Leto
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din. za ■/, leta 90 din. za ‘n leta 45 din, mesečno 15 din: za inozemstvo: 210 din. - Pia-
TRGOVSKI UST
Številka 8.
*a to toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo
Uredništvo ln upravnlStvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. - Račun pri post. hranilnici v Ljubljani St. 11.953, - Tel. St. 25-83.
Izhaja m!
sredo In petek
Ljubiiana, ponedeljek 17. januarja 193S
Cena	1mSO
V zašiito naše kulture
Na drugem mestu objavljamo izvleček iz določil predlagane uredbe o organizaciji drž. tiskarn v Beogradu in Sarajevu. S to uredbo se namerava podeliti drž. tiskarni v Beogradu monopol za vse uradne tiskovine, šolske kniji-f?e in učne pripomočke. Ta mono-bi bil dvojen in bi imela drž. tiskarna ne le edino pravico proizvajanja teh tiskovin, knjig in učnih pripomočkov, temveč tudi edino pravico prodaje. Vsi ti predmeti pa se ne bi samo monopolizirali, temveč bi se vsa njih proizvodnja tudi centralizirala v Beogradu, da bi imele vse banovine ogromno škodo in da bi bil ogrožen obstoj cele vrste tiskarskih podjetij izven Beograda. Ze zato mora ves naš gospodarski svet proti nameravani uredbi najodločneje protestirati in zahtevati, da se predložena uredba v celoti umakne. Če zna državna tiskarna doseči poslovnih uspehov samo na ta način, da z velikanskimi privilegiji uniči dobro delujoča zasebna podjetja, ki so dobri davkoplačevalci, potem sploh nima nobene obstojne upravičenosti. Drž. podrtja se s sredstvi davkoplačevalcev vendar ne ustanavljajo zato, da bi. uničevala zasebna, temveč da izvršujejo posle, ki ijih zasebna ne upravljati. Samo takšna v rzavna podjetja so tudi upravičena.
I roti predlagani uredbi pa moramo protestirati ne le iz gospodarskih in socialnih — ker bi izgubilo vse polno grafičnega delavstva izvem Beograda svoj kruh — temveč tudi iz kulturnih ozirov. Zakaj naše tiskarne niso bile le navadna poslovna podjetja, ki so delala samo za prolit, temveč tudi kulturna podjetja, ki so za razvoj naše kulture mnogo storila. \saj za Slovenijo moremo reči, da ni v Sloveniji tiskarne, ki ne bi Za razvoj slovenske kulture že 'n nogo tvegala im že mnogo žrt-y°vala. Cela vrsta naših listov se Je mogla razviti, ker so tiskarne nosile glavni delež začetnega deficita. Te žrtve so bile dostikrat silno velike in mnogokrat dosegle skrajno mejo, do katere so smele iti tiskarne, če niso hotele ogrožati eksistenco svojih podjetij.
Tudi cela vrsta naših knjig je mogla iziti le zato, ker so tiskarne tvegale njih založbo. A naše tiskarne so se tudi potrudile, da so stalno zboljševale kvaliteto svojih izdelkov in da so opremljale knjige tako vzorno, da je ostala ju ezen za knjigo vedno živa. Teh zas ug naših slovenskih tiskarn za razvoj slovenske knjige naš narod pač ne bo nikdar pozabil
Ce bi se uveljavila predlagana nredba, potem bi bilo vse naše kulturno življenje težko udarjeno, kajti tiskarne, ki so izgubile posel, ki je relativno najmanj tve-&un in najbolj rentabilen, bi naivno morale zvišati ceno knjigam m tudi časopisom. Ze sedaj pa je Plačilna moč zlasti naših šolanih ljudi tako zelo reducirana na mi-kimum, da si mnogi me morejo kupovati nobenih knijig več, samo malenkostna podražitev knjig mora nujno silno zmanjšati število odjemalcev, da bi že sploh postalo dvomljivo, če more sploh še katera knjiga najti tako velik odjem, da se more izplačati. Vse naše kulturno življenje bi silno trpelo in vsi v zadnjih letih doseženi uspehi bi bili izgubljeni. Predla-
gana uredba ije zato absolutno pro-tikulturna, da že samo zato ne sme postati nikdar veljavna.
Sicer pa moramo tudi pri tej priliki ponoviti, da je bilo pri nas v Jugoslaviji centralizacije že kar preveč. Splošna zahteva je, da se
začenja ta odpravljati in zato pomeni vsaka nova centralizacija naravnost izzivanje javnosti. Dovolj je že napravila škode dosedanja centralizacija in nikakor ne gre, da bi se ta še povečala z novimi centralizacijami!
Predlagano uredbo odklanjamo zato z vso odločnostjo in upamo, da bo zaradi protikulturnosti take uredbe vsa slovenska javnost podpirala naše gospodarske ljudi v boju proti predlagani uredbi.
Nobenega monopola državnim tiskarnam
Nobene	eentralizatiie
V Beogradu bo kmalu dograjena velikanska palača drž. tiskarne. Sto in sto drugih bolj potrebnih in nujnih zgradb bi potrebovala Jugoslavija, saj imamo vendar bolnišnice, ki so tako prenatrpane, da morajo po trije bolniki ležati v eni postelji, toda nova bolnišnica se ne bo zidala, pač pa se zida draga in razkošna palača drž. tiskarne. Ne zida pa se z denarjem drž. tiskarne, temveč z denarjem davkoplačevalcev! Vsa država mora prispevati, da zmaga trmoglava misel nekega človeka, da mora biti v Beogradu največ j a tiskarna na vsem Balkanu.
In tako se ta palača gradi kljub vsem protestom, kljub vsemu pomanjkanju denarja za najbolj potrebne stvari in navzlic vsem ugovorom. V kratkem bo palača tudi dograjena, takrat pa nastane nova skrb, kako priskrbeti tej tiskarni dovolj dela in naročil, da bodo mogli biti vsi najmodernejši stroji tudi vsak dan v obratu.
Rešitev te naloge si je neka brihtna glava Izmislila prav na beograjski način. Kratko malo se zapove vsem uradom, vsem šolam, vsem samoupravam, vsem državnim podjetjem, da morajo vse svoje potrebe kriti le v drž. tiskarni. Drž. tiskarnama v Beogradu in Sarajevu se kratko malo podeli monopol, pa bo dosti dela! Kaj zato, če propadejo vse druge tiskarne, kaj zato, če bo na stotine grafičnega delavstva v drugih pokrajinah brez posla, vse to te gospode ne briga. Oni imajo le eno skrb, da paradirajo z naj večjo tiskarno na Balkanu in da plača stroške tega paradiranja in še nekaj drugega prebivalstvo vse države.
Dosledno k temu načrtu se je sedaj izdelal načrt posebne uredbe o ureditvi drž. tiskarn kralj. Jugoslavije in ta načrt se namerava kar po tiho čim prej tudi uzakoniti.
Po tej uredbi bi dobila drž. tiskarna v Beogradu državni monopol na vse uradne tiskovine, šolske knjige, učila, šolske zvezke, sploh vseh tiskovin, ki jih morejo uporabljati šole, uradi, državna podjetja itd. Na lepem bi se vzela sto in sto zasebnim podjetjem, dobrim davkoplačevalcem eksistenca in brez vsake pravne in stvarne1 upravičenosti bi se ustvaril nov drž. monopol in nov davek.
Kdko nezaslišane privilegije bi dobila po predlagani uredbi drž. tiskarna v Beogradu, pove najbolj jasno besedilo to uredbe same.
Tako se glasi § 2. uredbe:
»Drž. tiskarne izdelujejo vsa tiskarska in grafična dela za vse državne urade.«
§ 3.: »Drž. tiskarna v Beogradu ima poleg poslov, predvidenih v § 2. te uredbe, še izključno pravico:
a) da kot svoj monopol tiska, izdaja in prodaja vse obrazce in formularje, ki se uporabljajo za državne ln šolske potrebe, ko tudi za vse javne listine po predpisih pristojnih drž. oblasti,
izvzemajoč one, ki spadajo v pravico in pristojnost Samostojne občne uprave drž. monopolov, ministrstva za vojsko in mornarico ter cerkvenih oblasti;
b) da tiska in izdaja vse šolske knjige in učila drž. izdaj za vse vrste šol;
c) da tiska in izdaja zvezke, risarske in podobne za vse šole v resoru prosvetnega ministrstva;
č) da tiska in izdaja službeni dnevnik kralj. Jugoslavije »Službene novine« in službeno glasilo prosvetnega ministrstva .Prosvetni glasnik'.«
§ 4.: »Drž. tiskarna v Beogradu more tiskati kot svoje izdaje:
1. vse zakone, uredbe in pravilnike, bodisi v posebnih knjigah ali v zbirkah, ki se morajo smatrati kot edino avtentične.
2. ljudske izdaje za narodno prosveto in publikacije, ki imajo kulturno-nacionalne, znanstvene in prosvetne cilje (torej sploh vse, op. ured.).
Razen tega more drž. tiskarna v Beogradu tiskati tudi vse publikacije, za katere se z drž. proračunom določa, da se tiskajo brezplačno.«
§ 7.: »Vsi državni uradi in ustanove morajo oddajati svoje tiskarske in grafične posle v izdelavo drž. tiskarnama (ker sta samo dve: v Beogradu in Sarajevu, op. ured.), dajoč jim zadostno dolg rok za izvršitev na ročila...
Šef drž. urada ali ustanove, ki krši te predpise, bo odgovarjal disciplinarno in materialno.«
§ 11.: Kot monopolizirane listine drž. tiskarne v Beogradu se smatrajo vse tiskovine, naštete v § 3. točka a) te uredbe, katerih vsebino in obliko določi za vsak resor pristojno ministrstvo v sporazumu z upravo drž. tiskarne, ki jim tudi določa prodajno ceno.«
§ 14.: »Drž. tiskarna prodaja svoja izdan j a samo proti gotovini po svojih prodajalnicah ali po posebej pooblaščenih vele-prodajalcih.«
§ 15.: »Pravico veleprodaje izdaj drž. tiskarne morejo dobiti one protokolirane knjigarne, ki polože v naprej pri blagajni drž. tiskarne kot kavcijo najmanj 100.000 din, za kateri znesek morejo naročiti potrebno blago.«
Drž. tiskarna dobi torej popolni monopol, ki pa se bo seveda še povečal, če te pravice še ne bi zadostovale, da bi bila drž. tiskarna polno zaposlena.
Ta monopol je v vsakem oziru popoln, ker daje drž. tiskarni tudi pravico, da sama določa ceno za vse tiskovine. Tako bo navadna listina, ki bi veljala v zasebni tiskarni največ 50 par, lahko veljala v drž. tiskarni 2, pa tudi 5 in več dinarjev. Tako se na tihem uvaja nov davek, ne da bi skupščina sploh mogla o njem razpravljati.
Drž. tiskarna ima nadalje monopol, da samo ona izdaja vse zakone in zbirke zakonov in samo te se smejo smatrati za avtentične.
Bi res radi vedeli, na kakšni podlagi si lasti drž. tiskarna to pravico. Kdaj je neki drž. tiskarna dokazala, da je njeno delo tako visoko nad izdajami vseh drugih tiskarn? Ali dokazujejo to morda številni popravki, ki slede tako pogosto objavam zakonov v »Službenih no-vinah«? In pri tem se sploh nič ne navaja, kaj mora storiti drž. tiskarna v garancijo, da bodo njene izdaje res brezhibne!
Kratkomalo se ves drž. aparat vprega v jarem drž. tiskarne in — konec!
Ne gre pa tudi le za pravice, ki jih čisto po krivici dobiva drž. tiskarna,
temveč tudi za pravice, ki se odvzemajo vsem drugim tiskarnam.
Kajti monopol drž. tiskarne pomeni tudi najhujšo centralizacijo vseh uradnih tiskovin, šolskih knjig in zvezkov v Beogradu. Ta centralizacija gre celo tako daleč, da se centralizira tudi vsa prodaja in da postaja drž. tiskarna tudi največja knjigarna v Jugoslaviji, kateri morajo za skromo provizijo delati vse druge knjigarne v Jugoslaviji!
Proti tej nameravani mono-polizaciji in centralizaciji najostreje protestiramo in zahtevamo, da se ves predlagani načrt kasira.
In čeprav nismo optimisti glede aktivnosti naših poslancev in senatorjev, vendar apeliramo nanje, da kar najodločneje nastopijo v parlamentu proti temu atentatu na naše domače tiskarne.
Ker atentat na naše domače tiskarne je predlagana uredba o drž. tiskarnah!
Dr. Alfred
Po kratki bolezni je umrl v petek zvečer v Ljubljani za pljučnico univ. prof. ter bivši rektor ljubljanske univerze in dolgoletni dekan medicinske fakultete dr. med. in dr. phil. Alfred Serko v starosti 59 let.
Vest o njegovi mnogo prerani smrti se je po Ljubljani bliskovito raznesla, saj je bil dr. Šerko ena najmarkantnejših osebnosti slovenske prestolnice. Zlasti pa je Ljubljana cenila in spoštovala dr. Alfreda Serka zaradi njegove nikdar omahujoče značajnosti, zaradi njegove vedno žive borbenosti ter njegovega zvestega slovenskega mišljenja.
Vedno impulziven, vedno pripravljen za obrambo slovenskih interesov ije bil dr. Alfred Šerko s pok. dr. Prijateljem in drugimi možmi duša nekdanjih penatov, družbe, ki je dala slovenski inteligenci zopet pravo orientacijo, da niso bili pozabljeni in omalovaževani interesi slovenske kulture. Koliko zmagovitih bojev je bilo takrat dobojevanih, s kakšnim navdušenjem in s kakšno ostro-umnostjo so se križali takrat meči v duhovnem boju, ve le tisti, ki se je aktivno udeleževal teh bojev. A v teh bojih je bil priborjen kapital trajne vrednosti.
Dr. Šerko je bil vedno sam svoj človek, ki je naravnost sovražil vsako bojo po izhojenih cestah. Imel ije zaradi tega mnoge konflikte, ki jih je pa vedno sprejel kot izkušen borec, ki zna parirati vsak udarec. Kot nasprotnik je bil nevaren in kot takšen tudi poznan in zato si je mogel tudi marsikaj dovoliti, kar drugi ne bi smeli tvegati.
V slovenski družbi je imel dr. Alfred Šerko čisto svoje posebno mesto in zlasti v dobi zmešnjave je bila sreča za slovensko družbo, da je imela takšnega in tako borbenega moža. Slovenski prestolnici in njeni družbi bo dr. Alfred Šerko manjkal, zelo manjkal.
Težko pa bo občutila njegovo smrt tudi slovenska znanost in njeni znanstveni zavodi. Predvsem
medicinska fakulteta, katere duša je bil dr. Šerko. Koliko bojev, koliko težkih nevšečnosti je preboje-val dr. Šerko za medicinsko fakulteto v Ljubljani in s kako nikdar ne pojenjajočo energijo ije delal za njen napredek! S svojim delom se je vpisal v zgodovino ljubljanske univerze kot eden ustanoviteljev njene medicinske fakultete.
Kot vsak veliki mož je bil tudi dr. Šerko človek zlatega srca, ki ljubi vse dobro in plemenito. Bil je eden največjih ljubiteljev slovenske knjige, ki je kupil vsako slovensko knjigo takoj, ko je izšla. Bil je iskren prijatelj narave in ustanovitelj ljubljanskega »Zoa«, za katerega pa žal ni bilo v Ljubljani pravega razumevanja. Bil je iskren ljubitelj slovenske pesmi ter vsake akcije, ki je bila na korist slovenske kulture.
Pri tem pa samozavesten človek, ki ni poklekal pred mnenjem tujine, kakor je pri nas žalibog tako zelo v navadi.
Materialno čisto neodvisen, strokovno sijajno usposobljen, obdarjen z velikimi talenti ter znan kot oster debater, je bil dr. Alfred Šerko nekak cenzor slovenske družbe. Kot mož, ki je vedno spoštoval resnico, je mogel težki nalogi tudi popolnoma zadostiti.
Smrt dr. Alfreda Šerka je za slovensko znanost, za slovensko družbo in za slovensko kulturo ena najtežjih izgub, ki se bo globoko občutila še leta in leta. Ne rode se ljudje, kakor je bil dr. Alfred Šerko, vsako leto!
Velikega borca za pravico in za napredek slovenske kulture bo ohranil zato slovenski narod v večnem in hvaležnem spominu.
Večna slava spominu dr. Alfreda Šerka!
25. dražba »Divje kože«
Vseh vrst kožuhovino sprejema lovska prodajna organizacija »Divja koža«, Ljubljana, Velesejem, za prvo letošnjo dražbo, ki bo 24. januarja. Kar imate blaga, ga takoj odpošljite. »Divja koža« je lovska prodajna organizacija, zato služi izključno koristim našega lovstva.
Uredba	o	za
brezposelnih
(Konec)
Velik načrt za letoinii Vil. Mariborski
Reprezentančna zgodovinska razstava vsestranskega ogromnega napredka Maribora v dveh decenijih svobodnega življenja v Jugoslaviji.
Že ob pripravah za lanski »Mariborski teden« se je pojavil nažrt, prikazati ogromni napredek industrije, obrti in trgovine Maribora po zedinjenju. Ta načrt je bil zaradi izrednih priprav ter velikih stroškov, ki bi bile v zvezi s tako reprezentativno razstavo, preložen na letos, ker se ravno letos zaključi drugi decenij te najpopolnejše dobe razvoja Maribora in njegovega zaledja. V četrtek dne 13. t. m. so se zbrali vsi zastopniki gospodarskega, kulturnega in socialnega življenja v Mariboru ter ugotovili nujnost take reprezentativne zgodovinske razstave. Sklenjen je bil naslednji komunike:
Zbrani zastopniki mariborskega gospodarskega, socialnega in kulturnega življenja pozdravljajo misel razstave o razvoju Maribora z njegovim zaledjem v letih 1918 do 1938 in apelirajo na mestno občino mariborsko, na upravo »Mariborskega tedna«, na vse javne ustanove v Sloveniji in Jugoslaviji ter na vse domače gospodarske kroge, da pripomorejo k realizaciji podobe mariborskega napredka v dveh jugoslovanskih desetletjih. Razvoj Maribora v letih 1918—1938 je brez primere z vso drugo mariborsko preteklostjo in je dokaz naše gospodarske in kulturne aktivnosti ter sposobnosti. Zbrani zastopniki vidijo zato v jubilejni razstavi celokupnega gospodarskega, kulturnega, socialnega, upravnega in življenjskega razvoja Maribora z njegovim zaledjem v dobi let 1918—1938 narodnostno in državno nujnost, katero moramo uresničiti.
V sredo 26. t. m. bo običajna velika anketa na mestnem magistratu kot uvod v priprave za letošnji jubilejni »Mariborski teden« ter je z gotovostjo pričakovati od vseh javnih funkcionarjev in tudi zasebnega gospodarstva, ki je prišlo v Mariboru po ustanovitvi Jugoslavije do nepričakovanega izrednega razvoja, vsestransko sodelovanje.	_____
Čudna premogovna politika
državnih železnic
Gen. direkcija drž. železnic je morala naročiti v tujini 61.500 ton premoga za 20 milijonov dinarjev, in sicer je naročila 46.500 ton v Nemčiji, 15.000 ton pa v Bolgarski. Naročila pa je ta premog v tujini, ker ji je baje domačega zmanjkalo.
Zmanjkalo ji ga je pa zato, ker drž. železnice vedno bolj omejujejo dobavo premoga iz domačih zasebnih premogovnikov. Pomanjkanje je nastalo le po krivdi železnice same. Poleg tega pa je še bilo ob kruh polno domačih delavcev, ker niso bili domači rudniki dovolj zaposleni. Namesto njih bodo sedaj tuji. Kdor more razumeti takšno politiko, naj jo razume, mi je ne moremo.
Sedaj hoče železniška uprava še zmanjšati dobavo iz zasebnih premogovnikov ter bo zaradi tega investirala 150 milijonov dinarjev v državna rudarska podjetja. Prav lepo je, če napredujejo državni premogovniki, toda prav malo pametno pa je, če bomo investirali 150 milijonov denarja davkoplačevalcev v to, da bodo imeli zasebni rudniki manj dela. To je pač že višek nepremišljene politike, kadar se investira državni denar zato, da imajo zasebna podjetja manj dela. Posledica te »sijajne« politike bo, da bomo najemali draga posojila za to, da na enem kraju odpiramo nove, na drugem pa zapiramo stare premogovnike. Na eni strani bo sicer res prišlo
Posredovanje brez dela.
Pri posredovanju dela morajo borze dela zlasti gledati na to, da imajo čim bolj živo zvezo z delavskimi in delodajalskimi organizacijami ter koncesioniranimi posredovalnicami, da v vseh krajih organizirajo brezplačno ali vsaj ceneno in hitro! 'oglašanje prostih mest in razpoložljivih delavcev ter da store sploh vse, da se organizira delovni trg. Pri' na-sta\ ljanju delavcev se morajo borze dela ozirati tudi na to, kako dolgo je bil že kdo brez posla in kakšne dolžnosti do drugih ima brezposelni delavec.
Uprave za posredovanje dela opravljajo svoje posle brezplačno. Samo od poslodavcev morejo zahtevati povračilo stroškov za telefonske razgovore in za brzojavke ter za potne stroške svojih nameščencev, če so ti potovali na izrečno zahtevo delodajalcev. V tem primeru pripade uradnikom povračilo potnih stroškov po predpisih pragmatike. Po odobritvi ministra za soc. pol. se morejo pobirati pristojbine za zaščito ne-doietnih brezposelnih delavcev.
Posredovalnice ne smejo zahtevati od strank nobenih podatkov o njih strankarski, sindikalni in drugi pripadnosti, razen če gre za zaposlitev pri političnih, sindikalnih, vojaških, verskih, znanstvenih, umetniških in podobnih podjetjih.
Brezposelni delavci so zavezani, da se redno prijavljajo posredovalnicam dela.
Posredovalnice smejo posredovanje odkloniti le v primeru zlorab. Vsako posredovanje je dopustno le po pogojih veljavne tarife.
Posredovalnice morajo zahtevati poročila o začetku in koncu stavk, inšpekcije dela pa jih morajo o stavkah redno informirati.
V primeru stavke ali izprtja posredovalnice ne smejo posredovati.
Ženske službe posredujejo redoma ženske nameščenke. Oblastne uprave posredovalnic morejo z dovoljenjem osrednje uprave ustanoviti posebne poslovalnice.
Posredovanje dela tujim državljanom in našim izseljencem.
Posredovalnica more posredovati za tuje državljane le, če imajo ti dovoljenje za zaposlitev po predpisih uredbe z dne 29. III. 1935.
Navedeni so tudi predpisi za posredovanje dela mornarjem.
Rudarjem in topilcem posreduje delo strokovna borza za delo. Podrobnejši predpisi o tem se še izdajo.
Obče poslovanje.
Nadzorstvo nad vsem posredovanjem dela vodi osrednja uprava v Beogradu, ki sme tudi izdajati posebne oglasne časopise za posredovanje dela. More pa dovoliti izdajanje takšnih časopisov ftudi združenjem in ustanovam, če ne gre pri tem za zaslužek.
Kdor odpusti naenkrat več ko 5 delavcev, mora to prijaviti pristojni poslovalnici, in sicer že na dan odpusta. Osrednja uprava sme zahtevati, da istočasno prijavi tudi vsa prosta mesta. Drž. in samoupravne oblasti ter konc. družbe morejo najemati delovno silo predvsem po posredovalnicah. Posredovalnicam se morajo tudi pravočasno naznaniti vsa namerava-
* Glej »Trgovski list« z dne 10 I. 1938.
nekaj ljudi do kruha, na drugi pa tern več ob kruh.
Kdor more, naj razume to čudno gospodarsko politiko! ,
na javna dela s približnim številom pri teh delih zaposlenega delavstva.
Kot ustanove za posredovanje dela
se smatrajo one, ki delajo brez namena zaslužka. Takšne posredovalnice smejo obstajati poleg borz dela. Imeti pa moraijo v ta namen posebno dovoljenje. § 112. predpisuje, kako je treba sestaviti prošnjo za takšno dovoljenje. Če dobi ustanova takšno dovoljenje, mora prijaviti svoje funkcionarje.
Posredovalnice sindikalnih in delodajalskih združenj smejo posredovati samo za delavce svoje stroke. Posredovalnice sindikalnih organizacij pa morajo posredovati delo tudi za delavce svoje stroke, čeprav niso člani sindikalne organizacije.
Nato se navajajo podrobnejši predpisi, kako bi morale te posredovalnice delati.
Zasebne posredovalnice za delo
so one, ki delajo zaradi zaslužka. Za takšne posredovalnice se sme-jo izdati koncesije samo za kraje, v katerih ni uradnih posredovalnic za delo. Koncesije daje ban.
Za prejem koncesije je treba položiti kavcijo, in sicer v mestih z do 50.000 prebivalci v višini 2000 din, z do 100.000 prebivalci 5000 din in v mestih z nad 100.000 prebivalci 10.000 din.
Dovoljenje za takšne posredovalnice se smetjo izdajati le osebam, ki imajo vse pogoje za samostojno vodstvo obratovalnice, ki imajo potrebno strokovno sposobnost in ki imajo primerne higienske prostore. V zvezi z drugim obrtom se sme voditi posredovalnica le s posebnim dovoljenjem soc. ministra, v Zveži z gostinskim obrtom pa nikakor.
Lastnik posredovalnice ne sme sprejemati ali dajati predjeme ali kavcije za posredovanje službe. Pristojbina za posredovanje službe ne sme znašati več ko 10% dogovorjene enomesečne plače. Delavec plača le polovico pristojbine. O plačilu pristojbine se mora izdati pobotnica. Nadalje se določa, katere knjige morajo voditi lastniki posredovalnic.
Sredstva
Dohodki, s katerimi razpolaga javna služba za posredovanje dela, so redni in izredni.
Redni so: doklade za borzo dela.
Izredni: dohodki taks za vozne ugodnosti, dohodki od prodaje obrazcev v smislu uredbe o zaposlitvi tujcev, dotacije in krediti za javna dela, obresti in drugi izredni dohodki. Sredstva službe se pobirajo iz posebnega prispevka od zaslužkov delavcev in nameščencev, ki plačajo polovico tega prispevka.
Prispevek za borze dela znaša od 1. IX. 1937 dalje petino prispevka za bolezensko zavarovanje.
Osrednji urad odbije od skupnega pobranega prispevka za borze dela 3‘5% za stroške pobiranja, 1'5% pa za pregled članstva.
Osrednji urad nakaže do 20. v mesecu prispevek po odbitku 5% Drž. hip. banki za fond za posredovanje dela. Od pobranih doklad za borze dela pridrži osrednji urad 5% za sebe, 5% pa za osrednjo upravo, 90% pa se razdeli na posamezne borze dela v istem razmerju, kakor so bili prispevki pobrani.
Denarno poslovanje se vrši po Drž. hip. banki ali Poštni hranilnici ali banovinskih hranilnicah, v druge denarne zavode pa se sme nalagati denar le do višine tekočih potreb poslovanja.
Nato slede obširni predpisi, kako se sestavljajo proračuni, kako se upravlja denar in kako mora
biti urejeno knjigovodstvo ter o nadzorstvu nad denarnim poslovanjem.
Sredstva rezervnih fondov javnih borz dela se morajo uporabljati tudi za zidanje delavskih stanovanj ter uradnih prostorov. Ta poslopja se morajo amortizirati v 25 letih. Slede nato še podrobnejši predpisi glede zidave takšnih poslopij.
Kazni
Kdor ne prijavi, če odpusti več ko 5 delavcev naenkrat, odpusta delavcev, se kaznuje z globo od 50 do 3000 din.
S 100 do 3000 din se kaznuje podjetje, ki najema domače delovne sile na račun tujih podjetij brez podhodnega dovoljenja pristojne oblasti.
S 500 do 5000 din se kaznuje oseba, ki bi odprla posredovalnico ali ne bi jo zaprla v enem letu po ustanovitvi javne posredovalnice.
Prehodna določila
Do dokončne razdelitve se raz-dele borze dela takole: javna borza dela v Ljubljani s podružnico v Mariboru in ekspozituro Celje ter Mursko Soboto.
Območja bolniških blagajn »Trg. omladine« v Beogradu, »Merkurja« v Zagrebu in »Trg. boln. podpornega društva v Ljubljani« se ujemajo po območjih javnih borz dela.
Vse javne ali društvene posredovalnice morajo v 6 mesecih po uveljavljenju te uredbe zaprositi za koncesijo.
Trgovinski minister bo predpisal v sporazumu z ministrom za soc. politiko ter notranjim ministrom uredbo o obrtih (privatnih pisarnah) za posredovanje dela in službe.
Slede še predpisi glede bratovskih skladnic, poslovanja osrednje uprave ter fonda za podpiranje brezposelnih delavcev.
Konkurzi - poravnave
■■■HnnBHHniHHn
Konkurz, ki je bil razglašen o zapuščini po pok. dr. Juritscliu,
odvetniku v Mariboru, se odpravlja, ker je bila razdeljena vsa masa. Iz istega razloga se odpravlja konkurz o premoženju trgovca Andreja Severja, trgovca z usnjem v Ljubljani.
Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju zapuščine po pok. tovarnarju Karolu Binderju v Ljubljani. Poravnalni sodnik Go-rečan, poravnalni upravnik odvetnik dr. Fran Novak. Narok za sklepanje poravnave dne 16. februarja, rok za oglasitev do dne 10. februarja.
Nadalje je uvedeno poravnalno postopanje o premoženju trgovca z manufakturo Ivana Lupše v Ljubljani. Poravnalni sodnik doktor Šenk, poravnalni upravnik odvetnik dr. Fran Tominšek. Narok za sklepanje poravnave dne 17. februarja ob 11., rok za oglasitev do 12. februarja.
Končano je poravnalno postopanje dolžnice Karoline Pučelik, reg. pod firmo Ivan Bohm, n asi.’ Fric Pučelik, umetni mlin in pekarna Fram pri Mariboru.
Iz zadružnega registra
Vpisala se je Okrajna hranilnica
na Jesenicah.
Razdružila se je in prešla v likvidacijo Surovinska zadruga čevljarjev v Celju. Likvidatorji: Štefan Domanjko, čevljarski mojster, Gaberje, Josip Ribezi in Josip Kos iz Celja, Anton Karl iz Drešinje vasi in tovarnar usnja Rudolf Kolenc, Rečice.
Izbrisala se je Jugoslovanska hranilnica in posojilnica v Celju. Konkurzi in prisilne poravnave cic
Politične vesti
" Med hrvatskim meščanstvom se
opaža vedno večje nezadovoljstvo z delovanjem raznih društev »Se-ljačke sloge«, ki dosledno propagira najostrejšo borbo proti meščanom.
Kriza franka je povzročila krizo francoske vlade, o kateri je padla odločitev na nočni seji francoske poslanske zbornice v petek. Komunistični poslanec Ramette je namreč ostro napadel vlado zaradi njene politike glede delavskih stavk In zahteval za komunistično stranko popolno svobodo. Chautemps je nato izjavil, da ji daje to svobodo in da na njeno pomoč ne reflek-tira več. S tem je bila vlada ljudske fronte dejansko razbita.. Socialistična stranka je nato tudi sklenila, da odpokliče svoje za-stopnike^ iz vlade, ker se ta ne more več opirati na ljudsko fronto.
S tem je postalo glasovanje o zaupnici vlade brezpredmetno in Chautemps je podal ob petih zjutraj demisijo vlade, ki jo je predsednik Lebrun takoj sprejel.
Vlada Chautempsa je morala odstopiti ter je dobil mandat za sestavo nove vlade finančni minister Chautempsove vlade Bonnet. Po posvetovanju z voditelji radikalov, ki so mu obljubili vso pomoč, je mandat tudi definitivno sprejel. Bonnet zahteva, da nova vlada označi skrb za frank in za ureditev finančnega stanja Francije kot svojo glavno nalogo.
Predsednik Lebrun je takoj začel s konzultacijami in sprejel najprej predsednika senata Jeanne-neya, nato pa predsednika poslanske zbornice Herriota. Ponudil je mandat za sestavo nove vlade najprej dosedanjemu vojnemu ministru Daladieru, ki pa je mandat odklonil. Prav tako je odklonil mandat Herriot, nakar je ponudil mandat dosedanjemu fin. ministru Bonnetu, ki si je odločitev še pridržal.
Francoska vladna kriza se razvija v znamenju vedno večjega razkola med desnico in levico. Soc. demokrati so sicer skupnosti s komunisti siti, toda zaradi svoje dveletne agitacije za ljudsko fronto ne morejo sedaj pretrgati z ljudsko fronto in zato kolebajo, dočim komunisti razvijajo med delavstvom največjo akcijo in se trudijo, da bi znova s stavkami pridobili za sebe vse delavstvo ih ga zrevolu-cionirali.
Bonnetu se zaradi odpora socialistov ni posrečila sestava vlade ter je zato svoj mandat vrnil. Nato je predsednik Lebrun poveril mandat za sestavo vlade predsedniku soc. demokratske stranke Leonu Blumu, ki je po daljših posvetovanjih z raznimi politiki mandat sprejel. Glavni tajnik delavske strokovne zveze Jouhaux je izjavil, da je delavstvo za ohranitev vlade ljudske fronte.
Zaradi krize francoske vlade je bilo zasedanje Sveta Zveze narodov odgodeno. Zun. minister namerava odgoditev uporabiti, da izdela osnutek za skupno francosko-nemško deklaracijo o vseh velikih političnih vprašanjih. To spomenico bi potem predložili nemški vladi, da bi se doseglo razčiščenje vseh sedanjih spornih vprašanj.
Stalni odbor romunske liberalne stranke je objavil, da sta se obe liberalni stranki fuzionirale in da bo sedaj enotna stranka nadaljevala boj za zaščito ustave in državljanskih pravic.
Ameriški državni tajnik Hull je izročil predsedniku Rooseveltu spomenico, ki jo je podpisalo nad 6900 najuglednejših Amerikancev. V spomenici se zahteva, da Združene države Sev. Amerike opuste svojo dosedanjo politiko izolacije.
Japonska agencija Domaj je objavila noto japonske vlade, ki pravi, da je po zavzetju Nankinga čakala, da kitajska vlada še enkrat prouči položaj in se odloči za sodelovanje z Japonsko. Ker pa kitajska vlada tega noče storiti, bo Japonska nadaljevala vojno, dokler ne bo docela zatrla vsako pro-tijaponsko gibanje na Kitajskem. (Seveda pa je tisto »čakanje« po Nankingu nastalo iz čisto drugih razlogov, ker je namreč morala japonska vlada najprej urediti zaledje svoji operativni vojski.)
japonska vlada je izročila kitajskemu poslaniku njegove poverilne listine in bo ta takoj zapustil Japonsko. Istočasno je odpoklicala japonska vlada svojega poslanika pri kitajski vladi. Diplomatski odnošaji so s tem med obema državama prekinjeni.
Japonci so začeli polagati po Jankcekijangu mine ter so nato prepovedali vsak promet tujih parnikov po reki. Angleška vlada je zaradi tega ostro protestirala pri japonski vladi.
Sovjetska vlada je ustavila vsa ruska plačila v trgovinskem prometu z Italijo.
Deoarstvo
Pred novo devalvacijo franka?
Vse kaže, da ne bo druge polnoči, 'kakor da bo francoska vlada pristala na novo devalvacijo franka, peto v poldrugem letu. Kajti zaradi težkega zunanjepolitičnega položaja n,e sme Francija porabiti svoje zlato za vzdrževanje tečaja Iranka, pomoč pa, ki jo nudi trenutno londonski intervencijski fond, tudi ne bo trajala dolgo. Devalvacija bi s;e mogla preprečiti, 5e bi se začel francoski kapi-v veliki meri vračati v Francijo. To pa bi se zgodilo le, če bi bila v Parizu močna vlada, ki bi odločno nastopila za ohranitev frankovega tečaja in ki bi mogla Premagati sedanje socialne in gospodarske napetosti. Dosedanji razvoj francoske vladne krize sa-nie ne kaže, da bi takšna vlada mogla priti na krmilo. Računati je zato z novo devalvacijo franka. V septembru 1936 je bilo treba dati za en funt še samo 75 frankov, v januarju 1937 100, v septembru 1937 135 in sedaj pred krizo 147 f rankov. Koliko bo zna-tečaj franka* v bodoče, je čisto negotovo, ker je vse odvisno od sestave nove vlade. Nekateri napovedujejo, da bo padel tečaj na 180 frankov za 1 funt.
Poštna hranilnica v decembru
Hranilne vloge pri PH so narasle v decembru (vse številke v milijonih din) za 60'0 na 1249. T vsem letu 1397. so narasle vloge •od 982 na 1249. Od časa krize, t. j. od leta 1932. pa od 443 na 1249, da so se torej v tem času, ko so Vsiv naši zasebni zavodi bili v naj-vetJi krizi, povečale vloge pri PH /"1 skoraj trikratno višino! Da so mogle vloge i>i'i PH narasti v tej meri le na škodo drugih denarnih zavodov, je jasno. Prav tako pa tudi ni nobenega dvoma, da takšna politika ni v korist našemu narodnemu gospodarstvu.
Čekovne vloge so se v letu 1937. povečale za 374 na 1841 milijonov. Leta 1930. so znašale le 979 in so se od takrat skoraj podvojile, domin je število ček. računov naraslo le od 19.200 v letu 1930 na 2o-845 na koncu leta 1937.
Ves čekovni promet je znašal ' letu 1937. že 85 in pol milijarde •dinarjev, za 14 milijard več ko Jeta 1936.
Skupaj je imela torej PH lani •ob koncu leta hranilnih in čekovnih vlog že več ko 3 milijarde, celih 3090 milijonov din. Vse vloge v čekovnem računu pa so brez-•o restne. Bolj jasnega dokaza pač bi treba, kako silno malo je preudarjena naša oficialna finančna 'Politika, da! na eni strani povsod denarja tudi za najbolj koristne Potrebe primanjkuje, na drugi strani pa ležita skoraj dve milijardi mrtvi le pri enem zavodu.
mr	.inm takšnih vlog pri
PH 237 mmjonov, dočim jih je
imela leta 1936. 211, leta 1934. pa samo 184.
Koliko hranilnih vlog ph odpade na Slovenijo, o tem PH molči.
Cisti dobiček Poštne hranilnice *>o za leto 1937. znašal baje 60 milijonov dinarjev.
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke z dne 8. Januarja navaja te spremembe (vse v milijonih din):
Kovinska podloga se je zvišala ža 4'6 na 1713'6.
Devize izven podloge so narasle za 13'3 na 453'2.
Razna aktiva so se povečala za 6'5 na 20371.
Vsota kovanega denarja je ostala s 360 skoraj nespremenjena.
Posojila so znatno padla, in sicer Za 42 na 1662'5. Menična znašajo 1400'5, lombardna pa 262.
Obtok bankovcev se je zmanjšal
za 37 3 na 5769'6.
Obveznice na pokaz pa so se dvignile za 36'0 na 2494'6.
Skupno kritje se je povišalo od 26'48 odstotkov na 26'55 odstotkov.
Za vladnega komisarja pri PAB
je imenovan upokojeni načelnik fin. ministrstva Djordje Bidič.
Poslednje žrebanje 2% loterijskega srbskega posojila je 'bilo te dni in je bilo s tem naše najstarejše posojilo popolnoma likvidirano.
Nazadovanje franka še ni ustavljeno. V Curihu je v soboto popustila deviza Pariz od 14'62 na 14'26. Po padcu francoske vlade se je tečaj sicer nekoliko popravil, jasna pa bo slika o tečaju franka šele danes, ko začno borze zopet poslovati. Tečaj funta se je dvignil v
petek na pariški borzi že na 15T60, dolarja pa na 30'35.
Za novega guvernerja Belgijske banke je imenovala belgijska vlada prof. Janzena, znanega belgijskega finančnega strokovnjaka.
Turška se pogaja v Londonu za najetje posojila v višini 5 milijonov turških lir. Pogajanja potekajo ugodno.
Japonski državni dolg je že dosegel vsoto 11,8 milijarde jenov.
TEDEN NA LJUBLJANSKI BORZI
POSEBNO POROČILO WTR0OVSKEQA LISTA”
3	135
4480	3284 priv. klir.
110	83
66	297
600	371 avstr. pr. ki.
249	299 avstr. pr. ki.
557	1147 priv. klir.
755	550
25	—
—	16
2	—
6	—
Devizno tržišče
Tendenca čvrsta;
promet din 6,181.978'58.
Devizna kupčija je nekoliko popustila; nasproti predzadnjemu tednu je devizni promet nazadoval za nad 0'67 milijona dinarjev. Ta padec prometa gre predvsem na račun zmanjšanih zaključkov devize Berlin v privatnem kliringu, kot je razvidno iz spodnje razpredelnice.
pred-
Devize:	zadnji	minuli
teden
(vse v tisočih dinarjev)
Amsterdam Berlin Bruselj Curih
Din. deviza Dunaj London New York Pariz Praga Stockholm Tret
Poleg Berlina pokazuje nazadovanje deviznega prometa tudi din. deviza v avstrijskem privatnem kliringu ter deloma New York. Nasprotno pa se je dvignil promet z angleškimi funti v privatnem kliringu za približno 0'55 milij. dinarjev, razen tega še v Ourihu za H milij. dinarjev in v Amsterdamu.
Narodna banka je še nadalje dajala Ourih in London v obsegu običajnega dnevnega deviznega kontingenta. Skupno torej 160.000 dinarjev.
V privatnem kliringu je prejšnji teden beležil angleški funt din 238'— v povpraševanju, le 10. t. m. din 237'20 za denar in din 238'— za blago. Nemška marka je notirala nespremenjeno na bazi povprečnega tečaja din 14,— oziroma din 13'90 v povpraševanju ter din 14'10 v ponudbi.
V avstrijskem privatnem kliringu so bile zabeležene v minulem tednu naslednje notice za
avstrijski šiling:
10. januarja din 8-55 —8-65
11. januarja din 8‘55 —8-65
12. januarja din 8-54 —8 64
13. januarja din 8’545—8'645
14. januarja din 8 55 —8-65
Devizna tečajnica kaže porast večine deviznih tečajev in znaša v zadnjem tednu dosežena tečajna razlika (vse izraženo v poenih) pri devizi: Amsterdam -(- 4'50, Berlin -J- 3'01, Bruselj — 1'46, London -j- 0'30, New York -j- 8'50, Pariz — 4'75, Praga -|- 0'40, Trst -f- 0'50; Curih je ostal nespremenjen.
Efektno tržišče
Tendenca stalna za državne efekte.
Nalik predzadnjemu borznemu tednu ni bilo nobenih bistvenih sprememb. Dne 12. t. m. je bila prodana vojna škoda po tečaju din 422'—, sicer ni bilo prometa.
Notice državnih vrednostnih papirjev so bile sledeče:
din
7% inv. pos.
8% Blair
7% Blair
7% Seligman
4% agr. ob v.
4% drž. gar.
agr. obv.
6% begi. obv.
2'5% vojna škoda
din 96'50 100'— 97'— 99'-93'— 94'— 94'- 95'-85'— 86 — 86'— 88-— _ 100'-14. L 100'- 101 — 10. I. 54'- 57'-56— 58'— 51-- 53'-51'- 53'-80'- -81'- 83'-10. I. 427'50 428'— 14. I. 433'- 435'-
1938 10. I. 14. I. 10. I. 14. I. 10. I. 14. I. 10. I.
14. I 10. I. 14. I. 10. I. 14. I.
Delnice Trboveljske premogo-kopne družbe so beležile začetkom prejšnjega tedna le za denar din 205'—, potem pa se je dvignil tečaj na din 210'— v povpraševanju in din 230'— v ponudbi dne 14. t. m.
Žitno tržišče
Tendenca še vedno čvrsta.
Cene so beležene večjidel brez sprememb, razen pri umetno sušeni koruzi, ki se je podražila za din 12'—, in pri južnobanatski •pšenici, ki notira za din 4'— niže. Mlevski izdelki so notirali nespremenjeno.
Na zadnji borzni dan so bile dosežene te cene:
proti duplikatu . . 245 — 250-— Otrobi: pšenični, debeli, v egal.
50 kg vrečah, bruto ta neto, ekskl. prom. davek, Iranko vagon bačka postaja . . . 110'— 115’— pšenični, drobni, v egal 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, Iranko vagon bačka postaja . . . 100'— 105'—
Pšenica
(cene po pogojih Privilegirane a. d. za izvoz deželnih pridelkov) fko ladja:
Tisa I (od sev. meje do vključno Čuruga) kval. 79/2% din 168'—.
Tisa II (od Zabija do ustja Tise) kval. 79/2% din 167*—.
Begej kval. 79/2% din 167'—.
Tisa Kanal (od Kule do B. Gradi-šta) kval. 79/2% din 166'—.
Donava Kanal (od Crvenke do Bez-dana) kval. 78/79/2% din 164'—.
Kanal kralja Aleksandra kvaliteta 78/79/2% din 164--.
Bačka (Donava-Banat, Donava-Bara-nja) kval. 78/79/2% din 166'—.
Donava, Srem in Drava, Slavonija kval. 77/78/2% din 164-
Donava, Srbija kval. 77/78/2%—3»/» din 158--.
Sava (Srbija, Srem, Bosna) kvaliteta 77/78/2%-3% din 157'-.
Od določene cene za blago fko. vlačilec se za kritje pretovornih stroškov zmanjša cena za vagonsko blago 2 dinarja od 100 kg.
Par. Pančevo, Novi Sad in Apatin kval. 79/2% din 164'—.
Par. Petrovgrad kvaliteta 79/2% din 165'-.
Par. Osijek, Zemun in Smederevo kval. 77/78/2%—3% din 162'-.
Senta kval. 79/2% din 166'—.
Zemun in Smederevo (srbijanaka) kval. 77/78/2%—3% din 153-—
Lesno tržišče Tendenca nestalna.
Položaj na domačem lesnem tržišču se ni izboljšal; radi nedavnega hudega mraza je do pred kratkim bil v zastoju obrat večine naših manjših industrij, ki se poslužujejo vodne sile. Sedaj bodo te industrije skušale nadoknaditi zamujeno delo posebno zato, ker je odslej možen reden dovoz hlodov iz gorskih zasneženih krajev in višinskih gozdov.
Inozemstvo se zadnje čase zelo zanima za hrastove doge v raznih dimenzijah. Ta vrsta blaga se pri nas ne izdeluje na zalogo, marveč le proti posebnemu naročilu. Na ceno pa seveda zelo vpliva ponudba slavonskih dog, ki se močno izvažajo.
Opažati je tudi nekaj več zanimanja za našo rezano hrastovino, zlasti frize, ki se trenutno najlaže plasirajo na nemškem trgu.
Trgovski odnošaji med nami in Italijo so prav prijateljski, vendar pa naš uvoz v to državo še vedno ne more doseči tiste živahnosti kot je bila pred uvedbo sankcij.
Novi plačilni sporazum z Italiio
Navodila Narodne banke kraljevine Jugoslaviie
Devize s priino Narodne banke
Amsterdam
Berlin
Bruselj
Curih
London
Newyork
Pariz
Praga
Trst
1938 10. I. 14. I. 10. I. 14. I. 10. I. 14. I. 10. I. 14. I. 10. I. 14. I. 10. I. 14. I. 10. I. 14. I. 10. I. 14. I. 10. I. 14. I.
Povpr.
din
2397'66 2402'16 1733'02 1736'03 730'65 72919 996'45 996'45 214'96 215‘26 4271 •— 4283'50 145'84 141'27 15103 151’43 225'64 22614
Pon.
din
2412'26
2416'76
1746'90
1749-91
735-71
734'26
1003'52
1003'52
217-02
217-31
4307'32
4319'82
147'28
142-71
152-14
152'54
228‘73
229'23
širite »Trgovski list«!
Žito:
Koruza:
nova, umetno sušena, e kvalitetno garancijo, franko nakladalna postaja . . . času primerno suha, s kvalitetno garancijo, franko nakladalna
postaja................
Pšenica: juž. banatska, 77 kg, 2% primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja . . • • gor. bačka, 78 kg, 2% primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna
postaja................
Ječmen:
63 kg, 2%, suh, zdrav rešetan, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja .
64 kg, 2%, suh, zdrav, rešetan, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja .
Oves:
zdrav, suh, rešetan, fco. vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu .
din din
116--
100--
118'—
102'
176'— 178'—
180'- 182’50
135-— 140'-
140- 142'50
135-— 137-50
Mlevski izdelki:
Moka:	din	din
pšenična Og. banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . 285-— 290-— pšenična Og, bačka postaja. ekskl prometni	davek,	plačljivo
proti duplikatu . • 285-— 290-— pšenična 'i. bačka postaja, ekskl. prometni	davek,	plačljivo
proti duplikatu . . 265-— 270-— Pšenična 5. bačka postaja. ekskl. prometni	davek,	plačljivo
Kakor smo že poročali v zadnji številki je bil dne 7. januarja podpisan v Rimu nov plačilni sporazum, ki je stopil dne 12. januarja tudi ž® v veljavo. Z ozirom na novi sporazum je Narodna banka kr. Jugoslavije objavila naslednja navodila in pojasnila glede izvajanja tega sporazuma.
1. Ves plačilni promet med kr. Jugoslavijo in kr. Italijo po 12. januarju 1938 kot tudi plačila za preje izvršene posle, ki so niže navedeni, se opravljajo samo z vplačevanjem na zbiralne račune.
2. Zbiralni računi se otvorijo v kr. Jugoslaviji pri Narodni banki, v Italiji pa pri Italijanski banki (Banca d' Italia) kot iblagajnici Nacionalnega zavoda za zamenjavo s tujino v Rimu.
Zbiralni račun v Beogradu sc bo vodil v italijanskih lirah, zbiralni račun v Rimu v dinarjih.
3. Italijanske lire se spreminjajo v dinarje in obratno, po tečajih, ki jih določata sporazumno Nar. banka kr. Jugoslavije in Nac. zavod za zamenjavo s tujino v Rimu.
Terjatve, ki se bodo glasile na druge valute razen italijanske lire in dinarje, se spremene v italijanske lire oziroma v dinarje:
a) v Jugoslaviji po dnevnih tečajih beograjske borze,
b) v Italiji po dnevnih tečajih rimske borze.
4. V Jugoslaviji se izvršujejo vplačila na zbiralni račun v dinarjih, nalogi pa se glase na italijanske lire:
a) za uvoženo blago iz Italije v Jugoslavijo po 1. oktobru 1936 (plačila na uvoženo tranzitno blago iz Italije se ne morejo vršiti na ta način);
b) vsa plačila v naprej (pred-jemi) za kupljeno blago v Italiji, v kolikor je takšen način plačila blaga določen v pogodbi o nakupu blaga, kakor tudi v kolikor bo uvoznik predhodno sebi priskrbel pri Narodni banki odobritev za plačilo v naprej (pod istimi pogoji morejo plačati v naprej blago tudi italijanski kupci jugoslovanskega blaga);
c) plačila1, ki jih bodo morale izvršiti v Italiji fizične ali pravne osebe iz Jugoslavije za1 dolgove, začenši s 1. oktobrom 1936 za: obresti, dividende ter sploh od takšnih dohodkov od kapitala, ki je investiran v Jugoslaviji;
č) provizije in rembouTsi (povrnitve) stroškov, storjenih v Italiji, ki jih dolgujejo jugoslovanski uvozniki in izvozniki komisionar-jem i,n zastopnikom v Italiji! in ki se nanašajo na promet tranzitnega blaga, ki se je izvršil po 30. septembru 1936 (pomorske in železniške vozarine in podobni stroški se ne morejo plačati; na ta način);
d) premije zavarovanja in po-zavarovanja, ki jih jugoslovanske fizične ali pravne osebe dolgujejo v Italiji,
e) provizije in remboursi! (povrnitve) stroškov, ki jili dolgujejo jugoslovanske družbe cementa v Italiji svojim prodajnim organizacijam v Italiji, pa tudi v primerih, ko izvirajo dolgovi iz poslov, sklenjenih eventualno tudi s tretjimi državami,
f) stroški za vzdrževanje jugoslovanskih dijakov v Italiji ko tudi stroški za potrebe oseb, ki odpotujejo iz Jugoslavije v Italijo iz zdravstvenih razlogov.
5. Plačila na zbiralni račun v Italiji se vrše v italijanskih lirah, nalogi za izplačila pa se glase na dinarje:
a) za uvoženo jugoslovansko blago v Italijo po 1. oktobru 1936;
b) transfer .vseh zneskov, ki so bili položeni pri Nacionalnem zavodu za zamenjavo s tujino v Rimu po 12. januarju 1938 za uvoženo jugoslovansko blago pred 1. oktobrom 1936.
Dolžniki se oproščajo svojih obveznosti šele potem, ko je prejel upnik ves integralni znesek svojih terjatev, dopolnilna izplačila, ki bi jih moral dolžnik eventualno še izvršiti, se izvedejo tudi po zbiralnih računih.
7. Izplačila upnikom obeh držav se izvršujejo: v Italiji v italijanskih lirah, v Jugoslaviji1 pa v di-
nar ji h po kronološkem redu vpla 611, izvršenih od dotičnih dolžnikov ter v mejah razpoložljivih saldov na zbiralnem računu.
8. Ta sporazum stopi v veljavo dne 12. januarja 1938 in velja do dne 30. junija 1988. Če se ne odpove najmanj dva meseca pred potekom vsakega polletja, se molče podaljša za nadaljnjih šest mesecev.
9. Plačila dolžnih zneskov za blago, ki je bilo uvoženo v Italijo pred 1. oktobrom 1986, se izvršujejo na dosedanji način.
Odpiranje in zapiranje trgovin v Ljubljani
Z odločbo kr. banske uprave z dne 15. januarja t. 1. VIII. No 116/1 velja v Ljubljani čas odpiranja in zapiranja trgovin: od T'/j do 12y3 in od 1434 do 18K.
Trgovine z mešanim, špecerijskim in kolonialnim blagom, trgovine z delikatesami in ostale trgovine z živili pa od 7 do 1234 ter od 14 do 1934 ure. Članstvo se opozarja na točno izvajanje navedenega delovnega časa. — Združenje trgovcev.
Dobave - licitacije
Direkcija drž. rudnika v Brezi
sprejema do 20. januarja ponudbe za dobavo lanenega fimeža, laka, raznih barv, hrastovega in jelovega jamskega lesa, kremena za jamske svetilke, raznega olja, to-votne masti, petroleja ter sirkovih metel.
Direkcija drž. rudnika v Vrdni-
ku sprejema do 27. januarja ponudbe za dobavo »U« železa in jeklene vrvi.
Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 29. januarja ponudbe za dobavo jeklene pločevine, jekla, svinca, kositra, aluminija, Spiralnih svedrov, raznih fre-zerjev iz jekla, raznih oevi, ko-nopnene vrvi, mer lina ter jadrenca.
Uprava Vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu sprejema do 24. januarja ponudbe za dobavo jekla raznih dimenzij; do 25. januarja za dobavo šipk za električno varjenje ter azbesta v prahu; do 26. januarja za dobavo večje količine prečic, lopat, krampov, večje količine raznih ščetk ter hrastovih pragov; do 28. januarja za dobavo trikloretilena ter jesenovega in brestovega lesa; do 29. januarja za dobavo raznega gradbenega lesa.
LICITACIJE:
Dne 26. januarja bo v inž. tehn. oddelku ministrstva za vojsko in mornarico v Beogradu licitacija za dobavo večje količine pocinkanih cevi.
Dne 28. januarja bo pri ekonom skem oddelku generalne direkcije drž. železnic v Beogradu licitacija za dobavo grafitnih loncev.
Dne 5. februarja bo pri Upravi policije v Zagrebu licitacija za dobavo 1.000 parov belih zimskih volnenih rokavic.
Dne 3. februarja bo pri Upravi drž. monopolov v Beogradu licitacija za dobavo belega papirja za potrebe tobačnih tovarn.
Že v 24 urah
itarva. pleslra In Kemično mti1 ilileke. klobuke itd. Skrobt In gvetlolika *ra)e«. ovr»' nike In manšete Pere suši. munga In lika rinmate perilu
tovarna J O S. ft E I C H
Poljanski namp 4-fl Selenbnrgova ni. B
telefon 22-72
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 15. januarja objavlja Ukaz kr. namestnikov o volitvi senatorjev — Pravilnik o prostovoljnem višjem zavarovanju delav cev za onemoglost, starost in smrt — Odobritev sprememb in dopolnitev statuta osrednjega urada za zavarovanje delavcev — Pojasnilo glede carinjenja predmetov, ki se uvažajo nesestavljeni — Podalj šanje veljavnosti začasne tarife za pobiranje avtorskega honorarja do konca januarja 1938 — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave.
Stanje	madža
gospodarstva
Preteklo leto je bilo za Madžarsko izredno ugodno in se je stanje njenega gospodarstva še nadalje zboljšalo.
Predvsem se opaža naraščanje kapitala in dvig kupne moči, povečanje industrijske proizvodnje, padec brezposelnosti, zboljšanje cen in pa presežek v zunanji trgovini, ki je prvič po vojni presegel 100 milijonsko številko. Konjunktura je torej resnična, njen razvoj pa je predvsem posledica ugodnih gospodarskih stikov oz. svetovne konjunkture in tudi posledica ugodnega posebnega sestava madžarskega gospodarstva.
Leto 1937. je bilo leto najmočnejše industrijske ekspanzije, medtem ko je kmetijska proizvodnja ostala v primeri z 1. 1927. in 1929. na stari višini. Industrijska proizvodnja se je po vrednosti dvignila za 300 do 400 milijonov pengov. S tem se je gotovo za 200 do 300 mil. znižal uvoz gotovih izdelkov in 'polizdelkov.
V izvozu lanskega leta v znesku 485 milijonov pengov sta zastopana kmetijski izvoz z 282'5, industrijski pa z 202'5, kar dokazuje že velik pomen industrijskega sektorja. Industrija sloni pretežno na zasebnem kapitalu, njen nagli razvoj pa so razen zasebne iniciative pospešile devizne omejitve sosednih držav in dolga carinska vojna s Češkoslovaško. Nevarnosti industrializacije se kažejo posebno v tem, da jo omogočajo le skrajno nizko stanje delavskih mezd in sorazmerno majhne socialne dajatve, notranje pa avtarkična zunanja trg. politika. Pri uvoznih ind. izdelkih se sme računati mezdni delež do 30°/o, pri domačih pa kvečjemu 15°/o. To kaže, da vprašanje domače kupne sile množic še ni rešeno, od tega pa zavisi bodočnost domačega trga. Zato pa je dobila državna banka približno 60% deviz od vsega industrijskega izvoza in se je kril s tem ves uvoz surovin, razen tega pa je bilo mogoče pričeti spet vračati zunanje dolgove.
Po podatkih inštituta za proučevanje gospodarstva je bil razvoj gospodarstva v osmih zadnjih letih naslednji:
menila niti slaba lanska letina.
primeri z letom 1936. je bila srednja, in sicer se ocenjajo milijonih stotov (q);
	1934	1936	1937
pšenica	17-64	23’89	19-02
rž	6'19	7T4	5-83
ečmen	5’44	658	4‘72
oves	2*59	2-62	2'35
koruza	20-98	25’93	26"92
Razvoj kmetijstva je neenoten. Skupna žitna letina je bila za 20% pod lansko. Računajo, da znaša le 32'5 proti 40'2 milijona q v letu 1936.
Na srečo pa so bile cene lani že znatno boljše, a razen tega je izredno dobro uspela krma, kar je dvignilo stanje živinoreje. Za žito je dobila Madžarska lani iz inozemstva 284 milijonov pengov pri izvozu 15*7 milijonov q; letos pričakuje 220 milij. za 10'7 mil. q. Cena agrarnih produktov je trajno nad cenami zunanjih trgov in kmet lahko proda ves pridelek. Uradni ukrepi so dvignili cene kljub njih padcu v svetu. Kmetijski indeks se je zato še dvignil od
1925/27 = 100	1936	1937
64	74
Napetost se je zmanjšala od 20% začetku na 14% ob koncu 1937. leta. Narodni dohodek kmetijstva je leta 1936/37. dosegel 875"5 milijonov pengov in se za leto 1937/38. ocenja na 850, kar pomeni delno zmanjšanje kupne moči.
Prav ugodno letino pa je imela Madžarska za krompir in sladkorno peso (v milijonih q):
krompir
1927 = 100	industrija		tov.
	proizvodnja poraba		cene
1929	103'2	104'2	97"6
1932	79’4	84’2	79-9
1934	100‘6	lOOB	73-5
1935	114"5	102"5	73‘9
1936/37	132*1	111-5	77'4
% 1937	142'7	116"0	85‘2
Pred koncem leta 1937. je vidno (za 20%) padla samo tekstilna industrija, pač zaradi svetovnega padca v bombažni stroki. Uspešno sta zaključili leto zlasti železna in strojna industrija, ki sta bili zaposleni do 99% zmogljivosti (1929 samo 94'5). Proizvodnja su rovega jekla je presegla leto 1929. celo za 40%, premogovna za 157 odstotkov. Tako je v prvih treh četrtletjih dosegla v tonah:
1936
1937
proizvodnja železne rude poraba
železne rude proizvodnja surovega žel. poraba
surovega žel. proizvodnja surovega jekla poraba surovega jekla
21.825	21.300
46.668	57.673
21.388	25.296
31.388	25.296
41.306	49.527
30.708	37.362
1930/34	1934	1935 1936	1937
17-70	21*17	13-93 24-51	25-99
	sladkorna pesa		
1930/34	1934	1935 1936	1937
10‘30	9"22	7"69 11 "24	H‘03
število domačih živali se			je še
dalje zvišalo (v tisočih);			
	goved	konj prašičev	ovac
1934	1678	803 2502	1087
1935	1755	804 3176	1227
1936	1738	792 2555	1353
1937	1756	798 2623	1484
Madžarska je torej krila ves svoj izvoz z rednim prirastkom.
Izvoz je skupno dosegel v 11 mesecih vrednost 538'3 milijona pengov (1936 le 455), uvoz 429'1 proti 394. Prebitek 109'2 milij.
Doma in po svetu
Nj. Vis. knez-namestnik Pavle
se je vrnil iz Aten. Z njim sta se vrnila tudi vojvoda in vojvodinja Kentska.
Predsednik vlade dr. Stojadino-vič je prispel z gospo in spremstvom v posebnem vlaku v Berlin, kjer mu je bil prirejen zelo veličasten, a hkrati tudi prisrčen sprejem. Vse kolodvorsko poslopje in trg pred kolodvorom je bil okrah-šen z jugoslovanskimi in nemškimi zastavami, enako pa tudi ulice, ki so vodile do hotela »Adlona«, kjer stanuje predsednik vlade. Na kolodvoru je pozdravil predsednika vlade najprej zun. minister v. Neu-rath, nato pa predsednik pruske vlade gen. Goring, ki je tudi predstavil predsedniku dr. Stojadino-vidu druge osebnosti nemške družbe. Pred kolodvorom je bila postavljena častna četa letalcev, po pozdravu čete je godba zaigrala jugoslovansko himno, množica pa je vihamo pozdravljala dr. stoja-dinoviča z vzkliki: »Hoch Jugosla-wien! Hoch Konig Peter!« Popoldne se je odpeljal predsednik dr. Stojadinovid na novi letalski kolodvor v Tempelhofu, na katerem bo vsak dan pristalo po 1500 letal. Iz Tempelhofa se je odpeljal na bulvar Unter den Linden, kjer je položil lavorjev venec na spomenik časti, še dopoldne je dr. Stojadinovid uradno obiskal generala Goringa v njegovi vladni palači ter nato še zunanjega ministra v. Neuraitha, nakar sta oba vrnila obisk. Zvečer je priredil zun. minister v. Neurath dr. Stojadino-vidu na čast banket, na katerem ga je
pozdravil z zdravico, v kateri se je najprej spominjal svojega lanskega obiska v Beogradu. Nato pa je poudaril, da se odnošaji med Jugoslavijo in Nemčijo naslanjajo na medsebojno iskreno spoštovanje ter da se vsestransko krepijo. Obisk dr. Stojadinovida dokazuje, da je poglobitev sedanjih prijateljskih odnošajev cilj obeh narodov in da služijo ti prijateljski odnošaji samo miru v Evropi, To prijateljstvo bo tudi v korist drugim narodom. Upa, da bo dobil v Berlinu najboljše vtise in da se bo prepričal, da gre nemški narod pod vodstvom svojega kanclerja varno do svoje bodočnosti, kakor koraka tudi jugoslovanski narod na podlagi sporočila svojega velikega kralja Aleksandra. Dviga čašo v srečo Nj. Vel. kralja Petra n., kneza namestnika Pavla in vsega jugoslovanskega naroda.
Predsednik vlade dr. Stojadino-vič se je enako v svoji zdravici najprej spominjal lanskega Neu-rathovega obiska v Beogradu ter poudaril svoje veselje, da ga more sedaj vrniti in pri tem spoznati veliko delo, ki ga razvija nemški narod na vseh področjih ter pri tem kaže svoje izredne sposobnosti. Zlasti pa je zadovoljen, da bo mogel od blizu videti deželo, ki hodi pod upravo svojega velikega vodi-
inž. Vjekoslav Terček, ki je bil rojen 1. 1885. v Hercegovini. Hr-vatski gospodarski krogi njegovo imenovanje toplo pozdravljajo.
Dosedanji direktor jugoslovanske turistične pisarne in »Putnika« v Berlinu dr. Sieber je razrešen svoje dolžnosti in imenovan za direktorja G juro Pany, tajnik združenja gostinskih organizacij v Hrv. Primorju.
Jugoslovanska vlada bo v kratkem imenovala honorarna konzula v Hamburgu in Miinchenu.
Banska uprava primorske banovine je razpustila delavsko pevsko društvo »Jedinstvo« v Splitu.
V poštnem ministrstvu je izdelan načrt uredbe o postavitvi avtomatičnih telefonskih central v Skoplju, Sušaku in okolici Petrov-grada. Potrebna sredstva bi se dobila s posojilom.
Zaradi nekega dekleta je prišlo med Srbi in mohamedanci na sejmu v Omarski pri Prijedoru do strahovitega pretepa ter je bilo 7 ljudi ubitih, nad 50 pa ranjenih.
Falzifikati lOdinarskih novcev so se pojavili v okolici Siska, ponarejeni 20dinarski novci pa vt okolici Zenice.
Nizozemski parnik »Haanas Ho-lands« je bil v bližini Valencije torpediran od neznane podmornice ter se je potopil.
pengov je največji od predvojnega	p0	!Xlti	reda,	dela,	napredka
časa.
Uvažala je Madžarska predvsem več surovega in obdelanega lesa, surovih kož, kovin, nafte, papirja, manj pa koruze in bombaža. Povečala pa je izvoz koruze v Nemčijo (713 tisoč q) in Dansko (511 tisoč q), dalje rži v Avstrijo (815 tisoč q), dalje izvoz živine in zmeti. Izvoz pšenice je upadel. Na prvem mestu zunanje trgovine z Madžarsko je ostala Nemčija, za njo pa Avstrija in Italija. V zadnjih letih je dosegla zunanja trgovina naslednji uspeh v milijonih pengov:
11 mes.
1932	1936	1937
izvoz	335	509	538'3
uvoz	329	434	429
in miru. Ko je lani pozdravil mi-
Vozne olajšave za obiskovalce velesejma v Tripolisu
Družba »Tirrenia« razglaša:
Od 1. decembra 1937 do 31. maja 1938./XVX, je dovoljen 50%ni popust na običajni ceni za povratne liste od katerega koli državnega pristanišča in od naslednjih luk: Alessandria d’Egitto, Malta in Tunis, za Tripoli in Bemgasi ter povratek. Obiskovalec lahko zahteva povratek iz drugega pristanišča ini ne od onega, v katerem se je vkrcal, kakor tudi mu je dana možnost, da obišče Tripoli tani j o in Ci-renaico, če kupi listek za tja do Tripolisa, za povratek pa vozni list iz Bengasija ali obratno, vedno s 50'Vonim popustom. Ti listi po znižani ceni so veljavni 30 dni in se lahko podaljšajo za nadaljnjih 30 dni če se plača 10°/o razlika normalne cene voznega lista za tja in nazaj.
Vozni listi se dobe na podlagi predložitve »turistične libijske izkaznice«, ki jo izda tukajšnja uprava za ceno 25 lir. Izkaznica velja 2 meseca. Pred povratkom jo je treba žigosati (kar se izvrši brezplačno) pri merodajnih uradih uprave E. T. A. L. (Ente turistico autonomo per la Libia) v Tripoli ali Bengasi.
Državne železnice kr. Italije sporočajo:
Od 15. januarja do 15. maja 1938/XVI je dovoljen 50% popust za povratne vozne liste od katere koli postaje v kraljevini: Caglia-ri, Catania, Civitavecchia, Genova, Livorno, Messina, Napoli, Palermo, Siracusa, Trapani in Roma (Ostia) in z možnostjo povratka, iz druge luke in ne od one vkrcanja. Vozni listi so veljavni 45 dni ter se potovanje lahko prekine. More se pa tudi veljavnost voznih listov podaljšati. Dovoljen je tudi 30% popust na morskih progah: Terra-
Ji	J,e	nova-Civitaveechla	in	Napoli-Pa
iermo za one, _ ki kupijo skupne vozne liste za železnico in plovbo.
Pred povratkom je treba znižane vozne liste žigosati (brezplačno) pri uradih E. T. A. L. v Tripoli ali Bengasi.
saldo +6 -f 75 + 109'2 Čeprav gre uspeh tudi na račun državne podpore oziroma 46 mil. investicijskega programa, je iz teh podatkov vendarle močno viden trajni napredek madžarskega gospodarstva.
Številke so dokaz o nedvomni konjunkturi kovinske industrije Pa tudi za lastno nafto se Madžarska trudi na vse načine in pričakuje uspeha od vrtanja, ki ga je država pričela v dveh krajih hkrati (Bukk in Lispe).
Za nas enako važna kot kovine so madžarska žita, česar ni spre-
Direkcija »Rečne plovidbe kraljevine Jugoslavije« v Beogradu
sporoča pod Br. 293/38, z dne 5. t. m., da je uradno ustavljen promet s 1. januarjem 1938 na Donavi višje od Oršave, na pritokih in kanalih ter da se z dnem 5. januarja 1938 ustavlja celokupni promet tudi na ostalih plovnih potih.
očrtal temeljna načela, na katerih more sloneti sodelovanje med Nemčijo in Jugoslavijo. V tem oziru se ni od takrat nič spremenilo. Naša želja je, da še bolj razvijemo medsebojno sodelovanje tako na gospodarskem kakor tudi na političnem in kulturnem polju, in sicer v korist obeh držav, a tudi drugih narodov. Glavni cilj politike kralj. Jugoslavije je mir, ki je naša najdragocenejša pridobitev. Toda mir ne sme ostati le abstrakten pojem, temveč mora biti predmet trajnega in budnega dela, ki ne zahteva le varstvo lastnih koristi, temveč tudi spoštovanje tujih koristi. To načelo vodi njegovo vlado tudi pri odnošajih z Nemčijo. Zato tudi gleda z vsem zaupanjem v nadaljnji razvoj prijateljskih stikov med Jugoslavijo in Nemčijo, v prepričanju, da bodo ti odncišaii v korist miru v Evropi. Dviga čašo na zdravje voditelja Hitlerja, za veličino nemškega naroda ter pije na zdravje in osebno srečo zun. ministra v. Neuratha in njegove soproge.
»Volkischer Beobachter«, glavni organ nar. socialistov, je objavil poseben pozdravni članek ob prihodu predsednika vlade dr. Stoja-dinoviča. Enako posveča tudi ves ostali tisk največjo pozornost obisku dr. Stojadinoviča.
Dr. Tomo Maretič, bivši predsednik Jugoslovanske akademije to znanosti je umrl v visoki starosti 82 let v Zagrebu. Dr. Maretič je bil največji hrvatski gramatik to filolog.
Za vse vrste kuriva Lutz-poči, Ljubljana-šiška
Za novega direktorja zagrebške železniške direkcije je imenovan
Radio Ljubljana
Torek, dne 18. januarja. 11.00: Šolska ura: Iz življenja slikarjev Šubicev (Fran Skodlar) — 12.00: Ruske pesmi (plošče) — 12.45: Poročila — 13.00:	Napovedi	—
13.20: Iz Straussovih skladb (radijski orkester) — 14.20: Vreme, borza — 18.00: Kmečki trio — 18.40: Krščanstvo in nacionalizem (dr. France Veber) — 19.00: Napovedi in. poročila — 19.30: Nae. ura: Razvoj jugoslov. radiofonije — 19.50: Zabavni zvočni tednik — 20.00:	Koncert	pevskega zbora
»Cankar« — 20.45: Charley Kunz igra šlagerje (klavir) — 21.00: Lahika glasba (Radijski orkester)
  22.00: Napoved in poročila —
22.15: Plošče.
Sreda, dne 19. januarja. 12.00: Glasbene slike (plošče) — 12.45: Poročila —	13.00:	Napovedi	—
13.20: Havajski napevi (plošče) — 14.20: Vreme, borza — 18.00: Mladinska ura: Glasbeno oblikoslovje: »Rondo« (idr. Anton Dolinar) — 18.40: Vremenska poročevalna služba v Sloveniji (Janko Ziherl) — 19.00: Napovedi to poročila — 19.30: Teoretičen in praktičen pomen jugoslov. drame — 19.50:	Uvod v
prenos — 20.00: Prenos iz opernega gledališča v Ljubljani; v I. odmoru: Glasbeno predavanje (V. Ukmar) — v II. odmoru: Napovedi, poročila.
(Kdaj atol) »Konzorcij Trgovske«* ista* ijegov oredstavnlk dr Ivan Plesa urednik Aleksander Železnikar tiska tiskarne »Merkur« a n. aji-n predstavnik Otmar Mi hale k vsi v lju rman: