Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 15.	V Ljubljani, dne 31. maja 1923.	V. leto.
Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev :: za Slovenijo v Ljubljani. ::
Cena posamezne štev. 1 Oin.
„NAS GLAS” izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din. 40'— Polletna naročnina .	„	20'—
četrtletna naročnina. . . . „	10'—
Za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi po ceniku. ■ -
Uredništvo: Ljubljana, pokrajinska uprava oddel. za soc. politiko. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno (rankirane. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Predsedniki pokr. Zvez pozvani v Beograd.
Post tot discrimina rerum — je Glavni Savez naenkrat začutil ipotrebo, da je sklical za 10. maj v Beograd vse ipredsednike pokrajinskih zvez, ki so včlanjene pri Glav. Savezu.
Poziv na konferenco smo smatrali za umesten in to tem bolj, ker je bila naši O. Z. dana na ta način možnost, da iznese ob tej priliki pred konferenco vprašanje spora, ki je — ne po njeni krivdi — nastal zadnji čas med njo in Gl. Savezom. Tudi druga vprašanja je bilo treba primerno razčisti. Pred vsem se je moralo ugotoviti, kdo nosi odgovornost za to, da so važni, na Gl. Savez, naslovljeni dopisi ostal; nerešeni in da prejemlje Gl. Savez vse do zadnjega časa z diplomatskim molkom vse predloge O. Z. Pravimo da je imel Glavni Savez potrebo pozvati predsednike vseh pokrajinskih zvez v Beograd. V št. 43 »Cinovhičkega Glasnika« naglaša Savez, sam, da je postal na veliko žalost ekonomski položaj dr. uradnikov in slug tudi pri nas tako "obupen, da stojimo morda tudi mi pred dogodki, ki jih je pravkar preživela Romunija in ki jih doživlja baš zdaj Madžarska. V Beogradu so zborovali železničarji, Udruženje jugoslov. učiteljev, društvo profesorjev — naposled so prišli na vrsto državni nameščenci pod okriljem Glavnega Saveza. Trebalo je torej zopet pobude od drugod, da se je Glavni Savez zganil, če tudi je slov. O. Z. ki jo je Glavni Savez obmetaval z odmetnl-ništvom in hajduštvom tak sestanek že dolgo časa pred 10. majem ponovno zahtevala.
Ali le bil ekonomski položaj drž. nameščencev pred pol letom bistveno boljši, kakor je danes? Res je le, da smo tedaj imeli v sdbi še nekaj energije, ki bi nam racijonelno uporabljena, vrgla že danes nekai plodov smotrenega in ;pozitevnega dela, tako pa baš blodimo kakor tropa ovac brez pastirja in čakamo, kdaj nas Centralni akcijski odbor zopet zbere in usposobi za zadnji protest, ipredno pade kocka.
In zato opravičeno trdimo, da Glavni Savez m vršil v polnem obsegu svoje dolžnosti in da nosT v glavnem odgovornost za neorijentiranost v poedinih pokrajinskih zvezah, ki so že svoj čas hotele podvzetj odločilen boj, pa ga je vedno v zadnjem trenutku znal preprečiti Glavni Savez. Nezaupanje v pokrajinskih zvezah včlanjenih strokovnih organizacij torej ne more veljati pokrajinskim maticam, marveč Glavnemu Savezu v Beogradu.
•O. In ll. maja se je torej vršila v Beogradu širša konferenca Glavnega Saveza, ki so se je udeležili razun Hrvatov predsedniki vseh pokr. zvez.
Ne glede na desno in levo, moramo ob tej priliki ugotoviti, da Glavni Savez, ki mu je bilo še pred pol letom mnogo na tem, da privede v svoj delokrog tudi »Savez javnih namještenika za Hrvatsku i Slavonijo«, ni smatral za potrebo pozvati na konferenco tudi predsednika tega Saveza dr. Viktorja Benkoviča.
Bila je to velika taktična pogreška, ki bo morda imela za ves nadaljni razvoj započete ak-
cije nedoglednih posledic. Imajo, res je, — da tako govorimo — svoj mentalitet bratje Srbi, niso pa žalibog brez njega Hrvati, da ne omenjamo samih sebe. Da je oficijelni poziv na konferenco od strani Gl. Saveza izostal baš za hrvatski Savez, tega absolutno ne more opravičevati dejstvo, ker Hrvati doslej še niso pristopili h Gl. Savezu in to tem manj, ker je bila vabljena na sestanek »Udruga javnih činovnika u Zagrebu«, ki istotako nj član Gl. Saveza. Dvomimo, da bi se sploh še kdaj mogla najti ugodnejša prilika za enotno organizacijo vseh državnih nameščencev v kraljevini.
Zakaj Gl. Savez h konferenci ni pritegnil zastopstva srbijanskih profesorjev, ki merijo v neenakem boju ravno sedaj na lastno roko svoje moči. bo umevno vsakemu, ki je čital uvodni članek št. 42 »Činovničkega Glasnika.«
Konferenci je predsedoval častni častni predsednik Saveza univ. profesor gosp. A n d o n o -v i č, poročala pa sta gg. predsednik dr. Mika Jovanovič, načelnik budgetnega odeljenja v gener. direkciji drž. računovodstva in podpredsednik Gjuričič, šef odseka za izradu budgeta. Slednji nam je kot poročevalec o načinu vojne odškodnine drž. nameščencem še izza lanske protestne skupščine, ki je ostala brez vsakega haska, v dobrem spominu. Gjuričič je v izbranih besedah povedal, da se drž. nameščencem sicer dä odpomoči, vendar pa ne v smislu in obsegu resolucije železničarskih organizacij. Z drugo besedo: vlada je pripravljena nekaj dati ne pa toliko, da bodo drž. nameščenci mogli živeti. Za drugi slučaj bi morala vlada obremeniti drž. budget s polnimi štirimi milijardami dinarjev, če-sarpač naše narodno gospodarstvo ne prenese. Prav lep mrgiaj vsem železničarjem in akcijskemu odboru, da je stavil pretirane zahteve, ki v prvotni obliki sploh ne morejo biti diskutabel. Ne vemo še danes, kdo bo močnejši, bojimo pa se, da bo doživel fiasko končno vendarle akcijski odbor. Če ne radi drugega, ker bo moral zahteve znatno reducirati. Da članstvo tega koraka po vseh energičnih komunikejih akcijskega odbora ne bo odobravalo, leži na dlani. G. Gjuričič je povedal, da se bo našlo pokritje za delno izboljšanje gmotnega stanja drž. nameščencev v zvišani carini in da je za to svrho skrbijeno tudi že v predlogu budgeta za leto 1923/24 s tem, da se je za provedbo novega zakona vnesel v proračun nov kredit v znesku 400 milijonov dinarjev. Na ta način bi se mogle zvišati sedanje draginjske doklade za 50%, čim bi pa se obnesla tudi 10%' redukcija vsega drž. nameščenstva, bi znašal povišek draginjskih doklad za 70%. (Odkod bo vlada vzela kritje za ostalih 80% poviška, da bo ugodila naši prvotni zahtevi, ni znano).
Redukcija drž. nameščenstva je prav gotovo opravičena, ako pomislimo, da nas je poleg 100 tisoč invalidov — 207 tisoč in da mora država skrbeti vrhutega še za 30.000 visokošolcev, ki jih podpira (!?) s štipendijami. Kako pa naj se redukcija izvrši, da bo res kaj zalegla in da kljub vsem prihrankom ne bodo trpeli ne reduciranci ne državni aprat, to je zapet drugo vprašanje, ki ie vredno vse pozornosti in ki ga bo treba pred-končnim ukrepom vsestransko proučiti.
Izredno posrečeno je nastopil na konferenci predsednik slov. O. Z. g. Maks L i 11 e g, ki je z upravičenim ogorčenjem spravil na dnevni red konference nezdrave odnošaje med slov. O. Z. in Gl. Savezom.
Z neustrašeno besedo -— predsed. An donovi č mu sprva ni hotel dovoliti, da govori — je na konferenci iznesel vse nedostatke v upravi Gl. Saveza, pred vsem ipa neodpustljivo bagate-iiziranje O. Z. od strani Gl. Saveza v času, ko bi moral ravno Gl. Savez povzeti vso akcijo pravočasno v svoje roke in ne gledati, kako uvajajo inicijavito preko Gl. Saveza druge strok, in pokrajinske organizacije na lastno pest. Zavračal je nad vse spretno očitek, češ da je slov. O. Z. politična domena in da skriva v sebi odmetniške ter hajduške elemente.
Na podlagi izvlečka iz poslovnega zapisnika O. Z. je dokazoval, da Glavni Savez na večje število dopisov in predlogov O. Z. ni smatral drugače vredno odgovarjati, kakor da je reagiral na povsem nekvalificiran način v svojem strokovnem glasilu. Zahteval je najodločneje, da dä Gl. Savez slov. O. Z. na istem mestu, kjer jo je neutemeljeno napadal polno zadoščenje. Umevno je, da O. Z. ni mogla dočakati ukrepov Gl. Saveza, ki jih z malimi izjemami nikdar pravočasno ni prejela, ako ni hotela, da izgubi še ono malo strokovnih organizacij, ki so do zadnjega časa še ostale pri njej. Zato se je smatrala za opravičeno, da postopa inicijativno brez Gl. Saveza, ki ga je na to svojo namero itak ponovno toda brezuspešno opozorila, ter dajala v danih razmerah ostalim pokrajinskim zvezam primerne nasvete. Zato smo danes hajduki in odmetniki!! Ne more pa kaj takega trditi o Gl. Savezu, ki nas o sejah upravnega odbora ni nikoli obveščal, še manj kdaj informiral o njihovih zaključkih in ki nas ie puščal, do najnovejšega časa v popolni nevednosti vsebine splitske resolucije z dne 26. decembra 1922.
Na vse te očitke predsed. Liliegu predstavniki Gl. Saveza meritorno niso mogli odgovoriti drugega, kakor da je tajništvo Gl. Saveza z delom preveč obremenjeno.
Takšen zagovor seveda ne drži, osobito ker je dolžnost Gl. Saveza, da napravi v prvi vrsti red pri sebi, ako hoče vplivati vzgojno na druge.
V nadaljnem izvajanju je predsed. Lilleg opozarjal na veliko opasnost redukcije, ako bi se izvršila slepo in brez pravega sistema. Priznava, da je redukcija potrebna, vendar pa sme ta operacija zadeti samo tiste drž. nameščence, ki se za drž. službo ne morejo izkazati niti s strokovno niti z moralno kvalifikacijo. Pa tudi tem je treba dati gotova jamstva, da brez vseh sredstev ne bodo vrženi čez noč na ulico. G. Gjuričič je v svojem odgovoru omenil, da prejme vsak redu-ciranec, ki ima 15 službenih let gotovo odpravnino, ki bo znašala toliko mesečnih plač z vsemi dokladami, kolikor let je služil državi. V obče pa drž. nameščenci z nad 15 službenimi leti ne bodo reducirani.
Govoril je na to predsednik centralnega odbora narodn. železničarjev L u k o t i č o akciji tega odbora; načelno je izjavil, da železničarji započete akcije ne morejo več revidirati in da
pojdejo za ciljem po strogo začrtani ipoti. Stvar vlade je, da to akcijo prepreči ne z obeti, marveč s takojšnjo odpomočjo v smislu znanih resolucij. Prepričan je o solidarnosti vseh drž. nameščencev. O pokretu profesorjev je govri! ipred-sednik pokrajinske zveze za Hercegbosno gimn. direktor C u č k o v i č. Med njegovim govorom je došlo do prerekanja, ker so nekateri člani konference ta pokret obsojali češ, da bodo profesorji v smislu novega zakona zbog svoje kvalifikacije socijalno itak zadostno zavarovani.
Konferenca je pred zaključkom sklenila to-le resolucijo:
1.	)Vsem aktivnim in vpokojenim drž. nameščencem kakor tudi vipokojenkam z vdovnino naj se povečajo osebne draginjske doklade za 100%; uradnikom ministrstva zunanjih del, ki opravljajo službo v inozemstvu, pa je zvišati te doklade za 50%. To zvišanje naj velja od 1. maja tl. dalje.
2.	)Vse kronske vpokojence je prevesti na dinarske pokojnine po istih načelih, ki so se uveljavljala za aktivne drž. drž. nameščence povodom izenačenja njihovih osebnih iprejemkov v kronah na dinarje.
3.	) Mesta Split, Zagreb, Novi Sad, Sarajevo in Ljubljano je uvrstiti v I. draginjski razred. ((Maribor je moral izostati, ker bi prejudiciral več enakih mest v drugih pokrajinah in bi se v tem budget še bolj obremenil.)
4.	) Vsako maksimiranje rodbinskih doklad za neukazno osobje (sluge in zvaničnike) naj se odpravi. K temu osobju je prištevati tudi vojne mojstre (vojne majstore).
5.	) Narodna skupščina naj se loti kot najnujnejšega izmed vseh zakona o civilnih drž. uradnikih in uslužbencih, ki naj ga vlada nemudoma predloži
6.	) Vsem drž. nameščencem je preskrbeti Stanovanja, oziroma jim zagtovoti gradnjo lastnih hiš na ta način,
a) da se v to svrho vnese v drž. budget posebni kredit;
ib) da se osnuje poleg tega v ta namen špe-cijleni zaklad (fond), h kateremu naj
x)	^ prispeva potom budgeta država,
1.0 dalje že zgrajena državna poslopja, ki se porabljajo za stanovanja;
y)	v isto svrho je preurediti uredbo o Savezu navabliačkih zadruga in sicer na ta način, da ta savez prispeva od 1% odtegljaja za državne dobave (čl. 70 uredbe) %% temu zakladu, sam pa za lastne potrebe razpolaga z ostalim /-ž%.
7.	) (Ta točka se tiče zemljišča na topčider-skem brdu, ki naj ga država odstopi beograd-skemu činovništvu za stavbene prostore.)
8.	) Komisija za redukcijo drž. nameščencev naj se izpopolni z dvema članoma, ki jih odredi Gl. Savez. Vrhutega morajo sodelovati tudi še pri individualni redukciji (v posamnih pokrajinah) v vsaki komisiji predstavniki Glavnega Saveza, ozir. pokr. zvez. ali pa (kjer teh ni) strokovnih organizacij, to pa ne samo s posvetovalnim, marveč tudi z odločujočim glasom.
9.	) Vsi tisti drž. nameščenci, ki so bili odpuščeni iz drž. službe od časa, ko je pričela volitve-na vlada, se morajo vzeti pri eventualni redukciji v poštev. (Restitutio in melius!)
10.	) Najkasneje do konca junija tl. se mora izplačati vsem aktivnim in vpok. drž. nameščencem brez razlike (tudi vdovam, ki uživajo vdovnino) posojilo (avans) na račun vojne odškodnine v naivišji izmeri, ki jo določa čl. 7., točka 4. zakona o vojni odškodnini. Poleg tega je prevzeti v odbor, kj ga ta zakon predvideva, dva člana izmed predstavnikov Glavnega Saveza, ki imejta odločujoč glas.
(Ako naj velja točka 10. resolucije tudi za naše Primorce, ki so ob italijanskem vpadu izgubili vso premičnino, nj jasno. Splošna interpretacija in oblika te zahteve bi bila na vsak način v njih prid, osobito, ker zakon o vojni odškodnini ne dela nobenih plemenskih razlik. Sicer pa menimo, da je posojilo (avans) vse kaj drugega, kakor odškodnina (odšteta), do katere bi imeli pod drugačnimi okolnostmi polno pravico.)
* * *
Beogradska konferenca z dne 10. t. m. je končno tudi se razodela, da Glavni Savez potrebuje denar. Zgodilo se ie to po preteku dveh let!
Kakor je — tako namreč piše »Cin.. Glasnik« br. 43 z dne 15. t. m. — zaključila že dne 26. XII. 1922 skupščina v Splitu, morajo od 1. januarja tl. dalje prispevati vsa udruženja drž. nameščencev,
ki hočejo uživati plodonosno delo Gl. Saveza, po —.25 p mesečno za vsakega člana.
Popolnoma naravno! Nobena .organizacija, ki se hoče resno udejstvovati, ne more iti za nič manj resnim ciljem brez gmotnih sredstev. —
Samo nekaj nam ni pri tem razumljivo! Ako je splitska skupščina ta prispevek, o čegar ne-obhodni potrebi nimamo povoda dvomiti, določila že 26. XH. 1922, potem si dovoljujemo vprašati Glavni Savez: Zakaj ni tega sklepa sporočil pokrajinskim zvezam še ipredno so sklicale običajne redne letne skupščine, ki bj ta izdatek mogle še pravočasno spraviti v svoje proračune za tekoče leto in iz česa je kril Glavni Savez svoje izdatke ves čas, odkar obstoji?
O. Z. za Slovenijo je od Gl. Saveza v zadnjih dneh sicer prejela poziv, da se briga za ta prispevek in ga čim preje Gl. Savezu nakaže, potrebno pa bo najbrž, da čujemo — v finančnih stikah O. Z. in vseh strokovnih organizacij — vendarle še mnenje izrednega občnega zbora.—
Z resolucijo, ki je zanjo glasoval tudi predsednik naše O. Z., soglašamo. Ne moremo pa trditi, da je istovetna z zahtevami akcijskega odbora, ki se mu je naša O. Z. brezpogojno pridružila. Ali b'o treba odnehati na eni strani, ali pa primakniti na drugi, to bo pokazala bodočnost. Eno pa je jasno za vse! In to je, da manjka med Centralnim akcijskim odborom in vsemi ostalimi pokr. odbori ter pbdodbori tista prožna zveza, ki je neobhodno potrebna celo ob mirnem razvoju stvari, kaj šele ob času, ko smo hoteli napovedati — boi. Ako bi g. Lukič kot predsednik Centr. akcijskega odbora vse to uvaževal, bi moral vztrajati ipri besedilu prvotno zasnovane in že davno predložene resolucije, ali pa — reči konferenci zbogom!	—š.
Skupščina Udruženja poreskih činovnika.
Na binkoštni ponedeljek, 21. t. m., se je vršila v gradski vjeenici v Zagrebu redna letna skupščina Udruženja poreskih činovnika kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, ki jo je ob maloštevilni udeležbi delegatov o tvoril tajnik zagrebške sekcije g. Posavac ob pol 10. uri dopoldne. Zastopane so bile, iz-vzemši Vojvodino in Črnogoro, vse pokrajine naše kraljevine. Za ljubljansko sekcijo so se skupščine udeležili nadupr. B 1 a ž o n, Stanič, Bekš, upr. Videnšek, Pirk-maier, Starki, Malinger, oficijali M a r i n c, P e t e k in Ž u m e r ter asistenta Z i m i č in Z e š 1 i n.
Tajnik zagrebške sekcije poroča o delovanju te sekcije od časa njene ustanovitve dalje. Obžaluje, da se vsled nedostajanja časa za to skupščino od strani Hrvatov ni mogla izvesti taka organizacija, kakršna bi bila v interesu stvari potrebna.
Udeležba bi bila lahko povoljnejša, da upravni odbor Udruženja v Beogradu ni sklical skupščine v tako kratkem roku.
Predsednik Udruženja Voj. Katunac pozdravi v otvoritvenem govoru od vseh krajev dospele delegate ter izjdvi, da bodo imele posamezne sekcije Udruženja priliko, zaznati o delovanju upravnega in nadzorstvenega odbora iz prihodnjih številk »I oreške službe«.
V glavnem se je upravni odbor bavil z načrtom zakona o izenačenju davkov. On sam (preds. Katunac) je o tem načrtu sestavil kritični pregled ter prišel do zaključka, da ta načrt ne pomeni izenačenja, marveč da davčna bremena za poedine pokrajine še bolj kategorizira. Načrt zakona je izdela posebna komisija, ki pa k sodelovanju ni pritegnila praktičnih strokovnjakov iz vrst davčnega uradništva, ampak se je omejila samo na pomoč teoretikov. Zato davčno uradništvo ta načrt odklanja in to tembolj, ker se mora prej ali slej pokazati, da je v praksi neizvedljiv.
Še bolj kot ta zakon pa nam je na srcu zakon o državnih uradnikih, ki pride v naj-
krajšem času pred Narodno skupščino. Žal, da se nam kljub prizadevanju ni posrečilo dognati, v kakšni obliki so se izvršile nekatere izpremembe v prošlem letu od zakonodajnega odbora že razpravljanega načrta, in ako te izpremembe zadenejo v živo davčno uradništvo. Uvrstitev davčnega uradništva v II. kategorijo nam je bila sicer od kompetentnih mest zajamčena, vendar pa je v zadnjem času čuti, da bodo davčni uradniki uvrščeni po svoji šolski izobrazbi, to je maturanti v II., nematuranti pa v III. kategorijo. Proti tej nameri bo vložilo Udruženje odločno predstavko ter energično zahtevalo, dai se vsi zdaj služeči davčni uradniki brez izjeme uvrste v II. kategorijo, dočim naj se zanje v bodoče zahteva popolna srednja šola z maturo.
Pri volitvah v upravni odbor Udruženja sta bila nato za ljubljansko sekcijo izvoljena nadupr. Joža Bekš in upravitelj Miroslav Pirkmaier, v nadzorstvo pa nadupr. Jakob B 1 až o n.
Sledil je za tem referat predsednika Voj. K a t u n c a o predlogu zakona o neposrednim porezima, ki je trajal do 1. ure. Poročilo je bilo sestavljeno nad vse marljivo in skrbno ter je pričalo o strokovnjaški sposobnosti predavatelja. (Ker prične z objavo poročila »Poreska služba« z dne 25. decembra 1922, br. 3—6, ga radi obširnosti ne priobčujemo.)
Skupščina je bila prekinjena ob 1. uri popoldne, nadaljevala pa se je v prostorih davčnega urada zopet ob 3. uri.
Predsednik Katunac je otvoril o svojem referatu debato, ki pa se na predlog delegata B e k š a spričo pomanjkanja časa in važnejših gmotnih vprašanj davčnega uradništva ni vršila.
Delegat Bekš je opozoril skupščino, da se s finančnim zakonom za 1. 1922 določene nagrade za uspešno iztirjavanje davkov kljub urgencam še niso izplačale. Vpraša, kaj je temu vzrok.
Predsednik Katunac izjavi, da je to, določbo on sam stavil v finančni zakon. Zahteve za izplačilo nagrad je generalna direkcija odstopila v kompetentno poslovanje državnemu računovodstvu, ki pa je pozabilo na svojo dolžnost, da budget za I. 1922/23 prilagodi glede potrebnih kreditov — finančnemu zakonu. Ker za izplačilo nagrad ni na razpolago potrebnega kredita, se torej nagrade ne morejo nakazati. — Upanja ni prav nobenega, da bi se to sploh kdaj zgodilo, čeprav je že Udruženje glede tega vprašanja storilo polno dolžnost.
Referat o novem načrtu zakona o drž. uradnikih, ki bi ga moral podati tajnik Udruženja g. D e v e č c r s k i, je odpadel. Na predlog tajnika ljubljanske sekcije B e k š a se sprejme z dopolnitvenim predlogom predsednika K a t u n c a zahteva, da je normirati za vse bodoče davčne uradnike kot pogoj za sprejem v davčno službo srednješolsko maturo z najmanj enoletno davčno strokovno šolo, vse sedaj služeče davčne uradnike pa je za prehod brez izjeme uvrstiti v II. kategorijo.
Dalje je Udruženje izneslo pri finančnem ministrstvu zahtevo, da se sme davčno uradništvo porabljati samo za posle, ki so z odmero ali pobiranjem davkov v neposredni zvezi. V zvezi z zakonom ho torej tudi treba urediti davčna oblastva oziroma ustroj davčnih uradov.
Delegat B e k š predlaga v imenu ljubljanske sekcije, da Udruženje izposluje takojšnjo razveljavitev rešenja finančnega ministra z dne 30. januarja 1923, br. 1838, ki v nasprotju z veljavno službeno pragmatiko ustvarja pri obolenju davčnih uradnikov gotove kavtele. ki meje skoro na šikane in ki se ne tičejo uradnikov drugih strok.
Udruženje bo glede tega vprašanja pod-vzelo pri finančnem ministru najenergičnejše korake.
Za prihodnjo letno skupščino Udruženja se določi mesto Ljubljana, vsled česar zaprosi B e k š, da se je udeleži vse davčno uradništvo naše kraljevine v čim najimpo-zantnejšem številu.
Skupščina je pred zaključkom sprejela sledečo resolucijo: I. Povodom skore reforme poreskog zakona za čelu Kraljevinu, poresko činovništvo, prateći stalno sve, što je u ovom pravcu do sada uredjeno in starajući se, da se ova reforma izvede u duhu modernog porezivanja u interesu i državnih prihoda i poreskih obveznika, a posle zaslušanog referata predsednika udruženja g. Vojislava Katunca, konstatuje, da ovaj način izrade novog poreskog zakona bez učešjća stručne po-reske organizacije i zainteresovanih drugih privrednih krugova, neće doneti pozitivnog rezultata, koji se od ove reforme ojćekuje. Poresko činovništvo, koje danas provodi tri različita poreska zakonodavstva, i koje je najpozvanije, da izkaže sve dobre i rdjave strane dosadašnjih poreskih zakona jednoglasno konstatuje, da izradjeni projckat poreskog zakona, kopiran u glavnome iz madjarskog zakona i sa predloženim mešovitim sistemom porezivanja po prinosu, dohotku — na imovinu ne može se primiti, jer je nepravičan i vrlo teško izvodiv. a što je dosadašnjim iskustvom dovoljno utvrdjeno.
S gornjih razloga zahtjeva:
1.	da se novi projekat izradi na modernom sistemu porezivanja po dohotku, pošto on daje najviše garancije za brzo, uspešno i pravilno porezivanje, inače poresko činovništvo ne bi moglo primiti na sebe odgovornost za neuspeh, ako, bi se reforma izvršila po prednjem sistemu;
2.	zahteva, da se novi prejemki zakona izradi^ uz učeš'pe bar po jednog predstavnika Udruženja iz sviju sekcija kao' i ostalih struka kako se ne bi u projekat uncle odredbe neizvodljive, kao što se to dešava u svima projektima radjenim bez učešća stručnih organa;
3.	kako najbolji zakoni bez dovoljno stručnog osoblja, koji ]će ga privoditi, a bez dobre organizacije vlasti nemaju velike vrednosti, to skupština zahteva, da se jednovre-meno sa izradom poreskog zakona izradi i zakon o organizaciji poreskih vlasti u celoj Kraljevini, po kojoj bi se poresko osoblje gru-pisalo pod jednu direkciju i uputilo samo na čisto poreske poslove, a odstranilo od svih drugih poslova, koje danas vrši u celoj zemlji na štetu poreskih poslova, usled čega i državni prihodi od neposrednih poreza su sasvim problematični.
Iz nalaženja poreskih izvora, odmerava-nja dohodaka kod poreskih obveznika i pribi rame porezanih suma, poso je vrlo delikatan ako se vodi ozbiljno računa i o državnim po trebama a Jednovremeno i ekonomskoj srni z. poreskih obveznika, te stoga za pravila, rad u buduće potrebna je i jača intelektualni sprema i sa potpuno ispravnim moralnin osobinama poreskih činovnika. A radi tog; skupština zahteva, da se u budujću poreski struku primaju samo lica, koja imaju najmanji veliku maturu sa specijalnim stručnim ktirzon lHlr. od jedne godine dana, da se u naj kraćem roku odstrane iz poreske struke lica, primljena za poreznike posle oslobodje-nja. koja nemaju bar 4 razreda srednje škole i da se materijalno stanje poreznika osigun novim činovničkim zakonom tako, da ne mora strahovati za svoju eksistenciju, niti1 da pa da u iskušenje na štetu i ugleda činovničkot i državnih prihoda i interesa poreskih obveznika.
Skupština najzad izjavljuje, da ako si Preko ovih zahteva prodje. neće moći dat
nikakve garancije za uspeh i ostavlja svaku odgovornost za neuspeh onima, koji ne budu vodili računa o mišljenju i zahtevima onih, koji su najpozvaniji, da dadu svoj sud o svima poreskim poslovima.«
Resolucijo bo Udruženje izročilo finančnemu ministru in Narodni skupščini.
-Š.
A. S., Ljubljana:
Kako so organizirani upokojenci.
V kolikor imam podatkov ali mi je to sicer znano, je v Ljubljani osmero društev penzionera, ki nas zanimajo zbog nam vsem skupnih stanovskih in gospodarskih stremljenj. So to društva: I. splošno društvo jugoslovanskih upokojencev, Društvo upokojenih učiteljev, Društvo upokojencev južne železnice v Sloveniji, Društvo orožniških upokojencev na slovenskem ozemlju, Zveza upokojenih častnikov, Strokovnia zveza tobačnih upokojencev, Zveza uradniških vdov in sirot ter Društvo upokojenih javnih nameščencev za Slovenijo. V drugih krajih po Sloveniji so ali ustanovljene podružnice teh društev ali pa so pojedini upokojenci včlanjeni . pri raznih resortnih društvih aktivnih nameščencev, kamor imajo po društvenih pravilih pristop tudi upokojenci iste službene stroke. Časih se tupatam pojavijo skupine brez notranjega or-ganičnega stika in prirede sestanek, če gre za kako posebno nujno in važno vprašanje. V sosednih pokrajinah nahajamo dvoje močnih organizacij upokojencev, in sicer Zajednicu umirovljenika za Hrvatsku i Slavoniju v Zagrebu in Udruženje državnih penzionera v Beogradu.
Od zgoraj imenovanih slovenskih društev so pri Osrednji zvezi javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani včlanjene in se poslužujejo za svoje oficijelne objave izključno zvezinega glasila »Našega Glasa« te-le organizacije:	Društvo orožniških
upokojencev. Zveza upokojenih častnikov in Društvo upokojenih javnih nameščencev. Razen spočetka navedenih prvih dveh nastopajo druga ljubljanska društva, kadar je treba manifestirati za skupne interese, v koalirani falangi, kakor se je to zgodilo n. pr. na izborno obiskanih shodih upokojencev in upokojenk dne 4. majä 1922 m dne 25. marca 1923 v veliki dvorani »Mestnega doma« oziroma hotela »Union«. Umestni so taki shodi ne samo iz stvarnih razlogov, da ima sleherno društvo priliko dokumentirati svoje posebne želje in zahteve, da se snujejo kolektivne peticije in resolucije, ampak tudi radi tega, da se tem povodom nečlani lahko prepričajo o delovanju društvenih odborov.
Vidi se, da je organizacija penzijonistov že dokaj napredovala, -toda dovršena še zdav-na ni. A to največ vsled pomanjkanja solidarnega čuta marsikoga v taboru upokojencev. Ugotavljam J da je mnogo upokojencev, ki še vedno samotarijo in nimajo smisla za ud ružno akcijo, ki pa sicer radi uživajo sad društvenih uspehov. Bridko čutijo svojo usodo, znano jim je, da tvorijo upokojenci danes proletarijat nižje vrste, vedo, da smo upokojenci zgubili ves svoj nekdanji ugled, pa apatično prenašajo to gorje in ne storijo ničesar za izboljšanje žalostnega položaja in le čakajo, da jih trpljenja reši — smrt. Ti mlaČ-neži naj se zbude, naj s svojim pristopom k društvu ojačijo vrste tistih tovarišev, ki se bore za njihov blagor. Hic Rhodus, hi-c salta.
Toliko mimogrede, da ne prezrem omeniti brejzbrižnosti nekaterih upokojencev, zlasti onih v višijh šaržah, za solidarno nastopanje pri delu za zboljšanje stanovskih razmer in ublaženje prckerne človeške eksistence.
Vestnik.
Judenburške žrtve v domovini. Tovariši, tovarišice, udeležite se vsi brez izjeme svečanosti mrtvaškega sprevoda dne 2. junija 1923.
Tajniško poročilo na, obč„ zboru O. Z. smo morali radi obilice drugih bolj aktualnih doneskov preložili za prihodnjo številko, ki ga objavi v celoti. — Uredništvo.
Društvo vpokojenih; javnih nameščencev za
Slovenijo V Ljubljani, sklicuje v četrtek 14. junija t. L ob 7. zvečer v restavraciji pri »Mraku« na Rimski cesti izredni občni zbor z dnevnim redom:	Društvenega odbora poročilo o zvišanju
članarine in slučajni predlogi. Ako občni zbor ob določenem času ne bi bil sklepčen se otvori pol ure kasneje nov občni zbor z Istim dnevnim 'redom neglede na število navzočih članov. Odbor.
»Do konca dni«. Tako se imenuje nova satirična igra v treh dejanjih, ki jo je spisal naš javni nameščenec v obliki Kristusove legende pod pritiskom sedanjih neznosnih razmer, ki jih trpe po krivdi drugih vsi državni uslužbenci kakor tudi mnogi pripadniki nižjih stanov. Igra je polna zanimivih in pomembnih prizorov iz našega vsakdanjega življenja ter je jako bogata na živahnih dejanjih. Primerna je za uprizoritev na večjih mestnih odrih. To naj bo igra naših javnih nameščencev. Stopimo z golo resnico svojega trpljenja tudi na oder pred našo javnost, ki je gluha in slepa za naše gorje. Tovariši sotrpini', posezite po igri in ji pomagajte do smotra, ki ji je namenjen. Dobi se pri avtorju Franu Rojec v Ljubljani, Streliška ulica št. 5.
Vsm delegatom slovenskih nabavljalnlh zadrug državnih uslužbencev na skupščini v Ljubljani dne 29. junija 1923: Vsi slovenski delegati nabavljalnih zadrug državnih nameščencev, ki pridejo na skupščno v Ljubljano dne 29. junija 1923, se vljudno vabijo tia skupni sestanek, ki se vrši dne 28. junija 1923. — na predvečer skupščine ob 6. uri (18) zvečer v bibliotetski dvorani pokrajinske uprave v Ljubljani, Bleiweisova cesta, da se dogovorimo, glede enotnega nastopa na skupščini in glede predlogov, ki se imajo staviti pri »slučajnostih« np skupščini od Slovencev. V interesu vseh slovenskih zadrug je, da se delgati polnoštvilno udeležijo tega sestanka. — Dr. Franc Peitler, viš. sod. svetnik v Mariboru.
Redukcija uradništva. »Slovenec« piše v 115. številki: Neki beogradski list preiskuje, kdo bo reduciran in kdo bo ostal. Rezultat te raziskave je ta-le: »Ostalo bo 18 ministrstev, kolikor jih nima niti bogata Anglija. Ostalo bo ministfstvo za vere poleg ministrstva za prosveto, ostalo bo ministrstvo za izenačenje zakonov poleg ministrstva za pfovosodje. Ostale bodo štiri pokrajinske uprave kot štiri posebne uprave v eni državi. Ostali bodo tudi neštevilni bddelki in pododelki ministrstev z njihovimi načelniki, inšpektorji in pomočniki. Ostala bo tudi v narodni skupščini ona jata deklet, ki so bila odpuščena: bogvezakaj iz raznih drugih uradov. V državni 'upravi ’ bodo ostali vsi, ki so akcijonarji raznih bank, družb in podjetij, in ki s svojimi »beraškimi« dohodki grade v Beogradu šestnadstropne palače. Ostali bodo tudi vsi oni uradnki, ki sklepajo v imenu države razne dobave v vrednosti nekaj milijonov dinarjev, in sicer podpisuje take pogodbe navadno z ene strani načelnik v imenu države, z druge strani pa inšpektor v imenu družbe, koje član je.«
Za tiskovni sklad, »Našega G Daša« sta darovala: g. Guštin, nadgeometer v Ljubljani 40 K in g. Drago Schmidt, sodni oficijal v Trebnjem 20 K. Iskrena hvala gg. tovarišema, ki tudi v najtežjih časih nista pozabila na naše glasilo. Uprava.
isalni stroji itd.
mehanična delavnica (popravljalnica)
Ljubljana
Šelenburgova ul. 6/1.
___________L. BARAGA.
Čevlje kupujte od domačih tovaren tvrdke Peter Kozina & Ko. z znamko »Peko«, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na debelo in drobno, Ljubljana, Breg 20, ter Aleksandrova cesta št. 1.
Priporoča se za nakup vseh pisarniških in šolskih potrebščin
tvrdka
M. Tičar, lii
Barva, kemično čisti in pere vse tovarna
Jos. Reich
Ljubljana, Poljanski nasip 4 - 6.
IHEF
Ljubljana.
Manufakturna in modna veletrgovina.
Solidno blago.	Nlike cene.
L Mikuš
Ljubljana, Mastni trg 15.
priporoča svojo zalogo
dežnikov in soinčnikov ter sprehajalnih palic. Popravila sc izvršujejo točno in solidno
Priporoča se
modna trgovina
fl. Sinkovič oasl. K. M
LJUBLJANA, Mestni trg 19.
30SIP OLUP
Trgovina z manufakturnim blagom in z oblekami domačega izdelka.
Ljubljana.
Start trg St. 2. In
gostilna pod Trančo.
Toči pristna dolenjska in štajerska vina. Preskrbljeno za mrzla in gorka jedila.
Tovariši!
Priporoča se Vam trgovina s papirjem, pisarniškimi in šolskimi potrebščinami
Karol TIH,
Ljubljana, Kongresni trg št 8.
(lastnik Gruber in Pokovec).
Prvovrstno blago in zmerne cene.
„Samopomoč“
gospodarska zadruga javnih nameščencev
r. z. z o. z.
v Žuženberku
— se nahaja v likvidaciji. —
„Aikadont“
zobna pasta.
Glavna zaloga drogerija
Anton Kanc, Ljubljana.
F. M. Schmitt
Ljubljana, pred Škofijo št. 2.
Priporoča svojo bogato zalogo galanterijskega, norimberškega ter romarskega blaga, dalje igrače, košare, vozičke in pletenine.
Postrežba točna in solidna.
Perje in puh
C. 3. HAMANN
= Ljubljana, Mestni trg 8. =

1 svih vrsti
CIRIL SITAR
LJUBU AHA
»trn
Priporoča se
I. CERME
Ljubljana, Dunajska cesta 28
Zaloga pohištva in tapetništvo.
„Pri nizki teiii“ IGU. ŽflRGl
Ljubljana, Sv. Petra cesta št 3.
Trgovina z drobnim, pletenim in modnim blagom ter perilom in kravatami na debelo in drobno.
Največja zaloga potrebščin za krojače In šivilje.
javnih oameftentev in vpokojentev
r. i. x o. x. v Kamniku je sklenila
likvidaciio.
Eventuelne terjatve naj se prijavijo do
do 30. Innlfa 1823.
pri likvidacijskem odboru.
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
priporoča najboliSe šivalne stroje „Gritxner“, potrebščine za šivilje In krojače, modno blago In galanterijo.
špecerija,
Mtakaul.10.
priporoča se cenj. občinstvu pri nabavi barv za obleko in volno, bencin, Ber-tan zoper stenice, Garantol za vlaganje jajec, gobe za umivanje, Kalodont, krtače vseh vrst, kislina solna in žveplena, muholovke, mrčesni prašek, naftalin, oblati za peciva, oglje, žlm-nata omela, pralni praški: Kontent, Persil, Ženska hvala, podnožniki: konopneni, leseni in slamnati, salmijak, cvet in sol za elemente, Strobin za snaženje slamnikov, Syndetikon lepilo-sponke za perilo, Panatol za pokonča, vanje ščurkov, tepači, zdravilni vrelec radenski in rogaški, grenčica Fran Josip, voščilo za parkete in žganja, konjak, rum.
Kolesa
in vse potrebščine
Vam nudi najbolje in najceneje
J. GOREČ, Ljubljana
Palača Ljubljanske kreditne banke.
Prva jugoslovanska tovarna dežnikov
Ljubljana,
Pred Škofijo številka 19.
Najnižje cene!
Solidna In točna postrežba!
Popravila, preobleke.
javnih nameščencev in vpoiojencev
v Ljubljani
Prodaja svojim članom razno špecerijsko in kolonijalno blago po znižanih cenah.
Krojaštvo Frail IgHČ Krojaštvo Ljubljana, Kolodvorska ul. št. 28.
delavmle oblek za gospode, otroke in uniforme. Za dame po najnovejiem modemom kroju. Lastna zaloga modnega blaga.
— Uradnikom znaten popust. —
M. Mihelič
LJUBLJANA, Selenburgova ulica.
Specialna trgovina ščetarskih izdelkov.
Parfumerija in galanterija.
Edina zaloga jugoslovanskih igralnih kart.
lUiman
optik-specijalist
Ljubljana,
Šelenburgova ul. 2.
Ljubljana, Vodnikov trg 5
priporoča v nakup usnje In usnjate Izdelke. Članom Habavljalne zadruge javnih nameščencev popust!
Velika izbira otroških vozičkov, dvokoles in šivalnih strojev po ceni.
F- Batjel, Ljubljana,Wart trg 28.
Sprejemajo se v polno popravo za emajliranje z ognjem in ponikljanje dvokolesa, otročki vozički šivalni in razni stroji.
„TRIBUNA“
Tovarna dvokoles In otročkih vozičkov. Ljubljana, Karlovška cesti ♦. — Zvonarska ulica 1.
Zahtevajte ponudbo.
Papir na čebelo.
Tvornifte cene.
Specialiteta
OVOJNI PAPIR
papir za pakovanje) vseh vrst, dalje Iskovni, konceptni, pisarniški, risalni papir itd. po tvornički ceni vedno v zalogi. Glavna zaloga
„ABADIE“
cigaretnega papirja
A. LAMPRET
Ljubljana, Krekov trg 10
Telefon 247.
Državno zdravilišče Rogaška Slatina.
Sezona Maj-September.	Sezona Maj - September.
Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni. Cene zmerne. V pred in po sezoni (t. j. od 1. maja do 15. junija in od 1. do 30. sept.) 50 7o popusta za državne uradnike in njih rodbinske člane. Največja udobnost. Zahtevajte prospekte.
__________________ _____________—_________________________________ Bavnateljatvo zdravilišča.
izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani.
Odgovorna urednica Štebi Alojzija. — Tiska Narodna tiskarna v Ljubljani.