PRIMORSKI DNEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Anglo-ameriška okupacijska vojska (10,000 vojakov) drži pod rekvizlcijo kar tri tržaške dvorane (»Nazionale«, »Superclnema« in «Aoditorlum») — tržaški Slovenci pa kot autohton in enako-praven narod, ki so nas v sami tržaški občini italijanski iredentistični in liberalni občinski nameščenci našteli preko 60.000 že pred 40 leti, PA SE DANES NIMAMO NOBENE DVORANE V MESTU Samo na zadnjo nedeljsko dopoldansko predstavo »Sneguljčice« v »Fenices je prišlo okrog 3000 gledalcev, od katerih jih preko 1000 ni dobilo vstopnic! \t či oon /1 oon\ Poštnina plačana v gotovim £tO V - otev. 292 (1382) Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST, sreda 21. decembra 1949 Cena 20 lir REČRO VILHAR; IH UMCUIII KOMISU v Istrskem okrožju 'vm/iv:\iv,iE in;\iui!i!Tni;\ii: Španije vdihtbukm fi.k.i Ustanovitev kmečkih komi-i okrožnem, okrajnem ter >lkvnem merilu predstavlja ta dokaz, da posveča ljudska 'tast v Istrskem okrožju najelo pažnjo poljedelski prošnji, da ščiti hkrati zlasti “taga delovnega človeka, ki Jfajbolj reven in potreben koči, ,1 ustanovitvijo kmečkih Ssij sprejemajo krajevni Ici odbori nase nove nalo-ii niso lahke, vendar pa iljive ravno zaradi tega, jih rešuje ljudska oblast, jjt celokupno delovno Ijud-Ustanovitev kmečkih ko-*) v okviru krajevnih L O Sezuje nadalje, da je meto-[ Intervencije, ki jo ljudska tast uvaja v.a gospodarskem taročju, globoko demokratičen da je že kot taka jam-t0. da bo blaginja delovne-I ljudstva stalno rastla. Hominformistični veljaki “Čeio videti in priznati teh 'Doroi; delovnega ljudstva tatrslcem okrožju in niti do-^e|tih uspehov v korist de-ljudstva, čeprav živijo , -T streljaj od področja Ijud-^ oblasti. Prepričani smo, da Jtao ta njihov cinizem spozna-tudi najširše ljudske mn o-“te. Mudska oblast v. Istrskem 'T°iju je skrbela za delovne-| človeka že od vsega začet-Dala mu je, kar je le mo-Da bi bita preskrba čim 4 tap0; . nejša, je ljudska oblast 'Ognila zajamčeno preskrbo , čelo vrsto proizvodov in ‘®.a zlasti domači industriji proizvodne naloge. Ne-let se je vsa preskrba pre-J^tva lahko vršila na te-. tau nekaj splošnih in delo- starih statistik, danes pa razvoj tako naglo, da so r^čbni že docela novi ukrepi, i, lit«? močno dotikajo tudi po- !'| j?SUa' . . Atu ,° je, da zavisi blaginja ži, Visoke proizvodnje ter pra-Podelitve proizvodov. Pri 'lem tempu razvoja pa se orno pogosto vprašati, za se je pruizvoduja pove-in ugotavljati tudi nedo-4 Ske na področjih trgovine. I lino se moramo spraševati, o tj je vse manjka proizvod- II % da bi se ta lahko povc-?[a. Taka in podobna vpra-inia postavlja ljudska oblast delovnemu kmečkemu člo-Itaii, rte more priti do za-^oljivega pridelka s svojimi “Inimi silami. *met potrebuje semena, podaje umetna gnojila, polje-T*ko orodje. Cim več zem-,? tao obdelal, tem večje bodo !eaovc potrebe po nekaterih "oi-vodih, ki si jih mora pre-rbeti pri zadružni razproda-‘oici. čim točneje bo ljudska ,Jsl poznala kmetove potreseni sigurne je mu bo te $ h /Pr0 čtlniete dostavljala s po- :)o zadružnega in trgovin-3|L?® aparata. V Istrskem o-je dober del trgovine ^Polnoma vključen v za-'fni sektor. resici oblasti ni vseeno, L tablet prideluje. V vsakem :jf,uera mora kmet upoštevati zemlje in kakšne so po--\ e tržišča, to je odjemalcev i Vcvih proizvodov. Kmečke h N' fr V* i t P ',slje pa imajo ravno nalo-vsakega kmeta ločno k a,,ijo s položajem na i rži-b in mu povedo, kaj je tre-Pridelovati in hkrati skrbi-L bodo kmetje dosegali IJ* proizvodne obveze ter L. lo, da bodo kmetje res {eta, jcar jim je potrebno, k,tttafco povišajo svojo proiz-mio. žav, je moralno propadanje, je klavrno udinjanje sovražniku delovnega ljudstva. Prav te dni so se bili zbrali na svojem zborovanju v Kopru ter v Bujah zastopniki kmečkih komisij. To kar smo povedali o kmečkih komisijah in o njihovih nalogah, so ugotavljali sami kmetje. Res je, bilo je govora tudi p težavah, ne-dostatkih v delu, bilo pa je tudi govora o njihovih že doseženih uspehih. Praksa dokazuje, da je v nekaterih vaseh laže izdelati na primer načrt za setve kakor pa v drugih, toda rezultat vseh skupnih naporov mora biti, da bo vsaka vas imela svoj gospodarski načrt. Delovni ljudje, ki so bili še nedavno orodje za izkoriščanje, postajajo tako kolektivni vodilni činitelj vsega gospodarstva, oni sami odločajo, kako naj teče razvoj, se vedno usposabljajo, gradijo itd. Ob tesnejši povezavi z mestnim proletariatom pa delovni kmet vedno bolj razume zahteve, ki jih postavlja mesto s svojo industrijo. S pravilnim političnim vodstvom dosega tudi KP polagoma skladnost razvoja mestnega ter podeželskega gsopedarstva. Kmetje v o-krožju so večinoma že spoznali, da imajo tukajšnja trgovska podjetja ter tukajšnje zadruge interes, da jim dobavljajo prvovrstne proizvode, kajti dobro se zavedajo, da bodo le tako uspeli povečati njihovo proizvodnjo. Nekateri kmetje so govorili takole: Jugoslovanska industrija proizvaja dobre proivode, da bi se lahko proizvodnja še bolj povečala in zato da bi bili ljudje čim bolj zadovoljni. Pod kapitalizmom je bilo seveda drugače. Kapitalistično blago je tatvina (neplačano delavčevo delo) in sleparija hkrati (prodajanje blaga po cenah nad njegovo vrednostjo). Ljudska oblast v Istrskem okrožju je prav tako zavrgla taka «na-čela». Kmetje so ugotavljali, da so jugoslovanska gnojila .prvovrstna iti hkrati tudi ugotavljali, zakaj v FLRJ proizvajajo taka gnojila. Pod fašizmom je bilo drugače. Tedaj so na primer v Istri kmetu iz zgolj špekulativnih, razlogov prikrivali, da njegovi zemlji manjka apnenca ter apna. Bali so se, da si kmet ne bi pomagal sam (na primer z nasipanjem peska na svoje njive), nudili so mu lažna gnojila ali pa prodajali taka gnojila, ki so zelo poceni (njemu so jih seveda drago prodajali) in ki bi jih kmet z dobro organizacijo lahko proizvajal tudi sam. Začetek delovanja kmečkih komisij v Istrskem okrožju predstavlja važen prelom. Delo ni lahko, toda rodilo bo obilen sad. Graditev nove družbe ni tako lahka stvar, kakor si to zamišljajo kominformisti. Lenin je na primer večkrat poudarjal, da je graditev socializma izredno težka stvar. Imperialisti ter kominformisti se drug drugega izpopolnjujejo v svoji gonji proti deželi, ki gradi socializem ter Istrskem, o-krožju, kjer se ljudska oblast trudi, da bi ljudstvu zagotovila blagostanje. in mm repni m Kardelja, Simiča, Neškoviča, Mrazoviča, Masiariča, Beblerja, Gošnjaka, Popoviča, Dapčeviča za osvoboditev Španije izpod Francovega fašističnega jarma Osma obletnica Jugoslovanske vojske BEOGRAD, 20. — Vrhovni poveljnik oboroženih sil in minister za narodno obrambo maršal Tito je izdal danes dnevno povelje vojski ob priliki proslave 8. obletnice ustanovitve jugoslovanske vojske na dan 22. decembra. Proslavljamo obletnico naše i >.. i. pr m ..i i . i . I vojske, je rečer.o v dnevnem in druge voditelje rLnJ za njihove zasluge in prizadevanje;povelju, na dan, ko naše de- 1 lovne množice pod vodstvom Kc.munistične partije in s svojimi lastnimi silami dosegajo velike zmage v izgradnji svoje socialistične domovine ter premagujejo velike težkoče. Protirevolucionarna in sovražna politika voditeljev ZSSR in in-formbirojevskih držav ni mogla zaustaviti in zmanjšati napredovanja naše države. Naša vojska je bila in ostane trdna in mogočna opora našemu ljudstvu v borbi za graditev socializma, za odnose enakopravnosti med socialističnimi državami, za zmago resnice v mednarodnem delavskem gibanju ter za obrambo svobode in narodne neodvisnosti socialistične Jugoslavije. Borba za mir, za demokracijo in za oču-vanje svobode in narodne neodvisnosti naše socialistične države zahteva druge važne uspehe na vseh področjih našega državnega življenja. Nadaljujte z utrjevanjem politične euotao-sti naših vojakov. Utrjujte in razvijajte pri vseh vojakih naše vojske duha jugoslovanskega, socialističnega in interna-cionalističnega patriotizma, zvestobo in vdanost socialistični Jugoslaviji. Vaša neporušljiva enotnost z ljudstvom je jamstvo nepremagljivosti naše vojske. Osmo obletnico Jugoslovanske vojske bodo pozdravili s topniškimi salvami v Beogradu in vseh glavnih mestih posameznih republik. BEOGRAD, 20. (Tanjug) — izredni poslanik in pooblaščeni minister španske republike Beogradu g. Federicj Mina-na je slovesno izročil odlikovanja našim državnim voditeljem in predstavnikom Jugoslovanske armade, s katerimi jih je odlikoval predsednic ..panske republike. Za zasluge, da je bila priznana španska republika, in za diplomatsko pomoč španski republiki ata bila od-likova.na z redom Osvoboditve Spanije I. stopnje podpredsednik vlade in zunanji minister FLRJ Edvard Kardelj, in minister zvezne vlade Stancje Simič. Za zasluge y borbi za svobodo španskega ljudstva so bili odlikovani z redom Osvoboditve Španije I. stopnje podpredsednik vlade FLRJ dr. Blagoje Ne-škovič, predsednik P.rezidija Sabora LR Hrvatske Karlo Mrazovič jn minister za pro.met FLRJ Božidar Maslarič; z istim redom II stopnje generalni polkovnik Ivan Gošnjak, pomočnik zunanjega ministra FLRJ Vladimir Popovič jn dr. A-lej Bebler, generalni polkovniki Koča Popovič, Peko Dapče-vič in Kcsta Nagy ter vicead-miral Srečko Manola. Ob izročitvi odlikovanj je imel g. Federico Minana govor, v katerem je med drugim dejal; «S tem da sta vas odlikovala z redom osvoboditve, sta hotela g. predsednik republike in moja vlada ne eni strani javno poudariti visoke esebne zasluge tistih, ki danes prejemajo mednarodno odlikovanje, ter izraziti svoje zadovoljstvo, ker se Jugoslavija rta mednarodnem področju neprestano že od leta 1945. prizadeva za osvoboditev moje domovine. To odlikovanje, gospodje, pripenjamo hkrati na prsa vseh Jugoslovanov, ki so se borili za neodvisnost moje domovine. V naših mislih prenašamo to odlikovanje tudi na vrh Avale, na grudi vaše zemlje, kjer v večnem miru počivajo veči najboljši.« 1 Ko se je zahvalil y imenu vseh odlikovancev, je podpredsednik vlade in zunanji minister Edvard Kardelj med drugim dejal; «S tem da so Jugoslovani poslali svoje najboljše sinove na bojne poljane španske repubh. ke, ki se je borila proti tuji invaziji in domačim fašističnim izdajalcem, ter pokazali v te i borbi vse svoje simpatije in dalj vso možno gmotn0 podoo-ro. so jugoslovanski narodi hkrati okrepili svojo borbo proti svojim lastnim ntonarho-fašističoim in reakeionamo-te- rorističnim režimom, ki so bili orodje v tujih rokah. V Španiji je začasno zmagal fašizem, teda žrtve, ki so bile tam dane za stvar svobode in človeškega napredka, niso bile zaman, prav gotovo ne za našo državo. -Odlikovanja republike Spa. nije sprejemamo predvsem z globokim občutkom priznanja .španskemu ljudstvu za vre, kar je s svojim junaškim odporem preti fašistični invaziji prispevalo za stvar svobode in napredka vsega človeštva. Razumljivp je, da nova ljudska in socialistična Jugoslavija ni mogla iti po drugi poti kakor po tisti, po kateri so šli številni jugoslovanski antifašistični borci, ki so sodelovali' v mednarodnih brigadah v Španiji. Borba proti fašizmu in vsaki vrsti despotije se je morala nadaljevati tudi po vojni. Eden najtemnejših spomenikov fašizma, ki je ostal kljub veliki vojni proti fašizmu, v katerem je dalo nekaj deset milijonov ljudi svoje življenje, je današnja frankistična Španija. Popolnoma jasno je, da je ostala nova Jugoslavija dosledna v svoji lastni antifašistični borbi, ko je ob vsaki priložnosti manifestirala svojo podporo stvari osvoboditve španskega ljudstva«. Konferenca komunistične mladine cone A Mladina v borbi proti imperializmu in revizionizmu marksislično-leninisličnih načel Za sklicanje kongresa Zveze antifašistične mladine - Izvolitev odbora Zveze komunistične mladine cone A Tržaškega ozemlja TRST, 20. —1 V nedeljo dopoldne se je vrčila v ul. Rug-■gero Manna KONFERENCA KOMUNISTIČNE MLADINE TRŽAŠKEGA OZEMLJA p d anglo-ameriško vojaško upravo. To je bila prva konferenca po objavi zloglasne resolucije In-formbiroja, ki pa je ponovno dokazala, da je naša mladina našla svojo pot, po kateri hoče nadaljevati z nezmanjšano silo svojo borbo za zmago pravic demokratičnega ljudstva. Konferenco je vodil tov. Marjan Obersnel, ki je v uvodu pozdravil yse navzoče, prav posebno predstavnika centralnega komiteja KP STO-ja tov. Luxo, predstavnike !str- načel; Komunistična partijo bo še vnaprej vzgajala v duhu marksizma in leninizma ter jo vzpodbujala v borbi proti imperializmu. Politično in organizacijsko poročilo je imel tov. Silvan Mesesnel, ki je med drugim poudaril, da se mora mladina boriti za uresničitev sklepa, ki je bil sprejet na II kongresu KP STO-ja v Izoli in ki predvideva okrepitev organizacije mladih komunistov; organizacija komunistične mladine mora ponovno postati tako močna, da bo zmožna kljubovati srditim napadom kominfOTmistič-nih razbijačev. Posebej se je ustavil pri vprašanju jugcslo- Društva tržaških dijakov v Ljubljani. Tov. Luxu, ki je pozdravil konferenco v imenu Ck KP STOja, je med drugim poudaril, da je predvsem dolžnost komunistične mladine okrepiti svojo organizacijo ter voditi odločno borbo proti revizionizmu marksistično-leninistič lih Pisateljica Edith Thomas izstopila iz KP Francije v znak protesta proti informbirojevski politiki CK KP Francije j^iecice komisije se postav-P na pravilno stališče, da ,ttio delovni kmetje sami iz-načrt za setev ter pro-“‘Jo na splošno. Na teme-‘flfcega splošnega kmečke-im na kmete-posamez-in ne na obdelovalne za-kjer je vsaka dejavnost (j0tl vsega začetka načrtna) |ta proizvodnje prihajajo K “ton rse kmetove potrebe ji11* dlani. lttna trgovina postaja tako k bolj urejena ter smotre-\il1 da je takojšnjega poleta proizvodnji. Dovršena Wtao4jija ima za posledico \ .6°bršeno trgovino oziro-ijj tstribucijo. Taka vpraša-^ahko rešuje le ljudska tasij1.’ lo le tista oblast, ki se I- “mo bori proti vsem obl" biu.ktaoriščanja človeka po e u- bili tržaški kominfor-l,[ Potteni ljudje, bi prišli v n.*tao okrožje pogledat, ka-te stvari. Ti veljaki tur Vidi!** ostajajo doma. rajši \i-Hlej° s 4uo)o podlo kle- Set ■1 Ce s0 ie tak0 'io ,ni’ kakor govorijo m trži QV(1taaj ne diskutirajo z na-% teh stvareh? Zakaj neki . 0(i trdega dela, ki ga tu tSi-S delovni človek? Od-iSotl 10 tako, kakor smo že iV?*:. Kominformizem je ‘Itauidacije vsake revo-uitie borbe, je beg od te- Znana francoska pisateljica in novinarka F.dith Thomas je pred dnevi izstopila iz KP Francije, ker ne soglaša z ob-rekovalno ant i jugoslovansko kampanjo Inlormbiroja. Edith Thomas je bila od leta 1934 član Združenja revolucionarnih književnikov in novinarjev. Septembra 1942 je stopila v Komunistično partijo Francije in postala član Izvršilnega komiteja Nacionalnega sveta književnikov. V članku, ki ga je objavil pariški list «Combat» podaja pod naslovom «0 kritiki in samokritiki« svoje stališče do ir.1-formbirojevske politike CK Kompartije Francije. V uvodu pravi, da bi rada objavila članke v Humaniteju in pojasnjuje “ko bi jih mogla objaviti v Humaniteju, ne bi imela potrebe, da pišem«. Dalje pravi, da so se ji zdele ((teoretične diskusije o socialističnem realizmu, aferi Lisenko, resne, tem bolj resne, ker je mala skupina intelektualcev na koncu imela možnost, da o njih izrazi svoje mišljenje v partijskem tisku — mišljenje, o katerem komformizem ni dopuščal nobenega dvoma«. «Jaz sem«, nadaljuje Thomas, «ipak sprejela ,to vsilje« molčanje v imenu višjega interesa histo-rijske borbe v kateri smo angažirani eni in drugi — hoteli to ali ne — pmv tako v upa- s-kega (krožja ter predstavnike vansikc mladine ter je podrobno orisal njeno vlogo v narod-no-csvobodilni borbi ter nato prešel na obravnavanje posledic, ki jih ie zapustila zloglasna- resolucija Informbiroja v našem demokratičnem gibanju, še prav posebno pa med demokratično mladino. Govornik se je tu vprašal, kakšen je odnos kominformistov do Zveze komunistične mladine in do ZAM ter je takoj odgovoril, da je glavna- poteza informbirojev-cev, da likvidirajo vse, kar je j naprednega; tako so seveda lik-] vidirali tudi obe mladinski organizaciji. Zvezo komunistične mladine kot avantgardno mladinsko organizacijo ter Zvezo antifašistične mladine kot organizacijo, katera mora biti pod vodstvom komunistov ter vzgajati mladinske množice. Ob koncu svojega poročila je govornik poudaril nujnost čim-večje okrepitve Zveze komunistične mladine, ki naj postane dejansko gonilna sila borbe in dela širokih mladinskih množic za svoje pravice in za boljšo bod-očnost. V diskusiji, ki je bila zelo živahna, so se oglasili številni tovariši, ko so obravnavali vprašanja agitacije in propa- nju, da se bodo stvari na koncu poravnale in da bodo voditelji KP Francije spoznali, da so bili na napačr.-em potu«. Dalje pravi, «sedaj sem izgubila to upanje in zato sem se odločila, da prelomim obljubo molčanja«. Poudarjajoč nepravilnost in-formbirojevskega stališča CK KP Francije, navaja Edith Thomas razloge, zaradi katerih je izstopila iz Partije: Zato, ker vašp na mitu zasnovana propaganda ne odgovarja težnjam francoskega ljudstva, zato ker ste vi pod masko nacionalne neodvisnosti stvarno postali vazali neke tuje sile. ml pa sedaj vidimo, kako ta tuja sila postopa s svojimi sateliti, zato ker ste vi izbrali najlažjo pot: ne mislite na svojo revolucijo, marveč slepo kopirate parole in tehniko drugih .. - Nemočnost, da se realizira komunizem v obliki, ki odgovarja vsaki deželi, to je najugodnejša intelektualistična pozicija, ki opraviči vso lenost ... Prišli smo do zgodovinskega preo-kreta. Kapitalizem je v agoniji. Ustvarja se novi svet. Slika, ki jo bo on imel pri nas, zavisi na koncu tudi od naše odločnosti, zavesti in hrabrosti. BEOGRAD — V Nišu v Srbiji je pet delavcev že izpolnilo petletni plan. Začeli so že delo za drugo petletko. gar.de, vprašanje- mladih delavcev, kmetov, dijakov, pionirjev itd. Sprejeta je bila tudi zaključna resolucija, ki poziva vse mlade komuniste v borbo, za uresničitev vseh mladinskih zahtev, v borbo proti imperializmu in kominformizmu, MOSKVA, 20. — Jutri, 21. t. m. praznuje predsednik vlade Zveze socialističnih sovjetskih republik ger.-eralisim Josip Vi-v 1 sarionovič Stalin svoj 70. roj- borbo za očuvanje resničnega lika mladega komunista. Konferenca postavlja mladini nalogo, da okrepi svojo organizacijo ter da se v čira krajšem času pripravi za kongres ZVEZE ANTIFAŠISTIČNE MLADINE, ki mora pokazati smernice vsej demokratični mladini v njeni borbi za uresničitev vseh njenih pravic in zahtev. Ob koncu konference je bil izvoljen tudi izvršilni odbor Zveze komunistične mladine Tržaškega ozemlja pod anglo-ameriško vojaško upravo, y katerega so bili izvoljeni naslednji tovariši: Mesesnel Silvan Vesel Gorazd, Pcčkar Roza. Obersnel Andrej, Hrovatin Sabina, Krc us Egon, Lusa Ivan, Co-k Vida, Cepek Efeidij. Bolčič Ida, Stoka Drago. Brišieik Karla, Kralj A-nica, Škabar Silvester, Pausner Ada, Umer Giordano Križman, čič Mirko, Svab Marij, Gombač Emil. Debata o proračunu PARIZ, 20. — Jutri zjutraj bo narodna skupščina nadaljevala diskusijo o proračunu za leto 1950, Med debato bo vladni predsednik Bidault verjetno postavil vprašanje zaupnice. Kakor je znano, je finančna komisija zavrnila osnutek proračuna, ki ga je hi) izdelal finančni minister, in zahtevala znižanje za 100 milijard frankov. Zato je vlada izdelala nov osnutek in znižala predvidene izdatke za 47 milijard, z druge strani ps zvišala za 4 milijarde. zato da zadosti zahtevam žrtev zadnje vojne Nov osnutek nredcideva 2.257 milijard izdatkov namesto 2.300 kakor prejšnji. RIM — Gospodarski list «11 Globo«, piše, da je bilo v Italiji v zadnjih 8 mesecih 1052 stavk. Vsega skupaj je stavkalo 6 milijonov delavcev.-Med tem časom je vsak delavec zgubil približno po 12 ur dela. ' 'MII ijeJ ZDA. Kanado In BiiMio LONDON, 20. — Uradno javljajo, da s.o Velika Britanija, ZDA in Kanada sklenile sporazum za standardizacijo svojega orožja. Izmenjali si bodo opazovalce, da postopoma izvedejo standardizacijo na vseh sektorjih. «Daily Worker» piše, da bo rezultat tega dogovora ta, da bodo oborožene sile Velike Britanije v neki meri odvisne od ameriških tovarn orožja. Laburistični neodvisni poslanec Zilliacus je na nekem zborovanju članov sindikata ra mehanične gradnje poudsril, da je zadnji sestanek 12 vojnih ministrov držav atlantskega pakta, ki je bil v Parizu pod vodstvom ameriškega vojnega ministra Johnsona, vsilil Veliki Britaniji zvišanje izdatkov za oborožitev za preko milijardo funtov. To enostavno pomeni gospodarski samomor za Veliko Britanijo Zilliacus je nato pozval delavce, naj se borijo prot, znižanju življenjs’te raviji ter proti atlantskemu paktu. stni dan. Radio Moskva poroča, da je Prezidij Vrhovnega sovjeta odlikoval Stalina z redom Lenina in ustanovil mednarodno Stalinovo nagrado za utrditev miru v znesku 100.000 rubljev, ki bo podeljena vsako leto na Stalinov rojstni dan. Mnenja smo, da takšna nagrada r:e bi smela biti dodeljena nobenemu tistih državnikov, ki rovarijo proti Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Vlada FLRJ sprejela pruraeun za lelo Ulov državni udar v Siriji DAMASK, 20 — Predvčerajšnjem je prišlo do državnega udara v Siriji. Oddelki sirijske vojske s polkovnikom Sišakli-jem na čelu so vrgli vlado generala Hinavija ter aretirali njega in njegovega zeta A*a-da Talasija. ministra za zunanje zadeve. Obkolili so sedež vlade in glavni štab ter zasedli Damask. Vlada generala Hinavija je tudi sama pred kratkim izvedla državni udar in vrgla vlado generala Husni Es Zaima. Polkovnik Sišakli je objavil po radiu Damasku komunike, v katerem pravi, da je ((vojaštvo prevzelo položaj« v svoje roke, da prepreči zaroto, ki sta jo kovala Hinavi in njegov zet Talasi proti varnosti vojske ter republikanskega režima. Ob osmi obletnici mučenišhe smrti Pinka Tomažiča in tovarišev PINKO TOMAŽIČ NARODNI HEROJ Prezidij Ljudske skupščine FLRJ je odlikoval z redom narod* nega heroja Pinka Tomažiča, Šibilja Antona - Stenko in An" tona Marušiča * Blaža - Komemoracija na openskem strelišču, kjer sta govorila tovariša Franc Kavs in Eugenio Laurenti dal, člani SNG pa so izvedli montažo Kajuhovih pesmi. Tov. Slavica Batistuta je zapela dve priložnostni pesmi, pevski zbor «Skamperle» pa tri pesmi. Sledile so recitacije dveh pionirčkov in tov. Silove. Tov. Benčina je prečital odlomek iz spominov na tov. Tomažiča. Proslave se je udeležilo veliko število ljudi. V nedeljo pa je naše demokratično ljudstvo na Opčinah počastilo spomin junakov, lu so bili tam ustreljeni 15- decembra 1941. Številne delegacije, ki so se zbrale, so položile vence. Sodeloval je tudi pevski zbor in godba. Vence so položili predstavniki KP Tržaškega ozemlja, delegacije FLRJ, predstavniki gorrekih Slovencev, OE Tržaškega ozemlja, SIAU, ASIZZ, ZAM. Komunistične mladine, SHPZ. SNG, PD Škamperle, ter množične organizacije posameznih rajonov in krajev. GOVOR TOV. KAVSA Zbranim je govoril tov. F. Kavs, ki je med drugim dejal: Obsodba Pma Tomažiča in tovarišev ni veljala samo njim, temveč vsemu slovenskemu narodu, ki se je upri fašizmu. V svoji omejenosti In nadutosti so hoteli fašisti slovensko ljudstvo s to obsodbo prestrašiti in mu pokazati, kakšna u-soda čaka vse one, ki bi se jjra drznili upreti. Zato ni bila pest, ki jo je Tomažič dvignil proti fašistični drhali ob razglasitvi sodbe, samo pest Pina Tomažiča, temveč pest vsega naprednega slovenskega ljudstva, ki se je dvignilo proti fašizmu in pokazalo, da ne bo v svoji borbj odnehalo, dokler si ne pribori socialne in nacionalne .svobode. To je čutil tedaj tudi Pino Tomažič, to so čutni njegovi tovariši, ko ro NARODNI HEROJ PINKO TOMAŽIČ. Z ukazom od 14. decembra 1949 je Prezidij Ljudske skupščine FLRJ sklenil-na predlog r < w ■ i S' SIMON KOS vrhovnega poveljnika oboroženih sil FLRJ odlikovati za-he-roizem in posebne zasluge v narodnoosvobodilni vojni z redom narodnega heroja primorske junake:: pinka Tomažiča* Marušiča Antona, Darka ; — Blaža in Sibiija Antona — Stjenko. V soboto je šef VUJA polk. Lenac v gledališču v Kopru izročil odlikovanje materi toy. Pinka Tomažiča in večji sku- pini borcev in aktivistov iz cone A Tržaškega ozemlja. Pinka Tomažiča je pred os-smimi letj na dan 14. decembra obsodilo na smrt posebno fašistično sodišče in naslednjega dne je bil skupno s tovariši Simonom Kosom, Ivanom 1-vančičem, Ivanom Vadnalom in Vikom Bobkom ustreljen na Opčinah. PROSLAVA V PD «PINKO TOMAŽIČ« V. sredo je prosvetno društvo (iPinko Tomažič« priredilo proslavo ob obletnici Tomažičeve smrti. Ob tej priložnosti je govoril tov. Andrej Bu- IVAN IVANČIČ BEOGRAD, 20. — Jugoslovanska vlada je sp-rejela osnutek zakona, o splošnem proračunu za leto 1950 ter o končni bilanci za leto 1948. Vlada je tudi sprejela poročilo zunanjega ministra Kardelja o delu jugoslovanske delegacije na zasedanju OZN. Lludska skupščina FLRJ ia 26. dec. BEOGRAD, 20. — Z ukazom prezidija ljudske skupščine FLRJ ie sklicana ljudska skupščina FLRJ na osmo redno zasedanje za 26. decembra letos. To zasedanje bo posvečeno izključno pretresanju splošnega državnega proračuna za leto 1950. LE ENOTNOST koristi borbi za slovensko šolstvo Občni zbor Zveze prosvetnih delavcev E. S. POZDRAVLJA akcijski odbor za obnovo razrednih sindikatov, ki se med tržaškimi delovnimi množicami bori za oopravo krize, ki je zajela tržaško sindikalno gibanje, ko Je revizionistična skupina v E. S., opirajoč se na zloglasno resolucijo I. U. poteptala načela razredne sindikalne borbe; POZIVA vse člane konfederacije E. S., da zahtevajo takojšnje sklicanje sindikalnega kongresa, na katerem naj vsi pravilno izvoljeni zastopniki vsega članstva z obeh področij Tržaškega ozemlja s svobodno diskusijo prispevajo k obnovitvi organizacijske enotnosti in prave razredne smeri s spoštovanjem načela o svobodi verskega in političnega prepričanja in narodne pripadnosti. Članstvo Zveze prosvetnih delavcev E. S. Je prepričano, da bi obnovitev razrednih sindikatov na podlagi svetlih tradicij Enotnih Sindikatov ojačila položaj tržaškega delavstva in s tem izboljšala pogoje za resnično sindikalno borbo. Občni zbor Zveze prosvetnih delavcev E. S. nadalje UGOTAVLJA da je akcija didaktičnih ravnateljev, ki organizirajo neko enadstranskarsko«, »apolitično« Zvezo slovenskih šolnikov od angloameriške vojaške uprave, naročen in diktiran poizkus, ki hoče izpodkopati borbeno enotnost slovenskih šolnikov, ki se je manifestirala z uspelo stavko due 19. novembra proglašeno v obrambo slovenskega šolstva. Članstvo Zveze prosvetnih delavcev E. S. je prepričano, da more le že vspostavljena borbena enotnost koristiti borbi za slovensko šolstvo, zato VABI tudi vse učiteljstvo, neorganizirano in tisto, ki je včlanjeno v drugih stanovskih organizacijah, da odkloni poizkuse take vrste, da obrani In utrdi ono borbeno enotnost, ki edina more resnično braniti interese slovenskega šolstva. V Trstu, 11. decembra 1949. IVAN VADNAL naslednje jutro prelili na teh kraških tleh svojo kri. Za kaj so se borili Pino Tomažič in njegovi tovariši? Kaj jih je gnalo na pot borbe proti fašizmu? Vsi so ljubili svoje ljudstvo in svojo zemljo, vsi so sovražili fašizem in njegovo zatiranje. Na pot borbe jih je privedlo njih življenje samo. Simon Kos je to jasno izpovedal v svojem zadnjem pismu staršem: ((Zahvaljujem se vam. da ste me naučili ljubezni do svojega jezika in svoje zemlje. Srečen bj bil, ako bi znal, da more moja kri ohladiti le del gorja, ki ga trpi moj ubogi narod. In če bo moja žrtev le malo koristila trpečemu človeštvu, potem sem živel dovolj«. Kar je bilo drugim še čustvo, upanje in hrepenenje, je bila za Pina Tomažiča znanstveno dognana gotovost, je bilo odločno prepričanje, da bo naše ljudstvo doseglo skupno z vsem naprednim ljudstvom sveta zmago nad rasizmom, prepričanje, da nazad-njaštvo ne more zmagati nad napredkom. Zato se med temi petimi junaki najbolj dviga lik Pina Ustanovitev države Hašemitski Jordan A MAN, 20. (AFP) - Včeraj je bila ustanovljena nova država Hašemitski Jordan. Nova država obsega arabski del Pa- lestine in bivšo Transjordanijo kot zahodno in vzhodno cono Hašemitskega Jordana Dosedanji transjordanski parlament bo razpuščen 1. januarja. Novi parlament bo sklican takoj po volitvah. V novem parlamentu bosta obe coni zastopani po 20 predstavnikih. VIKO BOBEK Tomažiča, ki je že pred mno gimi leti razumel, kakš a j; edina pot. ki nas lahko pripe' Ije v svobodo. Tudi on je ka kor njegovi tovariši z globo kini in toplim čustvom ljubi svojo zemljo in svoj narod, ka: izpoveduje v svojih pismih ii spisih. Se nekaj ur pred ustre litvijo je pisal tovarišem: «Lju bim življenje, svoj narod, lju bim otroke, naravo, naše gore naš Kras in morje. Ravno za to, ker ljubim vse, kar je okros mene, dam svoje življenje bre kakršnega koli obžalovanja. Ko boste živeli v svobodn domovini, povejte vaši mladi ni, da smo se z vsemi silam borili proti fašizmu, proti im perializmu, za odpravo izkori ščanja človeka po človeku, zt ljudsko demokracijo«. (Nadaljevanje na 7. strani). TRŽAŠKI DNEVNIK ratje Korošci p f Z uspelega občnega zbora Zveze prosvetnih delavcev ES Zadišalo je po cvetočem vres. ju, po planinah mogočne Pece in Obirja po valujočih poljih sredi lepe, prelepe koroške de žele. Tako nam je bilo, ko smo si stisnili desnico v pozdrav s predstavniki koroških Slovencev. In kot da se je koroška zemlja premaknila k našemu Jadranu. Razprla je svoja nedra. Njeni sinovi pa so princ sli med nas to, kar jim je najdražje — svojo pesem. Ta jih je ohranjala skozi stoletja, bodrila v najhujšem in nikoli jih ne bo jenjala spajati z matičnim narodom v svobodni domovini ter s Slovenci na Goriškem in Tržaškem, ki tudi moramo živeti izven njenih meja. Prišli so od vsepovsod; gori od Zile, Drave, Roža, Podjune in celovške strani v imenu Prosvetne Zveze za Koroško in pevskih društev, ki jih zastopajo. Vprašanja, ki so bitne važnosti za nas Tržaške Slovence, so obenem vprašanja tudi njihovega narodnega obstoja. Ta vprašanja nas družijo in spajajo toliko bolj, odkar se je zgodilo s Koroško tisto, kar bi se ne smelo nikdar zgoditi. Sa-mi so nam o tem povedali kratko in preprosto, da je to, kar je storila z njimi Sovjetska zveza, prava ekravja kupčija)). Vse je s tem povedano, so dodali in vsaka beseda bi bila tu popolnoma odveč. Za dobrodošlico jim je spregovoril ob večerji pri Sv. Ivanu V imenu SHPZ tov. prof. dr. Budal. Rekel je: «Z veseljem smo pričakovali dne, da vas vidimo v naši sredi. Mnogo vprašanj imate, ki so podobna našim. v zadnjih letih smo videli, da se ja marsikaj, kar je bilo v osvobodilni borbi že doseženega, začelo zapletati. Dalo bi se rešiti, če bi se ne teptala načela, ki naj služijo Pravemu sožitju med narodi. Naš narod tega ne more razumeti, kako je mogoče eno izjavljati in drugo delati. Zoij je stvar zelo enostavna in od te enostavnosti ne bomo mi nikoli odstopili. Zastopali bomo načelo, da spadamo k matičnemu narodu in da nam morajo biti te pravice priznane, V naša skupna spoznanja bomo vne. sli trdno voljo, da bomo po tej poti nadnljevali» Na njegov pozdrav se je v imenu koroških Slovencev zahvalil zastopnik koroških prosvetnih društev tov. Tonče Sla-per. V svojih pozdravnih besedah je izrazil, da zamejni Slovenci poudarjajo v vsakem svidenju svojo enotnost z matič- Toda že v samem dejstvu, da smo Slovenci, da se tega zavedamo in se borimo proti za-sužnjevanju, je naša borba globoko napredna. Ohraniti hočemo duševno in kulturno enotnost z narodom v svobodni domovini in končno bomo dosegli to, za kar so padli tisoči in tisoči naših žrtev. Ce bo naše stremljenje naletelo na odpor tistih, ki so se za Judeževe gr o. še prodali, ne bomo klonili, ker je naša volja nepremagljiva.» Njegovemu pozdravu je sledila še kratka, res prisrčna na. pitnica dr. Kukanje, ki jo je izrekel v imenu Osvobodilne fronte, katera je tudi danes le izraz teženj osvobodilna borbe Za obisk koroških bratov se je hitro razvedelo in najbližji svetoivanski pevci so se kmalu zbrali sami od sebe v majhen zbor, ki je na željo Korošcev i e narodne, ki so nam sicer znane, toda oni so jih peli drugače, veliko bolj lahkotno in toplo. Včeraj dopoldne so položili najprej venec rta spomenik bazoviških junakov, nato pa na kraj usmrtitve Pinka Tomažiča in njegovih tovarišev, s petjem in enominutnim molkom so se oddolžili njihovemu spominu. Ob bazoviškem spomeniku jih je pozdravil domačin tov. Gruntar, na Opčinah jim je razložil Pinkovo pot in potek njegovega procesa tov. dr. Doneu. Nato so odšli tudi na kraj usmrtitve 72 talcev. Skozi naše kraške vasi Prosek, Križ in Nabrežino so se odpeljali v Stivan na obed, od koder jih domačini niso hoteli poprej izpustiti, dokler niso «urezali» nekaj koroških. Ob 4 popoldan so imeli s zapel nekaj dalmatinskih, ma. predstavniki glavnega odbora kedonskih in srbskih pesmi. I SHPZ skupni sestanek, ki naj Oni pa so intonirali svoje sta-1 bi jim podal sliko prosvetnega delovanja na Tržaškem ter osvetlil razmere, v katerih se isto razvija. Razvoj pevskega dela je prikazal tov. Venturini, o splošnem prosvetnem delu s posebnim pogledcni na vprašanje slovenskega šolstva je govoril tov. Drago Pahor. O slovenskem tisku, književnosti, U-kovni umetnosti jn slovenskem gledališču je govoril tov. prof. Miro Ravbar. V svojih razglabljanjih je iznesel razlikosti med koroškimi in tržaškimi Sloven. ci, ki so plod socialnega sestava teh dveh slovenskih pokrajin in iz njega izvirajoče raz--vojne poti. Diskusija, ki je temu sledila. ie bila silno razgibana. Koroški Slovenci so postavili v njej zanimiva vprašanja. Ta sc odkrila potrebo čim tesnejših stikov tudi med nami, zamejnimi Slovenci. Izzvenela so v naš skupni osrednji cilj naslonitve na Titovo Jugoslavijo, dokler ne bo dosežen v celoti. Z borbenostjo, delom in Študijem dvigajmo vrednost naSe Zveze prosvetnih delavcev KOLEDAR $£edaiidče - 'žčino- - "Radio- Sreda 21. decembra Tomaž, Tomislav Sonce vzide ob 7.43, zatone ob 16.23. Dolžina dneva 8.40. Luna vzide ob 9.43, zatone ob 17,53. Jutri četrtek 22. decembra Dimitrij, Zvezdana V nedeljo zjutraj se je vršil občni zbor Zveze prosvetnih delavcev Enotnih sindikatov, katerega so se naši učitelji ter profesorji polnoštevilno n deleži! i. Občni zbor je otvoril predsednik Zveze tov. Per-havc, ki je pozdravil vse navzoče, prav posebno pa še predstavnike prosvetnih delavcev Istrskega okrožja. Podal je besedo tajnici tov. Pahor Mariji, ki je imela obširno poročilo, v katerem je prikazala kratko zgodovino težkih dni strokovne zveze prosvetnih delavcev, ki je bila izključena iz ES samo zato, ker sq njeni člani niso hoteli pedreditj politiki sedanjih voditeljev sindikalne organizacije, katerih glavni namen je razbiti enotnost delavskih množic Tržaškega ozemlja, enotnost, ki je glavni predpogoj za nadaljnjo uspešno Zopet dogodki iz maja 1945 pred tržaškim porotnim sodiščem De Karli, Koren, Vatta in Kotar, bivši člani Narodne zaščite, obtoženi, da so maja 1945 pri preiskavi na dveh stanovanjih izvršili „rop“ na škodo trgovca Susanija in gospodinje Zanette Včeraj dopoldne se je pred tržaško poroto pričel proces proti štirim bivšim članom Narodne zaščite, ki so obtožen i kar dveh težkih zločinov, in sicer da so v prvih dneh maja 1945 oropali neko Karlo Zanette in trgovca z vinom Susan-nija Adolfa, in sicer, da so odnesli nekaj čokolade, nogavic, sladkorja, cigaretnih papirčkov itd. Na zatožni klopi sedijo De Carli Vittorio, Koren Natale, Vatta Metodio in Kotar Otomaro, ki je odsoten. Razprava se je pričela z zasliševanjem obtožencev. Najprej je bil zaslišan De Carli Vittorio, ki je sodišču osvetlil, kako sta se dogodila oba dogodka, zaradi katerih se mora sedaj zagovarjati. Prve dni maja 1945 so dobili on in ostali trije obtoženci nalog od poveljnika postaje Narodne zaščite v tovarni Dre-herja, nekega Borisa, naj gredo v ul. Rossetti 14, kjer je stanovala Carla Zanette in pri njej naredijo preiskavo, ker so tam stanovali tudi nemški in italijanski oficirji. Ko sq prišli na stanovanje Carle Zanette, je bilo tam tudi nekaj drugih ljudi, o iskanih oficirjih pa ni bilo več ne duha ne sluha, če izvzamemo nekaj njihovih uniform, kj so jih obtoženci pri preiskavi našli v neki omari. Ker je bil takrat na stanovanju Carle Zanette tudi trgovec nim narodom, za katero stre- z vinom Susanni Adolf o, ki se mijo skozi dolga desetletja. ((Tudi v tem obdobju ne more nihče zatreti v koroških Slovencih njihove narodne samobitnosti Ce poudarjamo to, da smo Slovenci, n> to nacionalizem, ker mi nacionalisti nismo. je zelo sumljivo vedel, se je obtožencem zdelo naravno, da bi bilo dobro napraviti preiskavo tudi na njegovem domu. Tako so res z njim odšli trije obtoženci na njegovo stanovanje v ul. Nordio 3, De Carli Vittorio pa se je še zadržal pri Zanette Carli (svakinji trgovca Susannija), ker ga je povabila na kosilo. Po približno eni uri so ostali trije obtoženci tudi njega telefonsko poklicali, naj pride na stanovanje Susannija. Pri njem doma pa se je očem štirih zaščitnikov nudil skoraj neverjeten pogled, odprla se jim je Indija Koromandija. Medtem ko ljudje v Trstu niso imeli niti kruha, kaj šele drugih priboljškov, je imel Susanni Adolfo na svojem stanovanju vse mogoče dobrote, in to ne v majhnih količinah, temveč kar na stote. «Ubogi» trgovec z vinom, ki je po vsej verjetnosti tudi črno-borzijanil, je imel na svojem stanovanju na desetine kilogramov sladkorja, čokolade, prekajenih mesnih izdelkov, vreče bele moke, mnogo parov čevljev, ženskih svilenih nogavic itd. itd. Anoloameria vojska ima tri dvorane deseitisoči Slovencev pa nobene Bridka usoda italijanskih razseljenceu iz I. 1943 44 v Trstu - Naš stadion pri Sv. Ivanu je trn v kuminformistični peti Preden je občinski svet prešel na dnevni red na razpravo o proračunu, je odbornik prof. Sciolis odgovoril Pa neko vprašanje, ki ga je postavil odvetnik Stocca, Ta se je namreč pritožil da je v gledališču «Verdi» za občinstvo premalo prostorov na razpolago izven abonmaja Dasj se je odvetnk okupacijska vojska, ki šteje 10 lisoč mož, na razpolago kar tri gledališča. Tržaški Slovenci, ki nas je bilo samo v Trstu že pred 40 leti 60.000 (brez občin Milje, Nabrežina, Zgonik, Re-pentabor in Dolina!) pa nimamo nobene in da nam nočejo zgraditi niti tiste, ki so nam jo z Narodnim domom fašistični zadovoljil z izgovorom, ki ga razbojniki požgali. Samo z zad- je dobil, se je stvar malce za- nje dopoldanske predstave sukalg in prešla i > na vpraša- »Sneguljčice«, ko so nam dali nje, kaj je z rek. birmo dvo- na razpolago »Fenice«, je bila rano Avditorium in z ostali-! udeležba tako številna, da se je ma dvema gledališčema «Nazio- j moralo nad tisoč obiskovalcev nale« m «Svipereinema». 2up: n vrniti brez vstopnic domov. je odgovoril, da bodo o tem še govorili na prihodnjih sejah. Na teh prihodnjih sejah bo pot/ebno g'ede naše potrebe po gledaMški dvorani ponovno u- gotoviti, da ima ang'o ameriška MSIjevec Morelii je vprašal župana, kaj je z resolucijo, ki jo je izglasoval svet proti ukazu št. 206 Odgovor: Protest «ni naše] pravilnega odmeva«. Z izgovorom, da delo občinskega sveta zastaja zaradi di- r 1 I m velikosti od 1.20 do 3 m po 300 do 500 lir v Skednju „Prl Selom konjičku" in na Opčinah pred cerkvijo akusije o letnem proračunu tržaške občine, postavlja zadnje čase občinski odbor svetovalce pred izvršena dejstva. Z izgovorom nujnosti je odobril že precej odlokov precejšnje važnosti, ki jih je nato predložil občinskemu svetu v odobritev. Tudi včeraj je občinski odbor predložil na seji dva odloka. Zatem je bilo govora o nehigienskih prilikah, y katerih so prisiljene delati ženske Pri zbiranju papirja, cunj i;i podobnih odpadkov na zbirnem smetišču na Istrski cesti, dalje o italijanskih razseljencih, ki so iz Trsta odšli v Italijo 1943 in 1944 teta ter se po vojni vrnili. Za te se je pred občin-ski;n svetom z vsem ognjem za. vzela demokristjanka Bastiani-jeva, na terenu pa, kakor je povedala, njen bivši sošolec, in sicer do take mere, da je siromak zaradi prevelikega truda umrl. Sedaj morajo živeti povratniki, ki jim «madrepatria» ni znala pomagati, v skupnih zbirališčih pri Sv. Justu, na Kolonkovcu, pri Sv. Ivanu in Sv. Ani v dokaj žalostnih prilikah in baje v tako obupnih moralnih odnosih, da sl Bastig. nijeva niti ni upala navajati posameznih primerov. Italijanski blok vidi v proračunu, ki ga je svetovalec Monciatti poiteno ožigosal, za. neraarjeno najvažnejje vpraša, nje, se pravi, pregrupacijo ob. činalcih uslužbencev, nekako po fašističnem vzorcu, ki bi z odpustitvami nekaterih prinesla občini dokaj prihrankov. Ko. mlnformističnj svetovalec Getz Pa se je lotil športnih igrišč in stadionov. Na široko se je razbral o Športnih organizacijah, ki da so v Italijj z vladne strani podpirane z velikim razumevanjem, medtem ko je v Trstu ravno nasprotno. Naštevajoč posamezna športna igrišča, ne-dostopna nekaterim organizaci. tam, je strupeno omenil naS stadion pri Sv. Ivanu, češ da ne služi športnemu udejstvovanju, marveč političnim shodom in zborovanjem «8abičeve klike«. Kajpada mu ni vleč, da tudi ta ni na razpolago Vidc-lijevim organizacijam in je sploh čudno, da ga ni prištel med «patrimonio del partito«. Nekaj minut pred 9. je bila sej& zaključena in prihodnja najavljena za četrtek ob 17. To pa še ni bilo vse. Pod posteljo v spalnici njegovega stanovanja so zaščitniki pri preiskavi našli tri zaboje cigaretnih papirčkov «Modiano». Ko pa so se vse te dobrote predstavile očem obtožencev, je naravno, da so hoteli v prvem trenutku vse skupaj zapleniti. Ker pa jih je verjetno Susanni Adolfo in njegova družina pričela prositi in jadikovati, so se jih obtoženci usmilili in zaplenili samo 1 zaboj cigaretnih papirčkov, vse ostalo pa so jim pustili. V zahvalo za to uslugo pa jim je Susanni takrat daroval nekaj malenkosti v sladkorju, čokoladi itd. Toliko q dogodku, kakor se je dogodi’. Po štirih letih in pol pa se je «žrtev» ljudi, ki so nosili na kapi rdečo zvezdo, spomnil, da so ga takrat nič manj kot oropali, mu grozili itd. V zahvalo pa, da takrat člani Narodne zaščite niso popolnoma izvedli svoje naloge in mu zaplenili vse, kar je imel, jih je ovadil policiji in jih pripeljal na zatožno klop. Po zaslišanju De Carlija sta bila zaslišana še ostala obtoženca Vatta in Koren, ki sta povedala isto kot prej De Carli. Po tem uvodu v proces so pristopile pričat priče, kj so vsi »oškodovanci«, in sicer Susanni Adolfo, njegova žena Italia in hčerka Luisa. Poleg njih je pričal še neki Paolini Livio, ki je takrat slučajno prišel na stanovanje Carle Zanette v ulico Rossetti 14. Trhlost obtožnice, ki je že sama po sebi .tako majava, da se je še bolj sesula s pričevanjem članov družine Sussnni, ki pred sodiščem ne samo, da niso mogli zakriti svojega sovraštva do ljudi, ki so bili pripadniki Narodne zaščite, temveč so tudi prihajali v taka protislovja, kot je nekoč prihajal v protislovja glavna sila tožilca v procesu proti našemu dnevniku — Barovini ali »človek polomljenega naslonjača«. S tem je bil prvi del procesa, to je dokazni postopek, končan in se je popoldne pričel drugi del z govorom predstavnika zasebne stranke Geffter Wondri-cha, ki je seveda zvest samemu sebi i« idejam, katerim je pripadal. zahteval za obtožence kazen. Nato je spregovoril javni tožilec Paolucci, ki je tudi ostal zvest svoji liniji in ni pozabil zliti svojega gneva na ljudi, ki so nosili titovke z rdečo zvezdo. Dobesedno ali skoraj ironično je dejal: kV si, ki so nosili titovko z rdečo zvezdo so bili oboroženi Saj smo jih tudi mi sami lahko videli, kako so imponentno hodili po ulicah, kakor da bi o-svojili civilizacijo-)) Na koncu svojega govora je zahteval od sodišča, naj spozna obtožence za krive in jih obsodi na 6 let in 9 mesecev zapora ter 60.000 Ur globe vsakega. V obrambo je prvi spregovoril odvetnik Camber, ki brani odsotnega Kotarja. V glavnem je juridično analiziral položaj svojega klienta in s tem tudi o-stalih, dokazujoč, da tu ne more iti za rop, ker manjkajo vsi materialni elementi za ta zločin. Pri tem primeru namreč ni bilo ne nasilja ne grožnje, ki sta bistvena elementa ropa. Nato pa je v kratkih besedah obrazložil sodišču moralno o-sebnost trgovca Susannija. Svoj govor je končal z zahtevo, da sodišče Kotarja oprosti, ker ni izvršil dejanja ali pa zaradi pomanjkanja dokazov. Kot zadnji je včeraj povzel besedo odvetnik Kežič, ki brani tri prisotne obtožence. Tudi on je v svojem uvodu najprej v glavnem analiziraš juridlčni položaj obtožencev, se y krat- kem pomudil pri dokazovanju o pomanjkanju elementov za rop, ter prešel potem na to, da so bili člani NZ javni funkcionarji, kar je bilo pred sodišči že večkrat dokazano, nato pa je v vseh potankostih razgalil sodišču moralnost tožnika Susannija. Ko je odvetnik Kežič prikazal sodišču še nekaj kontradikcij «uboge» družine Susanni, je zahteval, da sodišče obtožence oprosti. Predsednik sodišča je razpravo odgodil na danes dopoldne ob 9,30, ko bo govoril odv. Zennaro. Obdaritev otrok za novoletno jelko Obdaritev otrok za novoletno jelko bo v mestu in neposredni okolici 30. t. m., in sicer: IV. rajon ob 14. uri v ške-denjski dvorani kina. II. rajon ob 14. uri na stadionu «1. maj«; Barkovlje ob 14. uri. III, rajon ob 17. uri pri Magdaleni. I. rajon ob 17. uri na sta* dionu «1. maj« — Opčine ob 18. uri. — Sv. Vid ob 20. uri. Važno za občino Dolina Podjetje CESIA je dokončalo dela pri regulaciji potoka pri Orehu. Zdaj bodo izplačali podjetju zadnji obrok, zato morajo vložiti prošnjo za izplačilo odškodnine vsi oni, ki so zaradi tega dela utrpeli škodo ali jim je bilo odvzeto zemljišče. Prošnje je treba vložiti na občinski urad v Dolini najkasneje do 25. t, m. berbo proti naraščajoči ofenzivi delodajalcev. Zaustavila se je na vprašanju zelo uspele sindikalne konference, ki se je vršila dne 13. novembra, ter je pristavila: Naša organizacija, ki ni nikdar zapustila linije razredne borbe, se z veseljem priključuje akciji za obnovitev ES v prepričanju, da bo njeno delo bolj plodovito in uspešno ob pomoči vsega tržaškega delavskega razreda, prav posebno pa še ob pomoči delavstva cone B, ki si s pomočjo svoje ljudske oblast; gradi pogoje za boljše in srečnejše življenje. Delovni program zveze prosvetnih delavčev obsega v glavnem obrambo interesov vseh članov tqr borbo za slovensko šolstvo in strokovno izobrazbo članstva «V zadnjih dneh« je dejala tov. Pahor, «so didaktični rav-natelji razdeljevali nekake izkaznice za neko novo organizacijo, ki nosi ime Zveza šolnikov v Trstu in katera bi bila ((nadstrankarska« in ((apolitična«. Ce upoštevamo pri tem dejstvo, da so te izkaznice delili kar med uradno konferenco ter se pri tem spomnimo, kako strogo je bilo doslej vsako takšno delo prepovedano, lahko pridemo do zaključka, da uživa ta Zveza popoln blagoslov vojaške uprave, to se pravi delodajalca, torej tiste oblasti, protj katere delovanju v zvezi s slovenskim šolstvom smo morali še prav posebno v zadnjem času ostro protestirati. Prepričani smo«, je nadaljevala, «da naše članstvo ne bo nasedlo podobnim vabilom. S tem namreč, da branimo svojo strokovno organizacijo, ki je naša zdrava sila, branimo tudi zdravo bitnost slovenskega šolstva v tem delu Tržaškega ozemlja. Zadnja stavka za pravice slovenskega šolstva je pokazala, da smo resnični borci ter da se borimo za pošteno stvar«. Svoj govor je zaključila s pozivom vsem članom k čim večjemu udejstvovanju v svoji sindikalni organizaciji. f.' praktikant t Jožko Luk*s’ Djoka * Julij Guštin; Al*«® Zunjič, sreski detektiv * r lizar Sancin; Gazda Spasa10 Gazda Miladin, trgovca i* i: i t Caršije - Anton Požar in Bo- žo Podkrajšek; Joso, pandur • Ernest Zega. Dogaja se v dobi naših o*P tov v neki obmejni vasi s‘are Srbije. Prodaja vstopnic pri blagaj- ni kina v Skednju v P1 etek 23. t. m. od 9 do 13 ter 15 dalje. o i Z včerajšnjim dnem zaključena desetdnevna stavka tiskarskih delavcev Ko je vse kazalo, da se bo rešitev spornega vprašanja tiskarskih delavcev še zavlačevala, je prišlo nepričakovano obvestilo, da je bila stavka zaključeno ter da prično tiskarski delavci z rednim delom. Tako se je P« desetih dneh zaključila stavka tiskarskih delavcev, ki je vzbudila med tržaških! prebivalstvom toliko zanimanja. Se v ponedeljek zvečer se je vršilo na sedežu Delavske zbornice zelo živahna diskusija tiskarskih delavcev, na kateri je govoril tudi predstavnik zveze italijanskih tiskarskih delavcev, ki je podal obširno poročilo o poteku pogajanj med sindikalnimi predstavniki ter med prcdatavniZi industrljcev. Iz poročila samega je bilo razvidno, da delodajalci ne nameravajo popustiti in se celo niti niso od-zvali vabilu, de bi se udeležili seje na prefekturi. Delavci, ogorčenj zaradi takšnega postopanja industrljcev, sa soglasno sklenili nadaljevat; s stavko do končne zmago svojih pravic. Po končani skupščini pa so se na povabilo conskega predsednika prof, Palutana pomv no zbrali sindikalni predstav-niki ter predstavniki industrij, cev, ki so po kratkotrajnih pogajanjih sklenili sporazum, ki predvideva takojšnjo prekini-tev splošne stavke. Sklenili so tudi, da se na Tržaškem ozemlju uveljavijo določbe delovne pogodbe, ki je v veljavi za italijanske tiskarske delavce, seveda z nekaterimi spremembami v zvezi s posebnim položajem delavcev na tem ozemlju; vsa sporna vprašanja, ki jih niso mogli rešiti v tej dolgi | »Težkimi iett« tako odlično do-borbi, pa bodo zainteresirane kazal svoje sposobnosti, mogel stranke predložile uradu za delo, ki bo skrbel, da se bodo pogajanja nadaljevala. Lahko trdimo, da je imela stavka, ki je sicer vzbudila med našim delavstvom toliko pozornosti in odobravanja, zelo klavrn uspeh. Nekaj ur po končani skupščini namreč so sindikalni predstavniki sprejeli skorajda neizpremenjene zahteve, ki so jih ves čas postavljali delodajalci. Pogajanja za rešitev spornih vprašanj se bodo seveda prav gotovo zavlačevala in tako ostajajo tiskarski delavci na istem položaju, na katerem so bili pred pričetkom svoje borbe. Težita leta s filmom, ((Vojna ali miri (prej «Bela' črta») zavestno falzifici-rati dejansko narodnostno stanje ob italijansko in tržaško— jugoslovanski meji z dogajanji ob njej vred. Dvomimo, da je temu vzrok samo nepoznavanje tukajšnjih razmer, zlasti pa posledic fašizma. Saj bi bilo vendar dovolj, da bi si na pr. ogledal narodnostno karto našega ozemlja, ki jo je se-tavil italijanski profesor Schiffrer, ki je poleg vsega še podpredsednik cone A, če že ne bi hotel upoštevati tozadevnih kart in publikacij jugoslovanskega izvora in pa stanja, ki ga je na mestu snemanja mogel ugotoviti sam.) Ljubezenska tragedija v Sesljanu V noči med nedeljo in ponedeljkom se je v Sesljanu dogodila strašna tragedija, ki ima svoje vzroke v ljubezni. V restavraciji «A1 Castello« v Sesljanu je bila za natakarico Berta Goliani. Ker je bila lepa in mlada je imela mnogo oboževalcev, med njimi tudi Cesarja Rolla, ki je že poročen, je pa kljub temu dvoril nesrečni Berti. Deklica ga je verjetno odbijala, zato je v noči med nedeljo in ponedeljkom, malo pred polnočjo, Rollo izgubil kontrolo nad samim seboj. Prišel je v lokal ter naprosil Berto, naj bi šla z njim za nekaj trenutkov v neko prazno sobo, ker bi ji rad nekaj povedal. Nista pretekli dve mir.uti, ko sta se čula dva strela. Ko so gostje, ki so bili v restavraciji, pritekli v sobo, so našli ob mizi naslonjeno Berto, ki je močno krvavela iz rane na vratu, na tleh pa Rolla Cesarja, ki se je ustrelil v desr.o sence. Težko ranjeno mladenko so takoj odpeljali v glavr.o bolnišnico, kjer se zdravniki še niso izjavili o njenem stanju, truplo Rolla pa v mrtvašnico, kjer je ostalo na razpolago oblasti. Oba nista iz Trsta, temveč begunca, Berta je doma iz Tolmina, Cesare pa iz Reke. NAROČILA ZA URADNI LlSj TRST, (AIS). — Oddelek ZV za pravne zadeve sporoča, da « do sprejemali naročila za Ufa list ZVU za šestmesečje jan'® junij 1950 v pravnem 0 MAH OGLA?! Prodam.' 4 koze za re|®' Bonomeja u' Greta, ul. Delavske Film, ki si ga je vredno ogledati Te dni vrtijo v kinu «Excel-*tor» v Trstu italijanski film znanega režiserja Zampc «Težka leta», ki obravnava usodo italijanskega naroda skozi prizmo doživljanj malega občinskega uradnika in njegove dru-1 žine v nekem mestu na Siciliji za časa fašizma vse do okupacije otoka s strani angloameri-ške vojske. Film je v vsakem pogledu dober in priporočamo vsem, da si ga ogledajo, ker prikazuje realno dogajanje v tistih etežkih letih», hkrati pa nam kaže, da se je fašizem posluževal v bistvu ljudi, ki se jih poslužuje ameriški imperializem danes. O filmu bomo v prihodnjih številkah spregovorili obširneje. (Za danes pripominjamo le to, da je režiser Zampa, ki je s Opozarjamo vse naročnike in čitatelje, da se je uprava Primorskega dnevnika preselila v ul. S. Francesco 20. Začasna telefonska številka je 29-477, ki bo pa v kratkem zamenjana, UPRAVA Kiivec smili dveli sMkov le neti angleški vojak m o$ b e obleke Opozorilo naročnikom izdelujem Po zmernih cenah Naslov na upravi lista V noči med soboto in pe-deljo okrog 23, do 24. se je r.a ul. Flavia, v višini vojašnice civilne policije, dogodila težka prometna nesreča, ki je zahtevala smrt dveh ljudi, in sicer zakoncev Verzier. Krivec te nesreče je brezvestni šofer, neki angleški vojak, o katerem so oblasti izdale poročilo, da so ga aretirale, nerazumljivo in čudr.o se nam zdi, zakaj oblasti ne objavijo njegovega imena. 31 DECEMBRA in 1. JANUARJA priredi ADRIA-EXPRESS izlet it 31. DECEMBRA i;i 1. JA. NUARJA priredi izlet tudi Za tg dva izleta vpisovanje do 22, t. m. 8. JANUARJA pa je napovedan izlet Vpisovanje do 28. t. m. Za vpisovanje in morebitne informacije, nuj se zainteresirani zglasijo pri ADRIA - EXPRESS v ulici F, Sevevo 5-b, tel. 29-243. v Jugoslaviji listov Vse nartčnike naših - . v Jugoslaviji opoza rj*”| naj pravočasno javijo s, mombo naslova ter se <’ f( čajo v vseh zadevah lista ADIT - Ljubljana, Ty;''ino Tyrl«! ul” 34, tel/ 49-63. Naročuje in druge obveznosti pa peravnajo pri Komun banki na čekovni račun 6-1-90603-7. Krojaška dslavn izdeiu;e mešte o)s,<6' ženske OBRAČA POPRAVLJA J PO IZREDNO NIZKIH CBN ADRIA - EXPRESS nlzJra org*' zimovanje na |n na POKLJuK* tu« ki bo trajalo 7 a11 t)U več dni- ' -jrajt* Za pojasnila telef^'‘lllci na potovalni urad 3 F Severo 8-b, tel. - UREDNIŠTVU ULICA MUNTECCHI, St. 6, III. nad. — Telefon 5tev. 93 808. — UPRAVA: ULICA S. FRANCESCO št. 20 — Telefonska št. 29-477. OGLASI od 8 30-12 In od 15-18 - Tel 29-477. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravn! 100, osmrtnice 90 Ur. Za FLRJ: Za vsak mm Strine I stolper za vse vrste oglasov po 10 din. Odg urednik STANISLAV RENKO. - Tiska Tržaški tiskarski zavod. - Podruž.: Gorica, ul. S. Pelllco l-II., Tel. 11-32 - Koper. ul. Battisti 301a-I, Tel. 70. NAROČNINA: Cor.a A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400. celoletna 2600 lir; cona B: Izvodi, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, mesečno 10° 111 Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11,5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozeinskega 1-90603-7, — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z Ljubljana, Tyrševa 34 - tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-1 primorski dnevnik ISTRSKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU ■ ULICA C. BATTIST1 301a - I.f» - TEL. 70 Z 'ZA NOVOLETINO JELKO Cbčni zbor zdravniške zbornice istrskega okrožja V soboto so imel; zdravniki ferskega okrožja redni cbčni Ipr svoje stanovske organi- Po končanem običajnem Števnem redu s poročili, raz-kšnicami in volitvami je bil švoljen za predsednika okrsj-zdravnik Istrskega okrožja ® šef internega oddelka kc-toske bolnišnice dr. Luciano Perfoglia. Poleg problemov, ki k nanašajo na notranje erga-"iracijsko delo zbornice, so bi-4 v diskusiji vprašanja, ki so naše okrožje, življenjske Nnosti na zdravstvenem sek-terju in katera niso zanimiva talo 2a zdravnike, temveč žalijo zanimanje tudi naše kfširše javnosti. |re predvsem za stanje v yh bolnišnicah. Kot je zna-I je ljudska oblast v letu z velikimi investicijami ijPodporami obnovila bolniške v Kopru, Izoli in v Bujah. TOne, zatohle sobe so se spre-•enile v svetle, zračne in lič-*e dvorane. Obnovitvena dela, SjSiova oprema z moderno apa-ijiuro, nabava roentgenskih jferatov. predvsem pa vestno strokovno delo naših zdrav-Rvenih kadrov, zdravnikov in fcter, so usposobili naše bol-jlšnice za dobro oskrbo m stro-^vno zdravljenje tudi težkih Cinikov, torej takih, ki so se foslej morali napotiti v bolnišnice v Trst. Qsamosvojitcv našega zdrav. FE. je velikega gospodarskega in strokovnega pomena za Ne ljudstvo. Upoštevati je “6ba namreč, da stane oskrb-Ni v tržaških bolnišnicah ®evno 1.500 lir, v naših pa 120 arjev. plačevanje v devizah, je v tuji valuti, predstavlja !,a na-g gospodarstvo velike «"tve. Naš interni in kirur-JJ-i oddelek v Izoli vodijo stroga«) dobro usposobljen; ir, Medni zdravniki in primariji. raviin0 je, da našim zdrav-kater; vodiio oddelke bolnišnice, izkažemo tisto 'Manje, ki ga v polni meri lužijo. ®rugG pereče vprašanje, ka-je ravno tako važno za nanaša na Sina b '•to aše okrožje J V zdravila. Ljudska oblast je tu-; di na tem podrečju storila vse, da bo ljudstvo preskrbljeno z zdravili in drugimi zdravilnimi pripomočki. Dobava zdravil je urejena tako, da centralno sanitetno skladišče v Izoli dobavlja vsem lekarnam vsa tista zdravila, ki jih zdravniki smatrajo za potrebna. Naravno, da se zgodi, da včasih kakšno redko zdravilo ni v zalogi. To ni čudno, kajti celo v velikem mestu, kot je Trst, ni vselej vsako zdravilo v zalogi in ga mora lekarna naročiti v inozemstvu. Vendar pa so vselej in v zadostni količini na razpolago vsa nujna zdravila in vsa 'tista zdravila, ki jih normalno predpisujejo zdravniki v našem okrožju. V primeru, da nekega zdravila ni na razpolago, imajo lekarnarji navodila, kako naj ga po najkrajši poti in ng najhitrejši način nabavijo strankam. Treba pa je opozoriti naše ljudstvo na sklep, ki so ga rav. no tako sprejeli zdravniki ne svojem zadnjem občnem zboru, in to je, da ne bo dopuščeno razmetavati z zdravili. Vsi namreč vemo, da so zdravila na splošno draga. Za naše okrožje so tembolj draga, ker jih moramo uvažati za desetine milijonov iz inozemstva in jih nlačevati v tuji valuti. Zato so se zdravniki zedinili, da bodo predpisovali bolnikom najboljša, ne pa najraznovrst-nejša zdravila. Naše ljudstvo moramo pouči-ti, da ni najboljši zdravnik tisti, ki predpisuje najrazličnejša zdravila, temveč tisti zdravnik, ki predpisuje na podlagi svojega temeljitega strokovnega znanja najboljša zdravila. Ljud-ka oblast je organizirala dobavo zdravil tako, da bodo preskrbljene bolnišnice kakor 'tud; bolniki z dobrimi zdravili in da bodo v zadostni količini na razpolago tudi redkejša zdravila, kot je strepto-rnicin, PAS, penicilin v vseh oblikah in druga zdravila. Lekarne imajo natančna navodila, kako naj poslujejo, da bo ljudstvu kolikor mogoče dobro in najhitreje ustreženo. Ni potrebno še posebej poudarjati, de gre vsa skrb ljudske oblasti v prvi vrsti bolnišnicam, katere razpolagajo v za-dostni količini z zdravili in zdravilnimi sredstvi, ki so potrebna za vsak primer nezgode in obolenja. Se eno vprašanje je, katero bi radi omenili. To je vprašanje posebne zdravstvene službe. — Organizacija posebne zdravstvene službe, to je pregledi zdravnikov in specialistov, ki prihajajo enkrat tedensko k nam iz Ljubljane, je rav. no tako ukrep, ki ga naši zdravniki in naie ljudstvo pozdravljajo, ker vedo, kako jim je s prihodom specialistov, ki ordinirajo z roentgenskimi pregledi za pljučne in ženske bolezni, za bolezni nosa, grla in ušes, ter operacij srni, ki jih zdravniki vrše v naših bolnišnicah, prihranjen čas in denar. Tud; ta služba je urejena tako, da so krajevni zdravniki ip bolnišnice obveščeni, kdaj in kam naj pošljejo bolnike, ki so potrebni posebnega pregleda. Na občnem zboru zdravnikov so razpravljali ;e o strokovnih znanstvenih sestankih, ki so enkrat mesečno v eni naših bolnišnic, o sodelovanju naših zdravnikov v strokovnih revijah in o mnogih drugih stanovskih in strokovnih vpra-sanjih. Na koncu je omeniti, da so si zdravniki zapomnili besede zastopnika ljudske oblasti in da se zavedajo, da so soodgo. vami z.a izboljšanje življenja ljudstva v našem okrožni in za vestno ter smotrno organizacijo zdravstva tega tako važnega in delikatnega sektorja v življenju našega okrešia. Dr. HI. V Portorožu so razne mizarske delavnice sprejele obveznost, da bodo izdelale večje število lesenih igrač za otroke. Tako bo izdelala mizarska delavnica v Piranu 100 komadov takih igračk, ladjedelnica v Piranu 200, tovarna pohištva «STIL» v Kopru 150 komadov, tovarna krtač in metel 50, mizarska zadruga v Kopru 110 komadov in Saline v Sičjolah 100 komadov. Vse te igračo bodo delavci v omenjenih tovarnah izdelali prostovoljno. Posamezniki so v ta namen že prevzeli delo. To je dokaz, kako so naši delavci vzeli resno letošnji otroški praznik V Piranu so na raznih prireditvah in s prostovoljnimi nabiralnimi akcijami nabrali do sedaj že nad 70 tisoč dinarjev, v Portorožu pa nad 24 tisoč dinarjev. Med vsemi obrežnimi mesti je do sedaj zbral največ Piran. Pričetek pouka na obrtni ženski šoli Vodstvo obrtne šole v Kopru javlja, da se prične pouk 2. januarja 1950 v Kopru v ulici Mario Brati št. 328, II. Za praznik naših najmlajših Da bodo naši najmlajši občutili, kaj je tud) njim prinesla osvobodilna borba, pripravlja tudi letos organizacija ASIZZ s sodelovanjem vseh množičnih organizacij polno presenečenj. Poseben poudarek bo dan otroškemu sejmu in kulturni prireditvi z bogatim sporedom. Tako bodo otroci imeli poleg zavoje v sladkarij, igrač in drugega, še drugi, večji užitek, ki bo še več vreden kot darovi. Italija jim je kratila pravico učenja lastnega jezika. Niti na svojem domu niso več smeli spregovoriti, kaj šele, da bi bili za svoj otroški praznik lahko dali duška svojim čustvom in zadovoljstvu s kako svojo prireditvijo. Letos pa bodo videli na glavnem trgu nekaj, kar jib bo prav gotovo presenetilo in zadovoljilo. Otroški sejem je že danes tista privlačna točka za vse otroke, ki nudi snovi za vse njihove razgovore, Ze vedo, da je sto koprskih žena prevzelo nalogo izdelovanja igračk; druge pripravljajo pecivo in slašči-če, 82 tovarišic pa že pripravlja obleke za nastopajoče na prireditvah otroškega sejma. Za ta sejem prispeva vse ljudstvo v okrožju. Za organizacijo skr-be trije odbori; eden za novoletno jelko, drugi za otroški sejem in tretji za Teden matere in otroka. Ob zaključku Tedna matere in otroka bo otroški sejem In obdaritev otrok. Ne bomo še povedali, kaj vse bodo videli na tem sejmu. Povemo samo to, da jih bo prišel pozdravit Dedek Mraz, videli bodo gozdne palčke in še polno drugih presenečenj. Pri vseh teh pripravah pa prihajajo na okrožni odbor obvestila o prispevkih za novoletno jelko. Tako je VUJA darovala 30.000 din, lOILO 100.000 din, »LIPA« 6.000 din, nameščenci Okrožnega komiteja in množičnih organizacij 6.000 din, lesno podjetje «BOR» 3.000 din. Iz ostalih vasi in tovarn pa Je okrajni odbor AFZ prejel obvestila o sledečih prispevkih: Vodstvo tovarne aAmpelean v Izoli 10.000 din, »Arrigoniu Izola 10.000 din. Cisti prlnos proste zabave za novoletno jelko 20.584 din. Odbor SIAU Saleto 3.024 din, Baredi 300 din, trije tovariši iz Izole 250 din in Marezige 2.330 din. Zatiranje škodljivcev In bolezni sadnega drevja 1. člen. Vsak imetnik (lastnik, uživalec, zakupnik) zasebnega ali javnega zemljišča, na katerem je kakršen koli nasad sadr.ega drevja, mora opraviti zatiralne ukrepe: 1.) Odstraniti iz svojih nasadov vsa suha ali napol suha sadna drevesa in drevesa, ki so močno rakava ali napadena od zalubnikov v takem obsegu, da ni mogoč drug način uspešnega zatiranja teh bolezni in škodljivcev. 2.) Ostrgati in očistiti z debel in starejših vej sadnega drevja mah, lišaje, staro skorjo ter vse te odpadke na mestu sežgati. 3.) Odstraniti od raka in podlubnikov napadene veje ter razredčiti krone. 4.) Posekati okoli sadnega drevja vse grmovje, ki bi predstavljalo nevarnost za širjenje škodljivcev in bolezni. 5.) Po opravljenem čiščenju najmanj enkrat vse sadr.o drevje poškropiti s predpisanim za-tiralnim sredstvom. 2. člen. Vsi v prvem členu predpisani zatiralni ukrepi morajo biti izvršeni najkasneje do 15. marca vsakega leta. V primeru, da bi pričela vegetacija pred tem rokom, sme izvršilni odbor okraj- nega ljudskega odbora za svoje področje ta rok spremeniti. 3. člen. Krajevni (mestni) ljudski odbor mora skrbeti, da bodo v njegovem okolišu s to odredbo predpisani zatiralni ukrepi pravočasno in pravilno izvedeni. Sestaviti mora tričlansko komisijo, ki najkasneje do 20. marca vsakega leta pregleda vse nasade sadnega drevja_ v svojem območju in ugotovi imetnike nasadov. ki niso izvršili predpisanih zatiralnih ukrepov. 4. člen. Krajevni (mestni) ljudski odbor mora ugotovljene prekrške po tej odredbi takoj javiti pristojnemu izvršilnemu odboru okrajnega ljudskega odbora, kršitelje opomniti in določiti kratek rok, v katerem naj o-pravijo predpisana dela. Ce ta opomin ne bi imel uspeha mora krajevni (mestni) ljudski odbor odrediti, da se opuščeni zatiralni ukrepi opravijo na stroške kršiteljev. 5. člen. Izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora nadzoruje po svojih strokovnjakih krajevne (mestne) ljudske odbore in skrbi, da ti odbori pravilno opravljajo svoje dolžnosti po tej odredbi. 6. člen. Prekrški zoper to odredbo se kaznujejo z denarno kaznijo do 5000 din. Kazni izreka pristojni izvršil-1 ni odbor okrajnega ljudskega odbora po predpisih odloka o prekrških z dne 18. julija 1949. 7. člen. Ta odredba stopi takoj v veljavo. Koper, dne 26. oktobra 1949; Puče Sklepe izvršujemo Na zadnjem sestanku so žene ugotovile, da so bili izvršeni vsi sprejeti sklepi prejšnjega sestanka. Po poročilu o položaju v svetu so žene živo posegle V diskusijo in zahtevale, da se sestavi protestna resolucija na MDF2 zaradi prepovedi udeležbe na kongresu. Za novoletno jelko pripravljajo žene pecivo, slaščice i» zavoje. Prav je, da se naše žene zanimajo poleg svojega dela tudi za splošna gospodarska, kulturna in politična vprašanja. To pravico jim je prinesla narodna osvobodilna borba, ki jih je osvobodila ozke razglednosti in: ognjišča. \y DUHU BRATSTVA. spoštovanja jezikov in kulture Lepa prireditev dijakov italijanske in slovenske gimnazije V soboto zvečer so slovenji in italijanski dijaki priredili kratko, toda pomenljivo kulturno predstavo v dvora-ni zavoda «Grisoni». Menda le bilo prvič, da so nastopili dijaki italijanskih in slovenjih gimnazij skupno. Bilo Je zelo lepo poslušati recitale, ki so jih podajali itali-fonski dijaki v slovenščini in Ravenski dijaki v italijanščini- Prav tako so predvajali ijsak v svojem jeziku še več drugih pevskih in recitacij-jih točk. Podali so tudi dva krajša prizora. Italijanski di-prizor iz šole, slovenski odlomek iz drame: «Hla-Jernej in njegova pravi- ca». k-o smo prisostvovali tej jromni, toda pomenljivi pri-reditui, nam je prišla v spo-Mn dvorana mestnega sveta Trstu, kjer so italijanski retniki ob prvih slovenskih Jsedah zastopnik a OF tov t*kleve spremenili dvorano Pravi a/riški zverinjak Uit naj jim zamerimo, če e niso nič drugega naučil1 kričati: «S(avo, gui si r!a solo talijan!??»). Tu v Kopru pa so navzoči dijaki, občinstvo, zastopniki množičnih organizacij okrožja, VUJA, profesorji, mladina — navdušeno ploskati obojim. Velika tišina je bila, ko so dijaki recitirali ali igrali v italijanskem ali slovenskem jeziku. Ob zaključku predstave so delegacije obeh gimnazij poklonile v znak bratstva in sodelovanja lepe darove. Predstavniku VUJA pa so dijaki poklonili lep šop rož. Najboljšim učencem, obeh gimnazij so poklonili knjižne nagrade. Sledila je pogostitev vseh navzočih, kjer so kratko spregovorili o pomenu takega kulturnega sodelovanja predstavnik VUJA, okrožnega Komiteja, profesorskega zbora in okrožne mladine. Na tej prireditvi smo videli samo enega italijanskega profesorja. Vsi drugi so menda smatrali — da ni vredno biti navzoč tam, kjer bodo njihovi dijaki pokazali kaj znajo tudi na tem področju. Čudno, da jim ni ob takih priložnostih prav nič mar, kako dijaki napredujejo! Pro^a "rnf*a»a Vruha iz bele moke Okrožni ljudski odbor za Istro, oddelek z-a trgovino in preskrbo je izdal dne 9. decembra t. 1. naslednjo odredbo «V zvezi z našimi navodili z dne 2.III.1949 št. TP 300-2 v zadevi svobodne prodaje kruha in enotne pšenične moke sporočamo, da se z današnjim dnem lahko začne prosta prodaja kruha iz bele pšenične moke. Pravila za izvajanje peke in prodaje kruha ostanejo ista kot za kruh iz enotne moke. Strogo je prepovedano prodajati belo moko v zameno za kruh. Cene za gornje predmete ostaneio iste, kot jih je določil IOLO urad za cene s svojim dopisom št. G-c-374-1«. G « O 1 R 1 [ š: K 1 [ ] D ] [N r: E V 1 N 1 [: K PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - UL. S. PELL1CO 1 • n. ; TEL. 11-32 Iz Slovenske Benečije Dovolj jim je fašističnih hlapcev Na p at zvona se je zbra o v Sovodnjah okrog 800 ljudi in zahtevalo odstop občinskega tajnika SKLEPI OBČOSKEGl ODBORA Delovni šoli v Gorici in Podgori Ulična razsvetljava v Standrežu Prvo šatiovsljo mladinsfio orvens^ro Slnvensliega Pri« v Idriii Zmagovalec tov. Prijon Štefan iz Pirana Prvi turnir za mladinsko pr. venstvo Slovenskega Primorja se je odigral v Idriji od 2. do 9. decembra. Tekmovali so mla-dinci iz Tolmina, Idrije, Po-stojne, Sežane, Gorice in Istrskega okrožja. Udeležencev je bilo 14. Na dan sta bili odigrani 2 koli. Cas za pomislek je bil poljuben. Zmagal je mladinski šahovski referent Istrskega okrožja tov. Prijon Stefan, dijak 3. razreda Plovbenega oddelka Pomorskega tehnikuma v Piranu, ki si je priboril 10 in pol točk od 13 dosegljivih. Sledijo Pavlin (Gorica) z 10 točkami, Habe (Idrija) z 9 in pol točka mi, Menda ga ni koščka sloven-1 jfce zemlje, ki bi bil tako zanemarjen, izkoriščan in zapostavljen, kakor je Slovenska Benečija. Ko je pred leti padel fašizem in so po njihovih planinah in grapah zadonele partizanske pesmi, ki so v domačem in vsem ■azumljivem jeziku govorile o soncu zatiranja in o pravici za vse zatirane, se je tudi Beneškim Slovencem., odprlo srce v radosti in upali so, da bo sedaj .udi zanje konec trpljenja, da bo začela doba pravice in boljšega živlienja. Res so prišli nori oblastniki, toda ljudje so morali kmalu z žalostjo ugotoviti ,da so ti nosili samo drugo ime, ki je zvenelo sicer demokratično in če hočete tudi krščansko, v ostalem pa je ostalo vse pri starem. Povsod samo obljube, ko je bilo treba kaj dati, ali z javnimi deli pomagati brezposelnim, da bi prišli do grižljaja kruha zase in za družino za pozimi. Pač pa niso in ne pozabijo nikdar izterjati mnogo previsokih davkov, ki spravljajo ljudstvo često še ob zadnjo kravico, ki jo morda še imajo v hlevu. Take razmere so po vseh gorskih občinah Slovenske Benečije in naletiš nanje tudi v občini Sovodnje. Po raznih dolgotrajnih intervencijah je država nakazala občini tri milijone lir za popravo poti v Mašero in Matajur. Prebivalci teh vasi so izključno Slovenci in so delali na cesti za polovično ceno, samo da bi bila bolje zgrajena in končno enkrat do končana. Pred nedavnim pa so delo ustavili, ker je verjetno zmanjkalo denarja (saj tri mi lijone lir res ne zaleže mnogo) in ljudje morajo kakor doslej po stari in strmi poti peš s koši na hrbtu v omenjeni vasi ali pa iz njih v dolino. Obljubljali so jim sicer, da bodo z delom zopet nadaljevali, to- da kakor po navadi, je ostalo samo pri praznih besedah. Sedaj pa so se ljudje naveličali čakati in so sklenili, da bodo posegli po bolj energičnem sredstvu. V sredo dne 7. t. m. so začeli biti plat zvona pri domači farni cerkvi in na to znamenje so se začeli zgrinjati ljudje z vseh okoliških vasi in hribov. Prišli so z Matajurja, Matajurske Brce, Mašerov, Pi-činj, Cuš, Jelinj, Strunice, Trč-muna in Jeronišča. Kmalu je bilo zbranih pred župansko hišo v Sovodnjah okrog 800 ljudi, ki so zahtevali takojšnjo odstranitev tamkajšnjega občinskega tajnika. Temu tajniku namreč očitajo, da še vedno izpolnjuje povelja in ukaze bivšega fašističnega župana in se prrav nič ne zmeni za ukrepe sedanjega župana. Ljudje so nosili s seboj tudi napise kakor «Dol s starim županom« in «Proč s tajnikom». Nikakor se niso pustili odgnati in so zahtevali, da mora tajnik takoj odstopiti ter da se takoj nadaljuje in dokonča cesto v omenjeni vasi. Na izrecno zahtevo demonstrantov je moral tajnik podpisati izjavo, da bo najkasneje v 20 dneh zapustil tajniško mesto te občine. Sele ko so jim prečitali to izjavo, so se ljudje malo pomirili in. se razšli. To je prvi množični nastop zatiranega ljudstva v Benečiji, ki je spričo gluhih ušes pri vseh oblasteh moralo samo iskati načina, kako bi prišlo do svoje pravice. Obenem pa nam ta dogodek prikazuje, da je tudi najpotrpežljivejšm enkrat dovolj zapostavljanja. Peli Obdarovanje otrok Ker leži naša vas skoro tik ob glavni cesti, tudi Miklavž ni mogel mimo, ne da bi se ustavil in prinesel darov našim malčkom. Naše delavno prosvetno društvo mu je dalo na razpolago prostore in je pripravilo vse potrebno, da je prireditev lepo uspela v splošno zadovoljstvo mladih in starih. Pred razdeljevanjem daril je Miklavž dal otrokom kup lepih naukov in jim zlasti zabičal, kako se morajo pridno učiti in se vedno povsod zavedati, da so sinovi malega a junaškega slovenskega naroda, ki si komaj nekaj sto metrOv od nas grad; svojo lepšo bodočnost. h Kanalske doline Življenje rudarjev v Rajblju Ljudje v Rajblju in okolici, tisti seveda, ki niso zaposleni v rudniku, so vedno mislili, da so rudarji v rudniku razmeroma dobro plačani. Da pa temu ni tako so izvedeli prvega decembra, ko je delavstvo začelo stavkati zaradi prenizkih plač. Posebno So se pritoževali tisti, ki morajo opravljati najtežja in najbolj nevarna dela v rudniku in uprava podjetja nikakor ni hotela pristati na to, da bi jim povišala mezde. Na dan sv. Barbare so imeli od nekdaj tudi rajbeljski rudarji svoj praznik. Zato so tudi letos priredili na ta dan, to je 4. decembra lepe svečanosti, ki so privabile v Rajb! mnogo ljudi od blizu in daleč, ki so prebili nekaj veselih uric v družbi naših delavcev. Na zadnji seji občinskega odbora, ki je bila pod predsedstvom župana v petek zvečer, so razpravljali n številnih precej važnih vprašanjih. 2upan je najprej sporočil, da je trgovska zbornica sprejela sklep, da ge ustanovi «nagrado mesta Gorice«, za katero bodo zbrali potrebna sredstva na ta način, da bodo podražili za e-no liro bencin, namenjen za prosto cono. Sedaj bodo morali imenovati poseben odbor, da bodo tako že prihodnje leto začeli v Gorici s kulturnimi manifestacijami državnega obsega, od katerih si obetajo precej koristi za Gorico. Nato je bilo govora, da bo treba izbrati zemljišče, na katerem bodo lahko sezidali hiše za občinske uradnike. Ko bo PlNKO TOMAŽIČ - NARODNI HEROJ evanje s 1. strani) Bttalj |l v°jo globuko vero v ziv-PUsko silo slovenskega naro-lu je izpovedal tudi v ilegalki) lističu «Plamen» leta 1940, j? je zapisal: «Naš narod se je L,ral vedno boritj za obsta-in je napredoval le z ne-puerniin trpljenjem. Pa čc-EJV so bili sovražniki sto in Ckrai at močnejši, ga niso mogli kljub vsi m naporom. Za naš obstoj, za naš je- za pridobitve, s katerimi i).9red vsem svetom upravice-Ponašamo, je bil dolga sto-.la strahovit, našo zgodovino V-pisali Z no5t) krvjo. Toda 4Črr, Prešeren, Levstik, Can-,: in drugt so pregnali temo plamenico. In ta pla-Nca ne bo v naših rokah Ugasnila«, til za Pina Tomažiča {•af^Venski narod le del člo-Vjn • njegova ljubezen ni le temu narodu, tem-vu vsemu človeštvu, pred-Pa vsemu delovnemu br *tvu. To svojo ljubezen je t|yi. * in potrdil s svojim tul le"lem in smrtjo, Sodelo-V* v ilegalnih listih «Iskra» hr. *uumen» in jima dajal s 1y Ml članki socialno vsebi-*%. Iie Je bližala druga sve- čq,li*i Voina. se je tako) zave-!'m' , odločilna za nai na-1» •'> za vse Človeštvo. 2atn ^tl kot komunist še in-ji .MMle organizirati partijo 'i Mufašiste m jih pripravlja-Sf';. °bori žen upor. Ko so ga !ti y* v.ječo, ni klonil. Učil sr Sijal svoje tovariše, jim ■ ia vse načine pomagal in jim kazal, katera je edino prava pot do osvoboditve. To pot je začrtal tudi v svojem programu, ki ima v sebi mnogo tega, kar je pozneje uresničila Osvobodilna fronta: ((Neizprosna borba protj fašizmu do osvoboditve in odcepitve Trsta od fašistične Italije. Združitev vseh naprednih sil delovnega ljudstva v enotno fronto. Sodelovanje najširših slovenskih delovnih množic z italijanskim proletariatom v eni fronti. Ne zanikamo italijanskega značaja Trsta. Ker pa leži geografsko na pretežno slovenskem ozemlju mora nujno pripadati k zaledju«. Ta program pa ni ostal le na papirju. Pino Tomažič ga je branil pred predsednikom sodišča Tringalijem in nred niim odločno izjavil, da se je buril za priključitev Trota k bodoči slovenski republiki, čeprav je vedel, da ga za to čaka smrtna kazen; branil je svoj program in hkrati izpovedal fašističnemu krvniku svoje globoko komunistično prepričanje in vero v zmago napredka. Ta program je potrdil nato še s svojo krvjo. Osvobodilna Fronta je kas-sneje pri nas z borbo uresničevala ta program, kljub temu pa danes nekateri ljudje imenujejo ta program in to borbo nacionalistično, torej omejeno, kakor je omejen vsak nacionalizem. A borba proti fašizmu in za narodno osvoboditev je prešla meje našega trpečega naroda, postala je borba svetovnega merila. ficzidij ljudske skupščine FLRJ je sklenil na predlog vrhovnega poveljnika oboroženih sil FLRJ odlikovati za hcrolzem in posebne zasluge našim narodom v narodnoosvobodilni vojni z redom narodnega heroja ob »»obletnici junaške smrti tudi Pina Tomažiča, kar ie najlepše priznanje njegovem spominu in vsemu tržaškemu delovnemu ljudstvu, kj ce je borilo za svobodo. Ob podelitvi tega odlikovanja, na tem mestu, kjer so v lepem sončnem jutru narodni heroj Pino Tomažič tn njegovi tovariši poslali bodoči svobodni domovini svoj zadnji pozdrav, slovesno obljubljamo, da botho nadaljevali borbo za uresničenje njih programa in oporoke ter se tako najlepše oddolžili njihovemu spominu. Slava narodnemu heroju Pinu Tomažiču in tovarišem! Slava vsem padlim borcem za svobodo! GOVOR TOV. LAURENTIJA Govoril je nato tov. Lauren-tj. ki je poudaril jun štvo petih padlih tovarišev ter neumorno delo tov. Tomažiča za bratstvo med tukajšnjim ljudstvom ter zu enotnost delovnega ljudstva, za enotnost rned mestom in diželo. Omenil je duije njegovo delo v ilegali ter njegov nastop na procesu. Poudaril je tudi da rušilci velikega del« ki ga je izvršil Pino Tomažič, ne smejo imeti nič opraviti s tem junakom in z ost limi padlimi junaki osvob dilne bo-be. Pino Tomažič pripada skupno z ostalimi mučeniki, s kat. i imi se je beril, in ki danes v novi Jugoslaviji ustvarjajo socializem, delovnemu ljudstvu, ki vidi v njem začetnika one borbe, ki jo hoče danes Ko* minform zanikati. Vsi tukaj zbrani, obnavljamo prisego, da bomo šli po poti, ki nam jo je pokazal naš veliki junak, kajti tako ■ ljudstvo, ki ima take junake in tako legendarno borbo za seboj, je nepremagljivo, če ostane strnjeno in enotno okrog svoje Komunistične partije kakor v preteklosti. Slava narodnemu heroju Pinu Tomažiču! Slava vsem padlim antifašističnim borcem! ODLIKOVANJE BORCEV IN AKTIVISTOV CONE A Ko jc polk. Lenac Izročil odlikovanje materi Plnka Tomažiča, ji je izročil tudi šop rdečih nageljnov in prečita! plstno Vojaške uprave Jugoslovanske armije, ki se glasi; Draga tovarišica, Prejmi čestitke za priznanje, ki ga je Prezidij Ljudske skupščine v imena narodov Jugoslavije izrazil tvojemu sinu Pinku Tomažiču, s teni da ga je proglasil za narodnega heroja. Vojna uprava in edinice jugoslovanske armije na tem o-Zemlju ti izražajo, mati. svojo hvaležnost, ker si vzgoiila heroja, ob čigar zgledu in spominu se bodo vzgajala bodoča mlada pokol en ja in se učila, kako se ljubi svoj narod, svo-ia zemlja in Komunistična partija. Mati, bodi srečna, da si dala heroja, posebno ti, ki živiš danes med onimi, ki hočejo ponižati in umazati vse ono, za kar je tvoj sin, junak, dal življenje. Zaobljubo tvojega sina Pina — t.se za svobodo! — bomo izpolnili, mati, a ti nam boš pri tem pomagala. Slava narodnemu heroju tov Pinu Tomažiču! Živela junaška mati! Ob začetku svečanosti so vsi navzoči stoje z enominutnim molkom počastili spomin vseh padlih borcev. Nato je tov Stoka v kratkem nagovor" poudaril, da so ta odlikovanja odgovor na vse klevete in spodbuda za nadaljevanje borbe. Polk Lenac je poudaril, da •o odlikovanja priznanje za vztrajno in dosledno borbo. Po razdelitvi odlikovanj sta polk. Lenac in tov. Štoka v zaključnem govoru čestitala vsem odlikovancem in vsi navzoči so nato zapeli «Hej brigade« in «Na juriš«. Zvečer je bila vsem odlikovancem prirejena v Sv. Nikolaju svečana večerja. Tu je sekretar KP Tržaškega ozemlja tov. Babič čestital odlikovancem, poudaril, da so ta odlikovanja odgovor vsem sovražnikom nove Jugoslavije, ter zaključil z besedami: «Naj Živi dosledna borba za resnico!« V italijanščini je odlikovancem čestital tov. Petronio. Vsj navzoči so poslali Preži-d'iju Ljudske skupščine FLRJ pozdravno brzojavko, v kateri so poudarili, da bodo ■ dločno nadaljevali borbo za zmago resnice. Smrt kanonika Mariniča Ponoči od četrtka n a petek je umrl na svojem domu v ul. S. Chiara v Gorici leunonik Marinič Franc, ki je dočakal svoje 88. leto. Pokojnik je bil rojen ti Gorici 2. septembra 1862 in je študiral bogoslovje v Celovcu. Pozneje je precej časa služboval po raznih krajih slovenske Koroške, med drugim tudi V Pliberku. Ko so bili septembra na gostovanju pevci iz Pliberka v Gorici, so ga šli obiskat in se izrekli pohvalno o njegovem delovanju med koroškimi Slovenci. Od leta 1921 do 1927 je služboval v Kojskem v Brdih, pozneje pa je ostal za stalno v Gorici, največ pri Sv. Roku. Ko je 27. novembra šel doma po stopnicah, mu je spodrsnilo in si je zlomil nogo v gležnju. K temu se je pridružil še bronhitis in tako je še krepki starček podlegel bolezni. Pogreb je bil včeraj zjutraj iz cerkve pri Sv. Roku. Večerni fečaji slovenščine Šolsko skrbn-štvo v Gorici sporoča, da so se L t. m. pričeli večerni tečaji s slovenskim učnim jezikom. Takih tečajev je deset in so razmeščeni v Revmi, Steverjanu, Podgori. Standrežu, Sovodnjah, Rupi, Jamljah (dva) in na Vrhu (dva). To so neke vrste ljudske nadaljevalne šole, na katerih imajo po 10 do 12 ur pouka tedensko. Uvoz za hanlingente prasle cone Pokrajinska zveza trgovcev v Gorici sporoča, da ima na svojem sedežu v ul. IX. avgusta na vpogled za interesira-na podjetja pismo trgovske zbornice iz Gorice, v katerem so navedena pravila za uvoz kontingentiranega blaga, ki jfi omenjeno v členu 11 zakona o prosti coni. ta stvar rešena, nameravajo pričeti j» uresničevanjem tega načrta. Nato so občinski odborniki odobrili sklep, po katerem bo občina prevzela v svojo upravo obe delovni šoli, ki sta ustanovljeni za zimski čas v Gorici in Podgori. Te delovne šole bi morale začeti delovati že pred Božičem. Kakor predvidevajo, bodo v njih lahko zaposlili 160 delavcev za dobo dveh mesecev in pol in bodo v, ta namen potrošili nekaj manj kot 8 milijonov lir za mezde. Občina mora preskrbeti za te šole potrebno orodje in izdelati načrte za delo. Za tem so odborniki odobrili sklep, da se pojači razsvetljava na robu trga v Standrežu. Potem so sklenili, da bodo naslovili na viado prošnjo za prispevek pri kritju stroškov, ki jih je imela občina za popravilo javnih naprav, ki so bile poškodovane pri lanskem deževju. Potem, ko so obravnavali nekatere ukrepe zaradi prekr škov pri plačevanju užitninskih pristojbin in druge, ki zadevajo občinske nameščence, so se odborniki pomudili pri proučevanju problemov, katere bodo predložili na prihodnjem zasedanju občinskega sveta. Da bi laže pripravili potrebno snov, so odborniki sklenili, da bodo odložili sklicanje seje občinskega sveta, ki je bilo določeno za ponedeljek, na sredo 21. decembra ob 16 uri. Ob koncu je bilo še govora o odstopitvi enega dela vojašnice v Standrežu neki tvornici za čokolado. Pogajanja v tej stvari se bližajo koncu in občinski odbor sl je pridržal, da bo o tem odločal, čim bo prosilec sprejel predloge za pogodbo. Ko so odobrili še nekaj ukrepov, ki zadevajo navadno u-pravo, so odborniki zaključili svojo sejo. ka ter da bodo definitivno prodali dve stavbj in kos zemljišča pri bivših vojašnicah v Standrežu nekemu industrijskemu podjetju, ki namerava tam postaviti tovarno čokolade. Odobrili so tudi izdatek 85 tisoč lir za nabavo lopat, krampov ter samokolnic, ki jih potrebujejo v dveh centrih za zimska dela. Sklenili so nato, da bodo napeli elektriko na trg pred novozgrajeno stavbo «Genio civile«. Občinski glasbeni šoli bodo dodelili predujem 200.000 lir. Na področju šolskih zgradb je občinski odbor sklenil, da bo za gradnjo osnovne šolg v Stražicah v najkrajšem času zbral primeren prostor. V to svrho so sestavili posebno komisijo, ki bo preučila, kje naj se zgradi omenjena šola. Kar se Pa tiče drugega šolskega poslopja, ki ga nameravajo zgraditi na Majnicah, je odbor po opombi šolskih zdravstvenih oblast; 9klenil, da bodo iz tiste bližine odstranili občinsko smetišče. Ob zaključku so pričeli preučevanjem položajne lestvice občinskih uslužbencev. Ker pa niso na tem področju prišli do zaključka, so sklenili, da se bodo zaradi tega sestali prihodnji ponedeljek. pevskih zbor prosvetnega društva ((Podgora« in zapel nekaj žalostink. Tri dni prej pa je bil pogreb 65-Ietnega Klavčiča Jožefa. Pokojnik je bil oče partizana in dobrega člana našega prosvetnega in pevskega društva, Feliksa, ki je umrl v nemškem taborišču. Tudi njegovega pogreba se je udeležil naš pevski zbor in precej domačinov. Rojstvo v rešilnem vozu Pretekli ponedeljek so poklicali rešilni yoz zelenega križa v Dolenje ob jugoslovanski meji, da bi prepeljali v krminško bolnišnico 21-letno Vecchiet Ermelindo, ki se je pripravljala, da bo postala mati. Ko so bili še okrog tri kilometre od Krmina pa je prišel na svet nov potnik oziroma potnica, ker je medtem mlada mati rodila lepo deklico. Mater in hčerko so kmalu potem V dobrem stanju izročili bolniški negi v krminski bolnišnici. Podsora Dve smrti Preteklo nedeljo smo pokopali v naši vasi tov- Legiša Pavlo, roj. Nanut. Pokojnica je bila mlada žena, ki se je komaj pred letom dni poročila. iz Standreža V Podgoro. Postala je žrtev materinstva, saj je umrla teden dni potem, ko je dala življenje svoji prvi hčerki. Pokojnica je delala več let kot bolničarka v goriški umobolnici in poleg svojega rednega, že itak obilnega dela, je našla še vedno dovolj časa za aktivno delovanje v naših množičnih org nizacijah. Pogreba se je udeležilo veliko število ljudi in je bilo tudi precej vencev, dokaz, kako Je bila pokojnica priljubljena pri domačinih. Prišel je tudi Zločin v ulici Rafut? V petek zjutraj okrog 6, ure so našli ljudje, ki so šli po ul. Rafut na delo, neznanca, ki je ležal negiben blizu obcestnega jarka. Sprva so mislili, da je morda kak pijanec, ki je obležal na cesti in so ga odpeljali v bolnišnico pri Rdeči hiši. Iz dokumentov, ki jih je imel pri sebi, so tam odkrili, da je Onorato Alsozzi iz ul. Formi-ca št. 13. Čeprav so mu zdravniki nudili potrebno pomoč, vendar v petek do večera mož še ni prišel k zavesti. Izvedelo se je, da je Alsozzj še pred nekaj dnevi prejel plačo 30 tisoč lir, od katere pa so naši; v njegovem žepu samo 2000. Zato sumijo, da ga je verjetno kdo napadel in okradel. Oblasti vodijo v zadevi preiskavo, da bi jo rarčistile. III PUmofihki dnpimik l IZPRED S ODj_ŠČA Z lažfo bi rad poslal lieroi Občinski upravni odbor se je pretekli teden sestal dvakrat, in sicer v četrtek in petek. Na obeh sejah je preučil številne predloge. Prvo zasedanje so posvetili predvsem razrešitvi problema dobave pitne vode Gorici v zvezi s pogodbami med Italijo in Jugoslavijo, o čemer je obširno govoril ravnatelj občinskih podjetij inž. Prinzi. Nato So odborniki razpravljali o prosti coni in to v zvezi z bližnjim zasedanjem občinskega sveta, na katerem bodo v glavnem preučevali ta problem. Na zadnjem zasedanju v petek so odborniki med drugim sklenili, da bodo izplačali občinskim nameščencem predujem na povišek plače in da bodo naložili globo nekaterim neplačevalcem občinskega dav- V odsotnosti so nato sodili 21-letnemu Carliju Lucijanu iz ul, Marconi 3. Carli je bil obtožen, da je orožnikom dal lažne izjave glede napada, ki so ga nezr.anci izvršili nanj maja 1948. leta. V noči 16. maja 1948 so neznanci napadli v ul. Cipriani Lucijana Carlija, ga r.-abili in ga nato naložili na nek avtomobil ter peljali pred bivši sedež UAIS-a v ul. Vittorio Veneto In ga tam vrgli nezavestnega na cesto. Naslednjega dne, ko se je Carli znašel ves pobit v bolnišnici, je pri izpraševanju izjavil orožnikom, da je med napadalci, ki da so ga baje napadli iz političnih razlogov, spoznal med drugimi bivšega partizana Oskarja Vižintina in še dvg druga partizana, katerih partizansko ime naj bi bilo Vlarko ter Ivan ir.* ki sta naj-brže tisto noč prišla iz Jugoslavije, kjer bivata po razmejitvi. Na tej podlagi so orožniki pričeli s preiskavo in kmalu ugotovili, da so izjave Carlija lažne, ker je bil Vižintin Oskar tisti večer doma v Sovodnjah in se ni tistega dne sploh s Carlijem, ki ga je poznal samo na videz, r.-iti srečal. Da bi bila izmišljena zgodbica' bolj verjetna je Carli tudi poudarjal, da se z Vižintinom dobro pozna in da je bilo med njim.a zmenjeno, da se bosta tisto noč srečala in da mu bo pri tem sestar.ku Vižintin izročil nekaj važnih in tajnih dokumentov neznanega značaja. Pri drugem izpraševanju naslednjega dne pa je že vse svoje izjave snedel in povedal, da si je vse izmislil, da bi ga ta zgodbica oprala pred goriško javnostjo njegove neslavne politične preteklosti in mu nadela sloves heroja. Ta sloves pa je bil kratkotrajen in včeraj so ga zaradi njegovega častihlepja obsodili na 1 leto in 4 mesece zapora kljub zagovoru odv. Devetaga, ki je hotel sodnike prepričati, da je to zgodbico Carli skoval v omotičnem stanju. KINO = 16.30: ((Svinčenka VERDI. Roya», H. Bogart. VITTORIA. 17: «60 ljubezenskih pisem«, W. Holden. CENTRALE. 17: ((Veliki gatsby», A. Ladd. MODERNO, 17: «Marlza», M. O’ Brier.-. EDEN. 17: «Plava dalja«, V; Lack, moj otroh ho imel dovolj prostora na domačih neti Zvedavo gledam v lice naših mater; čitam jim v očeh in jih poslušam. So matere slovenskih otrok, zato me žene želja spoznati njih pogum, treznost misli in stanovitnost po oni šahovski potezi, ki jo je šolska oblast pred tednom potegnila čez polje slovenskega šolstva. Zastrmela sem nad rezultatom svojih dognanj. Naša žena, slovenska mati je polna zanosa in prave narodne zavesti, ki hoče le svoje in tuje odklanja To so odločne besede, ki jih dan za dnem poudarjajo starejše matere in tudi one, ki so šle skozi raznarodovalno fašistično šolo, katerim celo slovenska domača govorica dela težkoče. Vse obsojajo in se zgražajo nad tako neopravičljivim dejanjem šolske oblasti, katera uvaja za slovensko šolo v Trstu odločbe slične onim iz nepozabljenih časov Gentilijeve fasištične refor me, po kateri so leto za letom odpadali slovenski razredi in slovensko učiteljstvo, dokler nr bila popolnoma zatrta slovenska šola. Naša zena, mati slovenske šolske mladine ne bo dopustila, da se ponovno vpeljejo fašistične metode zakrite v lažnjive izgovore o previsokih izdatkih in potrebi «štednje». Za slovensko šolo, za svobodo in enakopravna življenje slovenskega ljudstva na tem ozemlju so dali življenje najboljši sinovi, zato so vse pridobitve osvobodilne borbe nedotakljive, neokrljive. Protestna stavka slovenskega učiteljstva in nazadnjaški ukrep šolske oblasti sta dvignila tudi matere slovenskih šolarjev. Odšle so s protesti na ulico in pred palačo onih, ki strežejo slovenski šoli po življenju, zena — slovenska mati je nastopila javno proti tlačiteljem pravicoljubnih, proti zatiralcem svobode in enakopravnosti zapostavljenega slovenskega ljudstva na Tržaškem ozemlju. Ona je dala duška pravičnim zahtevam, prav kakor v času naše lepe složnosti, kateri pravijo kompromisovci »vergo-gnoso passatoii. Prav ob tej priliki je spregledala marsikatera žena in spoznala pravo pot, s katere je stopila pod pritiskom neresnih, laž-njivih in pretepaških Vidalije-vih. hlapcev. Ta žena se nikoli več ne bo dala speljati na krivo pot. Ogenj preizkušnje jo je privedel do spoznanja resnice. Dogodi pa se, da se med armado junakov skriva tudi plah, bojazljiv vojak, ki ob prvem sovražnikovem strelu vrže puško z rame in zbeži. Tem »junakom« lahko primerjamo tistih par mater, ki so dobre, kakor je dober bel kruh, ki so marljive kot čebelice, ki iz globine srca obsojajo nepravično ravnanje šolske oblasti s slovensko šolo, a vendar so omahnile že pri prvem udarcu. Manjka jim borbenega duha, premalo verujejo v moč skupnosti. NI čuda, da se prav take matere kaj kmalu uvrstijo med one nezavedne, ki pošiljajo svoje otroke v italijansko potujče-valnico, ki je v veliki meri še polna fašističnega duha. Le vprašajte te matere, ali se ne boje težke obsodbe, ki jo bosta nad njo izrekla njen sin in hčerka, ko dorasteta. Zakrbljeno bo odgovorila: #Bodočnost, služba«. Ti pomisleki so torej splašili slovensko mater, da je otroka prepustila tujcu - šovinistu, ki ga bo vzgojil v izdajalca lastnega naroda in sovražnika mate rinske govorice. Tatu, ki preži okrog slovenskih domov, mečejo nekatere slovenske matere plen same naravnost v naročje. Brez truda in strahu je dobil dragocen zaklad, ki oklesan in obdelan, bo dobro služil svojemu namenu. Zavedno slovensko mater otrokova bodočnost ne plaši. Ni zakona, ne moči, ki bi slovenskemu otroku Tržaškega ozemlja pridrževal pravice, kjerkoli in kadarkoli bi se jih želel posluževati ob svojem času. Naš otrok, sin te zemlje bo v marsičem užival prednost radi svoje delavnosti, poštenosti in znanja jezikov. A kolo časa se vrti in se zanje ne zmeni. Ves vset preveva želja po bratstvu med narodi, svobodi in enakopravnosti. Zlomili so se troni, padle so krone z glav krivičnih vladarjev, konec bo tudi izžemalcev ljudstva, njih plačančev in sovražnikov slovenskega jezika. Tudi Trst, k; pozna junaške borce za svobodo, ki je dal zanje toliko žrtev, bo vstalves nov. V njem se bo vedno bolj kazala potreba po znanju slovenskega jezika. Uspel bo, kdor bo ta jezik obvladoval. Slovenska mati, ki je svojega otroka odtegnila slovenski šoli, ne le, da je prodala lastno kri, ampak ga je oškodovala materielno za znanje, ki bo na Tržaškem ozemlju potrebno in si ga brez tezkoč ne bo mogel pridobiti. Slovenski otrok spada v slovensko šolo, to naj bo vodilna misel vsake slovenske matere, ki naj živi v prepričanju, da bo njen otrok Imel prostor na rodnih in domačih tleh. Pri tov. Emi Tomažičevi (V spomin Pinka Tomažiča) Mizarji I podjetniki Deske smre kove, macesnove in triih kmetovalci !SetraP™o' šče, furnir, parkete in drva nudi najugodneje tel. 04419 Meglen decembrski popoldan. Nebo je poveznjeno nizko nad morjem in mestom. Tovarišica Ema Tomažičeva ga jezbeinim odsotnim pogledom preletela in se obrnila k meni: vTako mračno je, kakor nalašč, da so človeku spomini še bližji, in da sc jim ni mogoče niti za trenutek odtegniti«. V načinukakoje izgovorila besedo za besedo, sem čutila, kako se ji vsaka posamezna trga iz srca. Nenadoma mi je postalo težko, da sem prišla grebst po preteklosti in podpiral njene -rane, toda nazaj nisem več smela in -ne mogla. Tovarišico Emo Tomažičevo srečaš na vseh naših konferencah in prireditvah. Oblečena v Črnino, tiha, resna, vase zamišljena ob konferencah, i urah dela, vsa poglobljena v stvar, o kateri se razpravlja. Nobene besede iz govornikovih ust ne sme preslišati, kajti vse je tako važno za nas in za stvar, za katero je padel njen sin in zaradi katere sta postala žrtev tudi ostala njena otroka. hčerka Danica in njen mož Stavko. Včasih prebegne njeno lice rahel nasmeh. Izvabi ga odločnost naše borbe in doslednost, s katero se je naše ljudstvo zagrizlo vanjo. Takega je hotel imeti in to je vzgajal v niem njen Pinko. Zdi NARODNI HEROJ PINO TOMAŽIČ S SESTRO DANI se ti, da je izginilo nekam v nepovratek in da ji je neposredno blizu samo boj za našo tržaško pravdo, katerega prepleta tisoče njenih spominov. Budno, razumno in čuteče spremlja vsa dogajanja v zvezi s Trstom in deželo za njim. Tako sem jo našla tudi tisti popoldan. Ni mi uspelo pre-i rgati tok njenih misli. Tisti bežen poizkus je bil docela odveč. Opazila je mojo zadrego in rekla: «Pridi, gremo noter, da malo posediva«. «Ne boj se odpirati mojih ran, nič bolj ne bodo odprte, če bova govorili«, sem slišala to, kar je ostalo med mama neizrečeno. «Saj veš, čemu sem prišla v teh dneh,« sem pričela, ((Vem, vem, zaradi Pinkota. Vse ti bom povedala, vse je v teh dneh tako živo, kot bi se dogajalo včeraj. Eno z drugini sc prepleta in brodi pa meni. Sedi, sedi!« Nisem mogla takoj sesti. Pogled mi je ostal kot prikovan na podobi jedrega, polnega dekleta, ki je gledala nn naju. cTo je moja Dani, tovariš Cesar jo je slikal. Takrat je bilo. ko je bil Pinko v zaporu. Tako žalostna je tam, kakor da bi slutila, kaj se bo z njim zgodilo«. Odprla je neki predal in mi izrntiln debel, v lepenko zvezansoiski zvezek. «v sako besedo, ki ji jo je pc-slal Stanko, njen mož, iz zapora, je tu shranila. Toda, ali ne bi malo čaja, da se pogreješ«, je naglo rekla in odšla v kuhinjo. Sedla sem in se poglobila v liste, stran za stranjo. Na nekaterih drobna pesem, izpoved hrepenečega srca, na drugih le nekaj nežnih besed, ki jih je bilo mogoče vtihotapiti preko paznikov, vse skrbno maleplje-no in ohranjeno, da bo ostalo tam za dolgo, da bo izžarevalo toplino vselej, kadar jo bo ona, njena mama, najbolj potrebna. Vrnila se je s čajem. Glasno sem čitala sama sebi. ((Dovoli mi, da prečitam do kraja, toliko lepote je položeno v te besede, da se ne morem odtrgati o dnje, sem se obrnila do tovarišice Enre«. ((Prosim-, prosim, le nadaljuj, tudi meni je drago. Zdaj sem čitala za obe, vsaka pesmica in pozdrav je bij. kot rahel utrinek življenja, ki je v vsej svoji krutosti vendarle bilo lepo. Ob vsaki je vedela nekaj povedati in tako se je ustvarilo tisto vzdušje, ki sem si ga tako želela za pogovor z njo. Polagoma se je odmaknilo vse, kar je težko, v r,obi pri naju sta bila njena otroka, Finko in Davit živa, nasmejana, polna življenja in mladosti prav tako kot nekoč. Ob koncu Da-ninega dnevnika sem čitala: uKoi odsev u ljubezni, ki si mi jo nenehno nudila skozi leta ječe«. Poleg je stal datum 12. 2. 1944. To je bilo poslednje, kar ji je njen mož Stanko poslal iz zapora mesec dni pred tem ko sta bila umorjena. Položita sem anevmk na mizo. Medtem ko sem čitala, je prinesla album fotografij. Pomaknila ga je k meni in ga pričela odpirati: ((Vidiš, taka sta bila. Pinko je bil visok, resen, lepo raščen, mišice je imel razvite, ker je gojil šport in vsako jutro telovadil. Dani je bila psu en sam smeh in pesem. Naša hiša je bila vedno polna mladine in med njo smo bili tudi mi mladi. Zdaj je pa včasih vse tako tiho, da je človeka kar groza te strašne tišine«, je rekla mukoma. Naglo-ma, kot da bi se mi neznansko mudilo,sem zdaj sama preletela sliko za sliko. Ona ml je sedela nasproti, tiha. negibna. Zopet mi je postalo tako kot ob prihodu. Znova sem začutila, kako jo mučim in čakala sem samo, da se pogovor na kakršenkoli način razveže, tako kot se je poprej. Bolj s srcem kakor z razumom sem dojela, kako ji je moglo biti vse tiste minute. Ko sem zaprla album, me je nenadno vprašala, tako kot bi se ničesar ne dogajalo v njej: ((Kaj bi rada vedela o Pinku?« «Vse bi rada vedela«, sem rekla. ((No, če bi rada vedela vse, pa ti bom začela pripovedovati kakšen je bil v otroških letih. Takrat smo stanovali v ulici Sv. Frančiška in on je hodil v slovensko šolo k Sv. Jakobu. K učenju ga ni bilo treba siliki, ker je sam poznal svojo dolžnost. Ze v prvem razredu ga je zanimala politika. Prečital je celo prvo stran ((Edinosti«, ki je izhajala tedaj. Silno je čutil narodno zatiranje in bil globoko socialen. Prosil me je, naj mu dam veliko s seboj za malico, ker prihaja v šolo mnogo otrok brezposelnih staršev. V tramvaju je dal namesto dva-j,tetice celo liro, češ da nimajo tramvajski uslužbenci dovolj plače. Ko je pričel hoditi v trgovsko pripravnico, so ga prvič'zmerjali s «ščavo». Tako je bil ogorčen, da je nekoč zvabil nekega so- šolca na pomol, kjer mu je zmerjanje plačal z zaušnico. Ni dopustil, da bi kdo poniževal naš narod. Večkrat mi je rekel: «Veš, mama, mi smo majhen narod, toda imamo bogato kulturo in po njej nismo nič manjši v primeri z velikimi narodi». Misel, kako bi pomagal laštnemu narodu iz suženjstva, ga. je vedno preganjala Kot štirinajstletni fant je našel stike s Ferdom Bidovcem in njegovo skupino. Spominjam se ga. tako, kot bi bilo danes. Prišel je domov in obstal na stopnicah ves solzen. V rokah je držal časopis in strašno je bil potrt. ((Poglej, mama«, je rekel, ((jaz ne morem perjeti, da so bili taki teroristi, kot piše tu«. Na trgovski šoli je še bil, ko so ga prvič aretirali. Dotipal se je že tedaj do prave ti k naši svobodi. Izmed ruskih pisateljev sta mu bila najljubša Tolstoj in Gorki, in mnogo je čital iudi znanstvene revolucionarne literature. Mnogo se je družil s skupino naprednih študentov iz Milj. Prvega maja 1932 leta je bil drugič aretiran. Niso ga pridržali, dobil je le dve leti policijskega nadzorstva, katerega pa je bi! oproščen zaradi amnestije. V tistih časih sem opazila tudi po telefonu, da ima vedno več stika z mladino. Shajali so se pri nas doma in on, ki je bil zelo nadarjen za glasbo, je zbral okoli sebe pevski sekstet. Ob nedeljah so hodili na Kras in na hribe. V Škrbini, kjer sem jaz doma, je bil tako domač, kot bi se bil tam rodil. Tudi drugod po Krasu ga je vse poznalo in ljubilo. Vedno \ se je ukvarjal z mislijo, kako bi se gospodarsko opomoglo tistim ljudem. Ko je prišla vojna z Abesinijo in so zahtevali do študentov, da gredo prostovoljno, se je brez vsakega pomisleka odločil, da bo nadaljeval univerzitetne študije v Zagrebu. uCemu bi se šel boriti proti ljudem, ki nam niso ničesar storili, ki nas z ničemer ne ogrožajo?«, mi je govoril. Notranjih jugoslovanskih razmer in tega. kar je državo razjedalo, seveda ob odhodu ni poznal. Razumljivo je, da mu ni moglo dolgo ostati prikrito. Ko sva po dolgem času vendarle z možem dobila dovoljenje, da ga obiščeva, sem videla, da je bil še vedno tako globoko socialen, ko je še hodil v šolo doma. Zadovoljil se je z eno kavo za večerjo, samo da je lahko dal prijateljem. ((Kje imaš tople srajce?«, sem ga vprašala. ((Meni niso potrebne, dal sem jih tistim, ki trpijo zaradi mraza bolj nego jaz«, tako mi je odgovoril. Dobil je stike z delavstvom in se večkrat vozil v Maribor, kjer so se takrat shajali begunci s Primorja. Tam so ga tudi nekega dne aretirali, pa zaradi pomanjkanja dokazov so ga morali izpustiti«. Ustavila se je za nekaj hipov, kot bi se hotela odpočiti, toda ne od pripovedovanja, temveč od sinove poti. V sebi je zbirala sile za njen najbolj strmi del po ti, ki se je zdaj začenjal. V politično delo je bil tako globoko zapleten«, je nadaljevala. «rfa mu je bila zopetna aretacija in ječa neizbežna. Skupaj z nekaterimi drugimi tovariši se je odločil, da zapusti Jugoslavijo. Ves napredni svet je gledal tedaj na to, kar se je godilo v Španiji. V mednarodnih brigadah so bili tudi jugoslovanski borci in tako je tudi on skupno s tovariši računal, da se jim priključi. Priromali sc v. Avstrijo, Češko, S pico in se preživljali s tem, kar so jim dali dobri ljudje. On, ki je bil kot študent malo lepše oblečen, Je Po navadi več dobil, petem so si delili med seboj. Vse tisto romanje in trud pa je ostalo nazadnje le brezuspešno. Niso se mogli prebiti v Španijo in on se je na Brenerju predal italijanskim oblastem. Kvestura nas je obvestila naj ga pridemo pogledat. Moj mož je šel, jaz pa se sprva nisem mogla odločiti, da bom pred fašisti pozdravila svojega otroka. aPojdi, boš videla, kako dobro izgleda», mi je prigovarjal mož. «Slal je v senci med okni, lica je imel rdeča in nasmejana. «Samo da si se enkrat vrnil«, sem mu rekla, ker je bilo to vse, kar sem mu imela na tistem prostoru reči. Zdaj vojaščini ni bilo več mogoče izbeči. Kot študent je imel pravico za oficirsko šolo, iz razlogov pa, ki so mi zdaj še bolj razumljivi, kakor tedaj, je bila prošnja odvrnjena. Moral je med pehoto kot navaden vojak in dali so ga pod nadzorstvo. V krogu svojih tovarišev in tudi pri oficirjih je bil priljubljen, samo niso smeh imeti zaupanja vanj. Pisal je, kako podučuje tovariše pisanja, ker je hotel, da bi se naučili vsaj toliko, da bi lahko kaj sporočili domačim«. Zopet je premolknila. Kje vse so greble misli po spominih, ki jih je sto in stokrat Befana 44 V dvorani je lemnorjava, enolična barva pokrila pisane, sveže freske in sončne podobe, ki jih je mladi akademski slikar Cvetko pričaral na zid ter jim vdahnil življenja. Bilo je kot odprta knjiga, pisana z de. belimi črkami. Ljudem se je zdelo, da ni v zgodbi, ki jo opi-suje, ničesar težkega. Vse teče gladko, urejeno, po naprej začrtani poti. Samo tam nekje nedaleč stran se ta pot konča. Preko nje drži bodeča žica in dalje ne moreš. Mejo označuje vsiljeno, nezaželjen« in toliko osovraženo kot so tisti, ki so jo vsilili, da je bila tam začrtana. Tostran nje življenje ni lepo. Sam mrak in sivina, iz katere zaman iščeš izhoda in tipaš v prazno. Kdaj so v tem mraku in sivini utonile podobe dvorani, skoraj niso pomnili več. Kakor da bi jim nekdo zaukazal, da jih morajo pozabiti, so jih potlačili nekam globoko in se jih dotikali v mislih tedaj, ko je teža postala pretežka in je privrelo skrito upanje. »Vendar ne more biti večno, ne more ostati tako», se im je v takih trenutkih odkrhnilo iz razbičanega srca. V prvih letih so bili taki trenutki pogosti, z leti so postali redkej-toda toliko več neizpovedane bolečine in necdaljivega hrepenenja je bilo v tistih nekaj golih, včasih dozdevno brez vsake mračne zveze izrečenih stavkih. V trg so prišli z velikimi obljubami in darili. Na kamio-nu so jih pripeljali. Bila je ce. na, s katero naj bi kupili od vojne sestradane ljudi in osi- otele otroke. Hoteli so se jim na mah prikupiti, da bi jih po. zneje z večjo lahkoto upognili k tlom. Bahaško so se vozili po glavni ulici, za zvečer pa so napovedali v kasarni predstavo in obdarovanje. Kar je bilo moških doma, se niso ozirali po njih, gospodinje so zapirale vrata pred njimi in svarile otroke naj nikamor ne gredo. Tako so navzlic hrupu, s katerim so napovedali delitev, spravili skupaj peščico ljudi, ki se je odzvala iz gole radovednosti in nekaj otročadi. Naslednji dan so ti redki hodili vsi potlačeni okoli. Nekam sram jih je bilo pred drugimi, kot da bi storili greh, ki se ne da več izmiti in s katerim so se za vedno ožigosali. Vse skupaj pa je bila samo komedija. Z leti se je pozneje marsikaj spremenilo, bistveno pa je ostalo vse tako. kakoi je bilo tisti prvi dan. Razlika je bila samo ta, da se je zaradi vsega, kar je bilo vmes, mržnja razrastla in komedija je postala še bolj komedijantska. Enkrat v letu, na dan svetih treh kraljev, se je razvijala ljudem živo pred očmi. In kakor tedaj, ko so napovedali njeno predstavo v kasarni, so se zapirali v domove in raje ostajali doma kot pa, da bi doživljali tam svoje ponižanje. Potem so šteli kdo vse je bil. «Več jih je bilo kot lani«, so ugotavljali. Rev-ščina, ki je potiskala ljudstvo pred podeštata v dvorano, je nenadno pokukala tudi tja, kjer so si jo prikrivali. Toda poleg nje so bile še druge stvari, katerim je bilo zelo težko docela zbežati. Odkar je bilo domače učiteljstvo pregnano in je šola postala popolnoma italijanska, so pritiskali tudi na otroke. Tudi ti so morali sode- lovati pri befani. Tako je določil učitelj in učitelju je tako zaukazal podesta. Gorje tistemu, ki bi si upal ugovarjati, ki bi bil proti temu, da bi ne dobila befana navidezno ljudski značaj. Toda prav zaradi njega je bilo ponižanje to. liko večje. Samo tega si je tako vroče želel zamaščeni podesta. Daril ni delil več v kasarni, kakoi tedaj colonello ob prihodu kraljeve vojske. Stal je sredi odra v njihovi lepi dvorani, ki pa zdaj ni bila več njihova in lepa, ker so jo oskrunili z rjavo barvo in z velikimi liktor-skimi svežnji. Obraz so mu ličili dve brad; in lasje so se mu bliščali od raznih pomad. Ves je bil tak, kakor da bi pravkar prišel iz lepotične-ga salona, kjer so ga pripravili nalašč za to priliko, da bo zgle. dal čimbolj slovesen. Na odx'u so bili še tajnik, didaktični ravnatelj Caligari, dva učitelja in štiri učiteljice. Vsi s svečanim izrazom, ki je nocoj govoril tej gmoti nekulturnih ljudi v dvorani, ((Vidite grdi nehva-ležneži, dobroto našega duceja. Prinesli smo vam svojo kulturo, vašim otročajem vtepamo ljubezen do fašistične domovine. Dobrote vam delimo, ki jih sicer ne zaslužite, pa vam jih delimo zaradi tega, ker je naš duce velikodušen do vas«. Nekaj metrov pod odrom je bila trška gospoda. V prvih vrstah tuja, takoj za njo domača, ki je prišla iz strahu pred izgubo trgovskih in gostilniških licenc. Tujci so jo izpodrival^ in čuda hitro bogateli. Pozimi so ob ognju tekle govorice: »Samo poglejte jih, kako so prišli. V culo bi lahko stlačil imetje, ki so ga prinesli s seboj. Njihove žene še čevljev niso premogle. V cokljah so pricokljale, zdaj pa kakšna posestva vsi po vrsti. Paron je vtaknil večino svojega imetja v zemljo v Furlaniji. To ti je tič, da malo takih. Gledati zna daleč naprej in kdo ve, kaj vidi, da je tako ukrenil. Da bi le hotel videti tisto, kar bi hoteli videti mi«. Po uvodni podeštatovi besedi se je pričelo obdarovanje. Podesta je sam sprejel paket za paketom, ki so mu ga dali roke. Vsakega je dvignil ne koliko v zrak, ga tam poteškal kako je velik, skoraj prevelik za tistega, ki mu je bil namenjen. Občina ne štedi pri befa. ni. Naj se le najedo ljudje enkrat na leto riža in makaronov, pa s kavo naj Se posladkajo stare ženice. Otroci so bili prvi na vrsti. Oni čisto mali so prihajali z materami. Zogarje-va je pripeljala kar dva. V naročju je imela desetmesečno Marijo, triletni Silvan se jo je držal za krilo. Odru in~pode-štatu se je približala obotavljaje. V zadregi, ki je ni znala «1 Ob novoletni jelki bo razveselil otroška srca dedek Mraz. Kupe daril bo jiripeljal s seboj. Ste li še dali zanje svoj prisjtevek? llrš pohitite. fdedku Mrazu sc še moč-to mudi na pol. prikriti, je segla po paketu: «Due ne avete no?« jo je vprašal. «Si signor podesta«. «Silva. no e Maria ancora qualche po. co e saranno f igli deila lupa«. Zcgarjeva ni rekla zdaj ničesar. V njej se je vse trgalo in lomilo. Iz razkavih, od pranja izjedenih rok ji je paket zdrknil na tla. Sklonila se je, da ga pobere, toda nekdo ga ji je že pomagal pobrati. Potem je nagloma odšla ne da bj komu pogledala v oči in triletni Silvan je drobil za njo. Bila sta to otroka njene zavržene mladosti. 'Njenega očeta, ki je kot financar nosil perilo na pranje k Zogarjevi, je pobrala noč. Zaman je poizvedovala za njim tudi po uradni poti. Ni bila vredna odgovora in to jo je streznilo. Zato ji je bil tudi dar iz podeštatovih rok dvakrat težji. Matere, ki so jo sledile, so prihajale bolj sproščeno, skoraj brezbrižno in odsotno. «Dajte, le dajte, naše žulje dajete, našo kri. Toda ne vse, ni-ti eno tisočino. Ostalo je za vas, za palače v mestih, vemo kako je: Da bi vas vrag že enkrat pobral«, je stalo tam v tistih očeh, ki so gledale uporno, kljubovalno, samozavestno in niso prosile in se niso zahvaljevale. Petem so bile na vrsti stare ženice. ((Presto, presto« še je godrnjal debeli n se spozabil, da ima okoli le učiteljstvo s samim didaktičnim ravnateljem. Mrzlično so klicali imena in delili vse vprek, da bi bilo čimprej končano s temi ljudmi, ki ne čutijo trohice hvaležnosti. Zogarjeva je stala ves čas stisnjena k zidu z otrokom v naročju. Ničesar ni videla, kaj se dogaja in zaradi gneče tudi ven ni mogla. S Tonetom, svojim nekdanjim fantom, je plesala sredi dvorane in zdelo se ji je kot takrat, da dekleti naslikani v narodnih nošah na steni, pleteta iz širokega jar-basa kito cvetja njej. Ni ju bilo več. Preko njiju je bila razmazana rjava barva in liktorski sveženj. Zdaj je bila befana in ljudje, s katerimi je prišlo zanjo vse zlo, so obdaroval; njena otroka. V. premozgala že v sebi in jih zlagala v zaokroženo celoto. ((Kje sem že ostala?«, me je vprašala, ((Da, pri tem, kako se je vrnil domov«, je rekla, ne da bi počakala mojega odgovora. ((Tako kot doma, kot na tujem, ga je skrbelo le ljudstvo. Po odsluženi vojaščini in temu, kar je doživel v Jugoslaviji, je ta skrb v njem nekako dozorela. Zdaj se je veš predal revolucionarnemu delu. Kolesaril je Po Krasu. Istri in Vipari ter brez odmora organiziral mladino. «Mama, k noni grem«, mi je rekel, tisto soboto 1. junija«, v ponedeljek se vrnem zaradi izpitov. V nedeljo že ob šestih so rezko pozvonili na vrata. Pred njimi je stala policija. Ko sem šla odpirat, sem zagledala, kako so se drug za drugim vzpenjali navzgor Po ulici. Osem sem jih naštela. Mahoma mi je postalo jasno, čemu so prišli, pa sem jih kljub temu vprašala, če želijo moža ali sina, ko so povedali ime. ((Študente«, so mi odgovorili, in ko smo povedali, da ga ni, so brez vsakega odloga začeli preiskavo. Očitno je bilo, da se ne premaknejo več stran, dokler ga ne dobijo. Dva sta os.tala zato,če bi se mogoča vrnil, šest se jih je odpeljalo na lov za njim. Ob devetih, ko je bilo dano telefon sko povelje, da lahko zapustijo hišo, smo• vedeli, da jim. je padel v roke. Od tistega trenutka dalje pa do konca se je zagrizla vame grenka slutnja. On je to čutit in mi dajal moči, da bi laže prenašala. Ko sem ga vprašala, kako pusto mu mora biti in kako mora živeti v tako majhni celici, ko je poprej vedno telovadil in do kraja izrabil čas. mi je rekel ves nasmejan: ((Ti ne veš, mama, še premalo ga je, vsega imamo razdeljenega za učenje. Pošlji mi čim več ti je mogoče, me je prosil, ko smo po dolgem času dobili dovoljenje za hrano. ((Krasni hribovski fantje so tu, njihovi svojci so daleč in zato moraš ti zanje skrbeti, mama«. Proces je smatral za komedijo in odvetnika je sprejel na našo izrecno željo, toda že naprej mu je povedal, da se bo zagovarjal sam. In res se je. Ko so ga vprašali, zakaj je zbiral orožje, je smelo odvrnil: «Ce bi ga ne bit jaz, bi ga pa kdo drugi«. — ((Kakšen vtis je napravil ta proces na ljudstvo?«, me je vprašal ob zadnjem svidenju. ((Občudujejo vas vsi, ker ni nobeden klonil«, sem mu rekla. Njegove oči so bile polne mladostnega ognja in sence zaskrbljenosti ni bilo v njih. ko je nadaljeval: »Ti bi jih morala videti, mama, kako so se držali ti hribovski fantje. Kosa so zverinsko mučili, toda nič niso spravili iz njega«. «Sodba je bila izrečena v nedeljo ob eni uri popoldne. Vojka Smucova in Zora Perel-lo sta vso prejšnjo noč trosili letake, kljub policiji, ki je po-desetorila svojo čuječnost nad mestom in okolico. Ljudstvo na deželi, ki ga je vzljubilo in imelo za svojega, je trepetaje čakalo izida. V hiši tu je vladala grobna tišina. Odklonil je tudi prošnjo za pomilostitev. V smrt je šel popolnoma svest si tega za kar se je žrtvoval. Povedali so mi, da je mirno legel in spal vso tisto noč. Zjutraj se je umil, telovadil in oblekel kot da bi se pripravljal na izlet na svoj ljubljeni Kras. S pesmijo je na poti v smrt hrabril druge in pest je dvignil v pozdrav, predno se je zgrudil pod streli. Fašisti so se znesli nad nami, in ne vem kaj jih je tedaj odvrnilo, da nam niso požgali doma, kot so zagrozili. Kot da bi ne bilo že dovolj hudega, so nas oropali še za tisto, kar je ostalo od njega. Odpeljali so jih v neznano in šele po vojni smo zvedeli, da počivajo na zapuščenem vaškem pokopališču blizu Trevisa«. V bežnih obrisih mi je očrt-tala izgubo hčerke in zato po Pinkovi smrti uza časa ilegale nisem več utegnila mislili nase. Moji otroci niso utegnili dokončati svojega dela in prepustili so ga meni. Postala sem tovariš in mati vsakomu, ki je prišel v hišo, in to mi je bilo v olajšanje». Trst je žarel v tisočerih lučih, ko sem se poslovila, tako kot b: se tisočero zvezd pravkar utrnilo z jesenskega neba. Zdelo se mi je, da se dviga nad njim prav do svoda Pinkov lik. Desnica mu je dvignjena in trdo stisnjena v partizanski pozdrav vsem onim, ki se t> njem borijo za resnico in čistost revolucionarne misli. MARA SAMSA Dr. GAETA ZOBOZDRAVNIK Izdeluje proteze . jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. Največja garancija Sprejema od 10 do 12 in od ’5 do 19 (Govori slovenski). TRST. ul. TORREBIANCA, 43, VOGAL UL. CARDUCCi IVAN DOLES izdeluje in popravlja aktovke TRST, ul. G. Gozzi 1., vogal ul. Pauliana. Igrače šolske potrebščine in torbe prodajam po nizkih cenah. Naslov dobite na upravi lista fviAdtl do-š-ei Tvrdka KERŽE ima v veliki izbiri štedilnike, ogrevalne peči ua les iu premog, petrolej in plin uujholjših znamk, dobro znane trajne goreče peči «ZEPFIR» in petrolejske luči ua plinsko izžarevanje jakosti 1IIU, 2UU iu IIUIJ sveč Za HOZIC III NUVU LETU darujte in si nabavite za opremo svojih domov koristno in Iraj- ■HniMMHi ne predmete: Jedilni pribor, namizno steklenino, servise iz slekla, keramike in porcelana: kuhinjske tehtnice, električne likalnike in štedilnike, plinske peči za peko “RkH(JFIX„ i.t.d. Vse za dom, menze, gostilne in bare po konkurenčnih cenah pri tvrdki liERZE TRST, TRG SV. IVANA ŠT. 11 iliiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Lfl4t id. Co-M-ne* } 1eče4en{ferg*' žen j je prišel, razvil kos inenta in omočil trst. »Rustik Je v Bizancu,« ie 0 ml boječe Azbad. »V Bizancu?« snJfU »Prišel Je poročal o Epafroditovi!« , »Se Flavij se ni vrnil ,-drž*1 »Bržkone je vihar Jadrnico.« tDjCe Teodori Je obkrožil I0|l, škodoželjen smehljaj in ir ko se je spomnila losti, ker ga je prehitel (Nadaljevanje sle