Šfc.45
Maribor», dne 18, novembra 1908«
T«ëaj XLia
pouk in zabavo.
Izhaja vsak Četrtek In velja s poštnino vred in v Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K za drnsre IzvenavstrilsKs dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K, Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja« v Maribora. - List se dopošilja do odpovedi - Udie Katol tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev, 5, — Rokopisi se ne vračajo, — Upravništvo- Koroška
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserato se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede zjutraj >~ Ne*
zaprte reklamacije so poštnine proste.
List ljudstvu v
Vinogradniki;!
Odpor proti nameravanemu novemu davku treba organizirati, da bo dovolj močan in da 'se bo čutil tudi na merodajnih mestih.
Splošno obdačenje vina, kolikor ga pride v'promet, bi občutljivo zadelo najbolj naše vinogradnike. Cene vinu bi padle, da bi se pridelovanje vina še manj izplavalo kot dosedaj. Zraven tega bi pa prjšiel naš kmet tudi z vinom pod nad!zorstvo ¡finančne straže-	l ! i : I i
Nameravano je namreč, da bi'se nov davek na ,vino tako-Ie ppbïral: Vinogradnik bo moral naznaniti vsakokrat finančni straži, koliko vina in komu ga misli poslati. Finančna strada dala mu bo nato spremnico, ki se bo pridejala dotičnemu tovornemu listu; pri izročitvi vina v roke kupcu, bodisi krČ-marja ali zasebnika, bi se pa obračunal in plačal.
Finančno ministrstvo je nameravalo zvišati tudi davek na pivo, a opustilo je namero, ker je bil odpor pri onih, ki jim je kaj ležeče na pivu, prevelik. Državni zbor, deželni zbori, ministrstva so dobivala nešteto ugovorov proti davku na pivo, in finančni minister se je udal ter umaknil svoj načrt.
Vinogradniki in njih'prijatelji morajo slediti temu vzgledu, glasno morajo ugovarjati proti namera-vamemii vinskemu davku. Slovenska kmečka zveza bo šla kakor povsod, tako tudi v tej zadevi našim ljudem na roko. Peticij in ugovorov sedaj ne sme manjkati !
Zato priobčujemo v naslednjem uzorec za peticije (prošnje) za državni zbor, ki se naj uporabijo od občan, gospodarskih, političnih, "izobraževalnih društev in od posameznih ljudi. ¡Glasi se:
0
.Visoka zbornlcali
V seji visoke poslanske zbornice dne 26. okt. ! t. I, je »Njegova Prevzvišenost finančni minister vitez ; Bilinski naznajnil, da namerava pjnedloféiti zbprnici : načrt novega vinskega davka, in je imenoval tudi najvažnejša določila nameravanega davka. V seji vinogradniškega odseka dne (&, novembra <je še kot za^ stopnik fsnančnega ministrstva g. sekcijski še! dr. Bernatzik naznanil dopolnilnJo k) izvajanjem linanč-nega ministra način, kako se misli novi davek! pobirati, namreč potom kontrole pri prevoznim.
Čeprav se namerava davčna mera znižati nr 4 K za 1 hI, vendar je vinogradnike nagega kraja vz-
nemirilo dvoje: 1. da se uvede odslej splošen vinski davek in 2. da se uvede kontrola finančne straže.
Ker vinogradniki Še nismo organizirani, da bi sami lahko določevali ceno vinu, zato je docela gotovo, da bosta trgovec in prekupovalec zvrnila novi davek na vinogradnika. Cena vinu bi se še znižala. Vendar pa je sedanja cena že tako nizka, da - se stroški pridelovanja, ki je dandanes izredno drago,, nikakor ne pokrijejo*	: •
In recimo, da bi se davek res ne zvalil na ramena vinogradnikov, potem bi se nujno podražilo vino za konsumenle, trpel bi pa zopet vinogradnik, ki b: prodal manj vina.-	/
Pomisliti je tudi treba, da Še mnogi naši tovariš! nimajo prenovljenih vinogradov, drugi pa, ki jih že imajo, morajo še sedaj plačevati stroške prenov-Ijenja. Ta okolnost torej nujno zahteva, da bi se cene vinu zvišale, ne pa Še zopet znižale.
Vrhu tega je znano, da vinogradniki sedaj že ave leti trpimo vsled splošne vinske nadprodukcije pod izredno nizkimi cenami.
Vremenskih nezgod, ki tako rade in redno obiskujejo vinogradnike na Spodnjem Štajerskem, niti ne omenjamo. Ze vsi ti razlogi nas silijo, da moramo odločno ugovarjati posplošnenju vinskega »davka, ki bi prinesel vinogradnikom pa vsak način novo škodo.
Istotako odločno pa ugovarjamo tudi.radi tega, ker bi prišli' z novim davkom pod nadzorstvo finančnih uradnikov, koiim bi morali naznanjati vsako spremembo pri vinu. S tem bi si nakopali sitnosti, koje že predobro poznamo,'n. pr, pri izdelovanju žganih pijač.
Visoka zbornica! Z ozirom na vse to prosimo, da vsakemu zakonskemu načrtu davka na vino, ki bi prizadel Še močneje kot dosedanji, proizvajalce iD zavživalce vina., odreče svoje potrjenje,
Kraj, dne «. . nov, 1909.
Pečat, podpisi.
Ta peticija se napiše na polo papirja, se dene brez vsakega koleka v kuvert ter se odpošlje po poŠti ali na Kmečko zvezo v Maribor ali pa na kakega izmed naših državnih poslancev. Naslov se lahko naredi slovenski, N. pr. Ivan Rožkar, državni poslar nec, Dunaj. Državna zbornica. To zadostuje. Prošnjo potem državni poslanec predloži zbornici.
Ne bo pa dovolj, da se samo poslanski zbornici pošiljajo peticije, ampak pošiljati jih bo treba tu-na poljedelsko in finančno ministrstvo, vsakemu po-
j sebej. Besedilo peticij je lahko isto, kakor na držav-. no zbornico, le nagovor je spremeniti povsod, nam-■ reč namesto: Visoka zbornica! se zapiše Visloko o. kr. finančno ministrstvo! oiziroma Visoko c. kr. poljedelsko ministrstvo. Tudi zadnji odstavek (naj zbornica odreče potrjenje), bo treba spremeniti pri proš-j nji na poljedelsko ministrstvo tako-le:
Visoko ministrstvo! Z ozirom na vso to prosimo, da zabrani vsak zakonski načrt novega davka na vino, ki bi prizadel Še močneje kot dosedanji, proizvajalce in zavživalce vina.
In v prošnji na c, kr. finančno ministrstvo se naj glasi ta odstavek:
Visoko ministrstvo! Z ozirom na vse to prosimo, da visokoistO ne predloži nobenega zakonskega načrta za nov davek na vino, ki bi prizadel še močneje kot dosedanji proizvajalce in zavživalce vinai.
Županstva in društva, sedaj pa brzo na delo. Ne zamudimo časa, ampak hitro se vzdramimo na odpor proti ¡novem-i udarcu, ki se namerava zadeti našemu kmečkemu ljudstvu.
Slov. kmečka zveza.
politični ogled.
—	Položaj. Razumna politika Slovanske Jedno-te pod vodstvom dr. Susteršiča je vendar dovedla do tega, da se je začelo Bienerthovb ministrstvo resno majati. Ljudska stranka poljskega kola, katero vodi Jan Stapinski, je izjavila, da pri glasovanjih ne .bo več podpirala dosedajnjega ministrstva. Potemtakem pa ministrstvo nima več veČine.. Naši liberalni poslanci so s svojim cincanjem tudi sokrivi,, da se je tako dolgo držalo sedanje, Slovanom neprijazno ministrstvo. Kakor poročajo listi, zahtevajo Slovani 6 ministrov, dva Poljaka, tri Cehe ifn enega Jugoslovana. Bojimo se, da bodo sedaj zopet pred časom začeli naši liberalni listi pisati o ministrskih kandidatih.
—	Na Ogrskem se je torej Košut ločil od Ju-sta ter ustanovil Košutovo stranko, dočim bo vodil Just neodvisno stranjo. Zanimivo je, da je Šlo za Ju-stom več poslancev, nego za Košutom. Just je odložil predsedstvo državnega zbora, ker vendar nima s svojimi prijatelji vočine v zbornici, ampak Košut v zvezi z ustavno in ljudsko straaiko. Vendar je We-kerle še vedno ministrski predsedniki, ker se ne posreči naiti drugega, ministrstva, s kojim bi bil zadovoljen cesar in večina ogrskega državnega itbora.
PODLISTEK.
Krmilarjeve sanje.
Pomorski kapitan Charles. Clark je napisal naslednji zanimivi dogodek, ki je igral znamenito ulo-go v njegovem življenju:
Pred večimi leti sem bil kapitan na parobrodu rGorgoa", Nekega divnega poletlnega jutra leta 1890 smo se usidrali v Inki Singapore. Stoječ na krovu ladje, gledal sem živahen promet v luki; kar pristopi k meni moj iskreni prijatelj Thompson, krmilar naše ladje. Spregovorivši običajne besede, mi reče: „Prošlo noč sem imel čudne sanje, katere se tičejo Vas, gospod kapitan!!"
„Thompsone! Vi ste najbrž zopet malo preveč pogledali v kozarec, ali pa se Šalite V" odgovorim jaz, pošaleč se z našim krmilarjem.
.,Nisem, gospod kapitani; bil sem trezen kot novorojenec" — odgovori Thompson nekakb otožno. Na obrazu sem zapazil, jda mu niso prav ugajale moje besede. Zdaj pa se me je polotila radovednost; rekel .sem mu:
„Thompson! pripovedujte svoje sanje!"1 Nekoliko Časa se je obotavljal, potem pa je začel pripovedovati :
„Ako moje sanje kaj pomenijo, tedaj Vi ne o-stanete dolgo na tej ladji, ne v temi delu sveta! Sanjalo se mi je, da stojim na straži, kar pride k meni pismonoša, ki je donesel dve pismi s Črnim robom. Eno ste Vi takoj odpiečatili ter naenkrat pri čitanju močno obledeli. Tedaj ste odšli v kajuto, a ko sto name pogledali, ste zaklicali: „Thompson! prvi del Vaših sanj se je uresničil!" Nato ste odšli v pisaL-
nico, kjer ste napisali prošnjo, naj Vas za nekoliko časa odpuste iz mornarske službe. Odšli ste na krov in tja je prišel neki novi čvrsti kapitan, kakoršnega pa še nisem videl. Z največjo hitrostjo ste stopili iz ladje in odhiteli na kopno!"
»Thompson!" — rečem, — „to se ne more zgoditi, saj poznaš vse kapitane naše ladje, drugi pa ne bo nastopil za zapovednika. Pa pripovedujte dalje, zanima me!"
.,Jaz pravim, da sem to le sanjal, gospod fca« pitan! — Ko ste Vi ustavili ladjo, videl sem Vas vi nevarnosti, katero Vam je nastavljal neki Kitafiec. Hotel sem Vas opomniti, ker pa v sanjah ne moremo govoriti, sem le s prstom kazal na vraga."
„No, kaj pa mi je storil Kitajec; mi je li pre-rezal vrat?" pošalim se jaz, videč, da iThompsona obdaja neko neugodno Čustvo.
.,Mislim, da ne. Jaz sem le v sanjah gledal, kako potujete preko morja in kopnega."
To so bile sanje našiega krmilarja. Priznavam, da sem skoraj pozabil na te sanje, in tudi Thompson me ni več spomnil na to. Tako smo trikrat prepluli iz Jave v Singapore in nazaj. Zopet smo se usidrali v luki in zopet sem i!z krova gledal živaih-no gibanje.
„Pismo, gospod!" vikne neki Malajec, gredoč po stopnicah. Izročil mi je dv$ pipmi, ki ste bili črno obrobljeni V prvem trenotku, ko sem vsprie-jel pismi, zdrhtela mi je roka, videč, da sta naslovljeni meni.
Hitro razpočatim eno pismo, ki mi je prineslo tužno glasove, ki so me siVili, naj se brzo povrnem v Evropo. Spomnil sem se Thompsi>novth sanj in se prestrašil. Koj odrinem v kajuto, a pred njo je stal — Thompson. Mislil si je takoj, da se je nekaj sku-
halo, ker bil sem ves izpremenjen. Pokazal sem mu pismo, ki sem je imel v desnici, rekoč:
„Thompson! prvi del Valših sanj se je uresni-
sasr
,T,a se prestraši in zakriči: „Ni mogoče, gospod!.j .< Odšel sem takoj v pisalnico, kjer sem napisal prošnjo za odpmit. Se tisti dan jo prišel lastnika naše ladje namesinik, ki mi je zagotovil, da hoče za te. čas postaviti vrednega naslednika.
Ob času ločitve pa so me Thompsonove sanje tako zanimale, da mi jih je moral Še enkrat pripovedovati, Cestokrat so mi prišle na misel te sanje, in iz nestrpno radovednostjo sem Čakal dneva, ko odrinem iz Singapora. Namenil sem si najeti francoski parobrod „Mosbageries Maritimes", ter se tako ogniti drugemu delu krmilarjevih sanj.
Prišel je čas mojega odhoda. Bil sem močno razburjen, ker še nI bilo mojega naslednika, in že smo hoteli dvigniti sidro, kar nas ustavi mala, kitajska ladjica, ki se nam je približevala. Mlad gospod, ki ga pa nisem poznaj, Vizpel se je na stopnice in so mi predstavil ktot kapitan Sunders, kateremu je bila poverjena uprava ¡„Gorgona". Za potrdilo pokazal mi je pismo kapitana monsierja Dar-kesa*.
Kako mi je bilo pri srcu, kp sem se ločil od krova. Hitro sem jo pobrisal po stopnicah na kopno. Kdo pa opiše moje začudenje, ko vidim, da je Malajec, ki je pripeljal novega kapitana, zlagal moje kovčeke na kitajski Čoln! Ko so na „Gorgono" je-li dvigali sidro, zakliče Thompson iz krova: „Kapitan, Čuvajte se Kitajca!"
Srečno sem prispel na kopno ter dal prenesti svoje reči ,v gostilno. Ze se je pričelo mračiti. V go-
—	Na Koroškem so Nemci čedalje bolj divji proti ondotnim Slovencem. Letos so nastavili vse .slovenske učiteljiščnike na nemške Šoje, v slovenske kraje pa poslali nemške učitelje. Slovenskega župana Mik-lavčiča iz Bilet so pred kratk,im v Celovcu zaprli, ker je zahteval na kolodvoru vovjni listek v slovenskem jeziku. Zadnjo nedeljo pal$o beljaški Vsenem-Ci hoteli s Bilo preprečiti otvoritev tamburaškega doma na Brnci. Hoteli so vlomiti kot navadni tolovaji v dom. Zabranil jim je to komisar s štirimi orožniki. Tolovajstva so se udeležili tudi c. kr. uradniki. iTake reči se gode pod sedapjo vlaü'o« Vkljub vsemu temu pa narodna izavest med koroškimi Slovenci napreduje,:
—	N&doin Sina volitev za deželni zbor goriški. Na-mestništvo je določilo, da se bo vršila narfomestna volitev enega poslanca v deželni zbor iz splošne skupine na mesto nmrlega poslanca Jeriča na dau 19. decembra t. 1. Morebitna ožja volitev pa se bode vršila dne 28. decembra.
—	Grški kr?,lj je prvotno zahteval, da se naj vojaška zveza po sklepu zborniškega zasedanja razpusti. Sedaj pa je to zahtevo opustil in se je udal vsetn željam vojaške zveze, kar je seveda napravilo na slednjo najboljši utis. Vojaška zveza je pod uplivom polkovnika Zorbasa sklenila, da se bo «»naprej tmrno zadržala._$$
—	Šolski boj na Francoskem. V vasi Ferra-ches na Francoskem je odstranil neki socialistični učitelj križ iz šole in je uvedel neko knjigo, /ki so jo Škofje prepovedali. Župan je bil s tem zadovoljen. Zastonj so ugovarjali stariši proti temu — zato pa je ostal celi višji razred doma. Tudi občinskim svetovalcem nf bilo učiteljevo postopanje po volji, in prisilili so župana, da je sklical shod vseli očetov. Zbo-rovalci so sklenili, da mora priti križ zopet v Solo, in da se mora tudi dotična knjiga odpraviti. Učitelj pa je poslal vladi poročilo, podpisano od župatna, v katerem je označil župnika kot največjega nemirne-ža. Župan je izkiišal župniku bivanje v starem žup-nišču na vsak, le mogoči način iotežkočiti. Drugi ob-.Činsld svetniki so nato odstopili od svojih služb. Končno se je vendar odločila vlada, da je prestavila učitelja. Ker pai ostane župan v slujžbi, se občinski svetniki ne udeležujejo sej.
Mula politična naznanila.
Dne 12. novembra: /Turčija je ¡zastopnikom velevlasti vročila dopis, ki naglaša, da jei zdaj Čas za ureditev krečanskega vprašanja. — Iz Turčije poročajo, da se pripravlja velika zarpta proti mladoturkom. Zarotniki so civilisti in vojaki. — Črnogorska vlada je v Belgradu protestirala zaradi pisave belgrajskega časopisja proti Črni gori.
Dne 13. novembra: Nemški cesar Viljem bo prišel sredi meseca februarja v London. Politično zelo važni obisk se bo vršil na povaibilo angleške kraljeve dvojice, — Srbski poslanik je izročil turškemu sultanu lastnoročno pismo kralja Petra, v katerem čestita kralj sultanu k rojstnemu dnevu in izraža upanje, da bi kmalu prišel Čas, ko bosta Turčija in Srbija stopili skupno v boj proti skupnemu sovražniku. — V Rusiji so odpustili zadnje mesece 970 višjih uradnikov zaradi uradnih zločinov.
D n e 14. novembra: Državna, policija v Buienos Airesu je zasledila veliko mednarodno zaroto, ki je sklenila, da. pomori vse evropske vladarje. Zarotniki so že vse pripravili in imeli so zarotnike po vseh evropskih glavnih mestih. — Avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand je obiskal te dni nemškega cesarja v Berolinu. Listi poročajo, da je obisk sicer rodbinskt a kažie le trdno zvezo med Avstro-Ogrsko in Nemčijo. — „Svobodne Šole", ki jih je u-
stilni sem najprej pregledal svojo sobo. Bila je v prvem nadstropju kakih 10 stopljajev nad zemljo. Skozi bambu|aova vrata šlo se je v balkon. Hitro prišedši v sobo, sem zaprl vrata in užgal- lojasto svečo. Pomišljati sem jel, kam naj si shranim denarje, kojih sem imel nad 100 tolarjev. Po kratkem premišljevanju shranim listnico z denarji v kovček, tega položim k bambusovim vratom in položim ključ na stolec poleg postelje.
Bila je enajsta ura in odločil sem se vleči. Ležal sem kake tri ure nepremično. Kar me prepodi Šum in rožljanje. Čutil sem, da stoji nekdo kraj postelje in mojih nog in takoj sem se spomnil Thom-psonovih sanj! Kar zagledam pred seboj - neve-doč, kje sem, — krmilarja Thompsona, ki je s prstom kazal na moj kovček. Odprem oči v— na bam-bosovih vrajtih zapazim luknjo, skozi katero prodira mesečina. Kriknil sem, koliUor mi je bilo moči. Kitajeo — bil je tolovaj — pa namesto, da bi se spravil na mene, odbeži. Jaz sem ga Še v sobi dohitel in udaril s tako silo na zatilnik, da sem mu ga bojda zlomil, in da je pa<del na ulico. Nehote se ogledam po sobi. Bila je le suhoparna, a sicer dob-
l a domišljija.
S tem se je izpolnil dtrugi del iThompsonovih sanj. Bil sem spoznal, da je kitajski ropar nameraval me oropati ali celo umoriti. In tako so se resnično izpolnile sanje krmilatrja Thompsona! Drugi oan sem se odpeljal preko Mersilja v Pariz in odtod v svojo ljubo, francosko domovino! Vedno se rad spominjam Thompsona in njegovih sanj, ki so mi rešile življenje! Ti Thompson pa v miru počivaj!"
• •
To zgodbo Je pripovedoval kapitan Charles Clark v nekem francoskem Čajsopisu, to zgodbo pa naj tudi prečita siovenski narod!
stanovil Ferrer na Španskem, se bodo kljub ugovoru nadškofa v Barceloni še pred začetkom prihodnjega leta otvorile.
•	D n e 15. n o vie m b r a: Na Angleškem se : katoličani' marljivo gibljejo. Listi poročajo, da še niso imeli v mestnih svetili nikoli tako dobrega zastopstva, kakor letos, Sedaj imajo v 16 mestnih svetih skupaj 32 zastopnikov, V Londonu na Angleškem je napajdla neka pris^i|6iinja feensfcte Tflollljhe
i pravice trgovskega ministra Curchilla z bičem. Minister ji je iztrgal bič iz rok in ga ji potem vrnil
•	kot spomin. Gospo so zaprli. — Avstrijsko-nemška carinska posvetovanja so bila včeraj končana. Uredile so se najnujnejše pritožbe glede carine na vino. — Spajnsko ministrstv/o je predložilo kralju načrt zakioniai gl,®de splošnega pjoimifloščfcnja. Pomilo-ŠČeni bi naj bili vsi nemirneži zadnje revolucije.
Dne 16. novembra: V Trstu so se mršile predvčerajšnjim nadomestne volitve v državni zbor namesto od-stopivšega soc. dem. drž. poslanca Pagninija. Izvoljen je bil laški liberalec dr. Pitacco. — Govori se, da je ruski finančni minister Kokovcev prodal vzhodnokitajsko železnico Japonski za 300 milijonov mbljev — V Pragi je priredila dne 14. t. m. narodna soeiialna stranka protestni shod proti po-trjenju takozvanih „ntmških obrambnih zakonov". Ker je poslanec Fresl hedo napadal vlado, je policijski zastopnik shod razpustil.
Rasne novice.
*	Slovenska kmečka zveza je odposlala prva protest (ugovor) proti nameravanemu davku na vino na poljedelsko irr finančno mini*terstvo ic bo predložila tozadevno peticijo tadi na deželni zbor. Obenem bo poskrbela, da se po zborovanjih Siov. kmečke r,veze seznani ljudstvo z vladno nakano in se mu da priložnost za ugovore. Županstva, okrajne zastope, drnStva pa opozarjamo na današnji uvodni članek ter jih vabimo, da se v prilog dobre stvari pridno poslužujejo navedenega uzorea.
*	Znpnijo Brezno je dobil tamkajšnji provizor Miroslav Volčič tor bode 1. decembra v Marenbergu inštaliran.
*	Iz pošte. Za poštnega ofiicifanta V Poljčanah je imenovan Anton Hasman; za poštna oficijanta v Celju sta imenovana Oton Srabotnik in Friderik Hočevar, in za poštno oficijantinjo v Brežicah je imenovana Terezija Kermek. Amalija Vargazon je imenovana za poštno oficijantinjo v Konjicah.
" Iz davčne službe. Premešfceni so: davčni u-pravifcelj Franc Ivrajnc od davčnega urada v St. Lenartu k davčnemu uradu v Gornjem gradu kot vodja urada, davčni oficijal Rudolf Rauch od davčnega urada v Konjicah k davčnemu uradu v Majriiboru, in začasni 'davčni asistent Avgust Makotter od davčnega urada v Mariboru k davčnemu uradu v Konjicah.
Mesto vadnlškega učitelja je razpisano na mariborskem inoSkem učiteljišču s početkom 2. tečaja 1909/1910. Slovenski pr-silci, ki sto usposobljeni ?a 3. skupino učne tva-rine meščansk h Sol, vložita nerondomu prošnje. Zndrji rok jr- decembra. Prošnje naj se vlagajo na štaj. dež. šolski svet.
*	Veselo novico prinašamo slovenskim mladi-noljubom. Z novim letom bo naše tiskpvno društvo posvetilo „Naš Dom" popolnoma slovenski mla.dini. List se bo spremenil v poiičjno-vzgojeva/lni list za slovensko mladino. Postal bo najožji prijatelj naših mladeničev in mladenk. Za uredništvo je pridobljen veleugleden slovenski pisatelj.
*	Strup imenujejo naši liberalni listi krščan-sitvo, vero v Kristusa-Boga. Ko se je ustanovila ;Na^ rodna stranka, si niso upali Še tako bogokletno govoriti; tudi pri nobenih volitvah nismo slišali takih groznih besed. Sedaj, ko ni nobene volitve blizu, 'sedaj si up.ijo s svojim brezmejnim sovraštvom proti katoliški veri na dan. Katoliški Slovenci! Bliža se novo leto, ko se obnavljajo naročnine na liste. Skrbite, da liberalni in nemškutarski časniki ne bodo ime1 i nobenega naročnika več med vami. Liberalizem je strup in ven ž njim iz slovefiskih hiš!
*	Iz liberalnega tabora. Ponedeljkov „Narodni Dnevnik" se zopet zaganja v katoliško cerkev ter jo psuje, dia je na duševni revščini trpeča cerkev. Naši liberalni) učitelji vlkljub t&ki pifclavi vsiljujejo celjske liste našemu ljudstvtu, predvsem na-Ši mladini. Komar je vera sveta, mora z vso silo in povsod nastopati proti liberalnemu Časopisju, ki si je v zadnjem času bolj kot kedaj poprej stavilo nalogo, otro-vati našo mladino s strupom brezverstva in razdiv-janosti.
*	Svobodomiseln učitelj« 'Bred pa^r tedni je pozdravil učenec svojega učitelja v S)ebastionsber-gu s krščanskim pozdravom: Hvaljen bodi J)ezus Kristus! Svobodomiselnega, brezvernega učitelja sa^ me jeze oblije rdečica in pripelje nič hudega slutečemu dečku tako zaušnico, (ia mu je takoj lice zateklo. Jokaje je hitel deček na svoj dom, povedat staršem, kaj se mu je pripetilo. — Tudi na Slovenskem je mnogo liberalnih učiteljev, ki prepovedujejo ta krščanski pozdrav. Čudni vzgojitelji mladine, ti se sramujejo Jezusovega imena!
*	Nemško nradovanje c. kr. finančnih uradov žo presega vse meje. Danes naj bodo omenjePe samo tobačne knjižice, ki se v izključno nemškem tisku slovenski stramki. c. kr. prodajnlnam tobaka, (začetkom v\sake|ga leta vsiljujejo. Slovenski trafikant-je, zdramite se, odločno koi možje zahtevajte s prihodnjim letom le samoslovenske ali vsaj dvojezične
' tiskovine. Sklicujte se na Člen XIX. drž. osnovne-) ga zagona z dne 21. decembra 1867» broj 142 drž., j zak., ki daje ravnopravnost ne samo na papirju, ampak' ttfliMo bolj v izvrševanju. Vsak ima rad svoje, in natančnost se priporoča povsod, naj si bo še tako malenkostna zadeva. To naj bo svarilo, poduk in kazalo c. kr. finančnemu ravnateljstvu v Mariboru pri naročilu novih tiskovin za prihodnje leto.
*	Liberalci o ljudstvu Slovenski liberalci poznajo kmečki in delavski stan le takrat, kadar pa rabijo. Rabijo
I ga pa v prvi vrsti ob času raznih volitev. T.stikrat so liberalci z našimi kmeti in delavci nadvse prijazni, obttajo jim zlate gradove in nebesa že na zemlji, ako volijo liberalne kandidate. Hlinijo se tudi, da so dobri kristjani in da jim ljudstvo raje veruje, si obesijo okolu vratu celo rožni venec. Ko so pa volitve končane, tedaj je pa tudi z vso liberalno prijaznostjo in naklonjenostjo napram ljudstvu proč. Kmet postane zopet zarobljen in neumen, kakor je bil i pred volitvami. Nesramni so liberalci tako, da javno v časopisju imenujejo slovensko ljudstvo neumno („Slovenski Narod" z dne 13. t. m). Še grše pa piše „Soča", glasilo goriških liberalcev, o priliki padca liberalnega poslanca Štrtklja, ki so g* Kraševci vrgli: „Slučaj, ki se je primeril drž. poslancu Štreklju, nima kmalu primere v [zgodovini. Ljudstvo, ki je tako fikfakovsko, ne zasluži, da se njegovi najboljši sinovi žrtvujejo zanj... Pravi, resnični, cedi možje i morajo z žalostjo zbežati od takega pokvarjenega ljudstva."
Liberalci imenujejo brez sramote naše kmečko ljudstvo : neumno, fikfakovsko in tako pokvarjeno, da morajo z ža-j lostjo zbežati od njega. Priporočamo vsem slovenskim liberalcem, da ubegajo „Sočo" in takoj zbeže od slovenskega «judstva kam daleč, daleč, kajii čim bolj bodo liberalci oddaljeni od slovenskega ljudstva, tem bolje se bo ' temu god lo
* Poročni dar za skladatelje obmejnim Slo-I vencem. Povodom poroke gospice Amalije Turngek iz Nazarja z g. Rudolfom Pevec, trgovcem v Mozirju, dne 8. novembra t. J., v farni cerkvi M. Nazarje darovali sc sledeči: Rudolf Pevec, trgovec v Mozir-j ju, 20 kron, Anton Turnšiek, trgovec v Nazaretu, 20 kron, Anton lurnšek mlajši,, trgovec na Rečici, 20 kron, Viktor Turnšek, strojni inženir v Mariboru! 20 kron.: ¿Torej Štiri ¡deleže po 20 kron, skupaj 80.kron. — Rodoljuhom v posnemo! Misel edina naj je i'a bo vfctfrajno 'delfovjajnjle za narodno probujo. Spominjajte se ob enakih prilikah trpečih v polre-| bi, za kar naj vam bode kraj jeva hvala in geslo j sveto: Kar storiš za narod, ostane vselej!'
*	Straža ta Dunaju lJrav uborr>y >*> jo obnesla i mesečna veselica, na kateri smo obhajali Martinov večer.
Pevci so nam z peli par krasnih pesmic in med točkami so i nas zabavali in raiveseljr vaii tamburaši z nj hovim svira-njem. Na ts soredu je b 1 tndi srečolov z raznimi dobitki, kakor: živa Martinova gos, šampanjec in razna druga vina. Nikomur se ni ljubilo zapustiti drago slov. družbo, ki nam je čez vse ¡juha Kaj lepo bi pristajalo društvu, ko bi se tudi kaka pesmi deklamovale ob takih večerih. Le zbirajmo 8e pridno v „Straži", ki rada sprejema rojake v svoje okrilje.	Ljubica.
'* L:ubljana. V sob t^, dne 20. t. m. se poroči tukaj g. bimon Weissbacher, me tai tesarski mojster, z gospico Marico Š;nkovec. Bilo srečno!
*	Službo tajnika n potovalnega učitelja za kmetijstvo razpisuje K ;<et družba za Trst in okolico. Slož a je v prvem l iu provizoričaa preti dvemesečni odpovedi, v
| slučaju zadovoljivega službovanja se po preteku te dobe | namesti t si ni k a in potovalnega učitelja lahko stalno, j Prvotna letna plača zn ša K 2000 — ter je nastop ti to | mesto po možnosti s 1 jamiarjem 1. 1910.
Za to sini bo je neobhodno potrebno primerno zranje j v vicogradn štru, kletarstvu in sadjereji; vsaj deloma v } vrtnarbtvu in cvetličarstvo. Zahteva se tudi zadostna prak-| tična usposobljenost. Učni jezik je sloienski. — Prosilci za ! to mesto naj vložijo svoje prošnje opremljene s primernimi prilogami o starosti, dovršenih šolah ter o službovanju v praksi najkasneje do 15. decembra t 1. na Kmet. družbo v Trstu, ulica Giorgio Galatii št. 12/11.
*	S K. S. Z. Število društev se je pomnožilo na 118. Pristopila je slov. gospodarsko društvo „Sloga" v Št. Petru v Ssv. dolini. Ker se bosta v kratkem ustanovili dve društvi, katerih pravila je namestnija že potrdila, že lahko štejemo sedaj 120 draštev.
*	Obmejni kolek kupuje! Na vžigalice: „V korist obmejuim Slovencem" ne pozabite! V gostilnah zahtevajte račnnske listke S K. S. Z. Pri nakupu raznih potrebščin se posebno < zir jte na tvrdke, ki inserir/jo v katoliško narodnem časopisja
Vojaški duhovniki na konjih. Vojna uprava je določila, da dobe vojaški duhovnifki pri gorskih četah konje. Vpeljati se nameravajo tudi konji za duhovnike • pri pehoti.
* „Ljudska zveza katolikov v Italiji." Tako je ime organizaciji katolikov v Italiji, ki je pod vlada^ njem sedanjega sv. očeta sprejela obliko nemškega „Volksvereina". S početka ni šlo vise tako gladko, le težko so se .privadili Italijani novi obliki, ki zahteva strogo disciplino. Zdaj gre pa izdatno na bolje. Papežev državni tajnik priznava v svojem zadnjem pismu, naslovljenem na društvenega predsednika Toniolo, da je društvo do zdaj svojo nalogo dobro vršilo. Papež sam| priporoča društtvo vs/em Škofom in vsemu italijanskemu nafrodu. Zanimiva je akcija, ¿i jo je društvo te dni uprizorilo proti grdi italijanski navadi gnjusnega preklinjevanja. Društvo kliče vse katolike v Italiji na pravcato križarsko vojsko proti preklinjevaoju. Dalo je natisniti na milijbne listkov, ki imajo en ali drug primeren svarilen izgled ali kako primerno sentenco proti pre-klinjevajiju inj pozivlje duhovnike in vse ljudske
prijatelje, nafi te tiskovine kolikor možno razširijo med ljudstvo. Bog dal, da bo to sredstvo kaj pomagalo, saj Je preklinjevanje prava jkuga v Italiji.
O pomenu katoliškega časopisja je govoril na kongresu „|Croixa" v Parizu kardinal Lucon sledeče: „Mnogo je bremen, ki jih morajo prenašati francoski duhovnik»!, in katoliške; lji(dpt,vo ^s(lefd sedanjega položaja^. ¡Nihče pa ne more: taflfti, Ida je časopisje eno izmed najvažnejših in najpotrebnejših sredstev za ohranitev in razširjanje vere ter v obrambo naših institucij. Med tem, ko more ¡kaka druga,naprava uplivati samo na eno vrsto ljudi, more izvrševati časopisje svoj upliv med vsemi sloji, ne glede na starost ali kake druge okolščine,, v največjem obsegu. Slab časnik more pokvariti vse, kar je storila krščanska šola; dober pa brani Šolo ¿n cerkev. Časopisje je čudodelna iznajdba, ki vsebuje velike moči vsled svojih informacijskih, produkcijskih in propagandnih sredstev. Beseda utihne, črka pa ostane in se jo poljubno razmnožuje ter nosi v sebi dobre, kakor tudi lahko slabe misli v kočo, hišo in palačo. Bralec je popolnoma v moči časopisa in sicer v&akega, ki zna uporabiti svoje moči. Kako velikansko število dobrih del bi se zgodilo, ako b« vsak časopis stopil v službo resnice Jn pravih socialnih koristi!^ Ljudstvo, če ni visokt» izobraženo, veruje vse, kar vidi tiskanega. Veruje resnico ravno tako kot laž, hvalo ra.vno tako kakor grajo. Mi nočemo sajmo resnico in dobro ljudstvo; tiskajmo resnico in dobro, in ljudstvo nam bo verjelo. Pred katoliškim časopisjem imam največje spoštovanje. Katoliške, časnikarji so toliko vredni, kakor vitezi križarskih vojsk. Sveta dežela je Še tu, Še se jo more osvoboditi, in s klicem i„|Bog hoče"1 posvečajo svoje najboljše moči za obrambo in pni nas na Francoskem za osvojitev src ljudstva. Stoje na podlagi družabnega reda,, socialnega miru in dobrih običajev. Oni so pravi voclitelji ljudstva."
Za S. K. Z. je poslal g. župnik Potovšek v Ar-tičaih uflnino za štiri ude v znesku 14 K. Hvala!
Razpisano je mesto stalnega učitelja na tri-razrednici pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Krjajni Šolski svet da tudi prosto sobo za stanovanje. Prošnje je vložiti do 8. decembra t. 1. na kraj-ni Šolski svet.
Rodoljubi, pozor! V nekem narodno zelo ogroženem kraju sta naprodaj dve posestvi, kojih vsako meri približno 20 oralov. Natančnejši podatki so na razpolago v uredništvu.
Sokole imenujejo sedaj v Ljubljani podčepnike in sicer radi tega, ker je starosta Slovenske Sokol-ske Zveze dr. Oražen slovensko pivovarno prodal Nemcu, da je napravil dobiček. To ime jim ostane tako dolgo, dokler bo njih starosta dr. Oražen.
* Z» r'odl nbfiisi;! delavski dom na, Koroškem so darovali: Gospdč. Msr:j • Koieo v P<lzeli 2 F, vlčč gg. Jakob Hribernik, Bras-lo«ie 1 K, Bohinc, župnik Braslovča 1 K 20 v, Vognnc Ivan, kaplan, Braslovče, 1 K, Ivan DobršeV, župnik. Si«niča 3 K opat Ogradi, Če)je, 1 K. gosp. Cr.kala Franc, Goutiifko, 2 K slavna ornx žka posojilnica 60 K. — Za vse darove ee iskreno sahvsljuje in prosi še no»ih
Zvezin blagajnik.
Mariborski okraj.
m Studenci. ¡Zadlnjo soboto je predaval v Studencih č. gospod dr. Hohnjec o delu. Navaoči so lepo predavanje pazno poslušali. — Prihodnjo soboto dne 20. novembra priredi slovensko katoliško izobraževalno društvo na Studencih družinski večer v prostorih gostilne „Zur weißen Fahne" ob 7. uri zvečer. Vse prijatelje prijetne zabve, posebno pa mile goste iz Maribora, tem potom vabi odbor.
Z ogljikom se je skoraj zatjuš&fa 221etna dekla v mariborskem hotelu „Stadt Wien" Ana Ster-niša iz Kostrivnice. V soboto na večer je zakurila v peč, ki pa je bila nekaj pokvarjena in se je torei strupeni ogf.jik nabral v sobi. V jutro so jo pa našli brez zavesti ležati v posteflji. Z rešilnim vozom so jo odpeljftli takoj v bolnišnico in se ji stanje že boljša.
m „Krasna Lida", ki se je predstavljala minolo nedeljo v mariborskem „Narodnem domu", je dobro vspela. Udeležba je bila i zborna, tudi igralci so svoje noge povprečno prav dobro pogodili.
800 kron je izgubil posestnik Tomaž Dreven-Šek iz Prepol, ko se je peljal v soboto zvečer proti domu. Listnica je bolj velika iz črnega usinja in je bilo notri 800 kron denarja v 20»- in lOkronskih bankovcih.
m Puščava. Dne 10. t. m. sta bila tu poroče na Frančika Mohorjeva iz St. Lovrenca nad Mariborom in Kušnik Janez iz Rute. Bilo srečno! — Dne 13. t. m. je umrl Kumenski Rihter Vinc., in orvi občinski svetovalec Aleš Eichhoizer. Naj v mini počivata!
m Hoče. Pok< pali s m o dne 15 novembra v mariborski bolnišnici nmrlega Jtrneja Cojl.terja Bil je grajski vrtnar in logarski asistent na gradu Hau*ampaher. Pred enim mesecem se je ponesrečil s puško, ko je šel iz gozda domov. Naslonil se je nanjo in strel mu je šel v spodnji del telesa. Zdravniki mu vkljub vsem operacijam niso mogli pomagati in — umrl je mož, star je 26 let ter zapušča mlado vdovo in otroka. Bil je izvrsten, veren hišni < če ter zve*t in natančen uradnik. Rojen je bil v Razvxnji iz prdne Co htrrove družine. Kot mladenič je bil najvidnejši fant v celi h>čki župniji in njegovo največje veselje ie b lo pomagati staršem, se nčiti, moliti in kinčati cerkev Bil je povsod priljubljen, kar je pokazal velikanski sprevod. Toliko ljudstva, ko na tem pogrebu, v H očali še ni b.lo dvlgo na nobenem. Udele-
žili so se ga korporativno tndi razvanjska in hoČka požarna bramba, menda vsi u-lužbenci ir. uradniki iz grada Hausam-pacher. Najlepše pa je bilo, da je spremil k zadnjemu počitku svojega uslužbenca sam vmkorojeni grajščak Frančišek pl. Fibbia. Ganljive in spomina vredne so bile betede, ki jih je govoril po cerkvenem opravilu plemeniti ! gospod na grobu svojega uradnika! Pruvi med drogim: j „K počitku smo položili mož«, ki je bil skrben družinski | oče, zvest in natančen uradnik in mi!, ljubežnjiv prijatelj.
Težko se ločimo vsi od njega. Tolaži nas samo euo: na i katoliških pokopališčih stoji pri vhodu mnogokrat zapisana | beseda: Na svidenje! Na svidenje! Naša sveta vera nas uči in trdno upamo, da bomo se zopet enkrat videli z i blagim pokojnikom". Te g.nijive besede so ganile vse i navzoče do dna duše. Pokazale in odkrile pa so še prav ; posebno plemenitega gospoda res plemenito in verno srce, | ki skrbi in čuti za svoje podložnike, ne samo takrat, ko ! za njega delajo, ampak še celo pri njihovi smrti. Vsemo-
■	gočni Bog naj potolaži vse, ki za blagim pokojnim žalujejo, i On naj uživa lahek počitek, njegova duša pa večna nebesa!
m St. Ilj v Siov. g/or. Prireditjevi „Bralnega ! društva" je zadnjo nedeljo lepo izpadla, čeprav ude-: ležba ni bila taka, kot bi jo z ozirom na namen in j pomen prireditve želeli. Krivo je bito tega pač le I nagajivo slabo vreme. Vendar smo se dobro počuti-j li, k čemur so nas spravili naši fantje s svojo izbor-\ no igrano igro: ^.Čevljar", Ne bomo hvalili nobene-| ga, kajti sodba gledalcev: „Vsi so dobro naredili", j je to že storila. Želeli bi samo, dai bi kaj enakega i večkrat priredili. Po igri smo se pa vsi udeležili Šaljive trgatve, pri kateri je marsikogsr zalotila ro-i ka pravice ter ga gnala pred sodni stol strogega ; sodnika. Za tem se je razvila prtosta 2abava, ki je prijetno potekala med petjem in govori. Poročilo bi bilo pa zelo pomanjkljivo, ako bi ne omenili pevske, j ga zbora graške „Zarje", ki nam je pod vodstvom ; g. stud. iur. Ju v» na zapel mnogo lepih pesmic. Tu-3t tamburašld zbor iz St. Jakoba zasluži priznanje, j — Vsakega rodoljuba, ki gre po lepem St Ilju, na-! vda veselje, ko zagleda naš lepi „Dom", ki že ponosni no dviga v zrak svojo glavo. V duhu že gledamo i kako se bomo Št. iljski Slovenci zbirali tukaj, kjer ; bomo lahko rekli: To je naše, toda mnogo je še de-1 la, predno se bomo lahko nastanili v njem, kar bo i stalo mnogo denarja. Zato se pa šie zopet obrača-| mo do usmiljenih src s prošnjo.: Spominjajte se pri
■	vseh prireditvah našega „Doma" z darovi!
; f?: m Št. Ilj v Slov. gor. Dne >0 t. m. preminila je i pri nas vzgledna udnja Dekliške zveze Rczaiija Lorber v j starosti 30 let. Neusmiljena jetika jo je mučila leto dni, a prenašala jo je z mirno potrpežljivostjo. Skrbna je bila v krogu svojih domačih, delavna pa tudi v narodnem ozira. Raca se je udeleževala podučnih shodov ter bila sploh v pravem pomenu besede piiduo krščansko dekle. Številno ljudi, sosebno pa večina deklet naše Zveze jo je spremljalo k zadnjemu počitku Blag ji spomin!
m Sv. Ana na Krembergu. Poročil se je dne 15 novembra vrh mladenič Janko Wel!a z narodno m adenko Jerico Zemijič, tajnico dekliške zveze. — Obilo sreče v l novem stanu!
m Sv. Lenart v Slov. gor. Tukajšnje c. kr, ; okrajno sodišče jo stalno nastavilo in imenovalo ce-| nilnim izvedencem za sodnijski okraj Sv. Lenart g. ! Franceta Kocuvana, posestnika in (župana v Trot-•i kovi, kateri je bil dne 5. t. m. pri p. kr. okrajnem i sodišču zaprisežen.
m Sv. Benedikt, v Slov. gor. Jožef Bundrl je \ te dni napovedal konkurs. — Tukaj bi pač potrebo-; vali poštenega in stalnega trgovca. Tudi en pek in ; mesar bi lahko shajala.
m Sv. Anton v Slov. gor. V sredo zvečer dne 3. novembra je izbruhnil ogenj v poslopju Cecilije I Gregorec v Zupetincih. Vkljub vi*em naporom gasil-[ cev ni bilo mogoče ognja omejiti ler se je razširil še , na soseetnjo viničarijo Jožefa Sijanec,, posestnika in ' nfinarja v ^Zupetijacih. Ogenj je un)čil vsa živila za ljudi in za živino, katero so pa z veliko težavo ! rešili. Gregorec je zavarovana le za majhno svoto, i a Sijai^ec ni niti zavarovan.
m S?. B Ifnu! Siov. g r. Tukajšne bat., plov. m b;až društvo ! priredi veselico v nedeljo dne 21. t. m. po večrrnio.&h v šolskih prostorih Vspored: 1. Pc zdrav. 2. I^ri „čašica kave" in „Izgubljen? slava", i 8. Petje. 4 Srečolov, šaljiva pošta in prosta zabava. Vstopnina 0 vin. K ob'loi vdeležbi vtbi	odber
m Slov. Bistrica. Slov. kat, izobraž. društvo v S'ov Bistrici priredi v nedeljo 21. novembra t. ). veselico v hotelu Austrja s «ledeiim vspored m: 1. Pozdrav. 2. Gledališka igra „Vaški skopuh", igrajo mla deniči. 3. Gledališka igra „Pri gospodi", igrajo mlad nke. 4 Potje . društvenega mešemgs zbora 6 Šaljiva tombola 6 Godba Zadetek ob 8. nri popoldne. Ker je čisti dobiček ntmeujtn ubog m otrokom okoliške šole, pričakuje obilne odeložbe	odbor.
ptujski okraj.
Soglasna nezaupnica dr. Ploju!
Dne 7. no\eu)bra je bil politični shod pri Sv. Tomažu pri Ormožu. D ž. poslanec M ško je poročal o delovanju slov. poslancev v dež. zbora. Govorila sta tudi gi kaplana Stuhec in Močnik. Zboroialci — do 200 moi iu fantov — so soglasno izrekli svoje zaupanje g. poslancu, islotako soglasno pa tudi izrekli nezarpmje dr. Pl<ju.
p Nora bolezen, takozvano otrpnenje mozga, se je pojavila v Ptuju zlasti med otroki, a doslej še ni nihče i umrl.
p Samomor. Pretečem tedenj si je v ptujski hiralnici nek Kczjak prerezal na roki ž le; našli so ga v uhci mrtvega. Mož je bil stra«ten žganjepivec; ko ga v hiralnici ni dobil, se ga je polast la besnost, da so ga morali ra-preti v samotno celico, kjer si je vzel življenje. Tako dela ptuj-ki šnnp8 po Ptuju in nesrečni ptujski okolici. Tndi se opaža ravno v ptujskem okraju v zadnjem času nenavadno
veliko število pijancev, ki znorijo (zbesnijo). Tisti „veliki prijatelj kmetov" (?) na Ptuju, kakor se navadno sam imenuje, bi pač !ah^.o tu pokazal svoje ljubezen do kmeta! Ljudje zgubljajo pamet iu poštenje in denar in življenje, ptujski žganja rji pa postajajo miJjonarji! Kdo se bo še enkrat ubogega ijnd4va nsmiiil?
p Ubogi kmet, Vs&ki reči, ki jo kmet kupi, so visoke cene v zadnjem času še bolj poskočile, la kmeta vse dero in lupi. Na Ptuju predajajo sedaj veliki voz zelja za — ono kroni 60 vinarjev! Lnni je ista muožina stali deset kron! Kmetje zlasti Ptujskega polja, organizujte se, da bute svojim pridelkom vi cene narekovali, ne pa bogati meščani! Kako naj kmet živi, ako se z njegovimi pridelki j tako dela?
p Hajdin. V Slovenjivesi je pretečeno soboto umrla ! vrla gospiduia Marija Pesek. N. v. m. p.!
p Ptujska okolica ima/ voliti enega lilanal v, j cenilno komisijo, 111. razr. za osebno dohodnino« j Naj bi eden bližnjih gg. volilcev prevzel aBitacijo, i da se bo enotno volilo dne 22. t. m. Njemu bi poši-I ljali glasovnice in izkaznice, i p V Cirkovcan je bil v nedeljo, dne 7. t. m. • popoldne v tamkajšnji Šoli velevažen shod. Pred kakimi 150, skoro samimi posestniki iz cirkovške, go-nčke, račke, podovske, polskavske, lovrenške, gorske, majšberške občine je tolmačil g. deželni poslanec Ozmec izvajanja deželnega kulturnega tehnika, g nadinženirja I. Sinnreicha* iz Gradca o melijora-ciji zemljišč, ležečih ob potokih: Polskava, Reka in Devina. Arsi!ed deželnozbpfrskega sklfepa je namreč najročil deželni cdbor kulturmvtehničnemu oddelku, naj določi meje nameravanega melijoračnega ozemlja, pove način izboljšanja, iz njega izvirajoče koristi za prebivalstvo, kakor tndi popriličtie stroške tega podjetja. Okrog 2600 oralov ali 1500 ha Ptujskega polja, to je od pohorskega vznožja za haloškimi Hribi do izliva Polskave ¡v Dravinjo v bližini Sv. Vida pod Ptujem je zdaj 7/fjčinoma močvirnat, ali vsaj od mnogih povodenj preplavljen svet, v kulturnem o-ziru v najslabšem stanju ter ijzboljšaiija silno potreben. Vzroka močvirju sta poleg nekaterih, toda dol do pragerske postaje le ozkih nepredirnih zemeljskih plasti glavna ta:. 1. da je vodna gladina v potokih na mnogih krajih, ponajveč zaradi mlinskih zajez vzvišena nal sosednim zemljiščem; 2. mnoge, postavno, itak ne dovoljene vodne zapornice, po katerih si posestniki poljubno napajajo svoje travnike. Da se sedaj prav slabo kultivirani svet trajno izboljša, je treba:' a) regulacije potokov, b) pravilnih naprav'za namakanje in tudi c) osuševanje zemljišč. Ad a) Pred vsem, da se odpravi (piočvirje ter za^ branijo povodnji, bo treba regulirati potočne struge. Ker je tukajšnji svet večinoma peščen ali vsaj lahko prodiren, in rabi za to innoga vlode, bi nikakor ne kazalo zelo poglobiti teh strug, marveč jih le razširiti, zravnati in proti povodnji zavarovati s primerno, od potočnega brega oddaljenimi nasipi ali jezovi. Ti jezovi bi naj dobili zapornice, ki bi se odpirale, kadar bi bila povodenj travnikom koristna. Ad b) Prepričani so tudi že zdaj tamkajšnji posestniki, da hasni voda njihovim travnikom, zato jih prav pridno namakajo, toda večinoma le tisti, katerih parcele ležijo tik potokov. S tem pa ti-le ne oškodujejo samo posestnikov, ki niso tako srečni, da bi imeli zemljišča ob vodi, ampak mnogokrat tudi same sebe. Navadno namreč vsak le napušča vodo na svoj travf-nik, a za odtok vode pa ne skrbi; zato mu voda zastaja in napra(vlja naravnost močvirja ali povzroča vsaj rast kislih, slabo rastilnih trav. Pri pravilnem namakanju'bi ne smel jemati vsak posestnik vode na^ ravnost iz potoka, temveč naredile bi se večje, z zapornicami zavarovane struge, v katere bi se v primernem Času iz potoka napuščala voda. Iz teh strug bi se s pomočjo manjših zapornic napajali jarki, ki bi namakati posamezne parcele. Odvišna voda. bi se po enakih jarkih spuščala nazaj v potok. Da se pri ta-kih napravah zabranijo prepiri in vodne tatvine, se nastavlja zapriseženi travniški mojster, ki edini daje posameznim občinskim oslužbencem pravico, odpira^ ti razne zatvornice. Na ta način M so dalo namesto sedanjih okrog 2600 oralov namakati ,v prihodnje do 5000 oralov. Korist, ki bi jo s tem pridobili tukajšnji posestniki, bi bila ogromne vrednosti; kajti ne samo, da bi zadnji slabi travniki in goli pašniki po pravilnem najmakanju dajali boljšo krmo,-, ¡oziroma tečnejšo pašo, ampak lahko tudi dvojna, celo trojno množino od sedanje. Pohorske vode prinašajo namreč zlasti ob povodnjih veliko rastline redilnih snovi, ki gnojijo naše tra'Wiikfe in nadomeščajo tam gnoj, katerega Poljanci itak silno rabijo po svojih peščenih njivah. Ad c). Vso nepotrebno vodo pa bo treba po osuševalnih, bodisi odprtih jarkih bodisi podzemeljskih ceveh odvajati nazaj v potoke, da pride v hasek posestnikom v spodnjem potočnem ozemlju. Zlasti ob Devini bo treba v«Č osuševanja, ker tam Že prevladujejo neproehrne zemeljske plasli. Ker so tudi mlini vzrok raznega močvirja, zato se'bodo morali nekateri spustiti niž;e, drugi, ki niso prebivalstvu zelo potrebni, pa spioh odstraniti. Za tako obširno delo, ki bo po mnenji kulturnega inženirja stalo do 2 milijona kron in še več, bo treba prispevati državi, deželi. okjrajVi in nosesifnik^m ifeboljšanih zemljišča Za regulacijo potokov bo država in dežela k stroškom prispevala morebiti do 80 odstotkov; drugo bi morale opraviti okraj in občine. Posestniki pa, ki bi hoteli podporo za pravilno namaka/nje oziroma o-suševanje svojih zemljišč, bodo se morali združiti v tako imenovane vodne zadruge. Da dobijo take zadruge postavne pravice, mora se jim vsaj toliko po-
sestnikav pridružiti, Ma njihova posestva dosiožejo dve tretjini nameravanega ifcboljševfalnega [zemlji i&su Take zadruge bi lahko tudi olajšale izplačilo izvrstnih 'naprav. Najeli bi v potrebi posojilo pri večjem denarnem zavodu, ki bi dajal svojim dolžnikom ugodne povračilne, večletne roke, da bi tudi manj premožni posestniki brez posfebbih bremen odplake- j vaji stroške teh velekoristnih naprav.. Po izjavi izku- \ šenega kulturnega tehnika bi itak' tae prišlo na po*-sameznika veliko več kot 150 kron na oral ali 80 K na ha, drugo bi mu plačala država in dežela. Zdaj pa posestniki — tako je sklepal g. deželni poslanec svoj govor v Cirkovcah — nagovarjajte ob vsaki priložnosti tudi svoje sosede, ki se morebiti Še zdaj ne navdušujejo za take vodne zadruge, da o priložnosti, kadar pride do teh regulacij, vsi pristopite k nameravanim zadrugam, da ne nehate ob raznih prilikah zahtevati od svojih državnih, deželnih, okrajnih in občinskih zastopnikov, da vam pričeto velekoristno delo tudi izvršijo» Deželna inženirja Sinnreich in dr. Simmier sta si meljorarno ozemlje ogledovala v pre-tečenem tednu, i— Za zabavo je (skrbel pri resnem zborovanju ptujski župan Ornig, ki se je pridružil kot spremljevalec gg. inženirjema. Kot načelnik okrajnega zastopa je obljubil, da bi tudi okraj primerno prispeval k takim napravam. G. Kupčič mu je takoj zabrusil v obraz, da mora pri tej obljubi pač boljši mož beseda ostati, kakor pri obljubljenem, a ne izplačanem prispevku za neki most v Črnogorski občini. — Pripomnil je Še nato g. poslanec, da beseda dana v»z velja, da okrajlni načelnik pr&d tplikimi pričami storjene obljube ne more snesti, nad čemur pa se pohujšuje znana učiteljska duša v „Narodnem Dnevniku"..	( I , .
p V Sv. Lovrencu na Dravskem polju so potrjene občinske volitve, ki so se vršile meseca mar-oa tekočega leta^ Narodna stranka je torej s svojimi, v spakedrani nemščini pisanimi rekurzi in bedastimi lažmi, popolnoma pogorela.
p Sv Barbara v Halozah. Neki Vesenjak, menda tisti večni študent, ki se je pri zadnjih volitvah potikal po vseh shodih za u«kokom Plojem, nasvetuje v zadaji „Slogi", kojo nam Se vedno zastonj vsiljujejo, da naj mi naše haioške gorice zasadimo s tobakom. Pravi, da je na to modro misel prišel naš hofrat Ploj. Prav verjetno, da imajo dnnajski hofrati take vinogradnikom prijazne misli. Ampak Vesenjak, ki živi več med nami mgo pa med knjigami, čeprav še je študent, bi veodsr lahko vedel, da v Halozah raste izborna kapljica, daleč po svetu znana, in da bi zares bilo škoda, izpipati sedaj trte, ki smo jih z velikimi stroški nasadili, ter sejati tobak. Če je Vesenjaku tobak ljubši, je to njegova stvar. Vendar ni lepo cd gospodov, ki plačujejo „Slogo", da pustijo pisati svoj li-,t od ljudi, ki še tako nezrelo mislijo in še sami s svojimi študijami niso gotovi Od takega mladega neizkušenega človeka se spravljajo potem posebno mladi čitatelji na celo kriva pota v veliko gospodarsko škodo slovenskega prebivalstva. Na vsak način p» se nam čudno zdi, da Ploj in Vesenjak ravno vinorodnim Halozam priporočata saditi tobak, v drugih krajih pa ne, k er ra*te mm-go slabše vino
p Ormož. Tukaj o tvor i, fcalkjor se nam poroča, dr, Gvidon Serneo iz Celja odvetniško pisarno in prevzame prostore umrlega odvetnikja dr. Omuleca.
Ljutomerski okraj.
1 Ljutomer. Našim sokolašem tedaj vendar le slaba prede. Na občnem zboru Slovenske sokoiske 2veze so sklenili, da se ljutomerskemu Sokolu odpustijo letni prispevki zvezi, ker se nahaja v slabem denarnem položaj. Mi smo o tem nazaj-ikj>rakanju 'le večkrat povedali, pa so se Soko'i tega vedno branili, sedaj pa le ne morejo več tsjiti.
( Ljutomer. „Veteransko drust-o v Ljutomeru" (s slovenskim povljem) blagoslovi in razvije svojo zastavo v nedeljo dne 12. decembra t. 1.
1 Gornji Radgoni. Precej časa je tukajšnje „Kmet. brat. druš tvo" odlagalo z nameravano igr<, a sedaj je vendar enkrat iz namere postala resnica ter se bode dne 21. t. m pri gostilničarju L Karbaš točno ob 4 uri popoldne vršila veselica. Dtkleta „Dekl. zvete" bodo predstavljale veselo gro „č.ftiea kave". Nastopili pa bodo tudi naši f ntje in molje v igri „Krčmar pri zvitem rogu". Temu sledi sre-čolov, ki tna mar» katerega rasve?eliti z lepim dobitkom. Petj. gornjf-rsdgoi S'.cga pevskega zbora tudi ne bode izoBtalo. Sicer pa vsega niti ne iidamo Apel ramo torej na vse goroje-radgo ske, šentpeterske in okoliške Slovence brez razlike, da se udeležijo v častnem številu naše prired tve in s tem podpirajo naše delo in naš t ud.
Slovenjgraškl okraj.
s Staritrg pri Slovenjgradcu. 7 velikim veseljem sem čital zadnjič v ^Slovenskem Gospodajrju", kar je pisal neki kmet iz Smiklavža o Narodnom domu v Slovenjgradcu. Res je, kar je povedal. Ali v najbližji okolici S^ovenjgradca še bolj čutimo, kako je prijetno, da se znovič lepo družimo le v gostilni v Narodnem domu. Zdaj je prijetno in veselo, in kar je najboljše, da posojilnica prospeva, kakor še nikdar. Le navadimo se na svoje slovenske gostilne, ki je edina v Narodnem domu, na svojega trgovca, ki je edini v Narodnem domu, in na svojo posojilnico, ki je edino v Narodnem domu. Posojilnica je na jako dlobrih nogah, lahko ji vsakdo zaupa; saj je tudi v zanesljivih in pridnih rokah naših vrUh posestnikov in kmetov, ki žrtvujejo mnogo časa in pa truda v splošni blagor. Kmetje, vidimo se torej v Slovenjgradcu le v teh treh prostorih I Na svidenje! — Starotržki posestnik.
s Družmirje bri SbŠtanju. Naš deželni posla-ueo ar. VerstovSek je priredil pri nas zadnjo nede-
ljo shod, na katerem je poročal o splošnem političnem položaju. Pojasnil nam je, kako postopa sedanja Bienarthoiva vlada s Slovani, in kajk&no stališče zavzema i„Slovanska Jednota" proti tej vladi. Za tem je govoril še o deželnem zboru ter posebno poudarjal, kakb težko stališče imajo slovenski poslanci vsled nestrpnosti nemške večine. Navzoči so bili z izvajanji g. poslanca ztlb zadovoljni ter so mu izrekli popolno zaupanje.
s Velenje. Veliko veselje je zavladalo med nar-mi, ko naš je obiskal zadnjo nedeljo naš deželni poslanec dr. VerstovŠek in nam sporočil, da dobimo z novim letom slovenski otroški vrtec, in sicer s pomočjo obrambnega društva, ki ima svoj sedež v Velenju. Kdor pozna naše razmere, tudi ve, da je pri n^s slovenski otroški vrtec silno potreben. Tukatj obstoji namreč že dalje časa nemški otroški vrtec. Ker ni slovenskega, pošiljajo stariši svoje otroke skoro brez izjeme v ta nemški vrtec. Ti otroci so. potem za slovensko Šolo navade izgubljeni^ ker jih pridrži, šullerajnska šola. Gospodoma dr. ,Verstov-Škui in dr. Hohnjecu, ki sta si toliko prizadevala za slovenski otroški vrtec, izrekamo za* njih trud naj-iskrenejšo zahvalo.
s St. Ilj pri Velenju. Ko sem se vračal zadnjo nedeljo iz Velenja v ,St. Ilj, sem se pogovarjal s svojim sosedom o gostilnah v Velenji. Sosed mi je rekel: „Poznam v Velenji le Štiri gostilne, to jie: obe Spenkovi, Vajdetovo in Hudovernikovo* Vse so jako dobre in nam postrežejo dovolj." Nato sem mu odgovoril: „Prav imaš; tako kaikor tihi mislimo že tudi vsi drugi kmeti;' saj si ¡lahko zapazil že tudi danes, da so najbolj obiskane te slovenske gostilne. Radoveden sem, če bodo vsi tega mnenja, kot sjva midva." " Sosed je zaklical: „|Mora(jo biti, Če so le Slovenci!" irc se je poslovil.
s Kavče pri Velenju. Ze večkrat sem mislil na to, da bi pisal ¡v „Gospodarja" aU pa v h,¡Stražo" o našem kovjaču pri križu. Kdo ga pa ne pozna? Vsak, ki hodi v St. Ilj, v St. Andraž ali v Kavče, ga vedno lahko vidi pri delu. Mož je z nič začel in je s pridnostjo nekdaj dosegel. Polog tega je jako spreten kovač, da mu lahko zaupaš vsako delo. Zato se ne Čudimo, če dajo pni njem vsi radi delati. Iz trga velenjskega nameravajo vs|i SJovjenci pošiljati k ngemu. Prav je tako! Mi kmetje držimo v tem oziru besedo, radovedni smo, Če jo bodo držali tr-žani. Zdaj ob novem letu si navadno vsak poišče novega dobrega obrtnika. lZfdaj pride čas zla to, da bodemo misliU tudi radi kovača, če je ta tudi nekoliko zunaj Velenja, pa kaj1 10 minut pota, saj je zato delo dobro. Vsi podpirajmo torej kovača pri križu v Kavčah.
s Salek pri Velenju. Srečam ženico, ki pride iz Velenja. Vesela je šla proti domu. Vprašam jo, odkod in zakaj tako veselega obtaza. „Oče, glejte no, kako sem vesela, prvič sem šla k Lagerju kupit žemlje an kruha, pa poglejte, kako lepa peka je! Od danes naprej grem le k Lagerjevi kupovat kruh; Še gospod dohtar "so rekli, dia bodo tudi le tam kupovali." Zadovoljen sem bil, ko sem slišal, da so ljudje zadovoljni, kar kupijo pri Valenčaku, tem bolj pa tudi, ko sem slišlal, da so zadovoljni s peko; saj so to pridni slovenski ljudje.
s Skale pri Vedenji, V Skalah imamo sedaj dobrega trgovca, gospoda Stergarjfa. Skalčani, držimo se domačina! Z blagom, katerega nima on v zalogi, pa nam postreže v Velenji g. VaJenčak.
s Šaleška dolina. Opozarjamo vse kmečko ljudstvo, zlasti pa tržane, da je v Velenji najboljša in edjina alovenfska trgovina (pri gospodu1 iValen-čaku.
s Marenherg. Dne 2. t. m. je umrla, blaga gospa Ivana. Langer, žena marenberŠkega župana in deželnega poslanca. Alojzija Lainger, V nedeljo je bila Še pri večernicah. Med molitvami za rajne jo je napadla omedlevica, ker je že dolgo bolehala na srcu. Za nekaj Časa ji je postalo boljše, a drugi dan je umrla. Zadela Jo je kap. Svetila ji večna luč!
s Ribnica. V gornjem Fr»nco»em ki.mnolomu se je dne 13 t. m. ponesrečil Peter Pungertnik. Razstreli« l je veliko pečino, pa ga ie ubilo ter vsega raztrgalo. Bil je pri priči mrtev. Zapušča vdovo in tO otrok.
Celjski okra).
c Gornjesavinjska dolina. Kakor se čita po raznih č»sopis<h, so se libtraici vrgli zadnji čas na slov mladino; sprevideli so, da pri odnudih nimajo več zaslombe, polovica novic v Narodnem Listu je ssmth vabil na mladinske sh< de. Proti taki org nizaciji, kakor je sedaj na Sp Štajerskem, pač ni drugega misliti, kakor da bodo zopet eno bhm> žo več doživeli Mogoče se jim pofreči vloviti kakega omahljivca ali razgrajača, dobro misleč* mladenič ali ml» denka ne bo šla v liberalne zanjke. Mladina gornjesavinj-ske doline, vzdrami se. pr stopi k izobraževalnim društvom, snuj fantovske in dekliške zveze, organiziraj se. da ne bomo zadrji, t mpak v prvi vrsti m d mldaimi četami, ki stojijo v bran proti narodnim in verskim nasprotnikom.
c Gornjegrajski okraj. Hnavščina Iiber»'cev se kate v vedno lepfti luči v našem okraju, posebno pri trgovcih in gOKtilnič»ij'h. K?dar se gre za g»oše ali za glasove pri volitvah od naše strani takrat so najbolj goreči kristjani in prijatelji duhovnikov. Naročeni so pa na Slov Narod, Narodni Dnevnik, ali na Narodni List, tu in tam
tudi na ptujskega btajerca. Iz teh brezverskih listov srkajo protiverski strup in ga razlivajo po drugih, češ takšni so farji in klerikalci; najložje jim je pri srcu, če jih morejo pred ljudstvom očrniti in jioi vzeti upliv. V takšne gostilne in trgovine še zmiraj zahajajo naši somišljeniki. Kako dolgo Se bomo gojili gada na svojih prsih? Držimo se gesla svoji k svojim, zahajajmo v gostilne, kjer so naši katoliš&i časopisi na razpolago in podpirajmo trgovce, kateri so nam naklonjeni.
c Sv. Jurij ob Taboru. Vsled legarja, ki se ri po Ojstrški vasi še zmirom dalje, je bila odgode-na občinska volitev, ki bi se ,imela vršiti 15. in 16,: t. m., na nedoločen čas.. Prepovedan je tudi novem-berski sejm.	¡, y ■ \
q Sv. Jurij ob Taboru. Biserna poroka Luka Florjana in Mlarije rojene Riizgbn, se je vršila v nedeljo, dne 14, t. m, Cerkvena slovesnost je bila ob 10. uri, nato pa so se vsi gostje, katerih je bilo nad 100, podali k Pihlbirtu, kjer je bila radostna gostija v čast bisernikoma. Da ni manjkalo godbe, petja in zdravic, se razume. Saj je pa tudi taka slavnost redkost. Mož ima 89 let, žena 86, oba 'sta svoji starosti primerno še jako čvrsta.
c Šmarje pri Jelšah. Občinske volitve okblice Šmarje so razpisane. Imenik volilcevi se lfiliko pregleda do 1. dec&mbra. Vsak davkoplačevalec naj j se potrudi pogledat. Če je res vpisan. Ce ne», naj se kar pritožil Volitve morajo letos za božičnico prav dobro srečo prinesti — katoliški stranki! Katoliška misel zmaguje povsod, zakaj bi v občinah ne?! In res si namigava/jo naši voliloi, da J5terci" in liberalk Čki morajo letos vun iz občinskega odbora! Prav bi bilo! Zakaj bi vsaj šmarska okolica ne bila Čisto — katoliška?!; Na noge torej,'zavedni katoliški vfolilci! — Pozor! — Vsi storimo svojo dolžnost, versko-narodno sveto dolžnost!
c Sv. Peter na Medvedovem selu. Kmetijska podružnica Mestinje-Sv. Peter na Medvedovem selu priredi poul&ne shode, in sicer v torek, dne 23. novembra ob 8. uri v stari Šoli v Zibiki, ob 3, uri popoldne v kaplaniji pri Sv. Emi, !v sredo, dne 24. novembra 'ob 8. uri v župnišču pri Sv. Petru na Medvedovem selu, popoldne ob 3. uri v. župnišču na Sladki gori. Govoril bo na vseh Štirih poučnih shodih deželni potovalni učitelj JelovŠek zelo zanimivo o živinoreji, podružnični tajnik Jakob Gomilšek pa bo pojasnjeval glavne ovire kmetijskega napredka. Udje podružnice, pa tudi drugi, pridite polnoštovil-no vi omenjenih župnijah na poučne shode, da se poučite o prevažni gospodarski panogi, o živinoreji, kako jo je mogoče izrabiti kar najboljše v naš gospodarski prid. Naj ne izostane noben ud podružnice!
c Št. Jur ob juž. žel. Zadnji „Narodni List" je poročal, Idia tukajšnje Ka|tolijč(ko lirajno društvo priredi večkrat kaj „luštnega" ob slabi udeležbi. Potem nam svetuje, da bi še za propadli konzum priredili kakšno igro. Dopisnik „Narodnega Lista", ti doblro veš, da nima brafl.no društvo plrav nobene zveze s konsumnim društvom, pri katerem so liberalci brez potrebe naznanili konkurz. To je ravno tako, kakor Če bi n. pr. jaz svetoval, da bi naj tukajšnja liberalna „knjižnica" napravila igro in sre-čolov, Čisti dobiček pa, če bi ga kaj ostalo čez pijačo, naklonila tebi, dopisnik, da poravnaš svoje dolgove po gostilnah in tudi postrežkinji. Tudi tvoje oči, dopisnik, te goljufajo, da vidiš pri naših prireditvah malo ljudi, a pri vaših prireditvah je pa toliko ljudstva, da ga ni mogoče sešteti — ker ga ni. Dopismiku „Narodnega Lista" svetujemo, da si napravi vročo kjopelj, da pra ozdravjijo oči, pamet in morda tudi. .. prazen žep.
o Sir. Jurij ob južni železnici. Dne 13, in j4. oktobra je priredil gospod Prane Vouk iz Gradca predavanfe o svojem potovanju v sveto deželo ter je vse to pokazal v 118 slikah. Vstopnina je bila prosta, vendar je občinsflvo darovalo precejšlnjjo svoto radovoljnot ker je gospod Franc Vouk radovoljno podaril io svoto našemu katoliškemp bralnemu društvu. Poučno in zanimivo predavanje je občinstvo veselo in zadovoljno poskušalo. Gospodu predavatelju Francu Vouku in njegovji soprogi smo za njun ves trud iz srca hvaležni. Bog plati! — Dne 31. oktobra in dne 7. novembra nam je pa zopet priredilo katoliško bralno društvo dve igri in sicer: „Za eno čašico kave" in „Kazen ne izostane." Tudi tambu-rnnje in petje ni manjkajo. Da so igralci, igralke, tamburaški in pevski zbor dobro rešili svoje uloge, to je pokazalo občinstvo, katerega je bila polna dvorana, s svojim ploskanjem. Kakor se sliši, nas bode I katoliško bralno društvo zopet razvedrilo z neko predstavo — s kakšno, poročamo pravočasno. Na zdar! — Da bo pa svet tudi i??vedel, kako naši Šentjurski liberalci presojajo prireditve kato^škega bralnega društvta, zato navajamo Še tukaj kot dodatek k našemu poročilu en odlomek iz ^.Narodnega Lista": „Iz St. Jurija ob južni železnici. TukaiŠni klerikalni nam vedno skrbijo za zabavo. Pred tremi tedni sta neki graški muzejski uslužbenec in Zgank traz-kPTViv^lni in rizlaclh jeruzalemsko romanje, pota, cerkve, ceste itd. Minulo nedeljo smo bili pa spet tako srečni, da se nam je nudila klaverna predstava v „Katoliškem domu". Igralci niso sme1; v ™qtilrti-Ške nrostore, samo kaplan Jih je za trud obdaril i. Žemljami, katere Jim Je zmetal tje, kakor kakšei pfc janeo šolarjem sladkor, da se potem tepejo za njega nNI res* znajo pa znajo. Toda pustimo jim to
yesel]e, Ser pa5 a^ugaSe 110 znajo; žaba znatudi samo regljati, Naše liberalce je menda liberalizem že tako preslepil, da ie ne znajo drugega skrpucati, kakor take neslanosti, 1— Na zdarl	—o—
■ Gauei.ia a podružnica pri Auvi cerkvi bode imela dne 28. Dov.m' ra ob 3. nri popoldne svoj prvi občni zbor v Socki v gostilni pri M haelu Arlič, po domačem pri Bolču. Ako se ndeleži zadostno število, tedaj bode tndi predaval g. J. Samec o čebelarstvu,
c Čebelarska podružnic* za Celje in okolico priredi v nedeljo, dne 21. t. m. ob 2. nri popoldne svoj redni občni zbor pri gosp. Sa mecu, g igtilničarju na Ložnici pri Celju. Po običajnem sporedu vTŠila bodo st važna posvetovanja o različnih čebelarstva se tikajočih zadevah. K mnogoštevilni udeležbi vabi	odbor.

Mohorjani! Ko sprejmete letošnje knjige Družbe sv. Mohorja, darujte vsak po svojih premoženjskih razmerah za naš narodno-obrambni sklad!
Brežiški okraj.
b Dečno selo. Poročila se je gospica Cecilika Kržan, sestra tukajšnjega narodnega gostilničarja Matija Kržan, voditeljica našega ženskega pevisk®-ga društva in učiteljica na glasovir, ki je bila tudi daleč na okoli znana kot vrla in najvdušena govor-micbi, z zavednim mladeničem ¡ekonomom Ju^go-m Domitrovič. Novo poročenemu paru: Mnogo sreče!
Kozje. Pretočeni teden je razobesila gospa Gelingsbeim, soproga okrajnega sodnika, na gradu, ki je sedaj prešel v italijansko last, laško trobojni-co. Pričakovala j® namreč enega ¿zmed novih lastnikov gradu. Našim fantom je pa bilo to malo preveč, Eden si je vzel pogum, in je hitro splezal do zastave ter jo v zabavo vseh, ki so ga gledali, snel.
r> Brežice. Iz« braže». društvo jrirtdi v uedeljo 21. t. m ob 3. uri popoidae v Narodnem domu gledališki predstavi „Krčmar pri zvitem rogu" ter „Kmet in fotograf" z govorom „Svet na deskah".
Vesfnik
mladinske organizacije.
Telovadna organizacija „Orel". — Nje pomen.
NI pametnega človeka, kateri bi zanikal vele-važni pomen in korist telovadbe. Priprosto gibanje ali premikovanje telesa ali njegovih posameznih delov po določenih pravilih imenujemo telovadbo. Kadar tedaj vadimo svoje telo, koristimo i, posameiz-nim delom telesa, 2. celemu telesu -in 3, celemu človeku.
Telovadba je v prvi vrsti važna za mišice in sklepe (člene, kolenca). Ce opazujemo mižrice na ves. larjevi roki, se bomo čudili njihovi iavanredni moči in trdnosti. Vaja je mišice ojajčila in vtrdila. Prav tako vidimo, da sklepi otrpnejo pri človeku, ki se le malo giblje.	<
Da je pal telovadba velikiegal pomena za celo telo, je čisto naravno, ker mišičji sestav, ki prepleta vse telo, tehta polovico cele telesne teže. Korist telovadbe izvira pa odtod, ker pospešuje pretakanje krvi po žilah in ¿jo množi. Mišičji sestav rabi dve tretjini krvi, med tem ko je rabijo vsi notranji telesni udje le eno tretjino. Cim bolj pa pregibljemo (s telo-vadenjem) mišice, tem več krvi zahtevajo in jo tudi dobe. Kadar telovadimo, dihamo hitreje, in s tem v-dihamo vselej vedno več kisika, katerega sprejema kri in ga oddaja po žilah telesu, med tem ko pobira ogljikovo kislino in jo oddaja iz telesa z dihanjem. Cim več pa človek vdiha kisika in izdiha ogljikove kisline, tem bolj se mu Širijo in jačijo pljuča in prsi ter tembolj se izgubljajo glivice za bolezni. Zdrava kri in njeno redno pretakanje pa je pravo življenje za človeka. Iz krvi se potem razdele redilne snovi po Stvarnikovih postavah na celo telo. Samo po sebi se razume, da se s telovadbo pospešuje tudi prebava in sploh delovanje vseh udov človeškega telesa.
Vsakdo ve, da se po telovadbi tudi dobro spi, in s trdnim spanjem se človek jako krepi.
Telovadba vtrjuje telo in jemlje marsikako razpoloženje za mehkužno življenje, ter je vsled tega posebno pri mladini važna tudi iz nravstvenih ozi-rov. Zdrava duša v zdravem telesu spopolnjuje človeka.
Iz teh' vrstio pač vsak spozna veliko važnost telovadnega gibanja, ki ga Širi telovadna organizacija Orel. Nima pa ta organizacija namena, vtrditi nfašo mladino le tolesno, ampak hoče ji dati tudi^rd-na tla, v duševnem oziru.
Na moškjp mladino <o ge napprofaiki najbolj vrgli, in ta mora tudi vse te napade moško odbiti, kar bo pa lahko storila, £e bo telesno in duševno dobro utrjena.
Zato pa, prijatelji naže moške mladine, na delo! Snujte vsepovsod, kjer so le ugodna tla, krščan-
sko telovadno organizacijo, iz katere bo vzrastla močna armada mladih delavnih moči. Naj kmalu 0-rel razpne svoja krila po vpeh krajih Spodnjega Stajerja, da bode domovina s ponosom zrla; na to junaško mlado Četo. Pri snovanju Orla gre S. K. S. Z. v Mariboru vedno radovoljno na roko,. Na zdar!
„Naš Dom." Z novim letom se bo „Naš Dom" popolnoma, najnovo uredil in opremil, tako da bo lahko zadostoval vsem ^a^htievajsi se(dajnj|ega razvitega mladinskega pokreta. Vse, kar ne spada k mladinskemu gibanju, se bo opustilo, tembblj se bodo razpravljale gonilne misli mladinske organizacije, njen pomen, «jen namen, sredstva za dosego namena, različne panoce organizacije, poročila o mladinskih organizacijah itd. Pridobil se je nov urednik, kojega spisi, polni globokih misli in v lepem izbranem jeziku, so med Slovenci znani in priljubljeni. Naročnina listu bo vkljub novi opremi ostala kot dosedaj. Mladeniči in mladenke, poskrbite svojemu prijatelju za nove naročnike!
Književnost.
§ Trgovski koledar za leto 1910 je izšel ter ima sledečo vsebino: Slovensko trgovsko društvo „Merkur" in odbor, posredovalnica, trgovski dom, koledar, kol-kovne lestvice, podrobna določila za kolkovanje listin, spisov, računov itd., poštne določbe, obrestne tabele, tabela za razredčenje alkohola, dolgostna mera, mera za sukno, uteži, kovani denar, mere in uteži nekaterih držav, ki še niso uvedle metričnega sistema, preračunjevalna tabela, užitninska tabela za mesto Ljubljana, uvozna carina, tabela za preračunjevanje domačega in tujega denarja, tabela za izračunanje dni, od enega datuma do drugega, avstrijski konzulati, računanje obresti, trgovsko obrtni strokovni tolmač, pokojninski zakon za zasebne uslužbence, menica, kontokorent, podporni »klad slov. trgovskega društva „Merkur", pojasnila o oškodnini za na že-• leznici poškodovano blago, .ugodnosti na železnicašb za trgovske potnike, ki imajo kovčeke z vzorci, potni list, razprodaje, KroŠnjarstvo, dopustnost trgovskega potovanja, kako se protokolira firma, kaj Je treba storiti osebam, ki hočejo postati samostojni trgovci, posebna določila za izvrševanje trgovine z mešanim blagom, trgovine s Špecerijskim, materijalnim in ko-Ionijalnim blagom, kako se dobiva davka prosti bencin, kdo sme sejmariti in v kakem obsegu, in užit-ninarska ■ tarifa za meso in vino izven zaprtih krajev. Letošnji koledar se odlikuje po obširni, izborni vsebini, tako, da je vreden sovrstnik dosedaj izišlih koledarjev društva Merkur". Koledar prav toplo pri poročamo občinstvu, posebno pa slovenskemu trgov-stvu.
§ Igre za samoženske in samomoške uloge. Prired i Dragotin Vodopivec. Založila in izdala Narodna tiskarna v Gorici. 1909. Cena K 1-40. V tej čedni zbirki nahajamo trinajst iger in sicer za ženske vloge: „Č^šica kave", „Poboljšana trmoglavka", „Luknja v namiznem prtu", „Dve teti", „Na Skalnici ali začetek božje poti na Sv. Gori pri Gorici". Zadnja je izvirna, ired tem ko so prve Štiri prestavljene iz nemščine. Za moške vloge so: „Izgubljena stava", „Čudna kupčija", „Pred sodnikom", „Ženin M ha", „Zamorec", „Junaki", „Trije učenjaki", „Tihotapci" in „Opeharjeni Žid". Brez dvoma bodo te igre in šaljivi prizori našej mladini dobro došli. Našim izobraževalnim društvom prav toplo priporočamo, da si to zbirko omisli o. Papir je lep, tisek razločen in zunanja oprema jako čedna.
s svetilno močjo desetih sveč. Stroški te razsvetljave bi znašali na teden s povprečno uporabo treh ur na dan samo pet vinarjev. Iznajditelj namerava v kratkem času razširiti med svetom svojo iznajdbo.
d Rak ozdravljiv. Francoski zdravnik dr. Octave Laurent, profesor kirurgije, ki je na medicinski akademiji v Parizu predaval o zdravljenju raka, je izjavil, da je vsak rak ozdravljiv po načinu, kakor ga je on iznašel, samo da je bolnikovo telo dovolj krepko, da se upira posledicam. On namreč vbrizga 5—60 gramov formala ter je na ta način ozdravil raka na obrazu v malo dneh, potem raka na prsih, pljučih ter sploh notranjega raka. Njegovo metodo lahko izvaja vsak zdravnik. Dr. Laurent je sin nbožnih kmetskih starišev; z zdravljenjem raka se bavi že mnogo let.
Najnovejše novice.
Srebrn škofovski jubilej papeža Pija X, Dne 16. novembra; i je minulo 25 let, odkar so sedanji sv» oče iz rok rimskega generalnega viklarja kardinala Parocchi v cerkvi sv. Apolinarijaj v Rimu sprejeli Škofovsko posviečenje. Spomin na ta jubilej se je v naži škofiji po naročilu v letošnjem postnem pastirskem listu z dne 24. prosinca 1909 slavil pretočeno 24j nedeljo po binkoštih, dne 14.. novembra. Na predvečer se je po vseh cerkvah slovesno zvonilo, v nedeljo pa se je opravila slovesna služba, božja s primerno pridigo. V mariborski 'stolnici je govoril g. kanonik I. Kavčič o kulturnem in socijalnem pomenu papeštva za človeški rod, na kar je bila pontifikalna maša z zahvalno pesmijo in z zakramentalnim bla^ goslovom,:	i
V	Maribora so se vršile včeraj občinske volitve. Zmagali so nemški nacijonalci s 1340 do 1312 glasov, socialdemokratski kandidati so dobili 706 do 685 glasov. Izvoljeni so nemški nacionalci dr. Schmiderer, Binder, Fischer, Heritscko, Kral, Lendler, Matzhold, Opelka, Perko in Jofef S?hmiderer.
V	Gradcu so bile isti dan 17. novembra občinske volitve kakor v Mariboru. Zmagali so na celi črti nemški nacionalci proti socialdemokratom. Propadla sta tudi socialdemokratska voditelja dr. Šaherl in Resel.
Listnica uredništva.
Sv. Jurij ob juž. žel.:' Ker smo že prej dobili poroč lo o istem predmeta, zato Vašfga tozadevnega dopisa nismo mogli olja<dti
<'en
dež» » t» i t» i» r «<Je I K
Drobtinice.
d Smešnica. Mariborski nemški! gospodiČ pride v okoliško krčmo na vrhu hriba in vpraša, ali bi mogel dobiti SvarcenberŠkega vina. Krčmar reče: Tega sicer nimam, ali veste kaj? Najejte se usede-nega mleka, gor pa napijte črnega vina, in imeli i boste, kar želite.
d Iz česa je človek? Človeško telo sestaja, kakor so ugotovili kemiki, iz istih snovi kakor kurje jajce; in sicer je 1000 kurjih jajee približno toliko, kakor en srednji človek. Vsak ima v sebi toliko fosforja, vod ka in ogijenčeve kisline, da bi z njimi napolnil zrakoplov, ki zadostuje, da bi človeka dvignil v zrak. Ko bi materijo, ki je v človeku skrita, porabili za izvor svetlobe, bi človeško telo zadostovalo en cel večer za razsvetljavo 500 m dolge ceste. Če bi iz ogljemh delov napravili grafit, bi dobili 780 tucatov svinčnikov. Železa je v naši krvi toliko, da bi se iz njega lahko napravilo sedem podkev. Vsak človek ima v sebi okolu 600 gramov fosforja, kar zadostuje za 820.000 žveplenk in zastrupitev 500 oseb. Soli je v vsakem človeku za celih 20 kaviuih ilio. — Ljudje se niti ne zavedajo, kakšne zaklade hranijo v sebi!
d Iznajdba Avstrijca v Londonu. V Londonu je vzbudila veliko zanimanje iznajdba nekega mladega avstrijskega tehnika, inženirja Jariša, ki bo povzro-| čila velik preobrat v tehniki razsvetljave. Iznašel je namizno svetilko, v kateri bi se mesto petroleja rabil nekak gorljiv kameu, ki daje luč za šest sveč. Ta j razsvetljava bi bila cenejša kot petrolejska. Iznajditelj bavi se sedaj s tem, da izdela podobno svetilko
		o «3 13		hm O jO		®				O	
Ime pridelka.		stf M O		S %		S» 6		S P*		1	>
		K	v	K	Y	K	v	K	v	K	v
Pšenica.....		32	50	28	_	26		28		28	_
		21	76	le	—	21	—	19		20	—
	S	19	—	17	—	20		20	—	19	—
	1	20	—	17	50	17	—	20	—	18	—
	fc	18	76	18	50	19	—	19	—	18	10
		28	20	18		20	—	—		14	50
	M	23		17	—	22	—	—	—	16	—
Sladko seno....		—	—	12	—	17	—	13	—	12	—
Kislo „ . . . .		—	—		—	14	-	12	—	10	—
		—	—	6	—	14	—	8	40	8	—
Fižola......		_	_	_	28	_		_	_	_	_
Grah......			—	—	60	—		—	—	—	—
Leča.....		—	—	—	60	—	—	—		—	—
	1		—	—	Oo	—	—	—	—		—
8ir.......			—	—	40	—	—	—	—	—	—
Surovo maslo . .	=3	—	—	2	EO	—	—	—	—	—	—
	M	-	—	1	84	—	—	—	—	—	—
Špeh, svež , . ,	H	_	—	1	80	—	—	—	—	—	—
Zelje, kislo ....		-		—	2t						
Repa, kisla ....				—	16	—	—	—	—		—
Mleko.....	S		_	_	22	_	_	_	_	_	_
Smetana, sladka . .	a	—	—		88	—	—	—	—	—	—
„ kisla . . .	*—«	—	—	1	04	——	—	—		—	—
Zelje, 100 glav . .	•		—	3	60	—	—	—	-	-	•-
		—	—	—	10	—	—	—	—	—	—
■ ■ ■ w ■ I. »AAAAAA^ii
Serravallovo k
železnato kina-vino H
Higien razstava Donaj 19 6: Državna od-:: lika in častni dipl >m k zlati kolajni. ::
Krepilno sredstvo za slabotne, malo-krvne in rekonvalescente. Povzroča voljo do jedi, utrjuje živce in popravi kri. Izboren okus. Nad 6000 zdravniških spričeval.
I. Serravaiu», c. kr. ivoriii dobavitelj
Trieste-Barcola.
Kupi se t lekarnah ▼ steklenicah po pol 1 i K 260 in po
446	1 I i K 4-80.
*
►t
►t ►t
Priporočamo našim gospodinjam pravi iFRfitf G }(0V: kavni
pridatek iz zagrebške tovarne.
A Eagm II, T11«, »i» 1 T.
Pojasnila a inseratifc daj9
ipravnišUo samo tistim, ki priložijo vpražanjs rsaciko aa 10 vinarjev
Dotorljske Številke.
Dne 13. novembra 1909.
Gradec . 30 66 24 70 17 Dnnaj . 21 68 59 89 75
Spreten, zanesli? vinižar s kolikor mcgoče mnog:nri delavci se takrj ali kolikor mrgo6o femslu gprfjme pri Ribardu Ogrizek, Stnrmberg pri Mariboiu, občina Leitersbtrg.	848
Hiša se proda v Studencih pri Mariboru. Vpraša se pri J&nezu Mrsmor, Schclgasse štv. 9. 888
Učenca iz dobre hiše, močnega, z dovršeno ljudsko šolo sprejme takoj t trgovino mešanega blaga Franc Ightsch v Ptuju.	889
Priden viničar s 4 do 5 delavci se sprejme ped zelo ngi dnini po goji. Vpraša 8e naj pri oskrbniku Scherb&umovih goric v Framu. 890
Dobro idočg brsnjarija se radi od-potovanja proda. Vpraša se pri Ivani Saabol, Triesterstrasse št 5, Mar. bor.	898
Služba organista ln cerkovnika
se odda pri župn jski cerkvi S/. Miklavža pri Ormožu. Prosilec mera b ti ceeilijanec, lepega obna-šatija in zmožen voditi tudi večji pevski zbor. Služba se h h ko nastopi s prv;> adventno nedeljo. Cerkveno predstojnlštvo.	897
Fekarija sa išče v najem na deželi v kaki večji vasi ali trgu. Ponudba se blagovoli posle ti nat cpiavništvo tega lista pod M. V. 35. 908
Vitllčarja, pridnega in poite ega, s 3 do 5 delavc. sprejme takoj ali do svečnice Jurij Fregl v Fr^mu. Viničarija je dobra in lepo stanr-vanje.	904
V	nsjem ne da gostilna s predajo tobaka, ledeniev in vsemi opravami. Gostilna je tik cerkve v ve liki fari. Naslov pove upravništvo
908
V	Službo želi vstopiti že bolj priletel- hlapec pri konjih, vsjen pa je tudi drugr-ga dela kakor pri volih, pri kravah, na polju, v s&do-nosnikih, vinogradih itd. Naslov v upravništvu tega lista.	909
Dbbro idnfta gnstilns s celo koncesijo in trafiko na jako prijaaem kraju se s.a 5200 kron takoj preda K gostilni spada vrt in njiva. Ve? pove Josip Seraec, km. sin v Gradiški, p. Pesnic».	906
Spreten viničar se takoj ali kolikor mogoče kmalu sprejme, Vi ničt-rija leži v Korenjaku far» Za-vi č Vpraša se naj pri posestniku Franc Miki, S*. Marjeta niže Ptuja.	807
Na prjda] je krasno posest7o, 20 minut od mesta Mar.bor, o! stoji iz gospodske hiše, 4 Bobe, kuhinje klet, vinska preša in hlev z» živino. potem viaičarska hiša. obstoječa in 2 sob, kuhinje, hlev za govedo in 4 svinjski hlevi, 2 kravi svinje, perutnina, 18 polovnjakov vina, 3 polovnjske jabolčnika, z va?iai pridelki in pohištvom, 80 oralov zemlje, in si er: 15 oralov gosda, 8 oralov sadonosnika, 2 in pol orala vinograda z novim nasadom, 2 orala njiv, ostalo je pašnik, te proda zaradi družinskih razmer. Ctns. je 20.000 K; 9000K 88 obrestuje po -V/o, drugo ee pa mora takoj izplačati Več se izve pri lastniku Andreju Nekrepp, Melbngberg št. 24 pri Mariboru.
Lepo sta ovap.Je, dve s bi, kuhinja, klet in vrt se da s 1. decembrom t ). v najem, Pobrežje It. 2 9 pri Maribora.	912
Dobiva se povsodi.
128
A V 461/9
M»Ia hiša a sadnim vrtom in eno njivo v lepi vasi Libeliče na Koroškem tik farne ceikre, dve iobi, kuh iij», kleti, svinjsk'm in krav-jm hlevom na prodaj. Posebno primerno za kakega rokodelca Cena 2600 K; več se u\e pri lastiiika Peter Ricg, Libiliče, Koioško. 917
Trsje na prodaj, mosler, muška-teler, gutedel, sylvanor, burgunder, beli rieiling, tiamicer. portugi er, ranful, vse na porislis cepljeno; cepljenke stanejo 1(0 tornadov 14 K in 100.1 0(1 korenjakov por-talis 100 komadov korenjako? stane 4 K. Janez Vtrbnjak, posest-nik-trtnar, Breg, Ptuj.	916
m
V zapuščini po dne 18. oktobra 1909 v Spodnii ?.v. Kungoti umrlemu župniku Alojziju Vojska se vrši v župnišču v Spodnji sv. Kungoii dražba premičnin in sicer :
dne 16. novembra 1903 od 9. ure dopoldne naprej
vin in sodov;
dne 17. novembra 1999 od 9. ure dopoldne naprej
dragih premičnin kot 1 krava, 1 svinja, hišna oprava, orodje i. t. d.
Največja ponudba se mora takoj plačati, kupljene stvari takoj odpraviti.
C kr. okrajno sodišče Maribor, oddelek V.,
dna 4. novembra 1909.
Štefan Kaufmann
trgovec s telesu®
v Radgoni,
priporoča svojo veliko	|
zalogo lepo pozlačenih	j|
nagrobnih križev po	|
jako nizki ceni.
rum
Vlradne
mmMmm MM SE
je tukaj, toraj glasno kličem, pridite vsi nakupit za zimo mnogovrstnega manufakturnega blaga, trpežno in po ceni, kakor malokje, se dobi samo pri
Valentinu Gorenšek,
trgovec na FK1NKOLOVEM, p.: VOJNIK.	619
Steckenpferd-
iiilo z lihjinim mlekom
Najmehkejše milo za kožo kakor proti pegam!
Našim, rodbinam priporočamo
cKolimko rikorijo. 290
IfHiiwwSsISl
ISSSšSlaraBi
Izšel jo Sep
za leto 8920.
Gostilne, društva, šole in župnijski uradi ga dobivajo brezplačno. Poslati je treba le znamko za poštnino. Dobiva se samo pri gospodu Ivanu Klinc-u, typograf! Koroška cesla v Mariboru.

Ceno posteljne» perje.
1 kg sivega, prnjaneg» K S'—, pol baioga K *-80, belegs R i- (,rrti» perje mehkega kakor puh S G-—, veleprima ogiajenegit najboljše vrsti 5 8'—, mehkega perja (puha) slvaga S S-—, belega K tO"—, prsnees ■m h a K 12*- ori 5 kar naprej poštnin' prosti.
zavitke
\ z natisom in brez natisa•
i 7
VHMtee velikosti in Kakovosti
Učenca ¡prejme Alojz Zoiatti, slikar in pr zlatar v Mariboiu. Scbmi-dfrjev drevored.	tl5
A St A. Jtk. A. A A A A. A
priporoča
Tiskarna sv. Cirila
v Mariboru.
Msak^iirsfne slamnike
priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu Fran Cerar, tovarna slamnikov v Stobu, pošta Domžale pri Ljubljani. Cene nizke, postrežba točna, 434 na zahtevo cenik poštnine prosto.
Svoji k svojim! Svoji k svojim!
občinskega tajnik
se razpisuje pri trškemu županstvu v Št. Jnrju ob j. Žel.
Letna plača K 480-— s prostim stanovanjem, kurjavo in službeno obleko. Zahteva se popolna zmožnost slovenskega in nemškega jezika.
Siužbo je nastopiti doe 1. deceni. t. I. Prošaje je vložiti do 20. novem. t. 1. pri trškem županstvu pri Sv. Jurju ob juž. žel.
Županstvo trg Sv. Jurij ob jui žel., dne 4 novembra 1909.
899	FRANC PISANEC, župan.
te gostonitega, t-deeega. uiodiega, nune&Kga aU beiega uku (nanSf íogs) pamiua, velikost 170 X116 cm i d vama sglavrslrnwr, to dve so X 56 ce; radosti napolnjeno, z novim, sivim očiščenim, košatic in stanovitni» peijeK 5 IS —, napol maha K 80' mahs S 24 - pernSr s »»nas v U-—, lf— wrlavnl'J!) F g-—. S-BC. *•- pernico i<0 cm x 140 cm velike K 15 —, 18-—, 20-- -, «glavnice 90X70 ali 80X80 cm, K 4-50, 5*—, 5 60, blazine iz gradla 180-f-H6 cm K 13'—, K 15 — rupcšilja po pwa^u, „s-S47	v mi. tMtfaj, od h. 10.- casrei p«tn!n» proBto,
vlekah in ;irogen> post«ijntf» blaíiti	>r poštnine prof'
IS3»
Glavni trg M. tO.
Fiiporoe& za napravo domač« pijačs posebno dobro pripravo aH tv»?ino} ?adi ss v.49 vrat žgaajs
is iikera.
Olja, ivicantkega sira, ogrske salame, kave 1 kg od 2 K Eaprej, rogateko is radajuako kislo ?cdo, gahco, žvepto in rafij«.
i m
en za (Um id souano

A I 150/9 68
ProsioToli. soflia dražba nepremičnin.
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Ce\ja so po prošnji dedičev za Jožefom Zag« de iz GolcveSj ca prodaj po javni dražbi sledeče nepremičnine, za katere so sa ustanovilo pri-stavljene izkiicae cene in sicer:
1.	stavbene parcele 63, 64 (hiša št. 10, marof, kozolec, lesena uta) in gruntne parcele štev. 323, 324, 325, vse ob cesti vred vasi v Gotovljah za 3500 K.
2.	vinograd pri Sv. Jederti obstojeSe iz stavb. pare. 212/37, zidanico in grunt. pare. 1452, 1453, 1443/19, 1560, 1621/1, 1622 in vinske oprave za 1800 K.
Dražba se bo vršila dne 20. nov. 1909 v sobi št. 12 tega (sodišča ob pol 11. uri dopoldan. Ponudb» pod izklicno ceno se ne sprejmo. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Dražbeno izkupilo je položili v eni polovici v 14 dnevih po dražbi v drugi polovici do 1. jan. 1910 Dražbene pogoja je mogoče vpogledati pri sodniji, pri Mihi Zagode na Okrožnem ali pa pri občinskem uradu v Gotovijah. Cemlni zapisnik je mogoče upogledaii pri sodniji št. 13.
C. kr. okrajna sodnija v Celju,
901	odd. I, dne 31. oktobra 1909.
Ljudska hranilnica in posojilnica y Celin
registrovana zadruga z neomejeno zave:?o
T lastni hiši x „Motel pri belem vola" (Terschek), Graška ulica 9, I. nadstropje
hranilne vloge po 4'/»% brez vsakega odbitka. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge in jih obrestuje nepretrgoma. Sprejema vloge tudi na tekofci račun in jih obrestuje od dne vložitve do dne vzdiga. V svrho varčevanja v malih zneskih daje vložnikom
domače nabirabilke
na dom zastonj, če vložijo prvokrat najmanj 4 E.
posojufe
na zemljišča po 5 °/0 do 5V2%. ter na zactsvo vrednostnih papirjev in na osebni kredit pod ugodnimi pogoji. Dolgove pri drugih zarodih ali osebah prevzame v svojo lafet proti povrnitvi malenkostnih gotovih stroškov. Prošnje in listine za vknjižbo dela brezplačno, stranka plača le koleke.
Za vplačila po pošti se dajejo zastonj pošt. hi?anilnične položnic«
(Jr*ad!?ii dan: vsak torek m petek dop&ielaie.
Vprašanja in uri soje se sniejemejo nat dan, iimm praznike iopelflnc od 8.—12. ter cd 3—6. ure jojuHm.
Slovensko trgovsko društvo v Maribora Sta».,
.pri aagelju' NOVa trgOVÍIaE iiiJÄ
z mednim in manufakturnim blagom
J. Ü. ŠOŠTARIČ :: MARIBOR,
Glavni trg štev. 19.
M. U. &EPEC
Ghrajski trg- S MARIBOR Rr&rg-pla.tz S
priporoča svojo popolnoma novo in veliko zalogo modnega volnenega in merilnega blaga za ženske obleke, vsakovrstno sukno (stofe) za moške obleke, srajce, ovratnike, kravate, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prte, odeje, preproge, zastore, razni cvilih, perje za blazine itd., vse po najnižji ceni.
* veliki zalogi, StaMor taflt Matraca, ¿Ivani, otročja pcitslje tei sgistals pa dc1b3£|! ceni.
Eorofcka fcssta li 13.
üüFäadn® 2§©SI»!!EBS;
s Pri pošti —
Ül^flfe'3?, Tmsteato* assfc ¿a
priporoma vsäme svež« pivo, Isvrstns doKH&s viae tet jarsSs in topi« je«.
la?, Msicc
Tovarna za glinske izdelke
asaaasaaBsaaa V	r-sTrvry......
zdelo]« s pfernicŽ »feuji » «ajbolji«, vafflcrat piisskte gline prirsane najbolj!« izdelke, Vikoi?: pateatoriiso zarezno in vsakovrstno drago strsšac opeka, opftka ss zid za obok«, dimnik«, rekocec - epeke, p'oeii<t ss tlak, lončen «s?i M. po saj nižji ceni.
Zaloga tati v Sarlfcorm, OHfM« eeste, pti kmtttsri* & Mae?- - -
1000 Kron!
ne dobite, ampak precej denarja si prihranite, ako kupujete vse za Vašo potrebo, kakor vsakovrstno blago za žensko in moško obleko, najlepše svilnate robce, perilo, preproge, rjuhe, platno belo in barvano in mnogo drugih različnih stvari v največji in najcenejši trgovini
JOŽEFA ULAGA TIABIBORO,
Tegetthoff-ova cesta štev. 21. Največja zaloga! 364 Največja zalega!
Slovenske gospodinje!!
„Zvezdna" cikorija
i
iz ]?rve jugoslovanske tovarne za kavine surogate v Ljubljani
je res slovenski iz-
Varstvena znamka
MS»
Na drobno! Na debelo!
Nova slaščičarna v Mariboru.
Slavnemn občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril v Maribo u v Gornji Gosposki ulici štev. 38, moderno urejeno sltščiearno. Imel bodem vsak dan sveže in okusno pecivo ter vse v to stroko spadajoče stvari. — Priporočam cenjenim odjemalcem, posebno gg. trgovcem tudi svoje kandite. — Za mnogobrojni obisk se priporočam z odličnim spoštovanjem	_	_
Emsn iiich.
Zastonj v Celje!!
Edina narodna steklarska trgovina
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvab is privatnih stavbah. Najnižje cene — flajsolidnejšs postrežba, r^ra debelo — ri:» ■ o
Slavnemu slovenskemu p. n. občin »t»o uljudno naznanjam, da rmd otvoril v Mariboru, Šolska alica Stev. 2 nasproti kavarne .Central'
moderno urejeno briYnico.
Isto priporočam vsem zavednim
Slovencem ob čisti in točni postrežbi v blagohotni obisk. Odličnim spoštovanjem
IVAM BERGLES,
brivec.
TVrdka R. Stermecki v Celju
povrne do 24. decembra t I. vožnjo po železnici III, rsz. v Celje in nazaj vsakemu, kdor se skaže iz katerega kraja da je in ako nakupi za tukaj navedeno svoto blaga : Iz Velenja In Šoštanja K 50 — Pake K 40—, Polzele K 30—, Sv. Peter. Žalec, Petrovde K 20 — Sevnica K 601—, Trbovlje, Hrastnik K 50'—, Radeče. Zidanimost K 40' , Rimske Toplice, Lsško K 30 —, Poličane K 50 - Šmarje pri Jelšah K 40'—, Ponikva, Gro-belno, Sv. Juirj, Store K 30 —.
woii 1k m v es i i. t
H
lureš,
i l/UIV^
j rar, «calar in zlatar
^"V;- »..>5. ' i---
fsgifiiisffesi Gesti ss,
priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, »rebrnih in niklastih ur, ačai, dalnogledov, raznovrstna zlatnine in a rebrni ne po najnižjih cestah. Garancija več let
m popravki se točno hitro Izvršijo.
¡mee
Sp 1Jat, Celovec
:: In Trst ::
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2
¡.•prejema vloge na kajiške is »s t«- ^(inOIra	S« str®daj s grenite t» »a« vuvrvre^nwitalK pftgelr»
kofi račun ter je obrestuje po čistih ^ |w po «lne vsem fe®ai»:eu.
Delaliks gl&valoa K 3,OQO OOO. — Reacrval food K 300.000
Podružnice Spljet, Celo ec :: in Trst ::
j
je največja slovanska zavarovalnica,
proti požaru in življenju,
jmžnoštajerska hranilnica v Celja v Narodnem domu
sprejema branika vloga vsak delavnik cd 8. do 12. are dopoldne in jih obrestuje po i tiri »<f>:i<i>«ti4.? ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu Rentnl davek plačuje hranilnica sama ter g „ ae odteguje vlagatelje«. Za varnost vlog jamčijo okraji: Sarajigrad, Samica, Sesarja, Šoštanj ln 7raasko ln raiarvna zaklada, katera " našata vže nad 230.090 S. Zato razdeli znatne svote v občekoriatne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. Dosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 S, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtae strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim hrambam in r kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupaj tedaj nad 45.0 ©0 K. Slovenci, poslužujte se
jyžfiošia)9rsk8 hranilnice >i£%t	hrtSca
sodiščih, da ae naloil ieaar sa «ladolatue ln varovano» Izključno la v |IIZllJ5W|B» 5tlU lir<t»l<MIH»U.
Za bregpUčno dopoiiljatev denarja so položnice c. kr. požtnohraailničnega računa št. 18.815 vaškemu na razpolago.
Že cela zimska obleka
s podlogoj za ženske
mt 6 Kron pri Druškovicu
Slovenf gradeč»
V slov. bistriškem okraju ' Pozor!
se vsaki vabi k nakupovanju vsakovrstnih reči v trgovino :: :
Alojz Pinter-ja
pri farni cerkvi v Slov. Bistrici.
On Vam ponndi mnogovrstno dobro blago po zanesljivo niski ceni. V zalogi ima tudi novu že prepričalo najmočnejše redilno sredstro ■ a svinje „Luculluj". — Bartelnovo klajno apno, Tomaževa žlindra, vsake vrste železo, orodje, ponodo, barvo, sttklo, olje itd. — Kupuje pšenico, rž, oves, suhe gobe, vinski ksmen, maelo, jajce itd.
IVAN RAVNIKAR.
trgovina s špeo. blagom, barvami In dež. pridelki.
Celje, Gr>aška oeata.
Knpnjem po najvišji dnevni ceni snhe gobe, pšenico, oves, ječmen ter vse deželne pridelke. — Opozarjam ži vinorejce na „Lucnllns", ker s tem najprej izrede svoje prašiče, katerega imam v zalogi na drobno in debelo po najnižji ceni.	Z odličnim spoštovanjem
Ivan Ravnikar.
Kemt&ia pr&ta§c& ehlsfc H. Volk, Šoštanj
se priporoča za pranje in barvanje raznih oblek, kožn-hovin, rokavic itd Lišpa od oblek ni treba odatr^mci Edini
slovenski zavod te vrste. Nablralnlca v Mariboru pri J. 7ezjak, krojač, Šolska ulica 4.
za zimo in veselice, naramnice, irhasto hlače itd. le domačega izdelovanja kupujete najboljše pri Francu Podgorlek, rok&vičar in bandažist Maribor, Grajska nlica 7. Špecijalist za kilne pase, pokončne držaje, umetne noge in roke, varne stroje proti ¡krivljenju trupla 5. t. d. — V zalogi so tudi rasni predmeti za postrežbo bolnikov.
Izdelovanje dobro!	Cene nizke!
A. Jurca naslednik Alojzij Senčar v Ptuju,
priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, suhih barv, firneža in karboleja ter vseh vrst lakov, kupuje in prodaja deželne pridelke. GostiloiSarjeaa priporočam vseh vrst mineralne vode, nadalje domače in ogrske salame. Poljedelcem priporočam za pomlad vsakovrstna poljska in trtna semena, za katerih kaljivost se jamči. Na debelo ; na drobno. — Nizke cene : točna postrežba.
ta razne stroje prodaja tiskarna sv. Cirila v Mariboru 100 kg po 25 K.
„CROATIA"
eftna hrvažka savsroffalnlea, osnovana od občine svobodnega ln fcr. glav. moaU Zagreba
JH01TIA', osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje ¿roti poža:-u in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vrste: hišo, (oapouarska poslopja, tvornice, mline itd. ter premičnine, kakor: lišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd. po jako agodnJli pogojih ln nizkih cenah.
/w pojasnila daje: Podruinica ,CROATIA' v Trata, Oorao at. 1.
Lovske puške
vseh sestav, priznano delo prve vrete, z najboljšim strelnim učinkom priporoča
Prva borovska tovarna orožja peter WemlJ
družba z omejeno raveio v Borovljah ^Katt ko).
dobijo zelo po nizki ceni vae Šolske in pisarniške potrebščine v trgovini Tiskarne av. Cirila v Maribora.
Dijaki
St am pil je
(z kavčuka se dobijo v tiskarni
»v. Cirila v Mariboru.
DodMia,

registrovana zadruga z neomejeno zavezo
(med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hranilne vloge
se sprejemajo od vsakega in seTobrestnjejo: navadne po 4®/a, proti 3 mesečni odpovedi po 4'/»• Obresti se pripisujejo h kapitala 1. januarja in 1. jtdrja Takega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentai davek plača posojilnica sama.
O
posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pupllarni varnosti po A'/*0/,, na vknjižbo sploh po 5%, na vknjižbo ia poroštvo po 57,% 'n na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo deia posojilnica brezplačno, stranka plača le kdeke.
Uradne ure
se vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsake soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemši praznike. — V uradnih urah se sprejema ia izplačuje denar.
pojasnila se daja}9
ia prošnje sprejemajo vsak delavnik ed 8.—12. dopoldne in od 2.-6. dopoldne. . 6
Posojilni en Ima tudi na rejcpelas«) doBiaPe hrautlne naittrainlhe.

Takoj se proda
booooooc*
Zelo dobro Idoča gostilna
z lepim poslopjem, 4 velikimi in eno malo sobo, ledenico, gospodarskim poslopjem in vso gostilniško opravo ter 4 orale travnika in njive pri veliki farni cerkvi ob okr. cesti brez konkurence se zavoljo starosti takoj za 22 000 K proda.
Ena gostilna s trgovino in kovačijo
na zelo dobrem prostoru v veliki vasi, kjer se nahaja tudi šola, ob okr. cesti, se zavoljo preselitve takoj z vsem za 10.000 K proda.
Prav veliko posestvo
z lepim zidanim z opeko kritim poslopjem, 32 oralov zemlje, obstoječe iz velikega sadonosnika, njive, travnika, gozda ter vse gospodarske oprave, s 6 glav goveje živine, 9 svinj, 3 vozov, 2 pluga, brane, 15 velikih sodov, seno, slame itd. v Raz-vanju pri Zgornji Ho ¿i se takoj zavoljo preselitve proda za 24.000 K.
Lepo posestvo
ob okrajni cesti Vt nre R®^ v veliki vasi, kjer se tudi šola nahaja, obstoječe iz novozi-danega 5 let starega poslopja, z opeko krito, 4 njive, 4 travnike, lep vrt in sadonosnik se takoj za 17.000 K proda.
Tudi 2 mlina In 2 žagi
imam na prodaj. Vse natančnejše o zgornjih posestvih pove Franc Peteline, „Rotenhof Zgor. Polskava pri Pragerskem. sse
I
Haznanilo.
Posestnikom vinogradov naznanjam, da imam letošnjo jesen in prihodnjo spomlad več tisoč na suho cepljenih trt na prodaj in sicer: šipon, laški rizling, silvanee, žlahtnino belo in rudečo in maškat. Trte so dobro za»aščene in dobro vkoreninjene in od toče nepoškodovane. C ina je 100 kom. I. vrste 12 kron, ako se odvzamejo v jeseni. Naročila za te trte sprejemam do konca novembra t. 1.
Oglasiti se je pri f ranču fl\uršl5, posestniku ln trtnarjn v Senčakn, Sv Lovrenc v Slov. gor., po&ta: Juršincl pri Ptuju.
889
Trsnicarska zadruga
v Ljutomeru
naznanja precejšno množino cepljenih
najboljše kakovosti, od toče nepoškodovanih, sledečih vrst: šipon, laški rizling, renski rizling, beli burgunder, silvaner, bela in rudeča žlahnina, traminer, por-tugizer in silvaner-muškat. Podlage običajne, cene znižane. — Vinogradniki, zahtevajte cenike!	914
w

Zahvala.
Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da so naš iskreno ljubljeni oče
Tomaž IHuršič,
posestnik v Formlnu
dne 12. t. m. zvečer ob šesti uri prevideni s sv. zakrameti za umirajoče v 63. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspali. — Pogreb se je vršil dne 14. t. m. v nedeljo popoldne, ter se prisrčno zahvaljujemo za izraze sočutja in obilno udeležbo pri pogrebu. Preblagega rajnega očeta priporočamo v molitev in blag spomin. FORMIN, dne 15. novembra 1909.
»is	Žalujoča rodbina flUirilč.
1 ^
Prodaja vinskih sodov.
Rabljene ocl K 490 naprej Nove „ „ 9'-
po 100 litrov od
Lr. S. Radan-a : Zagreb,
Gajeva ulica 15.
j Pozor! Slovensko podjetje! Pozor!
k Slavnemu občinstvu se priporoča dne 11. febr. 1909 na novo otvorjena manuiaktnrna trgovina	116
j Franc Soiiviiii. sin
i ? stari Sefcvanovi hiši na Mestnim trgu 22 v LJUBLJANI.
913
oooooooooo j ■ ■ ■ i
Kapljice za želodčni krč: Žganje proti trganja: :
Stane ena steklenica s a m o 60 vinarjev.
Prav dobro mariio pri prehla-jonju v zglobih in udih. Cena 1 K.
mestna lekarna pri c. kr. orlu MARIBOR, Glavni trg štev. 15. 825
Prva štajerska
trsnicarska zadruga
pošta (Juršinci pri Ptuju)
ima na prodaj cepljene trte najboljše kakovosti in sicer vse priporočljive vrste na običajnih podlagah, kakor g—! tudi na različnih križankah.
Letos so znižane csne. -m®
Ceniki so brezplačno na razpolago.	857
_I—m—|_
v
Zveplenokisli
amoniak
(amonijev sulfat)
vsebuje 20 6 do 21 odstotkov dušika in ga je uporabljati ket gnojilo k vsaki rastlini. K ozimini je gnojiti že jeseni četrtino do tretjine vse množine, ostalo pa v zgodnji spomladi, ali pa je pohabiti vso množino za počesno gnojenje v zgodnji spomladi,
75 kg amonijevega sulfata nčinknje ravno toliko, kakor 100 kg čilskega so-litra. Amonijev sulfat ne sprijemlje prsti, zabranjuje razne rastlinske bolezni, kakor n. pr. rja itd. in prepreči poleganje žita.
Dušik je v amonijevem sulfatu ceneji, kakor v čilskem solitru, in vporabljenje sulfata pomenja torej velika prihranitev za kmetovalca.
ŽveplenotisU amouijak, kakor vse vrste zajamčenih gnojil prodaja
P. Majdič, ,Merkur'
trgovina z
{«leznlno in sklml stroji.
poljadelj-
833
in »Moial.V Ktfcliffc* tfa&ovso djruitf».

Ttak «Uksru n. 0Wto t Stamm«