Pomenki XXXIV. U. Zadnjič že sem te hotel vprašati, kaj pomeui beseda vreča (naložil je na voz vrečo, odvezala je mačkama vrečo, v platnenih vrečah...), in ali ni tudi srednjega spola ? T. Po tem, kakor se tukaj bpre, bi mdgla biti ženskega spola; ali po moji misli je prav za prav srednjpga ter pomeni cilicium, saccus (žakelj). U. Od kod vpš, da je bolje rabiti jo v srednjem spolu? T. Ker se je a) v staroslovenskem reklo vretiste, in se b) v pomanjšani obliki sedaj reče vrečko, obakrat srednjega spola, dasiravno tudi vrečica (sacculus) iz vreča, e. U. Ali se ne rabi ravno tako bpseda piva in pivo? T. Res se govon po nekterih krajih piva; vendar je pri druzih Slovanih in v staroslovensčini le pivo, a (potus, sieera). V. Morebiti je pa tista ženskega spola, ki je posebno slastna! Kako to, da se pri innogih besedah spol tako spreminja? T. Zenski in srednji spol se dostikrat vjema v sklanji in spregavi; pa tudi sicer je veliko imen, ki so različnega spola po raznih krajih, in skorej pri nobenih Slovanih ni v tej reči toliko razlike, kot pri nas Slovencih. U. Sej sva imela že besedo pot celo trojnpga spola, zakaj bi ne imela tudi trojnega pomena? P o t je postavim a) sudor (poti se, pot mu stoji po obrazu itd.); b) via (pot do grada, pot storiti, popraviti itd.) in c) nuntius, kar pravi Xemec ,,der Bote^ (pot kamniški, blejski; šmarska potorka ali pa Ioska itd.). Ali je mar res v tem pomenu iz nemškega? kdo mi jeporok? zakaj je Slovencu tolikanj navadna? T. Ne vem, ali bi mogel ti obstati pred stoloni slovničarjev in jezikoslovcev! — V staroslovenskpm je v potnenu sudor in via (pof in put' ali pot') v pervem, pa tudi v drugem moškega spola, kakor skorej sploh po vzhodnjih krajih slovenstva, dasiravno tudi ženskega, in v množnem — kakor kamna, kota — celo srednjega spola. U. S to besedo sklepa Metelko besedo seženj, ktera je po njem na Gorenskem, kjerse tudi sežem sliši, moškega, na Dolenskem pa ženskega spola. Obakrat (pot in seženj) se Dolenec vjema s staroslovensčino. — Morebiti je pa le napčna raba tega kriva, da se spol razlikuje, ker Ijudje prav nevedo, pisatelji pa, kakor slišijo, tudi pisejo? T. Sim ter tje se to lahko primeri; vpndar se najde taka razlika tudi v druzih jezikih, tudi v staroslovenskem. V novo- slovensčini imamo tacih zgledov dokaj. Nektere besede so a) v razni obliki tistega pomena in spola (jakot, i in lakota, e; jablan, i in jablana, e; britev in britva, molitev in molitva; povodenj in — nja; pesem , i in pesma, e, — torej pesnuVi. -111 imi, niorebiti samo pesmi po uni; -ah, -&mi po tej obliki itd.); b)v tistem pomenu raznega spola (obed, a in obedo, a: pečat, a in pečat, i; pot, a in i; seženj, a in i; med, i in medo, a (_aes); goved, i in govedo, a; sočivo \aa; nrav, a in i (mos, sententia); tako inorda tudi pivo in a, vrece in a itd.); c) v razneni spolu raznega pomena (perst, a in perst, i: klop, a in klop, i; jesen, a in jespn, i; med, a (m) in med, i; dpl, a in delo , a itd. 17. Ali niso nektere tudi v množnem številu lako različne, in kaj je o tacih besedah mislili ? T. V množnem se govori post.: možgan/e, -e in -i; otrob;e in -i; persi in persa; jasl* in jasle. Une dve ste Iahko v teh raznib oblikab moškega spola, torej rod. možganor (stsl. možgan), olrobo»; persa bi bilo množno, persi pa dvojno število in v tej obliki je bilo nekiiaj navadno. Da se ima pisati jash', jaslice, se spozna iz nekdanje rabe. U. Bere se rebcr, -a io -i in rebro, a — kteroje pravo? T. Nekdaj se je rabilo le rebro, a (costa), in da je res srednjega spola, se sklepa tudi iz pomanjšanpga rebrica. Tako se bere tu in tani red a (u) in red, i (reda, redica, rida), nekdaj le red, a (ordo); jezer, jezera, jezero, nekdaj le v poslednji obliki (palus); dlan , i ne dlan, a (slovenskega dlana in uma; nevžugani dlanitd.); pa vpčer, a; perut ali perot, i in peruta, c - torpj - ih in - ah lahko itd. Izmed poprej imenovanih je v stsl. kakor pivo, vreče, tudi le sočivoj govedo; obed in nrav, a; med, i (]aes) itd . . XXXV. U. Ali ne pomeni jezero tudi toliko kot tisuč, in od kod to imenovanje, ali pa tavžent, kar se -še tolikrat sliši ? T. Kakor Dobrovski, razlaga tudi Metelko hrovaško jezero za 1000 iz ogerskega ezer, tisuč iz gotiškega thusund, kar Kranjec, kteremu tisuč sicer ni nezoano, in mu tudi jezero rabi v kaki naglici p. tri sto jezero Caobintellisitar budičev) naj raji po nemški govorici tavžent izrekuje. Traa v pomenu invrias fdecem millia) na Kranjskem ni več v navadi; še pa je v pomenu neznanska množica ali sila: tma vojsčakov (toliko, da se tnia dela; kakor listja in trave). U. Čudno se mi vendar le zdi, da Slovenec za 1000 nima dobre svoje besede! T. To se pa ne inore reči, kpr niso vsi te misli. Prav verjetno se mi zdi, kar piše v tej besedi iskreni Jarnik. U. Povpj no povej ! Jarnika kej čislam. T. Če tudi Dobrovski pravi, da je tisušč, tisjašč iz gotiškpga thusund, vendar jaz o tein zeld dvomim. Kako da bi Slovan, kteri je že nekdaj za desetkrat večje število imel besedo tma, ne mogel zaznamnjati manjšpga števila, in da bi si pri Gotih niogel sposoditi ime njegovo? Tisuč se nii zdi tako čisto slovanskpga vira, kakor kterakoli beseda naša, dasiravno se je v obliki kakor mnogo druzih pokvarila. Tisuč razlagam iz desj at s a t (sot, s e t). Znano jp, da se je s t o nekdaj sklanjalo, kakor se v druzih narečjih še sedaj ; d e s e t zahteva za seboj sto v rodivnem; dvakrat zaporedoma sjat sat ali set set v oblikah desjat sat, despt set se ne glasi lepo, lorej si je slovanski jezik s tem pomagal, kolikor se je dalo, kakor v sto druzih prinierah. Dvojni *—t s—t se je sam po sebi in po pravilih lepoglasja spremenil v šč. Xa priliko nam je česki dvanact, in naš dvanajst namesti nekdanjega dvanadeset. Da se je pa čista korenika des v tis sprevergla, to sc nam ne more zdeti čudno, kakor tudi to ne, kar Metelko neznano dobro razloži top v bpsedi topir (nara. dupir). Kakor tu, se je (udi v tisuč d spremenil v t. Verh tega je v korenu d u p u naj bolj zamolkli glasnik, prešel je torej v čisteji glasnik, in sicer v o. Tako je ludi v korenu des e se povzdignil v visočji samoglasnik i: 1/sušč, ttsjašč. — Ali se niar po tej razlaga tisuč ne da Slovanom prilastovati? ali mar ni slovanska. Tako meni Jarnik. U. Jaz tudi tako. Veseli me, kadar koli spoznam kako besedo za slovensko, o kteri sem inenil, da je tuja. T. Varovati se je treba, da človeka prevelika lastna Iju— bezen ne preslepi; vendar v tej besedi jo rad potegtiem z Jarnikom zlasti, kar sem bral, kako Schleicher razlaga slov. besedo sto (skr. Qatam iz (da)fa-(daca)ta).