda, kako bedno vlogo je igral in v kako smešnem položaju se sedaj nahaja! Hotel je biti bolj papeški od papeža samega in sedaj ga je papež (v tem slučaju grof Berchtold) desavuiral, pogaja se lepo s Pašičem (to bi lahko že davnaj storil!), za Šušteršiča se pa niti ne zmeni. Je pač vedno tako z ljudmi, ki hočejo biti velik diplomati. l?a so pigmeji. S Pašičem se je hotel Šušteršič! Kdo se ne bo temu smejal?
reda in odpotoval zopet v domovino . . .
Vzklik bolestnega razočaranja je ušel vratarici, ko je zagledala zopet shujšanega, slabo oblečenega Adriena. Sprva je bil tih in je rekel le osorno: »Da, tu sem zopet!« Hipoma pa se je spomnil dražestne cvetličarice in se ni mogel zdržati, da ne bi vprašal po nji.
»Gospodična Blanše?« ie dejala gospa. »Ni je več, že tri dni ne! . . . Premislite, mala je bila tako sama in je hirala od dolgega časa. Ena njenih sestričen, ki je v Lijonu nuna, jo je napeljala, da je odšla k nji. Ostala bo le večna sestra, skoraj dekla . . . Žalostno, ni res, gospod Lefol ? . . . Solze so se ji udrle, ko se je poslavljala od mene. Toda pritrdili mi boste, da je samostan za osamelo dekle, ki hoče ostati dostojno, slednjič vendar najboljši! Sedaj je preskrbljena.«
Preobvladan od vtisa te žalostne vesti je stopil Adrien v svojo sobo. Odpahnil je tako dolgo zaprta vrata m je našel na tleh pisemce, ki ga je moral kdo potisniti od spodaj v sobo. Obsegalo je samo par besed: »Tri mesece sem Vas pričakovala zaman. Zelo sem Vas ljubila. Zbogom. Blanche Robin.«
In ker je imel ubogi mladenič vkljub svojim zabredam plemenito srce, mu je bilo silno žal, da je zavrgel to nesebično ljubezen in zadal dobri duši tako globoko gorje. Morda je spoznal tudi v tem pismu prerokovanje usode, ki nas priganja skoro vse. da gremo mimo svoje sreče, ne da bi segli po njej
r	__________
Učenec Kozina, o katerem smo poročali, da je izvršil samomor na železniški progi pri Rakeku, je hodil v ljudsko šolo v Postojni, ne pa v meščansko šolo, kakor se nam je pomotoma sporočilo.
K ljudskemu gibanju na Kranjskem. V političnem okraju Kamnik (40.089 prebivalcev) je bilo v prvem četrtletju tekočega leta 58 porok. Število novorojencev znaša 316, število umrlih pa 195. Med zadnjimi je 68 otrok v starosti od rojstva do petih let. Starost od petdeset do sedemdeset let je dočakalo štirideset, čez sedemdeseto leto pa petinpetdeset oseb. Na jetiki je umrlo 29, na vnetju pljuč 17, na difteriji 1, na suhem kašlju 1, na slučajnih smrtno-nevarnih poškodbah 4 osebe; samomor je izvršila l oseba; vsi drugi so umrli na različnih boleznih. Umor kakor tudi uboj se ni primeril nobeden.
Strela ubila moža in žensko.
Dne 19. t. ni. je bila velika nevihta v občini Cerklje v krškem okraju. Nevihto so spremljali bliski. Posestnik Jože Ferenčak, posestnikova hči Rozalija Horžen in Marija Slovenec iz Skopic so delali na polju. Vsi trije so stali pod enim dežnik^;/. Tu je nenadoma treščilo v dežnik. Ferenčak in Slovenčeva sta bila na mestu mrtva, Rozalija Horžei) pa se jc onesvestila in se je še le čez dolgo Časa zavedla.
Preprečena železniška nesreča. Preteklo nedeljo zvečer je prišel v gostilno Kunstelj - Pavlin v Radovljici neki posestnik iz Bodešč in je privezal svojega konja k drevesu na dvorišču. Konj pa je okrog desete ure pobegnil in je šel proti čuvajnici št. 45. Ropot je opozori! železniškega čuvaja, ki je šel pogledat, kaj se godi. Našel je konja, ki jc stal s popolnoma razbitim vozom na železniškem tiru. Bil je že skrajni čas, ko je čuvaj spravil voz in konja s tira, zakaj kmalu nato je pridrdral poštni vlak. Tako je čuvaj preprečil nesrečo.
Poskusen vlom. Že dalje časa so sc množili v radovljiški okolici vlomi, po čemur se lahko sodi, da jih je izvrševala dobro organizirana in z dobrim orodjem preskrbljena tatinska tolpa. Sedaj so sc vlomilci spravili tudi nad Radovljico. V noči na 3. t. m. so vlomilci obiskali restavracijo Kunstelj-Pavlin in so napravili za deset kron škode. V noči na 20. t. m. so poskušali vlomiti v trgovino trgovca J. Bulovca. Prepodil jih je hlapeč, ki se je vrnil domov. Vlomilci so že izrezali šipe na oknih, da bi mogli v trgovino.
Požar. Pred kratkim je izbruhnil na doslej neznan način ogenj v skednju posestnika Franca Petrlina iz Kosez v postojnskem okraju. Ogenj je uničil omenjeni skedenj in gospodarsko poslopje Petrlinovega soseda istega imena in priimka. France Pe> trlin I. ima 5000 K škode in je zavarovan za 1800 K, France Petrlin 11. pa 6000 K škode in je zavarovan za 2400 K. Ogenj je lokalizirala oziroma pogasila požarna bramba iz Ilirske Bistrice.
Rop. Pretekli pondeljek je neki neznanec napadel na cesti gostilničarja Janeza Vilarja iz Podgorice, ki se je okrog enajste ure ponoči vračal iz neke tamošnje gostilne domov. Neznanec je vzel Vilarju žepno uro in je pobegnil. Orožništvo je aretiralo nekega moža iz tamošnje okolice, ki je hudo na sumu, da je izvršil omenjeni rop. Izročili so ga deželnemu sodišču v Ljubljani.
Tatvina lesa. Trgovcu z 'lesom g. Vinku Ogorelcu iz Škofljice je neznan storilec odpeljal iz gozda pri Zalogu za dva voza drv.
Dvema konjema odrezal repa. Prejšnji teden je odrezal sedemnajstletni konjski hlapec Stefan Šemrov ponoči dvema konjema posestnika Franceta Mačka iz Broda pri Logatcu repa prav pri korenini ropa. Tako je povzročil za najmanj dve sto kron škode. Žimo Je prodal na to za pet kron. Ko je Šemrov videl, da je njegova hudobija odkrita, se je sam javil okrajnemu sodišču v Logatcu, kjer so ga z veseljem sprejeli in obdržali.
Samokresna patrona. Dne 17. t. m. so sedeli železniški delavci Franjo Frčak iz Sv. Ivana na Hrvaškem, Zidarič in Mihelčič v Belokrajini v kuhinji, ker je zunaj deževalo. Frčak je vrgel nalašč v ogenj samokresno patrono, ki se je razletela. Kroglja je zadela delavca Zidariča v desno oko, ovitek pa delavca Mihelčiča v levo uho. Mihelčič je dobil lahko poškodbo, Zidarič pa je oslepel in se sedaj zdravi v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji. Frčaka so zaprli.
Ogenj. Po raznih vesteh je včeraj gorelo v vasi Potovrh v občini Smihel-Stopiče na Dolenjskem. Koliko škode je napravil požar, se še ne ve.
Utonil je. Dne 21. t. m. se je šel
kopat trgovski vajenec pri trgovcu
Zadniku v Senožečah 161etni Jožef Peče, doma iz Stične na Dolenjskem, v tamošnji pivovarniški bajar. V vodi ga je prijel krč in deček je utonil.
Avtomobilska nesreča. Na praz-. nik Vnebohoda se je prevrnil na nekem ostrem ovinku pošni avtomobil iz Krškega. V avtomobilu, ki se je prevrnil po strmem bregu, sta se nahajala samo šofer in trgovec Kastelic iz Kandije, ki pa se k sreči nista poškodovala.
Ljubljana.
Nič kompromisov! Tudi »Slov. Narod« piše o flotenferajnu in o germanskih tendencah, ki vladajo v tem »patrijotičnem« društvu in priznava, da ravno radi te tendence nima društ. čisto nobene zaslpmbe niti pri Čehih, niti pri Hrvatih. Mirno in stvarno iznaša vse to »Slov. Narod« in z njegovimi izvajanji se popolnoma strinjamo, samo konec nas ne zadovoljuje. »Slov. Narod« namreč na koncu poziva flotenferajn, da naj upošteva njegove upravičene rekri-minacije. Ta poziv je nepotreben, ker flotenferajn ie in ostane nemški, njegov cilj bo tudi v bodoče ta, da po možnosti ponemškutari avstrijske Slovane, posebno Jugoslovane, ali jih pa vsaj tako pomehkuži v narodnem oziru, da bo njihov odpor proti prodirajočemu nemštvu oslabljen. — Slovenci imamo dovoli naših narodnih društev in kdor vstopa v to nemško društvo, ga moramo smatrati za odpadnika, kakor smatrajo take ljudi za odpadnike Hrvati in Srbi. Kdor je zaveden Slovencc, za tega ni in ne sme biti mesta v nemških društvih in naj nastopajo ta društva pod to ali ono krinko. Flotenferajn je peljal našo mladino na Adri-jo, da ona pomaga utrditi pozicijo ta-mošnjih Nemcev! To je dovolj in s takim društvom Slovenci ne moremo delati kompromisov. Flotenferajn prezira slovenski jezik, prezira slo-. vensko zastavo, prezira vse, kar je slovenskega; s tem je društvo pokazalo, da nas sovraži in zato naj računa v bodoče samo na Nemce in na Madžarje. Žalostno je dovolj, da je sploh treba pisati o tem in opozarjati slovensko inteligenco na njeno dolžnost. Hrvati in Srbi so takoj v začetku spoznali cilje flotenferajna* nas pa mora ta flotenferajn naravnost po glavi udariti, pa mnogi še ne vedo, kaj jim je storiti!
—: Slovenec« odgovarja (ali v imenu deželne vlade?) na našo notico v zadevi zastopnikov časopisja v otvoritvenem vlaku. Že to ni resnično v tem odgovoru, da bodo zastopani samo: »Laibacher Zeitung«, »Slovenec«, »Slov. Narod« in korespondenčni urad z Dunaja, ker zastopan bo tudi »Dan«, ki ga »Slovenec« nc omenja. Kar se tiče naše opazke, da bodo zastopani tudi tuji listi, »Slov. Ilustrovani Tednik« pa ne, odgovarjamo, da bi bilo veliko večjega pomena, ako bi bil zastopan domač ilustriran list, ki ga čita občinstvo v krajih, kjer vlada za belokranjsko železnico veliko zanimanje, kot pa, da je zastopan dunajski korespondenčni urad, četudi s tem ne mislimo, da je zastopnik korespondenčnega urada odveč in nepotreben. Navedli smo že pravi vzrok, zakaj vlada ne pripusti v otvoritveni vlak zastopnika »Slov. Ilustrovane-ga 1'cdnika« in pri tem ostajamo: zato, da bi mogel klerikalni in vladni ilustrirani list, ki začne baje izhajati s 1. junijem, prvi priobčiti slike o otvoritvi. Vlada je to storila na intervencijo klerikalcev, drugače se njeno postopanje ne da razlagati, ker vsaka druga vlada bi z veseljem dala zastopnikom listov brez razlike možnost in priliko, da čim obširnejše in natančnejše poročajo o takem dogodku kot je otvoritev prav važne železniške proge.
—	Dr. Rybar proti ponemčenju ljubljanskih slovenskih šol. Na občnem zboru .»Društva« jugoslovanskih železniških uradnikov« v Trstu je govoril državni poslanec dr. Ry-bar »o nujni potrebi splošne narodne obrambe.« Pri tej priliki se je dotaknil tudi nameravanega ponemčevanja ljubljanskih slovenskih šol in sicer tako-le: »Jc pa treba konsta-tirati še nekaj drugega, kar kaže, kako žalostne so razmere v Ljubljani. Jc res tu pritisk od zgoraj, toda razmere se niso poslabšale toliko zaradi pritiska od zgoraj, temveč ker manjka odpora meščanstva, ker manjka v Ljubljani umevanja položaja. Če se je moglo zgoditi v avtonomnem zastopu, da se je slovenski zastopnik (dež. odbornik in občinski svetnik dr. Zajc) oglasil za utrakvi-ziranje ljubljanskih šol, ko se na mejah z vsemi svojimi močmi borimo proti takim šolam, ko Nemci sami priznavajo in je izreklo tudi ministrstvo samo, da utrakvistične šole ne odgovarjajo zakonitim predpisom; ko vemo, da te šole niso le vtedngo-gičen nonsens. temveč y.a	,v;ui
zločin; ko je celo državno sodišče izreklo, da so utrakvistične šole protizakonite; če so se vkljub vsemu temu našli v Ljubljani ljudje, če se je vkljub temu našla slovenska stranka, ki ne le, da se ne brani, temveč celo zahteva take šole: potem moramo reči: razmere so res žalostne! Vsi tisti, ki jim je na tem, da se narod ohrani, se morajo z vsemi silami upreti takemu početju in z v -ni svojimi močmi delati na to, <J* ne zmagajo tisti, ki ne samo ne vidijo preteče narodne smrti, temveč jo celo pospešujejo!«
— Zopet zloben napad na našo Clrll-Metodovo družbo! Piše sc nam: Kakor je vsem znano, priredile so ljubljanske ženske Ciril Metodove podružnice v Ljubljani lansko leto cvetlični dan dne 4. julija v korist družbe. Samo v Ljubljani se je nabralo v ta namen okroglih 4000 K. Podružnice so sklenile tako prireditev napraviti vsako leto na dan sv. Cirila in Metoda. Pa glej!.Kaj so si izmislili naši klerikalni prijatelji Ravno na ta dan napravijo klerikalci letos cvetlični dan za svoje namene. Na ta način hočejo naši vbogi družbi, ki krvavo potrebuje denar za slovensko šolstvo ob mejah, odvzeti nekaj tisočakov. Ni zadosti tem ljudem, da sploh ničesar ne dado; škodovati družbi povsod, kjer morejo, to je njihov namen. Z ogorčenjem moramo protestirati proti taki zlobni nakani. — Cirilmetodar.
— Nasvet. Dne 7. junija se vrši v Ljubljani cvetni dan za CMD. in za »Branibora«. Na tak dan razmeče vsak količkaj naroden človek za cvetke od 2—5 K. Ali bi ne bilo delo našim gospodičnam zelo olajšano, ako bi se za cvetni dan izdale nekake »legitimacije« (po 2 ali po 5 K). S to legitimacijo bi se vsak nekako odkupil in bi kupil n. pr. k večjemu še eno cvetko. Gospodične bi torej prodajale cvetke samo onim, ki bi se že naprej ne odkupili. Oni, ki bi se odkupili z legitimacijami, bi moral seveda legitimacije vidno nositi. Prosimo, da bi se o tem nasvetu premišljalo.
— Prejeli smo: Kakor veste, je bil v četrtek koncert' v Tivoli za dijaški izlet k Adriji. In prišli so h koncertu tudi samo Slovcnci (razven, kar je bilo vojaštva.) Hotel je bil okrašen z zastavami; bile so avstrijske in ogrske, 1 bavarska in 1 bel-giiska. Kar sem pa jaz in vsi drugi tudi pogrešali, je to. da ni bilo niti ene slovenske zastave. Igrali tudi niso niti enega slovanskega komada. To se more zgoditi samo v Ljubljani.
— Ljudsko šolstvo. Na mesto obolele učiteljice Marije Borovsky je imenovana za suplentinjo v Tržiču Albina Bradaška, dosedaj suplenti-nja na dekliški šoli v Kranju.
*— Razpisane učiteljske službe. Postojnski okraj: Nadučiteljsko mesto na dvorazrednicah v Hariji in Vrbovem. — Učit. mesto na enoraz-rodnicah na Erzelju, v Hruševju, Šmihelu, na Ostrožnem brdu, Slapu in v Šembijah. — Mesto učiteljice na dvorazrcduici v Harijah. — Dve mesti strok, učitelja za meščansko šolo v Postojni, in sicer za prirodo-znanstveno in matematično-telmično skupino. —- Rok do 20. maja. — Logaški okraj: Učit. mesta na enoraz-rednicah v Babnem polju, Sv. Trojici, Ledinah in Zadlogu. — Učiteljsko mesto na trirazrednici v Črnem vrhu. — Rok do 22. maja. — Kočevski okraj: Učiteljsko mesto na trirazrednici v Koprivniku. — Rok do 30. maja.
— Pozor. Danes se vrši pri Salezijancih v Rakovniku nekaka procesija. Že cel teden so pobirale ter-cijalke po okolici narodna nošo, dft se bodo ž njo šopirile. Rakovniški gospodje pa so pripravljali jed in pijače. Imeli bodo namreč vse v svoji režiji. Poroča se nam, da so napeljali več sodov vina in piva in zaklali več volov. Vprašamo: Kako prldeio nažl mesarji in gostilničarji do tega, da plačujejo koncesije in deželne naklade — Salezijanci pa brez vseh koncesij točijo pijačo in koljejo doma? Ali je našim klerikalcem vse dovoljeno? Zdaj bodo postali naši samostani nekake gostilne in kuhinje, kjer bodo skupljali denar. Drugi naj pa davke plačujejo! Ne boš, Jaka!
— Same aktualnosti prinaša zopet poslednja številka Slovenskega Ilustrovanega Tednika v slikah in popisih. Iz senzačne pravde v Celovcu prinaša sliki splitskega župana Kataliniča in njegovega tajnika Še-gviča, iz dogodkov v Trstu sliko napadenega dr. O. Rybafa, vrlega vodje tržaških Slovencev, iz Ljubljane dva prizora s sprejema osijeških Hrvatic In Hrvatov, iz Gorice krasno skupino slovenskega Amerikanca Štruclja, bivšega urednika »Soče«, iz Bele Krajine že pred otvoritvijo nove železnice 4 slike Meilike in Črnomlja, iz Zagreba tužne spomine na mučenika Zrinjskega in Frankopana, ki razburjajo slovansko kri. Dve sliki
tenorja slavca Medena bodo Čestilce tega mojstra pevcev posebno razveselili. Naslovna slika pa je zgodovinski dokument moderne nemške (ažikulture, pesnika Iv. Grohovca z Reke, obeh nadškofov zagrebških, osobito pa slike iz Stojdrage, pravoslavne hrvatske vasi na kranjski meji. Te noše bodo zanimale zlasti naše dame. Tako je S. I. T. resnično vseslovenski list, ki pa objema tudi brate Slovane in prinaša zanimivosti z vsega sveta. Podpirajte ga, ker je naš in lep! Tudi besedilo je vseskoz aktualno, večkrat žgoče in ostro, a brezizjemno velezanimivo, Dva članka in dva leposlovna spisa v eni številki je pač dovolj. Tudi predzadnja številka je bila zelo efektna s slikami o mariborski gledališki predstavi Aškerčevega »Volkuna« za 500let-nico ustoličenja koroškega vojvode; zadnji portre Vatroslava Holza, dr. Ant. Dermote itd.
— Zadruga sobo-črko slikarjev in pleskarjev v Ljubljani ima svoj redni občni zbor dne 26. maja t. 1. ob 4. uri popoldne v restavraciji pri »Rimljanu« Mrak na Rimski cesti s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelnika. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Računski zaključek za leto 1913. 4. Volitev načelnika, njega namestnika, 4 odbornikov in 2 namestnikov. 5. Pri-klopitev strokovnih obrtnikov iz ljubljanske okolice k zadrugi. 6. Raznoterosti. Ako se sklicani občni zbor vsled nesklepčnosti ne more vršiti ob določeni uri, se bo vršil isti ob vsaki navzočnosti eno uro pozneje. Ako se kak zadružni člau, brez da bi se temeljito opravičil, občnega zbora ne udeleži, zapade globi do 20 K v smislu § 25. zadr. pravil. — Stefan Speletič, t. č. načelnik.
— Danes v Šmarje na župni zlet Ljubljana I. Kakor se nam poroča, je v Smariji za zlet lepo pripravljeno. Narodni šmarski fantje so postavili mlaje, dekleta bodo v nar. nošah, gostilničarji pa so pripravili vse, kar je treba, da se bodo izletniki dobro in po ceni okrepčali. Za navadne izletnike je čas zelo ugoden. Na svidenje v Šmariji!
— Sokoli-jezdeci se zbirajo danes ob 12. pri Krapešu.
—- Sokoli, ki se udeleže Izleta v Smarijo, se zbirajo na Taboru. Odhod izpred Mestnega doma ob 1. ari popoldne.
— Na dirkališču se začne danes tekma ob V&5. Konča se ob polu 7. Vhod je pri glavnem vhodu, kjer so blagajne. Po uspehih, ki jih je doseglo češko moštvo v Splitu in »Ilirija« v Opatiji in Zagrebu, je naravno, da bo tekma napeta in zanimiva.
— Današnja tekma »Ilirije« je
za naše moštvo nekak jubilej. »Ilirija« obstaja tri leta in Igra danes svojo 40tekmo. Prvo moštvo igra danes svojo 30. tekmo (10 jih je izigralo drugo moštvo.) Kapitan moštva g. Betetto se je udeležil vseh tekem in slavi tudi danes svoj jubilej. Tudi par drugih igralcev se bo danes z veseljem spminjalo svojih dosedanjih tekem. »Ilirija« je doslej zmagala 14krat, 12krat je bila premagana, 3krat je igrala neodločno. Prvo moštvo je dalo doslej 69 golov dobilo pa jih je 64. Po teh uspehih stopa »Ilirija« na novo igrišče.
— »Glavna posojilnica.« Likvidacijskemu odboru še manjka nekaj Izjav upnikov »Glavne« glede 30%ne poravnave. Ker se bo dne 1. julija t. I. pričelo z izplačevanjem dogovorjene kvote, se oni upniki (vlagatelji), ki doslej še niso podpisali tozadevno izjavo, nujno prosijo, da to čimpreje store in z zavlačevanjem ne otežkujejo dela likvidacijskega odbora.
— »Kreditna zadruga.« Vnovič m zadnjič se poživljajo oni zadružniki »Glavne posojilnice«, ki se do-
j v?,lic večkratni urgenci še niso odzvali, k vplačilu predpisanega prispevka. Najpozneje do 1. junija t. L se morajo zglasiti v društveni pisarni, Če nočejo biti izpostavljeni vse svoje življenje groznim posledicam neomejenega jamstva.
— Onim tvrdkam, ki hočejo vložiti oferte za sokolsko vežbališče, naznanjamo, da si lahko ogledajo načrte in mere za les v zletni dvorani v »Nar. domu« v Ljubljani.
—	Posmrtni spomin t prof. Sker-Hčabo proslavila Ljubljana s predavanjem »Akademije«, ki se vrši jutri v pondeljek v »Mestnem domu«. Predava prof. Ilešič ob 8. zvečer.
-— Dolenjca na pod v Ameriko.
j2i? ?xT °.to *e Policija prijela na tukajšnjem glavnem kolodvoru 18-letnega delavca Antona Praznika iz -Vel. Češnjice v šentviškem okraju pri Stični in 191etnega dninarja Jožeta Vidmarja iz Zagradca v novomeškem okraju. Fanta sta se hotela odtegniti vojaški dolžnosti in sta hotela poleteti v Ameriko. Obema ptičema so pristrigli peroti in so ?u vtaknili v kletko deželnega sodišča.
— Nezgoda. Pretekli petek zjutraj se je podrl na Sv. Jakoba obrežju hlod, ki je podpiral škarpo in
Je padel na glavo strojniku Franco Friču. Strojnik je padel na Ha in je zadobil poleg poškodbe zadaj na glavi tudi rane na obrazu.
— Obesila se je včeraj zjutraj na kljuki pri vratih stara Urša Dolinar iz Sela pri Mostah. Odpeljali so jo v mrtvašnico k sv. Križu. Vzrok samomora je neznan. Urša Dolinar je bila zelo vdana alkoholu in v tem so našli nekateri povod njenega brezupnega čina.
— Mlad psiček belkaste barve in z dolgo dlako se je izgubil v Tivoliju. Najditelj naj ga odda proti primerni nagradi v Vodmatu, Martinova cesta št. 13.
— Iz krogov odvetniških in notarskih uradnikov se nam poroča, da nameravajo prirediti na binkoštno nedeljo, to je dne 31. majnika t. 1. v »Narodnem domu« v Ljubljani II. shod avstrijskih jugoslovanskih odvetniških in notarskih uradnikov, katerega dnevni red se v kratkem objavi.
— Jubllejskl koncert. Povodom 301etnice pevskega društva »Slavec« vrši se na binkoštno soboto dne 30. maja ob 8. en četrt uri zvečer v veliki dvorani »Nar. doma« jubllejskl koncert z zanimivim in obširnim sporedom, kateri obsega vokalne in orkestralne skladbe za ženski moški in mešani zbor, četverospev in orkester. O sporedu spregovorimo še prihodnjič, omenimo le, da obsega več pevskih točk s spremljevanjem orkestra in da bode društvo nudilo s tem občinstvu oni del glasbenega užitka, ki se sicer izvzemši naše »Glasbene matice« v Ljubljani le redko kedaj čuje. Pevski zbor »Slavca«, ki broji 80 pevk in pevcev nastopi pri koncertu pod vodstvom svojga mladega nadarjenega pevovodje g. Antona Ravnika. Dasi so stroški za koncert veliki, vendar je vstopnina jako nizka in se bodo vstopnice dobivale od ponedeljka nadalje v trafiki g. Češar-kove, v Šelenburgovi ulici.
— Svet brez mož, krasna veseloigra v 3 delih, ki se predvaja te dni v kinematografu »Ideal« je dosegla najlepši uspeh in vzbujala mnogo smeha. V torek otvoritev vrta z vojaško godbo. Predvajala se bode drama »Četrta zapoved« po slovitem romanu Ludvik Anzengruberja.
Loterijske številke. D u n a j : 29, 68. 34, 87, 54.
talili nililai iMa lina (taja!
Iskreno se Vam zahvaljujem za to, da je 4223 mož med Vami združilo svoje glasove na moje ime. Štejem si v Čast, da ste v tolikem številu nastopili za me, kljub silnemu pritisku in lažem vladajoče stranke, vkljub temu, da je cerkvena in deželna oblast nastopila proti notranjskemu ljudstvu, ki je hotelo na Dunaj poslati domačina kot zastopnika.
Se enkrat je s pomočjo brezpri-mernih volilnih laži in sleparstev zmagala stranka ljudskih nasprotnikov. ki nam je naložila 1,600.000 K novih deželnih doklad. Vaš možati nastop bode po vsej slovenski domovini vzbudil živahen odmev, dokler se slovenski kmet ne otrese svojih škodljivcev.
Naprej, v nadaljni boj do končne zmage!
Postojna, dne 22. maja 1914.
Josip Lavrenčič,
župan v Postojni.
Trst.
Četrtkova seja rimskega parlamenta je bila v začetku zelo burna. Posl. Chiesa je razbijal in zahteval besede, da bi govoril o zadnjih dogodkih v Albaniji. Proti njemu pa je nastopil predsednik, ki ga je radi razbijanja pozval tudi k redu. Proti Chiesinim zahtevam in žaljenjem je nastopil zastopnik zun. ministrstva, Borsarelli (državni podtajnik), ki je pojasnil, da bodo dogodki zadnjih dni na dnevnem redu prihodnje zbornične seje. Zatem se je vihar nekoliko polegel in zbornica je polagoma prešla na pravi dnevni red.
Albanija pride v razgovor v italijanskem parlametu dne 28. t. m. (v četrtek). Obravnavalo se bode zadnje dogodke in pojasnjevalo stališče ital. vlade. Če bo kaj važnega, bomo svojim čitateljem sporočili.
Dl San Giuliano obolel? Po poročilih nekaterih ital. listov in ital. državnega podtajnika Borsarelija, je di San Giuliano obolel; upajo pa, da bo kmalu okreval.
Essad paše ne bodo — kakor trdijo nekateri italijanski listi — transportirali v Tripolis.
Bliža se dan italijanskega praznika v Skednju. Tega dne hočejo imeti Italijani v slovensko vas vhod z zastavami in z godbo, ki bo provocirala Slovence. Opozorili smo že oblasti, da tega vjhoda ne dopuste,
hfcr tem rfskteafi varnost in tnftv Na svoji zemlji se ne bomo pustili izzivati, to bi moralo biti jasno tudi Italijanom, ki so namenjeni zdražbo-riti po Skednju. Ne moremo dopustiti, da bodo po takem vhodu pisali Italijanski listi o »italijanskem teritoriju« na slovenskih tleh. Na dan vhoda ne bo spopadov preprečil nihče, tudi policija z vsemi svojimi močnimi kordoni, ker bodo Italijani kljub temu skušali napadati. Zaradi nas lahko ostane vsa policija v mestu — in to ji priporočamo, ker bodo sicer skušali Italijani v Trstu zopet razbijati in napadati naše ljudi — in italijanska »slavnost« bi se lahko vršila brez provokacijskih skladb. Pravočasno hočemo preprečiti spopade in če tega ne dosežemo, bodo za vse odgovorne oblasti.
Danes, v nedeljo se vrši ob 3. popoldan pri Sv. Jakobu (Delavsko konsumno društvo) ustanovni občni zbor Z. J. Z. Trst I. Železničarji! Udeležite se ga v čim večjem številu!
O položaju jugoslovanskih postajnih mojstrov bomo nekoliko natančneje govorili prihodnje dni. »Jugoslovanski Železničar« je v vprašanju prinesel lep članek.
Danes se vrši v Skednju shod pol. društva »Edinost«.
»Lega nazionale« je priredila zadnje dni nekakšen »deklamacijski večer«. Na tej prireditvi so nastopili tudi Italijani:	Zerer,	Cecli, Micol,
Prelz, Jaroch, Obersnel in še nekaj drugih. Čista kalabrežka kri!
Mladina! Pristopaj k narodno-socialn! mladinski organizaciji v Trstu!
Protest proti »slovenskim provokacijam« v Trstu je podpiral ves piranski občinski svet. Ti ljudje pa so točni iu zgodnji!
Srčna hiba. V četrtek zvečer je bila okolu scdinc ure klicana zdravniška postaja v stanovanje dr. Izraela, v ulici Stadion, št. 12. Zdravnik je našel tam dvajsetletno postrežnico R. Minič, ki se je zastrupila zaradi srčne hibe, ki jo je napadala že več dni zapored. Obenem je bil na mesto zastrupljenja klican komisat iz ulice Luigi Ricci in pogrebno podjetje Zi-molo. Umorjenko so po sestavljenem zapisniku prepeljali v mrtvašnico k Sv. Justu.
Poskus samomora. V ulici Marco Polo stanujoči Jakob Cirgani se je hotel v četrtek zvečer zastrupiti z dozo bencina. Poklicani zdravnik mu je izpral želodec in ugotovil, da ni nevarnosti. Samomorilni kandidat je ostal doma.
Ogenj. V četrtek je pričelo goreti ob 2. popoldan v gostilni »Gio-vanella«. Ljudje, ki so ogenj zapazili, so takoj poklicali ognjegasce, ki so prišli na mesto z dvema briz-galnicama. Po kratkem času se jim je posrečilo ogenj pogasiti. Škoda, ki pa ni velika, je krita z zavarovalnino.
Prepir za sina je že več časa
trajal med zakonskim Piniatelli. Mož je bil ukrcan na nekem parniku in je po vsej sili hotel, da bo oskrboval sina sam. Žena pa tudi tako. Slednjič je prišlo ined njima do sporov, ki so končali z aretacijo Pigniatelli-ja, očeta. Aretirali so ga v četrtek zvečer na trgu Goldoni. Iz prepira se bo razvila pravda.
Kolesa so pričela goreti v četrtek zvečer ob 10. uri v ulici Media, v delavnici vozarja E. Levi. Podnevi je namreč Levi položil na ognjišče več koles, ki so se ponoči vnela in pričela goreti. Ljudje, ki so opazili dim, so o tem takoj obvestili gasilno postajo. Gasilci so se podali v imenovano ulico z dvema brizgalnjcatna in so ogenj kmalu pogasili. Skoda je malenkostna.
Mož na veji. 581etni Miklavž Slavec iz Ospa se je te dni veselil lepega izkupička svojega sadu — čre-šenj — pod nekim drevesom. Veselja prevzet je poskušal plezati na obrano črešnjo in res dosegel neko vejo. Veja pa je bila prešibka, da bi se pod Slavčevo težo samo upognila, in Slavec je kričaje padel z odlomljenim vrhom vred na tla. K nesreči ne na travo. Na njegove klice so prihiteli sosedje in ga odnesli najprej domov, odkoder so ga pozneje prepeljali v tržaško bolnišnico. Slavec leži sedaj v IV. oddelku.
Padec s krova »Marte Washing-ton.« V četrtek popoldne je padel s krova »Marte Washington«, ki je te dni zasidrana v tržaški luki, 16-letni uslužbenec J. Pantalon. Takoj so telefonično pozvali zdravniško postajo. Zdravnik je Pantalona preiskal in ugotovil, da je dobil ponesrečenec težke notranje poškodbe. Zategadelj ga je velel takoj prepeljati v bolnišnico, kjer so Pantalona po operaciji sprejeli v četrti oddelek.
Medpotoma so te dni popoldne okradli neznani zlikovci velik kos platna z voza Jakoba Bellina, ki je bil z njim namenjen v Milje. Belin se je za trenotek ustavil v neki žganjar-ni, kjer se je hotel »pokrepčati«; pa je bilo narobe: pokrepčali so se drugi z ukradenim platnom.
Na otok Krf sta odpotevala iz Trsta dva stražnika, ki prav dobro poznata Zanierja iz prejšnjih let in si hočeta Pichlerjevega morilca natančno ogledati. Med grško in avstrijsko vlado se namreč vršijo pogajanja glede Pichlerjeve izročitve avstrijskim oblastem.
Bunke In praske. V četrtek popoldne se je zglasila na zdravniški postaji E. Suran in prosila nujne pomoči. Zdravnik je ranjenko preiskal in našel po vsem telesu nešteto bunk in prask. Suran ni hotela na zdravniški postaji povedati nič natančnejšega, kakor da ji je prizadete bunke povzročil neki pijanec. Drugo je dejala, bo že pojasnila na policijskem komisarijatu.
Nesrečen kolesar. 251etni Andre Sever je namenil v četrtek popoldne obiskati nekega znanca in se hote odpeljati k njemu na kolesu. Medpo-. torna pa se je prevrnil in se preče občutno ranil po telesu in glavi. Na zdravniški postaji so ga obvezali.
Na delu si je obrezal roko 20Iet-ni Ludovik Settomini. Čistil je neko šipo, ki se je med čiščenjem razdrobila in ga ranila na desni dlani. Prvo pomoč mu je podelila zdravniška postaja.
Tapetnik A. Sensič je v četrtek ponesrečil. Padel je s precejšnje višine na tla in si poškodoval desno roko. Zatekel se je k zdravniku.
Z zidu je padel 61etni Josip Pi sin in se pri padcu poškodoval. Star ši so ga prinesli na zdravniško postajo, kjer mu je zdravnik podelil potrebno pomoč.
Nesrečen padec po stopnjicah. Osemdesetletna Marija Focassi je padla v petek opoldan po stopnjicah nekje v Kolonji. Na njene klice so ji prišli na pomoč ljudje, ki so kmalu poklicali zdravniško postajo. Prispeli zdravnik je konstatiral poškodbe v notranjosti, ki pa k sreči niso težke. Starko so • po zdravnikovem opravilu prenesli na dom.
Nezgoda na delu. 341etnega težaka Štefana Stepančiča je zadel v petek popoldan med nakladanjem blaga na parnik »Gablonz« velik sveženj blaga in ga močno poškodoval. Stepančiča so po zdravnikovi odredbi prepeljali v bolnišnico.
Padec. Blizu Montebella zidajo sedaj novo vojašnico. Pri tej zgradbi je bil uslužben tudi 201etni zidar Viktor Moric, ki je imel opravka blizu vrha zgradbe, odkoder je padel z nekega ogrodja na tla in zadobil pri padcu poškodbe na levi nogi in na hrbtu. Poklicani zdravnik je poškodovanca obvezal.
Prepir med delom. V petek zjutraj sta se sprla med delom nakla-dača peska, Marcel Sila in Jurij Bu-binič. Med prepir je moral poseči celo policaj, ki je napeteža ločil. Bu-biniča je peljal na ogled v zapor.
Člani tržaškega slovenskega gledališča obiščejo na svoji turneji po Krasu in Primorskem v nedeljo 24. t. m. Sv. Ivan pri Trstu, ter upri-zore v Narodnem domu ob pol 6. uri popoldne predstavo s sledečim programom: 1. N. N.: »Trhle duše«, drama v 1. dejanju. 2. J. R. D.: »Kdo nosi hlače?«, burleska v enem dejanju. 3. Kadelburg: »V civilu«, vojaška komedija v enem dejanju. Potem pa soli, dueti, terceti iz operet: Grof Luksemburški, Čednosna Suzana, Gejša itd. Po predstavi se bo vršil ples in prosta zabava, pri kateri se bodo peli razni kupleti, uprizarjali komični prizori itd. — Sodelujejo člani: gospice Lepuševa, Petrovičeva ter gg. Pregare, Gabršček, Kralj, Gradiš ml. in Daneš. — Da je program res srečno izbran, je pokazal sijajni uspeh gostovanja v Nabrežini. Upamo, da bo cenj. svetoivansko in tržaško občinstvo vedelo ceniti trud naših domačih igralcev, ki so se napotili na svojo prvo turnejo, ter se polnoštevilno udeležilo te predstave.
Godbeno društvo N. D. O. opozarja vso slovensko občinstvo mesta in okolice na svoj II. veliki koncert, ki se bo vršil danes v nedeljo dne 24. maja na vrtu gostilne »Jadran« pri Sv. Jakobu. Začetek ob 4. uri populi/e. Na koncertu bode sodelovalo več narodnih pevskih društev. Šaljiva pošta bo razveseljevala vse mlado in staro. Med programom bo nekaj novega, ki se še ni nikdar slišalo in videlo v Trstu. Po končanem koncertu ples do 11. popolnoči. Vsem je še živo v spominu dan 1. majnika, kako se je vsem mladim in starim širilo srce radosti ob zvokih veselih koračnic po tržaških ulicah in kakšno plačilo je dobilo društvo od naših »čitadinov«. Da je pri tem Godbeno društvo imelo precej občutno škodo na svojih instrumentih, tega tudi ni treba povdarjati. Da ima društvo tudi še dosti drugih ogromnih stroškov n. pr. stanovanje, luč, muzi-kalije, učitelja in še precej dolga od naročenih inštrumentov, zraven tega se morajo člani-godci truditi po končanem svojem težavnem dnevnem opravilu še z učenjem glasbe do pozne noči, samo zato, da ob raznih prilikah zabavajo občinstvo. Zato pa je narodna dolžnost vsega slavnega ob-
činstva, da prihiti v najobiljnem ste-viiu na naš koncert ter tako pomaga moralno in materijalno do večjega uspeha.
DELEGACIJE.
Budimpešta, 23. maja. Delega-clie bodo svo|e delo v pondeljek alt torek končale.
MINISTRSKI SVET.
Budimpešta, 23. maja. Danes s« je vršil skupni ministrski svet, na katerem so se obravnavale tekoč« skupne zadeve.
VOLILNA REFORMA V DALMACIJI.
Zader, 23. maja. Zastopniki dalmatinskih strank so imeli danes posvetovanje, na katerih se je glede volilne reforme dosegel v glavnih točkah sporazum. Prihodnji tede* bo še ena seja, na kateri se bo obravnavala razdelitev mandatov o splošni kuriji.
MILITARISTIČNA BLAZNOST.
Stockholm, 23. maja. Drž. zboru je bila danes predložena vladna predloga tičoča se reforme deželne brambe. Pomnožltev deželne brain-be bo zahtevala 60 miljonov novll) izdatkov; pomnožltev pomorske brambe pa 30 miljonov. Izdatki se nameravajo pridobiti iz novih davkov naloženih na velika premoženja. Na ta način dobljena svota bo znašala 75 miljonov kron.
IZ SRBSKE SKUPŠČINE.
Belgrad, 23. maja. Danes je bila skupščini predložena zakonska predloga o reformi sanitetne uprave. Mladoradikalci so zopet delali hrup. zahtevali demisije Pašičeve vlad« ter naposled zapustili dvorano. Tudi socialnemu demokratu Lapčeviču se Pašič ne dopade in je zahteval sklicanje velike narodne skupščine. Pašič je mirno odgovarjal, da se njegovi vladi dela krivica. Ne boji se ljudske volje, odstopi, kakor hitro bo rešenih še nekaj najnujnejših zadev. Predloga je bila sprejeta z 83 proti 2 glasoma.
TUDI KRALJ FERDO SE NE ČUTI VARNEGA.
Sofija. 23. maja. V zadnjih dneh SO Wle za varnost kraljevske palače ukrenjene Izvanredne odredbe. Piv množena je bila straža, ki je dobila eno baterijo 12 topov. Straže po mestu so povsod pomnožene.
ALBANIJA, ITALIJA IN AVSTRO-OGRSKA.
Rim, 23. maja. Tu je zavladalo veliko ogorčenje proti Avstro-Ogrskl in njeni albanski politiki. Vedno jasnejše je namreč, da se ne more govoriti o puču Essad paše, temveč o pu-ču Avstro-Ogrske. Avstrijski agitatorji so povzročili vse demonstracij« proti Esad paši In to zato, ker je ita-lofll. Sploh je namen avstrijske politike odstraniti iz Albanije vse faktorje, ki so odločevali v Albaniji še pod turško vlado. O kakšnem izdajalstvU Esad paše ne more biti nobenega govora.
Mali oglasi.
Beseda 6 vinarjev. Najmanjši znesek 60 vinarjev. Pismenim vprašanjem |e priložit! znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta In se plačujejo vnaprej; *•* nanji hnereoti v znamkah. Zaključek maO* oglasov ob 6. uri zvečer.
Gospodična se sprejme na stanovanje, kakor tudi gospodje na hrano; Dunajska cesta 6/II, desno.	435—3*
Lepa mesečna soba. z razgled0*** na ulico se odda takoj. Streliška ulic® 22. 1. nadstr. desno.	440—3
Gospodična izobražena, brhka, poštene preteklosti, podjetna gospodinja, s premoženjem, stara 35 let, zeli resnega znanja z gospodom primernih let z definitivno železniško službo, ter pravico do penzije. Ponudbe pod »Jugoslovanka« na Anon-čno ekspedicijo, Ljubljana. 458—L
KORESPONDENCA.
Mlad gospod, dobro situiran, želi v svrho ženitve korespondence z lepo razvito gospodično, niti brez humorja, niti brez smisla za umetnost in lepoto narave. Pisma, če mogoč® s sliko, ki jo vrnem, prosim po“ »Discrecija« na Anončno ekspedicijo, Selenburgova ulica 6.	456-"1
vešč tudi nemškega jezika se sprejme >od ugodnimi pogoji kot vajenec mjigoveznici Anton Zupančič-a Slomškova ulica 31.
Kinematografski večeri burkežev, nalveiia veselost 2 uri predvajanja
petek 29., sobota 30., Ssšssk. nedeSia 31., Ssinkoitni ponedeljek 1. junija.
 --—-------— Cene prodorom: 1 K 30 vin.i 1 K; 80 vin.; 40 vi«.
Sa debelo In drobno!	1»redno nizke cene}
Frenočlšče. - lio^tiliia. - Bullet.
Kavarna ,Central*
diplomiran 1-rrojač. Trst. - Ulica Tor S. Piero 4 -Podružnica: Nabrežina 99.
Hinko Kosič
THST
TRST
ulica Uarradorf 15 (rogal Cicppa)
se priporoča cenjenim tržaškim gostom in v Trst prihajajočim potnikom
tovarna*dvokoles
Velika cksportna zaloga dvokoles, Šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orko-strijonov itd. itd.
od danes naprej vsak večer v Ljubljani znane in priljubljene dunajske elitne damske kapele R. H. »ictricli. WT Vso noč odprto. "IM W Vstop prost, ~!WI
Močan učenec
se sprejme na dveletno izučbo in mesečno plačo 20 K v pekarijo. Kje pove »Anortčna ekspedicija" v Ljubljani.
SANATORIUM - EMONA
ZA ■ NOTRANJE • IN -KIRURG ICNE • BOLEZNI., • PORODNIŠNICA.
LJUBLJANA • KOMENSKEGA-ULICA' ‘i ' SEP-ztmniK: primarij • DR- FR. DERGANC
čovlfarsklh
pomočnikov
Pri nakupu obuval ni treba iskati trgovin s kričečo reklamo. Pri meni dobite isto ravno tako Poceni pa vsekakor boljše, za kar jamči moj
strokovni poklic.
Popravila čevljev, četudi niso bila kupljena pri meni, izvršujem vestno in poceni.
MARTIN KRALJ,
'čevljarski mojster, Wol!oya ulica štey. 12 v Ljubljani.
Gorica, Ntolua ulica &tev. 2—4.
Prodaja na obroke.	Ceniki	franka
sprejme Josip Kolman na Bledu,
Zdravnik
želodca"
Edna posebnost likerja je
s 3 sobami, kuhinjo, kletjo, vrtom za zelenjavo in vsemi pritiklinami je oddati za avgustov termin v
hiši g. Popoviča na Dolenjski cesti (poleg Plankarja). — Najemnina K 360 —. Natančneje se poizve ondi pri hišniku oziroma v pisarni na Bleiweisovi cesti štev. 32.
trgovina z zlatnino, srebrnino in urami
Ljubljana, Sv. Petra cesta 8
priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstne zlatnine, srebrnine in ure po jako nizkih cenah. — Vsakovrstna nova dela in popravila se v lastni delavnici po najnižjih cenah izvršujejo.
Lastna izdelovalnloa siatnins ln sx9*bxzxlxxe.
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
v	Kie	kupujete
Škarje, britve
žepne nože?
Pri brusaču
Pozor stavbeniki!	Pozor občinstvo I
Izgotovljene štedilnike
solidno domače delo, prodaji« po Jako nizkih cenah
Rudolf Geyer, ključar, mojster, Ljubljana, (]esta na Rudolfovo železnico 10.
priporoča tudi vsa v stroko spadajoča dela, vrtne, — stopnlščne In balkonske ograje, :: rastlinjake, 1.1. d., ter vsa popravila. ::
■■■■■■■■■■■■■■
Razširjeno tov. podjetje išče za svojo podružnico na Kranjskem vestnega in zanesljivega
Zidarje
Ljubljana, Zidovska ulica.
On je umetni in fini brusač z električnim obratom.
se sprejema pri novi stavbi na Glavnem trgu št. 23 ali pa v stavbni pisarni Marije Terezije cesta 10.1
z nekaj kavcije. Sprejme se tudi
potnika in incassanta
proti proviziji. Vstop takoj.
Ponudbe na Anončno ekspedicijo pod •     a »Poslovodja". ■ a
p*-
Pri podiranju hiše štev. 23 na Mestnem trgu se ceno odda različen rabljiv
Izurjenega akviziterja
proti začetnemu mesečnemu prispevku 300 kron in primerni proviziji sprejme
Glavno zastopstvo srečkovnega oddelka Češke industrijalne banke v Pragi, Ljubljana.
Pošlje na) se najprvo pismena ponudba.
zdravniško priporočeno kri tvoreče vino daje moč in zdravje. Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4-80. Edina zaloga
Br. Novakovič,
veletrgovina vina, Vermoutha, Maršale, Malage, Konjaka, žganja Itd.
ZLjjuLToljars.a,.
kot okna, vrata, peči, štedilniki, žaluzije, zagrinjala pri oknih, kompletna električna hišna in sobna napeljava, kamenje, zidna in strešna opeka.
Istotam se sprejmejo proti plačilu vozniki za odvažanje gradbenega gramoza.
Vpraša se na stavbi ali v gradbeni pisarni Marije Terezije cesta štev. 10.	^	b
: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6 :
se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev vsakovrstnih tiskovin, Vsled najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusnejše in v najkrajšem času. — V zalogi in razprodaji ima najnovejše izborne mladinske spise, kakor tudi vse šolske, županijske in druge tiskovine
Litografija. | Cene najnižje! hm Notni stavek
KOLESA PRIZNANO NAJ: BOLJŠA SEDANJOSTI X
LJUBLJANA MARIJE TERE: ZIJE CESTA ŠT.Ifi HOVISVET NASPROTI KOUZEJA-ZAH TEVAJTE PRVI SLOV. CENIK BREZPLAČNO
Magde Lessing
poznana iz Modre miške v glavni vlogi.
Za nakup oljnatih in suhih barv, lakov, firne-$ žev in vse v to stroko spadajočih predmetov se priporoča tvornica barv
Velika zaloga = U*IKO
najfinejših, trpežnih !n nogi najbolj priiežnfih
Premeri & Jančar
Punska cesta št v. 20. JL f Ifi lilj Sl IS Si Kolodvorska ulica štev. 18. 2. xiMtx:.e emaoin© tarve, Isarbolimej, mavec itd-
3s?T& cliotom isa. d.eToelo.	SSTe,	in.	čLe"toelo.
za dame, gospode in otroke.
Viktorija Sterniša
. Ljubljana,
J§ir " '-v	Jurčičev	trg Btev. 8.
Gg. nčltcljem, učiteljicam in ŽS8ggg?	uradnikom ISO/opgpuatg
urške srečke!
<1 žrebanj vsako leto. — Glavni dobitki v zlatih frankih:
400.000,400.000,400.000,200.000,200.000,200 000 WS&T Vsaka srečka mora zadeti.
Pozor!! Prihodnje žrebanje:	1.	jllllija.
Mesečni obrok O kron.
Pojasnila daje in naročila sprejema:
Glavno zastopstvo srečkovnega oddelka Češke industrijalne banke v Pragi, Ljubljana. Naslov za pisma: Srečkovno zastopstvo Ljubljana 2.
Plošče-
,Angelj‘
.Zonophon'
Homokord
,0deon‘
,Jumbo‘
.Favorit1
Slovenske ,Pathe‘ plošče in ,Pathe‘ ap?ra<e, igle.
»Singer4
iiniai stroji so ne-prckosljiti v trajnosti iavscEtran-iko uporabo.
, Singer*
šivalne stroje dobite samo v aaših prodajalnah i „S" iive-skom.
Tovarniška zaloga pravih gramofonov in godbenih avtomatov.
A. RASBERGER, Ljubljana
Sodna ul. 5. Poleg c. kr- dež. sodnije. Sodna ul. 5. Popravila gramofonov in avtomatov strokovno in ceno.
delniško, družba, šivalnih »troj e v.
priporoča slav. občinstvu svoje Izdelke ter izvršitev vseh mizar Mk ilt del kakor opravo hotelov, prodajalcu, izložb, vsa stavbna dela 1. t. d.
Domače podjetje z mehaničnimi delavnicami.
Najnižje cen©.	Točna	postrežba.
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4, Novomesto, Olavni trg št. 45,
- Kranj, Olavni trg št. 119.
- Kočevje, Olavni trg št. 79. ■
Za binkoštne praznike.
®||HU|	Velika prodaja
oblek za gospode, j dečke, dame in deklice. Primerna biB* jmanška člafSte po
globoko znižanih   cenah priporoča
Angleško skladišče oblek
O. Bernatov Ljubljana, Mestni trg 5-6.
Telefon 182.	Telefon	132.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da bodem letos o priliki 25 letnice obstoja moje tvrdke prodajal
Konfekdla
: za moške, ženske In otroke :
v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v podružni trgovini -1 tvrdke R. MI KLADO —----------------------  ,	...	■
kakor: ure, verižice, obeske, prstane, uhane itd. po znatno znižanih cenah.
Edina zaloga najboljših ur z lastno znamko ,TupV
Lastna delavnica z električnim obratom za popravila in nova dela.
Lud. Černe
juvelir in trgovec
Ljubljana, Wolfova ulica 3.
Ljubljana — Pred Škofijo štev. 3, — Medena ulica, s aPoBelceii ©ddeleic v prvem, sa&distcc^**.-Cenik na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga. Mizarstvo
Jamči se za solidno delo, Cene konkurenčne.
Popolna spalna soba, orehov ali hrastov les
J. Pogačnik, Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 13—18.
RAZPIS.
III. vseslovenski sokolski zlet v Ljubljani leta 1914
priredilo se bode ne prostoru Slovenske T a| Alf SfJlCfO v *a »amen razpisuje Slov. Sok. Zveza po-Sokolske Zveze sa Bellgradom	|	Cl	V V	tem	lavne	pismene ponudben« obravnave
s natečaj za tesarska dela ------------------------
Stavbni odsek Slov, Sok. Zveze