— 285 —
Slovenščina v pisarnah v pervej 251etnici 19. stoletja.
štev. 6 . Slov. Pravnika donaša slovensko prisego iz leta 1785.
Posrečilo se mi je, najti nekohko zapisnikov okrajne sodnije Brdske in jedno krajne sodnije Ponoviške grajščine, iz katerih se razvidi, da so priče takrat prisegale takole:
1. Po zapisniku dd. Egg (Brdo) 23. avgusta 1818.
„Jest J. J. persechem Bogo ussiga mogozhnimo eno zhisto aShuotno resnizhno Persego, de bom jest dons zhes usso letu_ kar
— 286 —
„bodem jest u te Toshbe med Josepham N. in Martinam K. savol „te shenslce Dotte Josepha N. Shene poprashan bres ussiga snot-„reinga nasai sadershaina al na duoje Sastopnoste mojieh Bessedie „nobeinimo k lubesnie al is Surashtua, ampak to zhisto Kesnizo »govoru, nezh samouzhou, inu moje tu danashne govarjaine nobenmo npopred povedou na bom, dokler leto od te Richtne gosposke „resglassenu nabode, leto toku guishno, koker guishno meni Bog »pomogai.   Amen."
2. Ravno taka prisega se je prisegla 24. julija 1815 pred omenjeno sodnijo v pravdi Janeza Fl. v lastnem imenu in v onem svojega hlapca Franceta Urankarja proti Martinu Ravnikarju zavoljo plačila.
3. Nekoliko drugače so besede prisege zapisane v pričnem zapisniku krajne sodnije Ponoviške, 6. aprila 1811. Glasi se takole:
„Jest perseshem k Bogu ussigamogozhnimo eno zhisto telesno „inu resnizhno Persego, de jest zhes usse letu kar bodem u te „Praude savolo ene pashe teh Vovaz uprashan pres Sadershka moje „vesti alli duoine sorte Sastopnosti nobenio k Lubesni al k »Ershaleino to zhisto Pravizo ven povedat, nezh samoužhat, inu „tudi letu moje govarjene toku dougu nobenimo rasodeti ozhem, „ dokler taisto sam od te sodne gosposke na bode rasodetu inu „nasnaine danu, toku guishnu koker Boug meni pomagei. Amen."
Priča N. je narekoval meje pašnika (gmajne) po slovenski:
„Perhudnig na goshauze, na spizhastem hribze, na treshem „Verho, na kovazhou Raune, na Poshgane, v starem Lasse, u »mesarjouke, na samudetovem Lassu, u gospodouskem lasu, na gVerh kerhlikouza, na Loke, na Bashonovem Lassu in u omolah."
Ravno v tej pravdi je bilo spoznano na glavno prisego, in je načrt prisežnih besed (Eidesformel) nastopnemu zapisniku prilepljen v slovenskem jeziku takole:
„Jas Joseph N. perseshem Bogu ussigamogozhnimo eno „ zhisto shuotno resnizhno Persego, de Martin N. inoi Schwager „moje shene Mize al negou sestre zeu ochzetnie guanth sunei enga »firtocha ni dau inu nie odraitou, leto toko guischnu koker guischno „meni Bog ussigamogozhni pomagai, Amen."
4. V zapisniku Brdske c. kr. okrajne sodnije od 26. septembra 1829 najdem sledeče:
— 287 —
„Nach vorausgegangener Meineidserinnerung legte der Beklagte „J. T. in der Landessprache ab nachstehenden
Haupteid
„Jest J. X- perseshem Bogu usiga mogotshnimu eno zhisto „persego, de se is mojm vedenam, inu spounet namorem, inu de „jest na pepeunizhen tedin lanskiga leta, ker sem jest, moi brat, „inu ta K. G. is Ostarije tega Luka Zhessna od Lukouze domu „shli, nissem sa eni grosh kupleniga kruha u leti sgorei povedani „ustarije possabu, jest persheshem, de jest potlej per eni glich „en verkelz ure od Lukouze prezh moiga brata J. T ... po leta „kruh u Lukouzo po nega jes nisem poslou; jest persheshem dalei „de jest nisem polei is toshnizo K. G.— med tem zhassam inu „ta zhas, kar brata ni sdramen blu, pod enim kosuzam ven sdunei »Gradischa nisem na eno gvishno visho is messam greshiu, inu is „no skus leto tega ta 14 N. leta 182 . . rojenga inu polei za L. „kershenga otroka nissem skasou. Taku gvishnu, koker nei men „bog pomaga, Amen."
*
* *
Tacih dokazov, — monumenta aere perennius, -- nahajamo gotovo po vseh starejših registraturah mile naše domovine in poudarjam še posebno, da so navedeni izgledi zapisani ravno tako, kakor sem jih jaz posnel, in da ni pri nobenem prevoda v nemški jezik ali kake dotične opombe. — Služijo nam navedeni izgledi kot neovrglivi poroki, da je bil naš slovenski jezik že takrat, ko je bil komaj vpeljan občni sodni red 1. maja 1781, v naših sodnih pisarnah priznan domačim jezikom, kateremu gre ravno toliko pravdne moči kakor nemškemu, z jedno besedo, da je bila slovenščina že od nekdaj ne samo „Landes-" temveč tudi »landesubliche Gerichtssprache". —