Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 150 lir Leto XXXIII. Št. 22 (9630) TRST, nedelja, 30. januarja 1977 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni “Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi Draginj ska doklada grešni kozel Sporazum med sindikalno Jedera-c'jo in Confindustrio o znižanju ene dela in o večji storilnosti v Pdustriji, da se omogoči cenena Proizvodnja industrijskega blaga, Povečanje izvoza in s tem olajšanje ^tsfca visokega primanjkljaja pla-*jie bilance na celotni gospodar-r1 * * * V razvoj, ustvarja pogoje za hi-eJse reševanje gospodarske krize, ogovor med asocialnimi silamh ° '■Piel veliko težo v boju proti in-in gospodarskemu nazado-ri*n)u; oe se ne bodo pojavile na Političnem pozorišču pobude, ki bi Kalile czačasen socialni mir», za °seSo katerega je italijansko de-i'stoo sprejelo na svoja ramena ® 'ko breme varčevalne politike. Jasno pa mora biti —- so ob podpi-dogovora s Confindustrio pouda-. j* sindikati — da so delavci spre-Mi žrtve zato, da dajo svoj prispejo pri naporih za ozdravitev gospo-arstva, ki naj obenem dajo za-novim naložbam za večjo zaposlitev v proizvodnji. Nihče ne zanika, da je položaj e vedno izredno napet in da bo tre-o še mnogo storiti na vseh področ-ki pogojujejo razvoj guspodar-. va. Spričo tega mora vsakdo spredi svoje odgovornosti. Vlada, ki JJj posredno ali neposredno pod-P0ft> vseh tradicionalnih strank u-* vnega loka v parlamentu, ne J* prikrivati resničnega stanja, flsti pa ne dejavnikov, ki še ved-0 odločujoče zavirajo pobude za °i proti inflaciji. Dosedanji varče-olni ukrepi s povišanjem davkov n omejitvijo denarnega obtoka, o-?e*tev kreditov in uvoza, bi morali rePko vplivati na notranjo porabo. tr°Bo valutno nadzorstvo, ki so svoj čas uvedli, pa bi moralo še ji Pospešiti zmanjševanje uvoza ,n Povečanje izvoza. Sedaj pa ugo-Ovljajo, da do teh pojavov ni pri-, 0 haje zaradi zgrešene ocene ta-o domnevnih državnih dohod-,Ifl na osnovi varčevalnih ukrepov, .1 tudi napovedanega zmanjšanja 3avnih izdatkov, ki so se celo znat-J0 Povečali. Zaradi tega se do se• ai globalna notranja poraba ni Zn,anjšala in postaja zato pritisk na Nacijo vedno večji. Gospodarstve- logi, ki izražajo gospodarsko politiko krščanske demokracije, sprejeti, bo odvisno predvsem od komunistov socialistov. Andreotti si v sedanjem položaju ne more privoščiti nobenega izsiljevanja, če noče tvegati, da se njegova vlada zruši. Vsaka vladna zahteva po spremem-draginjske doklade bi naletela na odpor pri sindikatih in levih strankah., Zato je pričakovati u-krepe, ki bodo najprej prizadeli dohodke od dela z novimi davčnimi obremenitvami, ne bodo pa segli korenitih rešitvah za znižanje javnih izdatkov, za spremembo trgovinskega posredovanja in bančnega sistema, ker bi s tem prizadeli tiste socialne sile, ki so najbližje krščanski demokraciji in nje-politiki. Pritisk na delovne dohodke je torej še vedno osnova vladne kratkoročne gospodarske politike, ki ji bo sicer omogočila, da bo dobila nekaj krepkih posojil v tujini, ne bo pa mogla zagotoviti narodnemu gospodarstvu niti srednjeročnih rešitev. Spričo tega je sedaj, bolj kot kdajkoli, potrebna nova in pogumna gospodarska politika, ki bo zajela, v skupnem boju za izhod iz krize, vse socialne sile in ki bo zajamčila delavcem zaposlitev s trdno perspektivo gospodarske rasti. SLAVKO ŠTOKA iiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiHiiiiiiiMiiiiiiiiiiiirriiiiiiHiiiiuiiiuiiiiiiiMiiuiMiiiiiinitiiiiiiiiiimtiiiiiHiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiniiiiiiiiHiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiifimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiH POGOVORI MED STRANKAMI PRED JUTRIŠNJO VLADNO SEJO VLADA BO ODOBRILA ZAKONSKI ODLOK 0 FISKALIZACIJI SOCIALNIH DAJATEV X-. ■ •, • r * ' f‘" 1 \ '. ■' ' Poleg tega bo vlada sprejela tudi ukrepe o eeni dela, o katerih so se dogovorili med sindikati in Confindustrio - Polemika o gospodarski politiki KD m so sicer na te škodljive pojave stokrat opozorili in povedali, da ne bo mogoče brzdati inflacije, če ■oda ne bo omejila javnih izdatkov, 'so si za letos prilastili žc vseh ”>b0 milijard lir, ki jih bo državna “Prana dobila z višjimi davki. Zato so sedaj našli grešnega koz-J.' Sindikate in draginjsko doklado. ‘ada in vodstvo krščanske demo-racije hočeta dokazati, da je dra-jjjjbsfca doklada, ki jo sindikati od-cno branijo fcot največjo pridobi-ev Za vsaj delno zavarovanje kup-“e noči delavskih plač pred inflaci-.' največji, morda edini vir inflaci-jf- Sedaj jim ni dovolj, da so sindi-at‘ pristali na odpravo izjemnih raQinjskih doklad in črtanje na-. , abnji/} točk draginjske doklade pri l>računavanju odpravnine. Vlada je °Svojila gospodarski dokument vod-*ti>a KD o «ukrepih za stabilizacijo ■°spodar.stva», v katerem pozivajo a *narodno mobilizacijo» in se skli-Cu\eio na nujno izvajanje najrazlič-,eiši)i denarnih, davčnih, proizva-Mnih in tržnih vzvodov za «urav-n°vešenje gospodarstva». k vseh obrazloženih predlogov r1 izhaja predvsem želja, kako o-7®'Uti do največje mere delavske °bodke. KD pravi, da sindikalnih Predlogon za znižanje cene dela ni "'ogoče imeti za osnovno rešitev j^anjšanja delovnih stroškov. V jri zvezi dokument krščanske demo-racije dodaja: «V sedanjem po-. a3u ni mogoče zagovarjati dra-®mjsfce doklade, ki jamči popolno rllje povišanja življenjskih stro-kovt. Zaradi tega KD predlaga zni-an?e vrednosti točke draginjske u°klade, ki naj krije povišanje živilskih stroškov samo delavcem z 'žjimi dohodki. Nadalje KD predla-®a> da bi morali zavarovanci delno ^‘spevati za stroške za zdravila, u-*'Uibenci z višjimi dohodki pa delno Plačati stroške za nekatere zdravni- ške Preglede; vsem uslužbencem pa 1 morali za prve tri dni bolezni da-1 znižano plačo, ki bi šla v breme ^Varovalnega zavoda. Glede na- aljnjega gospodarskega razvoja pa °kument poudarja, da ni mogoče Prejeti takšne «gospodarske stabili- ac'je, ki bi ne bila povezana s ^trditvijo in nadaljnjo krepitvijo *°'r in smernic našega razvoja». ^ tem okviru vlada pripravlja no * varčevalne ukrepe, ki jih bo naj-frej predložila v proučitev parla-rjvtarnim skupinam, ki jo podpi- V kolikšni meri bodo ti pred■ DOKONČNI SKLEPI PARLAMMABNE PREISKOVALNE KOMISIJE Škandal Lockheed: bivša ministra Tanassi in Gui obtožena korupcije Bivši predsednik vlade Rumor za las oproščen obtožbe, vendar lahko o njem še odloča parlament - Obtoženi tudi Crociani, gen. Fanali, brata leiebvrc, Maria Fava, Olivi, Meka in Antonelli - Ozadje glasovanja r \ * ' v-vT *v ^ Senator Luigi Gui (KD); obtožen korupcije z 11 glasovi proti devet Poslanec Mario Tanassi (PSDI): vsi (razen dveh) prepričani o njegovi krivdi Poslanec Mariano Rumor (KD) bivši predsednik vlade: rešil ga je glas predsednika RIM, 29. — V palači Chigi so sporočili, da se bo vlada sestala v ponedeljek ob 18.30. Seja je bila določena popoldne, da omogočijo nekaterim ministrom in funkcionarjem, da se poprej dokončno pogovorijo s predstavniki strank, ki podpirajo vlado, glede nekaterih u-krepov, ki jih namerava vlada sprejeti. Na ponedeljkovi seji bo vlada sprejela tudi zakonske odloke o vprašanjih cene dela o katerih so se dogovorili med sindikati in Confindustrio. Tekom današnjega dne so predstavniki vlade obrazložili voditeljem krščanske demokracije, komunistične partije, socialistične stranke, socialdemokratov, republikancev in liberalcev, zlasti ukrep, s katerim namerava vlada kriti izdatke za pet točk draginjske doklade s 1. februarjem. To bo prvi sklep o fiskalizaciji socialnih da- jatev industrijskih podjetij. Po nekaterih vesteh, naj bi zakonski odlok, ki ga bo sprejela vlada, predvideva! kritje socialnih dajatev za približno 1.300 milijard lir. Poleg tega so' danes razpravljali tudi o osnutku zakona. ki naj bi določal način finansiranja teh izdatkov, o katerem pa bodo razpravljali in odločali na sestanku vodstev parlamentarnih skupin strank, ki posredno ali neposredno podpirajo vlado. Na tem sestanku bodo odločali še o drugih gospodarskih in varčevalnih ukrepih, ki jih vlada pripravlja, | zlasti pa o povišanju alikvot TVA in davka na proizvodnjo naftnih proizvodov za ljudsko porabo razen bencina. Tajnik krščanske demokracije je nap:sal članek za glasilo stranke «11 popolo* v katerem ugotavlja, da je gospodarska kriza še vedno zelo resna, daje pa priznanje vla- di, da je z dosedanjimi ukrepi Zavrla razvrednotenje lire. Zaccagni-ni p~avi, da je utrditev dosedanje vladne gospodarske politike potrebna za dosego preusmeritve gospodarske in industrijske politike, ki jo ni mogoče ločiti od splošnega političnega demokratičnega okvira. Član vodstva KPl senator Chia-romonte pa objavlja v «l’Unita» članek, v katerem poudarja, da so propadli poskusi, da bi zmanjšali pomen važnega sporazuma med sindikalno federacijo in Confindustrio o ceni dela in storilnosti v industrijskih podjetjih. Pri tem dodaja, da je še vedno skrivnost, kako in kdaj se je pojavila vest o nekem vladnem odloku, ki naj bi ga odobrila vlada na pretekli petkovi seji. (ki je bila odložena), s katerim naj bi zamrznila draginjsko doklado za kosmate dohodke od 4 'milijonov lir letno ................um..................... POLICIJSKI PRIPOR ZA SKRAJNEŽE V Španiji se vlada in opozicija trudita ohraniti mirno sožitje Carrillo pohvalil odgovorno zadržanje vojaških voditeljev MtVDRID, 29. — Da bi zaustavila val terorizma, ki ogroža proces demokratizacije in javno sožitje, je španska vlada sklenila začasno ukiniti veljavnost dveh členov ustave, kar pomeni, da bo lahko policija imela proste roke ter aretirala skrajne elemente brez motivacije in jih priprla za en mesec. To še ni «izjemno stanje* razlagajo v krogih, ki so blizu španske vlade, ker bi to sedaj bilo nepotrebno. Suarezu so pred tem vojaški poveljniki poudarili zvestobo in podporo procesu demokratizacije. Vsled razveljavitve dveh členov ustave je policija v nekaterih pokrajinah začela zapirati pristaše skrajno levičarskih skupin in nekaj sindikalistov, vendar se zaenkrat zdi, da pojav ni splošen, čeprav kaže na določeno reakcionarno usmerjenost polici ie Dejansko se je to pokazalo tudi med pogrebom treh ubitih poli cijskih agentov. Krste s trupli žrtev nasilja so [Irisotpi agenti in njihovi družinski člani pozdra vili s fašističnim pozdravom, pe tjem falangistične himne ter dol gotrajnim skandiranjem imena pokojnega diktatorja Franca. Skoraj istočasno kot vlada je zaključila svoje zasedanje komisija demokratičnih strank. Šlo je za najširše zasedanje demokratov, ki se ga je udeležilo 54 voditeljev osemnajstih vsedržavnih in lokalnih strank. Opozicija je pozvala vlado, naj »razoroži teroriste* in pogumneje stopi na pot uresničevanja pluralistične demokracije, ki je možna samo s sklicom čimprejšnjih demokratičnih političnih volitev Zadnji dogodki — ugotavljajo španski demokrati -- jasno pričajo o tem, da je Španija v ospredju načrta’ »destabilizacije*. Mnenje komunistov je pozneje povedal dopisniku «Humanite» tajnik KPŠ Santiago Carrillo. Dejal je, da je skrajna desnica pobesnela, ker se zaveda, da bo izgubila oblast v Španiji. Zato pa skuša načrtno pahniti državo v popoln kaos, da bi tako sprovocirala vojsko in policijo v boj proti demokratom. Načrt je doslej propadel zaradi dveh dejavnikov. To sta odgovorno zadržanje vojaških poveljnikov ter skrajno odgovorni nasto pi združene demokratične opozicije. Carrillove besede potrjuje posredno tudi načelnik vojaškega štaba gen. Vallespin, ki je izjavil, da uresničujejo v Španiji načrt, ki naj bi preprečil demokratizacijo in uživa podporo tudi v tujini. »Vojska ne sme izgubiti živcev,* je poudaril Vallespin, »zato pa potrebuje solidarnost ljudstva.* * Dejansko so delavci v šolah, bolnišnicah, tovarnah in uradih priredili kratke prekinitve dela in izrazili solidarnost s policijo in «guardio civil*, ki ju je prizadel pokol včerajšnjega dne. KPŠ in sindikalna centrala pa sta celo naročila v madridski stolnici mašo zadušnico za žrtvami terorja. Gotovo je, dr v okvir te španske «strategije napetosti* spada tudi poskus fantomatične organizacije «Grapo», da bi’ si lastila odgovornost za pokol poilcijskih agentov. S tehniko, ki jo v Italiji poznamo zaradi nastopov «rdečih brigad* so namreč sporočili, da so »kaznovali fašistične biriče* in da ne bodo odnehali. Obenem pa so pozvali »vse španske antifašiste, naj se z orožjem uprejo* vladi. Sama španska uradna agencija »Cifra* ugotavlja v svojem komentarju, da «ni jasna politična usmeritev te teroristične skupine*. (st.s.) navzgor. Vprašuje se, kdo je hotel pahniti vlado na to pot in priznava Andreottiju, da se je pravočasno zavedel, da bi ta zakonski osnutek povzročil nevzdržen položaj za vlado, Chiaromonte poudarja, da obstajajo še vedno sile (tudi v vrstah KD), ki si prizadevajo, da bi Zavrle politični napredek, ki je dobil močan zakon z volitvami 20. junija preteklega leta,- Chiaromonte priznava, da si morajo vsi prizadevati za rešitev inflacije in zato zahteva, da je treba izvajati jasno in strogo varčevalno politiko, da se korenito spremeni gospodarska politika in izvleče Italijo iz gospodarske krize, (sl.) , Zaključen obisk delegacije ZKJ pri vodstvu KPl RIM, 29. — Delegacija centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, ki jo vodi član predsedstva in predsednik komisije za delo ZKJ Josip Vrhovec, je v Ri mu končala pogovore z voditelji komunistične partije Italije. Predstavniki jugoslovanske partije so imeli pogovore v CK KPl, in sicer s članom tajništva Giancarlom Pa-jetto, s članoma CK Segrejem in Rubbijem, s članom direkcije Al-dom Tortorello, ki je zadolžen za ideološko delo, s članom tajništva Paolom Bufalinijem in članoma CK Mechinijcm in Milanijem. Obiskali so tudi Umbrijo in Abrucij in se podrobno seznanili z delom partijskih organizacij in vodstev in tudi s političnimi, -socialnimi in ekonomskimi problemi Italije. Ta srečanja so sodila v okvir izmenjave izkušenj in boljšega poznavanja dveh partij. Delegacija ZKJ se bo jutri vrnila v Beograd. Mondale zaključil obisk v Evropi PARIZ, 29. — Ameriški podpredsednik Walter Mondale ja danes s pogovorom s predsednikom francoske republike Giscardom D Estaing-om zaključil del svojega potovanja po Evropi, med katerim je obiskal Bruselj. Bonn. Berlin, Rim. London in danes Pariz. Po daljšem pogovorom z Giscardom D’Estaingom je imel tiskovno konferenco, na kateri je izjavil časnikarjem, da je zelo zadovoljen s potovanjem, po Evropi, ki mu je dalo priložnost, da se je srečal z državniki in navezal z njimi' plodne stike, ki odpirajo nove možnosti za nadaljnje sodelovanje med ZDA in zahodno Evropo. Mondale je po tiskovni konferenci odpotoval v Tokio. RIM, 29. — Parlamentarna preiskovalna komisija je sklenili: Gui in Tanassi se bosta morala, po potrditvi parlamenta, zagovarjati zaradi korupcije v obtežilnih okoliščinah. medtem ko je Rumorjeva usoda še neodločena, čeprav ga komisija nekako oprošča obtožbe, da je bil »pasivni protagonist korupcije*. Če bo parlament ta sklep potrdil se bosta bivša obrambna ministra morala zagovarjati pred ustavnim sodiščem. Zakon namreč določa, da mora sedaj parlament sklepati z glasovanjem. Rumorja so oprostili z glasovanjem, ki je dalo enak rezultat: deset proti deset, vendar v tem primeru odloča predsednik, ki je demokristjan Martinazzoli. Za Ru-morjevo oprostitev so glasovali demokristjani. poslanec iz Doline A-osta in bivši misovec Manco; za obtožbo pa levica. Razmerje sil se je obrnilo pri glasovanju o Guiju. Predstavnik Doline Aosta Fosson je namreč sklenil, da bo glasoval za odprtje sodnega postopka in tako spremenil razmerje sil v e-najst proti devet (KD in «demona-cionalni* Manco). Komisija pa je vendar dosegla skoraj soglasje, ko je šlo za obremenitev Tanassija. Proti sta namreč bila samo dva poslanca. Poleg bivših obrambnih ministrov je komisija sklenila, da ob toži aktivne korupcije in goljufije ostale manjše protagoniste »škandala Lockheed*: to so oba brata Lefebvre, Antonio in Ovidio, na dalje Camillo Crociani, general Fanali, Luigi Anionelli. Maria Fava, Luigi Olivi ter )ttax Mclca. Dva man j ^pomembna člena verige (Sa ( lieri tn Cacciapuoti) pa sta bila oproščena. , ■ Komisija se bo še enkrat sestala 10. feb-uarja, da sestavi poročilo, ki ga bo poslala predsedniku zbor niče Ingrau. Ta bo moral sklicati parlament na skupni seji, ko bo moral (verjetno pred koncem meseca) dokončno sklepati. V tem okviru ostaja še možnost, da poslanci in senatorji zberejo zadostno število podpisov in zahtevajo dodatno glasovanje o usodi Rumorja. Demokristjani so v raznih izjavah že poudarili, da bi socialistom ne odpustih če bi se spustili «v to igro*. Nekateri celo dodajajo, da bo nad Rumorjem vsekakor za vedno ostala »senca Antilope*, kar naj bi zadostovalo. Usoda glasovanja v preiskovalni komisiji je bila do zadnjega v negotovosti. Jeziček na tehtnici je namreč bil predstavnik Doline Aosta Fosson, ki je kot neodvisen bil izvoljen na deželni listi KD-PRI. Do zadnjega so ga demokristjani prepričevali, končno pa je izjavil, da ne more ravnati drugače, saj bi ga javno mnenje ne razumelo, če bi ne »dovolil ministrom, da pred sodiščem dokažejo, če so res nedolžni*. CANDIDA CURZI OB ZAKLJUČKU TRIDNEVNEGA ZASEDANJA Vtisi in ocene o simpoziju SLORI Ob zaključku simpozija Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu o socioekonomskih in prostorskih problemih Slovencev v Italiji, smo nekatere sodelavce in udeležence simpozija zaprosili za nji hove vtise in za njihovo oceno simpozija, bodisi z vidika posameznih obravnavanih tem, bodisi z vidika celote. Iz objavljenih odgovorov je razvidno, da so ocene vseskozi pozitivne in spodbudne ne le za nadaljnje delo posameznih raziskovalcev in SLOfll kot ustanove, marveč tudi kar zadeva same rezultate, ki so jih odkrile dosedanji raziskave in ki so podlaga za nadaljnje delo v tej smeri, so pa tudi že koristno izhodišče za povsem konkretne akcije. Prof. Vladimir Klemenčič «Nivo tega simpozija je zelo riso/c in v nekaterih pogledih presega mednarodiu) raven, ki smo jo vajeni na raznih simpozijih, presega ph jo predvsem zato. ker raziskovalni inštitut, res velikega pomena za slovensko narodnostno skupnost. sr Prof. Viljem Cerno Prvič v zgodovini Beneške Slo penije se je zgodilo, da je prišla ,e prisotna interdisciplinarnost. prohlematika tega področja p tako PraJJ' __?re JJJ. visok krog znanstvenikov in stro- kovnjakov. ki se ukvarjajo s so cioekonomskimi in prostorskimi cilja z disciplinarnim pristopom, kar znanost p zadnjem času močno omejuje. Referati predstavljajo celoto, v kateri se prepleta te- problemi. Pri tem se je tiuli prvič pripetilo, da so pri tako zah- orija z metodologijo in kompletne . delu’sodelovali tudi Bene aplikacijo. Referati so obvladali SZmf ki^^o ^varS-snov m izhajajo iz konkretnega. m)č]Q n m li k hu sjm. zato je po moji očem to priredi- pozj.-0 te v. predstava rezultata postdi- ^ 1 plomske šole. saj so dela rezul- pnft tat diskusij med poznavalci teorije iz konkretnih razmer. Ob sa- Menim, da je simpozij zelo u-mi pripravi je spoznala vrsta mla- spel. Zbranih je bilo več različ-dih težave, pa tudi žar znanstve- nih referatov z različnih področij, noraziskovalnega dela Piepričan predvsem pa je bilo zbrano o-sem, da bo iz vrst sodelavcev, gromno podatkov, ki jih bo moč tudi študentov, zrasla nova sku- uporabiti kot osnovo za zahteve pina raziskovalcev - zameicev. ki na politični ravni, za razprave o bo sposobna nadaljevati stoje de-' prosti coni in sploh za nadaljnji lo na način, ki terja specifičen razvoj slovenske narodnostne skup-pristop, pristop š stalnim giba- nosti. Globalna kvaliteta refera-njem z gledišča večinskega naro- tov je po mojem presegla tra da in problemov svojega matične- dirionalni slovenski okvir, ki go ga naroda onstran meje. ob ne- sestavlja tradicionalno prosvetno nehnem vrednotenju socioekonom- kulturno, literarno in drugo de-sicih in prostorskih procesov, ki lo. S simpozijskim delom smo se že odvijajo, a se bodo še z preši; okvir, ki ga ie dosedaj večjo naglico v bližnji bodočnosti, popom val 'status podrejenosti Prostor, v katerem žive Slovenci manjšine, č|b teh pohvalah pa ob italijansko - jugoslovanski ihe- gre nakazati možnost za nadalmk ji, je prostor največje dinamiki v razvoj, možnost, da se nekatera vsem evropskem prostoru.» Boris Raco Za simpozij je bilo opravljeno res veliko delo, tako kar zadeva referate kakor tudi glede grafičnih kart. Rezultati tega temeljitega in požrtvovalnega dela so dokaz. da smo sposobni soočati se z najtežjimi problemi in jih osvetliti zato. da bomo kot slovenska na- dela nekoliko poglobijo in da se mladi usposobijo za znanstvene dosežke tudi v mednarodnem forumu Prof, Giorgio V a!us si Pntznati moram, da me ie presenetil predvsem neverjetni obseg resnega in znanstvenb osnovanega dela. ki je bilo izpeljano in ki so ga na simpoziju predstavili. V Kfsasa.ts«; -a t lir n. za priznanje subjekta. Dr, Miloš Oprešnik Za Slovence nasploh in predvsem za zamejske Slovence je simpozij neprecenljive važnosti, prav zato. stavljal. da bi se lahko zbralo toliko zanimivega aradiva. tako glede poročil kot glede grafičnih kart. Dr. Ferruccio Clavora Mislim, da predstavlja simpozij ker je izredno pomembno, kako izreden dogodek za slovensko na-gre z njihovim gospodarstvom, rodnostno skupnost v deželi Fur-Do sedaj je vsakdo izmed nas po- lanijt - Julijski krajini. Proble-znal določene aspekte celotne pro- mi. o katerih se je razpravljalo blematike, ti referati, bodo nedvom- ter predlogi za njihovo rešitev so no pripomogli k boljšemu poznanju taki, da bo mogoče narediti s globalnega vprašanja. In pri tem konkretno akcijo pomemben kva-je taka ustanova, kot je Slovenski litetni korak naprej. iliiiiltliiiiiitiiiiimiiiiiiMniiiiitiiiMiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimiiliiliiiiiiiiiiiiilimiitimiiiiiiMiMiimiiMiliiiiiitimimiiiiiiimimiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiu SREČANJE KOROŠKIH SLOVENCEV IN GRADIŠČANSKIH HRVATOV Za enotnost manjšin v Avstriji BRUCK na MURI, 29. - Vodilni predstavniki organizacij koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov so na današnjem posvetovalnem sestanku v Brucku na Muri potrdili, da se bosta manjšini še naprej odločno bojevali za popolno uresničitev 7. člena avstrijske državne pogodbe. Na sestanku so sodelovali funkcionarji slovenskih organizacij na Koroškem dr. Zvvit-ter, dr. Grilc, Wieser, VVarasch, Vedenik in Wutte ter zastopniki gradiščanskih Hrvatov dr. Mitller, dr. Kernfeind, čenar, Emrich in Ratašič. Sporazumeli so se tudi o pogledih obeh . tanjšin na bistvena vprašanja v zvezi z izvajanjem državne pogodbe. Po izčrpni obravnavi položaja v zvezi z manjšinama od p-eštevanja 14. novembra lani do zdaj in po razpravi o problemih manjšin nasploh ter o njunih pogledih na u-strezne aktualne vladne ukrepe so se predstavniki organizacij koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov, kot poroča Tanjug, soglasno sporazumeli, da bodo usklajevali nadaljnje korake v boju za uresničitev 7. člena državne pogodbe. V zvezi s tem so opozorili na nujnost bolj intenzivnega delovanja manjšinskih organizacij, njihove medsebojne pomoči, dogovorili pa so S" tudi. da bodo izmenjali projekte in informacije ter navezali redne stike v zvezi s konkretnimi vprašanji. Kot posebej aktualna vprašanja so obširno ob ravnavaii uporabo manjšinskega jezika v šolstvu in na drugih po- dročjih ter vlogo množičnih občil v življenju in razvoju manjšin. VLADO BARABAŠ Visok primanjkljaj trgovinske bilance v mesecu novembru RIM, 29. — Medtem ko se je primanjkljaj plačilne bilance ob koncu lanskega leta precej zmanjšal, je bil primanjkljaj trgovinske bilance v lanskem novembru izredno visok in je znašal 624,1 milijarde lir. To je najvišji mesečni primanjkljaj v letu 1976 za primanjkljajem v aprilu, ki je dosegel kar 707 milijard lir. Iz podatkov, ki jih je objavil osrednji statistični zavod, izhaja, da je primanjkljaj blagovne zamenjave s tujino v lanskih prvih enajstih mesecih dosegel 4.755,9 milijarde lir. Trinajst bombnih atentatov v Londonu LONDON, 29. — Britanska prestolnica še ni doživela tolikšnega števila bombnih atentatov v eni noči. Trinajst eksplozij se je zaporedoma zvrstilo v trgovskem mestnem središču Oxford Street, ki so uničile številne trgovine in povzročile mnoge požare. Eksplo zije so nastajale po četrt ure dru- ga za drugo. Atentatorji so izbrali čas, ko ni bilo v trgovinah ljudi. Peklenske stroje so namestili v posode za odpadke. Policija mrzlično išče atentatorje predvsem med prebivalci irskega porekla. Strogo nadzorstvo so uvedli na vseh letališčih, železniških postajah in na cestah. Ugotavljajo pa, da število eksplozij se ujema s številom žrtev (13), ki so padle pred petimi leti, 30. januarja, v Londonderryju pod streli britanskih vojakov. Prvega februarja redne oddaje barvne televizije RIM, 29. — Redne barvne televizijske oddaje na obeh italijanskih kanalih se bodo začele s 1. februarjem. Zadevni ministrski odlok je bil danes objavljen v Uradnem listu. V odloku je med drugim rečeno, da sta obe mreži RAI pooblaščeni, da oddajata barvne programe za skupno 42 ur tedensko oziroma po tri ure dnevno na vsakem kanalu. Zaradi stavkovnega gibanja tiskarjev na pokrajinski ravni so današnje mednarodne in krajevne vesti morda pomanjkljive. Čilatelje prosimo za razumevanje. P rim oršlcl "cLnevhlk TRŽAŠKI DNEVNIK 30. januarja 1977 TRIDNEVNO ZASEDANJE OB STALNEM VELIKEM ZANIMANJU SIMPOZIJ-DRAGOCEN KORAK V OBRAVNAVANJU KLJUČNIH VPRAŠANJ NAŠE NARODNE SKUPNOSTI Sklepna beseda ravnatelja SLORI dr. Karla Šiškoviča V Kulturnem domu v Trstu se je včeraj zaključil tridnevni simpozij Slovenskega raziskovalnega inštituta o soc ogospodarskih in prostorskih problemih Slovencev v Italiji. Posvetovanje, ki je po splošnem mnenju strokovnjakov dalo rezultate mednarodne vrednosti, pomeni o-djočilen korak k smotrnejšemu o-bravnavanju ter ovrednotenju socio ekonomskih in prostorskih vprašanj, ki so z mnogih vidikov življenjskega pomena za našo narodnostno skupnost. Obenem je s;mpozij opozoril na potrebo po načrtnemu delu na gospodarskem področju ter na nujnost, da se naša manjšina, ki živi v obmejni regiji in ob odprti meji, aktivno vključi v soustvarjanje ekonomske politike. Že v petek smo. poročali, da je bila udeležba na simpoz ju velika in med drugimi smo včeraj opazili tudi Uroša Markiča, svetnika na jugoslovanski ambasadi v Rimu, Marijo Vilfan, predsednico društva OZN za Slovenijo, zastopnika višje šole za organizacijo dela v Kranju Koželja, tajnika komisije za mednarodna vprašanja pri skupščini SRS Draga Mi~ošiča, predsednika deželne komisije KD dr. Rolanda Ciana, predstavnika gospodarske zbornice Ju-goslav je v Milanu Miloša Oprešni-ka, deželnega svetovalca Draga Štoko, predsednika občine Sežana Borisa Bemetiča, profesorje Longa, Va-lussiia in Agnellija ter vrsto drugih. V okviru zadnjega dne simpozija je bil včeraj prvi na vrsti referat «Štandrež pri Gorici kot primer u-tesnjevanje določene družbene, gospodarske in narodnostne skupnosti*, ki so ga pripravili dr. Mirjam Koren, dr. Mirko 'Primožič in arh. Jože Cej, ki je delo prebral. Referat podrobno analiz;ra spreminjanje dru-žbeno-gospodarskega značaja štan-dreža in negativne posledice goriš-kega regulacijskega načrta, obenem predstavlja zanimive rezultate zahtevne ankete, ki je zajela 426 družin (1407 posameznikov) ter vplive i-migracije na družbeno in narodnostno strukturo vasi. Sledilo je poročilo prof. Vladiml-ra Nanuta, ki je razčlenil posege goriške uprave za lokalizacijo produktivnih dejavnosti in vplive teh na družbeno in gospodarsko sliko Stanc’reža. Nanut je zajel vrsto zanimivih in tudi perečih problemov, ki gredo od nerazvitosti goriške industrije, do izgradnje tovornega postajališča in do gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in I-talijo. Za tem je bil na sporedu referat »Problematika tovornega postajališča pri Fernetičih pri Trstu*, ki ga je pripravil arh. Mitja Race. Tovorno postajališče predstavlja pomemben poseg na področju občine Reperjtabor. Race je na kratko orisal dosedanje probleme izgradnje in je nato prikazal demografsko, socialno ter gospodarsko strukturo občine. O »Oskrbi v obntejnem prostoru* je nato spregovoril dr. Mirko Pak Najprej je navedel nekaj splošnili vprašanj oskrbe, ki pomem v. ož jem merilu trgovino, nato pa je podal sliko položaja na odprti italijansko - jugoslovanski meji. Prof. Ivan Bratina se je v svojem posegu dotaknil vprašanja o možnih posledicah osimskega sporazuma na Goriškem. Poudaril je najprej slabosti proste cone in regulacijskega načrta v Gorici, nato pa je ugotovil, da bi moral osimski sporazum pomeniti novo kvaliteto v odnosih med Jugoslavijo in Italijo. Omenimo naj tudi. da so (»poldan v foyerju balkona razstavili grafično gradivo študije o Štandrežu ter o prosti coni. Gradivo bo na ogled tudi danes. V popoldanskem delu zasedanja so prišla do izraza predvsem vprašanja, ki zadevajo uresničitev bodoče industrijske proste cone na Krasu. Prva je nastopila Marija Ambrožič-Počkar s poročilom o »Posebnih aspektih razvoja obmejnih področij*. Avtorica je v bistvu opozorila na specifične probleme, s katerimi se srečujejo prizadevanja za sociogo-spodarski razvoj obmejnih območij. Sledilo je poročilo »Analiza prostorskih, sociogospodarskih in narodnostnih problemov na območju predvidene jugoslovansko - italijanske proste industrijske cone na tržaškem Krasu*. Avtorji Vito Svetina, Marjan Klemenčič in Pavel Štrajn v njem temeljito analizirajo narodnostno strukturo prebivalstva na prizadetem delu Krasa, obseg kmetijske in drugih dejavnosti, še posebej pa podajajo zanimivo socioeko-nomsko analizo Trebč in Gropade. Nadaljnje poglavje je posvečeno la- stniški značilnosti zemlje in dinamiki v menjavi lastništva. Poročilo obsega še obravnavo nekaterih prostorskih problemov na območju predvidene industrijske proste cone in se zaključuje z obravnavo njene splošne problematike. Na simpozij je poslal referat tudi prof. Touissant Hočevar. Njegovega poročila »Meddržavna industrijska cona — teoretski in aplikativni vidiki* sicer niso prebrali, objavljeno pa bo skupaj z drugim gradivom simpozija. Avtor se v poročilu u-kvarja z vprašanji, ki zadevajo lokacijo proizvodnih obratov v navadnih industrijskih conah ter z ekonomiko industrijskih con s posebnim carinskim statusom. Znanstvenim poročilom sta sledi- (Nodaljevanje no zadnji strani) lllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlilHIlIMMIIIIIIItlUlIMlIillllllllMIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIHmillHHIIIIIIIHIIIIIIMMIIiHIIIUIIIIHIIHHIIIlilllimilll* PO ODSTOPU PREDSEDNIKA POKRAJINE ZflNETTIJfl Tudi Spaccini formalno odstopil Jutri seja pokrajinskega sveta Tržaški občinski svet se bo sestal v petek - Ghersi kandidat PSI za predsednika pokrajine Po predsedniku pokrajine Zanetti-ju je tudi tržaški župan Spaccini formalno odstopil, kot je napovedal v prejšnjih dneh. Sporočilo o odstopu je dal sam Spaccini na včerajšnjem sestanku načelnikov svetovalskih skupin. Skupaj z njim je odstopilo štirinajst odbornikov, medtem ko še vedno ni hotel odstopiti bivši republikanec Gasparini, ki na ta način še vedno vsaj formalno o-hranja odbomiško mesto, pa čeprav brez resorja. Občinski svet se bo sestal prihodnji petek, da bi vzel na znanje odstop župana in izvolil novega. Ker je na prvih glasovanjih potrebna za izvolitev absolutna večina glasov in ker so v sedanjem političnem položaju možne vse rešitve manjšinskega značaja, je bila že sklicana nova seja občinskega sveta, in sicer v torek, 8. februarja, ko pa bo Presenečena in ganjena ob tolikšni pozornosti ob moji 80-letnici, se žal ne morem po- -sebe j osebno zahvaliti vsem, ki so mi osebno ali pismeno izrazili čestitke, mi poklonili prekrasno cvetje in darila ter me obdali s svojo ljubeznivostjo. Zato preko Primorskega dnemika sporočam svojo srčno zahvalo prav vsem. ki so me kakor koli počastili. EMA TOMAŽIČ ......................................................mn OB JUTRIŠNJI SEJI POKRAJINSKEGA SVETA ODPRTO PISMO KPI SLOVENSKI SKUPNOSTI Vodstvo avtonomne federacije KPI je v zvezi z jutrišnjo sejo pokrajinskega sveta naslovilo na pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti odprto pismo, kar predstavlja nekoliko neobičajno pobudo — kot se priznava v samem pismu — ki pa jo narekuje važnost sedanjega trenutka. Pismo o-menja odstop pokrajinskega odbora ter skorajšnjo izvolitev novega predsednika in novega odbora na pokrajini ter ugotavlja, da KD za sedaj namerava spet kandidirati svojega predstavnika na osnovi še ne povsem definirane koalicije, ki jo je doslej — kot kaže — podprla Je PRI. Vprašujemo se — je rečeno v odprtem pismu — kakšne perspektive’ lahko nudi tovrsten odbor. Ali Slovenci lahko realistično mislijo, da bo centristična j koalicija uresničila njihove upravičene zahteve? Demo-krščanski enobarvni odbor ni privedel do rezultatov na tem področju kljub programu, ki je bil dogovorjen med vsemi strankami ustavnega loka, zato pa ni mogoče pričakovati, da bi prispevek, republikancev (in tržaških republikancev še posebej) lahko karkoli spremenil. Odprto pismo nato navaja prizade vanja KPI ,a enotno perspektivo, ki bi zajamčila življenje izvoljenih u-prav s tmimi odbori, ki bi reševali probleme Trsta in med njimi tudi temeljne probleme slovenske narodnostne manjšine. Toda negativno zadržanje ’ KD ustvarja danes nevarnost manjšinskih, nazadnjaških odborov, če ne celo Komisarske uprave. To očitno ni v interesu Tržačanov, še manj pa Slovencev. Zaradi tega — se nadaljuje pismo — smo privolil: v predlog socialistov, da bi preverili možnost odbora brez KD, ki s«, je sama izključila. Na papirju lahko KPI in PSI računata na 12 glasov, prav toliko kot morebitni centristični odbor pod vodstvom KD. Jasna pa je razlika med obema hipotezama, poudarja pismo, in menimo, da slovenska manjšina ne more dvomiti, katera od obeh rešitev bi bila boljša. To je toliko pomembnejše danes, ko smo tik pred ratifikacijo osimskih sporazumov, katerih uresničevanja ni mogoče prepustiti sami KD. Prav zaradi tega — se nadaljuje pismo pokrajinskega vodstva KPI — se obračamo na vas: ne le zato, da bi nam dali en glas, pač pa podporo in sodelovanje v pripravljanju programa, ki naj še posebno učinkovito upošteva potrebe slovenskega prebivalstva. Naša obveza in obveza tovarišev socialistov . je, da končno spremenimo pravilnik, tako da bi o-mogočili rabo slovenščine v svetu, da poverimo enemu od odbomištev skrb za odnose z občinami in pristojnost poseganja glede vseh kulturnih in gospodarskih vprašanj Slovencev, da se okrepi poseg pokrajine na .področju kmetijstva, da se med drugim zagotovi posebna avtonomija slovenske šole. To je začetna obveza — pravi pismo — ki jo lahko obogatimo s prispevki drugih in še posebno vas. Želimo — se zaključuje pismo Slovenski skupnosti — da bo ta naš predlog našel podporo pri politični sili, kakršna je vaša, ki je v teh letih spoznala, kaj je KD, po drugi strani pa je tudi pokazala, tako v Nabrežini kot v Dolini ob glasovanju o proračunih, čut odgovornosti in realizma. za izvolitev župana in novega odbora zadostovala relativna večina. Jutri pa se bo sestal tudi pokrajinski svet, da bi izvolil Zanettijeve-ga naslednika Podobno kot na občini, je tudi tu na prvih glasovanjih potrebna absolutna večina, zaradi česar je lahko predvideti, da jutrišnja seja ne bo prinesla konkretnih rezultatov in da bo treba počakati na prihodnjo sejo, ki bo v četrtek. Medtem pa je socialistična stranka uradno potrdila kandidaturo svojega pokrajinskega tajnika Lucia Ghersija za novega predsednika pokrajine. V pokrajinskem svetu- bo Ghersiju prepustil svoje mesto Cri-stiano Centiš, ki je včeraj formalno izstopil iz sveta. Ob tej priložnosti mu je tržaška federacija PSI izrekla priznanje in zahvalo za dosedanje delo. DANES V UL. MADONNINA Posl. Barca (KPI): Kako premagati inflacijo Danes dopoldne ob 10.30 bo v dvorani v Ul. Madonnina na pobudo tržaške avtonomne federacije KPI javna skupščina na temo: «Akcija komunistov za premaganje inflacije v interesu delavcev in napredka države*. Udeležil se je bo član vsedržavnega vodstva partije posl. Lu-ciano Barca. Odprta razstava del Josipa Generalka Sinoči je znani hrvaški slikar -naivec Josip Generalič, sin vodje hlebinske šole naivnega slikarstva Ivana Generaliča, odprl v tržaški galeriji Torbandena osebno razstavo, na kateri je dal na ogled kaka dva ducata večjih in mani ših podob, seveda olj. Josip Generalič je tudi tokrat pripravil za razstavo večje in manjše slike, seveda na steklu. Josip Generalič razstavlja tudi nekaj zimskih motivov, sicer pa je njegova sedanja razstava po svaii motiviki želo pisana, saj je upodobil tudi človeka na Luni in kmeta na zasneženi livadi, ko motri leteče krožnike, ki drvijo po temnem pebu. Generalič, ki se je udeležil tudi odprtja razstave, bo razstavljal v našem mestu do 18. februarja. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA - SLOVENSKA PROSVETA OSREDNJA PREŠERNOVA PROSLAVA V NEDELJO, 6. FEBRUARJA 1977, OB 17. URI V KULTURNEM DOMU V TRSTU STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Carsten Kriiger - Ludvvig Volker MAKS ŽVIŽGAČ mladinska igra v dveh delih Prevod Scena in kostumi Glasba Režija Janez Žmavc inž. arh. Mirko Lipužič Aleksander Vodopivec MARJAN BEVK V torek, 1. februarja, ob 15.30. V torek, 1. februarja, ob 20.30 bo govoril v SLOVENSKEM KLUBU JELKO A. RANT ekspert ZN Srilanka - Penang - Bali trije otoki, tri kulture, tri države je predmet njegovega predavanja. ki ga bo popestril s številnimi diapozitivi. Na zanimivo predavanje toplo vabljeni. t Gledališča SSG Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje danes, 30. t.m., ob 16.30 in ob 19.30 v Mestnem gledališču v Ljubljani s predstavo Josipa Tavčarja »Igorju ugaja Bach*. ROSSETTI Danes ob 16. uri Cooperativa Tea-tro mobile predstavlja pod vodstvom Giulia Bosettija «Sei personaggi in cerca d'autore» Luigija Pirandella. Abonenti imajo 20-odstotni popust. Vstopnice so na razpolago pri osred nji blagajni, Pasaža Protti 2. Zadnji dan. AVDITORIJ Ob 16. uri — Compagnia il Cen-tro di Lucca predstavlja »Uomini e no* Elia Vittorinija. Igra Carlo Hin-termann, režija Roberto Marcucci. Veljajo odrezki Rassegna. Zadnji dan. TEATRo LABORATORIO Ob 16. in 20.30 Genetove »Le serve v priredbi Cooperative Quattro Cantoni. Režija Rino Sudano. Vstop 'z izkaznicami, ki so na razpolago v gledališču in pri Osrednji blagajni, Pasaža Protti 2. SINOČI PRVIČ V VERDIJU Prikupen «Falstafh Antona Salierija V gledališču »Verdi* je bila sinoči* prva tržaška izvedba komične opere Antonia Salierija iz konca 18. stoletja, *Falstaff ali tri norčije* po znani Shakespearovi komediji rVesele žene Windsorske». za katero je libreto napisal De Francesci Ne toliko zaradi glasbe same, pač pa predvsem zaradi dobre izvedbe v scenski postavitvi gledališča A-rena iz Verone, je delo bilo sim-palično sprejeto. Zaradi pomanjkanja prostora bomo daljše poročilo še objavili, povemo naj le, da je v eni. glavnih vlog Msr. Šlander nastopila naša mezzosopranistka Eleo-nora Jankovič in se skupno z btisi-* stom Angelom Romerom (Falstaff) in sopranistko Wilmo Vernocchi (A-lice) ter ostalimi zelo lepo uveljavila. Dirigiral je Umberto Cattini. SEJA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE Jutri, 31. t.m., bo ob 18. uri odborova seja. Na dnevnem redu bodo točke prejšnje seje. Tajništvo priporoča odbornikom točnost in gotovo udeležbo. Danes. 30. januarja 1977, bo ob 17. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah večer Mladina poje in igra Nastopajo ansambli NAJMLAJŠI, ZVEZDE in GALEBI ter DEKLIŠKI TRIO. Prisrčno vabljeni! AMATERSKI ODER Prosek-Kontovel Danes, 30. kinodvorani t.m., ob v Bazovici 17.30 v JOŽE ZEMLJAN «ODLOČITEV» Drama v dveh dejanjih Vabljeni! PD LIPA - BAZOVICA prireja v sredo,. 2. februarja 1877, ob 20.30 v Bazoviškem domu razgovor na temo Osimski sporazum in slovenska narodnostna skupnost v Italiji Razgovor bo vodil član izvršnega odbora SKGZ Bogo Samsa. Sledila bo razprava. VABLJENI! numiiiiiimimimmiHimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiauMiiiitfiiiiiiiiiimiMiiiiimiiiiiiinimiiimimiiuuiiiiiiiiiiiir PO lASLUa IIOSTRINICA VOHA PSA BUCRONA V libanonskem avtomobilu odkrili dvajset kg in pol hašiševega olja i Avtomobil prispel na ladji «Certares» iz libanonskega pristanišča Journjeha ■ Aretirali 3 libanonske državljane Agenti finančne straže in policije so včeraj pretrgali še eno nit goste mreže trgovanja z mamili, ki ima ravno v našem mestu pomembno vozlišče. Po zaslugi psa Bucro- POZIV Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu vabi vse bivše aktiviste, ki so med narodnoosvobodilnim bojem delovali kot kurirke in kurirji ter vse tiste, ki so delali pri izdajanju ilegalnega tiska (ciklostilne tehnike in tiskarne), da se nam prijavijo po pošti na naslov: ODSEK ZA ZGODOVINO pri Narodni in študijski knjižnici v Trsta Trst - Ulica dei Montccchi 6/IH V dopoldanskih urah je možna prijava tudi pp telefonu št. 796-218. Poleg imena in naslova naj kratko označijo kraj svojega medvojnega delovanja. VČERAJ NA TRŽAŠKI PRETVRI RAZSODBA ZARADI ONESNAŽENJA Vseh osem industrijcev obsojenih Razsodbo ir. Bidolija je številno občinstvo sprejelo s ploskanjem Proces zaradi onesnaženja ozračja in okolja pri Sv. Soboti se je zaključil z obsodbo vseh obtožencev. Včerajšnja razprava se je pričela še z govoroma odv. D’Onofria, ki je zastopal podjetje Panfili. ter odv. Amigonija, ki je zastopal tržaško podružnico Italcementija O-badva sta zatrjevala, da so priza deta podjetja naredila vse, kar je v njihovi moči in dosegu, da bi se čim manj prahu in plinov sproščalo iz njihovih tovarn. Industrijska co na pa je, po mnenju vseh zagovornikov, v prvi vrsti namenjena industrijskim obratom in je zato vsaj delno onesnaženje neizbežno; o na mestitvi stanovanjskih hiš v nepo- sredni bližini te cone pa niso odločali industrijci. Toliko zagovorniki, vendar pa je tržaški pretor dr. Bidoli osvojil teze zasebnih strank in državnega tožilca, ki je za obtožence zahteval najvišjo možno kazen — mesec dni pripora. Vseh osem pravnih za stopnikov štirih obtoženih podjetij in‘ sicer Lea Paschija. Pilada de Guarinija in Artura Zancatia za tovarno Panfili,. Duilia Bruseschija. Alda Mulasa in Romana Msrtellani-ja za jeklarno Orion, Gian Franca Corniolija za podjetje SASP1, ki u-pravlja tržaški občinski upepelje-valnik, ter Giulia Battagione za tržaški Italcementi, je obsodil *na 20 dni pripora pogojno in na plačilo sodnih stroškov. Nadalje bodo morala obtožena podjetja prizadetim prebivalcem Sv. Sobote izplnčatj- tudi odškodnino, ki jo bo določilo civilno sodišče. Včerajšnje sodne razprave so se udeležili številni prebivalci Sv. Sobote, ki so sprejeli pretorjevo razsodbo z odobravanjem. Veliko začudenja pa je izzval zaključek (»sega pretorja dr. Bidoli ja, ki je pridržal akte procesa, da bi nadaljeval s sodno preiskavo. Med procesom je prišlo do novih dejstev: zelo verjetno je tu mišljena morebitna sokrivda javnih u-prav, ki jo je treba še proučiti. na in njegovega izjemnega voha so odkrili kar 20 kg in pol prvovrstnega hašiševega olja, kar naj bi v denarju pomenilo nad ‘dvesto milijonov lir. Do odkritja je prišlo potem ko so v pristanišču raztovorili z ladje «Certares», ki je priplula iz Libanona, neki mercedes libanonske registracije. Bucron je med običajnim carinskim pregledom očitno nekaj zavohal in finančni stražniki so takoj pregledali avtomobil. V njegovem prednjem delu je bilo spretno skritih več’ zabojčkov hašiša. Skupno osem kilogramov. Takoj so aretirali tri libanonske državljane, 38-letnega Carlosa Hachema, 24-letnega Fauzi Bedra Jaghija in 20-letnega Eliasa Tannousla El Khourta. Po skrbnejšem pregledu mercedesa so pozneje odkrili še dvanajst kg in pol hašiševega olja v njegovem zadnjem delu. Preiskava se še nadaljuje. V zadnjih dveh mesecih so finančni stražniki in agenti javne varnosti odkrili v našem mestu kar pet primerov trgovanja z mamili- • Jutri, 31. januarja, bosta ob 20. uri v gledališču psihiatrične bolnišnice Lilian Terry in Gio Marinuzzi predstavila delo Jazz samba work shopa. Sodelovali bodo G. Ascolese, M. Ascolese, Carlinhos, R. Del Fra in N. Stilo. Predstavo je organizirala skunioa Teatro anerto OPP in ARCI. Prosveta Kino La Cappeila Undeiground 19.00—21.30 »Limperatore del Nord*. Lee Mar vin. Barvni film. Ariston 15.30 «11 flauto magico* In-gmarja Bergmana. Barvni film. Mignon 15.00 «La scarpetta e la rosa*. Barvni film. Nazionale 15.30 »La segretaria privata di mio padre*. R. Montagnani in M.R. Omaggio. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Grattacielo 15.00 »Sturmtruppen*. R. Pozzetto, L. Toffolo. Barvni film. Penice 15.30 »Basta che non si sappia in giro*. N. Manfredi, M. Vitti in J. Dorelli. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Escelsior 15.30 «11 maratoneta*. Du stin Hoffman in Lavvrence Olivier. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Eden 15.00 »Al piacere di rivederla*. U. Tognazzi. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ritz 15.30 «11 corsaro nero», Kabir Bedi, Carole Andr e. Barvni film. Aurora 15.30 «Novecento Atto II*. R. De Niro, G. Depardieu.' Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Capitol 15.00 «L’innocente». G. Gianni-ni in L Antonelli. Barvni film. Pre povedan mladini pod 14. letom. Cristallo 15.30 «Perdutamente tuo*. Umberto Orsini. Barvni film. Moderno 15.00 «La pietra che Scotta*. D. Hoffman in R. Redford. Barvni film. 1 11 Filodrammatlco 13.55 »Amore a tre dimensioni*. Barvni film. Prepove- dan mladini pod T8." letom. Im pero 15.00 »Sandokan Parte I*. Kabir Bedi. Barvni film. Vittorio Veneto 15.00 «Squadra anti-scippo*. T. Milian in J. Palance Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. 1 Ideale 15.00 »Le avventure e gli a-mori di Scaramouche*. U. Andress. Abbazia 15.00 »Irma la dolce*. J. Lemmon in Shirley McLaine. Barvni film. Astra 15.00 «Invito a cena con de-litto*. D. Niven, P. Sellers. Radio 14.30 »Gli avventurieri del pia-neta Terra*. Barvni film. Volta 15.00 »Ci rivedremo alTinfemo*. Roger Moore in Lee Marwin. Barvni film. PD RDEČA ZVEZDA Salež i vabi na predvajanje celovečernega slovenskega filma VRNITEV ki bo v sredo, 2. februarja 1977, ob 20.30 v prostorih osnovnošolske telovadnice v Saležu. Film obravnava problematiko koroških Slovencev med NOB. Pl) S. Škamperle pn Sv. Ivanu pri. reja, v sredo, 2. februarja, ob 20.30 v svojih prostorih na stadionu »Prvi maj* aktualno predavanje o političnih In gospodarskih plateh osimskega sporazuma in njegovih prednostih za slovensko narodnostno skupnost. Predavala bosta Boris Race in dr. Vito Svetina. DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI Razna obvestila SPDT obvešča, da bo 23. redni občni zbor društva jutri, 31. januarja, ob 20. uri v prvem ter ob 20.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 v Trstu. Društvo slovenskih upokojencev v Italiji s sedežem, v Trstu, vabi na 5. redni občni zbor, ki bo v sredo, 2. februarja, ob 15.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9, I. nadstropje. Dnevni red: L, Otvoritev in pozdravi. 2. čitanje zapisnika 4. pbč. zbora. 3. Poročila. 4. Razrešnica. 5. Volitve. 6. Razno. Ako ob napovedani uri ne bo navzoče zadostno število članov, potrebno za sklepčnost, se bo začel občni zbor pol ure kasneje ob vsakem številu navzočih. člani, ki so zadržani, lahko poobla stijo kakega drugega člana, da zanje glasuje. Vabljeni so tudi upokojenci, ki bi se radi vpisali v društvo. Pokrajinsko kmetijsko nadzornlštvo v Trstu vabi na predavanja, ki jih priredi 31. t.m. in 1. februarja v Bazovici (Bazoviški dom) in v Gročani (srenjska hiša). Začetek ob 18. uri. Predavala bosta dr. Vremec o kmetijski zakonodaji in izv. Tagliaferro o živinoreji. 30.1.1975 — 30.1.1977 Ob drugi obletnici smrti dragega Lovrenca Maverja se ga spominjajo žena Stana in sinova Sergij in Stojan z družinama. Dne 29. januarja se je v starosti 90 let vrnila k Bogu PIERINA VITEZ vd. SARAZIN Pogreb bo jutri, ponedeljek, 31. januarja, v svetoivanski cerkvi, z žalno mašo ob 11.30. Žalostno vest sporočajo sinovi, neveste, vnuki in pravnuki ter drugi sorodniki. Občinsko pogrebno podjetje — Ul. Zonta 7/C ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage FRANCE GRILANC vd. RODICA Posebna zahvala č.g. župniku, sorodnikom, nosilcem krste in vencev, darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Žalujoče družine Rodica, Gherlani, Špan, Jakomin in Dumas. Samatorca, 30. januarja 1977 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili k večnemu počitku našega dragega očeta, nonota in tasta FRANCA ŽERJAVA Posebna zahvala darovalcem vencev in cvetja, pevskemu zboru Vesna ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Žalujoči svojci Križ, 30. januarja 1977 ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube žeie, mame in none ANTONIJE BRCE se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za vso pozornost in izraze sožalja, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njen 'spomin in jo spremljali na zadnji poti. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju nevrološkega oddelka bolnice Ankaran. Žalujoče družine Brce in Malalan Sežana, Opčine, 30. januarja 1977 Ob 1. obletnici smrti dragega EL0TA PERT0TA se ga spominjajo žena Vida, sin Mito in hčerka Majda z družinama Barkovlje, 30. januarja 26.1.1976 - 26.1.1977 Ob 1. obletnici smrti našega nepozabnega moža, očeta in nonota FRANCA STOJKOVIČA in njegove mame Antonije Stojkovič roj. čebulec (28.1.1967 - 28.1.1977) se ga spominjajo z ljubeznijo žena, hči, sin, vnuki ter drugi sorodniki. Fernetiči, 30. januarja 1977 Ob 1. obletnici smrti drage MILKE ŽERJAL se je z ljubeznijo spominjajo mož Nini ter sinova Danilo in Darko z družino. Lakotišče, 30. januarja 1977 Pnmor^lelTfiievnlfc IZ DOLINE Krajevna osnovna šola bo dobila ime po pisatelju Prežihovem Vorancu Slovesnost poimenovanja bo še pred koncem šolskega leta * kratkim je ministrstvo za Jv no šolstvo odobrilo poimenova- •K sole v Dolini po pisatelju Preži-f. vem Vorancu. Predlog za poime-, aple po tem zaslužnem knji-j yni"lu in političnem delavcu je iziti jle<^ dobrim letom in pol s stra-združenja staršev omenjene šole. nc^°jro. ^u'lar> a'i bolje znan pod n- evdonimom Prežihov Voranc, r°dil leta 1893 v Kotljah na Ko-- i em v kmečki družini. V svojem nit.0 livnem življenju je bil urad-tnf’ .P°dtični aktivist, po drugi sve-;jw.ni Y°jp* pa književnik in posfa-v ',.®il Je prvi veliki epik koroške nikn? 'n revolucionaren glasnik jenih nižjih slojev. Med prvo voj-Je bil na fronti, kar je opisal v n Jnern romanu »Doberdob*, ki je s največji roman o prvi svetovni • Jni. Po vojni se je zaposlil v ra- jeklarni, toda zaradi komu .učnega delovanja je moral zbe-y ‘ v tujino, kjer je bil tudi zaprt, vin- P druge svetovne vojne se je _JUčil v OF. Bil je ujet in interni *,n v taborišče Sachsenhausen in izau.^ausen. Po osvoboditvi je bil kai°i n za ljudskega poslanca, ne-^J let pozneje pa je umrl v Mari-c U- Napisal je romane «Požgani-2 ■ °P's prevratne dobe in bojev or°šk°, «.Jamnica», o kmečkem na lenju na Koroškem po letu 1921, ki» Se znane novele »Samorastni-d*6'1 Prežihovega pisateljeva-. J • Poleg drugih zgodb, potopisov Povesti je zlasti priljubljena' med >ni a no. zbirka črtic iz pisateljeve ®dosti z naslovom «Solzice». Vfi^edrazredni svet namerava slo-h0Sno Poimenovati šolo že letos, če‘ sl rnozno še pred koncem tega šol-*ai 'et\a' ^at0 j« sklical vse vaške nteresirane organe. Na prvi seji v KUjdan°vili koordinacijski odbor, tereni so zastopani poleg čla-inV .®°'s'eh od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure. sploh ni jjdeležila seje občinskega sveta. Kar se namestitve nestalnih u-službenccV izven organika tiče je bil sprejet sklep, da stopijo v sta-lež po notranjem natečaju vsi tisti občinski uslužbenci, ki so bili v delovnem razmerju dne 7. oktobra 1974, kar je predlagala tudi sindikalna organizacija. V zvezi z razpisom za kuhinjsko pomočnico (tako je zahteval pokrajinski nadzorni odbor, ki je skrajšal prejšnjo delovno dobo na štiri mesece), pa se je na posvetovanju občinski svet po proučitvi treh prošenj izrekel, da podaljša mandat dosedanji uslužbenki. bs Obvestilo KZ kmetovalcem Lanska pomladansko - poletna suša je nedvomno prizadela domačemu kmetijstvu veliko škodo. Ministrstvo za kmetijstvo je zato izdalo poseben dekret, s katerim priznava tudi za tržaško pokrajino izredno stanje zaradi vremenskih neprilik. Na podlagi tega dekreta in v skladu s členom 7 zakona št. 364 z dne 25. 5. 1970, lahko vsi kmetovalci vložijo prošnjo na Pokrajinsko kmetijsko nadzorjiištvo v Trstu za petletno posojilo po nizki obrestni meri (4,5 odst.). Posojilo je sorazmerno z obdelano površino in škodo, ki jo je posameznik utrpel. Rok za predložitev prošenj Zapade 17. 3. 1977. Za vsa nadaljnja pojasnila in za izpolnjevanje prošenj se prizadeti lahko zglasijo v iradih Kmečke zveze — Ul. Cicerone 8/b s točnimi podal ki posameznih obdelanih površji. (V poštev pridejo tudi jusarska zemljišča in zemljišča v najemu.) Tajništvo Kmečke zveze JUTRI ZAPADE ROK ZA OLJČNO PRIJAVO Pridelovalci oljk iz dolinske in miljske občine, ki niso še uredili vseh formalnosti za prijavo oljčnega pridelka in predložitev prošnje za prispevek na pokrajinsko nadzorni-štvo za prehrano, imajo še jutri možnost, da vložijo zadevni zahtevek. Prošnjo za prispevek morajo do jutri obvezno vložiti vsi tisti, ki so že stiskali oljke in morajo priložiti po trdilo stiskalnice. Kdor pa je stiskal oljke v teh zadnjih petnajstih dneh ali tega še ni storil, mora sedaj ob vezno narediti prijavo (sicer izgubi pravico do prispevka), prošnjo za Slovenski izseljenci na švedskem darujejo prizadetim rojakom 414 tisoč 508 lir. Ob 4. obletnici smrti svoje matere darujeta Neva in Marijan Dolgan 20.000 lir. Namesto cvetja na grob Matilde Godina daruje Pavla Vidmar 3.000 lir. Ob 1. obletnici smrti Elota Perto-ta darujejo žena Vida, sin Mito in hčerka Majda, z družinama 30.000 lir. V počastitev spomina dragega moža in očeta daruje družina Le-giša (Nabrežina Kamnolom 62 A) 10 tisoč lir in za žrtve potresa na TOLMINSKEM. KiMiiiiiiiiitimiiiiiiHHiiiiiiiiaiiiMiiiiiii, iiijMiMiitiitiiiiniigiiiiiiiigitiiiiiMiiiiiiiMi« imiimiiummit imiii, iiuiiiiMHiiMiiiai, tuni m, fiiiHiiiiiiiiiiifiiiiimmiiiiii uiiimii, n, iimimiiiiiiiifniiiiiiiiiiiiMiuiMiuiu prispevek pa mora vložiti v roku petnajstih dni od datuma stiskanja. Zamudniki se lahko za ureditev formalnosti obrnejo na Patronat Kmečke zvčze INAC še jutri dopoldne, kdor pa bo stiskal oljke kasneje, naj nato čimprej dostavi zadev no potrdilo. Prof. Samo Pahor predaval v Boljuncu V četrtek je v dvorani prosvetnega društva «Prešeren» v Boljuncu predaval prof. Samo Pahor o «Baskov-ski manjšini v Španiji*. Predavatelj je najprej prikazal razporeditev jezikovnih manjšin po Evropi, nato pa se poglobil v problem Baskov od njihove davne zgodovine pa do današnjih časov. Predavanju, ki je bilo zelo zanimivo in dobro podano, je sledilo premalp občinstva, saj bi si ta večer zaslužil več poslušalcev V. L. znali v pravem času stati ob strani in mu pomagati. Zato je res škoda, da ni bilo na sestanku profesorjev in več učiteljev, če hočemo, da bo šolsko delo uspešno, da se bo učenec počutil prijetno in imel zaupanje v svoje vzgojitelje, je nujno, da delujeta šola in dom v soglasju. In prav tak.i sestanki nudijo najlepšo priliko, ne samo za obravnavanje splošnih vzgojnih problemov, am pa služijo tudi k spoznavanju staršev z učitelji svojih otrok in s tem k lažjemu razumevanju učenčeve duševnosti in njegovega značaja. Navzoči starš; so iiili z izvajanjem predavateljevih tez zelo zadovoljni, kar so pokazali v živahni diskusiji po predavanju. Predavatelju so zastavljali tudi vprašanja za konkretne situacije, ki nastajajo pri vzgoji njihovih otrok. Prav ti nasveti neposredno najbolj koristijo in predavatelj je obljubil, da je pri svetovalskem delu tudi v bodoče pripravljen sodelovati. Prav gotovo bi bilo zelo koristno, če bi mislili na ureditev vzgojnih posvetovalnic. Starši so izrazili željo, da bi se sestanki z vzgojno tematiko ponavljali. Vsekakor je nujno, da se učitelji in starši uskladijo v enotno vzgojno metodo, za kar so prepotrebni prav taki skupni sestanki kot je bil katinarski. MP PD PROSEK -KONTOVEL priredi v četrtek. 3. februarja, ob 20.30 v Soščevi hiši razgovor na temo Osimski sporazum in slovenska narodnostna skupnost v Italiji Uvodno besedo bo imel član izvršnega odbora SKGZ Bogo Samsa. Sledi razprava. VABLJENI! FINŽGARJEV DOM NA OPČINAH Otvoritvena prireditev ob 10-letnici delovanja Danes popoldne bo v Finžgarje-vem domu na Opčinah glasbena prireditev MLADINA POJE IN I-GKA, ki velja obenem za začetek proslave 10. obletnice prosvetnn-kul. turnega delovanja omenjenega doma. Tokrat se bodo predstavili občinstvu kar trije mladi narodno - zabavni ansambli in to NAJMLAJšl. ZVEZDE in GALEBI. Nastopil bo tudi dekliški trio. Vse te skupine so nastale v okviru glasbenega delovanja Finžgarjevega doma. katerega duša je g. prof. Stane Malič in pri tem mn pomaga kaplan Franc Pohajač. Nekateri člani omenjenih glasbenih skupin se učijo posamezna glasbila tudi privatno ali pa pri Glasbeni matici v Trstu. Ansambli bodo predstavili v instrumentalno - vokalni izvedbi vrsto slovenskih ljudskih pesmi. Segli pa bodo tudi po novejših skladbah, to je v zakladnico narodno - zabavnih melodij Avsenika, Burnika, Dovžana in Kovačiča. Večer se obeta prijeten in vreden, da ga podpremo s svojo prisotnostjo. cč Gostilna ŠKABAR v VELIKEM REPNU je spet odprta. Najemnica Milena žagar se priporoča cenjenim gostom s svojimi specialitetami, pristnimi domačimi vini in kuhanimi štruklji. V soboto, 19. februarja, ob 14. uri bo na Opčinah zopet mrgolelo gledalcev, vozov in maškar pustnega sprevoda. To soboto in še nekaj dni potem bomo pozabili vsaj na najtežje skrbi. Godbe nam bodo zaigrale koračnice, zvečer pa, kot je vsakoletna navada, se bomo v Prosvetnem domu na Opčinah zopet zavrteli. Tiste dni se bomo sprostili vsaj za kratek čas. Pustni kralj nam bo povedal kaj pametnega in seveda tudi dal celo kopico dobrih nasvetov. Kraške vasi se bodo zbrale na skupno proslavo in smeh. Srečali’ se bomo zato, da pozabimo in zato. da se ne srečamo le v davkariji in na poštah pri okencih, kjer pla čujemo pošteno že nekoliko in vse bolj težke državljanske dolžnosti. Pridite zopet, kot vsako leto vsi, da nas bo veliko v soboto, 19. februarja, ob 14. uri. PETINSEDEMDESET LET ROZALIJE SANCINOVE !a je Feliks po-stal član češkoslovaškega Sokola in navdušeno telovadil do. Irta 1927, ko se je družina, zaradi očetove bolezni in želje, vrnila v domače kraje ter se naselila v Trstu. Na češkoslovaško še zdaj vežejo Feliksa najlepši spomini in rad pripovedu je o tistih časih in o Sokolu. Ko se je vrnil, je že moral k vo jakom, medtem pa mu je leta 1928 umrl oče. Ko je odslužil vojaški rok. ni mogel dobiti primerne zaposlitve, pa si je kupil tovornjak, in si tako služil kruh. Leta i93!J se je |)oročil z Ernesto Kobal. Svoje tri otroke sta vzgojila v zavednem slovenskem duhu. zdaj Da ju razveseljujeta vnučka in vnučki. Feliks Mikulus je bil, takoj po vojni, med ustanovitelji prosvetnega društva «Ivan Cankar* in več let član pevskega zbora, ki, žal že nekaj lpt ne deluje več; starejši člani pa se še občasno zberejo pri «Jadranu» in ubrano zapojo naše narodne in partizanske. Danes praznuje svoj 83. rojstni dan JOSIP ZOBEC iz ftoršta pri Trstu Za ta visoki jubilej mu sin Bruno z družino čestita ter mu žeti, da bi dočakal še marsikatero srečno uro. Sovaščane pa naproša, da bi očetu te čestitke posredovali. Za to se jim najtopleje zahvaljuje. .............................................................................................................na....a..amina... ZA ŽRTVE POTRESA V BENEŠKI SLOVENIJI Darovi in prispevki .... °»ncs, NEDELJA, 30. januarja Sono- MARTINA 1708 J*ide ob 7.29 in zatone ob Vzjri Dolžina dneva 9.39. — Luna j.® °b 13.06 in zatone ob 3.30. tr|’ 1‘ONLDELJI’K, 31. januarja Včeraj - danes Vr, VANJA 13.8 'C v^trai: Najvišja temperatura 8,2 , “Ploje, najnižja 8.1, ob 19. uri ra^ °l)i|'>je, -zračni tlak 995.7 mb na-°l>las vlaKa 84-odstotna, nebo po-tor ,~no' dežja je padlo 4,6 mm, ve-Ui-0 k|T1 južni s sunki 30 km na 9.8 ITlorie mirno, temperatura morja toDinje. ■fOJSTVA, SMRTI IN POROKE Trst?0 januarja 1977 se; je v ID n' ,r°dilo 6 otrok, umrlo pa je , °seb. U^RLI SO: 65-letni Bruno Colus-Libcro . Sloscli, 80-letni G-.^-ietni ou-icuu ha -pPpe Pangerc, 86-letna Cateri-rebse, 73-letni Giuseppe Vas rofiFMJF/ te0 47 ™T - “i. /****jf si selli, 64-letna Gisella Hrovatin vd. Marassi, 81-letna Aglaia Deveglia vd. Salvatori, 64-letni Giorgio de Goracuchi, 77-letni Giovanni Antol-lovich, 72-letni Francesco Millo, 68-letni Angelo Micol, 67-letni Car-mine Pedarra, 86-letni ' Giuseppe Benci, 77-letna Maria Perentin vd. Žaro. 74-lelna Romana Luin por. Tassin, 70-lctni Francesco Memon, 90-letna Luigia Vitez vd. Sarazin, 62-letni Corrado F a bi e in 80-letni Giovanni Bencina. OKLICI: bolničar Iglis Delbello in prodajalka Lucia Benedetto, bolničar Cosmo Matarreše in prodajal ka Franca Gregoricli, trg, potnik LuCiano Popazzi in prodajalka Ma-riagrazia Melozzi, ličar Roberto Ausilio in uradnica Eleonora Bear-zi. pleskar Edo Vižintin ir delavka Marija Belac, uradnik Armando Paolillo in gospodinja Leonilda Schillani, frizer Nevio Maggi in frizerka Miranda Gorello, elektro-mehanik Emanuele Pitaressi in gospodinja Filippa Favuzza, uradnik Delfio Cristaudo in prodajalka Eli-sabetta Frapca, mehanik Franco Paoletti in prodajalka Olivera Sta-nimirovic, livar Giuseppe Biondini in frizerka Maria Belamaric, delavec Orlando Rossmann in uradnica Vanda Planinšek, trgovec Francesco Gattimolo in trgovka Adele Moscatelli, zdravnik Alberto Giam-marini Bersanti in zdravnica Anna-lisa Mottola. delavec Paolo Viancl-lo in gospodinja Daniela Cortese, geometer Franco Česa in uradnica Daniela Giust. uradnik Fabio Malusa in uradnica Sylvia Sansom, trgovec Roberto Bocclii in gospodi- nja Marina Cobez, uradnik Giuliano Zugna in uradnica Maria Marton-gelli, farmacist Vladimir Logar in gospodinja Giordana Gaspard, obrtnik Carlo Stefani in prodajalka Ida Ukmar, upokojenec Giacpmo Vlac-ci in gospodinja Gelsa Nicoli, finančni stražnik Antonio Porlisi in gosjx)dinja Maria Faniza, industrijski vodja Carlo de Manzini in učiteljica Yasuku Shinkawa, operater orodnih strojev Tullio Zorat in u-radnica Bruna Verzier, mehanik Mario Furlan in uradnica Marina Tremul, upokojenec Vincenzo Rukavina in delavka Vittoria Santini, trgovski potnik Luigi Puddu in gospodinja Mariagrazia Panariello, delavec Mauro Ameruoso in uradnica Claudia Declich, glasbenik Ilario Bontempo in gospodinja Liana Fornasaro, uradnik Giorgio Borstner in uradnica Daniela Vidni. uradnik Walter Cociani in urad; niča Gabriella Fabris, uradnik Di-no Zacchigna in uradnica Maria Loreta Muggia, železničarski delavec Giuseppe Cadel in frizerka Rosanna Cigoj. KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NASIVK1 VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO TRST m. 798-3(11 Violo XX Settemhre st 16/111 DNEVNA SLUZIM LEKARN (od 8.30 do 20.30) Korzo Italia 14. Ul. Giulia 14. Erta S. Anna 10, Lonjerska cesta 172. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Largo Sonnino 4, Trg Liberla 6. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Largo Sonnino 4, Trg Libertš 6. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št 732-627. V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna Služba deluje ne pretrgoma od 14. ure predprazničnega dne do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM, iVADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226 165. Opčine: tel. 211-001, Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel 225 596; Nabrežina: tel. 200-121: Se sl jan: tel. 209-197: žavlje; tel. 213-137 Milje: tel. 271-124. LOTERIJA BARI 74 54 68 18 47 CAGLIARI 8 20 59 22 13 FIRENCE 88 79 27 46 71 GENOVA 78 8(1 5 58 1 MILAN 52 13 61 31 tli NEAPELJ 81 59 57 45 60 PALERMO 75 68 17 11 26 RIM 9 50 54 36 76 TURIN ‘ 68 83 47 1 40 BENETKE 89 13 49 87 57 ENA LOTTO 2 12 2 X 2 2 1 2 2 X X KVOTE: 12 točk - 65.562.000: 11 točk — 409.700; 10 točk — 33.800 lir. ZA SPOMENIK NOB V SAMATORCI V počastitev spomina jrok. France Rodica darujeta Zofija Gruden iz Samatorce 5.000 lir in Marčela Doljak 3.000 lir. * * * Ob šesti obletnici smrti dragega Teodora Jakomina - Giacomini darujejo Leda, Vittprio ih Irina 5.000 lir za Dijaško matico. V spomin na sestro Tončko daru je Anton Škamperle 5 000 lir za Dijaško rtiatico in 5.000 lir za dom iiandikapiranih na Opčinah. Namesto cvetja na grob Jožefe Sedmak por. Košuta darujeta Vojko in Zora Bogateč 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. Namesto cvetja na grob Bracotu daruje Zveza žena UDI - Križ 10 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. Za TPPZ darujejo podporni člani: Mario Zuljan 10.000, Cveto Slapnik 2.000, Peter Corbatti 5.000, Andrej Renar 10.000. Livio Malalan 5.000. Josip Macarol 8.000. Vladimir Milkovič 10.000, Svetko Čok 10.000, Zelo Čok 10.000 in Boris Pcrtot 10 tisoč lir. V spomin ob 20. obletnici smrti (26.1.) nepozabnega moža in očeta Franca (Rada) Zajca darujejo žena, sinova in hčerka 20.000 lir za TPPZ. Ob priložnosti Hlavatvjeve raz stave daruje SPD Tabor Opčine 30.000 lir za skupnost handikaoira-nih na Opčinah. V spomin na dr. Rudolfa Marca darujeta Justina in dr. Stanko Vuga 5.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. V počastitev spomina pok. Franca žerjava, očeta bivše kolegice Danile, daruje tehnično osebje SSG 5.000 ljf za TPPZ. V spomin na pok. dr. Rudolfa Marca daruje družina Kodrič - Ši-škovič 10.000 lir za Glasbeno matico V spomin na drago sestro Tončko Brce daruje sestra Ivauka 10 tisoč lir za Dijaško matico. Ob 5. obletnici smrti drage čele stine daruje sestra Delka 5:000 lir za godbeno društvo v Nabrežini. Ob drugi obletnici smrti Lovrenca Maverja darujejo žena Stana ter sinova Sergij in Stojan z družinama 10.000 lir za ŠD Breg. V spomin na 25. obletnico smrti naše nepozabne mame Frančiške Ščuka darujeta Angela in Mario 10.000 lir za PD Škamperle. V spomin na prof. Elzo Antonae daruje Ljuba Košuta' 2.000 lir za SPD Tabor. Ob priliki občnega zbora SPD Tabor daruje Danilo štiibel 3.000 lir za SPD Tabor. Ob 1. obletnici smrti drage mame Milke Žerjal darujejo Nini ter sinova Danilo in Darko z družino 60.000 lir za nakup oblek pevskemu zboru Fran Venturini. Ob 3. obletnici smrti dragega moža in očeta Josipa Krala darujejo žena Vera. sin in hči z družinama 50.000 lir za nakup oblek pevskemu zboru Fran Venturini. Za nakup oblek pevskemu zboru Fran Venturini darujejo: Od Doraja: Albino Lovrečič 20.000, Sonia Felda 5.000, Carmen Lanzola 3.000. Livio Blokar 5.(XX), Justina Kral 2.000. Mario Kral 2.500, Rico Mauri 5.(XX), Alfred Brajnik 11.500. Dušan Rode la 5.(XX), Josip Zobec 5.000, Laura Korenta 1.300: Karlina Pezolin 2.000. Celestina Pines 1.000. Mobili Paolo 10.000, Delio Veljak 10.000, Buffet Domio 5.(X)0. Marino Pečenik 10.000. Claudio in Sergio 1().(MX). Ivan Lovrenčič 5.000 Kristjano 10.(XX). Alcide Olenik 5.000, Marija Jarz 2.000, Mira Sabadin 5.000 in Silvana Koren 1.000 lir. Iz Frankovca: gostilna *X\ Pon-te» (Frankovec) 10.000, Ana Vojvoda 15.000, Rosa Bosieglav 5.000. Stefa-no Bossi, 1.000, Mirella Bossi 3.000, Scheriani 1.000, Alba Bordon 2.(XX) in Matilda Ražman 1.000 lir. V počastitev spomina ob 14. obletnici smrti sina Serafina Vaclika darujejo starši 10.000 lir za Prosvetni dom Tabor — Opčine. V drag spomin in namesto cvetja na grob Zoye Stopar por. Hrovat da-. ril je družtha Anton Berginc 60.000 lir za PD Ivan Grbec. Ob 11. obletnici smrti Adrijana Kalca daruje družina Kalc (Gropa-da) 5.000 lir za šolo Karel Destovnjk Kajuh — Gropada. Namesto cvetja'na grob prof. Rudolfa Marca daruje Marija Milkovič (Gropada) 2.000 lir za šolo Karel Destovnik Kajuh — Gropada. V spomin na Janka Rebulo in Dominika štreklja darujeta Jožef Obrfd in Julka iz Gabrovca 5.000 lir za ŠK Kras in 5.000 lir za pevski zbor Rdeča zvezda . Namesto cvetja na grob dr. Rudolfa Marca darujeta Majda in Dori Ostan 10.000 lir za Slovensko dp-brodclno društvo. V isti namen daruje Irena Srebotnjak 10.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. Namesto cvetja na grob Frančiške Ličer darujeta Vilma in Drago 5.000 lir za ŠD Kontovel. Namesto cvetja na grob prof. Ru-oolfa Marca darujeta Rafaela in Adrijan Rustja 5.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. Namesto cvetja na grob Tončke Brce darujejo Vlasta, Ivica in Zora 5.000 lir za ŠD Polet. V isti namen darujeta Anica in Milko Kralj (Prosek) 10.(XX) lir za ŠD Polet. V počastitev spomina ljube mame daruje Anica Malalan 50.000 lir za Glasbeno matico in 50.(XX) lir za ŠD Polet. V spomin na pok. Ivana Rebulo da- rujeta Slava in Angelo Sedmak iz Križa 10.1)00 lir za PD Rdeča zvezda. V spomin na pok. Justino Milič darujeta Darka Prašelj 2.500 lir in Justina Colja 2.500 lir za PD Rdeča zvezda. V spomin na teto Franco daruje družina Svetlič 5.000 lir za PD Rdeča zvezda in 5.(XX) lir za ŠK Kras. V spomin na pok. Justino Milič darujeta Marija in Nini Furlan (Ga brovec) 8.000 lir za PD Rdeča zvezda. V spomin na pok. Tončko Hrce roj. Škrlj darujeta Armida in Danči 10.(XX) lir za dom handikapfranih na Opčinah. Ob 16. obletnici mamine smrti daruje Regina 5.(XX) lir za ŠZ Bor. V spomin na očeta Karla Slavca daruje hči Silva Kocjančič (Dolina 127). 10.000 lir za poimenovanje o-snovne šole v Dolini j>o Prežihovem Vorancu. ' Ob 1. obletnici smrti none, Tončke daruje Boris Lovriha (Dolina 145) 5.000 lir za poimenovanje osnovne šole v Dolini po Prežihovem Vorancu. Ob priliki 80-lctnice Eme Tomažič ji vošči Marija Bernetič in daruje 5.000 lir za TPPZ. V počastitev spomina pok. botrce Tončke Brce daruje družina Kralj z Opčin 5.000 ]ir za dom handikapira-nih na Opčinah. V počastitev spomina pok. dr. Rudolfa Marca darujeta družina Rudolf 10.(XX) in tir. S. 'Pavlica 20.(XX) lir za Slovensko dobrodelno društvo. Namesto cvetja na grob Franca Žerjala daruje Mirko Štoka 5.(XX) lir /&. ŠD Mladina. , j , Namesto cvetja na grob Franca Žerjtjjla daruje družina Oskar Košuta 5.000 lir za PD Vesna. Anica Dancv daruje 50.000 in N. N. 10.000 za ‘skujinosf haddikšpirdnih na Opčinah. Namesto cvetja na* grob Antonije Brce daruje družina Kalc (Gropada 83) A(XX). lir za skupnost handikapi ranih na Opčinah. Ob. 1. obletnici .smrti di*age.mame daruje Silvana z družino 5.000 lir za skupnost handikaniranih na Opčingh. Namesto cvetja na grob Josipa Sedmaka darujeta Zofka in Nandi Košuta 2.000' lir' za' dekliški zbor Vesna. tere Rozalije, ki ni Svetjakobčanka, pa čeprav jo vsi imajo za domačinko. Rozalija Sancin rojena Petrinja se je rodila'30. januarja 1902 v Ocizli kot najstarejša bči Ivana, pri katerem so |X> domače rekli «pri Petrinčevih*. Po opravljeni o-snovni šoli v Klancu je morala na delo in je z bratom bodila v ^gozd pri Bazovici in Prešnici, kjer sta čistila borovce, ki jih je omrežil borov prelec. Zaslužek sta prinašala domov, kajti številna družina je imela veliko potreb. V družini je bilo kar 9 ust. Rozalija je dolgo pešačila tudi v Trst. kamor je nosila mleko. Leta 1922. ko ji je bilo 20 let, pa se je poročila s Pe-pijem Sancinom iz Beke, kamor se je preselila in si ustvgrila družino. Rozalija in Pepi sta im« la štiri otroke, od katerih so se trije rodili doma. v Beki, četrti pa v Trstu, kamor se je Sancinpva družina preselila 1927. leta. Najprej so stanovali v Rocolu, nato v Skednju, končno so se preselili k Sv. Jalco-bu in se tu ustalili. Leta 1940 sta Popi in Rozalija vzela v najem gostilno «Pri Ambrožu* kamor so zahajali delavci, še posebej Slovenci. V njuni gostilni ni zmanjkalo dobre pristne domače kapljice, pa tudi ne petja in veselja. kajti gostilničarja sta bila prijazna, ljubezniva. V času NOB sta se Rozalija in vsa njena družina opredelili za pravično stvar in dv« sinova, bratje in sestre, so bili v partizanili ali sodelovali v NOB kot aktivisti. Sina Mirka so v času vojne vtaknili v tako imenovani «bat-taglione speciale*, toda ob razpadu italijanske vojske, jeseni 1943, je odšel v partizane, kjer je padel. Sina Vladimira pa je pobrala Grčija, kamor ga je fašistična Italija poslala. Tudi enega izmed Ro-zalijinih bratov so ujeli Nemci, ki s« ga odpeljali v Dachau, od koder se ni več vrnil. Leta 1954 je Rozalija vdovela. Izgubila je moža, s katerim se je dobro razumela in se v času težavnih nalog drug drugega podpirala in opogumljala. Sicer sta bila oba veselega značaja in rada zahajala v družbo, posebno slovensko. Pogosto sta bila pri »Jadranu*, kjer so se tedaj zbirali zavedni šentjakobski Slovenci. Čestitkam sinov Pinota in Čeleta in vseh sorodnikov ter družine Mahne se pridružuje tudi Primorski dnevnik, ki želi Rozaliji še veliko zdravih in srečnih let. M. M. V Samalorri so pokopali Franco Jerlani vd. Rodica V četrtek so položili k zadnjemu ix>čitku na pokopališče v Samatorci domačinko Franco Jerlani vd. Rodica. katere nit življenja se je pretrgala pri starosti 87 let. Pokojnica je izhajala iz kmečke družine v Saležu in je nekaj let peš nosila mleko v mesto. Omožila se je z Ivanom Rodico iz Samatorce. ki je opravljal čevljarski poklic in je vedno pridno gospodinjila doma, ob kaki priložnosti pa je rada pomagala na raznih kmetijah, da je zaokrožila gospodinjske dohodke.’ Družino je razveselilo troje otrok, od katerih se je eden |x>nesrečil pri prometni nesreči. Z vsemi svojimi silami je sodelovala pri narodnoosvobodilnem gibanju in kot finančna referentka zbirala sredstva za partizane. Vse do svojih zadnjih dni se je zanimala za dogajanja v svetu in je bila zvesta bralka našega dnevnika, svojo zavednost pa je izpričevala tudi s pogostim seganjem po slovenskem čtivu. Naj mirno počiva v domači grudi, prizadetim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje. bs • V torek ob 19. uri bo v konferenčni dvorani občinskega naravoslovnega muzeja (Ul. Ciamician 2) predavanje na temo »Umetnost v Furlaniji od srednjega veka do leta 1500». Govoril bo univerzitetni profesor Decio Gioseffi, vstop je prost. • Jutri, 31. januarja, se bo v Ulici Capria, št. 18/1 sestala šentj tkobska rajonska konzulte. Sestanek bo ob 20. uri. na dnevnem redu bosta dokument o zdravstveni komisiji in razprava o delovnem programu. DRUŠTVENA GOSTILNA na Proseku razpisuje natečaj za novega gostilničarja. Prošnje sprejema odbor društva do vključno 3. februarja 1977. NATEČAJ ACEGAT - TRST Obveščamo, da je na občinski o-glasni deski v Trstu obvestilo o natečaju v smislu predpisov odstavka n' člena 1 zakona štev. 14 z dne 2.2.1973 za zasebno dražbo za položitev plinskih cevi za metan V premeru 250/200 mm od Bošketa do Ul. Cantii. Osnovni dražbem znesek 135.800.000 lir. GENERALNI DIREKTOR (dr. inž. Mario Castuldi) VČERAJ PONOČI PO VEČ UR TRAJAJOČI DEBATI Z glasovi sredinskih in desničarskih strank odobren načrt avtoporta v Štandrežu Ker ni večina sprejela predloga o preučitvi načrta, so svetovalci SSk, PSI in KPI glasovali proti ♦Prišlo je do razkola med občino in Slovenci na njenem področju*, so dejali svetovalci opozicije Včeraj ponoči ob 1.30 po več kot pet ur in pol tra jajoči debati, so svetovalci sredinskih in desničarskih strank odobrili načrt tovornega postajališča (avtoporta) na Jeronvtišču pri Štan-diežu. Za načrt je glasovalo 24 svetovalcev KD. PSDI. PRI. PLI in MSI, proti pa je bilo devet svetovalcev SSk, PSI in KPI. Tovorno postajališče, ki bo zajelo 333.000 kvadratnih met ov rodovitnega zemljišča, kjer je tudi devet stanovanjskih hiš z gospodarskimi poslopji, bo tako zgrajeno in z Jeremitišča bodo spodiii sedanje lastnike, štandreške kmete. Nekateri med njimi, ki tu bivajo, bodo za svoje hiše in gospodar- i poslopja dobili odškodnino, s eno si ne bodo mo-ali zgraditi novih stanovanj. Prav tako ni nihče od odgovornih na občni pomislil, da bi za prizadete kmete našel v zameno zemljo, ki naj bi jo še nadalje obdelovali. Sklep je goriški občinski svet §pre-jel v trenutku, ko je bil v Trstu simpozij Slovenskega raziskovalnega inštituta, kjer so nekateri goriški strokovnjaki znanstveno prikazali vprašanje razlaščanja slovenske zemlje na področju Štandreža. S tem sklepom je prišlo, kot so v dolgi debati ugotovili nekateri svetovalci leve opozicije, do razpoke med občinsko upravo in slovenskim prebivalstvom, ki ne živi samo v Štandrežu, marveč na vsem področju goriške občine. Že pred dnevi je bilo čutiti, da bo razprava o tem vp-ašanju precej o-»tra. Ko je župan začel o tem razpravo .je svetovalec Pavlin (SSk), predlagal, da bi razpravo odložili. Za ta predlog sta glasovala le dva svetovalca te skupine. Še prej pa so svetovalci Waltritsch (PSI), Coceani (KPI) in Paulin (SSk) izročili županu skupni osnutek resolucije, s katero so zahtevali, da se načrt preuči v luči novih italijansko-jugo-slovanskih sporazumov in tudi v luči spoštovanja terito-ialne realnosti področja: Istočasno je bilo v tem osnutku rečeno, da bi morali vsa razpoložljiva finančna sredstva o-sredotočiti v gradnjo obmejnega postajališča Štandrež - Vrtojba. Podpisniki so tudi upoštevali stališča, ki sta jih izdelali konzulta za slovenska vprašanja v občini Gorica in štandreška rajonska konzulta. Menili so tudi, da ni moč sprejemati tako obsežnih načrtov v času, ko je v teku splošna revizija regulacijskega načrta. Ta stališča so z različnimi otipljivimi prijemi prikazali svetovalci Paulin (SSk), Waltritsch, .Nanut in Sanzin (PSI), Coceani in Batteiio (KPI). Pripombam, da ni danes več moč odlagati sprejetja načrta, so odgovorili z ugotavljanjem dejstev, da je bil govor o možnosti lokacije na letališču že pred petimi leti in je torej imela občinska uprava čas, da bi to možnost preučila. Predlagani načrt je celo omejitvenega značaja, ker nima možnosti za razvoj. ko bi bila zemljišča v celoti izkoriščena, postajališče nima možno- sti povezave z železnico, imelo bo slabe in zapletene cestne zveze. Istočasno pa je treba ohraniti tudi slovensko samobitnost v tem predelu goriške občine, kajti ne gre samo za ohranitev koščka rodovitne zemlje, gre za ohranitev manjšinskega ozemlja. Ugovori zgoraj omenjenih svetovalcev so naleteli na gluha ušesa pri županu De Simoneju, poročevalcu odborniku za javna dela Zucalliju in govornikih ostalih strank Lucianiju in Portelliju (PRI), Tacchinardiju (PSDI), Tuzziju (KD), Fornasiru (PLI). in Romoliju (MSI). Levičarjem in Slovenski skupnosti so oči tali, da nočejo gospodarskega sodelovanja na meji, da so prot* razvoju in mednarodni vlogi Gorice, da so že od vsega začetka zavračali alternativo lokacije : a tovorno postajališče. Ozračje je bilo naelektreno kot že dolgo ne. Svetovalci večine in župan so stalno segali v govore svetovalcev leve opozicije in čutil se je razdor v občinskem svetu. Končno, po več kot petih urah debate, je prišlo do glasovanja, ki je dalo rezultat, ki smo ga v začetku članka omenili. Otvoritvene svečanosti v umobolnici ni bilo Včeraj dopoldne je bila na programu otvoritev novih paviljonov goriške psihiatrične bolnišnice. Svečanosti ni bilo, ker so uslužbenci bolnišnice, v znak protesta proti pokrajinskemu odboru, ki ne sprejema njih sindikalnih zahtev, blokirali dostop v .bolnišnico. Iz tiskovnega poročila pokrajine izhaja, da se je predsednik Agati pogovarjal z usluž benci pred bolnišnico. Svečanost so odložili na kasnejši datum. NA PITK0VI SIJI OBČINSKEGA SVITA Solidarnost z Gradnikom Blasuttijem in Zanollo Upokojencem priznati pravico do abonmajskih vozovnic, ki so bile pred tedni ukinjene Solidarnost z Gradimirjem Grad nikom, predsednikom goriške Slo venske skupnosti, ki je bil prijavljen sodišču, a vendarle popolnoma oproščen, je izrazil na petkovi seji goriškega občinskega sveta socialistični svetovalec Marko Waltritsch. Isti svetovalec je še izrekel soli damost županu Ronk Umbertu Bla-suttiju in bivšemu štarancanskemu županu Odidonu Zanolli, ki jima je bilo prepovedano .izvajanje javnih funkcij. Solidarnost z Gradnikom in tudi z dr. Dolharjem je nato izra zil še svetovalec Paulin (SSk), Tuz zi (KD) pa je povedal, da demokristjani solidarizirajo z Gradnikom V torek, 25. t.rn., je dopolnil 86 let ANTON PERIC - PIRČEV Ob visokem jubileju mu čestitata hči Milka in sin Mirko z družinama. PO ZBORU DELAVCEV PREHRAMBNE INDUSTRIJE SINDIKATI ZA BOLJ SMOTRNO PORABO SREDSTEV PROSTE CONE Prehrambna industrija na Goriškem ozko usmerjena v izdelavo slaščic in likerjev - Uvesti strožje nadzorstvo nad predelavo surovin, ki jih podjetja dobivajo pod bolj ugodnimi pogoji Na sedežu goriške delavske zbornice je bil v četrtek zbor sindikalnih predstavnikov delavcev, zaposlenih v prehrambni industriji in pekarstvu. Obravnavali so dosedanji petek pogajanj osrednje sindikalne zveze z vlado ter predstavniki Con findustrie. Uvodno poročilo je podal Luciamo Pini iz tajništva enotne zveze delavcev zaposlenih v prehrambni industriji (FILIA), ki je poudaril, kako se delavski razred zaveda, da so v tem težavnem trenutku za izhod iz krize potrebne tudi žrtve in odpovedi, ki pa ne smejo biti same sebi namen, to je da se zmanjša cena enote dela, kakor bi radi predstavniki Confindustrie. To bi namreč pomenilo zastoj, če že ne nazadovanje. Ključ za izhod iz nezavidljivega položaja, ki se iz dneva v dan slabša, je v preureditvi proizvodnje ter v takojšnjem in temeljitem krčenju javnih izdatkov. Po uvodnem po-očilu se je razvila zanimiva in živahna diskusija, ob koncij pa je sindikalist Paolo De-ponte strnil nekatere zaključke. Predvsem mora biti jasno, da so odpovedi začasnega značaja in mora delavski razred že sedaj imeti jamstva, da bodo sedanje žrtve v bližnji prihodnosti dejansko pomagala premostiti težave hkrati s tem PROSVETNO DRUŠTVO »ANDREJ PAGLAVEC* — PODGORA priredi v soholo, 5. februarja, od 21. ure do 4. ure zjutraj VELIKI PLES PRIJATELJSTVA v prostorih razstavišča ESPOMEGO, v Ulici della Barca Igrata kvintet KRANJSKI FANTJE in trio ATELŠEK . pojeta SONJA GABRŠČEK in TOMAŽ BRANK Prostor je ogrevan, bife založen s toplo večerjo, domačim.kruhom in briškim vinom. Na razpolago je obširen parkirni prostor. Rezervacije in vabila se dobijo pri vseh odbornikih društva v Podgori, na sedežu SPZ v Ulici Malta, pri vseh prosvetnih društvih na Goriškem ČISTI IZKUPIČEK JE NAMENJEN NAKUPU ENOTNIH KROJEV ZA PODGORSKI PEVSKI ZBOR »ANDREJ PAGLAVEC* VABLJENI! VABLJENI! pa zagotoviti tudi boljše socialne pogoje. V ta namen je nujno treba ustanoviti posebne organe, ki r.aj bi nadzorovali, kako se trošijo sredstva, ki jih ustvarijo delavci s svojim odrekanjem. Ob koncu so sindikalni predstavniki razpravljali tudi o stanju v prehrambni industriji na Goriškem ter odobrili v tej zvezi poročilo, ki ga je sestavilo tajništvo FILIA' v zvezi z izkoriščenjem ugodnosti, ki jih nudi goriška prosta cona. Prav v tako ozki usmeritvi je tudi iskati vzroke, je nadalje rečeno v dokumentu, za stalno prisotne pojave špekulacije na domačem trguj ki je v glavnem domena majhnega števila trgovcev in kjer so gospodinje prisiljene plačevati visoke cene za sadje in zelenjavo, višje kakor v drugih mestih. Po drugi strani pa smo vsako leta priča nesmiselnemu uničevanju pridelka, ko se kmetom ne splača pobiranje in spravljanje sadja in vrtnin. Sindikati se v dokumentu zavzemajo tudi za bolj smotrno uporabo sredstev iz^ tako imenovanega sklada proste cone. Potrebno je tudi, da pride do strožjega nadzora o uporabi surovin, ki jih podjetja dobijo v predelavo pod ugodnejšimi pogoji, kajti obstajajo upravičeni sumi o možnosti najrazličnejših špekulacij, prav ob upoštevanju dejstva, da imajo družbe, ki so lastnice tovarn v goriški prosti coni, enake obrate tudi v drugih krajih države. Jutri pricno deliti bencinske bone Goriška trgovinska zbornica javlja, da bodo pričeli- jutri, v ponedeljek 31. januarja, deliti na običajnih mestih bencinske bone proste cone. Bone bodo delili po lanskem ključu. Prva dotacija bo zajemala polovico letnega kontingenta. Bone bodo delili od 31. januarja do 10. marca, kdor jih ne bo dvignil v tem času, bo to lahko napravil od L do 30. aprila. V Solkanu «Sre Čanja malih odrov» V gledališču v Solkanu bo drevi, ob 20. uri, v okviru srečanja malih odrov 77 nastop gledališča «Pekarna» iz Ljubljane z igro Pavla Zidarja «Jaz sem gospa Marija». Jutri, v ponedeljek, pa bo na vrsti Eskperi-mentalno gledališče Glej iz Ljubljane z igro Milana Jesiha *Brucka ali obdobje prilagajanja». Drugi krog srečanja se prične v četrtek, 3. jebruarja. Zadnja predstava pa bo z; ponedeljek 7. jebruarja, kot smo že poročali, v goriš-kem gledališču Verdi. Nastopilo bo Stalno gledališče iz Trsta s Cankar -Tomizzovim «Idealistom». Vstopnice za Goričane bodo na prodaj v pisar-n' SPZ, v Ul. Malta 2, od torka dalje. PROSVETNO DRUŠTVO «ŠTANDREŽ» vabi na premiero COLLALTO-VE - KURETOVE komedije v štirih dejanjih BENEŠKI TROJČKI v režiji MIRE ŠTRUKLJEVE. Predstava bo danes, 30. t.m„ ob 17. uri v Domu Antona Gregorčiča v štandrežu. ih da so tudi njemu v prid pričali pred sodnikom. Na seji je bil govor tudi o položaju v tovarni Nuova Laeego. Župan De Simone je svetovalcu Ervinu Nanutu (KD) dejal, da iščejo, skupno s sovodepjsko občino in pokrajinsko upravo, možnosti rešit ve za to tovarno. Komunist Boris Coceani je spomnil na vprašanje ka-zermet in s pomočjo nekaterih slik orisal nevzdržno stanje v teh stavbah, v katerih biva še vedno precej goriških ljudi. VValtritsch iPSI) je protestiral, ker ima sedaj občina stike s samo tremi športnimi društvi (Azzurra, Umanitš in Edera), ki so blizu strankam, ki podpirajo sedanji odbor. Ta so ustanovila skupnost »Gorizia nuoto*, ki bo u-pravljala pokrite in odprte bazene na Rojcah, Občina pa je zavrnila, kot izhaja iz časopisja, sodelovanje drugih društev, med temi tudi ZSšDl. Isti svetvoalec je še vprašal, zakaj ni še, po štirih mesecih od začetka pouka, luči na notranji pot: stavbe v Ul. Alviano (župan je dejal, da bodo poskrbeli hitro) in zalem je še dejal, da bi moral občinski odbor hitreje ukrepati za to, da dobijo upokojenci cenen a-bonma za vožnjo z mestnimi avtobusi. Kot je znano, je pokrajinski nadzorni odbor zavrnil sklep goriškega občinskega sveta glede abonmajev za upokojence. ■ O tem sta govorila tudi svetovalca Jakončič in Piani, župan pa je obljubil, da pride sklep v razpravo na prihodnji seji sveta. Liberalec Fornasir pa se je z za čudenjem vprašal, kako prihaja do zamenjav v vodstvu konzorcija za goriško industrijsko cono, kjer je dosedanjega predsednika Bianconi-ja zamep_.il Božo Gruntar, ne da bi bil občinski svet Gorice o tem obveščen, demokristjan Stabon pa je izrazil zaskrbljenost prebivalcev pri Madonnini, kjer bodo gradili športno halo, kajti ob nalivih voda težko odteka. Stabon se je vprašal kako bo v bodoče, ko bo zgrajen tako mogočen objekt. Goriški občinski svetovalci so se spoprijeli še z nekaterimi točkami. Imenovali so vrsto članov v razne komisije. Velja tu omeniti komisijo, ki bo preučevala škodg. ki jo je povzročil potres na kmetijskih poslopjih. Imenovali so še preostale člane komisije za revizijo regulacijskega načrta, ki bd tako lahko pričela delovati. Po skoro dveh urah rednega dela pa so se spoprijeli z vprašanjem tovornega postajališča pri Štandrežu, o katerem poročamo v drugem članku. TE DNI V KR MINSKI OBČINI Povezanost občine s terenom na skupščinah prebivalstva Jutri bo skupščina na Plešivem - Diskusija o letošnjem občinskem proračunu V Krminu so predstavniki občinske uprave pričeli s sestanki z volivci v mestu in v vaseh, da bi jih seznanili z osnutkom letošnjega občinskega proračuna. Pri tem pa si občinski možje, z županom Žarom na čelu, želijo koristne predloge, ki bi jih lahko, če bi proračun to dopuščal, vnesli v letošnjo finančno knjigo. Doslej so imeti take sestanke v Borgnanu in Bračanu, v petek je bila skupščina v Krminu, jutri zvečer pa se bodo občinski možje sestali s prebivalci Plešivega v poslopju slovenske osnovne šole na Plešivem. Izvedeli smo za nekaj postavk letošnje občinske politike. Na področju kulture bodo skušali nuditi prebivalstvu Krmina in tudi okoliških občin čimveč. Mestno' gledališče so namreč že popravili in prejšnji večer so se sestali predstavniki krminske in okoliških Občin da bi preučili možnost skupnega izkoriščanja te dvorane. Z naše strani lahko omenimo, da bodo slovenske organizacije v njej kmalu priredile večer slovenske pesmi, ki je postal že tradicionalen. Omenimo še programsko novost, ki je sicer še ,v povojih. Krminska občina bo letos skušala prirediti abonmajsko gledališko sezono in ena izmed predstav naj bi bila v slovenščini. Skrb za kulturo pa se odraža tudi v obnavljanju šolskih stavb, če bodo imeli denar na razpolago bodo skušali popraviti še nekatere šolske stavbe. Skrb pa bodo občinski možje posvetili tudi športu in zavzeli se bodo za pričetek gradnje športnega centra, o katerem je v Krminu govor že precej časa. Še beseda o decentralizaciji. Na občini so nam povedali, da so sestanki z volivci prvi korak k ohčin-ski decentralizaciji. Na teh sestankih so občinski možje dobili celo vrsto predlogov in tudi ugotovili, da je moč kmalu ustanoviti krajevne in vaške skupščine, kjer naj bi se pretresala razna občinska vprašanja. Skoro gotovo je, da bodo te skupščine ustanovljene še v tem letu. Plesni tečaj v Dijaškem domu Mladinski center ob sodelovanju mladinskega odseka iz Štandreža bo tudi letos pripravil plesni tečaj. Ta bo v prostorih Slovenskega dijaškega doma, Svetogorska ce sta 84. Prireditelji obveščajo vse, ki se bodo udeležili ietošnjega tečaja, naj svojo prijavo čimprej, pp.trdijo. Pri- jave sprejemajo Manuela Černič, Emanuela Leban, Lilijana Semolič, Lučana Bredan, Edes Korošec in Breda Tomšič. Nesreča v Štandrežu Okrog poldne včeraj se je v Štandrežu zgodila precej huda nesreča. Prišlo je do trčenja med kolesarko 71-letno Olgo Migliani iz štandreža, Ulica Sv. Mihaela, 67 ter avtomobilom fiat 128 goriške registracije 97183, ki ga je upravljala 51-letna Lidia Temmel iz Dola - Devetaki 1. Pri nesreči se je hudo poškodovala kolesarka, ki se bo morala zdraviti 30 dni. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna bolnišnice, Ul. Terenziana 26. tel. 44387. Razna obvestila Slovensko planinsko društvo Gorica priredi v petek, 4. februarja, ob 20.30 v jdubu Simon Gregorčič predavanje S. Blazine in predvajanje barvnih diapozitivov o jugoslovanski alpinistični odpravi v Ande — Cordillera Blanca 75. Avtor bo prikazal tudi nekaj posnetkov ki jih je napravil na razvalinah nekdanje inkovske prestolnice Machu-Picchu. Danes ob 16.30 bo v župnijski dvorani v Doberdobu gostovalo mlado beneško gledališče z igro Izidorja Predana »Emigrant*. GORIŠKA LEKARNA IŠČE ZA TAKOJŠNJO ZAPOSLITEV VAJENCA, STAREGA DO 18 LET. OBVEZNO ZNANJE SLOVEN ŠČINE. PISMENE PONUDBE POSLATI NA UREDNIŠTVO NAŠEGA DNEVNIKA V GORICI. PROSVETNO DRUŠTVO »KRAS* DOL - POLJANE vabi člane in prijatelje na redni OBČNI ZBOR ki bo v ponedeljek, 7. februarja, ob 20 uri. Kino Gorica VERDI 15.15—22.00 «La lunga notte ® Entebbe*. H. Berger in L. Bleir-Barvni film. CORSO 15.15-22.00 «H signor R°blIV son*. P. Villaggio in Z. Aray* Barvni film. MODERNISS1MO 15.00-22.00 «Corn-plesso di colpa*. R. Robertson 10 G. Buyold. Barvni film. CENTRALE 15.00-21.30 »Zanna bia"‘ ca e il cacciatore solitario*. "• Wood in P. Sachez. Barvni film. VITTORIA 15.00—22.00 «Febbre ® donna*. I. Sami in E. Bo. Barvni film. Prepovedan mladini pod letom. Tržič EXCELSIOR 14.00-22.00 «Taxi # ver*. Barvni film. u PRINCIPE 14.00-22.00 »Dimmi <** fai tutto per me*. Barvni film- Nova Gorica in okolica SOČA »Abott in Costello iščeta Fra* keštajna*, ameriški film ob 1® ™ in 20.00. ,u SVOBObA «Pogumni Popaj* risal'** ob 16.00 «Let nad kukavičjim dom*, ameriški film ob 18,00 ^ 20.15. DESKLE «Umazana Mary-Nori La«'*’ ameriški film ob 17.00 in 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v G? rici dežurna lekarna Provvidefld1 Travnik 34. tel. 2972. I' IIII' ITH-P Štiridesetletnih iz štandreža, £ so skupno praznovali svoj prazf ' so zbrali 25.000 lir, ki so jih nam nili skladu Doma Andrej Budal, Priznano mednarodno £ avtoprevozniško podjetje ^■ It A GORIZIANA GORICA — Ul. Duca d'Aosta 180 — Tal. 28-45 — GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA KMEČKA BANKA USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA - Ulica Morelli 14 Tel. 2206-2207 VSE BANČNE USLUGE — MENJALNICA Včeraj je, v 54. letu starosti, umrl v Ljubljani MIRKO DORNIK Žalostno vest naznanjajo Gorica, 30. januarja 1977 brat Ladi z družino ZAHVALA Včeraj smo pospremili k večnemu počitku našo drago mamo in staro mamo MARIJO DEVETAK vd. DEVETAK Toplo se zahvaljujemo darovalcem cvetja, vaščanom ter vsem-ki so nam stali ob strani v tako bolečih trenutkih ali so na katerikoli način počastili njen spomin. Hči Kristina z možem Vincencom ter vnukinja Hortenzija z možem Angelom in ostalo sorodstvo Gabrje, 30. januarja 1977 ZAHVALA Ob nenadni smrti našega moža in očeta ALBINA RADINJE se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na zadnji poti, ali kakorkoli počastili njegov spomin. Posebna zahvala goriškemu gospodu županu za izkazano razumevanje. Žalujoči: žena Milena ter hčeri Rina in Graziella z družinam* Pevma, 30. januarja 1977 ODGOVOR SPLOŠNI PODRAŽITVI V TRŽIČU (MONFALCONE) v Ulici DUCA D’AOSTA 91 - 93 (bivša trgovina M. DEMARCHI - nasproti UPIM) confezioni nudi naslednje artikle po cenah, ki so nižje od cen pri nedavni stečajni prodaji Podjetje| MOŠKE OBLEKE s telovnikom ...... 29.000 lir MOŠKE OBLEKE brez telovnika...... 20.000 lir MOŠKE OBLEKE ostanki................. 6.000 lir KRILA iz sukna ................... 3.000 lir ŽENSKA KRILA KILT................. 5.000 lir DEKLIŠKA KRILA KILT............... 4.000 lir ZENSKI IN MOŠKI JOPIČI vseh vrst .... 5.000 lir MOŠKI BLUE JEANS.................. 5.000 lir OTROŠKI BLUE JEANS................... 3.000 lir MOŠKI - ŽENSKI LODEN............... 15.000 lir RJUHE - BRISAČE PREVLEKE - PREGRINJALA originalna ameriška po 4.000 lir kg I MOŠKE -ŽENSKE PLETENINE JAOUART . . 2.000 lir OTROŠKE PLETENINE JAOUART............... 1.000 lir in še na stotine drugih artiklov ! ! I OBIŠČITE NAS Menjava dinarja po 45 lir KULTURA ^PflVflNJE PROF. POGORELEC NA FILOZOFSKI FAKULTETI V TRSTU Naloge sodobnega slovenskega jezikoslovja , Na filozofski fakulteti v Trstu p v torek predavala prof. Breda . °S°relec, docent za slovenski je.zik in stilistiko na univerzi v Jubljani in predsednica Slavistična društva Slovenije. Pri obravnavanju teme »Nalo-sodobnega slovenskega jeziko-^°vja: na kaj bi moralo in na lahko odgovori slovensko jezikoslovje danes*, je predavatelji-a osredotočila svojo pozornost Predvsem na vprašanja usmerijo6, na širše okvire, v katerih se j slovensko jezikoslovje razvija-^ Naj, vsaj shematično povza-snio glavne misli predavanja. Po premikih, ki jih je prine-a v moderno zavest nova stvar-°st v drugi polovici 18. stoletja, Predvsem francoska revolucija, e je tudi slovensko jezikoslovje r°olikovalo v moderno znanost. endar je bilo že v predznanstve- * dobi, vse od protestantizma v * stoletju, opazovanje jezikov-n Pojavov vezano v glavnem na rV vprašanja, na normiranje in Unifikacijo jezika in na proble-e zavesti o jeziku samem. Pro-stantski pisci so se zavedali na-cnih diferenciacij in Trubar se s teoretsko zavestnim dejanjem ‘Očil za tako normiranje sionskega knjižnega jezika, ki naj 1 *hu bilo vodilo predvsem opu-snje > vsega ožjenarečnega, o-Pnsčanje tujih prevzetih prvin v Seclišču, v skladu z načelnimi k .rnicami protestantizma, z za-poetike tiste dobe in v skla--7 z zavestjo o lastnem jeziku. PazVoj slovenskega jezikoslov-Je šel dalje po teh treh smer-'-ah skozi vsa stoletja. Predavateljica je podrobneje Sj ,,azala glavne probleme, ki so J i'b jezikoslovci postavljali, (na pdročju normiranja in kodifika-*• historičnih in primerjalnih aZ|skav, dialektologije), nakazala 'zvenjezikovne dejavnike, ki so ? izbire jezikoslovcev vplivali in znanstvene dosežke na posa-eznih področjih jezikoslovne zna- . i ^ razvoj slovenske linguistike * bilo odločilnega pomena dej-j^°' da Slovenci nismo po letu bila dobili svoje univerze in so zato središča za raziskovanje ’^'“Venskega jezika še vedno iz-' n a*’ na r°b)u meja slovenske-Jj8. °zemlja — predvsem na Du-in v Gradcu. Taka razisko-vat,ja so torej potekala izven slo-l*ns*rega kulturnega prostora, da-. od predmeta svojih raziskav ly torej tudi daleč od vprašanj, - l'h je položaj jezika samega vstavlja]. Posledice takega raz-tuir S° bile še dolgo občutene in j.01 Po prvi svetovni vojni (del- Zaradi koncepta o vlogi posa-eznih narodov in jezikov v sta-v ^goslaviji) je ostalo razisko-j no delo na univerzi in z njim ^toiranje n.pr. učiteljskega ka-n.a daleč od vprašanj o sodobno slovenskega jezika, po-^bej knjižnega, daleč tudi od - Etičnih razprav v sodobni ev-^Pski lingvistiki. Posamezniki, ki ^ se s temi vprašanji ukvarjali, j^driovali v glavnem izven in- j ^o drugi svetovni vojni, proti -jU ^960, se je začelo stanje na-Sl spreminjati. 'Danes posveča k Ver|sko jezikoslovje čedalje večje -,PozornHst vprašanjem vloge cj j.a v družbi, razvijajo se so-■ Ingvistična raziskovanja o pro-. |P'h komunikacije in o zvrsteh dob a’ razv*ja se stilistika inso-Ve na pragmatika. Danes si slo-2 bsko jezikoslovje predvsem pri-za *Va' da bi ustvarilo osnove teoretske poglede, sooča' se z sv'?Stmi in Premiki v evropski in * teh Vn' Imgvistiki in oblikuje ob Svoje samostojno gledanje. V slovensko jezikoslovje v ■“'nitKu v sklopu mednarodne-V bzikdslovja — tako je predava -Ca odgovorila na eno izmed ^Pfašanj poslušalcev — medtem, !em'ni „ „0stanku ko Pri lahko govorimo o zaostanku 'a vsem cije, socialno okolje. Šola naj bi pri tem predvsem nudila zavest o taki polifunkcionalnosti jezika, sama pa ustvarjala čimvečjo raznolikost položajev, ki naj zahtevajo (sproščeno, neprisiljeno) rabo slovenskega jezika (in vseh njegovih zvrsti), da bo tako prišel vsak govorec do polnega stanja dvpjezičnosti, da se bo lahko posluževal slovenskega jezika v vsaki situaciji, od najmanj do najbolj formalne. Pred samim predavanjem in razpravo (trajala je skoraj poldrugo uro) sta predavateljico pozdravila Marko Kravos v imenu Slavističnega društva v Trstu in prof. Marija Pirjevec v imenu inštituta za slovansko filologijo na filozofski fakulteti, ki je predavateljico tudi predstavila .poslušalcem. m. t. KOPRSKO KULTURNO PISMO Obala v znamenju glasbenih prireditev Akademski pevski zbor «Tone Tomšič» za mladino v Kopru in v Portorožu - Večer v počastitev 5-letnice smrti skladatelja Ivana Sčeka - Mladi umetnici z obale koncertirali v Ljubljani Franc Cegnar Društvo prijateljev glasbe v Kopru je imelo svoj peti redni koncert, na katerem je nastopil a-kademski pevski zbor «Tone Tomšič* iz Ljubljane pod vodstvom dirigenta Jožeta Ftirsta. Pravzaprav sta bila dva koncerta: popoldne je zbor poslušala v popolnoma zasedenem koprskem gledališču mladina, večerni koncert, ki sta ga skupno organizirala Društvo in Avditorij, pa v dvorani v Portorožu. V prvem delu koncerta so bila na sporedu dela domačih avtorjev in iz svetovne literature: He-roes pugnate viri J. Gallusa, Ver-gine chiara G. P. Palestrine, A peine defiguree F. Poulenca, Vae Ariel T. Zardinija, Balada in Domovina je vse P. Šivica, Jutri gremo v napad J. Kuharja v priredbi R. Gobca in Očenaš hlapca Jerneja K. Pahorja. V drugem delu pa so bile nanizane slovenske ljudske pesmi, med katerimi je bila najzanimiveje prirejena Šva-rova variacija na narodno Od Martina Kebra, ter nekaj ljudskih oziroma na ljudske pesmi obdelanih skladb drugih jugoslovanskih narodov. Žal pa ta del programa postaja že stereotipen, saj večino pesmi poslušamo tako pri tem, kakor tudi pri drugih številnih zborih že leta; Mirkovo Kolo, Pahorjev Pa se sliš’, Berdovičev Lindjo, Simičeva Pošla moma na voda, Skalovskega Makedonska humoreska in še nekatere so sicer lepe, efektno pisane, oziroma prirejene pesmi, vendar se stalno ponavljajo. Potrebno bi bilo v izbiro ljudskih pesmi vnesti več svežine, kar še posebej pričakujemo od vodilnega zbora. Od zbora, ki je prejel pred dvema mesecema zlati grb na tekmovanju pevskih zborov Slovenije v Mariboru, smo upravičeno pričakovali več, kakor smo slišali na tem koncertu. Če primerjamo že samo glasovno zasedbo, ki je pogojevala skladna sorazmerja glasovnih skupin in s tem celotno zvočno ravnovesje, dalje ekzaktnost izvajanja pa plastičnost interpretacije, torej odlike, ki smo jih spoznali v Mariboru na tekmovanju, z nastopom v Portorožu, skromnejši učinek pač ni mogel zadovoljiti naših pričakovanj in je vzbudil vtis, da zbor ni izkoristil vseh svojih sposobnosti, da bi se kvaliteta mariborskega nastopa približala predvsem prvemu delu koncerta v Portorožu. Res je, da je v zboru, ki je že po svc^i naravi podvržen fluktua-ciji pevcev, težko vzdržati stalno potrebno glasovno sorazmerje, vendar homogenost posameznih skupin ne zavisi le od števila pevcev in njihovih glasov, temveč tudi od drugih faktorjev vokalno- .............................................................m......miiiiiiiiinmiiiiiiii...............................umil..............................................................................................■imuni......umni......................mi.......im""U"""""iau...........immmmmmi............. OB STOPETDESETLETNICI ROJSTVA ZASLUŽNEGA PREPORODOVCA p Pripravljanju osnovnih del, ra, S6m slovarjev, pa tudi v v°iu same jezikoslovne kritike. ^ Kmalu se je razprava po pre-n;Vanto osredotočila na vprašaji- jezikovnega stanja zamejskih Pr ,Posej5ej tržaških Slovencev, zik Vsetn 0 ytogi in težavah je-®vnega pouka v šoli: kaj z na-fpjein’ kaj z jezikovnimi inter-Ocami? Predavateljica je pri Ijl, nakazala smernice, ki bi jih k° tako povzeli! jezik pogoju-hjegova funkcija sama, posa-zni govorni položaj, govorci in ®tonent, širši okvir komunika- berite revijo Franc pesnik. Cegnar - kulturni delavec časnikar in politik v Trstu v Med drugim je bil - in zato so ga Škedenjci posebej proslavili - prvi V J predsednik Kmečke čitalnice v Skednju in prvi urednik Edinosti v Trstu Pretekli četrtek so Škedenjci priredili prosvetni večer »Škedenj skozi sto let*, ki je bil pravzaprav počastitev spomina slovenskega pesnika, prevajalca, kulturnega delavca in politika Franca Cegnarja ob stopeldesetletniei njegovega rojstva. Škedenjci so se čutili posebej dolžne, da se ob tej priliki spomnijo Cegnarja, ker je bil on ustanovitelj in prvi predsednik Kmečke čitalnice, prve prosvetne organizacije v dobi sloven-' skega narodnega in kulturnega preporoda. Proti koncu leta 1868 so Škedenjci pripravili ustanovitev čitalnice, ki so jo po odobritvi pravil s strani oblasti slovesno odprli 17. januarja 1869 in ji na čelo postavili Cegnarja. Iz pestrega četrtkovega programa objavljamo iz besedila, ki je tolmačilo stoletno prosvetno ras-t škedenjsKe vasi, odlomek, ki je bil posvečen življenju in delu Franca Cegnarja. Cegnar je bil rojen 8. decembra 1826 pri Sv. Duhu nad Škofjo Lo- ku. Pred, dobrim mesecem je poteklo 150 let od njegovega rojstva in prav zato je naše društvo zamislilo nocojšnji program kot spominski večer posvečen Cegnarju, ki je vsekakor pomembno vpletel svoje življenjsko delo tudi v kulturni razvoj naše vgsi. V kratkih obrisih spoznajmo Cegnarjevo osebnost. Že v revolucijskem letu 1848 je Cegnar pisal v časnike Novice in Slovenija, kateri je postal v naslednjih dveh letih tudi urednik. Ljubljanskemu časniku pa je bil literarni urednik. Nato jc dobil službo pri pošti v Ljubljani, toda že dve leti nato, to je 1853. ga dobimo v Trstu pri poštni in kasneje brzojavni službi. Tri leta je preživel v Pazinu (1856-1859), nakar se je vrnil v Trst. V literarnem dblu je bil pristaš Frana Levstika, ki ga je' odločno branil pred napadi .konservativcev Bleitveisovega kroga. Pisal je: »Slovenci ne bojmo se kritike, temveč prašimo vse svetnike, da nam sprosijo pri Bogu zraven vse- Iz umetnostnih galerij Košičevi akvareli v tržiški «La Sfera» Prav istega večera, ko se je v tržiški umetnostni galeriji «Uni-versal* zaključevala razstava tržaškega umetnika Klavdija Palčiča, je v drugi galeriji, v malem razstavišču «La Sferai, ki jo na-, hajamo v tržiški palači Lloyd A-driatico, dal na ogled svoja naj-novejsa dela goriski likovnik Andrej Košič. In tako bi lahko rekli, da sta se v Tržiču, torej na nekakšnem «nevtralnem ozemlju* srečali, oziroma si dali roko tržaška in goriška slovenska likovna ustvarjalnost, ki pa je v konkretnem primeru tako po stilu, kot tudi v tehniki zelo različna, kajti Palčičeva zelo napredna, v trenutkih že povsem abstraktna u-metnost je nekaj povsem drugega od čiste figurativnosti, s katero Andrej Kosič upodablja naš Kras in druge naše kraje. Za začetek najprej predstavitev razstavljavca: Andrej Košič, ki je sicer že razstavljal v' Trstu in na Tržaškem, konkretno v nekaterih tržaških galerijah, pa tudi v Bazovici in Zgoniku, je kot Goričan vendarle bolj znan v Goriči, kjer se je uveljavil kot trgovec, pa tudi Rot slikar, saj je v svojem mestu priredil že vrsto razstav. Toda Andreja Košiča poznajo kot slikarja tudi drugod širom Slovenije, koder je doslej razstavljal, na primer v sosedni Novi Gorici, v Kopru, v Idriji in Ilirski Bistrici, pa tudi v Velenju in Rogaški Slatini ter drugod. Prav tako je znan tudi na širšem pasu sosednega italijanskega področja, od Ronk do Tržiča, Gradišča, Vidma in Portogruara pa vse tja do Verone in Padove, do koder je prirejal samostojne razstave ali pa sodeloval pri skupinskih likovnih manifestacijah. V obilnih dvajsetih letih, odkar se je prvič javno predstavil kot likovrtik ustvarjalec, je Andrej Košič pustil za seboj že nič manj kot 30 osebnih in še več skupinskih razstav, kar je prav gotovo zelo veliko, če upoštevamo še dejstvo, da je Košič, kot smo že rekli, posloven človek in ne poklicni slikar, hkrati pa tudi samouk in rie akademski upodabljalec z ustrezno strokovno izobrazbo, ki si je je, kot iz njegovih razgovorov izhaja, želel, kot si tudi želi, da bi se otresel svojih trgovinskih oziroma poslovnih bremen, da bi se povsem posvetil slikarstvu, pa čeprav mu ta dejavnost že dolgo ne služi več le za občasno izživljanje, za sproščanje duha .kajti Andrej Košič,, ne jemlje slikarstva kot nekakšnega hobija, pač pa kot nekaj bolj resnega, kot pomembno osebno nalogo, ki ji je že nad 20 let trajno in dosledno zvest, pa čeprav je bilo vmes tudi nekaj mrtvih faz. Tržiški publiki se Andrej Košič' tokrat predstavlja z akvareli, kar pa ni edina njegova tehnika, saj slika tudi z oljem. V razmeroma majhnerp prostoru galerije «La Sfera* je razobesil dobra dva ducata srednje velikih slik, izključno pokrajin, v glavnem kraških motivov. Košičev akvarel je resničen akvarel, rekli bi celo zelo zelo tekoč, brez izrazitejših ali izrazitih robov, v kolikor niso potrebni zaradi njegovega figurativnega načina uporabljanja izbranih motivov. Košičev Kras je resničen Kras, v glavnem poletni ali jesenski Kras s pogostnim živordečim rujem, le da se nam nekatere njegove barve zdijo nekoliko preveč nežne, rekli bi raje pastelne, kar ne odraža sicer vedno privlačnega, hkrati pa tudi vedno bolj o-stiega ali trdega Krasa. Njegova zelena barva se pogosto nagiba bolj k rumenemu kot pa k sivoze-lenemu odtenku, ki je na primer za pomladanski Kras značilen. Drugače pa je Košičevo kraško vzdušje resnično kraško, pa naj gre za zeleni ali jesenski Kras kot tudi v menda edinem zimskem motivu, kjer snežna planota ni le sivo ali plavo bela zaplata, ki prekriva kraško planjavo, pač pa slika tako rekoč diha hlad, zimski mraz. Skratka, naš Kras, ki je med tržaškimi in goriškimi likovniki našel že toliko oboževalcev, ki na njem izživljajo svojo u-stvarjalno slo, ima v Andreju Košiču še enega ljubitelja, ki ga tako rad upodablja, da bi Košiču mogli reči tudi, da je slikar našega Krasa. FRANC UDOVIČ ga dobrega tudi košček kritike.* Cegnar pa je bil kritičen tudi nasproti samemu sebi. Uvodni sonet njegove pesniške zbirke, ki je iz-šia leta 1860 se skromno zaključuje: PokJadam 'zrnja malo ne obilo, ii srca in poreče duše svoie, moj mili dom na žrtvenike Tvoje. Če bode v kakem srcu kal rodilo, in ne na pusti skali oglušilo, so spolnjene najslajše želje moje. V isti zbirki pesmi je objavil tudi ostro puščico »Sebi*: Čemu ti poješ, Ločan? Vode bo v pesmi dovolj, šlo bo [p pomije ime. Zares, Cegnarjeve, večkrat patetično ubrane pesmi niso preživele svojega ustvarjalca. Vendar vas bo zanimalo, da je za njim še ostalo besedilo, ki se tudi pri nas pogosto sliši ob pogrebih: Blagor mu, ki se spočije, v črni prsti v Bogu spi! Lepše sonce njemu sije, lepša zarja rumeni. Tiha zemlja ga ne drami, strasti ne buči vihar, bratoljubje vlada v jami, greje prah ljubezni žar. Ti kitici sta še splošno znani, pesem pa obsega sedem kitic. Tudi druge Cegnarjeve pesmi se bo starejši rod spominjal. Dramatizirano so peli »Siroto* pri raznih prireditvah na osnovnih šolah: Zunaj veter brije, plan in goro krije črna noč. Jadrn dete kliče iz grobov mrliče na pomoč. S cepljenjem svojih moči na časnikarstvo, prevajanje in pesni-kovanje se Cegnar ni razvil v veljavnega pesnika. Dosti jc tudi prevajal in sicer iz nemščine Schillerja, hrvaške in srbske ljudske pesmi, pa tudi iz češčine. Vendar ni Cegnarjevo ime končalo v pomijah, kot je sam brezobzirno napisal o sebi v že omenjeni puščici. Posebno za nas Tržačane je Cegnarjevo ime povezano z našim narodnim preporodom. Njegovo ime najdemo med ustanovitelji tržaške Slovanske čitalnice, urejeval je časnik Ilirski Pri-morjan in kasneje Primorec. Skupno z Viktorjem Dolencem je bil Cegnar prvi urednik Edinosti. Na nemški gimnaziji .je poučeval slovenščino. Ob,svojem vsestranskem prepo-rodovskem delovanju je bil Cegnar pritegnjen tudi v politično življenje. Marca 1869 so bile volitve v občinski svet. Takrat so se že pokazali prvi uspehi prebujanja narodne zavesti: v vseh šestih volilnih okrajih tržaške okolice so zmagali narodno zavedni kandidati. V prvem okraju, ki je obsegal zgornjo in spodnjo Čarbolo, Skedenj ter zgornjo in spodnjo Sv. Marijo Magdaleno, je bil izvoljen predsednik škedenjske čitalnice Franc Cegnar. Splošen preporod Slovencev v vseh okoliških okrajih je zaskrbel tržaške vladajoče kroge, da so napeli v volilnem boju vse svoje sile. V našem okraju pa jim je uspelo zasejati med Slovence tudi seme nezaupanja. Kljub temu je Cegnar, sicer z majhno večino, zmagal. Naši nasprotniki so se tedaj poslužili nepoštene mghina cije. Razveljavili so glasove tistih volivcev, ki so bili v prejšnjem letu vpisani v seznam revežev, ki so- imeli pravico do brezplačne zdravniške oskrbe. Tako so razveljavili tudi Cegnarjevo izvolitev. Pri ponovnih volitvah je bil v našem okraju izvoljen italijanski kandidat. Takrat je Cegnar kandidiral v drugem okraju in kljub raznim nepravilnostim zmagal. Po izvolitvi je bil na Cegnarja izvršen atentat, toda tudi tedaj se ni umaknil. Končno so tudi njegovo drugo izvolitev razveljavili. Tisto leto so tržaški Slovenci prejemali udarec za udarcem: dunajska vlada je zavrnila prošnjo, da bi se okolica ločila od mesta in se združila v samostojno občino: časnik Primorec je bil prepovedan, prav tako so prepovedali tabor, ki bi se moral tedaj vršiti pri Fernetičih. Tisti čas so razpustili tudi okoliški bataljon. Izvajali so pritisk na posamezne voditelje preporodovskega gibanja. Eden je bil premeščen v Bregenc ob Bodenskem jezeru, svetoivan-ski učitelj Piano pa je bil odpuščen iz službe. Cegnar je sicer še vztrajal v Trstu in se ni umaknil i? boja. Umrl je 14. februarja 1892. D. P. ČETRTI CIKLUS PREDAVANJ NSR Razvoj slovenske arhitekture Prvo predavanje bo v sredo, 2. februarja ob 18.30 v Kulturnem domu v ' Trstu Narodna in študijska knjižnica je tudi za letošnjo sezono pripravila nov, četrti, ciklus šestih zanimivih in poučnih predavanj pod skupnim naslovom «Razvoj slovenske arhitekture*. Če upoštevamo samo dobo zadnjih petih let, je prvi ciklus od januarja do marca 1974 obsegal šest predavanj o «Umetnosti na Slovenskem*, drugi od januarja do aprila 1975 osem predavanj o «Slovcnski književnosti*, tretji pa štiri predavanja od februarja do aprila 1976 o «Slovenski glasbi*. Vsi predavatelji so bili najboljši današnji strokovnjaki, univerzitetni profesorji, nekateri tudi člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Zato je bil tudi obisk precejšen, vsekakor pa relativno večji, kot na podobnih prireditvah večinskega naroda v našem mestu. Tudi letos bedo nastopili strokovnjaki na isti visoki ravni, kot pričajo imena. Tudi letos pričakuje NŠK številno udeležbo zlasti šolske mladine. Predavanja bodo vsako drugo sredo ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma. Spored predavanj je naslednji: 1. Predromanska in romanska arhitektura DR. MARIJAN ZADNIKAR v sredo, 2. februarja 1977, ob 18.30 2. Gntska arhitektura DR. IVAN KUMELJ v sredo, 16. februarja 1977, ob 18.30 3. Arhitektura 16. in 17. stoletja UNIV. PROF. DR. NACE ŠUMI v sredo, 2. marca 1977, ob 18.30 4. Ljudsko stavbarstvo DR. IVAN SEDEJ v sredo, 16. marca 1977, ob 18.30 5. Arhitektura 18. in začetek 19. stoletja UNIV. PROF. DR. NACE ŠUMI v sredo, 6. aprila 1977, ob 18.30 6. Sodobna arhitektura In oblikovanje PROF. STANE BERNIK v sredo, 20. aprila 1977, ob 18.30 SSfi Z »MAKSOM ŽV1ŽGA€EM» V GLEDALIŠČU »F. PREŠEREN* Dobra mladinska predstava ob močno poprečnem tekstu Stojan Colja in Adrijan Rustja v »Maksu Žvižgaču* V gledališču «F. Prešeren* v Boljuncu je Stalno slovensko gledališče v Trstu uprizorilo mladinsko igro Carstena Kriigerja in Ludiviga Volkerja Maks žviž-gač». Predstava je dobra, čeprav je dramski tekst v svojem bistvu neizviren in temelji na že izrabljenih domislicah. Režiser Marjan Bevk je ob literarni predlogi zgradil igro, ki pove več od samega teksta. Bevk je najprej odklonil togo miselnost, da je gledališče svet v izložbi. Opustil je tudi meščansko zahtevo, naj bodo mladinske predstave iluzija, življenje tri korake od resničnosti. V svoji režiji je Bevk uvel ja v Ijal tri načela; prvič, otrok mora vedeti, da je to, kar gleda, igra. Dtugič, pri igri mora otrok sodelovati: med odrom in gledalci ne sjne piti steklene zavese. Tretjič, mladinska igra mora biti blizu življenja, govoriti mora o stvarnosti v kateri otrok živi. Čudovita pravljica je laž in otrokom ne smetno lagati (tudi odraslim zraste črna pika na nosu). Igralci so režiserjevo zamisel uresničili dovolj učinkovito. Najbolj vezana na tekst je bila seveda misel, naj bo gledališče blizu življenja; tu so slabosti teksta bile najbolj vidne. Ob začetku igre so se igralci predstavili s svojim pravim imenom, potem so povedali, kaj bodo igrali; Anton Petje očeta, Lidija Kozlovičeva mater, Miranda Caharija hčer Brino, Stojan Colja sina Maksa, Miloš Battelino strica in teto, Adrijan Rustja je zamenjal bolnega Aleksija Pregar-. ca in bil lastnik hiše gospod Tulba. Ko so si igralci razdelili vloge, so povedali, da se bodo začeli i-grati; kar bo, bo igra, čeprav življenju podobna. Vsebina dela je takšna: Maks je sinko, ki mu izpilijo zob, da potem ko pihne, strašno žvižga. Njegovega divjega žvižga nihče ne prenese in sinko si s svojo sposobnostjo pomaga v življenju. Očka in mamica sta ze\o sitna in si želita samo miru: rMaks molči, Maks ne razgrajaj, Maks ne igraj se...» nasveti in zapovedi so prava lajna. Sestra je nekoliko starejša in si želi biti prava damica, pudra se in brca bratca. Stric je simpatičen, grozna pa je teta, ki misli, da je bolna, a je v resnici energična kot mišičast nosač. Najhujše zlo je lastnik hiše gospod Tulba. Ko je bil majhen se ni smel igrati in tako mu gre zelo na živce, da bi se otroci igrali na hišnem dvorišču; jemlje jim zato igrače in jih podi. Maks Tulbo še prav posebno jezi, ker tako neusmiljeno žvižga in v jezi skuša vreči iz hiše Maksovo družino, vse se seveda zaključi v najboljšem redu. Maks si pač z žvižganjem izbori marsikatero pravico in se osvobaja marsikaterih sitnih družinskih zapovedi. V bistvu izsiljuje... Pedagog bi ob podobnem tekstu marsikje zamajal z glavo, tudi literarni kritik bi ga ne ocenil z desetico, režiser Marjan Bevk pa je kljub temu zgradil dobro predstavo. Igralci se veliko gibljejo, pojejo in stalno iščejo stik z občinstvom. Mladi gledalci so se vabilu k sodelovanju sproščeno odzvali, vključili so se v igro in ob koncu predstave pokazali Mak-Su, da znajo tudi oni žvižgati (da ne bo nesporazumov: predstava jim je ugajala). Stik med gledalci in igralci je za gledališče izjemno važen, saj pomeni bistveni del predstave. Veliko je k izvedbi predstave pripomogel scenarist arh. Mirko Lipužič. Omogočil je premikanje na odru in ga napolnil z najrazličnejšimi igračami in drugimi rekviziti. Igralci so bili sproščeni. Stojan Colja je poudaril Maksovo naviha-nost, Anton Petje je bil navihan, a vseeno zabaven oče. Miranda Caharija je vlogo sestre zaigrala s hudomušno koketnostjo, miru željno mati je simpaličho izrisala Lidija Kozlovičeva. Miloš Battelino je bil stric in teta, Uric mu je vsekakor dobro uspel, v -vlogi tete pa se ni najbolj znašel. Gospoda Tulbo je igral Adrijan Rustja, najbolje je uspeval v prvem dejanju. Važna je bila seveda skupna igra, igralci so se dovolj skladno ujemali v gledališki «i-grači». ACE MERMOLJA vzgojne narave. V tem pogledu bi bilo potrebno posvetiti več pozornosti zlasti pri basih in altih, pri katerih so bila v večjih dinamičnih stopnjah že kar preočitna izstopanja posameznikov, pri basih pa še prepogosto neprecizno zaključevanje fraz. Zaradi premalo upoštevajočih slogovnih značilnosti Gallusovega in Palestrinovega dela sta le-ti u-činkovali premalo plastično. Za Zardinijevo Vae Ariel, ki smo jo slišali že v Mariboru, tudi ne m> remo reči, da nas je prepričala, kakor takrat. Interpretativno je zbor najpristneje učinkoval pri ljudskih pesmih, ki sta jih prevevala iskreno občutje in sproščena razigranost. Center za glasbeno vzgojo v Kopru je priredil glasbeni večer v počastitev pete obletnice smrti skladatelja Ivana Ščeka, ki je kot vzgojitelj deloval na koprski glasbeni šoli. Na sporedu je bilo šestnajst njegovih instrumentalnih skladb, oziroma priredb, med katerimi je večji del napisal prav za šolske namene, da je s tem vsaj do neke mere laht: > zadovoljil potrebam v pomanjkanju dobre literature zlasti za pihala in trobila. Poleg Ščekovih je bilo tudi nekaj del Vladimira Ievca, njegovega večletnega glasbeno-vzgojnega tovariša, ki na isti način še danes skuša čim bolj pomagati vzgojnim potrebam bod;si z deli za posamezne instrumente, instrumentalne skupine, bodisi za šolski orkester. S tega vidika je spored nudil zanimivo sliko prizadevanj in končni rezultat, ki izkazuje vrsto dobrih skladb, predvidenih za razne stopnje zmogljivosti, a vse imajo svojo umetniško vrednost, kar je pri muzikalni vzgoji vsekakor pomembno. Program so izvajali gojenci violine, klavirja, pihal in trobil (flavta, klarinet, trobenta, rog, trombon). Nekateri, zlasti višji letniki, so kot posamezniki kakor v skupinah dosegli že kar lepa interp:e-tativna dognanja, za katera lfh-ko glasbenima šolama v Kop; u in. Piranu oziroma njihovim vzgojiteljem damo vse priznanje za uspešno delo. Večer sta namreč pripravili ti dve šoli. Končno gre priznanje tudi za to, da se je Center za glasbeno vzgojo s tako pieteto spomnil svojega bivšega delovnega tovariša, ki se je živo prizadeval pri vzgoji mladine in ji zapustil n°kaj del, ki ji bodo v stalno korist, šoli pa v veliko p-moč. Na četrtem koncertu Glašbčne mladine v Ljubljani sta nastopili dve mladi umetnici, ki sta glasbeni študij pričeli v šolah Centra za glasbeno šolo v Kopru. V veliki dvorani Slovenske filharmonije sta se predstavili flavtistka Nataša Hladnikova iz .Kopra in pianistka Nataša Kerševan iz I-zole. Prva je ob sodelovanju Andreja Jarca na klavičembalu in klavirju izvedla tri s~n*te skladateljev F. Veracinija, Vladimira Lovca in F. Poulenca, druga pa Preludij in fugo v gis-molu J. S. Bacha, Sonato op. 110 L. V. Beethovna. Ondine M. Ravela v f-molu F. Chopina. Obe koncertant.ki sta še študentki na Akademiji za glasbo, vendar sta pokazali že kar znatno mero dozorelosti ne le v sami igri, temveč tudi v interpretacijah slogovno različnih del. Natašo Hladnikovo odlikuje izenačen, topel ton, sproščenost v smiselnem povezovanju reliefno oblikovanih fraz ter tisto muzikalno občutje, ki vzbuja v njenih poustvaritvah dokaj zaznavno doživljajsko napetost. Glede Lovčeve Sonate za flavto in klavičembalo naj omenim, da je bila v njeni interpretaciji in seveda ob sodelovanju Andreja Jarca, v živi u-metniški prepričljivosti, v slogu in duhu skladna ustvaritev. Nataša Kerševan se pristno razvnema v delih dramatskih razpetosti, v delih kontrastnih učinkovitosti in nemirnega notranjega vrenja. Pritegnila je predvsem v drugi polovici Beethovnove Sonate in pa v Chopinovi Baladi, ko se je najbolj sproščeno približala trenutkom polne muzikalne predanosti in ko so kreativne silnice dosegle svojo najpristnejšo moč. Tudi Ravelovo delo je bilo zaigrano precizno in z muzikalnim navdihom. IVAN SILIČ revije UKVE Pravkar smo prejeli 4. številko drugega letnika župnijskega vestnika iz Ukev, ki se tudi imenuje »Ukve*. Zajetna ciklostilira-na številka obsega 130 strani in je v celoti posvečena znani aferi okrog slovenskega pošolskega pouka v Ukvah, za katerega sta na željo slovenskih staršev dala pobudo ukovski župnik Mario Gar-jup in prof. Salvatore Venosi, ga tudi uvedla, vendar sta ga morala zaradi šovinističnega nastopa italijanske učiteljice Brocca-iolijeve prekiniti, oziroma preseliti iz odobrenih šolskih prostorov v domačo cerkev. Dogodek je močno odjeknil n« le med domačim prebivalstvom, marveč v vsej slovenski zamejski in matični javnosti in tudi v demokratičnih italijanskih in političnih krogih. Odločen pritisk na pristojne kroge je končno rodil uspeh in pošolski pouk slovenščine je bil spet dovoljen v šolskih prostorih, toda potem je prišla potresna katastrofa... NA SIMPOZIJU SLOV. RAZISKOVALNEGA INŠTITUTA 0 BENEŠKI SLOVENIJI FERRUCCIO CLAVORA o zaostalosti in izseljenstvu v Beneški Sloveniji Izseljevanje je močno skrčilo število prebivalstva, posebno še aktivnega - Kje najti izhod iz sedanjega stanja? - Lanskoletni potres še potenciral hude razmere V uvodnem delu poročila se Fer-.uccio Clavora ukvarja s pojavom izseljenstva v Italiji, z razlogi, ki so v preteklosti privedli do nastanka izseljenskih tokov in s posledicami izseljevanja. Med slednjimi poudarja zlasti neravnovesja med posameznimi gospodarskimi panogami in med deželami (sever jug). Nato prehaja avtor na deželo Furlanijo - Julijsko krajino in ugotavlja, da je naša dežela zaostala, da obstajajo v okviru njenih meja tudi huda neravnovesja med posameznimi območji in da je zanjo značilen nenavadno razvit izseljenski pojav. Če je pojav selitvenih tokov konstanta v zgodovini Italije od zedinjenja do danes — pravi nadalje poročilo — se v Furlaniji stopnja tega pojava stalno spreminja, ker je ta tesno povezana z zgodovinskimi dogajanji, a je vedno višja od državnega poprečja ter zelo pogosto na prvih mestih pri izračunavanju meddeželnih odstotkov. Osnovni razlog izseljevanja je bil vedno pomanjkanje delovnih mest ali pa nezadosten delovni dohodek, predvsem glede no nizko stopnjo donosnosti kmetijske dejavnosti ter na pomanjkanje solidne industrijske strukture. Vzroki za izselitev izhajajo n:posrec’no iz objektivnih strukturnih pogojev, toda tem se večkrat pridružijo obup in pretirana pričakovanja, zaradi česar imajo lahek posel brezobzirni posredniki delovne sile. Pravo izseljevanje iz naših krajev se je začelo proti polovici XIX. stoletja in jc doseglo zaskrbljujoč obseg med letom 1880 in letom 1914. Furlanija, ki jo v novi stvarnosti (po letu 1866) os*a)a izven dinamike industrilokega trikotnika, ima v t"j fazi iste nerešene probleme kot jih ima jug. saj nudi edino prvino, s katero razpolaga podeželje, ki se p azni zaradi nizke donosnosti zemlje: delovno silo. Pojav izseljevanja je postal še bolj viden v poznejših h tih: aktivno prebivalstvo dežele, ki jc znašalo še 45.6 odst. v letu 11*51. je leta 1971 padlo na 37,4 odst. Hkrati s tem so nastale znaine spremembe tudi v sestavi zaposlitve: števdo aktivnih ljudi v kmetijstvu se je zmanjše'o za 72 odst., medtem ko je število zaposlenih v industriji ostalo v bistvu nespremenjeno. število aktivnih ljudi v tako imrnovanih terciarnih dejav-mslih pa se je povečalo za več kot 10 odst. .Ti pojavi negativno pogojujejo dn'/,bfno - gospodarsko dinamiko obširnih predelov in obsojgjo na obubcžfnje površin, ki bi imele še možnosti razvoja in povzročajo a-nomalno staranje prebivalstva, kar bo gotovo imelo v bodoče negativne posledice, predvsem kar zadeva vprašanje razvoja. .Eden izmed najbolj zaostalih predelov v deželi Furlaniji - Julijski krajini pa je prav gotovo Beneška S'ovenija, ki zajema s'edeče občine: Dreka, Grmriv, Pedbor.esec, Št. ]/*nart, Špeter, Sovodnje in Srednje, ki tvorijo srednjenadiški vo-d^zbiralni bazen, ter občine Tajpa-na, Bardo in Rezija. Stalno prebivajva v teh ' činah je štelo 1911. F‘a 28 853 ljudi, konec leta 1971 pa jih je bilo le še 13.845. Poleg tega je opaziti, da sc prebivalstvo v osnovni strukturi čedalje bolj stara. migracijski tokovi pa .segajo globoko tudi v sestavo prebivalstva po spolu: za razliko rd tega,, kar se dogaja na deželni in vsedržavni ravni, je v Beneški Sloveniji opaziti (na osnovi podatkov za leto 1951 in za leto 1971), da so prisotni moški stalno številnejši od žensk. Aktivno prebivalstvo pa se močno krči: v razdobju 1951 - 1971 je aktivno prebivalstvo v omenjenih desetih občinah upadlo za nekaj nad 59 odst., in sicer z 11.222 na 5.484 enot. Iz vsega navedenega izhaja, da je osnovni problem Beneško Slovenije strukturnega značaja, ki ga moramo povezovat' s procesom neravnovesja, ki pretresa tako Italijo kakor tudi Evropsko gospodarsko skupnost in ves kapitalistični svet, ki mora iskati rešitev v splošnem okviru evropske politike za ekonomsko uravnovešenje in novo mednarodno porazdelitev bogastva. Jasno pa je, da mi ne moremo čakati, da bo ta nova usmeritev dosegla potrebna odobravanja na državnem in mednarodnem nivoju: v mejah naših dejavnosti lahko takoj začnemo z vrsto akcij, ki morajo biti vključene v program, ki naj nam omogoči premostitev naše zgodovinske gospodarske zaostalosti s tem, da postavimo osnovne pogoje za novo harmonično razvojno politiko. Številni izseljenci, ki se bodo zaradi krize v zunanjem svetu vrnili v stare kraje, lahko nudijo Furlaniji ’in Beneški Sloveniji priložnost za premostitev navedenih težav in za postavitev osnove za nadaljnji razvoj. Problem začetne a-kumulacije kapitala bi se dal premostiti s tem. da se, kot je večkrat svetoval Mednarodni urad za delo, Glas, ki ga je prinesel arhitekt Simoniti na simpozij Slovenskega raziskovalnega inštituta, je uglasila zavest strokovnjaka, ki ve, kako je bilo treba ljudstvu, s katerim čuti, pomagati ob izredni naravni ujmi, pa na žalost ni bilo storjeno. V tem hrapavem glasu je bil tudi odpor in upor intelektualca, ki je skupaj s svojim narodom doživljal dolgoletna razočaranja, zapostavljanja in namerno diskriminacijo oblastvenih krogov, ki so v gospodarskem propadanju in rastočem izseljevanju gledali »naravno* rešitev «nevarncsti», ki naj bi jo predstavljalo slovensko prebival stvo Benečije. Po njegovem mnenju je bil tudi ves ogromen aparat za pomoč potresenim krajem naravnan na politične in propagandne smotre, da bi prepričali prizadeto prebivalstvo, da je bi’ 6. maj le usodno naključje, ki ga je najbolje izbrisati iz spomina in čakati na obnovo, ki naj bi prišla takoj in zastonj. V tem ozračju so po svečanih obljubah o takojšnji postavitvi «vasi iz hišic* namesto porušenih, zaradi česar je več županov nepremišljeno in brez potrebe dalo porušiti poškodovane stavbe, prešli po volitvah k «montažnim zgradbam* in nazadnje k barakam, ko so bili ljudje pripravljeni sprejeti kakršnokoli zavetje, da je le bilo boljše od šotora. Ko so se septembra potresni sunki obnovili, ni bilo zato alternative selitvi v obmorske krak*, ki je privedla do zapustitve celih vrši, predvsem v Beneški Sloveniji, z vsemi psihološkimi in sociološkimi posledicami izkoreninjanja in pretrganja skupnostnih vezi. Nenačrtnemu in izredno zamujenemu delovanju javnega stroja za pomoč potresenim krajem v naši deželi je arhitekt Simonitti primerjal hiter in učinkovit postopek v prizadetih vaseh sosedne Slovenije, ki je bil osnovan na enostavnih načelih vzajemne pomoči pri obnovi, po predpostavkah, da je primerneje hišo popraviti, če je seveda mogoče, kot graditi novo, s čimer se obenem prihrani pri gradnji novih infrastruktur in u-porabi zemljišč. Tako delo zahteva manjše skupine obrtnikov, preprosto orodje in malo kapitala, zaradi česar je mogoče uporabiti krajevno delovno silo, pri čemer uporabijo v produktivne namene denarne pošiljke samih izseljencev v domače kraje, in sicer tako, da se ustanovijo hranilnice, zadruge za razvoj kmetijstva in male industrije. Izkušnja, tehnično znanje, podjetniška sposobnost izseljencev, uporaba v domačem kraju za proizvodne dejavnosti kapitalov zbranih v tujini, širjenje zadružne miselnosti, so elementi, ki v okviru nekega razvojnega programa, ob precejšnji krepitvi družbenih infrastruktur, lahko prav gotovo predstavljajo osnovo za ponovno vzpostavitev primernih pogojev v Beneški Sloveniji in za njen vzpon. Pri tem pa je treba poudariti, da cilj ne more biti samo enostavna vzpostavitev stanja pred potresom: treba je postaviti osnovne pogoje za resnično obnovo na gospodarskem, družbenem in kulturnem področju Beneške Slovenije, torej za njen vsestranski preporod. Poleg že rečenega so seveda nujno potrebne nove politične smerni- se spodbuja podjetnost domačinov in prostovoljcev in ostanejo investicije v kraju sarnem. Nadvse koristen posrednik za u-vajanje enakih metod, ki so dokazale svojo učinkovitost, ko so protipotresno popravljene hiše vzdržale nove septembrske sunke, je bila prav Beneška Slovenija, ki je občutila posledice te nesreče mnogo bolj pretresljivo ' zaradi krhkosti njenih družbeno - gospodarskih struktur ter zaradi ranljivosti občutljivega tkiva odnosov med ljudmi in kraji, ki je značilna za etnično skupnost, do katere že od. nekdaj vlada sovražno razpoloženje. Hiša je tu praviloma za mlado generacijo edina povezava z domačo skupnostjo in edina motivacija za vrnitev v domači kraj. Zato so se beneški Slovenci uprli nepremišljenemu rušenju in je bila že julija na pobudo Koordinacijskega odbora med njihovimi družbenimi hi kulturnimi organizacijami tehnična služba. Tej sta načelovala Dino Del Medico, ki vodi gradbeno podjetje Benedil, in arhitekt SimonitH. sestavljalo pa jo je Sest domačih tehnikov in deset inženirjev in arhitektov'iz Slo venije, specialistov za protipotresne gradnje in popravila. Z nasveti so pomagali strokovnjaki Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij iz Ljubljane. Služba je opravila v prizadetih vaseh neprecenljivo delo. Do konca leta je ce v okviru naše dežele, ki naj slonijo na direktni soudeležbi prizadetega prebivalstva, od občin do gorskih skupnosti, od družbenih, kulturnih in sindikalnih sil do demokratičnih političnih in ljudskih organizacij. Potres, ki je prizadel naše kraje, je dramatično potisnil v ospredje že obstoječe stanje družbeno -gospodarske delegacije s tem, da so posledice gotovo bolj občutili nižji družbeni sloji. Kljub temu. kar se nas tiče, smo po potresu preverili možnosti za preporod naše skupnosti in ugotovili, da so dane osnove za nadaljnji razvoj vloge, ki jo Beneška Slovenija ima kot področje mostu med Vzhodom in Zahodom, področje s posebnimi možnostmi za kulturne, gospodarske in politične izmenjave, kar pomeni obogatitev in splošno rast dveh svetov, \ki lahko skupno prispevata h gradnji tiste mednarodne ureditve, ki naj sloni na medsebojnem spoštovanju in sodelovanju. izvršila vse potrebne meritve in izdelala izvršilne načrte za potresno varno restrukturizacijo 150 poškodovanih hiš: okrog 460 tehničnih pregledov in 950 posegov pa v pomoč, ljudem proti zlorabam tehnične birokracije. Tehnična pomoč, ki jq je nudila ta služba pri obnavljanju domov zavzema posebno mesto v okviru pomoči, ki je prišla v Beneško Slovenijo iz matične domovine in od zamejskih slovenskih organizacij. Zaradi premajhnih sredstev, ki jih je dal na razpolago neučinkoviti deželni zakon št. 17/76, so pa mogli realizirati konkretno protipotresno popravilo le 20 hiš od načrtovanih 150. Velikega pomena je bilo delovanje tehnične službe glede na njegove vzporedne učinke. Prebivalstvo je instinktivno povezovalo daljšo prisotnost slovenskih tehnikov, ki so jim dejansko pomagali, ko je odpovedala uradna oblast, s partizansko borbo, ko je bilo v prav tako težkih trenutkih treba iskati pomoči pri «sorodnikih*. V vsakodnevnem stiku so domačin; tudi izbrusili govorico, da so se bolje sporazumevali s strokovnjaki, ki so jim ta trud vračali z , domačnostjo in prijateljstvom. Pri tem delu so se stkale nove vezi sodelovanja ih je koordinacijskemu odboru uspelo ustvariti šroko mrežo sodelavcev, ki je velikega pomena tudi za bodoče narodnostno delo. Kdaj bodo javne oblasti v Beneški Sloveniji upoštevale dvojezičnost, ki je prišla do izraza v Bardu in drugod v akciji za obnovo ■imiiHiimiiiHiHijHHiiiiiiiittiiiiiHiiMiHiiiiiiiifiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiHiiiiiiniifiiiimmtiiiiiHiiiiiiHmMiifiHHitMinHiiiijiiiiijiiiiiiHiiMiuiimiiiimiHiimin V. Z. SIMONITTI o problemih ki so nastali po potresu Nepotrebno rušenje hiš, ki so bile obnovljive - Izseljevanje v obmorske kraje Izkušnje v sosednem predelu Slovenije in strokovna ter materialna pomoč POP TEDNIK ■■•aiiil Z: Že drugič zaporedoma se je zgodilo, da obravnavava v rubriki Pop Tednik le tri plošče, čeprav navadno teživa k temu, da jih predstaviva štiri. Toda tudi tokrat se je zgodilo, da je bila ena plošča vredna posebne pozornosti, pa čeprav samo, da bi jo negativno o-cenili. Toda to spada že v obravnavo posamezne plošče, zato kar hitro k tej! ALL THIS AND THE II WORLD WAR (W. B. Rec. W 66049) Verjetno se vam bo zdelo čudno, zakaj ni nad naslovom navedeno tudi ime izvajalca. Saj res, tu ga imate: Elton John, The Bee Gees, Leo Sayer, Roy Wood, Keith Moon, Rod Stetvart, Tina Turner, Helen Reddy, Frankie Laine, Peter Gabriel ipd. Aha, pozabil sem še na italijanskega pevca Ricar-da Coccianteja. Njegovo ime pa bi je. da bo skupim prišla do široke publike tudi s pomočjo tega dobrega. prvenca. Nikar ne mislite, da so člani tega ansambla začetniki, nastopili so že na festivalu jazza slabo zvenelo med vsemi temi angleškimi in ameriškimi asi, zato ga je na mah spremenil v —- Richard Cocciante. No, zdaj pa se lahko kosa z ostalimi, če ne z drugim, pa vsaj z imenom! Šalim se, čeprav je Cocciante v tem primeru res menjal svoje i-me. Vsekakor je moja šala manj neslana od tiste producenta Loua Reiznerja, ko mu je prišlo na misel, da bi izdal tale dvojni album. Njegov človekoljubni in «ne-zainteresirani» namen je bil ta, da — poslušajte, poslušajte! — osvesti današnjo mladino v neumnosti druge svetovne vojne. Res je bilo mladim treba še tega-me-sije. Upam le, da bo današnji mladini dokazal le — svojo neumnost, čeprav so vsa predvidevanja nasprotna mojim upom. Kaže namreč, da bo ta dvojna plošča postala plošča leta, poleg tega pa bo v kratkem izšel še film na to temo, za katerega bo postal album glasbeni trak. Toda filma še nisem videl, zato bom govoril le o plošči. Čemur se najbolj čudim, je to, da je toliko slavnih imen (glej zgoraj) pristalo na to klavrno glasbeno - komercialno operacijo. Če dobro pomislim, pa ni niti več toliko čudno, saj se je danes tudi, ne vem kako kvaliteten glasbenik pripravljen prodati za počpn groš. Pravzaprav pa tu gre za nekaj več kot pa za počen groš. Toda ne mislite, da se je vsak glasbenik zg ves ta denar moral tudi primerno potruditi, da bi sam sestavil in zapel pesem o drugi svetovni vojni, kje pa! Vsak si je izbral lepo in staro Lennonovo in McCartneyevo pesem, jo nekoliko po svoje preuredil in zapel ob spremljavi londonskega simfoničnega orkestra. To je vse. Seveda je vsak neoporečno lepo in čustveno zapel svojo skladbo, toda — kako ne bi, saj ni nobeden izmed pevcev novinec, nasprotno! Zdaj se bo najbrž vsak izmed vas vprašal: le kaj imajo opraviti nesmrtne Lennonove in McCartne-yeve pesmi z drugo svetovno vojno? Točno: prav to je prišlo tudi meni na misel.- V pričakovanju filma, kjer nam bo morda vse skupaj malo bolj jasno, preidimo k naslednjemu albumu. STUFF Stuff (WARNER BROS W 56305) Stuff, tako se glasi ime šestčlanske črno-bele skupine, ki so jo do zdaj poznali le nekateri znani izvajalci soula in pop jazza. Upati v Montereuxu, spremljali so po raznih turnejah pevca Al Jarreau-ja in Jimmya Whiterspoona. Vsak posameznik pa je v preteklosti i-gral v kaki slavni zasedbi, kot na primer Gordon Eduiards, ki je nekoč zasedal vidnejše mesto v znanem «Encyclopedia oi Soul». Ansambel šteje dva baterista, kot je zdaj v modi v marsikaterem ansamblu jazz, dva kitarista, enega basista in enega pianista. Ta je nekdanji cenfant prodige» Richard Tee. Sestava in izvajanje te skupine spominja nekoliko na sound znanih skupin rhythm and bluesa iz šestdesetih let, kot so bili The Meters of New Orleans. Kot oni, tudi ansambel Stuff ne u-porablja pihal, kar je v antitezi z moderno komercialno soul glas-. bo, ki se naslanja na sladke orkestracije. V tem zgolj instrumentalnem albumu je posnetih kar devet skladb. Prisoten je tudi medley cDiiie (traditional), ■ Up on the roof», ki sjKida v repertoar pevke Carole King. GENESIS Wind and Wuthering (9124 003) V zadnjih dveh Jetiji,.se je razšlo veliko znanih skupin. Ločitev je navadno sledila odhodu najslavnejšega člana ali tistega, /ci so ga drugi imeli za najvažnejšega. Ansambel Genesis predstavlja v tem oziru pravo redkost ali izjemo. Kljub Odhodu Petra Gabriela, pevca z močno osebnostjo, je ostal še vedno na istem mestu v srcih angleške Ul ‘svetovne mladine. Lahko, dodam še v tgm okvirji, da je bila Gabrielova odločitev vse prej kol posrečena, saj je zašlo njegovo ime v pozabo. Genesis so še vedno živi in privlačni. Presenetljiva vest v zvezi s to ploščo je. da jo lahko poslušamo prej kot Angležu.. Je postala Italija tako ambiciozno glasbeno tržišče? Ne. odgovor je enostaven. Ploščo je četverica posnela v .nekem neznanem nizozemskem' studiu (v Angliji so, kot znano, sne manja izredno draga in veliko glasbenikov snema na tujem); razumljivo je torej, da je plošča izšla prej na kontinentu. Genesis so nam v preteklosti nudili v glavnem - Vse poraze so pretrpeli stin em' kar P°meni- da je Trie-zbrala svojih dvajset točk St0lnoma i dobrimi domačimi na- j. «?; Na Grezarju so namreč tr-štiral pralci petkrat zmagali in rntr! ,t remizirali (dosegli so 13 2j,.°vk Tudi razlika v golih je po- k. Vna 16; 12 (osma najboljša o-sam!! . in dvanajsti napad). O po-jem®zt}>h tekmah bi lahko rekli, da odi ,es^na °b vsakem nastopu Pora5 v‘^no vlogo, saj je celo Ite' .Pretrpela le z golom razli- .najvidnejši uspeh pa so Trža-zrna* ?.°seSli proti Padovi, ko so itr«v kar s 4:0. Brez golov so .?*? šestkrat. jj.jN.ti podatki, ki so že itak po-stj‘Vnk pa pravijo tudi, da je Trie-Pora' Ze sec*em zaporednih kol ne-fa azena. kar pomeni, da so Trža-1 Prav proti koncu dobili nravi iajjp1, Če bi tako nadaljevali, bi Se ‘l celo teoretsko možnost boriti Pralfa prvo mesto’ kar Pa se v l-aiKs> verjetno ne bo zgodilo. Vse- ilna°r,^zadnji nastopi potrjujejo, da Ven Pr‘estina v nadaljevanju pr- ^°nčn r*°*lre možnosti za poiei i ®nstva dobre možnosti za visoko 110 uvrstitev. R ~ ;R dobre uvrstitve na lestvici ka/riest'na zadovoljila tudi s pri- \**1C J{ajan° igro, saj so gledalci zapu- ni ‘igrišče skoraj vedno zadovoljiti r>hvaI° si tu zaslužijo igralci, Posa skoraj vsi zaigrali dobro. Kot eznik se .ie najbolj uveljavil zalo' ,nakup Trainini, ki je zaigral ij,. konstantno. Dobre nastope sta obfa, tudi Fontana in Andreis, v Jrambi.............. " pa Zanini in De Luca ttaikni- k' i® bil v lanski sezoni ekip ^i domači igralec, je letos v go • ' Prevzel precej drugačno vlo-boji k* je manj spektakula jlnji ^Sevoma, zato si tudi a. * dobro T>»n*FA *• spektakularna, a on za- tajjV 'jedro oceno. Pravo presene-iizira letos pripravil najbolj kri-Na ai domači igralec, to je Dri. jo rjPalec je bliskovito začel svo-Šest krn°valno sezono in dosegel že no 0sebnih zadetkov in je trenut-“a četrtem mestu v posebni lestvici izbranih strelcev. V zadnjih nastopih je Dri sicer ponovno razočaral, vseeno pa je doslej odigral svojo najboljše tekme, odkar nastopa pri Triestini. Popolnoma drugače moramo oceniti nastope Peressi-na, ki je edini tržaški igralec, ki ni izpolnil pričakovanj. Peressin je zabeležil celo vrsto negativnih nastopov, v opravičilo pa mu je bolezen, ki ga muči že vso sezono. Kriv ni toliko igralec, kakor morda vodstvo, saj — kolikor nam je znano — je Peressin bolehal že lani, ko je igral (oziroma ni igral) pri Palermu. Vprašanje je sedaj, če ni morda igralec bil poškodovan že pred prihodom v Trst. Vsekakor je bivši tehnični direktor Pi-son drugače kar lepo opravil nakup ostalih novih igralcev, saj je poleg Traininijh in- Peressina najel tudi vratarja Bartolinija, ki se :je prav lepo izkazal. Kot zanimivost dodajmo še lestvico strelcev tržaške ek^ae: • Dri 6 zadetkov Andreis 4 Zanini 2, Trainini, Berti, Furlan' 1 (1 avtogol). A. K. OBVESTILO SPDT obvešča, da bo 23. redni občni zbor društva jutri, 31. januarja, ob 20. uri v prvem ter ob 20.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 v Trstu. ROD MODREGA TABORNIŠKI KOTIČEK GORICA * H » m H Sorodna organizaciji: pionirji Zveza pionirjev Jugoslavije je bila ustanovljena na prvem kongresu Združene zveze antifašistične mladine Jugoslavije (USAOJ) od 27. do 29. decembra 1942 v Bihaču. V Zvezi pionirjev Jugoslavije je včlanjenih preko 3 milijone pionirjev in pionirk. Ob 20. obletnici pionirske organizacije so določili 29. september za dan pionirjev Slovenije; v ostalih jugoslovanskih republikah praznujejo dan pionirjev drugače. Jugoslovanske pionirske igre so tradicionalna oblika dela. Vsi pionirji Jugoslavije preko iger in dela uresničujejo skupne naloge, za katere so se dogovorili. Prpe igre jo bile lefg 1960-1961, njihov naslov pa je 'bil «Moj kraj včeraj, danes in jutri*. ■ Sledile pa i so, jim igre z naslovi:. «Let'o telesne I vzgoje mladih*, «Tehnična vzgoja i M 3. mednarodni turnir«Maribor 77» Že vrsto let najmočnejši ih naja-gilnejši slovenski šahovski center Maribor je bil v mesecu januarju prizorišče že 3. mednarodnega šahovskega turnirja «Maribor 77». To za slovenski šah pomembno prireditev je ob 50-letnici železničarskega športnega društva Maribor organiziral šahovski klub Maribor pod pokroviteljstvom skupščine občine Maribor. Letošnji turnir ni pritegnil tako znanih šahistov, kot so bili na turnirju leta 1967, ko so prireditelji gostili Unzickerja, Reshevskega, Ivkova, Matanoviča, Matuloviča in še vrsto elitnih velemojstrov. Kljub temu pa je turnir pritegnil veliko zanimanje ljubiteljev šaha iz vse Slovenije, posebno pa njenega severovzhodnega dela. Po več letih so videli zopet za šahovnicami najboljše slovenske šahiste na čelu z velemojstroma Parmo in Planincem, mednarodna mojstra Barleta in Musila, vrsto domačih šahistov, ki so si nabirali mednarodne izkušnje, ne smemo pa pozabiti na mednarodno udeležbo: Kirov in Peev (Bolgarija), Forintos in Honfi (Madžarska), Plachetka (Češkoslovaška) in velemojster Marovič — u-rednik Šahovskega glasnika iz Zagreba. Češkoslovaški mednarodni mojster Plachetka je bil v prvi polovici turnirja ves čas v vodstvu, nato pa se mu je pridružil še ve- lemojster Parma. Toda z odličnim finišem je tudi mednarodni mojster Barle posegel v borbo za prvo mesto, ki mu je prinašalo tudi prvi velemojstrski bal. Dvoboj v zadnjem kolu med Parmo in Barletom se je končal z refnijem in Plachetka je z zmago proti Honfiju dohitel slovenska igralca. Barle je po končanem turnirju dobil kristalno vazo, ki je bila namenjena zmagovalcu. Barle je imel najboljši rezultat proti zmagovalcem turnirja, to pa so igralci, ki so osvojili več kot 50 odstotkov točk. Drugi po teih ključu je Plachetka, tretji pa Parma. Končni vrstni red: Barle, Plachetka in Parma po 9 točk, Kirov 8, Peev in Jelen po 7.5, Planinc in Musil po 7, Marovič 6.5, Honfi 6, Forintos 5.5, Supančič 5, Klemenčič in Kranjc po 2 točki. Turnir je znova potrdil, da imamo Slovenci vrsto odličnih šahistov, žal, pa redki turnirji onemogočajo, da pokažejo pravo moč. Pri tem mislimo na Barleta in Jelena, ki sta za ped točke zaostala za osvojitvijo višjih šahovskih naslovov. Letošnji 4. Vidmarjev memorial bo nova priložnost za mednarodno afirmacijo slovenskih šahistov. ŠAHOVSKI «OSKAR 76» za ANATOLIJA KARPOVA Mednarodno združenje šahovskih novinarjev je te dni objavilo lestvi- s'QV'enskcm derbiju 1. ženske odbojkarske divizije je po petih setih igre Sloga premagala Kontovel. co najboljših šahistov v letu 1976. Najvišje novinarsko priznanje ŠAHOVSKI OSKAR 76 so podelili najboljšemu šahistu v preteklem letu, svetovnemu prvaku Anatoliju Karpovu, ki je zmagal na številnih mednarodnih turnirjih in šampio-natu SZ. Na naslednjih mestih so: Bent Larsen (Danska), Enrique Mecking (Brazilija) Vlastimir Hort (ČSSR), Tigran Petrosjan in Lev Polugajev-ski (oba SZ) itd. ŠAHOVSKI O-SKAR prav letos praznuje 10-letni-co. Do sedaj je bila srebrna statua izročena: B. Larsenu 1976, B. Spas-skemu 1968 in 1969, R. Fischerju 1970 - 1972. Od leta 1973 pa jo je že štirikrat zaporedoma osvojil sedanji svetovni prvak, kar predstavlja lepo priznanje za rezultate in popularizacijo šahovske igre s strani Anatolija Karpova. SILVO KOVAČ mladih*, «20 let v svobodi», «Kdo več ve, kdo bolje zna*, «Ljubimo svojo domovino in vse njene bratske narode*, «Tisoč radosti*, »Lepota v ustvarjanju — radost v odkrivanju*, «Naša domovina pod svobodnim soncem*. Geslo zadnjih pionirskih iger pa je bilo: «Narava — zdravje — lepota*. Najvišje jugoslovansko priznanje za delo pionirskih odredov je kipec KURIR JOVIČA. ■ Pionirji se že vrsto let srečujejo na pionirskih zborih, na katerih skupaj s partizanskimi borci in drugimi prijatelji otrok proslavljajo pomembne obletnice narodnoosvobodilnega boja. Doslej so bili zbori pionirjev v Kočevskem rogu, v Kočevju, na Pokljuki, v Velenju, na Lokvah v Trnovskem gozdu, v Ljubljani, na Osankarici, v Črnomlju, na Graški gori, v Ajdovščini in v vasi - Fara. Iskrica tedna Dolžnost je trda, a rapno v dolžnosti more človek pokazati, kaj je v njem. zbral Milan Pahor KOŠARKA 1. ITALIJANSKA LIGA Derbi v Gorici Borovi kadeti, ki nastopajo v prvenstvu kadetov izključno z namenom, da si pridobijo novih izkušenj, s trenerjem Renatom štokljem. liiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiliiiiiiiiiiiiiMimiiiuuifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirmiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiniiiiiiiiiMiiif A-1 LIGA kolu prve italijanske ko- Go- V 20. šarkarske A-1 lige bo drevi v rici deželni derbi med domačin Pa-gnossinom in videmskim Snaiderom. Obe ekipi nimata več možnosti, da se uvrstita v finalni del lige in tako bo današnje srečanje: zgolj prestižnega pomena. A-2 LIGA Tržaški Pallacanestro bo v tem kolu gostoval v Turinu, kjer pa bo igral proti močni ekipi Chinamarti-ni in zato nima možnosti za zmago. KOŠARKA PO 1. DELU KADETSKEGA PRVENSTVA Kadeti - kakovostna generacija za večje uspehe v naši košarki Trener ZSŠDI Peter Brumen razčlenjuje možnosti košarkarjev letnika 1960-1961 na Tržaškem - 0 goriški mladinski košarki kasneje 78:70 ODBOJKA 1. MOŠKA DIVIZIJA Pomemben uspeh 01ympie Olympia — ASFJR 3:2 OLYMPIA: Kuštrin, Lavrenčič, Malič. Soban, Tommasi, Černič, Š. in M. Cotič. V prvi domači tekmi so goriški odbojkarji nastopili uspešno. Spočetka ni kazalo, da se bo dvoboj zavlekel, ker je bilo slovensko moštvo 'dobro razpoloženo in je tudi takoj povedlo. Toda zataknilo se je in set je bil izgubljen, kriza pa se je nadaljevala še v drugem nizu, z velikim številom zgrešenih servisov in sprejemov. Toda kljub temu je našim uspelo osvojiti set s 16:14. V naslednjem setu spet slaba igra naših in naposled so Čedajci imeli že polovico rezultata v rokah. Pri stanju v setih 2:1 je bil potreben bistven preobrat. Trener in igralec M. Černič je spodbujal in opozoril na napake. Fantje so se potrudili, osvojili dva seta zapored in odnesli celo kožo iz težke preizkušnje.' Pri tem nosi glavno zaslugo B. Soban, najboljši na igrišču, ki je s svojo ži-lavostjo dajal tudi drugim prepotrebno zaupanje vase in je edini uspešno prediral nasprotni blok. Kdor se le nekoliko zanima za udejstvovanje slovenskih zamejskih košarkarjev v raznih naraščajni-ških kategorijah, ima priliko opaziti, da v letošnji tekmovalni sezoni nastopa veliko število naših ekip. Z več ali manj uspeha, vendar z veliko mero srčnosti se borijo proti vrstnikom iz Trsta in okolice. Kategoriji, v katerih imamo največ zastopnikov, sta «naraščajniki» in «dečki», kjer tekmuje osem naših ekip. V današnjem sestavka ne bo govor o le-teh, spregovoril bi o kadetih, to je o fantih starih 15, 16 let. V tej konkurenci so zamejska društva Trsta in okolice zastopana samo z dvema ekipama. To sta moštvi Bora in Kontovela. ki sta po prvem delu tekmovanja uvr ščeni na poslednje in drugo mesto med devetimi tekmeci. Visoka kvaliteta Kadetsko prvenstvo v tej sezoni je po ocenah bolj ali manj strokovno podkovanih opazovalcev, trenerjev in poročevalcev, na dokaj visoki kvalitetni ravni. Verjetno imamo opravka z nadarjeno gene- KADETI Sldertecnica — Dom (40:33) DOM: Košuta, Sosol, Bresciani 2, M. Dornik (k) 15, Semolič 31, Grilj, U. Dornik 11, Devetak 2. Tudi tokrat so domovci zapustili igrišče poraženi, in s:cer v srečanju, v katerem bi naši fantje lahko tudi zmagali. Tržičani so bili skozi vso tekmo zelo borbeni in njihova požrtvovalna igra se jim je tudi o-brestovala. Kljub porazu pa gre našim fantom velika, pohvala za dobro igro z upa-^jijem, da bi jim v bodoče bila sreča bližja. Vsekakor, kljub mnogim porazom, lahko opazimo iz dneva v dan boljšo uigranost in tehniko posameznih igralcev. M. Č. DOMAČI ŠPORT OBVESTILO Slovenski pomorski klub Čupa obvešča člane in prijatelje, da bo REDNI LETNI OBČNI ZBOR jutri, 31. januarja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v prostorih Prosvetnega društva v Barkovljah, Ulica Cer-reto 12. PO PRVEM DELU NOGOMETNIH PRVENSTEV V 2. IN 3. AMATERSKI LICI Predsedniki naših društev na Goriškem zadovoljni V 2. AL ie Juventina igrala nad pričakovaniI in je trenutno zelo visoka na lestvici • Tudi Roberdobci in Sovodonjci so doslej dokaj dobro igrali *igi 'Hio se je v 2. in 3. amaterski Pfven«t oriškem zaključil prvi del ** *ftia' a' Predsednike treh društev, svojo ekipo v obeh prven-‘9 MiAi ver*tina v 2. AL, Sovodnje °Cen0 | 1 v 3. AL) smo vprašali za 'astne ekipe. tsJ*0* TabaJ (Juventina) •teli L"ernbra, ko smo se priprav-ni a ‘etošnje prvenstvo, še zda-s^tev k upa*' na tako visoko uvr-jNistv- »W«*u prvega dela M v j d‘ Hl‘' smo namreč novin-“>1 ob«atl,atersk* hgi in naš cilj je Sa ri„_ nek v ligi. Uspeh, ki smo sad požrtvovalnosti '<'a ort Cev’ k* 80 se tKi samega za PHn Vak treningom ter se vest-t'ja BPrrav'jali pod vodstvom trene-!''h teL-iresa‘ ^e v predprvenstve-kar nnmah smo se dobro izkazali, je dalo- upanja za dober ?6stavatI'Ui .Uspehu je botrovala tudi J* i akipe. ki se je letos okrepi-?>i .terimi močnimi slovenski--(Plesničar, čevdek. 2« čevdeka je treba »i- - Ha 8 1 cer reči, da zaradi poškodbe, ki jo je utrpel pred pričetkom prvenstva, letos ni še nastopil. Njegov prihod v ekipo pa bo znatno okrepil o-brambo. Začetek prvenstva se ni pričel pod najboljšo zvezdo. Zaradi številnih poškodb smo bili prisiljeni igrati v nopopoini postavi, tako da tudi izidi niso bili najboljši. Ko smo končno nastopili v popolni postavi, je naša igra postala učinkovitejša in dobrih rezultatov ni manjkalo*, Giorgio Ulian (Mladost) «Fo predprvenstvenih pripravah smo računali za uvrstitev na lestvici, ki jo dejansko zasedamo. Trenutno smo na tretjem mestu, moram pa reči, da bi z malo sreče lahko bili še na višjem mestu. Že samo dejstvo, da smo v prvem delu prvenstva dosegli kar osemnajst toČK, kolikor lani v vsem prvenstvu, čeprav je letos nekaj ekip več, je velik uspeh. Popolnoma smo zado-i voljni s prikazano igro. Imamo v naših vrstah igralce, kot so Gabrijel Ferfolja, Karel Ferfolja, Ger- golet in drugi, ki se iz tekme v tekmo razvijajo v odlične nogometaše. Gabrijel Ferfolja je obenem tudi dosegel največ golov v prvenstvu tretje amaterske lige, to je 11. Naša napaka pa je v tem, da je veliko naših igralcev izključenih*. «Ali mislite, da boste to mesto obdržali do konca?* «Čeprav je veliko močnih ekip, upšmo, da bomo to mesto obdržali*. «Kaj pa z navijači?* «Posebno se moram zahvaliti navijačem, ki so nam bili vedno ob strani, bodisi ob zmagah in še posebno ob porazih. Zahvaliti pa se moram sčveda tudi, vsem igralcem, ki tudi v težkih trenutkih niso popustili in so vedno dali vse od sebe, tako da so večkrat osvojili nepričakovane točke*. «Kaj pa za bodoče?* «Po končanem prvenstvu nameravamo odigrati več prijateljskih srečanj s klubi iz matične domovine, kar je neobhodno potrebno za našo slovensko športno mladino. V septembru pa bomo organizirali tradicionalni nogometni turnir*. Darij Cotič (Sovodnje) «Letošnje prvenstvo se je za našo ekipo pričelo dokaj slabo, saj smo v prvih 6 tekmah zabeležili prav toliko porazov. V drugem delu dosedanjega prvenstva pa smo se o-tresli bojazni pred porazom in smo v 8 tekmah dosegli 9 točk. Če bi zaigrali tako v začetnem delu, bi sedaj zasedali eno prvih mest na lestvici. Vzrok tako slabega začetka je treba iskati v neuigranosti. V ekipo smo namreč vključili več novih igralcev, ki se niso takoj znašli s starejšimi. Prepričan sem, da bomo v drugem delu prvenstva pokazali našo resnično moč in da bomo marsikateri ekipi trn v peti. V to sem prepričan tudi zaradi dejstva, da so se v ekipi izkazali predvsem mlajši igralci, k; so letos prvič nastopili za člansko enajsterico. Pomembno je tudi,‘da razpolagamo z izredno močno mladinsko ekipo, ki je jamstvo za nadaljnji uspeh nogometa v Sovodnjah*. Zapis pripravila Rudi Pavšič in Fabio Gergolet DAN KS NEDELJA, 30. januarja 1977 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Dolini Rosandra - Primorje * * « 14.30 v Križu Vesna - Op. Supercaffč « » * 10.30 na Opčinah Opirina - Breg * # • v ^ 14.30 v Gradišču S. Marco - Zarja 1 * # • 14.3(X v Štandnežu Juventina r Torriaua 3. AMATERSKA LIGA 11,00 na Proseku Kras - S. Anna * • • 8.30 v Žavljah S. Andrea - Union # * # 8.45 na Opčinah Donator! Sangue - Gaja • * « 9.45 v Trstu, Ul. Flavia Inter SS - Primorec • • * 14.30 v Tržiču Romana - Mladost • • * 14.30 v Vermeljanu Vermegliano - Sovodnje iiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii SNEŽNE RAZMERE NEVEJSKO SEDLO AVOLTRI FORM Dl SOPRA' PRAMOLLO RAVASCLETTO ZONCOLAN SAURIS TRBIŽ VIŠARJE MATAJUR STUDENA PIANCAVALLO VELIKA PLANINA ŠIMNOVEC TRIA DOLINA KRVAVEC VOGEL KOBLA KOMNA KRANJSKA GORA MARTULJK ZATRNIK 'POKLJUKA ŠPANOV VRH GOI,TE POHORJE ČRNI VRH LOKVE 120 180 cm 30 cm 85 cm 300 om 60 cm 270 cm 170 cm 60 cm 250 cm 150 cm 90 cm 100 cm 0 cm 70 cm 130 cm 170 cm 320 cm 30 - 80 cm 240 cm 50 cm 60 cm 60 cm 130 cm 30 - 60 cm 60 - 80 cm 20 cm 10 • 15 cm 10 cm KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 v Gorici Arte - Jadran MLADINCI 10.00 na Greti Saba - Polet NARAŠČAJNIKI 11.00 v Trstii, Miramarskl drev. Ferroviario - Breg * * * 11.00 ha Opčinah Polet - Rlcrcatori • * - 12.30 v Trstu, Ul. della Valle Inter 1904 - Bor \ 'f DEČKI 9.15 na Opčinah Polet - Ralslder • • • 11.00 na Kontovelu Kontovel • Saba • * * 8.00 v Trstu, Ul. della Valle Inter 1904 - Bor racijo, kateri so v minulih letih trenerji posvečali več pozornosti in pristopili k delu z njimi bolj strokovno. Marsikatero društvo se je odpovedalo tekmovanju v razredu mladincev prav zaradi kadetov in jim s tem omogočilo rednejšo in strokovnejšo vadbo. S tem so se izognili drobljenju materialnih sredstev in trenerskih kadrov, kvalitetne ter dela voljne igralce letnika 1958 in 1959 pa so priključili članskim ekipam ali pa jih odstopili za določen čas sredinam, v katerih imajo možnost resno delati in se tako izkazati med vrstniki. Kot primer bom navedel ekipo Pall. Trie ste, katera se je pri vseh svojih možnostih, ki niso majhne, odpovedala mladinski ekipi in osredotočila vso pozornost kadetom. Posledica tega je, da so ti kadeti trenutno na vodilnem mestu v svojem raz redu. Pred začetkom tekmovanj v tej sezoni smo pregledali Igralski kader letnika 1960-61, s kolikimi igralci te starosti posamezna društva razpolagajo in kakšne so tekmovalne možnosti teh ekip. Prišli smo do skoraj enotnega stališča trener jev in rezultat je bil sledeč: štirje kadeti Bora (vsi rojeni 1. 1960), gredo Kontovelu, dva Kontovelova j mladinca pa okrepita mladinsko vrsto Bora. Tako nastopa Bor izključno z leto dni mlajšimi igralci od ostalih tekmecev (razen ekipe Ferroviario, ki se je odločila za po dobno metodo), moštvu Kontovela pa se je s tem ponudila priložnost, enakovredno se kosati z najmočnejšim nasprotnikom. Borovci iščejo izkušen) Pri Boru imajo 11 igralcev, ka teri se pod vodstvom trenerja Renata štoklja kalijo za nastope v naslednji sezoni, ko bodo lahko na podlagi izkušenj in ob nadaljnjem zavzetem delu igrali vidno vlogo. Že sedaj, navkljub bolečim porazom, je opazen napredek v njihovi igri, tako posameznikov, kot kolektiva. Na nekaterih tekman so v krajših ali daljših obdobjih zaigrali zelo čvrsto -v obrambi, taktične zahteve (menjava obrambe, izpeljava napadalne akcije) trenerja že u-spešno izpolnjujejo, kar mora obroditi sadove. Kontovel drugi Na podlagi številnejšega igralskega kadra pa se je tudi na Konto- Da je zanimanje za športno dejavnost v zamejstvu dokajšnje, nam pričajo številni občni zbori naših društev. Na zgornji sliki: posnetek z občnega zbora Brega; spodaj: posnetek z občnega zbora Primorca. velu spremenil odnos do dela. Konkurenca za uvrstitev v deseterko, enakovredne menjave z rezervnimi igralci, možnbst vadbe raznih taktičnih načrtov v igri na treningu pet proti pet (kar popre! ni bilo možno), vse to je pripeljalo ekipo do trenutno drugega mesta na lestvici. Poraz proti ekipi Pali. Trie-ste v gosteh za sedem točk, je dal fantom novo moč, odločili sc se še prizadevneje trenirati in s tem v preostalih srečanjih drugega dela opravičiti upe. nadoknaditi zamujeno ter odpraviti nekatere slabosti, v igri. Več vadbenih ur Za dosego boljših rezultatov manjka vsem ekipam več vadbenih ur. Trening samo dvakrat na teden po eno ufo in pol je dovolj za rekreacijo. Če pa si želimo uspehov v nastopih, morajo igralci od svojega prostega časa žrtvovati še dVa-dhe-va’ za trening na planem, k jer la poudartk predvsem na poboIlAaniu in ohranjanju telesne vzdržljivosti. Pri Kontovelu so se odločili za tak ritem vadbe, odsotnost je opravičljiva le zaradi šolskih obveznosti. Z večjim številom treningov ho imel trener več možnosti naučiti igralce raznolikosti v izpeljavi napadalnih in obrambnih inačič. Prav tako se bo lahko bolj posvetil odpravljanju napak pri v.vaian.u osnovnih košarkarskih elementov. Igralci se verjetno zavedajo da so si zadali odgovorno nalogo (učni uspeh, domača opravila, zadovoljiti z dobrimi igrami privržence), toda, če želijo priti do končnega uspeha, nima smisla ostati na polovici poti. Sedaj je čas, ko se velja potruditi, s tem bodo ctokaza'i, da razpolagajo z voljo, ki jim !k> v življenju marsikdaj pomagala reševati kočljive situacije. Polet Še enega problema se bom dotaknil. V mladinskem razredu tekmuje tudi ekipa Poleta z OiJČin V svoji sestavi imajo ob dveh prizadevnih mladincih, štiri perspektivne kadete. Da bi dali nekaterim igralcem letnikov 1958-59 ibožuost nastopati, so se v vodstvu kluba odločili za tekmovanje v mladinski ligi. Izkazalo pa'se je, da največ-je brente nosijo mlajši igralci, kajti nekateri starejši vsled različnih vzrokov neredno prihajajo na treninge in tekme. Verjetno h ato kljub vsemu openski kadeti iz tega tekmovanja potegnili koristne nauke, posebej še zato, ker trenirajo pod strokovnim vodstvom S. Ta Vičarja, odvzeto pa jim je zadoščenje popolne afirmacije med fizično in psihično enakovrednimi tekmeci. Mladinci v Sloveniji Kot primerjava z vsemi navedenimi ugotovitvami naj nam slyžijo dogodki v jugoslovanski mladinski košarki. Strokovno vodstvo se je zaradi podobnega 'stanja, kakršno vlada tukaj v zamejstvu odločilo, da ne posveti mnogo pozornosti igralcem rojenim leta 1958 59. Vse so podredili generaciji 60-61, tako da so letos namesto mladinskega državnega prvenstva organ:»ali samo kadetsko. Kakor je že bilo obljavljeno tudi v PD moram še enkrat z zadovoljstvom zapisati, da je naslov državnega prvaka osvojila ekipa ljubljanskega Bresta. V potrditev teoriji, ki jo zagovarjam pa še to: ekipo Bresta sestavljajo pretežno igralci bivše Olimpije, vendar brez naknadno vključenih posameznikov iz drugih klubov, ne bi dosegli tega laskavega naslova. Selekcija je vse bolj’ močna, kakor imajo v Jugoslaviji ekipe iz drugih republik večje možnosti selekcionirati mlade talente, tako imajo tudi italijanski klubi v sredini, kjer delujejo vsa naša društva, mnogo lažjo pot poiskati kvalitetnega športnika. Do neke meje naj vlada pravilo množičnosti, ob vseh dodatnih pogojih pa naj ta množičnost preide po določenem času v kvalitetni vrh. Peter Brumen Uradniitvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montacchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 7946 38 79 58 23 7614 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tal. 83 3 82 • 37 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25D00 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din Poitnl tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 30. januarja 1977 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS • 61000 Ljubljani, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob dl' lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višin* v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško jjj goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drug1'1 pokrajin Italije pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel f zdaja^^^ In tiska ZTT Trst Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG za spremembo: zajamčen sneg po meri s “Snow making-om«, z edinim sistemom za umetno zasneženje v Italiji kadarkoli ga želiš ga začneš kdajkoli v tednu od 10. januarja 1977 dalje s kontroliranimi cenami 62 tisoč lir (postelja v apartmaju s 4 posteljami)' „ 96 tisoč polni penzion (v koči CAI) 100 tisoč polni penzion v hotelih Bornass, Pra de Plana, Amarcord 110 tisoč polni penzion v hotelih Regina, Edelvvelss 120 tisoč polni penzion v Park Hotelu Monte Cavallo vključuje izkaznico «Joly» za vožnjo na žičnicah, bazen, sauno, drsanje, nočni pohod z baklami. Na razpolago smučarski tečaji: vsakodnevni smučarski tečaji od 9. do 11. ure za 6 dni 18.000 lir, vrhunsk tečaji pod vodstvom Helmuta Schmalza, baby Club, diskoteke, night Club, kino in kongresna dvorana, umetnostne galerije, restavracije, pizzerie, slaščičarne, midi market, parkirišče za prikolice. Rezervacije: Piancavallo 0434 - 655173 Informacija: UFFICIO CENTRALE VIAGGJ Trg Unltš d ltalia 6 Tel. 62-621 lil ti PORT ŠPORT ŠPORT SIMPOZIJ - DR A C0CEN KORAK AUTORALLY PAHOR GIORGIO Ulica Zonta 3/a, tel.’ 69-250 • Nadomestni deli za: fiat ■ austin - renault peugeot • fnrd volLsvvageu - usu opel • Oprema za rali; • Gume: Michelin llniro.val Kleber Donlop • Originalni nadomestni deli: Lucas MarellJ Kerodo • Aharth VIDO ENOBARVNI JAQUARD FANTAZIJA TISKANINE IZ: TREVIRA 2000 VOLNE BOMBAŽA MEŠANIH PREDIV MESEC PRODAJE OSTANKOV od 1. do 28. februarja TRST Viale XX Settembre, 16 - Tel. 73.02.98 V VELESLALOMU Monika Kaserer prva v Megevu Morerodova še vedno vodi na lestvici za SP MEGEVE, 29. - Avstrijka Moni- ka Kaserer je osvojila danes : v Me- gevu ženski veleslalom, veljaven za svetovni pokal. Lestvica jc taka: 1. Kaserer (Av.) l’.34”87 2. Marie Morerod (Švi.) 1’34”89 3. Marie Moser-Prdll (Av.) 1’35”06 4. Fleckenstein (ZDA) 1’35”40 5. Sackl (Av.) 1’35”53 6. Serrat (Fr.) 1 35”61 7. Fischer (ZDA) 1’36”28 8. Dorsey (ZDA) 1’36"29 9. Sotkner (Av.) 1’36”63 10. Habersatter (Av.) 1'36’'78 lestvica kombinacije: 1. Kaserer (Av.) 6,92 2. Pelen (Fr.) 13,65 3. Serrat (Fr.) 18,27 4. Erponet (Fr.) 19,20 5. Giordani (It.) 24.31 6. Debemard (Fr.) 27,17 Lestvica za svetovni pokal: 1. Morerod (Švi.) 213 2. Prijll - Moser (Av.) 189 3. Habersatter-Totschnig (Av.) 148 4. \Venzel (Liecht.) 131 5. Nadig (Švi.) 122 6. Kaserer (Av.) 116 7. Pellen (Fr.) 79 8. Zurbriggen (Švi.) 78 9. Spiess (Av.) 61 10. Giordani (It.) in Mittermaier (ZRN) 57 NA EVROPSKEM PRVENSTVU Aitftte Potsch (NDR) na vrhu lestvice HELSINKI, 29. - Danes se je v Helsinkih zaključilo letošnje evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju z nastopom posameznic. Zmagala je 16-letna vzhodna Nemka Anette Potsch; zelo dobro se je uvrstila tudi Italijanka Driano, ki je osvojila bronasto kolajno; zadovoljni pa so s svojo 12-letno Aleksandro Du-brovčič tudi Jugoslovani, saj je v dokaj hudi konkurenci osvojila zelo zadovoljivo 16. mesto. Tifnhica i 1. Potsch (NDR) 189,78 - 9,0 2. Lurz (ZRN) 183,22 - 23,0 3. Driano (It.) 182,30 - 27,0 4. Weber (NDR) 178,00 - 43,0 5. Vodorezova (SZ) 177,78 - 46,0 6. Biellmann (Švi.) 178,12 - 45,0 18. Bianconi (It,) 154,80 - 162,0 23. Seretti (It.) 140,68 - 202,0 Prvenstvo se bo zaključilo jutri popoldne z ekshibicijskim nastopom najboljših. sploh, saj mora zmagovalca določati pošten boj med igralci, sodnik pa moča stati nekje ob strani, ne pa biti protagonist. Mig ŽENSKA B LIGA Sala - Breg 3:0 (13, 8, 3) Mogliano - Bor 3:1 (12, -5. 11. 8) MOŠKA A LIGA SPEM - Novalinea 0:3 (12, 10, 10) V anticipirani tekmi italijanskega moškega košarkarskega prvenstva A - 2 je Fernet Tonic premagal E-merson z 89:77. • » » '■ MLADINCI Servolana - Bor (zaradi dežja) DEČKI Bor A - Breg 50:57 (12:31) n.o. Jugoslovanski šport V 15. kolu 1. jugoslovanske moške košarkarske lige so sinoči dosegli te izide: Jugoplastika - Crvena zv. 90:85 Metalac - Cibona 81:93 , Zadar - Beko 95:83 Industromontaža - Bosna 80:101 Igman - Kvarner 81:93 Partizan - Rabotnički 111:105 Radnički - Brest (bo danes) Na lestvici vodi še vedno Bosna. * * * V zadnjem kolu 1. jugoslovanske zvezne hokejske lige so dosegli včeraj take rezultate: A SKUPINA Kranjska gora - Olimpija 6:7 Jesenice - Partizan * 21:1 B SKUPINA Triglav - Mladost 10:1 Celje - Tivoli 2:1 Naslov državnega prvaka so osvojile Jesenice, 2. je Olimpija, 3. Kranjska gora, 4. pa beograjski Partizan. (Nadaljevanje z 2. strani/ la posega dr. Danila Sedmaka in predsednika SKGZ Borisa Raceta, simpozij pa je zaključil ravnatelj SLORI dr. šiškovič. Danilo Sedmak, psiholog iz Ba-saglieve ekipe, je tudi v imenu sociologa Emila Susiča, s katerim sodelujeta pri širši raziskavi v okviru SLORI, podal pričevanje o intervjuju z Gropajci, iz katerega izhaja čustvena in psihološka stiska pred spremembami, ki bi jjh mogla povzročiti umestitev industrijske proste cone. Glede na žalostne izkušnje iz preteklosti (razlastitve), je njih zaskrbljenost razumljiva. Gropajci so na svojo zemljo navezani in je niso pripravljeni zamenjati z minljivimi dobrinami, kvečjemu so jo pripravljeni dati v najem. Po pričevanju dr. Sedmaka zaupajo vaščani e-nčtnemu odboru, ki jih druži z drugimi 6 vasmi. Predsednik SKGZ Boris Race je dejal, da -je simpozij potrdil, da so bile vse družbene, gospodarske in prostorske spremembe v škodo naši narodnostni skupnosti in da je mogoče preprečiti enako bodočnost, le če bo večina dejansko, v vsakodnevni praksi, pokazala, da hoče delati proti asimilaciji manjšine, s tem, da ji prizna vlogo subjekta, ki sam odloča in pristaja na vse sklepe, ki v kakršnikoli obliki zadevajo manjšinske interese. Zaradi tega mora večina pritegniti manjšino k soodločanju pri reševanju sociogospodar-skih in prostorskih problemov, ji zagotoviti obstoj na lastnem prostoru, ki mora obdržati svoje značilnosti. pri čemer stopa v ospredje Beneška Slovenija s svojo emigracijo. Spodbujati je treba spoznavanje slovenske kulture pri pripadnikih večinskega naroda, predvsem z uvedbo slovenščine v šole, ki bo ovredno. tila jezik manjšine v vsem prostoru. Slovenski mladini je treba zagotovili vsaj tako možnost strokovne vzgoje kot italijanski, da se bo mogla vključiti v razvoj in da se slovenščina u-vaja v proizvodne odnose. Simpozij je tudi potrdil načelo, da ni mogoče manjšine obravnavati glede na številčno moč, pač pa v zvezi s prostorom, na katerem živi. S svoje strani se mora manjšina usposabljati za vlogo subjekta z odgovornostjo in strokovnostjo, se mora enotno opredeliti za smer sociogospo-darskega razvoja, ki ji najbolj ustreza kot celoti in tpmu primerno u-smerjati mladino v poklice. Podpirati je treba težnje, ki gospodarsko povezujejo zamejsko narodnostno o-zerrlje z matičnim zaledjem. Konkretizacija teh teženj je osimski sporazum, ki ga moramo zato v celoti politično podpirati in prispevati k u-resničevanju vseh njegovih delov. Pri IIIIUIHIIIII1JIIIIIIIIIIIIVIIUIIIIII liti llllllllll Hill lili lllllllllf Iftinfil I lili IIIIIIIIIH1MIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Ulili Hill VESTI S KOPRSKEGA ST. MORITZ. 29. -prvenstvu v vožnji bobom je stanje po njah tako: 1. Švica 2 2. NDR 1 ZRN 1 Švica 1 Švedska 1 Italija 1 3. 4. 5. 6. - Na svetovnem z dvosedežnim prvih dveh vož- 2’27”00 2’27”67 2’28”52 2'28”61 2'28”70 2’29”96 V MOŠKI B LIGI Bor zapravil priložnost za obstanek na vrhu lestvice Bor - CUS Benetke 2:3 (9:15, (15:13, 15:12, 9:15, 9:15) BOR: Kodrič, Kralj, Milič, Neubauer, Požar, Špacapan, Ugrin, Zadnik. CUS: Gorghetto, Sarica, Roccabel-la, Fiocchi. Spadini, Strassera, Fran. cesconi, Levorato, Šariti, Pinni, Caro-lo. Scaggiante. SODNIKA: Zanotti in Gava (Pordenone). Borovci so sinoči izpustili iz rok lepo priložnost, za kar lahko krivijo v enaki meri sebe, nezanesljiva sodnika in goste iz Benetk, ki so odigrali res dobro , tekmo. Pa začnimo kar pri »plavili*. Ponovno smo videli stare napake, kot so slabo kritje bloka, statičnost, nihanje v igri, pomanjkanje trenerja, ki bi s klopi vodil ekipo. Kljub vsemu pa borovci niso razočarali, ker so dali vse od sebe, da bi nasprotnika spravili na kolena. Prikazali so na trenutke tudi dopadljivo odbojko, za nekatere negativne točke, ki smo jih navedli zgoraj pa niso niti sami krivi. Predvsem so imeli »plavi* na drugi strani mreže nasprotnika, ki zasluži vse spoštovanje. Benečani so se borili športno, zagrizeno in zmage sploh niso ukradli. Imeli so pač nekoliko več sreče, saj sta si bili še-sterki v glavnem enakovredni. Za konec pa še beseda, dve o sod nikih. Glavni sodnik je tekmo vodil dobro do četriega seta. Napravil je sicer par napak, vendar bi za njegov sodniški ugled bilo bolje, če bi bilo tekme konec po četrtem setu. Zadnji n/z je bil namreč pravi «show» moža s piščalko, ki je piskal in piskal, njegove odločitve pa so bile tako čudne, da se ob koncu gledalci niti niso več razburjali, ampak so se kar zabavali.'Tako sojenje res ne koristi razvoju odbojki in športa Seminar italijanskega jezika in kulture uspešno zaključen Častni gost je biI ugledni književnik Eugenio Travaini PORTOROŽ, 29. — Danes se je končal šestnajsti seminar italijanskega jezika in kulture za profesorje in dijake srednjih šol koprskega in bujskega področja s poukom v italijanščini. Organizirala sta ga republiški zavod za izobraževanje in koprska enota tega zavoda, sodelovali pa so tudi strokovnjaki mešanega jugoslovansko italijanskega odbora. Od ponedeljka do sobote so se zvrstila številna kakovostna predavanja uglednih univerzitetnih profesorjev iz sosednje republike, ki so zajela razna področja jezika in kulture, pa tudi zgodovine in ekonomije. Po predavanjih so tudi tokrat organizirali številne razprave za o-kroglo mizo, v katere so pogosto posegali tudi dijaki. Tudi letošnji seminar je povsem dosegel svoj namen, saj je mnogo prispeval k poglobitvi strokovnega znanja profesorjev in dijakov, hkrati pa .je to ena izmed oblik za poglobitev stikov in spoznavanja kulture sosednjih narodov, častni gost seminarja je bil letos ugledni profesor medicinskih ved in književnik Eugenio Travaini iz Legnana. L. O, V PIRANU DVE SMRTNI ŽRTVI PROMETNE NESREČE' PIRAN, 29. — Sinoči malo pred polnočjo se je na cesti med Piranom in Portorožem pripetila huda prometna nesreča, v kateri sta izgubila življenja dvajsetletna Vanda Kraljevič in 27 letni Franc Možgan, oba iz Kopra. Ob tej url se je peljal iz Portoroža proti Piranu voznik osebnega avtomobila Klavdij Pucer iz Kopra. V desnem ovinku pri skladišču soli pa je iz neznanih razlogov zapeljal na desno zelenico, ki loči cesto od bencinske črpalke. Pri tem je najprej podrl prvo črpalko in močno poškodoval drugo, nato pa se je po šestih metrih zanašanja ustavil na desni strani zunaj cestišča. Ob trčenju v prvo črpalko so se odprla zadnja vrata avtomobila in iz vozila sta padla sopotnika Kraljevičeva in Možgan Oba sta se tako hudo poškodovala da je sopotnica podlegla poškodbam na kraju nesreče, medtem ko je Možgan umrl pozneje v izolski bol nišnicL L. O. Predavanje o Cankarju za Italijane v Boljuncu V torek bo v prostorih osnovne šole »Fran Venturini* iz Boljunca predavanje univerzitetne prof. Marije Pirjevec o življenju in delu Ivana Cankarja. Predavanje, ki ga organizira prosvetno društvo «France Prešeren* s sodelovanjem krožka »Henrik Tuma* je namenjeno prebivalcem italijanske narodnosti, torej prvo tako predavanje za vaščane večinskega naroda. Tovrstni večeri služijo za zbliževanje dveh narodnosti in za spoznavanje naše kulture večinskemu narodu. uresničevanju industrijske proste cone je treba obraniti narodnostne interese z udeležbo v novi gospodarski stvarnosti in ohranitvijo okolja in narodnostnih značilnosti naselij. Posebno skrb je treba posvetiti izbiram za obnovo porušenih področij Beneške Slovenije, da bodo rojaki ostali na lastnem prostoru. Ravnatelj SLORI dr. Karel šiškovič se je v zaključnih besedah najprej zahvalil številnim in pazljivim udeležencem, ki so sledili tridnevnemu delu simpozija in vsem sodelavcem, od poročevalcev do tehnikov in študentov, ki so opravili ogromno temeljno raziskovalno delo za pripravo poročil. Simpozij je s svojimi 18 znanstvenimi referati, ki jih bo inštitut poslal vsem znanstvenim, političnim in upravnim činiteljem obeh sosednih držav in predsedstvu Konference o evropski varnosti, ki bo letos zasedala v Beogradu, pomenil odločen korak naprej pri poglabljanju problematike, ki jo je načela mednarodna konferenca o manjšinah leta 1974, Simpozij se je odvijal neposredno pred dokončno ratifikacijo osimskih sporazumov, ki pomeni prelomnico pri družbenem in gospodarskem razvoju naših krajev. Da se naša narodnostna skupnost koristno vključi v nove perspektive, si bo morala prizadevati pospešeno poglabljati še podrobnejše raziskave, na podlagi katerih bo mogla vztrajno in konstruktivno prepričati večinsko skupnost, da ji omogoči dejansko izvajati aktivno vlogo mostu v korist skupnega razvoja. HHMHIIIIIIHIIIIIIIIHHHIIHIIHIIIIIIHnilHHnHIHIIimillHIIHIIIIIIHIHIHIIHIIIIIIIIIHHIHIHHHHHIHIIHIIIIIII SINOČI Zfl POKOPALIŠČEM SV. ANE ENA MRTVA IN DVE RANJENI OSEBI PRI TRČENJU V ULICI KOŠTALUNGA Pri trčenju se je smrtno ponesrečil 27-letni Germano Santucci iz Ulice Giuliani, ki je zavozil na levo stran cestišča V spodnjem delu Ul. Koštalunga, za pokopališčem Sv. Ane. se je sinoči okrog 20. ure pripetila pretresljiva prometna nesreča, pri kateri je ena oseba izgubila življenje, dve pa sta bili ranjeni. Na novem predelu ceste, ki se po ostrem ovinku narahlo vzpenja proti gornjemu delu Sv. Ane, sta silovito trčila avtomobila fiat 850 in sinica 1000. Točne dinamike nesreče ni bilo mogoče določiti, kaže pa, da je 27-letni Germano Santucci iz Ul. Giuliani 24. ki je s svojini fiatom vozil navzdol, iz nepojasnjenih razgolov zavil na levo stran cestišča ter treščil v nasproti vozečo simco. Skrotovičena avtomobila je odbilo proti pokopališkemu zidu. Kmalu nato so na kraj nesreče prispeli reševalec Rdečega križa, agenti prometne policije in gasilci, žal pa za mladega Santuccija ni bilo več nobene pomoči. Potnika simce, 48-letnega delavca Mattea Pocecca iz Drevoreda DAnnunzio in njegovo 44-letno ženo Ondino Coslovic, ki sta bila namenjena na obisk k hčeri v Ul. Farinelli. pa so prepeljali v bolnišnico, kjer so Matteu zaradi lažjih udarcev in odrgnin' dali le prvo pomoč, Ondino pa sprejeli na nevrokirurškem oddelku, kjer se bo morala zaradi udarcev in ran po obrazu in udih zdraviti približno deset dni. PretresljTva smrt 4-mesečnega otroka Pretresljiv dogodek je včeraj pretrgal kratkotrajno srečo družine Ma-laguti iz Ul. Lorenzo Lotto 7 v Trstu. Komaj štirimesečni Marco je namreč pade^ s postelje staršev in se ubil. V spalnico ga je malo pred 13. uro prinesla stara mama in ga kar v otroškem stolčku, ki je bil pripet na, zibelko, položila na posteljo. Ma-_ lega Marca, ki je malo prej v kuhinji zaspal na stolčku, namreč niso hoteli prebuditi. V spanju se je verjetno premaknil in s stolom in zibko padel na tla, kjer je obležal pod njihovo težo. Markov -oče, 37-letni podčastnik mestnih redarjev, njegova 34-letna žena Flavia Suarz ter njeni starši, ki so obedovali v kuhinji, so ob nenadnem ropotu takoj pritekli v spalnico, vendar pa malemu Marcu niso več mogli pomagati. Okrogla miza o zamejskih revijah Sinoči je bila v prostorih SKK (Ul. Donizetti) okrogla miza o slovenskih revijah v zamejstvu. Sodelovali so Miroslav Košuta, urednik revije Dan, Marij Maver, urednik revije Mladina, Boris Pahor, urednik revije Zaliv in Aleš Lokar, urednik revije Most. Vsak u- sveže pražena kava = prihranek Sveže pražena kava pomeni prihranek, ker da več skodelic okusne in dišeče kave. C REMCA F F iH praži kavo vsak dan in jo sproti vsak dan dostavlja Cit EMC A F F it Vam daje vedno vse najboljše PRIMO ROVIS PRA2ARNA: UL PIGAFET1A 6/1 * Tel. 820-747 - Industrijska con* PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 - Tal. 29-210 DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOIDONI 10 - TEL. 793-735*. 750-575 rednik je najprej orisal «zaodovino» svoje revije, nato pa spregovoril o njenih problemih in uspehih. Uvodu je sledila dolga diskusija, ki je bila večkrat polemična, čeprav ni nikoli prekoračila «dostojne» mere. Piti OVALNI URAD «AURORA» raz pisuje tečaj za turistične vodnike in spremljevalce obeh spolov. Kogar bi veselilo to delo, naj se zglasi pri »Auvori* v Ulici Cicerone f, med 9.00 in 12.30 in 16.00 in 19.00 uro. CARLI V1RGHJO vas vabi, da obiščete Aulosalone Trieste za nakup novih avtomobilov FIAT vseh vrst. Imamo tudi rabljene 500 68 70. 850 ooupe 69, 127 71. 75, 128 71. 72, o-pel ! 000 71. 1300 66. L>4 69, simca 1000 70, mercedes 220 D 69, capri 3500 71. 124 coupe 69. Obiščite nas v Ul. Giulia 10. sUITKOEN* - mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov •’ Ul. Rittmayer 4/a. ŽELITE se poročiti? Informacije a gencija « Conoscersi », Ul. Pellicce rie 6. Videm — odprto ob sredah, sobotah popoldan in ob nedeljah do onlrtan Tel. 65-923. SLUŽBO v Rimu dobi slovensko dekle vešča strežbe v restavraciji. Stanovanje in hrana zagotovljeni. Ponudbe pismene ali telefonske na: Hotel Bled via S.C. in Gerusalemme 40 - 00185 Roma, tel. 06/777102. NA KRASU najamem hišico ali kmečko poslopje z enoletnim predujmom. Tudi kupim. Tel. 755926. , IŠČEMO lf>-, 16-letnega prodajalca vajenca ž znanjem slovenščine-srbo-hrvaščine. Ugodni pogoji. Predstaviti se: Giomalfoto, Ul. Tor Bande-na 1. NAROČITE SE NA PRIMORSKI DNEVNIK TRST • Ul. Boccaccio 3 Telefon 414161 POŽAR ARTEMI0 TOVORNI PREVOZI v vse kraje, tudi » imzemstvo Mali oglasi UMETNOSTNO DRSANJE KOŠARKA ODBOJKA SMUČANJE BOB