342
Fr. Pokom; Loka.
ljudje iz vode izvlecejo, ne smejo zase porabiti, marve ga morajo oddati eleznikarjem.
Ker so vekrat hude bolezni in poari muili loko prebivalstvo, zato so leta 1750. mestni oetje sklenili v seji Materi Boji v ast napraviti v kapucinski cerkvi kapelico ter njenemu varstvu izroiti mesto, da bi je varovala vseh nadlog, posebno pa kuge in ognja. To so tudi storili, in e dandanes je vsako leto prvo nedeljo po ronivenkem prazniku veliko duhovno opravilo mestne upnije v cerkvi kapucinskega samostana zaradi obljube. Iz tiste obljube izvira tudi znamenje na glavnem trgu s podobo Marijino na visokem stebru, kakor nam pove krono-grafijski napis:
In HonoreM Plce GenItrICIs les V, Iosephl,
AtqVe Antonll StatVa Ista Poslta FJX De-
Votlone CIVItatIs
torej iz 1. 175:.
Prenovili so znamenje 1. 1879.
Nezgode so zadevale tudi blinjo loko okolico. 1754. poslednjega dne malega travna je ogenj na Suhi vpepelil sedem hi, katere je ista nesrea zadela e 1. 1602. na velikononi ponedeljek. L. 1766. je pa gorelo v Reteah, pri katerem poaru je zgorela Marua Karmelj.
Omeniti mi je tudi, da je ljubljanski prost in naddijakon gorike dijakonije s sedeem v Ljubljani, grof Karol iga pl. Petazzi, dne 4. vel. travna 1. 1755. oznanil vsem duhovnikom, da bode 26. ronika kofijski zbor v Loki pod vodstvom knezokofa grofa Emesta de Attems" ; k temu zboru naj pridejo vsi razven onih, ki so nujno zadrani. To ni malenkosten dogodek za Loko, katera je od tedaj, ko je nehala oglejska cerkvena oblast na Kranjskem, t. j. od 6. malega srpana 1. 175 1., pripadala goriki nadkofiji.
V drugi polovici minulega stoletja je bilo za cerkev in za ljudstvo marsikaj neugodnega. Namestu opisovanja podajemo tukaj nekako narodno pesem iz tedanjih dnij; nael sem jo med ljudstvom in jo podajem v izvirni obliki, samo pisavo (bohoriico) sem premenil.
Pesem od teh sedaineh novih caitou.
Kai so za eni Elimenti po useh duelah so punti al je blo kedei toko nobeden ne more vedit za to.
Enkrat se je Augustus zmislo da je biu ves svet popisou na cesar e bel hodo kir usega na klaftre zmero bo.
O joh joh, kir zdei regira, sa to ve vsak krib inu dolina kir je e use zmirjeno pak je e bel zmedeno.
Komisarje za to ven poslali, de so se prou temali, sunei grofov jenu vaih gnad be biu iher sunu vsakiga na eno
Potem so nive acvali na perdeuke so jeh diali bode uenica al pak re, Komisar je sapisou ber.
Verte jno travnike acvali use gmajne so ogledvali; nei e bo en guncvet al baron usak je potegno velik Ion.
Kmet bi biu mogu lohka gvirat, zdei ke mu ni treba tlake delat; more pa tulkain dauka dat, de mu ni mogoe enkrat obstat.
Na kole so kantone diali, na usaka vas Rihtarja postauli; oio de bi biu kmet gospod, al bo jemo preve gosposk.
Gorje zdei tim obogimo kmeti, po tir pet gosposk imeti vender e na da kaufert gosposka pravi ni toy gront.
Kaj e dobriga imeti, pravim jest tebi bogimo kmeti, pogli, kai brunih ludi milo zdihuje inu jei.
Nune Menihe so pregnali, jenu ta ive nim prepoudvali; dokler bo trpelo toko, tok dougo bo na svetu hudo.
Manikam so ast oduzeli, glih tem vahtarjem jeh sturili, kir morejo na vahti stat jno te potente oznanvat.
Kai je zdej za ena slepota po usih cerkvah je temnota kir na smejo svee state na stran nobene mae brate.
Zdei ni druziga koker potenti na usih uratah so nabiti; zdei regira joh jno gorje sei zato vsaki dobro ve.
Dokle bo na cesar ivo tok bo gubernium viou pape pak bo u rimo spau malkrat bo nova maa brau.
Zdei nas le gubernium via nove manike nam poila; oni so ene grozne uenosti al per neh ni ne poninosti.
V spoudnicah so kruplanti na klostre lauter spegonti sami sebe povikujejo te stare pa zaniujejo.
Nobeden nima plate zbrite usak ima lase zavite guante use sprefarbane lase pa vse beli nakrauane.
Fr. Pokom: Loka.
343
Te velke ole jnu seminarje
u veeh mestah tudi u Gradcu
boli je jet za denarje koze past
kakor tudirat u seminarje sa eno prazno ast,
Katira terpi dokler tudira
bukve za matuvo prebere;
kade biu nemo egne uzet za mao brat
mu zna gosposka muketo u roke dat.
Le tega je uroh Joef cesar ta bog dei, da bi biu skorej en drugi, de bi pape ve u rimu ne spau ampak soje zapoude ven dajau.
Kai je zdej katolka cirku,
katir bi se zmislo, milo bi se ziokov,
jest ne vem kaj bo s tega,
e nam Bog kei boliga na da.
Greki so zdej staro virci, Nemci bodo nova virci, na papea ne na dre sami po sojeh glavah ue.
De bi kardinali skori gori ustali, ta svet koncilium derali, prosimo vsi skupej Boga de nam skori kei boliga da.
Meni bo treba nehati
od teh rei dopoudvati
nobene nisem falliu,
kdo se bo zato ezme jeziu.
Ke bi se pa elov kedo,
de bi otou zvedit tega, katir je pisou leto.
jest reem temu: tinta jnu pero,
kai je nemu mar za to.
Prepisana na ta 3. dan Aprilla 1800.
Peisem od tega ressvetlenga Sveta.
udni Moderiani
Sa perli na Svet, Od usih kraijov zbrani,
Kdo jih oe tet. Lete merjo grunte,
Borte noj polle, To je kar stri punte,
Rane te bolle.
Enu sternu ima,
Pravia, po pet dat, Toa tudi nima
Pollu koduat, Prou lepi Preroki
Prerokujejo O kutraskem Parouki,
Bogu raitaja.
Johjoh ta kraluje,
Gorije tebi suet, Mernik zapouduje,
Vse na klaftre tet, Johjoh vsak vpije
Purgar, kmet, gospod, Johjoh ta nas bije,
Joh strij tauent s'rot.
e vselej premalu
Je blo teh Barouk, Deb se blo jemalu
Srebro z naih rok, Sa se perslepilli
Te Ainemarije, Petsto so sluili
Te rabinarij.
Oni so menili,
De bo vena rezh, Z usna sa dobbilli
Sli so vsi za pe, Od nobenga sliat
Ni v deeli ve Ne ve jeh ni zdiat
Ainemarij sa pre.
Rihtarja imeti More vsaka vas,
De zna dnarje teti Jen udreti nas,
More znat potente, Ket Keranski nauk,
Skerbi pak na cente,
De odrajta Dauk.
Svet sa e smeali
Klotre praznijo, Mlade ven zegnalij
U cirku branijo, Kriov pot podreti
Krie prec pobrat Bratoune poreti
Zna Jansenski Brat.
Seminarski vuki
Perneso leb sad Sa naverni tuki
Giftni koker gad, V'e vse narobe
Spaio ves Svet Te sterpene gobe,
Na meh jeh odret.
Grac inu tudi Dunej
e toku vi De ta ktir je sunej
Prec zgubi oi. Papea bonia
Skoffam glih strij, Janzen nega via
Na klostre rei.
O pridgah od Marie Moui koker tat,
Plate e na zbrije, Stupan ket Soudat
Noa je Deeuska Od glave da noh
Glava je Janzenska Noter kozi roh.
Na skaplir, na pae,
Cel ne ne dere, Ia koker podlasce
Na mie ree, Roenkranc pustiti,
Le premiluvat Vi to vas sa eti
Jen Janzenski Brat.
Odpustke zavergli Svete cerkve ac,
Obhaila poerli, To sa trapi pa.
V Duhu te pokore Svet zdei ve
Stre e glave nore On pa frej ive.
Stok je ta Dvanaisti
Vam hinaucam spet, Zdei pa ta trinajsti
Se na vrh odtet, Glejte kaj bo strilla
Vaa Maninga Ja e bo rezbilla
Boja traffenga.
Konc. Am ijten Juniiis ijgi.
V tej dobi so Locanom zaprli pitalsko cerkev na spodnjem trgu ter kapelo sv. Trojice na glavnem trgu. Imetje prve cerkve si je vlada osvojila v svoje namene, poslednje pa se je vtelesilo cerkvi sv. Jakopa leta 1788. Jednako alostna usoda je zadela loke bratovine: Cor-poris Christi" (sv. Renjega Telesa), ronivenko in crngrobsko, katere so imele dokaj imetka; nekoliko tega se je pozneje obrnilo za uboni zaklad obeh upnij. Klarise v Loki so odpravili ter nadomestili 1. 1782. z urulinkami, katere so se posvetile olski odgoji lokih deklic. Skoro bi bili zaprli tudi kapucinski samostan. Zanemarjenost pri cerkvah, posebno pri podrunicah, odpravljanje raznovrstnih pobonostij, kakor tudi prepoved sv. krievega pota, redko prejemanje sv. zakramentov in e marsikaj drugega to so spomini iz one dobe, o kateri toi neznani pesnik') v prejnjih pesmih. Staro-loanom pa je ast, da so se v tedanjih novih asih" potegnili za marsikaj, kar je drugod odstranil novi duh.
*) Skoro gotovo sta redovnika, zloila obe pesmi. Natanneje ji ne preiskujemo, dasi sta tudi za jezikoslovca znameniti. Uredn.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si