Na hitri cesti so sinoči postavili še drugi dvojezični smerokaz Edi Kraus, častni občan Malega Lošinja, o težkem gospodarskem trenutku /4 Sport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 22. STRANI ^fcaudek www.caudek.it Aß 40 let... Primorski TOREK, 18. NOVEMBRA 2008 št. 274 (19.364) leto LXIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,90 € Sturmova ofenziva za dvojezične table Rado Gruden Nova avstrijska vlada, ki jo bodo verjetno ponovno oblikovali socialdemokrati in ljudska stranka, bo morala ugrizniti tudi v problem dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem. Vlade na Dunaju sicer še nekaj časa ne bo, toda iz vrst slovenske manjšine prihajajo jasni signali, da Slovenci na Koroškem pričakujejo, da bo ta problem končno rešen tako, kot to zahtevajo razsodbe ustavnega sodišča. Če je bila ta zahteva doslej praktično v ekskluzivni domeni Narodnega sveta koroških Slovencev in narodnostne stranke Enotne liste, pa se zdaj tej zahtevi pridružuje tudi Zveza slovenskih organizacij oziroma njen predsednik Marjan Sturm. Gre za precejšnjo vsebinsko spremembo, saj je bil Sturm zagovornik »kompromisne« rešitve tega vprašanja, s katero je med drugim v okviru tako imenovane »kon-senzne skupine« - ob Sadovnikovi Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk - soglašal tudi Feldnerjev nacionalistični Heimatdienst in je bila veliko bolj omejevalna. Očitno je, da je Sturm glede tega spremenil svoje stališče in da bo v bodoče v odnosu do avstrijskih oblasti nastopal veliko bolj ofenzivno kot doslej, ko je pobudo na tem področju prepuščal Narodnemu svetu. Zanimivo bo tudi videti, če bo pri tej ofenzivi deležen podpore »konsenzne skupine«, ali pa gre za samostojno akcijo. Kar zadeva slovensko manjšino na Koroškem, gre vsekakor za pozitiven premik. Pritisk na Dunaj je nedvomno večji, da pa bi bili tudi rezultati boljši, bo, vsaj takrat ko gre za bistvena vprašanja, potrebno bolj usklajeno nastopanje manjšinskih organizacij. medvladni vrh - Pomemben dogodek v odnosih med Italijo in Nemčijo Trst bo danes gostil srečanje Berlusconi-Merkel Frattini in Steinmeier gresta v Rižarno - Spomenica SKGZ in SSO boljunec - TFS Stu ledi Praznična 35-letnica Ob obletnici ples, petje in glasba - Sodelovala sta Godbeno društvo Nabrežina in Rudi Bučar BOLJUNEC - S predstavo Od šagre do ohceti je Tržaška folklorna skupina Stu ledi v soboto slavnostno zaokrožila 35 let delovanja. S člani skupine, ki je svojo pot začela na po- budo Nadje Kriščak, so v Prešernovem gledališču nastopili še člani na-brežinske godbe na pihala in mlad izolski glasbenik Rudi Bučar. Zbrane je nagovoril predsednik TFS Stu le- di Marjan Spetič, pozdravila pa sta tudi dolinska županja Fulvia Premo-lin in predsednik ZSKD Marino Marsič. Na 9. strani TRST - Danes bo v Trstu potekal ita-lijansko-nemški vrh s srečanjem med italijanskim premierom Silviom Berlusco-nijem in nemško kanclerko Angelo Merkel in številnimi pogovori med posameznimi ministri na temo dvostranskih, evropskih in mednarodnih vprašanj s posebnim ozirom na gospodarsko krizo. Zunanja ministra Frank-Walter Steinmeier in Franco Frattini bosta ob robu srečanja obiskala tudi Rižarno, na premiera Berlus-conija pa sta spomenico naslovila predsednika SKGZ in SSO Rudi Pavšič in Drago Štoka, ki bosta dokument izročila predstavnikom predsedstva italijanske vlade. Na 3. strani Nesladek in Premolinova »opozorila« sodstvo glede uplinjevalnika pri Žavljah Na 7. strani Neznanec obupano klical na pomoč, reševalci ga iščejo na pobočjih Sabotina Na 23. strani Povpraševanje po briškem olju presega pridelane količine Na 25. strani Corrado Rojac, mojster harmonike v glasbi in besedi Na 27. strani jamlje - Športno-kulturno društvo Kremenjak SLOV I K SLOVENSKI IZOBRAŽEVALNI KONZORCIJ H Proslavitev petnajste obletnice razvejana, prijazna, neoporečna Slavoj ZiŽek v sodelovanju z EX JAMLJE - Proslavitev petnajstletnice športno-kulturnega društva Kremenjak v Jamljah je bila razvejana, prijazna in neoporečna. Na sobotnem večeru so zapeli otroci, predsednica je pozdravila številno publiko, gostje so izrekli čestitke, sledil je govor Zlatka Martina Marušiča, župana občine Miren-Kostanjevica. V programu je še izstopala predstavitev priložnostne, vendar lične in bogate publikacije, ki povzema prehojeno pot in bo znala priklicati tudi čez desetletja sedanjo jameljsko družbeno stvarnost. Dan kasneje, v nedeljo, so bili najprej na potezi mali krajevni likovniki, nato pa še harmonikarji, ki so se udeležili tradicionalnega srečanja Diaton. Na 24. strani Kaj se zgodi, ko pade meja: film in ideologija 20.11.2008 Kulturni dom Ul. Brass 20 - Gorica info@slovik.org - tel. +39. 334. 28 25 853 factor banka k kraški zidar NLbO InterFinanz SS ANHOVO 2 Torek, 18. novembra 2008 MNENJA, RUBRIKE / ISTRSKI ZORNI KOT Tudi v Istri občutijo krizo Miro Kocjan Poročila in komentarji o novem ameriškem predsedniku še zmeraj prednjačijo v istrskih medijih. Zvečina sodijo, da pomeni Obama prelom ne samo v ameriški politiki, marveč tudi v svetovni, da pa od njega ni pričakovati hitrih in ostrih ukrepov, marveč trezne in pametne državne korake, venbdar z nesporno socialno identiteto. Na dlani pa je, da se je že odločil za neposredni državni nadzor nad bankami in zavarovalnicami. Gospodarska in finančna kriza je glavna točka dnevnih redov hrvaških, pa tudi istrskih ustreznih ustanov. V Opatiji so imeli srečanje hrvaških ekonomistov, na katerem je govoril tudi predsednik Mesič. Zavzel se je za hrvaški »new deal«, kakršnega se je v Združenih državah Amerike lotil Roosevelt, pri tem pa je naglasil zlasti, da finance ne smejo oditi iz države, da jih je treba reinvestirati v proizvodnjo in da je ena temeljnih nalog zaščita zaposlovanje. Hrvaška vlada pa se je odločila za vrsto novih ukrepov, med njimi v prvi vrsti, da prihodnje leto plače ne smejo biti povišane. Predsednik vlade Sanader pa je navajal tudi vrsto drob-nejših ukrepov, ki prav tako sodijo v boj proti krizi. Med njimi je denimo predlog, da s prihodnjim letom odpade na vseh področjih in pri vseh ustanovah navada posredovanja daril in podobno. Časniki trdijo, da je Sander takšne prihranke določil kar z državnim dekretom. Istrski poslanec Damir Kajin, ki predstavlja Istrski demokratski zbor, je v zvezi s tem ter z vsem, kar je še napovedano, dejal, da se strinja s predlaganim proračunom za prihodnje leto pod pogojem, da bi končno pristali na to, da bi Istro razglasili za samostojno deželo. Skratka, s financami naj bi se neposredno pričele ubadati dežele. V zvezi s pripravami proračunov za prihodnje leto pa se je sprožila nezadržna aktivnost tudi po občinah. Vmes je vseskozi potreba po protikriznih ukrepih, hkrati pa seveda po tem, da »življenjskih tem«, kakor navajajo časniki, ne bi smeli prizadeti. Na seji kvarnerskega deželnega sveta so menili, da recimo zdravstvo ne bi smelo biti oškodovano. Ponekod beremo, da zdravstvo ne more delovati samo od sebe, to pa mora oblast, kljub restriktivnim ukrepom, razumeti. Zanimiv je, med drugim, podatek, ki po svoje ponazarja zmeraj bolj domnevno zastarelo pojmovanje odnosa do zdravstva. Hrvaška je namreč država, kjer še zmeraj več kot 50 odstotkov oseb, starejših od 65 let, žal umre v bolnišnicah, medtem ko ta odstotek drugod po Evropi ne presega desetih odstotkov. V Rovinju pa so na seji mestnega sveta naglasili, da socialne potrebe ne smejo biti zanemarjene. Proračun za prihodnje leto bo po predvidevanjih znašal 175 milijonov kun, od tega pa naj bi šlo za tako imenovane družbene dejavnosti (šole, zdravstvo in drugo) nad 75 odstotkov. Glede investicij pa se dogovarjajo, da bi prihodnje leto zgradili telovadnico, razširili prostore gimnazije, obenem pa skupaj z drugimi fi-nancerji pričeli graditi 4 nove hotele. V Labinu pa so razpravljali o tem, kako v regiji urediti tako imenovane »zelene otoke« za sodobno zbiranje odpadkov. To bo pomemben korak, med drugim, za vodstvo okolja. Iz Pulja pa javljajo, da naj bi proračun za prihodnje leto znašal okroglo pol milijarde kun. Na Reki pa bodo prihodnje leto, kakor smo slišali na občini, posebne akcije pregleda in tudi začetka del pri tem, da bi uredili stanje tistih znanih, pa tudi neznanih poslopij iz središča mesta, ki so statično v nevarnosti. Strokovnjaki namreč sodijo, da je najmanj kakih 20 poslopij potrebnih nujnih gradbenih del. V glavnem gre za palače seveda nastale že v času Avstro-Ogrske, zlasti pa za nekatere, ki so jih zgradili na dvomljivi lokaciji, denimo na majavem zemljišču, na lokaciji, kjer je tekel potok in podobno. Na Reki pa je deloma tudi s stališča gospodarske in finančne krize še zmeraj še kako pereč problem ladjedelnice »3. maja«, ki sodi med največje na Jadranu. Zadnje dni so sicer bili storjeni pomembni koraki naprej. Želj-ko Starčevič je bil imenovan za generalnega direktorja, bodočnost najbrž ne bo meglena, kakor je še kazalo, Damir Poljanec, ki je podminister za gospodarstvo, je podprl to personalno rešitev. Hkrati pa je opozoril, da država žal ni več v stanju pomagati temu podjetju, kjer je 2000 zaposlenih, in da je zato nujno, da se privatizira. Seveda pod pogojem, kakor je rekel, da to ne bo »poceni« in da bo zaposlitev zagotovljena. Istega mnenja je tudi, kakor je znano, Evropa. Odpori pa so pri deželnem svetu, saj predsednik Zlatko Komadina meni, da »ne moremo v Evropo s tisoči brezposelnih« in da Bruselj ne bi smel zmeraj igrati vloge dokončnega akterja. Nekaj zanimivih novosti pa je iz puljske županje. V Pulju je namreč bila na obisku delegacija vlade Bosne in Hercegovine, ki jo je vodil Gavrilo Gra-hovac, minister za kulturo. Na srečanju pri Ivanu Jakovčiču so ugotovili, da sodi ta stik tudi v puljski program, da se to mesto v duhu jadranske politike, poveže tudi z drugimi središči na vzhodni strani Jadrana. Prijetna novost je tudi, da so v Pulju izročili priznanje »Ravnateljice leta« v okviru akcije »Turistični svet« Sanji Cinkotan Koro-tajevi, ki vodi turistično ustanovo »Pro loco« in se je izjemno odrezala kot turistični dejavnik v sodelovanju z mestnim svetom. Med gospodarske težnje v Istri pa sodi tudi namen gospodarskega ministrstva in vlade sploh, da bi v Plominu zgradili tretjo energetsko centralo na premog. Dejstvo pa je, da so prebivalci odločno proti, pa tudi strokovnjaki niso ravno naklonjeni. Zbrali so že šest tisoč podpisov proti tej gradnji in listino poslali predsedniku vlade Sanader-ju. Obveščeni krogi vedo povedati, da državni načrt za industrijski razvoj med drugim jasno določa, da na Hrvaškem pred letom 2015 ne bi smeli graditi novih central na premog. Tudi deželni svet v Pulju podpira stališče proti tej centrali. In še nekaj krajših novic: na Hrvaškem nameravajo posodobiti vrsto upravno-pravnih določil, med njimi, na primer, da naj bi v prihodnje župane posameznih občin volili neposredno občani, ne pa da bi jih izbrali med člani svetov, kakor je sedaj. Sliši se prav tako, da naj bi v prihodnje odpravili izvršne organe, kar pomeni, da bi sklepe sprejemali sveti brez vmesnega organa. Podobno naj bi se zgodilo tudi z deželnimi sveti. Namen je v fazi preučevanja, pripomb pa ni malo, veliko jih zadeva »breme«, ki naj bi mu bili v prihodnje podvrženi sveti, to je nekdanje skupščine. Namenoma pišemo o tem na koncu članka, saj je pogosto poudarek na koncu podoben in prav tako učinkovit kot poudarek na začetku. Skratka, tudi Italijanska unija v Istri in na Kvarneru naj bi prejela iz Rima manj sredstev kot doslej. Organi Unije so se odločili za odločen protest in priporočili, da bi sredstva ostala vsaj taka kot lani. Omembe vredno je, da organi Italijanske unije v tem protestu omenjajo tudi slovensko manjšino v Italiji kot enako prizadeto. Po svoje gre spet za nazoren primer vzajemnega razumevanja in sodelovanja med manjšinama. Pa odnosi med Hrvaško in Slovenijo? Evropski komisar za širitev je na pogovorih v Zagrebu ponovil, da je to bilateralno vprašanje ter da se »evropsko« spodobi, če bi denimo vprašanje meje rešili bilateralno. Hrvaški predstavniki (tako Sanader kakor zunanji minister) sta dejala, da je v Ljubljani nova vlada, da to vzbuja določene upe, vendar sta naposled spet zaigrala na tipko o mednarodnem posredovanju. BOGATIMO SVOJ JEZIK Ob koncu oktobra je bila vsa Italija na ulicah. Vrstila so se protestna zborovanja, sprevodi po mestih in zasedbe šol zaradi vladnih ukrepov Ministrstva za šolstvo. Zaradi varčevanja bodo ukinili vrsto šol, jih združili in odpustili kdo ve koliko učiteljev, profesorjev in raziskovalcev na univerzah. Ob poročanju o vsem tem smo vsak dan v naših medijih slišali in brali o manifestacijah, kar je v slovenskem jeziku prav nasprotno od tega, kar so poročevalci hoteli povedati. Manifest je javna, navadno slovesna izjava ali razglas, manifestacija pa v slovenščini javno, navadno slovesno izražanje mnenja ali razpoloženja, navadno v znak podpore. Znane so manifestacije za mir, pa tudi proti vojni, kar je isto. O naših študentskih »manifestacijah« so poročali tudi v Sloveniji, kjer pa so se vse naše manifestacije spremenile v demonstracije, kar pri nas včasih poimenujemo tudi protestne manifestacije, kar je kalk iz italijanščine. Italijanščina pozna manifestazione di protesta. De Mauro navaja kot zgled m. pacifista, m. antigovernativa. Zapiše pa tudi, da je manifestazione (iz franc. manifestacion) dimostrazione pub-blica e collettiva che esprime prote- sta o appoggio di qcn. o qcs. Zanimivo je, da ima Šlenc že v svojem Ital-slov. slovarju (DZS 1997) zapisano za manifestazione manifestacija, za manifestazione di protesta pa demonstracija in protestni shod. V novejšem Slov.-ital. slovarju je zabeležil manifestacijo za mir - ital. manifestazione per la pace. Pod geslom demonstracija ima prevod di-mostrazione, comizio, manifestazio-ne. Za vse tri zglede, demonstracije proti vojni, protestna demonstracija in prirediti demonstracijo ima v italijanščini dimostrazione. Manifestacija in demonstracija po svojem izvoru pomenita skoraj isto, raba v določenem pomenu pa je bila stvar dogovora v posameznem jeziku. Italijani so se odločili za manifestacijo, Slovenci pa za ločevanje po pomenu. Zborovanje proti čemu je demonstracija, za kaj pa manifestacija. Tako smo oba izraza uporabljali več, najmanj 10 do 15 let, po drugi vojni, ko so bile demonstracije zelo pogosto, manifestacije pa poredkoma. Demonstracija pa pomeni tudi prikazovanje kakega pojava ali predmeta in njegove uporabe. V italijanščini je dimostrazione s tem pomenom zelo pogosta, uporablja se tudi pri matematiki, medtem ko govorimo v slovenščini o fizikalnem ali matematičnem preizkusu. In ravno ta drugi pomen besede demonstracija je tisti »grešni kozel«, ki je kriv, da smo naše slovenske politične demonstracije spremenili v italijanske manifestacije. Okoli l. 1960 se je namreč posvetil novinarskemu poklicu nekdo (čigar imena se ne spominjam), ki je poznal iz šole fizikalne in matematične demonstracije. Zato se mu je zdela ta beseda popolnoma nesprejemljiva za naše protestne shode in sprevode; kar čez noč jih je prekrstil v manifestacije. Spominjam se, da sem se takrat z njim sporekla, vendar brez uspeha, zato v Trstu še danes »protestno manifestiramo«. Tudi moj prispevek o tem 20.febr. 2007, je naletel na gluha ušesa. Po »padcu« meje bi bilo morda le prav, da bi se po desetletjih s Slovenijo spet poenotili! Lelja Rehar Sancin odprta tribuna Spomin na Rapallo Podpisani sem na nedavnem večeru primorskih rojakov, ki žive v Ljubljani, prebral sledeče misli, povezane z rapalsko mejo in njenem odmevu v današnjih primorskih razmerah. Danes je 12. november. Na današnji dan pred oseminosem-desetimi leti je bila v italijanskem letoviškem mestu Rapallo podpisana mirovna pogodba med kraljevino Italijo in Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Prelomnost in usodnost tega dejanja, katerega temelj je bila meja med kraljevinama, je najtesneje povezana vsaj s tremi dogodki, ki smo jim bili priče v tem letu, in nanje naj ob jubileju današnjega dne še posebej opozorim. Najprej o tako imenovanem padcu meje. Sprožil je veliko lepih besed in napovedi, ugibanj in tudi kakšen dvom. Mejo svobodno prehajamo, njeno prehajanje je svobodno tudi zato, ker nas Slovence v matični domovini družbeni razvoj postavlja skoraj na enakovredno raven s sosedi. Po tej poti je potrebno nadaljevati in potem odpadejo mnogi dvomi za našo narodnostno ogroženost, zlasti na obmejnem ozemlju. Če to ugotovitev prenesem na svoje doživljanje povem, da uživam svobodno prehajanje, ko se iz Solkana čez Sočo podam peš po starih poteh v Štmaver ali Pevmo, ne da ni me kdo nadziral. Nelagodno pa mi je ob novih razmerah, ko pomislim, da se je v začetku tega leta kar 40% goriških meščanov izrekalo zoper sproščene razmere na državni meji. Ali je zaradi tega mogoče pomisliti na ustvarjanje nove goriške identitete, o kateri razmišljajo nekateri italijanski izobraženci v Gorici in se pri tem ozirajo za avstrijskimi časi? Taka identiteta je brez vsaj pasivnega znanja zlasti slovenščine mrtvorojeno dete. Pa je tudi uresničljiva v okolju, ki krepi nemir, kar se je pokazalo pri delu italijanskih sosedov ob spominu na 90-letni-co konca prve svetovne vojne? Pomladi nas je razvnela polemika o Primorski. Primorsko, o kateri danes govorimo, jo čutimo, se z njo ponašamo, se z njo istovetimo in jo imamo radi, je ustvarila rapalska meja ne oziraje se na to, da nam je beseda Pri- morje znana od srede 18. stoletja, da so Bleiweisove novice pisale že leta 1863 o Slovenskem Primorju in da je pred letom 1918 kar nekaj tržaških in goriških časnikov nosilo samostalnik Primorec ali pridevnik primorski v naslovu. Pogled na zgodovino kaže, da ni bila lokalna upravna povezanost ozemlja zahodne Slovenije nikoli uresničena, čeravno je duh Gregorčičeve pesmi Soči povezoval ljudi v močno skupnost, ki jo je še utrjeval čas skrajnega nacionalizma, partizanski boj in danes nekoliko pozabljeni boj za meje po drugi svetovni vojni. Da smo Primorci skupnost, je trdna odločenost tudi naših dni, da pa smo upravno razpolovljeni, je dejstvo, ki mora in more skupnost le še utrjevati. Pri iskanju rešitve pa nas bolj kot zahodni sosed ali pa celo Ljubljana, ogroža nestrpnost znotraj nas samih. In nazadnje naj se zaustavim pri spomeniku na Cerju. Spomeniku na nadvse razgledni vzpetini zahodnega Krasa je bilo v zibelko položeno nekaj kamnov, ki prinašajo spotiko. Najprej ime spomenika, potem njegova vsebina, ki naj bi bila tudi muzejska, pa arhitekturna podoba in še kaj. Spomnimo se tudi zapleta s temeljnim kamnom. Ko se sedaj izgradnja spomenika bliža koncu, je strasti razvnela predstavitev vsebine notranjosti in se polemike odvijajo med tako imenovano narodnoobrambno zasnovo in zasnovo, ki nosi ime Pod svobodnimi zvezdami. Na trdnost naše narodnostne meje moramo biti pozorni, prav tako na trdnost naše zavednosti, a vendar v trdnem prepričanju, da nas je tisočletje in več ohranjevala predvsem zvestoba običajem in jeziku naših prednikov, zvestoba »sclavorum lingui«, ki je dala pred tisoč leti ime Gorici. Ali naj zato to lepo slovensko in starodavno ime konča na smetišču zgodovine? Pa še neko opozorilo, povezano s spomenikom na Cerju. Gre za dandanašnjo mitologijo tigrovstva kot protiutež partizanskemu boju. To opozorilo na izrabljanje zgodovine je vredno in potrebno, čeravno je upanje, da bo hasnilo, skromno. Branko Marušič premio napoli Čestitke Borisu Pahorju Spoštovani, naš dragi Boris Pahor! Primorske razumnike, znanstvenike, umetnike, ki živimo in delamo v Ljubljani, je na moč razveselila novica o vnovičnem, tako laskavem priznanju Vašemu delu, tokrat Nekropoli - verjamemo, da Vam je Premio Napoli za najboljši tuji roman v Italiji v zadoščenje po vsem, kar je bilo, je in (najbrž) bo - po vsej grenčini, molku, ignoranci, ki ste jih doslej doživljali. Nam pa je ta Vaša nova zmaga, tako čista, simbolno zgovorna, v ponos. Prežihov Voranc, borec za prav vse, kar bi Slovencem vendar že prineslo vsakršno prostost, ni v tri dni postavil v Požganico, v ta imenitni roman iz prevratnih dni, primorskega človeka - prostovoljca. In mu v misli položil tudi te besede: V zgodovini se bo enkrat reklo: Edino borba za narodno svobodo je bila pozitivna. Pa je zgodovina včasih tudi počasna. Ima ovinke - mar zato, da bi se očistila vsega, kar ne sodi vanjo? Primorci že vemo. Hvala Vam. Narod brez pokončnih v preteklosti je zgolj krdelo. Mi pa smo jih, može, imeli. Misel nanje bo grela duha tudi v dneh, ko bo morebiti v duši mraz. Zakaj včasih je v duši mraz - pa ne samo tam prek, v Vašem (našem) Mestu v zalivu. Hvala, ker se lahko veselimo z Vami. In zlasti hvala, naš dragi Boris Pahor, ker smo lahko na Vas ponosni! Prisrčno in iskreno Vas pozdravljamo. Strokovnjaki, znanstveniki in umetniki živeči oziroma delujoči v Ljubljani, ki jih družijo korenine s Krasa, Goriške, Vipavske in Posočja: dr. RAJKO BRATOŽ profesor zgodovine, akademik; dr. BORIS CIBIC prim. kardiologije; mag. STANKO DEBELJAKmag. oec.; dr. SAVIN JOGAN dipl. iur.; dr. BOŽIDAR KANTE prof. filozofije; dr. MARKO KERŠEVAN prof soc.; PETER KERŠEVAN dipl.ing.arh.; dr. DRAGO KLEMENČIČ teolog, urednik; dr. PAVLE KOŠOROK doc. spec. kirurg; dr. BOŽO KRALJ prof. ginekologije; VLADIMIR MAKUC akad. slikar; dr.BRANKO MARUŠIČ profesor zgodovine; dr. IVAN MARUŠIČ prof. kraj. plan.; akad.dr. MILKO MATIČETOV etnolog, akademik; JANEZ MESESNEL umetnostni kritik; ANTON NANUT dirigent, prof.; magVOJKA RAVBAR mag. oec.; dr. LOJZE SOČAN prof. oec.; JOŽE SPACAL akad. slikar; dr. PETER ŠTIH prof. zgodovine, akademik; dr. MARJETA TER-ČELJspec.internist pulmolog; dr. MARKO URŠIČ prof. filozofije; MAJA VIDMAR pesnica; dr. JOŽE VIŽINTIN prof. strojništva, akademik-inženirska akademija; SAŠA VUGA pisatelj, akademik; CIRIL ZLOBEC pesnik, akademik; dr. MARTIN ŽNIDERŠIČ dipl.oec., prof. knjigarstva. / ITALIJANSKO - NEMŠKI VRH Torek, 18. novembra 2008 3 trst - Sodelovali bodo ministri za zunanje zadeve, gospodarstvo in finance ter infrastrukture in prevoze Berlusconi in Merklova danes v Trstu na italijansko-nemškem medvladnem vrhu Zunanja ministra Frattini in Steinmeier se bosta uvodoma poklonila žrtvam Tržaške rižarne TRST - Danes bo Trst gostil ita-lijansko-nemški vrh, v okviru katerega se bodo srečali italijanski ministrski predsednik Silvio Berlusconi in nemška kanclerka Angela Merkel ter vrsta ministrov obeh vlad. Na dnevnem redu bodo bilateralne zadeve, pa tudi evropska in mednarodna vprašanja skupnega interesa. V središču pozornosti bo tako svetovna finančna kriza, kateri je bil posvečen sobotni vrh G20 v Washingtonu, ki sta se ga udeležila tudi Berlusconi in Merklova. Tržaški vrh se bo pričel okrog 11. ure, ko bo italijanski ministrski predsednik na Velikem trgu uradno sprejel nemško kanclerko. Medtem ko se bosta potem šefa obeh vlad pogovarjala na sedežu deželnega odbora, se bodo na bližnjem tržaškem županstvu ločeno sešli ministri po posameznih re-sorjih. Italijanski zunanji minister Franco Frattini se bo tako srečal s svojim nemškim kolegom Frankom-Wal-terjem Steinmeierjem, minister ga gospodarstvo in finance Giulio Tremon-ti s finančnim ministrom Peerom Steinbrückom, minister za gospodarski razvoj Claudio Scajola z gospodarskim ministrom Michaelom Glo-som, italijanski minister za infrastrukture in prevoze Altero Matteoli pa se bo pogovarjal s svojim nemškim kolegom Wolfgangom Tiefenseejem. V skladu s programom, ki nam ga je posredovala tržaška prefektura, bo sledila uradna predstavitev obeh delegacij ter tradicionalno skupno slikanje, nakar bo na sporedu osrednji dogodek vrha, se pravi plenarno srečanje obeh delegacij na sedežu deželnega odbora. Okrog 13.30 se bodo udeleženci vrha preselili na delovno kosilo v sosednjo palačo prefekture, približno ob 15. uri pa bosta Berlusconi in Merklova priredila zaključno tiskovno konferenco v zborni dvorani Tržaške trgovinske zbornice na bližnjem Borznem trgu. V okviru italijansko-nemškega vrha je predviden še pomemben dogodek. Zunanja ministra Frattini in Steinmeier se bosta namreč poklonila žrtvam Rižarne, edinega nacističnega koncentracijskega taborišča na sedanjih italijanskih tleh. S tem po-klonom se bo vrh pravzaprav začel, saj naj bi ministra prišla v Rižarno nekaj pred 11. uro. Kot kaže, bo šef nemške diplomacije imel priložnostni nagovor. Dogodku bodo prisostvovali tudi dijaki nekaterih šol, med temi predstavniki liceja Franceta Prešerna. Silvio Berlusconi Angela Merkel trst - Na vrhu bodo tudi podjetniki Berlusconi je v Trstu že gostil Schroderja TRST - V nedeljo, dva dni pred današnjim vrhom, se je razširila bojazen, da bo treba srečanje med šefoma italijanske in nemške vlade odložiti. Italijanskega ministrskega predsednika Silvia Berlusconija je namreč na povratnem letu iz Washingtona, kjer se je udeležil sobotnega vrha G20 o svetovni finančni krizi, obšla lažja slabost. Kaže, da so se mu spet pojavile težave s srcem oz. ožiljem. Toda sam Berlusconi je potem poskrbel za pomiritev duhov. V izjavi za tisk je zatrdil, da je popolnoma zdrav. Še več. »Čutim se čvrstega kot dvajsetletni mladenič,« je dejal. Sicer pa se je Berlusconi že večkrat sešel z Merklovo na podobnih bilateralnih srečanjih. Zadnjič je to bilo 7. oktobra letos v Berlinu. Poleg finančne krize je bila tedaj v središču pozornosti tudi bodočnost Alitalie. Kot kaže, je italijanski ministrski predsednik takrat naklonjeno govoril o možnosti, da bi nemški letalski prevoznik Lufthansa vstopil kot manjšinski delničar v družbo CAI (Compagnia aerea italiana), ki se je pripravljala in se še pripravlja na prevzem Alitalie. Ni izključeno, da bo o tem govor tudi na sedanjem tržaškem vrhu. Današnjega srečanja se bodo vsekakor udeležili tudi italijanski in nemški podjetniki, med temi Alberto Bom-bassei (Brembo), Federico Falk in Ful-vio Conti (Enel) za italijansko stran ter Ekkehard Schulz, Wulf Bernotat in Jürgen Grossmann za nemško stran. Pristavimo naj, da to ni prvi ita-lijansko-nemški vrh, ki se odvija v Trstu. Podobno srečanje je namreč tu potekalo 8. marca 2002. Na čelu italijanske vlade je tudi tedaj bil Berlusconi, medtem ko je bil nemški kancler Gerhard Schröder. Očitno je Trst v Berlusconi-jevih očeh primeren sedež za takšna srečanja. To potrjuje tudi dejstvo, da so se za časa njegovih vlad tu odvijali še drugi podobni dogodki, kot sta bila vrha Srednjeevropske pobude in Jadransko-jonske pobude. trst - Ob italijansko-nemškem vrhu Spomenica SKGZ in SSO za premiera Berlusconija TRST - Italijanski premier Silvio Berlusconi se zaradi natrpanega programa ob italijansko-nemškem medvladnem vrhu danes ne bo utegnil sestati s predsednikoma krovnih organizacij SKGZ in SSO, Rudijem Pavšičem in Dragom Štoko. Tako so Pavši-ču in Štoki včeraj sporočili iz kabineta predsednika italijanske vlade. Predsednika krovnih organizacij sta za srečanje zaprosila z namenom, da bi šefa italijanske vlade seznanila z zdajšnjim položajem slovenske narodne skupnosti, še posebno kar zadeva njen finančni položaj. V dogovoru s predstavniki predsedstva vlade pa bosta Pavšič in Štoka danes dopoldne Berlusconiju izročila spomenico, ki ju v nadaljevanju objavljamo. Trst, 17. novembra 2008 Spoštovani gospod Silvio Berlusconi Predsednik Vlade Republike Italije Gospod Predsednik, obračava se na Vas v imenu Slovenske kulturno gospodarske zveze (SKGZ) in Sveta slovenskih organizacij (SSO) in Vam izrekava dobrodošlico v deželi Furlani-ji Julijski krajini, oziroma v njenem glavnem mestu Trstu. Dne 16. maja letos sva Vam ob izvolitvi za predsednika italijanske vlade podrobneje razčlenila vso problematiko, ki zadeva življenje in delovanje slovenske narodne skupnosti v Italiji. V tistem pismu sva Vas tudi naprosila za krajši razgovor z Vami, kar pa nam doslej ni bilo dano dočakati in s tržaške prefekture smo tudi prejeli obvestilo, da nas ne morete sprejeti v Trstu dne 18. novembra letos ob Vašem obisku v prestolnici naše dežele. Upava, da nas boste čimprej sprejeli na sedežu vladne palače v Rimu, ker so problemi za našo Drago Štoka kroma Rudi Pavšič kroma skupnost izredno dramatični. Gre namreč za težko klestenje prispevkov slovenskim organizacijam in društvom, ki so predvideni v letošnjem finančnem zakonu, oz. proračunu, kar bi za nas pomenilo iti naproti pravi katastrofi, saj bi bila premnoga naša slovenska društva prisiljena prenehati s svojim delovanjem. Želiva Vas nadalje seznaniti z dejstvom, da si pričakujemo od vlade, ki ji Vi predsedujete, da bo poskrbela za izvajanje zaščitnega zakona za Slovence v Italiji in obenem posredovala pri pristojnih organih, da bodo na avtocestni trasi, ki poteka po goriškem in tržaškem ozemlju, čimprej postavljeni dvojezični napisi, kot to velevajo tudi mednarodne pogodbe. V upanju, da bomo v Vas našli sogovornika za uveljavitev naših pravic in pričakovanj Vas lepo pozdravljava Rudi Pavšič predsednik SKGZ Drago Štoka predsednik SSO trst - Vrsta prometnih omejitev za vozila med potekom dvostranskih pogovorov Že od sinoči prepoved parkiranja v vrsti ulic in trgov Danes bo na nekaterih odsekih prepovedana tudi vožnja TRST - Ob priložnosti današnjega italijansko-nemškega vrha so že od sinoči v veljavi nekatere prometne omejitve na območju poteka premierskih in ministrskih srečanj. Tako je na podlagi odredbe tržaškega župana Roberta Dipiazze že od sinočnje 22. ure prepovedano parkiranje in ustavljanje vseh vozil na sledečih trgih in ulicah: v Ul. Luigi Einaudi (izjemo predstavljajo parkirišča za invalide), na Borznem trgu (do križišča z Ul. Roma), na Trgu Niccolo Tommaseo, v ulicah San Carlo, Mercato Vecchio in Oro-logio, na Trgu Mercato Vecchio, v ulicah Pozzo Del Mare in Punta Del Forno (do višine hotela Urban), na Malem trgu (Piazza Piccola), v Ul. Cassa di Rispar-mio (od Borznega trga do križišča z Ul. San Nicolo) ter na nabrežjih Mandracc-hio in Tre Novembre (na območju parkirišč med Trgom Tommaseo in Ul. Mer-cato Vecchio). Danes pa bo od 8. ure naprej prepovedano parkirati oz. ustavljati vsa vozila na območju Rižarne ob priložnosti obiska nemškega in italijanskega zunanjega ministra. Tako prepoved parkiranja velja v ulicah Palatucci in Rio Primario (med Ul. Palatucci in parkiriščem za Rižarno) ter na samem parkirišču za Rižarno in sicer v desetmetrskem pasu, ki teče ob zidu nekdanjega koncentracijskega taborišča. V vsakem primeru bodo vozila, parkirana na omenjenih prepovedanih območjih, odpeljali. Med prevozom delegacij obeh vlad z ronškega letališča v Trst pa bo danes od 9.30 do prihoda delegacij v Trst zaprta obalna cesta v smeri Trsta. Prav tako bo od 9.30 naprej prepovedana vožnja po nabrežjih Tre Novembre (med Trgom Tommaseo in Velikim trgom) in Mandracchio (med Velikim trgom in Ul. Mercato Vecchio). Od 14.30 naprej pa bo prepovedan promet za vsa vozila med Trgom Tommaseo, Ul. Canal Piccolo in Borznim trgom. Omejitve (katerih ura začetka veljave je znana, ura preklica pa ne) vsekakor ne veljajo za javna prevozna sredstva, reševalna vozila, vozila sil javnega reda in službena vozila osebnosti, ki se udeležujejo italijansko-nemškega vrha. Na območju poteka pogovorov (na sliki palača deželne vlade) bosta prepovedana parkiranje in vožnja arhiv kroma 4 Torek, 18. novembra 2008 GOSPODARSTVO celovec - Predsednik Wakounig ob jubileju Slovenske gospodarske zveze Vizija za prihodnost je biti motor v gospodarstvu regije SGZ je v Celovcu slovesno praznovala 20-letnico ustanovitve in delovanja CELOVEC - Slovenska gospodarska zveza (SGZ), krovna gospodarska organizacija koroških Slovencev, ki združuje ljudi iz različnih političnih taborov, je na proslavi ob 20. obletnici ustanovitve konec preteklega tedna v Domu glasbe v Celovcu ne le ponudila pogled na uspešno delovanje v preteklosti, ampak je zarisala tudi svoje vizije za prihodnost. »Želimo biti motor novih idej z veliko združevalne moči v regionalnem gospodarstvu, da bomo kot koroško-slo-venski gospodarstveniki lahko kljubovali izzivom,« je dejal njen predsednik Benjamin Wakounig. Na slovesnosti je predsednik lahko pozdravil vrsto uglednih osebnosti iz gospodarstva in politike na Koroškem, v Sloveniji in Slovencev v Furlaniji-Ju-lijski krajini. Za Gospodarsko zbornico Koroške Franza Pacherja, za Obrtno zbornico RS Miroslava Kluna, za Slovensko deželno gospodarsko združenje v FJK pa podpredsednika Marka Sta-varja in direktorja Andreja Šika. Med častnimi gosti je bil tudi kandidat za finančnega ministra v novi slovenski vladi Franc Križanič. Wakounig je v svojem govoru poudaril, da bo pri uresničitvi teh vizij velikega pomena, da bo slovensko gospodarstvo na Koroškem dobro povezano z gospodarstvom matične Slovenije. Ob tem je izpostavil, da je šele pred kratkim uspela ustanovitev Poslovnega kluba JAPTI v Celovcu. »Zavedamo se odgovornosti in se zahvaljujemo Republiki Sloveniji za izkazano zaupanje,« je dejal predsednik SGZ in pristavil, da če bo Republika Slovenija SGZ zaupala to dejavnost še naprej, »bo to koristilo naši lastni re-putaciji in še naprej dvigalo ugled slovenskega gospodarstva v Avstriji.« Na proslavi, na kateri je besede pohvale izrekel tudi predsednik Gospodarske zbornice Koroške Franz Pacher, je SGZ odlikovala zaslužne osebnosti, ki so v preteklih dvajsetih letih prispevale k temu, da je krovna gospodarska organizacija koroških Slovencev postala pomemben dejavnik v regionalnem gospodarstvu in čezmejnem sodelovanju v prostoru Alpe-Jadran. Posebna odlikovanja sta prejela prvi predsednik SGZ Franz Rutar in Karel Smolle, ki je Benjamin Wakounig foto i.l. odločilno prispeval k temu, da so koroških Slovenci leta 1991 dobili Dvojezično zvezno trgovsko akademijo v Celovcu. Bil je tudi eden glavnih pobudnikov ustanovitve SGZ leta 1988. Edi Kraus naš pogovor - Edi Kraus postal častni občan Malega Lošinja Priznanje vsej družini in Aurori Leto 2009 bo zelo težko in zahtevno TRST - Slovenski gospodarstvenik in menedžer Edi Kraus je pred nedavnim prejel naziv častnega občana Malega Lošinja. Priznanje, ki mu ga je na posebni slovesnosti izročil tamkajšnji župan, je znak hvaležnosti mesta in otoka v Kvarnerju za več desetletij dolgo spletanje in vzdrževanje vezi med Trstom in Malim Lošnjem, za katero je posebno zaslužna družina Kraus oziroma potovalna agencija Aurora Viaggi. Edija Krausa smo povprašali za ozadje te geste in zakaj je do nje prišlo ravno zdaj, ko se sam s turizmom ne ukvarja več aktivno, čeprav je še vedno pooblaščeni upravitelj Aurore. »To je pravzaprav družinsko priznanje. Vezi z Malim Lošinjem je začel negovati že moj stari oče Drago Kraus, moj oče Egon pa je od vsega začetka, ko je pred 45 leti prevzel agencijo Aurora Viaggi, forsiral Mali Lošinj kot turistično destinacijo, ki je bila stalnica v naši ponudbi. Kot sem povedal tudi ob prejemu naziva, ki je prišel v tem času zato, ker so častno občanstvo ustanovili šele pred nekaj leti, je to tudi priznanje za mojega pokojnega očeta in za pokojnega direktorja lošinjskega podjetja Jadranka Vlada Antoloviča, del zaslug pa ima tudi sedanja direktorica Aurore Di-vna Čuk in vsi sodelavci. Navsezadnje pa gre zasluga tudi Tržačanom, iz mesta in okolice, ki so vsa ta leta izbirali Mali Lo-šinj kot svojo počitniško destinacijo in s tem pomagali ohranjevati zgodovinsko vez med Trstom in Lošinjem,« je povedal Edi Kraus, ki torej podelitev častnega občanstva ne vidi le kot osebno priznanje. »Moj oče Egon je že bil ambasador Malega Lošinja v Trstu, sam sem vsa ta leta, še kot študent, tja vodil skupine, pozneje pa sem redno preživljal počitnice z ženo in otrokoma,« je dodal. Pogovor sva izkoristila še za oceno nelahkega gospodarskega trenutka, saj je Edi Kraus predsednik uprave in delničar ljubljanskega tek-stilno-kemijskega podjetja Julon iz italijanske skupine Bonazzi. »Trenutek je izredno težak in zahteven. Mi smo se začeli pripravljati nanj že v začetku leta, ko smo v Julonu v Ljubljani sprejeli ukrepe za krčenje stroškov. Predvsem stroške dela, zaradi česar smo število zaposlenih znižali od 525 na 450. Nato smo šli v zelo ambiciozno investicijo v vrednosti 30 milijonov evrov: delno smo posodobili in delno na arhiv novo postavili predilne linije in hkrati začeli z robotizacijo dela proizvodnega procesa.« Testilna industrija je eden od t.i. zrelih sektorjev oziroma delovno intenzivnih panog, ki so najbolj izpostavljene konkurenci hitro razvijajočih se držav. Je rešitev v tehnološkem posodabljanju proizvodnje? »Tekstilna industrija uspeva le, če sledi modnim trendom in če je visoko kakovostna. V EU (in od nedavnega tudi v Turčiji) lahko preživi samo z rastjo dodane vrednosti, kar pomeni visoko produktivnost in inovativnost proizvodov. Skupina Bonazzi je zaprla tovarno (Aquasava) v Kranju, kjer je proizvajala platno za kavbojke in poliestrska vlakna, ker je zaradi zmanjšanega povpraševanja na trgu izgubila naročila proizvajalcev končnih izdelkov. Julon pa ima poleg tovarne v Ljubljani še obrat v Senožečah s 254 zaposlenimi in v Celju s 120 delovnimi močmi, tako da skupaj zaposlujemo skoraj 600 ljudi. V Senožečah in Celju (kjer imamo 15 tisoč kv. metrov proizvodne površine) opravljamo dodelavo v Ljubljani proizvedenih vlaken. Potem imamo še tovarno za dodelavo na Hrvaškem, v kraju Oroslavje pri Zaboku v severozahodni regiji Zagorje. Tam smo imeli v začetku tega leta 120 zaposlenih, trenutno pa jih je skoraj dvesto.« Zaenkrat torej ni bojazni, da bi proizvodnjo selili na trge s cenejšo delovno silo, o čemer pričajo tudi nove naložbe. Kaj pa perspektive? »Leto 2009 bo izredno težko, še posebej za predelovalno industrijo. Finančna kriza bo šla mimo s pomočjo držav in velikih finančnih injekcij, realni sektor pa si bo moral - kot ponavadi - pomagati sam. To bo generalno čiščenje, ki bo odneslo vse tiste, ki niso dovolj konkurenčni, inovativni in ki niso uspeli znižati proizvodnih stroškov. Poseben problem je upadanje povpraševanja, saj so odjemalci v težavah zaradi padanja kupne moči. Zato bi morale banke pomagati podjetjem z ustrezno kreditno politiko.« Naš sogovornik se je pri tem nanašal na težave, ki so nastale zaradi privitja kreditnih pip, potem ko so se banke - v ZDA in tudi v Evropi, manj v Italiji - opekle zaradi posojil, ki so jih odobrile kreditno nezanesljivim subjektom. Za slabe kredite pa seveda ni krivo gospodarstvo nasploh, v celoti, zato bi bilo nedopustno, če bi morala zdrava podjetja v krizo samo zato, ker so jim prestrašene banke zaprle kreditne linije. Vlasta Bernard EVRO 1,2660 $ -0,12 Zahvala je veljala tudi obema dolgoletnima predsednikoma zveze Ma-tavžu Grilcu in Willijemu Moschit-zemu. Ivan Lukan V Sloveniji od polnoči nova pocenitev bencina in dizelskega goriva LJUBLJANA - V Sloveniji so se cene naftnih derivatov opolnoči ponovno znižale. Cena za liter 95-ok-tanskega bencina se je znižala za 0,059 evra na 0,877 evra, cena za liter 98-oktanskega bencina pa za 0,056 evra na 0,899 evra. Dizelsko gorivo se je pocenilo za 0,021 evra na 0,976 evra, kurilno olje pa za 0,021 evra na 0,643 evra na liter. Raziskovalec na Inštitutu za ekonomska raziskovanja Art Kovačič je pojasnil, da pocenitev sicer bencina ni velika, je pa to gotovo ugoden signal za gospodarstvo. »Mislim, da je to dobro za konkurenčnost gospodarstva, prav tako pa tudi za mobilnost prebivalstva,« je povedal Ko-vačič in dodal, da na vedenje ljudi v tem času veliko vplivajo pretresi na svetovnih finančnih trgih. EU: danes poročilo o pretoku delavcev BRUSELJ - Prost pretok delavcev ne povzroča resnih motenj na trgih dela v EU - to bo glavno sporočilo v poročilu o vplivih prostega pretoka delavcev v EU, ki ga bo Evropska komisija objavila danes v Strasbourgu. Komisija bo predvidoma pozvala k odpravi omejitev na trgih dela, ki še veljajo za nove članice. Prost pretok delavcev je prispeval h gospodarski rasti, nima bistvenega negativnega vpliva na plače in stopnjo brezposelnosti, prav tako beležimo veliko višjo stopnjo priseljevanja iz nečla-nic kot iz starih v nove članice EU. Tudi v obdobju finančne krize ni pričakovati navala delavcev v stare članice, so včeraj pojasnili viri pri Evropski komisiji. Helikopterji iz Ronk? TRST - Predsednik deželnega sveta Eduard Ballaman je včeraj namignil, da bi koncern Finmeccanica utegnil del proizvodnje helikopterjev NH90 Agusta preseliti iz Benetk v Ronke. To naj bi bil učinek v Moskvi podpisanih poslovnih sporazumov. Ballamanu je rezko odgovoril deželni šef Ljudstva svoboščin Gottardo, ki ga je opozoril, da je zadeva izključno stvar predsednika Dežele Tonda. EVROPSKA CENTRALNA BANKA 17. novembra 2008 valute evro (povprečni tečaj) 17.11. 14.11. ameriški dolar japonski jen 1,2660 121,93 8 6429 1,2675 122,17 kitajski juan ruski rubel Hancl^a ^Ana 34,7162 74474 8,6497 34,7235 7,4474 ucn oi\a M ui i o britanski funt 0,8482 100126 0,85980 9,9948 JVCUJKO M UI 10 norveška krona f-Acb^ Urrtna 8,7920 25,395 8,7525 25,369 LOM M UI Id švicarski frank estonska krona madžarski forint rtfMicrki 7 At 1,5150 15,6466 268,50 3,7730 1,5100 15,6466 270,55 3,7344 LJUIJJM ¿.IUL kanadski dolar avctrakl^i nAlar 1,5502 1 9301 1,5504 1 9301 avjLIaljtVI UUlul bolgarski lev rArni incl^i 1 1,9558 3,7970 1,9558 3,7475 IUI 1 IUI Olvl It-V slovaška krona itAvc^i lifac 30,400 3,4528 30,420 3,4528 IILUVJM iiiao latvijski lats hr37i ICKI 0,7093 2 9148 0,7093 2 9419 UIOLIMJM Itrcii islandska krona ti lira 210,00 2,0674 212,00 2,0736 LUI jNg lila hrvaška kuna 7,1307 7,1173 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 17. novembra 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 1,4737 3,7725 1,0866 3,777 2,2387 2,7137 4,1875 4,2537 2,02 2,225 4,191 4,262 2,88 4,325 2,4516 4,322 ZLATO (999,99 %%) za kg 18.691,01 € -165,11 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 17. novembra 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 15,98 IMTTIDCI IDDDA 1 il Q7 -0,68 KRKA 1 1 IKA KOPER 62,13 28 19 -5,51 -3,61 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 184,14 312 80 -5,53 -1,32 TELEKOM SLOVENIJE 168,82 -3,62 -2,64 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 55,00 AERODROM LJUBLJANA 38,07 DELO PRODAJA - CTni -1,89 -0,46 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRABENZ ISTRABENZ 38,65 -7,89 NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMnTCCT 38,65 12,99 -7,89 -5,18 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 49,86 15,05 +2,66 -3,90 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 275,39 +0,69 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 129,90 22,32 -7,35 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 17. novembra 2008 -3,34 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,616 5,29 13 25 +2,34 +0,86 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 7,82 1 4 -3,57 -3,87 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 4,17 1123 -4,37 -1,42 EDISON ENEL ENI 5,16 1729 +0,45 -2,18 -4 16 FIAT FINMECCANICA 5,28 -6,29 FINMECCANICA GENERALI IFIL 8,8 18,86 2 1225 -3,83 -2,33 -3 19 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,215 1800 -8,19 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 14,26 +0,56 +0,21 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 3,87 8,7 1 26 -5,49 -2,79 -1 87 PIRELLI e C PRYSMAN 0,27 -3,40 rRl SMAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 8,3 14,68 411 -5,03 -1,94 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 5,76 1 006 -0,54 -2,37 -1 18 TENARIS TERNA 9,175 +3,15 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,445 0,78 12 3 -0,31 +4,28 -1 28 UNICREDIT 1,84 -7,29 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 55,03 $ +0,15 IZBRANI BORZNI INDEKSI 17. novembra 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.689,23 1.077,89 -2,83 -2,90 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS Banialuka 1.932,87 1.15689 -5,45 -0,07 DlrvS, Dal llalUKa FIRS, Banjaluka Beley 15 Beograd 2.191,36 650,98 -0,57 -1 66 DCICA 1 -J, DCUU1 aU SRX, Beograd BIFX Sarajevo 313,12 2.534,53 -3,56 +1 71 DirA, Jaiajcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 10.467,89 2.689,86 -3,39 -0,42 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 8.442,83 1.167 76 -0,64 -1 01 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 869,60 879,42 4.557,27 413216 -0,42 -1,63 -3,25 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATY nnoai 3.182,03 1 781 BT -2,38 -3,32 _1 /13 PX, Praga - -' m iDnçTnvv çn ~> 'ïe*,i ou _/i 7Ä Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Sanghaj Sensex, Mubaj 8.522,58 1.749,67 13.529,53 2.030,48 9.291,01 +0,71 -0,53 -0,09 +2,21 -1,01 / ALPE-JADRAN, DEŽELA Torek, 18. novembra 2008 5 dunaj - Jutri tiskovna konferenca »konsenzne skupine« Predstavitev nove brošure • - itv v I • • v •■ • •■ in stališča o dvojezičnih napisih Predsednik ZSO Marjan Sturm glede krajevnih napisov zahteva uresničitev razsodb ustavnega sodišča CELOVEC/DUNAJ - Tako imenovana »konsenzna skupina«, ki je leta 2005 po nalogu nekdanjega avstrijskega kanclerja Wolfganga Schussla izdelala (propadel) kompromisni predlog za rešitev vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel na Koroškem, in v kateri so sodelovali predsedniki Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm, Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Bernard Sadovnik ter koroškega Heimatdiensta (KHD) Josef Feldner, bo jutri na Dunaju predstavila mednarodnim medijem pred kratkim natisnjeno brošuro »Novi pogledi na Koroško«. V njej so objavljene poslanice zveznega predsednika Hein-za Fischerja, kanclerja Alfreda Gusenbauerja in podkanclerja Wil-helma Moltererja, prav tako tudi vsi govori na proslavi ob letošnji 88. obletnici koroškega plebiscita 10. oktobra letos, ki jo je skupina priredila v Bilčovsu. Brošura ima 70 strani, prispevki pa so napisani tudi v slovenščini. Hkrati s predstavitvijo nove brošure je predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm za jutrišnjo tiskovno konferenco na Dunaju napovedal, da bodo predstavniki skupine na njej zahtevali od nove avstrijske vlade oz. avstrijskega parlamenta, da se končno uresničijo razsodbe ustavnega sodišča glede dvojezičnih krajevnih tabel na Koroškem. Ob tem je presenetljivo jasno pristavil, da je za to vprašanje pristojen Dunaj, razsodbe ustavnega sodišča o dvojezičnih napisih, začensi z letom 2001 tja do leta 2008, pa da mora avstrijska država udejanjiti. In to ne glede nato, kaj rečejo predstavniki manjšine oz. deželna politika! Ivan Lukan Marjan Sturm glede dvojezičnih tabel zahteva dosledno izvajanje razsodb ustavnega sodišča po sklepu eu KGZS opozarja na nevarnost v* v* I vnosa prašičje kuge LJUBLJANA - Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je zaskrbljena zaradi odločitve Evropske komisije, da s 1. majem 2009 sprosti vnos živil živalskega izvora IZ Hrvaške v EU, zlasti zaradi tveganja, ki ga prinaša vnos prašičjega mesa in izdelkov za pojav klasične prašičje kuge. Na Hrvaškem je bilo namreč v zadnjem letu več izbruhov te bolezni, zadnji marca v neposredni bližini slovenske meje. "Stanje glede sanacije klasične prašičje kuge je na Hrvaškem še vedno neurejeno, zato ocenjujemo, da lahko odločitev Evropske komisije resno ogrozi slovensko prašičerejo, pa tudi rejo prašičev v ostalih evropskih državah," so včeraj sporočili iz KGZS. Ta odločitev lahko po njihovih pojasnilih povzroči veliko gospodarsko škodo slovenski prašičereji, ob tem pa poudarjajo, da je ta odločitev še posebej sporna, ker škoda, ki so jo imeli slovenski rejci na zaprtih območjih zaradi preteklih pojavov klasične prašičje kuge, še ni bila poplačana. (STA) koroška - Izredni kongres koroškega BZÖ Novi vodja Uwe Scheuch glede manjšine odločno po Haiderjevi poti CELOVEC - Zavezništvo za prihodnost Avstrije (BZO) je pet tednov po tragični smrti svojega ustanovitelja, koroškega deželnega glavarja Jorga Haiderja, konec preteklega tedna uredilo nasledstvo v koroški stranki. Na izrednem kongresu je bil za naslednika pokojnega desničarskega populista izvoljen Uwe Scheuch (39), ki je v deželni vladi prvi namestnik novega deželnega glavarja Gerharda Dorf-lerja (pravtako BZO). Uweja Scheucha je na volitvah na kongresu podprlo 96,2 odstotka delegatov in delegatk. Izredni kongres, ki je potekal popolnoma v znamenju preminulega predsednika BZO, je jasno nakazal, da želi novo vodstvo BZO vladati v Haiderjevem duhu in slogu. Tako je Scheuch v svojem govoru napovedal, da bo v vprašanju dvojezičnih krajevnih tabel »nadaljeval od Jorga Haiderja začrtano Uwe Scheuch pot«. Ob tem je ostro kritiziral vse, ki se želijo, kot je menil, »vmešavati ali soliti pamet«. Kot Haider tudi Scheuch trdi, da je sedmi člen Avstrijske državne pogodbe (ADP) izpolnjen, Sloveniji pa je dal nasvet, naj raje skrbi za manjšine, ki živijo v Sloveniji. Novi koroški deželni glavar Gerhard Dörfler pa se je - kot vsa leta prej Haider - postavil proti »Dunajčanom«, ki da naj se »ne vmešavajo v koroška vprašanja«. Ob tem pa je ponovno branil svojo držo, da je preprečil državnoz-borski poslanki Zelenih v parlamentu Alev Korun dostop do posebnega zavoda za prosilce za azil na Svinški planini z besedami, da »na Koroškem že vemo, kaj delamo.« Uwe Scheuch pa je k temu pristavil, da naj bi v omenjeni zavod pripeljali »na dopust« tudi znana kabaretista Dirka Sterman-na in Christopha Grissemanna, ki sta se v svojem programu nekaj dni po Haiderjevi smrti na avstrijski televiziji (ORF) na satiričen način lotila naravnost histeričnega ozračja, ki je po smrtni prometni nesreči deželnega glavarja zavladalo na Koroškem. Kot je znano, naj bi nastop ponovila decembra letos tudi na celovški univerzi, toda nastop sta medtem odpovedala, sta prejela številne grožnje, BZÖ pa je javno sporočil, da na Koroškem nista zaželena. (I.L.) Demokratska stranka proti zmanjševanju sredstev za prevajalce v FJK TRST - Deželna svetnika Demokratske stranke Mauro Travanut in Annamaria Menosso sta včeraj kritizirala predsednika deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Edouarda Ballamana zaradi zmanjševanja sredstev za simultano prevajanje posegov deželnih svetnikov. Travanut in Menosso poudarjata, da bi na ta način prihranili približno 25 tisoč evrov, kar pa bi že tako nestalno prevajalsko delo spremenili v delo na poziv, potrebo po prevajanju pa bi moral vsak svetnik najviti vsaj 24 ur prej. »To ne bo samo ogrozilo svobode do izražanja v zaščitenem jeziku, temveč bo omejilo tudi pravico svetnikov pri uporabi svojega maternega jezika, saj bodo morali to sporočiti vsaj dan prej,« še opozarjata Travanut in Me-nosso. V Zagrebu 4. festival filmov, ki so jih posneli v enem samem kadru ZAGREB - V Zagrebu bo med 20. in 22. novembrom potekal četrti mednarodni "One Take Film Festival", ki združuje filme, posnete v enem kadru. Za Grand Prix se bo potegovalo 30 filmov iz 21 držav. Na festivalu bodo poleg evropskih zavrteli tudi filme z Nove Zelandije, s Tajvana, iz Kolumbije in Argentine. Največ jih bo iz Velike Britanije, sicer pa so filmi po besedah umetniškega direktorja festivala Gorana Kovača razdeljeni na tematske celote, kot so II. svetovna vojna, Načeti družinski odnosi in Horor. Kovač je še posebej opozoril na dva filma v tekmovalnem programu: Najtišji zvok, kriminalna zgodba s trilerskim zapletom, ameriškega režiserja Jamesa Vcu-leka in Točko turškega režiserja Dervisa Zaima. Ta je posnel film, ki kljub enemu samemu kadru ne sledi kronološkemu poteku dogajanja. Festival obsega tudi program "Almost One", v katerega so uvrščeni filmi, ki niso zadostili pravilu zgolj enega kadra. Toda njihova kvaliteta je tako visoka, da bi bilo po besedah direktorja festivala Vedrana Šamanovica škoda, če ne bi dosegli festivalskega občinstva. Festival, ki bo gostil 15 filmarjev, tudi mehiškega režiserja Carlosa Reygadasa, bo potekal v dveh zagrebških kinematografih, Europa in Tuškanac. novosti - V zbirki Dokumenta Mir in kazen F. Hartmann tudi v slovenščini Novinarka in dolgoletna tiskovna predstavnica glavne haaške tožilke Carle Del Ponte v knjigi razkriva vpliv velikih političnih sil na delo sodišča - V preiskavi tudi sama LJUBLJANA - V zbirki Dokumenta je izšla knjiga Mir in kazen Florence Hartmann, novinarke in dolgoletne tiskovne predstavnice glavne tožile haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, Carle Del Ponte. Hartmannova v knjigi razkriva vpliv velikih političnih sil na delovanje sodišča, kjer je zdaj pristala tudi sama. Knjiga Mir in kazen s podnaslovom Poročilo o tajni vojni med politiko in haaškim pravosodjem je v diplomatskih krogih dvignila veliko prahu. Hartmannova je spregovorila o poskusih vplivanja mednarodne politike na haaško sodišče v primeru sojenja krivcem za genocid v Bosni in Hercegovini, o licemerstvu Zahoda in še marsičem drugem, kar je pripomoglo, da je mednarodno sodišče izgubilo nekaj pomembnih bitk. Na včerajšnji predstavitvi knjige, ki jo je prevedla Nataša Varušek, sta sodelovala zgodovinar Božo Repe in novinar, tudi avtor spremne besede Ervin Florence Hartmann je s svojo knjigo dvignila veliko prahu H. Milharčič. Gosta sta se strinjala, da se je sodišče "zapletlo", zato so številna vprašanja, tudi tisto o nadaljevanju vojne, ostala odprta. Kot primer zapletenosti sojenj v Haagu je Repe navedel primer pokojnega srbskega predsednika Slobodana Miloševica. Šlo je za sojenje na najvišji ravni, toda Miloše- vica je bilo zelo težko obsoditi. Bivšega predsednika Slovenije Milana Kučana so na sodišče poklicali kot pričo, Repe mu je zbral dokumentacijo za leto 1988 in 1989. Skratka, Kučan je pričal o času, ki ga je sicer že določal Mi-loševic, toda v Haagu naj bi mu sodili zaradi vojnih zločinov. Repe je opom- nil tudi na problem pomiritve: žrtve in rablji še vedno živijo skupaj v istih krajih, do jasnih sodb ni prišlo. Hartmannova v knjigi pripoveduje tako o dosežkih sodišča kot tudi o tem, kako uspešno so njegovo poslanstvo spodkopavale iste zahodne vlade, ki bi morale sicer biti na strani pravice. Avtorica v knjigi jasno dokazuje, da je bila balkanska vojna Zahodu vsiljena, nihče ni želel imeti pretirano veliko opravka z njo, niso se želeli vmešavati, saj Balkan ni zadostil interesom velesil, logika profita ni bila na pohodu. S knjigo je Hartmannova tudi kljubovala pravilom haaškega sodišča o zaupnosti informacij, saj je objavila nekatere podatke s sojenja Miloševicu, ki so imeli takrat oznako zaupno. Zato jo zdaj zaslišujejo v Haagu in če jo bodo spoznali za krivo, ji grozi sedem let zapora ali denarna kazen v višini 100.000 evrov. Milharčič v tej epizodi Hart-mannovo označuje kot izjemno pogumno osebo, ki se je ob objavi informacij zavedala tveganja. Med njene odlike sodita tudi natančnost in neposrednost, saj ne izbira imen, "ki jih žali". Sicer pa je vložena obtožnica proti Hartmannovi po svoje logična. Tožilstvo in politika sta v času haaških procesov morala sodelovati, politični pritiski na tožilstvo so bili veliki. Ko je izšla knjiga Mir in kazen, politika ni bila pretirano zadovoljna, vzorec se je torej ponovil. Politika je ponovno pritisnila na tožilstvo in Hartmannova je prispela v Haag. Na to, da nad mednarodnim sodiščem ne gre obupati, je na predstavitvi knjige opozoril doktor pravnih znanosti Ljubo Bavcon. Haaško sodišče se je trudilo, da bi delovalo nepristransko, je prepričan Bavcon, ki meni, da je mednarodno pravo v zadnjih letih naredilo velike korake, take, ki jih ni poprej zmoglo tisoč let. Milharčič, ki je profesorju postavil nekaj vprašanj glede umestnosti sodnih potez, je na koncu dejal, da je z Bavconom nemogoče polemizirati, saj da je preveč racionalen. (STA) 6 Torek, 18. novembra 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it hitra cesta - Jutri dopoldne uradno odprtje Postavili tudi drugi dvojezični smerokaz Namestili so ga sinoči - Dvodnevno praznovanje je stalo vsaj 30 tisoč evrov javnega denarja Potem ko so prejšnji petek na novem odseku hitre ceste Katinara-Padriče postavili prvi dvojezični smerokaz, so včeraj končno namestili še drugega. Z delom so začeli že dopoldne. Zgodaj popoldne so poskrbeli za cementno podlago in je dvojezičen smerokaz za Padriče sinoči vendar stal. Ves dan so bile vsekakor mrzlične priprave na uradno odprtje novega dela hitre ceste, ki bo od jutri popoldne dalje zelo hitreje povezoval območje pri Padričah s Škofijami. Delom je v prvi osebi sledil tudi župan Roberto Dipiazza. Vse je bilo torej že pripravljeno pred današnjim prihodom premiera Silvia Berlusconija in nemške kanclerke Angele Merkel, za katera je sprva sicer kazalo, da si bosta ogledala tudi novi predor med Katinaro in Padričami. Novo infrastrukturo bodo uradno odprli jutri dopoldne na dveh slovesnostih. Prva bo ob 11.30 pred vhodom v novi predor na Padričah, druga bo ob vhodu v predor pri Frankovcu. Še pred tem bodo ob 11.15 v predoru odkrili ploščo v spomin na 44-letnega delavca Lina Ruffonija, ki je v začetku marca lani umrl v nesreči pri delu v notranjosti predora med Katinaro in Pa-dričami. Ruffoni je bil doma iz pokrajine Sondrio in je bil uslužbenec podjetja Rcc, ki je bilo prav tako iz Sondria in je imelo v zakupu nekatera dela. Na prvi svečanosti bosta govorila župan Dipiazza in občinski odbornik za javna dela Franco Bandelli, glavni poseg pa bo imel podtajnik na ministrstvu za okolje Roberto Menia. Novo strukturo bo blagoslovil tržaški škof Evgen Ravignani. Predstavniki javnih oblasti se bodo nato odpeljali po novi povezavi do vhoda predora pri Frankovcu, kjer bo okvirno ob 12.10 druga slovesnost za uradno odprtje novega odseka hitre ceste, ki pelje do meje s Slovenijo. Govorniki bodo v tem primeru deželni vodja družbe Anas Cesare Sa-lice, predsednik družbe Anas Pietro Ciuc-ci, pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat, predsednik Dežele Furla-nije-Julijske krajine Renzo Tondo in pod-tajnik na ministrstvu za infrastrukturo in prevoze Roberto Castelli. Slovesnosti se bosta uradno udeležila tudi dolinska županja Fulvia Premolin in miljski župan Nerio Ne-sladek. Blagoslovu škofa Ravignanija bo sledilo izvajanje italijanske himne. Zadnje dejanje bo v novem operativnem središču družbe Anas na Padričah, kjer bodo nazdravili novi prometnici. Hitro cesto bodo odprli za promet predvidoma ob 14. uri. V nedeljo se je medtem nadaljevalo dvodnevno ljudsko praznovanje, ki ga je konec tedna priredila občinska uprava v začetku predora, ki pelje s Katinare na Pa-driče. Praznovanje, ki ga je konkretno organizirala družba Triesteventi, je privabilo veliko število Tržačanov. Vhod pri Ka-tinari jih je v soboto pričakal z živobarv-nimi žarometi, v nedeljo dopoldne pa je bil predor namenjen kolesarjem in tekačem. Občinska uprava je seveda pri vsem tem zagotovila brezplačno kulinarično ponudbo in glasbeno razvedrilo. Sicer je praznovanje stalo davkoplačevalce najmanj 30 tisoč evrov, je opozoril občinski svetnik Stranke komunistične prenove Iztok Furlanič in napovedal, da bo s tem v zvezi zahteval takojšen sklic občinske komisije za prozornost. Občinski odbor je namreč 6. novembra soglasno sprejel sklep, o katerem je poročal občinski odbornik Bandelli. V njem je med drugim zapisano, da »občinska uprava sodeluje pri uradnem odprtju novega odseka hitre ceste in nameni 30 tisoč evrov za delno kritje visokih stroškov, ki so potrebni za tak dogodek«. Furlanič zahteva zato nekaj pojasnil. V prvi vrsti namerava izvedeti, kako bodo konkretno potrošili 30 tisoč evrov, koliko bo praznovanje stalo v celoti in kdo bo kril vse stroške. Po drugi strani Furlanič sprašuje, na osnovi kakšnih kriterijev je občinska uprava za prireditev praznovanja izbrala družbo Triesteventi. A.G. Sinoči so postavili tudi drugi dvojezični smerokaz. Spodaj: utrinek s praznovanja, ki ga je konec tedna priredila občinska uprava kroma Srečanja o rasizmu, pravicah in diskriminaciji Rasizem, človekove pravice, judovska in romska diskriminacija so teme štiridnevnega programa debat, okroglih miz in filmskih predvajanj, ki ga ponuja deveta izvedba niza Spaesati-Razselje-ni v sodelovanju z deželnim inštitutom za judovsko kulturo Irce in Oddelkom za zgodovino in zgodovino umetnosti tržaške univerze. Prvo srečanje bo na vrsti že danes dopoldne v judovskem muzeju Carlo in Vera Wagner. Ob 10.30 bodo namreč univerzitetni docenti in raziskovalci spregovorili o Mussolinijevih rasnih zakonih iz leta 1938 ter o današnjih oblikah pojava rasizma v Italiji. Dogajanje se bo v večernih urah pomaknilo v gledališče Miela, kjer bo ob 21. uri na platnu zaživel glasbeni dokumentarec Latcho Drom (Srečno pot) Tonyja Gat-lifa (1992), ki prikazuje romsko kulturo in njihovo zgodovinsko pomikanje iz Indije proti Andaluziji. Jutrišnji dan v gledališču Miela bo v celoti posvečen študijskim debatam na temo rasizma, izobčenja in izgona, ob 18. uri pa bodo predvajali video »Aria, vo-ci, scritture, immagini dal manicomio criminale di Barcellona, Pozzo di Got-to« Francesca Migliorina. Temu bo sledilo srečanje s psihiatrom Peppejem DellAcqua ter psihoterapevtkama Maddaleno Berlino in Helen Brunner. Ob 20. uri bo poskrbljeno za krajšo et-no-pavzo, ob 20.30 pa bo na sporedu še srečanje s sociologinjo Lauro Balbo, filozofom Albertom Burgio ter zgodovinarjema Giacomom Todescinijem in Marto Verginello, ki bodo spregovorili o pojavu rasizma in nestrpnosti do vseh, ki so različni od nas. V četrtek, 20. novembra, in v soboto, 22. novembra, ob 20. uri ter v nedeljo, 23. novembra, ob 18. uri bodo v muzeju Carlo in Vera Wagner predvajali najlepše izraelske filme in dokumentarce o dialogu in integraciji med različnimi etničnimi in socialnimi skupnostmi. V petek, 21. novembra, pa bo ravno tu ob 11. uri konferenca na temo rasističnega pisanja. Socialna psihologinja Marcella Ravenna se bo takrat poglobila v protijudovsko propagando v tisku leta 1938. Srečanje s 1. svetovno vojno V bivši ribarnici bo danes dokaj pestro, saj je na sporedu novo srečanje niza »Come l'Europa cambio volto. Le mol-te facce di una stessa storia«, ki ga prireja občinsko odborništvo za kulturo. Raziskovalec na tržaški fakulteti političnih ved prof. Pietro Neglie bo s kolegom Renzom De Felicejem ob 17.45 spregovoril o mitu revolucije in o prvi svetovni vojni. manjšina - Ukmar odgovarja Gabrovcu Senatorka Blažinova zastopala široko omizje Tržaški občinski svetnik Stefano Ukmar (DS) se je odzval na tiskovno sporočilo deželnega svetnika stranke Slovenske skupnosti Igorja Gabrovca. V njem, tako Ukmar, se je Gabrovec pritoževal, da smo v zvezi z dvojezičnimi tablami na avtocestnem odseku pri Padričah žrtvovali načelo o skupnem in dogovorjenem nastopanju, saj se je s prefektom in županom, v zadnji instanci, samostojno dogovarjala le ena od komponent širokega omizja organizacij in strank, ki so problemu sledile že poldrugi mesec. Trditev ne drži, kajti na srečanju, ki je bilo v ponedeljek, 10. novembra, je omenjeno omizje soglasno sklenilo, da bo senatorka Demokratske stranke Tamara Blažina zastopala pri pre-fektu v imenu celotnega omizja vse in ne le ene komponente, ki je srečanje zahtevala. Pisano omizje je celo presegalo manjšinsko pluralnost, ampak predstavniki Demokratske stranke smo vseeno pristali na pooblastilo se- natorki in s tem je bilo načelo enotnosti rešeno, piše v sporočilu. Na prefektu-ri pa smo nastopili v interetnični sestavi, ker se zavedamo, da ne more biti naša manjšina politično samozadostna, kot na primer zgovorno priča nerešeni problem openskega strelišča. O sklepih omizja je Primorski dnevnik naslednjega dne vestno poročal, zatrjuje Ukmar, in zato verjamemo v Gabrovčev spodrsljaj ter smo prepričani, zdaj ko je postal član deželnega tajništva SSk, da si bo dosledno prizadeval za izvajanje dogovora med SSk in DS, še zlasti ker prav ta dokument predvideva dogovorjeno nastopanje dveh političnih subjektov. Pri Demokratski stranki se namreč zavzemamo za dvojezičnost ne le na Padričah ali v tržaški pokrajini, temveč na celotnem avtocestnem odseku, ki se vije od Milj do Trbiža, v vseh tistih občinah, ki sodijo v območje izvajanja zaščitnega zakona, zaključuje svoje sporočilo Stefano Ukmar. dvojezični smerokazi Stališče in zborovanje društva Edinost V zvezi z dvojezičnimi smerokazi je svoje stališče zapisalo in nam ga poslalo tudi družbeno politično društvo Edinost, zanj Samo Pahor. V njem piše: »Vprašanje dvojezičnih smerokazov na novem odseku avtoceste vzhodno od Trsta je ponoven dokaz neustreznosti tako imenovanega »zaščitnega zakona« iz leta 2001, ki ga je izoblikovala tako imenovana »leva sredina«. Poseg štirih veljakov »Demokratične stranke« v prid postavitvi dvojezičnih smerokazov je že pokazal, da stranka nima jasnih idej o tem, kakšen »javni red« predvideva ustava Italijanske republike, ki ne predvideva, da bi avtoceste uživale ekstrateritorialnost. Poseg deželnega tajnika »Demokratične stranke«, ki je sledil pismu štirih veljakov, je prava kapitulacija: dosegel je samo ponovno postavitev dveh smerokazov, ki so bili postavljeni že pred več leti na pobudo civilne iniciative. Medtem ko se ta »dosežek« prikazuje kot znak velike odprtosti do slo- venske manjšine, ostaja v pozabi dejstvo, da je »zaščitni zakon« že v zasnovi ustavno nezakonit in udejanja hudo in vztrajno kršitev temeljnih načel Evropske zveze (svoboda, demokracija, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pravna država), ki so skupne vsem državam članicam, vendar se Italijanska republika nanje požvižga. V prepričanju, da je treba napeti vse sile, da bo slovenska jezikovna in narodna manjšina dosegla na vsem naselitvenem ozemlju tisto raven varstva, ki jo predvideva Posebni statut iz leta 1954 in izhaja tudi iz treh razsodb Ustavnega sodišča, je družbeno politično društvo Edinost priglasilo za torek, 18. novembra 2008, zborovanje na javnem prostoru, v smislu 17. člena ustave, od 09.00 do 13.00 na Nabrežju padlih za ita-lijanstvo Trsta.« Tržaška kvestura ni odobrila izbire kraja za zborovanje in je društvu sporočila, naj ga organizira na Trgu Cavana ali pa kje drugje. / ŠPORT Torek, 18. novembra 2008 7 gas natural - Miljski župan in dolinska županja posegla pri tržaškem javnem tožilstvu Uplinjevalnik: »opozorilo« Nesladka in Premolinove Preiskovalci naj ugotovijo, ali so potekali dosedanji postopki za gradnjo uplinjevalnika po pravilih Tržaško javno tožilstvo naj oceni, ali so bili dosedanji postopki za gradnjo uplinjevalnika v Miljskem zalivu izvedeni tako, kot je bilo treba, ali ne. Tako menita miljski župan Nerio Nesladek in dolinska županja Fulvia Premolin, ki sta konec preteklega tedna naslovila na javno tožilstvo »opozorilo o dogodkih v zvezi s postopki za gradnjo uplinjevalnika.« Dopis sta poslala »v svoji vlogi institucionalnih predstavnikov skupnosti in prostora, ki ga upravljata, z edinim namenom, da se zajamči čim večjo zaščito javne koristi, predvsem kar se tiče varstva okolja, zdravja in varnosti občanov.« Nesladek in Premolinova sta v »opozorilu« nakazala, od kod dvomi v neoporečnost dosedanjega postopka. »Občini Milje in Dolina sta organizirali dne 17. oktobra 2008, v sodelovanju z organizacijama WWF in Legambiente javno srečanje za izpostavitev stanja postopka v zvezi z izgradnjo uplinjevalnika v miljskem zalivu (t.i. uplinjevalnik v Žavljah) s strani družbe GasNatural. Srečanje je potekalo v dvorani Millo v Miljah in udeležilo se ga je veliko število občanov. Poleg podpisnikov sta se srečanja udeležila tudi koprski župan Popovič in državni sekretar Republike Slovenije z izrecnim pooblastilom za vprašanje uplinjevalnikov Marko Starman. Poleg omenjenih inštitucional-nih predstavnikov so posegli nekateri tehniki - strokovnjaki na tem področju, ki so iz različnih vidikov podčrtali šibke točke upravnega postopka, ki je pristojne organe privedel do izreka ugodne ocene v zvezi z vplivom projekta na okolje.« »Geolog Livio Sirovich iz Trsta je postavil pod vprašaj veljavnost raziskave o vplivu na okolje nove naprave, ki jo je naročilo podjetje GasNatural, saj je po njegovem mnenju raziskava potvorjena, kot izhaja tudi iz člankov objavljenih v krajevnih časopisih Primorskem dnevniku (v slovenskem jeziku) in Il Piccolo z dne 18. oktobra 2008.« »Iz poročila geologa Sirovicha sta lahko župan in županja spoznala obstoj vrste neskladnosti v sestavi upravnih dokumentov o postopku ocenitve vpliva na okolje uplinjevalnika. Po mnenju predavatelja, ki je na razpolago pristojnim oblastem za podrobnejšo izpostavitev podatkov, obstaja- jo zanesljivi znaki v dokaz hipoteze lažnih in/ali ponarejenih dokumentov v zvezi z odločilnimi vprašanji omenjenega postopka. Študija o disperziji odtoka morske vode naj bi kazala na očitna protislovja, medtem ko sintetično poročilo, sestavljeno v italijanskem jeziku, izpostavlja povsem pozitivne izsledke, oziroma v prid izgradnji uplinjevalni-ka. Razlike v primerjavi z izvirnim besedilom v spanščini so očitne: slednje namreč ne izključuje možnost negativnih posledic za delovanje naprave, bodisi v zvezi s temperaturami morske vode zabeleženimi v zimskih mesecih, kot tudi v zvezi z omejeno globino morja v Miljskem zalivu. Predavatelj je tudi ugotovil domnevno po-naredbo papirja z glavo, ki se nanaša na omenjeni "nezvesti prevod', med drugim tudi preko črtanja grafičnega elementa, ki je verjetno vseboval naziv in naslov družbe, ki je odgovorna za materialno sestavo prevoda.« »V drugih dokumentih predlagatelji projekta želijo dokazati, da v primeru morebitnih nesreč in/ali požarov na napravah uplinjevalnika, ne morejo izhajati občutne posledice za prebivalce bližnjih območji. To, tudi ob upoštevanju nevarnosti za premikanje ladij, ki prevažajo plin do pri-veznih mostov in za izvajanje celotnega industrijskega procesa nove naprave. V zvezi z poročili o izjavljeni neobstojnosti možnosti, da bi prišlo do t.i. efekta domino, to je do negativnih posledic zaradi morebitnih nesreč - požarov do zunanjih objektov, je bil priložen grafični prikaz zadevnega območja, na katerega preučitev se gre izrecno sklicevati. Omenjeno poročilo naj bi bilo shranjeno v Rimu na ministrstvu za okolje, pridobilo pa naj bi jo združenje WWF za Italijo. Predavatelj je ugotovil, da je bila za omenjen prikaz uporabljena zelo stara topografska osnova krajev, na kateri niso zabeleženi številni rezervoarji pristaniške oblasti in družbe Depositi co-stieri di Trieste (Obalni rezervoarji v Trstu). Navedba, da se je treba nanašati na priloženi grafični prikaz v poročilu, je torej vsekakor zavajujoča.« Ti pomisleki so prepričali Ne-sladka in Premolinovo za poseg pri javnem tožilstvu. Na podlagi njunega opozorila bodo morali sedaj preiskovalci ugotoviti, ali je bil dosedanji postopek opravljen tako, kot določajo veljavne norme. Območje pri Žavljah, kjer naj bi zgradili uplinjevalnik družbe Gas Natural kroma boljunec - Jutri v Sprejemnem centru Načrt o Glinščici Na skupščini foruma projekta Varco-prehod razpis za načrt V sprejemnem centru v Bo-ljuncu bo jutri skupščina Foruma projekta Varco-Prehod. Prireja jo dolinska občina, na njej bodo predstavili razpis za sestavo načrta o ohranitvi in razvoju naravnega rezervata Doline Glinščica. V načrtu bodo določeni predpisi za upravljanje zaščitenega območja. Dolinska občina je v pripravo pogojev za pripravo načrta vključila domača društva in organizacije, srenje in vse, ki delujejo na tem ozemlju. Med skupščino, ki se bo začela ob 18.30, bodo predstavljene tudi druge dejavnosti, ki so povezane z upravljanjem zaščitenega območja. Poleg tega bo občina nakazala nov projekt Agende 21 Par-tecipassieme - Sodelujmo skupaj, pri katerem sodelujejo poleg Občine dolina tudi Občina Milje in Pokrajina Trst. Projekt si za izhodišče posta- vlja nadaljevanje že začetih postopkov tako s strani dolinske občine (upravljanje rezervata Doline Glinščice) kot miljske občine (traj-nostna mobilnost) in pa udejanjanje novih aktivnosti »v zvezi z razvojem turističnih scenarijev in trajnostnih dobrih praks za varčevanje z energijo,« kot piše v sporočilu dolinske občine, v katerem je zabeležena tudi izjava odborni-ce za javna dela Laure Stravisi o pogojih za razpis za načrt o ohranitvi in razvoju naravnega rezervata Doline Glinščica: »Pri oblikovanju kriterijev vključenih v razpis se je upoševalo problematike, izpostavljene v okviru številnih srečanj foruma, kar potrjuje dejstvo, da predstavlja zastavljanje in sprožitev aktivnosti, predvsem važnejših, kot so sestava načrtovalnih instrumentov preko procesa soudeležbe in sodelovanja, pravilni način delovanja javne uprave.« skgz - Srečanje s predstavniki Severne lige Fedriga o slovenski manjšini Slovenska narodnostna skupnost kot vezni člen skupnih načrtov italijanske in slovenske vlade - Po mnenju Fedrige je manjšina bogastvo za deželo Predstavnikom Severne lige je usoda manjšine pri srcu kroma Na sedežu krovne organizacije SKGZ so včeraj dopoldne gostili predstavnike Severne lige, poslanca in pokrajinskega tajnika Massimiliana Fedrigo, Danila Slokarja in Pierpaola Rober-tija. Na obisku, ki spada v okvir srečanj s predstavniki političnih strank, so predsednik SKGZ Rudi Pavšič, tajnik Marino Marsič, Jurij Kufersin in Dorica Kreševič svojim gostom orisali položaj slovenske narodnostne skupnosti in izrazili zaskrbljenost zaradi napovedanega krčenja finančnih sredstev, hkrati pa jih pozvali k posegu pri sami vladi v korist slovenske manjšine oziroma v korist italijanske skupnosti v Sloveniji. Fedriga, ki s por-denonskim kolegom Follegotom ni podprl finančnega zakona v poslanski zbornici, je predstavnikom SKGZ obljubil, da se bo čim prej aktiviral in manjšino podprl. Po rimskih »pogovorih« naj bi se torej ponovno srečali in razpravljali o možnostih sprememb. V Ulici Sv.Frančiška so včeraj opozorili tudi na vlogo naše manjšine oz. SKGZ kot veznega člena med rimsko in slovensko vlado, pri čemer je Fedriga izpostavil, da sam podpira spodbujanje skupnih načrtov med sosednjima državama. Beseda je tekla tudi o brisanju prisotnosti Slovencev v Benečiji, tako da je delegacija SKGZ goste pozvala, naj posežejo tudi na deželni ravni proti tako ostri resoluciji. Pristaš Bossijeve stranke je gostiteljem zagotovil, da je po njegovem mnenju manjšina pravo bogastvo za deželo in v tej luči ji bo seveda pomagal. Na SKGZ so bili obiska zadovoljni, saj cenijo dejstvo, da je Severna liga pokazala posluh do slovenske narodnostne skupnosti in lani podprla zakon za Slovence. Od jutri literarni festival Iperporti Od jutri do sobote bo v galeriji Ter-gesteo na sporedu prva izvedba mednarodnega literarnega festivala Iperporti, ki ga skupaj prireja petnajst združenj in društev. Pred sobotnim zaključnim večerom v gledališču Miela se bo zvrstilo nad dvajset kulturnih dogodkov, v prvi vrsti srečanj z avtorji in njihovimi knjigami. Slavnostno odprtje bo jutri ob 17.30 v galeriji Tergesteo, kateremu bo sledila debata, na kateri bodo sodelovali Cristina Benussi, čilski dramatik Gaston Salvatore in novinar turinskega dnevnika La Stampa Enrico Martinet. V četrtek ob 15. uri je predvidena otroška urica z Markom Kravosom. Coped in TT proti oviranju avtobusov Podjetje krajevnih prevozov Trieste Trasporti in združenje pešcev Coped - Camminatrieste se ta teden ukvarjata z osveščanjem občanov o problemih mestnega prometa. Na avtobusih bodo na voljo letaki, ki jih je pripravilo združenje Coped. Gradivo razlaga, zakaj svojih vozil ne smemo parkirati na z rumeno barvo označenih avtobusnih postajališčih. Razvada, ki je v Trstu kar razširjena, ovira uporabnike avtobusov pri vstopu in izstopu ter ogroža njihovo varnost. Poleg tega se morajo avtobusi zaradi pomanjkanja prostora ustavljati sredi ulice in s tem zaustavljajo promet. Ne nazadnje pa tvegajo vozniki s svojim početjem 74 evrov globe in odvzem dveh vozniških točk. Vse to lahko preprečimo s kančkom čuta za državljanske dolžnosti. V avtomobilu skrival pol kilograma kokaina Tržaški karabinjerji in policisti mobilnega oddelka so v petek zvečer s skupno akcijo prijeli štiridesetletnika, ki je v svojem vozilu skrival celih petsto gramov kokaina. S. F. P., ki živi v Trstu in je po rodu iz Apulije, naj bi si mamilo po domnevah policije priskrbel zunaj Trsta, ustavili pa so ga na območju Kolonje, medtem ko se je spuščal v mestno središče. Visokokakovostni kokain je bil namenjen krajevnim porabnikom. Preprodajalca so pri priči aretirali in ga odvedli v koronejski zapor, zaslišal ga bo javni tožilec. II v I • v • v v Nesreča na križišču Na križišču med Ul. San Marco in Drevoredom Campi Elisi, pri trgovini PAM, se je včeraj ob 11. uri pripetila prometna nesreča. Po navedbah mestnih redarjev je renault megane nemške registracije privozil z Ul. San Marco in trčil v italijansko nissan micro. Slednja je imela prednost, pomikala se je po drevoredu. V obeh vozilih sta sedela po dva človeka in sprva je kazalo, da so se vsi štirje poškodovali. Služba 118 jih je prepeljala v ka-tinarsko bolnišnico, kjer pa so z lažjimi poškodbami zadržali na opazovanju le voznika nissana. Slabo uro po nesreči je promet potekal redno. Deskar v težavah Gasilci so včeraj okrog 13.30 priskočili na pomoč deskarju, ki je bil pred Barkovljami v težavah. Močan veter mu je raztrgal jadro, gasilci pa so ga s čolnom pospremili do kopnega. Nesreča v sežigalnici V sežigalnici podjetja AcegasAps v žaveljski industrijski coni se je sinoči pripetila nesreča na delu. Iz še neznanih vzrokov naj bi delavcu nekega zunanjega podjetja deloma pomečkalo nogo. Po navedbah tiskovnih predstavnikov podjetja AcegasAps naj bi se delavec v času nesreče ukvarjal z odnašanjem zabojnikov odpadkov. Posegli so miljski karabinjerji in tržaški gasilci, re-šilec službe 118 pa je ponesrečenca prepeljal v katinarsko bolnišnico. Podrobnejših informacij sinoči ni bilo. 8 Torek, 18. novembra 2008 TRST / zahodni kras - Deželna direkcija »odobrila« varianto, ki bo omogočila gradnjo Prosek: polžja pot načrta za parkirišče v vasi Prvi načrt o parkiriščih že leta 1996, rajonski svet lani razpravljal o predhodnem načrtu Postopek za gradnjo parkirišča na Proseku se premika ... s polžjo hitrostjo. Deželna direkcija za ozemeljsko načrtovanje je v začetku novembra odobrila varianto k občinskemu regulacijskemu načrtu, neobhodno potreben urbanistični akt za izdajo gradbenega dovoljenja. Tržaški občinski svet je sprejel odlok o varianti konec letošnjega julija, potem ko ni bilo k dokumentu vloženih nobenih pripomb in ugovorov. Mestna skupščina je odobrila predhodni načrt za gradnjo parkirišča na Mandriji sredi Proseka že decembra lani, zadeva pa se je nato zaustavila. Resnici na ljubo poteka letos že 12 let, odkar je bil leta 1996 odobren načrt za mestna parkirišča. Ob tem so bili predstavljeni tudi načrti za parkirišča na podeželju, med katerimi je bilo vključeno tudi parkirišče na Prose-ku. Potrebno je bilo nekaj let preden je tržaška občina odkupila zemljišče na Mandriji, na katerem bodo zgradili novo parkirišče. Pri nakupu je prišlo do nekaterih zapletov, zadeva se je zavlekla. Medtem se je prometni vrvež na Proseku močno povečal, zato je za-hodnokraški rajonski svet večkrat posegel pri občinskih oblasteh, da bi čim prej izvedle prepotreben poseg in gradnjo parkirišča vsako leto vključil med prioritetna javna dela v vasi. Novembra lani je bil predhodni načrt vendarle predstavljen zahodno-kraškemu rajonskemu svetu. Parkirišče na Mandriji bo obsegalo kakih 2.700 kvadratnih metrov. Na njem bodo uredili 80 parkirnih mest, med katerimi bosta dve namenjeni vozilom oseb s posebnimi potrebami. Del zemljišča (približno 300 kvadratnih metrov) bo namenjen zeleni površini, na kateri bodo z igrali uredili prostor namenjen otrokom, za kar se je tudi močno zavzel zahodnokraški rajonski svet. Dostop na parkirišče s Kržade bodo razširili do 6 metrov, da bo možen istočasni dostop in izhod s parkirišča. Območje bo razsvetljeno, droge in luči bo namestilo podjetje AcegasAps. Delo bo stalo nekaj manj kot 180 tisoč evrov. Rajonski svetniki so soglasno podprli gradnjo. Ta teden bo minilo leto od razprave v rajonskem svetu. Odtlej je načrt romal na občino in se - z varianto - prebil do dežele. Kdaj se bodo dela konkretno začela, pa ni znano. sedmi pomol - Nenavadna nesreča na delu Kombi v morske globine Voznik skušal zapreti vrata vozila in pravočasno padel na pomol - Na delu potapljači Predstavitev italijanskega prevoda Jelinčičeve kriminalke Umor pod K2 V dvorani Baroncini (Ulica Trento 8) bodo danes ob 17.30 predstavili italijanski prevod kriminalke tržaške pisatelja Dušana Jelinčiča Umor pod K2, z naslovom As-sassinio sul K2. Knjiga je prvič izšla v slovenščini leta 2000 pri koprski založbi Lipa, pred kratkim pa jo je ponatisnila ljubljanska založba Sanje. Tokrat imamo pred seboj še italijanski prevod (s predgovorom Paola Rumi-za), zasluga zanj pa gre slovenski založnici Miriani Antoni, ki je v svoji založbi Antony objavila že vrsto uspešnih slovenskih in italijanskih knjig, Poleg tega, da založba Antoni objavlja zastonjsko revijo Flash, začenja zdaj tudi z objavo leposlovne zbirke Ruj, Jelinčičeva knjiga pa je njen prvi naslov. Istočasno bo izšel tudi psihološki tri-ler tržaškega novinarja in pisatelja Giuliana Sadarja z naslovom Latitudine presunta, torej Domnevna latituda. Dušana Jelinčiča in njegov visokogorski triler bo predstavil kulturni delavec in politik Marino Vocci, Sadar-jev roman pa Rita Siligato. Omenili velja, da sta sponzorja kriminalke Assassinio sul K2 Zadružna kraška banka in KB1909. Tokratna nesreča na delu, ki se je pripetila v tržaškem pristanišču, k sreči ni imela hujših posledic, dogodek pa je bil dokaj nenavaden. Zgodilo se je včeraj zjutraj na 7. pomolu: kombi se je počasi pomikal proti morju in naposled pristal v vodi, voznik pa je pred tem padel na ban-kino in ostal skoraj nepoškodovan. Nekaj pred 7. uro je 38-letni Tržačan, delavec zadruge TNT, vozil kombi fiat ducato na območju 7. pomola, na strani, ki gleda proti ladjedelnici. Med vožnjo so se nenadoma odprla desna vrata vozila. Sopotnika ni bilo, zato je skušal voznik sam zapreti vrata, medtem pa je z vožnjo navaljeval. Njegovi napori niso bili uspešni, še več, odprla so se še vrata ob vozniku. Tako je kombi z levimi in desnimi odprtimi vrati nadaljeval pot proti robu pomola, voznik pa je padel iz vozila in obležal na tleh. Kombi se je počasi pomikal naprej, delavec je vstal in še zadnjič poskusil dohiteti vozilo, bilo pa je prepozno. Ducato je pred njegovimi očmi zgrmel v vodo in se potopil. 38-let-nik je moral na zdravljenje zaradi lažjih podplutb. Posegli so policija in gasilci. Potapljaška ekipa gasilcev se je okrog 8. ure lotila iskanja kombija, ki se je nahajal 19 metrov pod morsko gladino. Do površja so ga spravili z zračnima balonoma, nakar so ga ostali gasilci potegnili na pomol z žerjavom. Celotni poseg je trajal približno dve uri. O rojevanju in porodništvu z zdravnikom Michelom Odentom V Trst prihaja svetovno znani zdravnik porodničar Michel Odent, ki slovi po tem, da je prvi preizkusil porod v vodi in uvedel porodne sobe, ki spominjajo na domače okolje. Odent ni pristaš naravnega poroda, pač pa je znanstvenik, ki že desetletja preučuje in opazuje fiziologijo poroda. Njegove raziskave kažejo, da se zdravje človeka ustvarja predvsem v maternici in da nanj močno vplivajo izkušnje, ki so se zgodile med rojstvom in prvim letom življenja. Odent bo jutri ob 17. uri v avditoriju muzeja Revoltella predaval o tem, kako način rojevanja odseva našo kulturo in kako vpliva na zdravje posameznika in družbe; srečanje prireja Tržaška zdravstvena enota št. 1. Porodničar pa se bo v našem mestu zadržal tudi v četrtek, ko bo od 9. do 17.30 v veliki dvorani otroške bolnišnice Burlo vodil seminar z naslovom »Porodništvo: včeraj, danes in jutri,« ki ga prirejata Fakulteti za medicino oziroma za porodništvo Univerze v Trstu ter raziskovalni inštitut Burla v sodelovanju s pokrajinskim združenjem babic. novi mediji - Pogovor s pobudnikom in urednikom Petrom Gergoletom Spletna TV je vedno dostopen arhiv Na spletni televiziji www.zame.tv je po novem vsem na voljo tudi športna oddaja Športel - Vabilo k sodelovanju V času tako imenovanih novih medijev, ko nam informacij ne ponujajo več samo časopisi, radio in televizija, se tudi naš medijski prostor vse bolj širi in ažurira. Primer nove ponudbe je spletna televizija ZameTV, ki je dostopna na istoimenski spletni strani (www.zame.tv). Projekt je sicer nastal že pred dobrim letom dni, v zadnjih tednih pa je televizija dobila nov zagon in uvedla posebno razveseljivo novost. »Po novem si je na naši spletni strani vsako sredo mogoče ogledati novo oddajo Športela, ki je sicer ob ponedeljkih zvečer na sporedu na televiziji Koper,« pojasnjuje ustanovitelj in urednik Peter Gergolet. »Koprske televizije marsikje ne vidijo, tako pa je postala oddaja o zamejskem športu dostopna vsem. Za to nosita največ zaslug urednika Nataša Segulin in Igor Malalan, saj sta bila takoj pripravljena sodelovati.« Ob Športelu so na www.zame.tv dostopne tudi oddaje slovenske Infotv, v bližnji prihodnosti pa tudi televizij Primorka in Vitel. »Radi bi, da bi Za-meTV postala neke vrste zbirno mesto tistih oddaj, ki so vezane na naš prostor, a si jih zaradi omejene vidljivosti večina ne more ogledati.« Sicer pa je avtor večine prispevkov, dostop- nih na spletni strani www.zame.tv, Peter Gergolet. Zamisel je bila namreč njegova, pri uresničitvi so mu pomagali Edvin Brajnik, Alex Purič in Manuel Ferfoglia. Danes sodeluje pri upravljanje tudi goriška zadruga Maja. »Idealno bi bilo ustvariti mrežo rednih sodelavcev, ki bi nam posredovali svoje posnetke: mi bi jih nato zmontirali in uvrstili na spletno stran. Za to so seveda nujna večja finančna sredstva, ki jih trenutno nimamo. Posnetke s svojih prireditev pa bi nam na primer lahko posredovala tudi razna društva, saj ima danes skoraj vsakdo manjšo kamero.« Gergolet želi, da bi spletna stran ponujala splošno sliko o slovenski narodni skupnosti, neke vrste arhiv dogodkov, vezanih na ta prostor. In to ne s pisanimi članki, temevč s pomočjo kakovostnih posnetkov (kdor želi posredovati informacije o svojem delovanju, lahko piše na info@zame.tv ). »Video dopušča, da se poglobiš v določeno temo, da predstaviš zakulisje dogodkov, posebno takih, ki niso strogo vezani na aktualnost, ampak so lahko zanimivi tudi teden kasneje.« Tako je na primer še danes najbolj gledan prispevek o poletnem tekmovanju »karjol na repenskem pla-cu«, ki je doživel nad šesto obiskov! (pd) Kravosov »Med repom in glavo« v Slovenskem klubu Drevi bo v Slovenskem klubu še posebno veselo. V sozvočju z letošnjim obilnim pridelkom grozdja in oljk, je v tem razposajenem martinovanjskem času tudi literarna bera razveseljivo bogata. Prejšnji teden so v Gregorčičevi dvorani predstavili dela založbe Sanje, tokrat pa je na vrsti pesniški plod naše domače grude. Gre za novo zbirko Marka Kravosa »Med repom in glavo«, ki je pred kratkim izšla pri mariborski Li-teri in ki gotovo navdaja sicer plodnega avtorja okroglih 20 knjižnih pesniških del z upravičenim ponosom; »Med repom in glavo« je namreč po »Krompirju na srcu« iz leta 1996 prva Kravosova zbirka, spet v celoti sestavljena iz še neobjavljenih pesmi. Na srečanju bo spregovoril pesnik in glavni urednik Litere Andrej Brvar, za glasbeno kuliso pa bo poskrbel Marko Fe-ri s sugestivnimi zvoki in melodijami svoje kitare. Marko Kravos, ki je dolgo let predsedoval Slovenskemu klubu, pa bo tokrat nastopil najprej v vlogi re-citatorja lastnih pesmi, na koncu večera pa podpisovalca knjig, ki si jih bo seveda občinstvo lahko nabavilo kar tam. Kdor se torej želi poveseliti ob jesenski literarni beri Slovenskega kluba, naj se pridruži ostalim ljubiteljem poezije v torek ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani. MePZ Lipa iz Bazovice v gosteh v Barkovljah MePZ Lipa iz Bazovice bo v četrtek, 20. novembra, prvi gost barkovljanskega društva v novi sezoni. V Barkovljah se bodo bazovski pevci in pevke predstavili z dokaj pestrim programom, ki bo obsegal nekaj priljubljenih narodnih in barkovljanskih ponarodelih v priredbi domačina Milana Pertota ter razne skladbe domačih in tujih avtorjev, s katerimi so se pevci v pretekli sezoni predstavili na gostovanjih po Italiji. Spet bo mogoče prisluhniti skladbi »Drugačen večer«, katero je uglas-bil Adi Danev na besedilo barkovljan-skega narečnega pesnika Aleksandra Furlana. Skladba je doživela svojo krstno izvedbo lansko jesen ravno v interpretaciji zbora Lipa.Na sporedu pa so tudi razne »gorske« viže naštudira-ne za južnotirolsko publiko, kakor tudi zelo lokalno obarvane sardinske in sicilijanske melodije. S tem večerom začenja zbor Lipa celo vrsto glasbenih obveznosti po tržaškem ozemlju in zunaj njega (november 2008 - januar 2009). Med te spada nastop v tržaški stolnici ob priliki božičnega koncerta,sodelovanje pri nagrajevanju skladateljskega natečaja »Ignacij Ota« ter koncert božičnih pesmi v Ribnici na Dolenjskem. Zbor deluje pod vodstvom pianistke in pedagoginje Tamare Ražem že celih dvanajst let, in to odkar je bil na novo ustanovljen leta 1996. (L.V) Nagrajevanje na Opčinah Jutri bo v Prosvetnem domu na Opči-nah potekala predstavitev Zbornika slovenskega športa v Italiji, ki ga letno ureja Branko Lakovič in izdaja ZSŠDI. Poleg podrobnega pregleda vse razvejane in bogate aktivnosti naših športnih društev so v Zborniku tudi letos objavljeni najboljši prispevki literarnega in likovnega natečaja Drobci iz športnega sveta. Literarni natečaj, ki je bil namenjen dijakom nižjih srednjih šol, je letos potekal že šestič, medtem ko je likovni natečaj, namenjen osnovnošolcem, letos potekal četrtič. Likovna komisija, ki so jo sestavljali glavni urednik revije Mladika Marij Maver, arhitekt Marino Kokorovec in prof. Ivan Peterlin, je morala pregledati skoraj 70 prispevkov in naposled izbrala pet izdelkov za nagrado in nadaljnih pet za objavo v Zborniku. Likovno komisijo sta sestavljala Jasna Merku in Štefan Turk. Slednja sta preverila 222 likovnih prispevkov, od teh izbrala deset izdelkov, ter dodelila tudi posebno nagrado. Vsi nagrajeni izdelki, tako literarni kot likovni, so namreč objavljeni v novi izdaji. Vsi nagrajenci bodo na slavnostni predstavitvi Zbornika ob 18. uri nagrajeni, prav tako bodo nagrajeni tudi mentorji, ki so na natečaju sodelovali, saj se moramo prav njim zahvaliti za velik uspeh natečajev. / ŠPORT Torek, 18. novembra 2008 9 boljunec - V soboto v Prešernovem gledališču Člani TFS Stu ledi praznično zaplesali, zapeli in zaigrali Ob 35-letnici delovanja - Nastopila še Godbeno društvo Nabrežina in Rudi Bučar Tržaško folklorno skupino Stu ledi že od njenega nastanka obdaja toplina številnih prijateljev, ki vselej radi pridejo na njene nastope, pa naj gre le za točko ali dve na prireditvi drugih organizatorjev ali pa za zahtevnejši celovečerni nastop, denimo ob pomembnejši obletnici, kakršna je bila predstava za 35-letnico, ki so jo priredili v soboto, 15. novembra, v boljunskem Prešernovem gledališču. Na prireditvi z naslovom Od šagre do ohceti sta poleg plesalcev, godcev in pevk Stu ledi nastopila Godbeno društvo Nabrežina in mladi glasbenik iz Izole Rudi Bučar, ki istrsko glasbeno izročilo odčitava skozi stile roc-kerske, jazzovske in drugačne sodobne glasbe. Kljub na prvi pogled nehomogenim elementom, ki so jo sestavljali, je bila predstava prijetno usklajena in je navdušila gledalce v prepolni dvorani. Tudi slavnostni govori, ki ob takih priložnostih nujno spadajo zraven, so se harmonično spojili z vzdušjem topline, na katero je bila prireditev naravnana. Predsednik skupine Stu ledi Marjan Spetič je v svojem pozdravnem nagovoru najprej na kratko obnovil zgodovino skupine, ki je nastala pred petintridesetimi leti na pobudo Nadje Kriščak; takrat se je namreč v vaseh na Tržaškem rojevalo več folklornih skupin, a njihovo delovanje je bilo običajno kratko. Nova skupina je združila mlade od Milj do Devina; njeno središče je bilo v Dijaškem domu in se je sprva tudi imenovala Domska skupina, kaj kmalu pa si je nadela ime Stu ledi po začetnem verzu pesmi, s katero so parterji na šagrah vabili Iju-di na ples. Petintrideset let delovanja ni malo, je poudaril Marjan Spetič. Čeprav se skupina spoprijema s precejšnjimi težavami, se močno trudi, da nadaljuje svoje delovanje, saj je edina folklorna skupina med slovensko manjšino v Italiji in edina folklorna skupina na Tržaškem. Čeprav se Stu ledi ukvarja s petjem, plesom in glasbo, to ni samo zabava, je še dodal, kajti skupina goji naše korenine, goji to, kar so ustvarili naši dedi in pradedi, izpričuje in dokazuje, da smo mi kot narod tukaj prisotni že stoletja in smo na tem teritoriju legitimno doma. Po predsedniku Stu ledi je na kratko spregovorila še županja Občine Dolina Fulvia Premolin, ki je bila skupaj s predsednikom sveta Pokrajine Trst Borisom Pangercem med gosti v dvorani. Županja je poudarila zadovoljstvo za tovrstna srečanja ob takih priložnostih v dolinski občini, kjer imajo sicer skupino Stu ledi tudi malo za svojo. Izrazila je hvaležnost vse skupnosti za vlogo, ki jo skupina opravlja s tem, da hrani izročilo za poznejše generacije. Na koncu posega je Fulvia Premolin še izročila priložnostno darilo trem od ustanovnih članov, ki so še vedno v skupini, to so Bruna Manin, Franka Slavec in Boris Rapotec. Pred prvo plesno točko je posegel še predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev Marino Marsič, ki je čestital k obletnici in poudaril, da poleg plesa, glasbe in petja skupina Stu ledi goji ljudsko nošo, kar je prav tako izredno pomembno. Opozoril je, da je delovanje na Ijubitelj-skem področju zelo težavno, saj manjkajo sredstva in Ijudje, zato se je skupini še posebej zahvalil za to kar daje naši skupnosti, saj nam lahko vzamejo vse, le tega ne, kar je v naših srcih: ljubezni do našega jezika, do naše kulture, do nas samih. Spored za petintridesetletnico je skupina Stu ledi začela s spletom tržaških plesov in pesmi, ki ponazarjajo staro vaško šagro; to je prvi splet, ki ga je skupina postavila. Začenja se s staro pesmijo parterjev, ki Stu ledi vabita na plesišče. Sledil je nastop ženske pevske skupine, ki je nastala pet let po ustanovitvi plesnega ansambla in si je odtlej s samostojnimi nastopi nabrala veliko privržencev. Pevke so predstavile niz Ijudskih pesmi s Tržaškega in iz Benečije ter od drugod. Na prireditvi je sodelovala tudi skupina godcev Godbenega društva Nabre-žina, ki je spremljalo splet, ki ponazarja oh-cet na Tržaškem še prej pa je zaigrala ven-ček slovenskih in drugih koračnic, ki so bile pri nas priljubljene na začetku prejšnjega stoletja. Člani nabrežinskega godbenega Desno plesalci, spodaj pa pevke TFS Stu ledi med sobotnim nastopom kroma društva že tri leta ob posebnih priložnostih, denimo na praznik vaškega patrona, nastopajo v tržaški noši, ki so jo oblekli tudi v soboto. Sledil je splet istrskih plesov, ki so jih zaplesali plesalci Stu ledi, in nastop Rudija Bučarja, ki je izvedel vrsto starih istrskih pesmi v priredbi, ki se navezuje na priljubljene sodobne glasbene sloge. Izbral je predvsem pesmi s hudomušnim besedilom in take, v katerih se prepletata slovensko in italijansko narečje, včasih tudi hrvaško. Spremljala sta ga kitarist Zdenko Cotič iz Kopra in kontrabasist Giovanni Toffoloni iz Trsta. Prireditev so sklenil tržaški plesi, tokrat splet, ki ponazarja ohcet, s povorko, ki jo vodita ženin in »novica« in s sprejemom pri ženinovi materi. Splet so spremljali nabrežinski godci. Na koncu so vsi nastopajoči skupaj zapeli dolinsko Na Gorici, na placu. Predstavo je občinstvo v prepolni dvorani sprejemalo s toplim ploskanjem. Med gosti so bili predstavniki številnih prijateljskih društev, denimo društva Frana Venturinija iz Domja, na katerega sedežu Tržaška skupina Stu ledi že več let vadi; društva Slavec iz Ricmanj in Loga, društva Valentina Vodnika iz Doline, sežanske folklorne skupine, društva iz Predgrada v Kočevju in Študijskega krožka Slovenske Istre. (bov) film - Konec festivala Scienceplusfiction Nova španska zmaga Za najboljši film izbrali Tres dias Javierja Gutierreza - V slabem tednu okrog 11.000 gledalcev V nedeljo se je z zadnjim filmskim maratonom zaključil mednarodni festival Scienceplusfiction, žirija pa je v sekciji neon drugič zapored nagradila prvenec mladega španskega režiserja. Kan-tabrijca Nacha Vigalonda je nasledil An-daluzijec Javier Gutierrez, 35 -letnik, ki je bil doslej poznan kot ustvarjalec originalnih kratkih filmov. Njegov prvi ce-lovečerec Tres dias je bil poleg tržaškega asteroida letos deležen tudi nagrade za najboljši film na festivalu v Malagi. Film (prizor na sliki) je neke vrste Armageddon v španskem ruralnem svetu, kjer junakov kova Brucea Willisa, ki bi rešili svet pred ogromnim meteoritom, ni. Posebne omembe sta bila deležna še ruski Novaja Zemlja (r. Aleksandr Mel-nik) in škotski The Dead Outside (r. Kerry Anne Mullaney). Na festivalu so letos v nekaj več kot petih dneh našteli 11.000 gledalcev, večerne projekcije pa so bile razprodane. Lani je bilo v šestih dneh 12.000 gledalcev: zanimanje za žanrsko pripoved je očitno kar veliko. Včeraj danes Danes, TOREK, 18. novembra 2008 ROMAN Sonce vzide ob 7.09 in zatone ob 16.31 - Dolžina dneva 9.22 - Luna vzide ob 22.08 in zatone ob 12.16. Jutri, SREDA, 20. novembra 2008 FAUSTIN VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 15,4 stopinje C, zračni tlak 1022,2 mb ustaljen, veter 44 km na uro vzhodnik, severo-vzhodnik, burja s sunki do 65 km na uro, vlaga 44-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 16,8 stopinje C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 17., do sobote, 22. novembra 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 44 (040 764943), Trg Val-maura 11 (040 812308). Opčine - Nanoški trg 3 (040 211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 44, Trg Valmaura 11, Trg Sv. Jakoba 1. Opčine - Nanoški trg 3 (040 211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Sv. Jakoba 1 (040 639749). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predprazni-čna od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Prispevki Namesto cvetja na grob Pavle Gerlanc-Ravbar daruje Družina Škabar (Repen, 18) 10,00 evrov, Škabar Stanko (Repen 135) 10,00 evrov, Škabar Verica (Repen 104) 10,00 evrov za repentabrsko cerkev. Namesto cvetja na grob Marina Sarda darujeta Renato in Miranda Blason 20,00 evrov za Godbeno društvo Pro-sek. V spomin na Marina Sarda daruje Ivan Sardoč z družino 50,00 evrov za God-beno društvo Prosek. V spomin na Marina Sarda darujeta Anica in Luciano Bukavec 20,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. V spomin na sestro Eme Tul darujeta Ada in Rosana 50,00 evrov za KD Primorsko - Mačkolje. V spomin na teto Pavlo Gerlanc Rav-bar darujeta Dragica Kavalič in Romana Skerk 40,00 evrov za repenta-brsko cerkev. Ob smrti drage mame Pavle Gerlanc -Ravbar daruje sin Bogdan 70,00 evrov za repentabrsko cerkev. IG Torek, 18. novembra 2GG8 TRST / SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - v sodelovanju 08/09 DRUŠTVO RAZ/SELJENI ASSOCIAZIONE S/PAESATI Olympe de Gouges 1791 deklaracija o pravicah žensk in meščank javno branje dramaturginja in režiserka Sabrina Morena, igrajo Marcela Serli, Sara Beinat, učenci zavoda Dams in posebni gostje... Petek, 21. novembra ob 20.30 v Slovenskem stalnem gledališču ■ Il IIB III IIHB1 Info: blagajna Slovenskega stalnega gledališča Ponedeljek/petek (10.00/17.00), uro in pol pred pričetkom predstave Brezplačna telefonska številka: 800214302 info@teaterssg.it www.teaterssg.it Q Kino M Izleti AMBASCIATORI - 16.00, 17.50, 19.40, 21.30 »Quantum of solace«. ARISTON - 16.30, 18.30, 21.00 »Od-grobadogroba« (film prepovedan mladim izpod 18. leta). CINECITY - 10.45, 12.40, 14.40, 16.35, 18.30, 20.25, 22.15 »La fidanzata di papa'«; 20.00, 22.00 »The Orphanage«; 11.00, 13.25, 15.30, 17.40, 19.15, 20.00, 21.30, 22.00 »007 Quantum of solace«; 11.00, 13.15, 15.25, 17.40 »High school musical 3: Senior year«; 10.45, 12.50, 15.00, 17.10 »Wall-E«. EXCELSIOR - 16.15, 18.10, 21.15 »Vicky Cristina Barcelona«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.35, 21.00 »Changeling«. FELLINI - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Si puo' fare«; 15.30 »Donkey Xote«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 14.30, 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Mamma mia!«. GIOTTO MULTISALA 2 - 14.30, 16.40, 18.30, 20.10, 22.10 »The burning plain«. KOPER - KOLOSEJ - 21.40 »Morilca na kolektivca«; 14.10, 16.20, 19.00, 21.20 »Kvantum sočutja«; 13.40, 15.40, 17.40, 19.40 »Divjakinja«; 13.30, 15.20, 17.10 »Muhice osvajajo Luno 3D«; 18.50, 21.00, 23.10 »Na robu ljubezni«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 14.30, 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La fidan-zata di papa'«; 11.00, 14.30, 16.45, 18.30 »High School Musical 3«; Dvorana 2: 11.00, 14.30, 20.30, 22.15 »Quantum of solace«; Dvorana 3: 17.30, 19.00, 22.15 »Awake - Anestesia cosciente«; Dvorana 4: 11.00, 14.30, 16.00, 20.30 »Wall-E«. SUPER - 16.30, 18.00, 21.30 »Un gioco da ragazze«; 19.30 »Pride and Gloy -Il prezzo dell'onore«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.45, 17.45, 20.10, 22.10 »La fidanzata di papa'«; Dvorana 2: 15.45, 17.45, 20.00, 22.10 »007 Quantum of Solace «; Dvorana 3: 15.20, 17.30 »High School Musical 3«; 20.00, 22.00 »Giu' al nord«; Dvorana 4: 15.30, 18.00, 21.30 »Changeling«; Dvorana 5: 15.30, 17.50, 20.10, 22.15 »The burning plain - Il confine della solitudine«. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA »FRANCE PREŠEREN« sporoča staršem dijakov, da bodo govorilne ure za trienij znanstvene in jezikovne smeri danes, 18. novembra, od 18. do 20. ure. RAVNATELJSTVO DTTZG ŽIGE ZOISA sporoča, da bo v petek, 21. novembra, na podružnici - Canestri-nijeva ploščad 7, roditeljski sestanek ob 17. uri za bienij in ob 18. uri za trienij obeh oddelkov. Pred roditeljskim sestankom bo ob 16.30 sestanek staršev in profesorjev 1.A razreda. Draga TEREZA, tvoj prihod je osrečil mamo Ivano in očeta Gregorja, a ne samo njiju... »Teta« Tjaša ti zagotovi, da v naši klapi ti ne bo nikoli dolgčas in da boš vedno obdana z ljubeznijo, zabavo in zdravim okoljem. Zaplešimo, zapojmo vsi, naša JULIJA 2 leti slavi. Še veliko takih dni ji bratranec Gabrijel želi. Danes JULIJA 2. rojstni dan slavi, rada z nami se veseli. Vse najboljše ji iz vsega srca voščijo prano-na Veronika, Sonia in Fabio. Danes vsi smo se zbrali, ker ti JULIJA KANTE rojstni dan slaviš, polno smeha in veselja z nami ti deliš. Prisrčne čestitke nono Miloš, no-ni Marina in Nora, teta Sara in vsi, ki te imajo radi. Ü3 Obvestila KRUT prireja v soboto 17. januarja ogled razstave v muzeju Santa Giu-lia v Bresci »Van Gogh - risbe in slike«. Vpisovanje in informacije na sedežu Krut-a v ul. Cicerone, tel. 040360072. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (l.nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM prireja tečaj izdelave adventnih venč-kov in božičnih okraskov. Srečanja, ki jih bo vodila gospa Jadranka Sedmak, bodo danes, 18., 20., 25. in 27.novem-bra (ob torkih in četrtkih) od 10. do 12. ure. Za podrobna pojasnila lahko pokličete na tel. številko 040-415176. MLADINSKI DOM BOLJUNEC bo danes, 18. novembra, ob 20. uri gostil Oskarja Volpija, ki nas bo popeljal po svetu s fotokamero. Toplo vabljeni. O.N.A.V. - tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja danes, 18. novembra, ob 20.15 na svojem sedežu na Lonjerski cesti št. 267 degustacijo malvazije. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Zaželjena je predhodna prijava na tel. 333-4219540. OBČINA DOLINA obvešča, da bo tudi letos priredila Božični sejem 2008, ki se bo odvijal na glavnem trgu »Gorica« v Boljuncu od 5. do 9. decembra 2008. Namenjen bo domačim proizvajalcem, obrtnikom in amaterjem. Imeli bomo hišice in stojnice. Glede na veliko povpraševanje in omejeno število hišic, imajo prednost občani. Vpisovanje bo potekalo še danes, 18. novembra, na občini Dolina (urad za kulturo) od 8.30 do 13.30.Informaci-je 040-8329 213/282. SLOVENSKI KLUB vabi danes, 18. novembra, na predstavitev nove pesniške zbirke Marka Kravosa »Med repom in glavo«, ki jo je izdala mariborska založba Litera. Ob avtorjevi prisotnosti bo o delu spregovoril pesnik in glavni urednik Litere Andrej Brvar, za glasbeno kuliso pa bo poskrbel kitarist Marko Feri. Vabljeni v Gregorčičevo dvorano, ul. S. Francesco 20, ob 20.30! TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da je danes, 18. novembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. KŠD ROJANSKI KRPAN Z DRUŠTVOM ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na predavanje Iva Jevnikarja »Slovenščina v (pred)mest(j)u«. V sredo, 19. novembra, ob 20.30 v ro-janskem Marijinem domu (Ul. Cor-daroli). OBČINA DOLINA obvešča soudeležene pri procesu Varco-Prehod, za ohranitev in razvoj Naravnega rezervata doline Glinščice, da bo Forum zadevnega projekta v sredo, 19. novembra, ob 18.30 v Sprejemnem Centru v Boljuncu. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v četrtek, 20. novembra, ob 20. uri na svojem sedežu (Prosek 159). BIVŠI ODBOJKARJI ŠD BREG se srečamo v petek, 21. novembra, ob 20. uri v Dolini. Za informacije: 040228530 ali 340-8323836. SC MELANIE KLEIN IN DEŽELNA ZBORNICA KLINIČNIH PEDAGOGOV prirejata tečaj v bazenu za dojenčke od 2. do 8. meseca starosti. Tečaj bo potekal od 21. novembra do 10. decembra. Srečanja bodo ob sredah in petkih zjutraj na Opčinah. Za informacije in prijave pokličite na tel. št. 328-4559414. Mesta so omejena. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETOLO-GOV priredi v petek, 21. novembra, ob 17. uri v dvorani Baroncini tržaške zavarovalnice Generali v ul. Trento 8, predavanje na temo »Nevropatija pri sladkorni bolezni«. Predaval bo raziskovalec in specialistični diabetolog dr. Riccardo Candido, ki bo tudi odgovarjal na vprašanja prisotnih. Vabljeni so vsi! PIHALNI ORKESTER RICMANJE prireja ob 40-letnici obnovitve delovanja priložnostno razstavo v Babni hiši v Ri-cmanjih. Otvoritev s kulturnim programom bo danes, 18. novembra, ob 20. uri. Ogled v sredo, 19., v petek, 20. in v soboto, 21. novembra, od 18. do 20. ure, v nedeljo, 22. pa od 14. ure dalje. SC MELANIE KLEIN prireja delavnico draguljev z biserčki Swarovsky. Pripravili bomo čisto osebni nakit primeren za vsak dan ali za posebne priložnosti. Delavnica je namenjena odraslim osebam in bo potekala v soboto, 22. novembra, od 16. do 18. ure na društvenem sedežu. Za prijave pokličite na tel. št. 328-4559414. SOCIALNO SKRBSTVO občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga »La Quercia«, v sodelovanju s KRD »Dom Briščiki«, organizirajo v veliki dvorani zgoraj omenjenega društva, v Briščikih, št.77 (Občina Zgonik) v soboto, 22. novembra, ob 15.30, tekmovanje v risanju,ter ob 16.30, predvajanje risanke »Il libro della giungla« (v ital. jeziku, 78 min). Prost vstop. Vsi toplo vabljeni! ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV KRIŽ-NABREŽINA-DEVIN prireja v soboto, 22. novembra, Dan srca, ki bo na sedežu CEO v Naselju sv. Mavra (Se-sljan) med 8. in 12. uro. Rezervacije sprejemajo na telefonu 040-299616 od torka do četrtka med 16. in 18. uro. ENGLISH FOR EVERYONE: angleški jezik za vse starostne stopnje inrazli-čne stopnje predznanja. Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure POPE, 10.00-14.00. ESPANOL PARA EXTRANJEROS: tečaji španskega jezika za vse stopnje. Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel.: 040212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. MOJA SLOVENŠČINA: začetni in nadaljevalni tečaji za Slovence in Ne-slovence. Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE 10.00-14.00. RADIJSKI ODER organizira za abonente gledališkega vrtiljaka ogled lutkovne predstave, ki bo v nedeljo, 23. novembra, ob 11. uri v Ljubljanskem lutkovnem gledališču. Odhod z avtobusom s trga Oberdan ob 8.30 in po-vratek ob 15. uri. Vpise sprejema urad Slovenske prosvete na tel. 040 370846 od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro. Število mest omejeno! SKD IGO GRUDEN prireja v sodelovanju z Občino Devin Nabrežina jezikovne tečaje slovenščine in angleščine. Tečaji bodo obsegali 24 lekcij po uro in pol in bodo potekali v Kulturnem domu Iga Grudna v Nabrežini. Vpisnina je 135 evrov z vključeno članarino. Interesenti dobijo informacije in vpisne pole v nabrežinski Občinski knjižnici oziroma v kavarni Gruden ali pri Veri Tuta (040-299632, 339-5281729). TAI CHI CHUAN: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje. Informacije in vpisi na sedežu Sklada Mitja Čuk, Pro-seška ul. 131, Opčine, tel. 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE 10.00-14.00. SSO obvešča, da bo v petek, 28. novembra, potekal občni zbor, ob 14.30 v prvem sklicu, ob 15.30 v drugem sklicu na Opčinah v dvorani Zadružne Kraške banke. 30-LETNIKI POZOR! obveščamo vse zaintereseirane, da se v soboto, 29. novembra letniki 1978 odpravljamo na avtobusni izlet v okolico Kopra. Zbirališče na Opčinah pri Prosvetnem domu ob 14.30, sledila bo degustaci-ja v priznani vinski kleti, večerja v srbski restavraciji in družabnost. Informacije in prijave na tel. štev. 3493730887 ali 340-8227166. DRUŠTVO TAO organizira v soboto, 29. in v nedeljo, 30. novembra, tečaj reiki 1. stopnje. Za informacije pokličite na tel. št.: 340-1607908 (Donatella). SKD FRANCE PREŠEREN - SKUPINA 35-55 - PILATES: vse novinke, ki bi rade poskrbele za boljši mišični tonus, prožnejšo hrbtenico in razgibavanje, se lahko pridružijo k vadbi Pi-latesa ali telovadbe za zdravo hrbtenico in razgibavanje na podlagi Pila-tesa, ki poteka v telovadnici (Trubarjevi dvorani) nižje srednje šole v Dolini. Ob sredah, od 18. do 19. ure Pilates, od 19. do 20. ure telovadba. Informacije v telovadnici pred začetkom vadbe ali po telefonu na št. 3333616411 ob sredah od 16. ure dalje. Vabljene. SLOMEDIA.IT, spletni portal Slovencev v Italiji in sosednjih deželah, razpisuje za osnovnošolce natečaj »Božični utrinki naših nonotov«. Prispevke v obliki spisa, risbe, filma, intervjuja ali kar vam iznajdljivost narekuje, pošljite do 20. decembra po elektronski pošti na naslov: info@slomedia.it. Najboljši izdelki bodo nagrajeni. H Prireditve PIHALNI ORKESTER RICMANJE prireja ob 40-letnici obnovitve delovanja priložnostno razstavo v Babni hiši v Ricmanjih. Otvoritev s kulturnim programom bo danes, 18. novembra, ob 20. uri. Ogled v sredo, petek in soboto od 18. do 20. ure, v nedeljo pa od 14. ure dalje. KLU B PRIJATELJSTVA vabi v četrtek, 20. novembra, ob 16. uri v Peterli-novo dvorano, ul. Donizetti 3 na prijateljsko srečanje na katerem nam bo prof. Sonja Gregori z diapozitivi prikazala Jemen, deželo nekega drugega časa. Za tem bomo ob prigrizku še malo poklepetali. Vljudno vabljeni! SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6) s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja v četrtek, 20. novembra, ob 20.30 celovečerni koncert mešanega pevskega zbora Lipa iz Bazovice, ki ga vodi Tamara Ražem. Vljudno vabljeni. SKD TABOR - OPČINE, GLASBENA MATICA - TRST, GODBENO DRUŠTVO V.PARMA - TREBČE prirejajo v petek, 21. novembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah večer »Viktor Parma praznuje« ob 150-le-tnici rojstva. Sodelujejo: Paolo Petro-nio zgodovinsko-biografski oris, Beatrice Zonta - klavir, Veronica Vascot-to - sopran, klavirska spremljava Cristina Santin, Godbeno društvo V.Parma iz Trebč. Vabljeni! SKD TABOR vabi v Prosvetni dom v petek, 21. novembra, ob 20.30, na Po-klon Viktorju Parmi. Sodelujejo: Paolo Petronio, sopran Veronica Vascot-to, Cristina Santin- klavir in godba Viktor Parma iz Trebč; v sredo, 26. novembra, ob 20.30 srečanje s prof. Zoro Tavčar. Pogovor bo vodila Olga Lu-pinc; v nedeljo, 30. novembra, ob 17. uri gostovanje Tkšd Urbanščica iz Famlj s komedijo Toneta Parljiča Krivica boli. Obiščite nas! SKD VIGRED, Založba Avsenik, društvo Kraška harmonika in Krajevna skupnost Štorje vljudno vabijo na dvojno čezmejno predstavitev knjige Aleksija Jercoga »S polko v svet - glasbene poti bratov Avsenik«, ki bo v petek, 21. novembra, ob 18.uri v Zadružnem domu v Štorjah in in ob 20.30 v Štalci v Šempolaju. Ob prisotnosti avtorja, Založbe Avsenik in književnika Saše Martelanca bo publikacijo predstavila Alenka Bole Vrabec. Glasbene utrinke bodo podali mladi harmonikarji društva Kraška harmonika. PIHALNI ORKESTER RICMANJE prireja v nedeljo, 23. novembra, ob 19.30 koncert ob 40-letnici orkestra v Babni hiši v Ricmanjih. Vabljeni! SKD IGO GRUDEN v sodelovanju z RAI-Slovenski programi, RTV SLO in ARSMEDIO, vabi na predstavitev dokumentarnega filma »Glasnik slovenske brezine (režija J.Gruden, scenarij J.Gruden in T.Rojc) ob 60. obletnici smrti pesnika Iga Grudna, ki bo v soboto, 29. novembra, ob 20.30 (število nerezerviranih mest je omejeno) in v nedeljo, 30. novembra, ob 16. uri v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini. Ob tej priliki bomo otvorili prenovljeno dvorano v društvenih prostorih. Za info: Vera Tuta (339-5281729). Id Osmice JOŽKO IN LJUBA COLJA sta odprla osmico v Samatorci 21. Toplo vabljeni! Tel. 040-229326. OSMICO je odprl Renzo Tavčar Repen 42. Tel.: 040-327135. S Poslovni oglasi IŠČEMO OSEBO za začasno delo v strežbi. 3471291382 OBRTNA CONA ZGONIK: oddajamo v najem poslovni prostor v prvem nadstropju, 75kv.m. Tel. 040-251065 ali 3356002920 SPOSOBNEGA KUHARJA/ICO za pripravo tržaških/kraških tipičnih jedi išče restavracija na Krasu. Pogoji: lastno vozilo, razpoložljivost v večernih urah in praznikih; gostinska šola ni potrebna, obvezna je delovna sposobnost v sektorju. Osebe, ki izpolnjujejo navedene pogoje, naj pokličejo za kolokvij 040-200200 9.00-11.00 in 15.00-18.00 0 Mali oglasi IŠČEM vodni kefir. Tel. št.: 3381910262. IŠČEM DELO kot hišna pomočnica dvakrat-trikrat tedensko. Telefonirati v večernih urah na št. 3384360677. MERCEDES CLASSE A CDI v odličnem stanju, letnik 2001, črne barve, vse servise dokumentirane pri mercede-su, zadnji komaj narejen, z gumami za sneg, prodam. Tel. 348-3047021. ODDAM v najem 65 kv. metrov veliko stanovanje v Borštu. Tel. 040228626. PODARIM dve majhni simpatični mucki. Tel. 040-229554. PODARIM odprt kamin znamke edil-kamin. Tel. 340-5788584. PRODAJAMO nov štedilnik bele barve po ugodni ceni. Tel. 331-1129574. PRODAM BAGER model FAI 245, goseničar s kabino, 3 nagibne žlice (30, 50 in 80 cm), hidravlično kladivo (Rotair OLG 260 kg), letnik 94, cena po dogovoru. Tel. št. 3398963082. PRODAM hladilnico (200x120, h 250). Tel. 335-6322701. PRODAM novo peč na drva za centralno kurjavo, 30 kw, znamke uni-cal. Nabavna cena 3.500 evrov prodajam za samo 2.000 evrov. Kličite na tel. št. 334-6366765. PRODAM rabljen štedilnik na drva znamke loberger v dobrem stanju, za kuhanje z možnostjo centralnega ogrevanja. Klicati ob uri obedov na tel. št. 040-2034293. V KRIŽU prodajam stanovanje, 90 kv.m. z balkonom in garažo. Tel. 334-5088775. V MEDEI PRI KRMINU prodam eno-stanovanjsko hišo: velik salon, kuhinja, tri sobe, dve kopalnici, s 300 kv. m. vrta. Informacije tel. št. 3485289452. Ob izgubi dragega očeta Teodorja Devetaka izreka svojemu odborniku Davorinu Devetaku in svojcem iskreno sožalje Društvo Slovencev miljske občine Košarka: Bor Radenska je dosegel edino zmago med članskimi ekipami v višjih ligah / 14 m m Trenerji: Lajris Žerjal o prvih izkušnjah v vlogi trenerke / 13 Juventina prva odnesla točko iz Repna Jutri prvi nastop Tanje Romano na svetovnem prvenstvu na Tajvanu /■21 Sport ^L torkova priloga P Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it torkova priloga Primorskega dnevnika JADRANJE - (Ne)sodelovaje Čupe in Sirene Plovemo skupaj POGLED Z VEJE Juventus je slovenski Marij Čuk_[_ Več kot 200 mladih jadralcev iz sedmih držav se je v soboto in nedeljo zbralo na mednarodni regati v organizaciji naših društev Čupe in Sirene. Naša kluba sta drugo najštevilnejšo mladinsko regato v Tržaškem zalivu že tretjič organizirala skupaj, kar kaže, da je sodelovanje barkovljanskega in sesljanskega kluba na organizacijskem nivoju dobro. Pri mladinski tekmovalni dejavnosti pa kluba delujeta ločeno. Sodelovanje, ki sta ga razvijala leta 2005, je zaenkrat prekinjeno, kot sta nam potrdila trenerja v pogovoru pred nekaj tedni. Kljub temu pa bosta skupini optimistov Čupe in Sirene do decembrske regate v Puli trenirali skupaj v Barkovaljah. Je mogoče to prvi znak ponovnega sodelovanja? Slutil sem, da je ves svet slovenski, vsi ljudje Slovenci. Tudi Adam, prvi naivnež, je bil zagotovo Slovenec, medtem ko Eva (po Prešernu goljfiva kača) zagotovo ne, saj je postorila grešno dejanje (zato ne jem jabolk), česar Slovenci večinoma ne delamo. Ali pač. Tudi med Slovenci se najdejo odpadniki in izdajalci, kar pa skušamo prikriti in zamolčati in se v tem ne razlikujemo od Neslovencev. A kaj takega, kar je odkril moj zasebni detektiv Nosnik, ne bi nikoli pričakoval! Z Rudijem Pavšičem sva lahko zadovoljna in ni naključje, da navijava za Juventus. Kaj-tipredsednik slovitega, nepremagljivega in brezmadežnega kluba Giovanni Cobolli Gigli je v bistvu - Slovenec. Kot Walter Veltroni, Armando Cossutta, Borut Pahor in še kdo. Zgodba je žalostna in obenem vesela. Leta 1863 se je v Trstu rodil Nikolaus (Nikolaj) Kobolj, poznejši slovenski osnovnošolski učitelj, ki mu je žena povila sina Jožefa (1892), temu pa leta 1945 spet žena (kdo drugi?) sina Giovannija, sedanjega Juventusovega predsednika. Preprosto, mar ne? A jabolko pade tudi daleč od drevesa. In Nosnik bi bil slab detektiv, ko ne bi izvohal resnice, kako je prišlo do prekrstitve in prestopa iz naroda v narod. Kako je postal Kobolj Cobolli Gigli. In tu se začenja žalostni del pripovedi. Jožek, slovenskega učitelja sin iz Trsta, je kaj kmalu krenil s slovenske poti in se leta 1919 odločil za fašizem ter se samodejno prelevil v Giulio Italico. Ve se, da so ja-ničarji najhujši, in tako je mladenič sploh prvi in prvič zagrozil s fojbo vsem sovražnikom svetih italijanskih krajev Istre in Krasa ter postregel s teorijo o etničnem čiščenju, češ da je treba vse Slovence izgnati in jih nadomestiti z italijanskimi koloni. Leta 1928pa se je spremenil v Giuseppe Co-bolli, kar je oplemenitil še z Gi-gli, ki je zvenelo še bolj fašistično prepričljivo. Sam Mussolini je bil teh plemenitih dejanj izjemno vesel, tako da ga je poklical celo v svojo vlado, kjer je bil od leta 1935 do leta 1939 minister za javna dela. To se pravi, da smo imeli Slovenci še pred podtajnikom Budinom celo ministra (česar pa z vidika človekovega dostojanstva in pripadnosti ne gre primerjati), saj tudi ko človeka povsem obrnemo, se v njem pretaka vedno izvorna kri, čeprav zastrupljena in pokvarjena. Zamegljena in zaslepljena. In tako, vidite, je Juven-tusov predsednik Slovenec, naše gore list. Njemu navkljub, tudi zato, ker krivde staršev ne smemo nikoli zvračati na sinove. Posledično je tudi Juventus slovenski klub. Baje v Tu-rinu pišejo že prošnjo, da bi se včlanili v ZSŠDI. O članstvu bo seveda odločal odbor s Kufer-sinom na čelu. Tako bomo imeli v naših vrstah Juventus in Juventino, prišlo bo do kroženja nogometašev, ki bi jih lahko treniralprvoligaški strokovnjak Edi Reja, tudi on Slovenec, kot nekdaj Maldini. Vidite, lahko obračamo in obračamo, vse se začenja in končuje pri slovenstvu. In zato je moja uvodna trditev, da smo vsi Slovenci, popolnoma na mestu. Čeprav Slovenci z Ostržkovim dolgim nosom. Ostržek je bil sicer lesen. Mi pa smo pod kožo vsi krvavi, saj angelov ni in jih ni nikoli bilo! Ali pa? Manfred Moelgg Lanski zmagovalec svetovnega pokala v slalomu je v finskem Le-viju razočaral. V finalni spust se je italijanski reprezentant uvrstil šele s 26. časom, v drugem spustu pa je odstopil že po prvih zavojih. Tudi ostali »azzurri« so v nedeljo ostali praznih rok. Prav tako kot Moelgg je v drugem spustu odstopil tudi Giorgio Rocca, Christoph Innerhofer, Cristian Devil-le, Patrick Thaler in Giuliano Raz-zoli pa niso zaključili niti prvega spusta. Italijani niso prejeli niti točke drugič po 6. januarju 2002. 360 Erik Figelj VSE NAJBOLJŠE ! SPORT ZA VSAKOGAR Liberty 125 Liberty 150 Carnaby 125 Carnaby 200 3690 €: Beverly s kovčkom, državnimi olajšavami in brezobrestnim financiranjem VespaU( 125 +Kovček VespaLX 150 +Kovček Fly 100 +Kovček in vetrobran Fly 125 +Kovček in vetrobran *z olajšavo £ 300 zakon št. 31 z dno 28/02/00 in brezobrestnim financiranjem **z olajšavo £ 300 zakon št 31 z dne 28/02/08 fijII PIAGGIO liberi t u t t i Edini pooblaščeni prodajalec za Tržaško pokrajino - TRST - Ul. Flavia, 47 Tel. 040/637373 Fax 040/637545 1 2 Torek' 18- n°vembra 2008 ŠPORT / SLOVENCI V DRŽAVNIH LIGAH Veselil se je le Domen Lorbek Nogomet Udinese Samirja Handanoviča (ocena 6) je tokrat razočaral, saj je pred domačim občinstvom klonil proti skromni Reggini. S tem porazom pa so se Furlani najbrž dokončno oddaljili od vodilnega Interja. Samirjev bratranec Jasmin Han-danovič (ocena 6,5) je igral že v petek zvečer proti Pisi. Mantova je zaključila tekmo z dvema igralcema manj, a je kljub temu uspela obdržati gol prednosti in slavila z 2:1. Po prihodu Costacurte igra Mantova vse prepričljivejše in se počasi bliža samemu vrhu razpredelnice. Obdobje pa obratno ni zelo pozitivno za drugega slovenskega predstavnika v B-ligi. Frosinone Zlatka Dediča je namreč padel na gostovanju pri skromni Modeni z dokaj gladkim 2:0. Dedič je tokrat povsem razočaral (ocena 5). V 2. diviziji je Cosenza Alena Car-lija igrala sinoči v Andrii. Odbojka V elitni A1-ligi je Montichiari Lorisa Maniaja že v soboto moral priznati premoč Verone kar na domačem parketu. Verončani so slavili s 3:0 (23, 25, 21), in Mania tokrat ni igral na običajnem nivoju. 20-krat je sprejel žogo z dvema napakama, 55% pozitivnih in 45%brez-hibnih sprejemov. Na črn dan je naletela tudi Martina Franca Mateja Černica, ki je v Vibu Valentii izgubila s 3:0 (23, 20, 22). Černic je dosegel le šest točk. Sprejemal je sicer solidno (72% žog je pozitivno sprejel, 61% brezhibno), napadal pa je le z 38% učinkovitostjo (16 napadov, 2 prejeta bloka, 6 doseženih točk). V A2-ligi je Loreto Damirja Kosmine v gosteh z 2:3 (25, -22, 20, -23, 7) premagal Castellano Grotte, vendar naš odbojkar ni imel priložnosti, da bi se izkazal. Crema Aljoše Orla pa je proti Co-dyecu Santa Croce izobesila belo zastavo. Tudi Orel je moral tokrat presedeti celo tekmo. V moški B1-ligi je Bibione Volley Kristjana Stoparja prepričljivo odpravil Fasso, tekmeca v boju za obstanek. Končni 3:0 (21, 23, 20) je jasen dokaz o premoči Bibioneja. Po tej zmagi ima Bi-bione devet točk, kar bi v tem trenutku Stoparju in soigralcem zagotovilo obstanek. V ženski konkurenci je Atomat iz Vidma Martine Coretti bil popolnoma brez moči proti drugouvrščeni ekipi Vital Nature iz Verone. Videmčanke so klonile s 3:0 (25:15, 25:16, 25:19). Kljub porazu ima Atomat še vedno pet ekip za sabo. V moški B2-ligi je Cordenons libera Ambroža Peterlina iztržil točko. Pred domačim občinstvom je proti Trentu izgubil z 2:3 (-23, 27, -14, 23, 9), a z igro zadovoljil. Cordenons je v zlati sredini lestvice. Med ženskami je pomembne tri točke vknjižila Antonveneta iz Tržiča Karin Crissani in Manuele Tomšič. S 3:.1 (21, -19, 21, 19) so Trži-čanke odpravile Trento. 13 točk zadostuje za deveto mesto na lestvici. Košarka V A1-ligi je Lottomatica iz Rima Sanija Bečiroviča (6 točk v 17 minutah) in Primoža Brezca (6 točk, 22 minut) dokazala,, da ni še konkurenčna za boj za naslov. Pred domačimi gledalci je namreč izgubila z 68:88 proti Sieni. Forti-tudo Bologna Uroša Slokarja (5 točk, 32 min) je doživel blamažo v Rietiju (končni izid 91:69), Air Avellino Marka Tu-ška (10 točk v 21 minutah) je doma podlegel Ferrari (66:70). Edini zadovoljen je tako Domen Lorbek (5 točk v 21 min igre). Benetton iz Trevisa je z 80:65 premagal Montegranaro. V A2-ligi košarke na vozičku je Po-lisportiva Nordest iz Gradišča Saše Žužeka z 69:37 premagala Cantu in ostala sama na vrhu lestvice. V ženski B1-ligi je Interclub Milje presenetljivo premagal vodilno Ginna-stico Triestino z 72:70, velike zasluge za zmago pa ima ravno Jessice Cergol, ki je dosegla kar 26 točk. Slabše pa se je odrezal Scame Tržič Martine Gantar (8 točk), ki je na domačem igrišču izgubil s 44:56 proti Sarcedu. Po sedmih krogih ima Interclub 8 točk, štiri več od Tržiča, ki deli zadnje mesto na lestvici. Moška B2-liga: popravni izpit: Daniel Batich je v desetih minutah igre dosegel 3 točke (1:2 pri prostih metih in iz igre). Jan Budin je tokrat zbral le 7 točk (1:3 tako za dve kot za tri točke, 2:2 prosti meti) v 24 minutah igre. Neoce-njen: Peter Sosič je stopil na igrišče v zadnji minuti in ni dosegel nobene točke. A-LIGA DAN POTEM Kip za Zengo! Dimitrij Križman Walter Zenga uspešen v Romuniji, Srbiji in zdaj tudi v Catanii ansa Ne vem kje sem pred časom prebral ugotovitev, da je košarka, vsaj v Evropi, postala šport, kjer so odločilni trenerji. Resda tudi dober trener potrebuje dobre igralce, ampak nekaj, in samo nekaj, »coachev« je postalo sopomenka za zmage. Daleč od tega, da bi se tudi nogomet zreduciral na to, vendar postajajo trenerji tudi v nogometu vse bolj vidni. Pri košarki je »vidljivost« trenerjev razumljiva tudi zaradi velikega števila Američanov. Baje je veliko takih, ki bi na zemljevidu Evrope težko pokazali, kje točno so. Težko je torej pričakovati, da bi še bili v središču medijske pozornosti. Pri nogometu je svoje opravilo zloglasno »pravilo Bosman«, ki omogoča praktično neomejeno število tujcev - tu je spet veliko takih, ki že iz jezikovnih razlogov niso medijsko zanimivi. Tudi domači, ki bi lahko v italijanščini kaj povedali, so preveč zasedeni z razmišljanjem, kako jim bo šlo čez teden na play stationu, da bi zinili kakšno vsaj napol pametno. Da ni tako?Pred tekmo proti Real Madridu je Ranieri svojim varovancem zabičal, naj igrajo s tako voljo, kot igrajo na play station!!! Če se igralci raje posvečajo poneumljajočim igricam, kot da bi svoje intelektualne sposobnosti prikazovali pred kamerami, so trenerji kot Mourinho pravo odrešenje. O tem, da mu italijanski kolegi po iskreni jezikavosti ne sežejo niti do kolen, ni dvoma. Mourinhov novi konkurent pa je Walter Zenga. »Uomo ragno« je mit. Človek se je ne vem kolikokrat poročil, baje zapravil večino prisluženega denarja z žuranjem, delal reklamo za cenene estetske pripomočke, odšel trenirat v Romunijo (in zmagoval kot za stavo), odšel trenirat v Crveno Zvezdo (zmagoval kot za stavo, a zapustil Beograd na željo romunske boljše polovice), prišel v Italijo in se znašel sredi utečenega enoumja. Enoumja, kjer si pameten edinole, če rečeš, da si »igral pomembno tekmo proti pomembnemu nasprotniku, za katerega je tekma tudi bila pomembna«. Pri čemer imam s »pomembno« v mislih izraz »importante«, ki se je nenadoma raz-pasel v nogometnem jezikoslovju, ne da bi kdo preveril, ali slovar Zingarelli besedi pripisuje takšen pomen, kot si nogometni filozofi domišljajo, da ga ima. Zenga bi si zaslužil kip, pa ne zaradi odličnih (alipomembnih?) rezultatov, ki jih dosega s Catanio. Zasluži si ga, ker je lepo podkuril nemogočemu Francu Varrialeju. Človeku, ki se je za časa Italie '90 izkazal z znamenitim stavkom »Govorijo egipčansko, kar je za nas Če ne bi bilo tedenskih izpadov sedanjega in naslednjega trenerja Interja, bi se morali (samo)zadovoljevati z obrobnimi zadevami, kot je izmišljena, a hudo odločilna 11-metrovka za Milan, običajnim Ibrahimovicem, presenetljivim Juventusom, večno nedorečenim Udinesejem in še bolj nedorečeno Fiorentino in bi nam bilo precej bolj dolgčas. (dimkrizman@gmail.com) DRŽAVNE LIGE NOGOMET A1-liga IZIDI 12.KROGA: Atalanta - Napoli 3:1; Cagliari - Fiorentina 1:0; Catania -Torino 3:2; Milan - Chievo 1:0; Samp-doria - Lecce 3:2; Siena - Bologna 1:1; Udinese - Reggina 0:1; Palermo - Inter 0:2; Juventus - Genoa 4:1; Roma - Lazio 1:0. VRSTNI RED: Inter 27, Milan 26, Juventus 24, Napoli 23, Lazio 22, Udinese in Catania 21, Genoa, Fioren-tina in Atalanta 20, Palermo 16, Ca-gliari, Siena in Sampdoria 13, Lecce 12, Torino in Roma 11, Bologna in Reggina 8, Chievo 6. KOŠARKA A1-liga IZIDI 6. KROGA: Roma - Monte-paschi 68:88; Avellino - Ferrara 66:70; Milano - Cantu 88:78; Pesaro - Snai-dero Videm 83:79; Treviso - Monte-granaro 80:65; Teramo - Caserta 89:82; Biella - Fortitudo 91:69; Bologna - Rie-ti 74:64. VRSTNI RED: Siena 10, Roma in Montegranaro 8, Avellino, Treviso, Cantu in Bologna 6, Milano, Pesaro, Ferrara, Teramo in Fortitudo 4, Rieti, Biella, Snaidero Videm in Caserta 2. B2-liga IZIDI 7.KROGA: Iseo - Monfalcone 80:69; C.Rosazzo - Valenza 72:79; Ace-gas Trst - Novara 81:75; Trento - Varese 80:65; Gorizia - Castellanza 70:78; Riva - Monza 72:68; Como - Moncalieri 71:63. VRSTNI RED: Acegas Trst in Trento 12, Iseo 10, Rosazzo, Como in Riva 8, Novara, Moncalieri, Varese, Va-lenza in Monfalcone 6, Gorizia in Ca-stellazzo 4, Monza 2. ODBOJKA A1-liga IZIDI 8.KROGA: Forli - Cuneo 3:1; Trentino - Piacenza 3:0; Padova - Ma-cerata 1:3; Vibo - Martina Franca 3:0; Montichiari - Verona 0:3; Perugia - Tre-viso 1:3; Pineto - Modena je večerna tekma. VRSTNI RED: Trentino 21, Ma-cerata 20, Treviso 16, Montichiari in Poacenza 15, Verona 14, Cuneo in Perugia 12, Martina 9, Vibo, Forli in Pi-neto 8, Modena 7, Padova 0. A2-liga IZIDI 9.KROGA: Castello - Loreto 2:3; Castelfidardo - Castellana 3:2; Catania - Gioia 2:3; Roma - Latina 1:3; S.Cro-ce - Crema 3:0; Bassano - Isernia 2:3; Mantova - Bologna 3:0; Cavriago je bil prost. VRSTNI RED: Bassano 21, Bologna in S.Croce 20, Latina 18, Loreto 17, Mantova 16, Gioia 14, Isernia 11, Crema 10, Cavriago 9, Castello 8, Castellana in Catania 7, Roma 6, Castefi-dardo 5. nogomet - Triestina v soboto suvereno odpravila Vicenzo Zmage niso vse enake Za slavje Triestine odločilna skupinska igra, Inter pa se mora zahvaliti izključno Ibrahimovicu Kako se lahko zmaga od zmage razlikuje? V soboto smo v nekaj urah spremljali dve tekmi: v popoldanskih urah B-li-gaški derbi med Triestino in Vicenzo, v večernih pa še (sicer preko televizijskih ekranov) zmago Interja v Palermu. Nedvomno so se tržaški navijači Interja lahko veselili dvojne zmage v nekaj urah, vendar gre tudi analizirati potek obeh tekem. In rezultat take analize je dokaj jasen: v prvem primeru (Triestina) je šlo za zmago ekipe, ki je v 90 minutah igre dokazala, da je boljša, da ima bolj izdelano igro od nasprotnika. Res je, da so nekateri igralci odlično igrali, a to je bilo tudi posledica dejstva, da je vsak od enajstih igralcev na igrišču točno vedel, kaj mora v določenem trenutku narediti. Prvi gol je bil mojstrski strel Della Rocce, a je bil posledica tega, da je Allegretti že točno vedel, v katero smer se bo Della Rocca premaknil. In tudi drugi gol je bil posledica odlično izdelane akcije. V drugem primeru (Inter) pa je tekmo odločil posameznik z dvema čudovitima goloma, pri katerih pa ostalih deset igralcev nima nikakršne zasluge. Zmaga je bila sad izključno tehničnih sposobnosti nogometnega virtuoza Zlata-na Ibrahimoviča. Še prosti strel si je prislužil sam. Nekdo bi lahko takoj dodal, »saj je prav to razlika med boljšimi in slabšimi ekipami, da prve razpolagajo z vrhunskimi igralci«. Popolnoma upravičena opazka, a naš namen ni dati nikakršnih sodb. Želeli smo le še dodatno ovrednotiti sobotno zmago Triestine. Edine ekipe v celi B-ligi, Tudi Antonelli igra letos na zelo visokih standardih ki je v vseh dosedanjih štirinajstih nastopih dosegla vsaj en gol. Pred začetkom prvenstva je med navijači vladala precejšnja skep-sa prav zaradi pomanjkanja napadalca (Granoche je še poškodovan in vsaj še cel november ne bo na razpolago). Morda pa prav zaradi Granochejeve odsotnosti so si ostali igralci v fazi napada še bolj zavihali rokave, med treningi pa trener Maran posveča nekaj več časa vajam za fazo napada. In rezultati so še kako vidni, saj Triestina letos napada z večjim številom mož kot lani, tudi bočna branilca občutno sodeluje- ta pri tem. Kljub temu, da je bilo karseda razvidno, da je Vicenza dobro organizirana ekipa, je bila v soboto povsem brez moči (morda bi moral trener Interja Mourin-ho malo bolj molčati ob nedeljah med intervjuji in posvečati nekoliko več pozornosti taktiki med tednom. Inter namreč z igro ni še nikoli povsem prepričal). Sicer dvomimo, da imajo Tržačani dovolj kakovosten igralski kader, da bi se lahko borili za vrh vse do junija, vendar če nadaljujejo s tako igro, bo za Allegrettija in soigralce zadoščenj še veliko. (I.F.) košarka - B2-liga Nori konec, dober konec Važna zmaga Tržačanov, pekoč poraz Goričanov Uspešni: Sreča se je tokrat nasmehnila le tržaškemu AcegasApsu, ki je premagal enega glavnih tekmecev za napredovanje Novaro. Gostje so nastopili okrnjeni (brez dveh standardnih igralcev Aimarettija in Leve), a so do konca kljubovali domačinom, ki so bili celo tekmo v vodstvu. Tri minute in pol pred iztekom so se gostje približali na minus pet (79:74), nato pa smo prisostvovali norim trem minutam, ko so vsi akterji na igrišču (vključno s sodnikoma) poskrbeli, da nobena od dveh ekip ni dosegla niti točke. Tržačani v zadnjih nastopih začenjajo zelo dobro, nato pride na dan utrujenost in proti koncu popustijo. Lenardon (12 točk), Benevelli (18), Pi-gato (13) in Bocchini (22) so bili najboljši strelci Neuspešni: Falconstar je izgubil v Iseu z 80:69. Tržičani so bili še do konca 3.četrtine v vodstvu, nato pa povsem popustili v zadnjem delu. Laezza (12 točk) in Acunzo (26 točk z 91-odstotkom realizacije iz igre) prepevata in nosita križ, pričakovati pa si je večji doprinos ostalih. Tokrat sta bil namreč nekoliko bolj učinkovita le še Vidani (10 točk) in Minius-si (8). Goriška NPG je doživela pekoč poraz 70:78 na domačem igrišču proti verjetnemu tekmecu za obstanek Castellanzi. Tudi tokrat so glavno breme nosili Bossini (12 točk), Salis (15) in Matteo Nobile (12), dober doprinos pa sta dala še Tombolini (14 točk) in Munaretto (9). Tudi tu je poraz dozorel v zadnji četrtini, ki so jo gostje zmagali kar z 32:21. Harakiri je na domačem igrišču storil tudi rožaški Calligaris Centrosedia, ki je celo tekmo zasledoval nasprotnika, izsilil podaljšek, naposled pa klonil na papirju slabši Valenzi z 72:79. V Berettovi ekipi so bili boljši od ostalih le običajni Meneghin (24 točk), Luszach (6 točk in 11 skokov) in Vecc-hiet (12). Prihodnji krog: v 8. krogu bo na sporedu šele drugi deželni derbi - v Tržiču se bosta namreč spopadla domači Falconstar (6) in tržaški Acegas Aps (12). Gostje so seveda nesporni favoriti, a znano je, da v derbiju slabši tekmec pogosto zaigra s podesete-rinimi močmi. Goričani (4) odhajajo v Varese (6), kjer ob dobri igri lahko presenetijo nasprotnika, ki je že doživel tesen poraz na domačem igrišču s Falconstarjem. Zelo težko nalogo bo imel Calligaris (8), ki bo igral v Novari (6) proti nasprotniku, ki je na lestvici trenutno nižje od pričakovanj in je dve od treh zmag dosegel na tujem. Marko Oblak / ŠPORT Torek, 18. novembra 2008 13 trenerji - Lajris Žerjal Zgledujem se po svojih izkušnjah Pri otrocih je trener kot učitelj, pri odraslih je bolj zahtevno - Odbojkarski Jadran? Lajris Žerjal (letnik 1969) se je po bogati odbojkarski igralski karieri in dolgih letih neaktivnosti predala trenerstvu. Na klopi je sicer pristala (skoraj) naključno: »Ko so pri Sokolu po več letih obudili otroško delovanje z motoriko in minimotoriko, me je Cirila Kralj vprašala, ali bi pri društvu ponovno uvedli tudi odbojko. Sprejela sem izziv. Zbrali smo skupino deklet, ki sem jo začela trenirati.« Po prvi poskusni sezoni je delovanje zaživelo, Žerlalova je nato opravila najprej izpit za pripravnika, lani pa je svojo trenersko izobraževanje dopolnila z izpitom prve stopnje. Kljub temu, da je trenersko delo nikoli ni mikalo, se je v njem odlično znašla. Od leta 2005 redno trenira mladinske ekipe pri Sokolu, letos pa vodi tudi člansko ekipo Kontovela, ki bo nastopala v prvenstvu 1. divizije. Lajris Žerjal je svojo odbojkarsko pot začela pri Bregu s trenerjem Učom Jurkičem. Nato je igrala v združeni mladinski ekipi Friulex-port, s katero je osvojila 2. mesto na državnem finalu do 16 let. Igrala je tudi v združeni ekipi Meblo (B-liga), po razpadu ekipe pa se je preizkusila v italijanski A2-ligi v Rimu. Po treh sezonah (od leta 1989 do 1992) je še dve sezoni igrala pri Sangiorgini, nato pa opustila igralsko dejavnost. S trenerstvom ste začeli šele pred tremi sezonami. Katere so glavne ambicije? Želim, da bi si v naslednjih sezonah nabrala čim več izkušenj. Predvsem delo s starejšimi je zame neznanka, saj sem doslej izključno trenirala mlade. V čem opažate največ razlik? Pri otrocih je trener kot učitelj, ki jih tudi značajsko oblikuje. Z odraslimi pa je povsem drugačen pristop. Mogoče je celo bolj zahtevno: prilagoditi se jim moraš, saj so značajsko že formirane, istočasno pa moraš nuditi nek dodatek k njihovi športni vzgoji. Pri Kontovelkah na primer poskušam, da bi jim predvsem popravila napake, ki jih ponavljajo. Gre torej za povsem drugačna prijema? Lajris Žerjal se je preizkusila tudi v italijanski A2-ligi v Rimu. Po treh sezonah (od leta 1989 do 1992) je še dve sezoni igrala pri Sangiorgini, nato pa opustila igralsko dejavnost. Lani je opravila trenerski izpit prve stopnje, ne izključuje, da bo kdaj postala še trenerka druge stopnje kroma Tako je. Vadba je zato zelo raznolika in to mi daje še dodatne motivacije. Kdo pa je vaš mentor? Ne bi vedela. Nimam svojega mentorja. V svoj koncept treniranja vključujem predvsem tisto, kar sem še sama delala, ko sem igrala. Opažam, da mi manjkajo izkušnje: nikoli nisem na primer trenirala z nekom, ki bi me lahko usmerjal. Lani sem na pripravah s Kontovelom sledila Tanji Cerne, ki mi je podala nekaj nasvetov. Važen je predvsem pristop do igralcev ... včasih se še vidim v vlogi igralke. Kako pa ocenjujete naše športno gibanje? Drugim športnim panogam sledim le obrobno. Povedala bi le, da je projekt Jadran dobro zastavljen. Lepo bi bilo, da bi podoben sistem lahko vzpostavili tudi pri odbojki. Igralk je namreč vedno manj. Res pa je, da je bilo takih projektov že nekaj, vsak pa je po določenem času propadel. Ne vem pa, če je tako zaradi denarja ali pa zaradi tega, ker vsak vleče v svojo smer ... Kako si predstavljate odbojkarski Jadran? Lahko bi imeli združeno člansko ekipo, vsako društvo pa bi delovalo s svojimi mladinskimi ekipami. Opažam pa, da je še preveč vrti-čkarstva. Igrali ste pri združeni ekipi Meblo. Zakaj je takrat projekt uspel? Takrat ni bilo nikakršne zavisti s strani igralk, ki niso igrale v združeni ekipi. Vsako matično društvo je takrat imelo še svojo člansko ekipo v nižjih deželnih ligah, kar je ustvarjalo ravnotežje. Tega pa sedaj ne moremo več vzpostaviti, saj nimamo več tolikih ekip. (V.S.) ŠPORTZA VSAKOGAR Alpsko smučanje: moj otrok gre prvič na zimovanje (1) Ob smučarski hoji in teku je alpsko smučanje ena izmed najpopularnejših oblik rekreacije v zimskem času. Gre pa tudi za športno dejavnost, ki je organizacijsko kompleksnejša, posebej z vidika opreme in oddaljenosti (v bližini ni smučišč, ki bi nam dovoljevale vsakodnevno vadbo). Naše nasvete začenjamo z opisom primerne otroške opreme. Veliko staršev je mnenja, da je za smučarja začetnika primerna kakršna koli oprema. V praksi se je žal prepogosto pokazalo popolnoma drugače. Če želite, da bo vaš otrok motiviran za učenje in igro na snegu, mu morate priskrbeti takšno opremo, da bo z njo užival v smučanju. Torej oprema mora biti takšna, da ga smučarski čevlji ne bodo stiskali, da ga ne bo zeblo in da bo imel primerne smuči. Nova smučarska oprema je seveda cenovno velik zalogaj. Otrok jo v eni sezoni preraste, zato se danes veliko staršev odloča za nakup rabljene opreme na smučarskih sejmih, kjer je pogosto velika izbira tudi sodobne, še ne dotrajane opreme. Sodobna in primerna oprema bo otroku olajšala pot do smučarskih spretnosti in znanja. Dolžina smuči naj bo ustreza velikosti otroka. Začetniku naj smuči ne segajo prek brade, otrok, ki pa je smučanja že vešč, naj ima smuči vsaj 10 centimetrov krajše od njegove telesne višine. Odkar so se pojavile nove (t. i. carving) smuči, je postalo smučanje veliko bolj preprosto, učenje je zato hitrejše in manj naporno. Pravila o dolžini smuči veljajo tudi v primeru, ko otrok uporablja suličaste (starejša oblika smuči). Res pa je, da so nove - carving smuči lažje vodljive, na njih je otrok bolj stabilen in ponujajo več užitka z manj napora. Smuči morajo imeti urejene robnike in nastavljive varnostne vezi, ki smučarski čevelj varno pritrdijo nanje. Posebej vezi so za varnost pri smučanju zelo pomembne, saj je veliko zlomov na smučišču prav posledica slabo nastavljivih vezi. Če so neprimerno nastavljene, se lahko zgodi, da se pri padcu ne odpnejo, lahko pa se celo odpnejo že kar med vožnjo. Vezi morajo biti nastavljene tako, da ustrezajo teži otroka in da brezhibno delujejo. Preveriti moramo, ali se sproži varnostni mehanizem (skistopper), ki smučko ustavi, ko jo snamemo z noge. Če se smučka ne ustavi, je lahko za druge smučarje smrtno nevarna! (Naslednjič o palicah, smučarskih čevljih in ostalih delih opreme) VSE NAJBOLJŠE! Tretji novembrski teden je bogat z rojstnimi dnevi. Včeraj je slavil nekdanji »selektor« Sveta slovenskih organizacij Sergij Pahor, danes pa praznujeta slogaša Sabrina Bu-kavec in Andrea Vatovac, ki sta se oba rodila 18. novembra istega leta. Le nekaj ur za njima pa se je rodil jutrišnji slavljenec, nogometaš Zarja-Gaje Martin Grgič. Ko že omenjamo nogometaše, naj opozorimo, da imata danes rojstni dan tudi edini Tržačan v italijanski A-ligi Max Tonetto in sabljač Aldo Montano, ki je olimpijskemu naslovu v Atenah dodal ekipni bron v Pekingu. V četrtek pa bo svoj rojstni dan praznoval bodoči »pomožni trener« Združenih držav Amerike Joe Biden. Tako kot on se je 20. novembra rodil tudi Kontovelov košarkar in trenutni sokolovec Boštjan Starc, ki bo tokrat praznoval okrogla leta. 21. novembra pa praznuje imenitni predstavnik bega možganov iz zamejstva v Ljubljano Igor Škam-perle, ki se po informacijah na spletu ubada tudi z alpinizmom. V soboto, 22., pa sta na vrsti pri pihanju svečk bivši vrhunski nemški tenisač Boris Becker in odbojkar Soče David Škorjanc. (p. v.) 360 STOPINJ Pri Sovodenjcu se prepletata šport in kultura Erik Erik Figelj se je z nogometom začel ukvarjati že zelo mlad pri cicibanih v domačih Sovod-njah, kjer se je rodil 19. 9. 1981. Erik je pri domačem društvu igral v vseh starostnih kategorijah, vse do mladincev, ko zaradi pomanjkanja igralcev niso sestavili ekipe. Eno sezono je igral pri doberdobski Mladosti v 3. amaterski ligi, nato pa se je pridružil sovodenjskim ljubiteljem, pri katerih igra tri sezone. Erik je zaposlen pri družinskem podjetju Panda Co-mimpex import-export, ki se ukvarja s prodajo železa in ostalih kovin. Dejaven pa je tudi na kulturnem področju, saj je predsednik sovodenj-skega kulturnega društva. Stan: srečno zaseden Ostali športi: snow- board, pohodništvo Moj mentor: športni mentor Darjo Frandolič, življenski pa nona in Vilko Fajt Ostale dejavnosti in konjički: Kulturno društvo Sovodnje, prebiram in zbiram stripe Dylan Doga Dnevniki, revije, TV-dnevnik, TV-oddaja: Primorski dnevnik, Pic-colo/ Focus/ dnevnike raje poslušam po radiju/ risanke ob uri kosila: to je edini trenutek, ko lahko gledam televizijo Spletna stran: corrie-re.it, repubblica.it, face-book.com Knjiga na nočni omarici: trenutno nobena, najljubša je vsekakor Mali princ Najljubša glasba: Lene Marlin in slovenska glasba nasploh Najljubši film: L'attimo fuggente Moj lokal: osmica pri Salomonu Najljubša jed: domači njoki Najljubša pijača: kozarec črnega vina z oranžado Cenim/sovražim: cenim požrtvovalnost, sovražim apatijo Najljubši športnik: Roberto Baggio in George Best Najljubša osebnost: trenutno brez dvoma Barack Obama Najljubše počitnice: s prijatelji po Španiji s kombijem Če ne bi izbral svojega športa, bi rad bil ... playmaker pri košarki Moja himna: / Moj vrstni red (ljubezen, šport, prijatelji, denar): ljubezen, prijatelji, šport, denar ŠPORTNA SLIKOVNA KRI2ANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV NAS ODBOJKARSKI DELAVEC (IVAN) JESENSKI SADEŽI ITAUJANSKA PRITRDILNICA PRIPRAVNIK ZA DUHOVNIŠKI POKUC ZEC NIKOLA PRVI MITOLOŠKI LETALEC NASA OD-BOJKARICA (SANDRA) ELDA NANUT ŽIVALSKI VRT ANGLEŠKA ŠPORTNA IGRA BERI PRIMORSKI DNEVNIK PRIPOVEDNA PESEM NARAVA, ČUD KONEC MOUTVE SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA SEAN KELLY ČEVLJARSKA NIT KOSITRU PODOBNA KOVINA (LA) 2ELATINA IZ ALG MED BERI ŠPORTNO PRILOGO PD MLADININA ROLKARICA KOSUTA IZRASTEK NA GLAVI JAPONSKI DROBIŽ EISENHOWER ZA PRIJATELJE NAJSVETLEJŠA ZVEZDA KRILO RIMSKE LEGIJE KEM. SIMBOL ZA TANTAL ROMKE NAUK O POMORSKI PLOVBI REAKTIVNO LETALO VRHUNSKI ŠPORTNIK JAVOR (LAT.) SLOVENSKA IGRALKA ... RINA 14 Torek, 18. novembra 2008 KOŠARKA / državna c-liga državna c-liga Bor Radenska do četrte zmage s čvrsto obrambo Prva četrtina usodna za Jadran Mark Vicenza Basket Giovane - Bor Radenska 59:64 (12:17, 32:33, 41:53) BOR: Bole (-, 0:1), Furigo 8 (4:5, 2:5, 0:1), Krizman 14 (8:10, 3:3, -), Visciano 10 (-, 5:5, -), Crevatin 3 (-, 0:3, 1:2), Štokelj 8 (-, 1:2, 2:3), Giacomi 8 (4:4, 2:5, 0:2), Babich 5 (-, 1:2, 1:5), Devčič, Kralj 8 (4:6, 2:4, -). TRENER: Mura. PON: Kralj (38'). Kljub nihajoči igri in preveliki muki v končnici je Bor Radenska v Vicenzi na igrišču mlade pepelke osvojil izjemno dragoceni točki. Bled nastop v napadu (32 izgubljenih žog) je tokrat prikrila končno bolj čvrsta obramba, ki je gostiteljem (Acco 11, Serena 10) dopustila bore malo. Treba je sicer priznati, da so Veneti dokaj skromna in neizkušena postava, glavni kandidat za neposreden izpad iz lige. V Vicenzi je prejšnja generacija, ki se je lani prebila do finala play-offa in se poleti razpršila po višjih ligah, štela dva mladinska reprezentanta in sploh skupino odličnih igralcev. Letošnji izbor sicer agresivnih in dinamičnih mladincev pa je bistveno slabši, brez opaznih vrlin in velike perspektive. Srečanje so v vsakem primeru bolje začeli domači, ki so izkoristili običajen počasen start Murovih varovancev (7:2). V začetku druge četrtine so gostje sicer povedli z 12:20 po dveh trojkah kapetana Štoklja, sledil pa je delni izid 20:6 v korist nasprotnikov, ki so - tudi spričo tretje osebne napake edinega centra Vi-sciana (10 skokov) - pobrali veliko odbitih žog v napadu. Pred odmorom pa so se plavi le spet zbrali in končali polčas v vodstvu za točko. Najboljša je bila kot ponavadi za borovce tretja četrtina, ki so jo dobili z delnim izidom 11:20. Zelo učinkovito sta tu delovala conska obramba in protinapad proti naivnim tekmecem. Osem minut pred koncem tekme so varovanci trenerja Mure dosegli najvišjo prednost +14 (43:57), tu pa so se dobesedno usedli in celih pet minut niso več dali koša. Vicenza se je tako s še agresivnejšo obrambo na robu prekrška v končnici približala na štiri točke razlike (55:59), v poslednji potezah pa sta Krizman in Giacomi s prostimi meti le obdržala Radensko v vodstvu. Kljub majhnemu številu doseženih košev je bil ključ za zmago ob obrambi tudi v porazdelitvi točk (šest igralcev jih je dalo osem ali več). Najzaslužnejši za četrto zmago Bora Radenske je bil nedvomno organizator igre Marzio Krizman s 14 točkami. Zbral je še 5 skokov, 6 pridobljenih žog. Skupni učinek: +22 kroma TRI VPRAŠANJA ZA... Elvisa Klarico: »Nismo še uigrani« Elvis Klanca je pred leti igral v višjih košarkarskih ligah, med temi v prvi slovenski ligi s Koprom in sežanskim Kraškim Zidarjem, letos pa brani barve Brega v D-ligi. Po seriji seštih zaporednih zmag ste klonili proti drugouvrščenemu Don Boscu. Kako si razlgaš prvi letošnji spodrsljaj? Prvenstvo smo začeli res spodbudno, vendar se pozna še določena neuigranost na igrišču. Določeni posamezniki se še premalo ujemamo, da bi lahko izvedli bolj kakovostno igro. To pa je prišlo na dan, ko smo se srečali s solidnejšim nasprotnik. V zadnjih krogih si nas razvajal z visokim povprečjem točk. V soboto pa si dosegel skromne 4 točke... Včasih ne moreš zaigrati kot si želiš, saj ti lahko nasprotnik prepreči pot do koša z agresivnejšo igro. Prekrški te precej bremenjujejo, kar je ena izmed bistvenih razlik med D-ligo in bolj kakovostnimi prvenstvi, kjer se daje več pozornosti detajlom igre. V tem prvenstvu ekipe slonijo na dveh ali treh posameznikih, ki nosijo breme igre, ne gre pa se v specializacijo vlog. Zakaj si se odločil za igranje v naši D-ligi, mar ti ni pretesno? Želel sem se nekoliko razbremenit. Igranje na višjem nivoju je zahtevalo precej časa. Letos Pa sem se odločil da bom zaključil tudi študij ladijskega strojništva v Piranu. Gemini Venezia - Jadran Mark 82:64 (32:14, 51:35, 65:50) Ferfoglia K. 7 (3:4, 2:5, -), Slavec 13 (0:1, 2:3, 3:9), Franco 11 ( -, 1:4, 3:8), Ma-rusič 6 (2:2, 2:4, -), Ferfoglia S. 6 (2:2, 2:4, -), Coco 5 (-, 1:2, 1:2), Malalan 2 8-, 1:5, -), Madonia 0 (-, 0:2, -), Semec 4 (-, 2:6, -), Ban n.v. TRENER: Popovic. SON: 29; PON: Marusič (33 min.) V Benetkah je bila ključna prva četrtina. Med tednom je prišlo v nasprotnikovem taboru do zamenjave trenerja, kar je zelo motiviralo igralce Geminija. Že v prvih štirih minutah so jadranovci dosegli bonus prekrškov, zato so se morali v nadalejvanju zadovljiti z manj fizično igro. »Dejansko se je tekma odločila v prvih minutah. Nasprotnik je zadeval kot za stavo. Kaznovali so nas tudi s prostimi meti (11:14), zato si nismo mogli do-voljiti dodatnih prekrškov,« je dejal trener Popovic. Dobra preciznost metov za dve točki (6:7) in odlično razpoloženje iz dačjave (5:7 za tri točke), so pripomogli k visoki prednosti domačinov, ki so ob koncu prvih desetih minut vodili za 18 točk (32:14). Jadranovci so se po začetnem šoku zbrali in začeli nižati zaostanek z agresivnejšo igro. Približali so se na 8 točk, nato jim je zagodel sodnik. Jadranu je do-sodil sumljiv prekršek v napadu, ki je prekinil pozitivno serio Slavca in tovarišev, ki so med odmorom odšli v slačilnice pri vmesnem 51:35. Po premoru je igra nadaljevala zelo nihajoče. Visoko povprečje metov domačinov v prvih minutah tekme je upadla. Stalno zasledovanje jadranovcev pa ni obrodilo željenih sadov, ampak ravno nasprotno. V 26. minuti se je prednost domačinov spet zamajala. Jadran se je spet približal na -9, ko je sodnik po dveh neuspelih napadih dosodil tehnični prekršek klopi zaradi ugovarjanja. O sodniški meri priča tudi razlika (29:18) pri žvižganju prekrškov, ki je dodatno oškodovala zasledovanje Popovičevih varovancev. Požrtvovalna igra je v zaključku vplivala na ekipo pri kateri se je pojavila utrujenost. Jadranovci so v napadu zgrešili kar pet polaganj in zapravili še zadnjo priložnost, da bi se približali Geminiju. (am) C INGELCA Roncade (Menegon 19) so v C skupini državne košarkarske C lige sredi prejšnjega tedna izgubile družbo na vrhu lestvice in edine vztrajajo nepremagane tudi po devetem krogu. Po tesni zmagi na Prvem maju pa jim spet ni šlo zlahka doma proti trdoživemu Codroipu (Campanotto 18). Venete je tokrat rešila obramba, druga v ligi (povprečno 67 prejetih košev na tekmo). Varovanci trenerja Sena imajo tudi tretji najboljši napad (dosegli so le peščico točk manj kot Virtus Udine in Caorle), tako da niso naključno sami prvi. Goste vrste zasledovalcev Caorle so si po četrtkovem spodrsljaju v Montebellu-ni takoj opomogle, tako da ostajajo glavni protikandidat. Vse bolj čvrsto in ugledno deluje Drvaričev Pordenon (Ci-polla 20), ki je nadigral Oderzo (Toffoletto 11) in uspehe gradi z daleč najboljšo obrambo v ligi (le slabih 63 prejetih točk vsak vikend, medtem ko so v tem elementu najslabši borovci z 80 točkami). Lestvica ostaja vsekakor z izjemo prvih dveh zelo kratka. Prihodnja tekmeca naših V Trst prihajata konec tedna ranjena leva. Na Prvem maju bo v soboto Bor Radenska sprejel v goste Spilimber-go (Musiello 28), ki ima za sabo kar štiri zaporedne poraze in je tokrat doma podlegel Caorlam (Tomasini 22). Na Alturi pa se bo Jadran Mark v nedeljo spoprijel z Rovigom (Bortolami 23), ki je pred domačo publiko klonil pred vse prej kot nepremagljivo Marghero (Dal Molin 24). Protagonist Lovoriko tokrat delita ostrostrelca. Luca Silvestri je bil v San Danieleju s 26 točkami (10:15 iz igre) mož občutenega derbija proti videmskemu Virtusu (Visintin 18), pri katerem je igral lani. Montebelluno, ki je presenetljivo sama na tretjem mestu, pa vsakič privede do podviga kdo drug. Tokrat so bili uspešni po podaljšku na težkem igrišču v Pa-dovi. Veteran Filippo Osellame je odigral vseh 45 minut in zbral 24 točk (7:10 iz igre, 6:7 izza črte prostih metov). D ELITEV NA PRAFAKTORJE 19 zadetkov ni dovolj za zmago Vse slovenske ekipe so imele v sedmem krogu D lige res obupne odstotke realizacije. Iz igre so se tokrat (najbrž prvič letos) odrezali domovci z 19 uspešnimi zaključki iz 56 poskusov (34 %). Tudi ostali dve ekipi sta zadeli po 19 metov, Brežani iz 60 (32 %), Kontovelci pa kar iz 72 poskusov (le 26%). Dom je sicer metal slabše kot po navadi bodisi proste mete - le 37%, medtem ko so bili Brumnovi in (predvsem) Krašovčevi varovanci znatno boljši. Kontovel je tokrat (negativno) izstopal s poraznim metom za dve točki (11 na 50 - 22%), ostali dve slovenski ekipi pa sta zadevali skoraj dvakrat več (38% Dom in 41% Breg). Nagrado za najslabši odstotek pri metu za tri točke pa prejme tokrat Breg (2 na 19 - 11%), drugo mesto pripada Domu (5:19 - 26%), tretje pa Kontovelu s 36% realizacijo (8:22). Glede na statistike bi morali tokrat Brumnovi fantje zaključevati le izza črte treh točk, saj bi s takim odstotkom realizacije dosegli kar 93 pik, če metom iz igre dodamo zadete proste mete. Brežani bi se morali osredotočiti na met za dve točki, s katerim bi zbrali 87 točk - več kot dovolj za zanesljivo zmago in prvo mesto. Tudi trener Ambrosi bi moral svojim varovancem prepovedati met za tri točke, saj bi tako tokrat slavili z dvema točkama naskoka... Brežani prvič le drugi Po šestih zanesljivih zaporednih zmagah so bili Krašovčevi fantje še minuli teden nesporni favoriti za končno prvo mesto. Z zmago bi dejansko skoraj zaključili boj za prvo mesto, saj bi imeli 4 točke prednosti pred prvo trojico zasledovalcev. Po porazu pa je Breg letos prvič drugi in bi lahko na tem mestu ostal vse do 28. februarja, ko bo na sporedu povratna tekma s Salezijanci. Seveda pod pogojem, da obe ekipi do tedaj zmagata vsa preostala srečanja. Kam lahko cilja Kontovel Kontovelci imajo po štirih zaporednih porazih še vedno dobre možnosti, da se ob koncu sezone uvrstijo v končnico prvenstva. Res je, da so prva štiri mesta najbrž nedosegljiva, saj so Don Bosco, Breg, Gasthaus in San Vito tačas precej boljši od ostalih. Boj za peto mesto pa je še povsem odprt. Švaba in soigralce sedaj čakajo še tri težja srečanja pred (sorazmerno) lažjo tekmo proti Miljam. Don Bosco, Dinamo in Fogliano pa so izjemno solidne ekipe, ki bodo predvsem pod košema ustvarjale precej preglavic okrnjenim Kontovelcem. Domova »nesreča« Kontovel je imel precej sreče v prvih treh krogih, ko je ob sorazmerno ugodnem koledarju igral res odlično. Dom pa se je prav ob najboljših dnevih soočil z boljšimi ali v tistem trenutku bolj uigranimi ekipami. S tako igro, kakršno so Ambrosijevi fantje prikazali na sobotnem srečanju bi teden prej lahko brez večjih težav odpravili Intermug-gio. Po sedmem zaporednem porazu se Cej in soigralci ne smejo demoralizirati, saj jih že v soboto čaka izjemno pomembna tekma proti Libertasu. Z zmago bi namreč dohiteli (in celo prehiteli na račun ugodne koš razlike) tega nasprotnika in razpolovili zaostanek za ekipo iz Vileša. S to se bodo spopadli šele v poslednjem krogu, takoj po Božičnem premoru. Mitja Oblak C-LIGA IZIDI 9. KROGA Spilimbergo - BVO 69:80; San Daniele - Virtus UD 84:71; Roncade - Codroipese 69 :60; Pool - Jadran 82:64; Vicenza - Bor Radenska 59:64; Virtus PD - Montebelluna 76:81; Pordenone - Oderzo 70:56; Rovigo - Marghera 77: 81. Roncade 9 9 0 711:606 18 BVO 9 8 1 714:669 16 Montebelluna 9 6 3 667:651 12 Pordenone 9 5 4 634:565 10 San Daniele 9 5 4 682:647 10 Virtus UD 9 5 4 715:682 10 Marghera 9 5 4 649:620 10 Rovigo 9 5 4 692:695 10 Codroipese 9 4 5 666:671 8 Bor Radenska 9 4 5 696^23 8 Spilimbergo 9 3 6 637:668 6 Jadran Mark 9 3 6 625:688 6 Oderzo 9 2 7 674:703 4 Pool Venezia 9 2 7 570:650 4 Vicenza 9 1 8 561:658 2 PRIHODNJI KROG Jadran Mark - Rovigo (23.11. ob 18.00 v Trstu, šola Don Milani); Bor Radenska - Spilimbergo (22.11. ob 20.30 v Trstu, na 1 .maju) D-LIGA VZHOD izidi 7. KROGA Muggia - San Vito 71:85; NAB -Kontovel 72:61; Don Bosco - Breg 59:53; Villesse - Monfalcone 46:70; Romans - Poggi 58:50; Fogliano - Dom 71:53; Dinamo -Libertas 71:62. Breg y 6 1 546:358 12 Don Bosco 7 6 1 471:417 12 San Vito 7 5 2 527:436 10 Monfalcone 7 5 2 457:390 10 Fogliano 7 4 3 494:455 8 Dinamo 7 4 3 509:495 8 NAB 7 4 3 491:488 8 Romans 7 4 3 474:497 8 Kontovel y 3 4 448:462 6 Muggia 7 3 4 482:511 6 Poggi 7 2 5 410:439 4 Villesse 7 2 5 403:505 4 Libertas 7 1 6 439:545 2 Dom y 0 y 368:521 0 PRIHODNJI KROG Libertas - Dom (22.11 . ob 20.30 v Trstu, šola Morpurgo); Kontovel - Don Bosco (22.11. ob 20.00 pri Briščikih); Breg -Dinamo (22.11. ob 20.30 v Dolini). 6 toliko igralcev Brega je v petek, na tekmi pri Don Boscu, istočasno stopilo na igrišče in odigralo nekaj sekund. Sodniki se tega sploh niso zavedali in zato dopustili, da se je igra nadaljevala. Šele po viku in kriku treneja Krašev-ca so prekinili igro. Najprej so zaradi kričanja Kraševcu dosodili tehnično napako, šele nato pa so ugotovili, zakaj je bil trener tako glasen. Dosojeno tehnično napako so naposled preklicali, šestemu igralcu Brega dopustili, da je zapustil igrišče. ® TOKRAT BOR Že drugič samo ena zmaga Drugič v letošnji sezoni je v enem krogu slavila zmago samo ena naša članska ekipa v višjih ligah. Tokrat je v gosteh zmagal Bor Radenska, vse ostale ekipe pa so ostale praznih rok. Prav tako je bilo v 6. krogu državne C-lige, ki soupa-da s 5. krogom D-lige (1. novembra): takrat so pregazili nasprotnike samo bre-žani. Kar trikrat pa smo zabeležili tri zmage: 4. 10. (Kontovel, Breg in Jadran), 25. 10. in 8. 11. (Breg, Bor in Jadran). NAJ DOSEŽKI Skupno: Švab (K) 23, Sila (Br) 23, Faganel (D) 17, S. Ferfoglia (j) 26, Cej (D) 15, Križman (B) 14, Lisjak (K) 14, Šušteršič (K) 14. Prosti meti: Sila (Breg) 7:7 (100 %), Švab (Kontovel) 7:8 (87,5 %) Za 2T: Visciano (Bor) 5:5 (100 %), Sila (Breg) 5:5 (100 %) Za 3T: Švab (Kontovel) 4:6 (66,7 %) Statistika flop: Lisjak (Kontovel) 2:13 za 2T(15,4 %) NAJBOLJŠI STRELCI C-liga po 9. krogu:S. Ferfoglia (J) 157, Giacomi (B) 147, Kralj (B)112, Coco (J) 95, Furigo (B) 84, K. Ferfoglia (j) 83, Babich (b) 83 D-liga po 7. krogu: Klarica (Br) 129, Cej (D)105, Sila (Br) 102, Švab (K) 102, Lisjak (K) 80, Šušteršič (k) 74, Faganel (D) 64, Ciacchi (Br) 63, Vončina 62 / ŠPORT Nedelja, 16. novembra 2008 15 namizni tenis - Ženska A1-liga namizni tenis - Ženska B-liga Med sabo se na dnu Kras a zapravil ne morejo premagati ' r ® proti Trevisu Krasovke v naslednjem krogu proti Coccagliu Jane Tomazini Po petem krogu ženske namiznote-niške A1-lige se predvidevanja izpolnjujejo samo kar zadeva vrhnji dle lestvice. Boj za prvo mesto pred play-offom bo izključna domena Castelgoffreda in Sandona-teseja (medsebojni dvoboj minulega kroga je bil preložen na 5. december), Mol-fetta in sardinski Zeus pa potrjujeta, da sta tretja oziroma četrta sila. Velika večja izenačenost od predvidevanj se kaže na dnu lestvice, kjer se bije boj za obstanek. V Kra-sovem taboru so napovedovali, da sta v njihovem dometu največ dve ekipi, dejansko jih je tri, ki se med sabo ne morejo premagati in so se njuni dvoboji doslej vsi končali z neodločenim 3:3. Krasovke so imele preteklo soboto veliko priložnost, da premagajo Sieno, žal pa se jim pri določitvi rotacije igralk sreča ni nasmehnila in tako niso mogle docela izkoristiti dejstva, da je Ana Bržan zaradi poškodbe predala dva dvoboja. Za Kras je bil nadvse zanimiv tudi razplet tekme v Coccagliu, kjer je prihodnjemu Krasovemu nasprotniku Coccagliu točko proti Ripostu zagotovila Izolanka Ja- Ana Bržan je v Zgoniku zaradi poškodbe odigrala uvodno točko, nato pa predala dvoboj kroma na Tomazini s ključno zmago s 3:1 proti izkušeni Buharovi, medtem ko je bivša Krasova Kitajka Wang Xuelan v dvoboju z rojakinjo Ding tesno izgubila s 3:2. Izidi 5. kroga: Sandonatse - Ca-stelgoffredo bo 5. decembra; Inottica Molfetta - Zeus 4:0, Kras ZKB - Monte-paschi Siena 3:3, Coccaglio - Riposto 3:3. smučanje - Komisija ZSŠDI Zamejsko prvenstvo bo 15. februarja Več sestankov je bilo potrebnih, da so se odgovorni pri smučarskih društvih v sklopu smučarske komisije ZSŠDI domenili o več stvareh v zvezi z novo sezono, pšie v tiskovnem sporočilu smučarske komisije ZSŠDI. Ena izmed pomembnejših pobud je gotovo skupni projekt Primorskega smučarskega pokala, ki bo letos potekal že drugič v podobni obliki, sicer pa z izboljšanim in prilagojenim pravilnikom. Predstavniki društev so tudi odobrili koledar promocijskih tekem za leto 2009. Tu je bilo nemalo težav, saj je koledar FI-SI že močno natrpan. Kljub temu pa bo 25. januarja Slovensko planisko društvo Trst organiziralo Zimske športne igre v Trbižu, Smučarski klub Brdina bo tekmo za pokal ZKB za podjetja organiziral 7. februarja v Forni di sopra. Pokal prijateljstva treh dežel se bo v organizaciji društva Št. Janž in v sodelovanju s SK Devin odvijal 14. marca v Forni di sopra, medtem ko bo tekma Notranj-sko-Primorske regije v Sloveniji - Primorski pokal v organizaciji smučarskega kluba Kalič iz Postojne potekal 28. februarja na Starem vrhu. Določen je bil tudi datum Zamejskega smučarskega prvenstva, ki pa ne spada med tekme vključene v koledar Primorskega smučarskega pokala. Slednje bo potekalo letos v režiji SPDT 15. februarja. Glede na dober uspeh lanske izvedbe bo smučarska komisija tudi letos organizirala skupno tiskovno konferenco (verjetno 13.1.09) za predstavitev vseh tekem, ki se bodo odvijale v letošnji sezoni in jih organizirajo naša društva. Naša društva bodo letos tako organizirala tudi kar pet uradnih tekem FI-SI, med katerimi en tridnevni finale. Na več sejah so prisotni razpravljali o smučarskih učiteljih, o njihovi osnovni organizaciji OOZUS, ter o problematiki tujih licenc na državnem območju in območju FJK. Žal, pogovori o združenem mladinskem delovanju niso obrodili za-željenih sadov, tako da sloni zamejsko smučarsko gibanje za sedaj še vedno na sodelovanju med posameznimi klubi. Predstavniki slovenskih klubov pa so prisotni tudi v raznih federacijskih in sodniških odborih in je zato pogovor na sejah večkrat nanesel na tekočo problematiko vezano na pristojne odbore. tenis - WTA Ciguijeva zdaj na 501. mestu Naša najboljša tenisačica, ga-jevka Paola Cigui je po nastopu na turnirju v španski Palmi de Mal-lorci še napredovala na svetovni ženski jakostni lestvici WTA in to za skoraj 30 mest. Prejšnji teden je namreč bila 527. zdaj pa je 501., skupno pa je zbrala 35 točk. Vrstni red: Castelgoffredo in San-donatese 8, Inottica Molfetta in Zeus 6, Ri-posto in Montepaschi Siena 3, Coccaglio in Kras ZKB 2. (Castelgoffredo in Sando-natese s tekmo manj) Prihodnji krog (1.12.): Siena - Ca-stelgoffredo, Riposto - Molfetta, Kras -Coccaglio, Zeus - Sandonatese. V nedeljo so Krasove B-ligašice odigrale pred domačo publiko drugi krog prvenstva. Prvo Krasovo postavo sta čakali dve težji srečanji proti ekipi Rangers iz Vidma in Il Circolo iz Trevisa. Domačinke se morajo zaradi porazov proti obema zadovoljiti z začasnim 3. mestom na lestvici. Tudi Kras B se je spopadel s prvouvrščeno ekipo Rangers; z zmago nad Azzurro iz Gorice pa si je zagotovil 4. mesto. Prvenstvo se bo nadaljevalo šele v marcu, ko bosta Kra-sovi postavi nastopili v Trevisu. KLJUČNI DOGODKI: Kras A, za katerega nastopajo v letošnji sezoni Irena Rust-ja, Jasmin Kralj in Giulia Buttazzoni, si je zapravil pomembno priložnost s Trevisom. Nasprotna ekipa je bila namreč okrepljena s solidno igralko Karin Calliari, zato je bila naloga Krasovih deklet zelo težka. Rustje-va in Kraljeva sta začeli še kar dobro, saj je Irena premagala Keucheyanovo. Ključnega pomena je bila igra dvojic, ki se je po veliki borbenosti domačink zaključila v petem nizu v prid nasprotnic. Ireni Rustja je proti Calliarijevi uspelo iztrgati le set, ker je igrala nekoliko bolj umirjeno kot v prejšnji tek- košarka - Državno prvenstvo U17 Jadran ZKB zadovoljil samo v drugem polčasu Erik Gregori je bil v soboto najboljši strelec pri Jadranu ZKB. Dosegel je 18 točk kroma Jadran ZKB - Snaidero 37:79 (7:28, 19:51, 28:69) JADRAN: Milič 0, Gregori 18, Che-melli 4, Tofolutti 2, Valentinuz 0, Valič 8, Zoch 1, Legiša 4, Žbogar 0, Grandi 0, Ma-jovski 0. TRENER: Gerjevič in Šušteršič. Jadranovci so tudi tokrat morali priznati premoč nasprotnikov, čeprav so predvsem v drugem delu tekme zaigrali bolje in se nasprotnikom enakovredno upirali. Uvodni dve četrtini sta pripadli nasprotnikom, ki so hitro visoko povedli. V prvi četrtini je bil delni izid 7:28, v drugi pa 12:23. V nadaljevanju pa so Gerjeviče-vi varovanci zaigrali bolj zbrano in predvsem v obrambi so bili učinkovitejši, tako da se je razlika med ekipama konstanto manjšala. Predvsem pod košem so bili jadra-novci šibki: odsotna sta bila Niko Daneu in Jan Kraus, ki sta predvsem v skokih odločilna. Med posamezniki je odsotna igralca dobro nadomestil Lamberto Leghissa, ki se je vrnil po poškodbi. Erik Gregori z 18 točkami in Igor Valič z dvema trojkama sta bila v napadu zelo zanesljiva. DEŽELNI UNDER 17 Falconstar - Bor ZKB 85:63 (17:20, 39:36, 66:54) BOR: Luka Sancin, Pavel Sancin, La-biani 3, Celin 30, Coccetti 11, Montalto 2, Manta, Švara 10, Tanasijevic 2, Bandi 3. TRENER: Lucio Martini. TRI TOČKE: Celin 4, Coccetti in Labiani 1. Tržiški Falconstar je bil pretrd oreh za Borove kadete. Gostitelji so bili zlasti telesno močnejši, tako da so večkrat po skoku v napadu razpolagali z drugim metom. Vendar skoraj tri četrtine, se pravi dokler so predvajali složno skupinsko igro, so se gostje domačim zelo dobro upirali. V zadnjem delu srečanja pa je bil Diego Celin v napadu preosamljen, vsa ekipa je vidno popustila in nasprotnik se je oddaljil. DEŽELNI UNDER 14 Don Bosco - Bor ZKB 57:85 (11:21, 25:37, 45:56) Kocijančič 10, Visentin 1, Sancin, Mattiassich 18, Zonta 2, Berdon 2, Bole 25, Sternad 25, Castriotta, Bachi 2. TRENER: Jakomin. TRI TOČKE: Mat-tiassich 2, Bole in Sternad 1. SON: 26; PON: Berdon. Proti fizičnemu in tehničnemu slabšemu nasprotniku so varovanci trenerja Jakomina dosegli prvo prvenstveno zmago. Po izenačem začetku so Svetoivančani prevzeli pobudo in zbrali dest točk prednosti, ki so jih, kljub dobri obrambi Don Bosca, ohranili skozi drugo in tretjo četrtino. V zadnji je nasprotnik popustil, tako da so borovci zapečatili srečanje pri končnemu 57:85. mi. V zadnjem dvoboju pa je Kraljeva proti Keucheyanovi odigrala pod lastnimi sposobnostmi in prepustila zmago nasprotnici. Kras B, v postavi Tjaša Kralj in Elisa Rotella, je proti ekipi Rangers iz Vidma dal vse od sebe. Kraljeva je za las izgubila s So-fio Schierano, ki sodi vsekakor v mladinsko reprezentanco in je torej zelo trd oreh. Prav ob koncu zadnjega seta je Schierano stisnila zobe, saj ji je obrambna igra Tjaše povzročila med srečanjem kar nekaj težav. Mlada Elisa Rotella je klonila bodisi proti Gambinijevi kot tudi proti Chiari Miani, zato so Krasovke morale priznati premoč nasprotnic. IZJAVA KROGA: »Zelo mi je žal za poraz proti Trevisu, saj je bila tekma uravnovešena. V igri dvojic sva se z Ireno dobro ujeli, žal pa sva v zadnjem nizu začeli slabo in razlike nisva uspeli nadoknaditi. Sedaj nas čaka dolg premor do marca meseca, ki nam bo služil, da se bomo boljše pripravile za povratno kolo prvenstva.« tako je drugokate-gornica Jasmin Kralj (Kras A) ocenila svoj nastop v Zgoniku. Elisa Rotella (Kras B) pa je povedala naslednje: »Skrbel me je izid tekme proti Azzurri iz Gorice, saj Simona Li-vera igra letos zelo dobro. Bistvenega pomena je bila zmaga dvojic, ki sva jo odigrali s Tjašo koncentrirano in borbeno.« Izidi: Il Circolo Treviso - Kras »A« 4:1 Cal-liari-Kralj Jasmin 3:0 (11:7, 11:3, 11:8), Keucheyan-Rustja 1:3 (4:11, 11:9, 12:14, 4:11),Calliari/Keucheyan-Kralj J./Rustja 3:2 (11:7, 11:9, 9:11, 5:11, 11:7), Calliari-Rustja 3:1 (11:6, 5:11, 11:3, 11:4), Keucheyan- Kralj J. 3:1 (11:7, 12:14, 15:13, 11:4). Rangers (UD) - Kras »B« 5:0 Schie-rano-Kralj Tjaša 3:2 (11:5, 11:6, 12:14, 10:12, 11:6), Gambini-Rotella 3:0 (17:15, 11:8, 11:7), Schierano/Miani-Kralj T./Rotella 3:0 (11:9, 12:10, 11:3), Gambini-Kralj T. 3:1 (11:9, 12:14, 11:9, 15:13), Miani- Rotella 3:0 (11:2, 11:7, 11:4). Kras »A« - Rangers (UD) 2:3 Kralj J.-Miani 0:3 (3:11, 5:11, 5:11), Buttazzoni-Schierano 0:3 (9:11, 6:11, 8:11), Kralj J./But-tazzoni-Schierano/Miani 3:0 (11:7, 11:6, 12:10), Kralj J.-Schierano 0:3 (9:11, 10:12, 11:13), Buttazzoni-Gambini 3:1 (9:11, 12:10, 11:7, 11:1). Kras »B« - Azzurra (GO) 3:2 Kralj T.-Jug 3:0 (11:5, 11:4, 11:3), Rotella-Livera 1:3 (9:11, 13:11, 4:11, 12:14), Kralj T./Rotella-Jug/Livera 3:1 (11:9, 6:11, 11:4, 11:9), Kralj T.-Livera 1:3 (9:11, 9:11, 11:4, 5:11), Rotel-la-Jug 3:0 (11:2, 11:6, 11:4). (T.F.) Vrstni red po dveh turnirjih: Rangers UD 10, Treviso 8, Kras A 6, Kras B 4, Tramin in Azzurra Straccis 0. Moška B2-liga Izidi 6. kroga: Abano Terme A - Vil-lazzano 5:1, Vicenza - Verona 1:5, Rivigo -Marling 5:3, Abano Terme B - Azzurra 0:5, Kras - Este 5:4.Vrstni red: Kras 12, Abano Terme A in Azzurra 10, Este 8, Abano Terme B in Rovigo 6, Verona 4, Marling in Vil-lazzano 2, Vicenza 0. Prihodnji krog (6.12.): Rovigo - Kras Tržaška razglednica Ham! Pod budnim očesom Skrivnostni pogovori 18 Torek, 18. novembra 2008 ODBOJKA / deželne lige - Po zmagi v Trstu proti FerroAlluminiu Sočani z večjim optimizmom naprej Valentinčič začel preporod, centri in obramba sta ga dopolnila - Bor/Breg prvič zmagal doma V soboto sta sicer slavili samo dve naši ekipi, točke pa so dosegle štiri, saj sta Olympia in Sloga Tabor izgubili samo po tie-breaku. Sočin trener Lucio Battisti je prešnji teden v intervjuju za naš dnevnik dejal, da je še vedno optimist, saj se njegova ekipa še ni pomerila z nasprotniki s spodnje polovice lestvice. Prepričan je bil, da bo njegova ekipa takrat tudi zmagala. Imel je prav, saj so njegovi varovanci v soboto v gosteh premagali veliko bolj izkušene odbojkarje Ferra Alluminia, ki so 9. na lestvici. Tržačani, ki so v zadnjih letih igrali v B2 ali C ligi, nastopajo letos s precej slabšo ekipo. Korektor Scalandi igra na primer zaradi manjših poškodb zelo malo in tako igrajo Tržačani v glavnem s sistemom 4:2. Tako je bilo tudi v soboto proti Soči. Scalandi je igral le v prvem setu, ki so ga domačini osvojili predvsem zaradi visoke prednosti, ki so si jo priborili na začetku niza, ko so Battistijevi varovanci precej grešili. Od drugega seta dalje pa je Ferro Alluminio igral z dvema podajačema, ki sta bila obenem tudi glavna tolkača svoje ekipe, oziroma najbolj konstantna, saj sta krilna tolkača Taberni in Nicotra precej grešila, preko centrov pa so Tržačani igrali zelo malo. Igra Soča-nov je bila v prvih treh setih pravzaprav še bolj predvidljiva, saj je zaradi odsotnosti rahlo poškodovanega Testena korektor Igor Valentinčič dobil skoraj vse žoge. Ko se je Valen-tinčiču začelo poznati, da je utrujen in je zato napadal manj učinkovito, pa je podajalec Jan Černic skušal veliko več igrati preko centrov. Prav ta poteza pa je bila na koncu skupaj z odlično obrambo v zadnjih dveh nizih odločilna za zmago, s centra pa so So-čani tudi dosegli odločilno točko. Soča je z zmago v Trstu tudi dokazala, da ima med slovenskimi goriškimi ekipami največ možnosti v boju za obstanek, še posebno, če bo lahko na odločilnih tekmah računala na doprinos Valentinčiča in Testena, prej ali slej pa verjetno tudi Simona Čer-nica in po potrebi še Mitje Čevdka. Mladi Sočini odbojkarji so sicer potrdili, da stalno napredujejo, tako da bodo verjetno počasi nase prevzeli vedno večje breme. Prvič V soboto je prvič na domačih tleh zmagal Bor/Breg Kmečka banka, Sočani so od naših goriških tretjeligašev prvi, ki jim je uspelo prebiti led, zmaga v Trstu proti FerroAlluminiu pa je nadvse spodbudna kroma pa čeprav je po dveh setih in zgleda-lo, da se jim še drugič zapored pred domačim občinstvom obeta poraz s 3:0. Do prve zmage je prišla Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje, Olympia Tmedia pa je osvojila prvo točko, čeprav se ji je zmaga na žalost izmuznila. Svojo zmagovito serijo pa je v petem krogu prekinila Sloga Tabor Televita, ki je morala prvič poražena zapustiti igrišče. Prvi poraz ji je zadala nevarna Prata. Med posamezniki je prvič na deželni ravni, in to tudi dobro, igral Martin Persoglia, ki je sredi prejšnjega tedna od Našega prapora prestopil k Olympii. 2:2 v tie-breakih Vse naše ekipe, ki so v soboto prišle do točk, so igrale pet setov. Bor/Breg in Soča sta zmagala, Sloga in Olympia pa sta na koncu klonila. Na splošno so naše ekipe v petih krogih odigrale sedem tie-breakov, če izvzamemo tistega na derbiju med Slogo Tabor in Sočo. Petkrat so bile uspešne, dvakrat pa poražene. Največ tie-breakov je doslej odigrala Sloga Tabor (3), takoj za njo pa Soča in Bor/Breg (2). Edino Bor/Breg Kmečka banka ter Sloga List v tie-breaku nista bila še nikoli poražena. Val edini brez osvojenega seta Po sobotnem krogu samo Kalčev Talmassons v ženski C ligi in Basilia-no v moški nista še izgubila niti točke. V ženski C ligi je namreč Altura šele po tie-breaku premagala Libertas, v moški D ligi pa je Club Altura po zmagi prejšnjega kroga proti Fin-cantieriju, prvi poraz zadal tudi Rea-ni, ki je pred tem izgubila le en set. Štiri ekipe pa so še brez točk: Cecc-hini v ženski D ligi, tržaški ekipi San Sergio in Several Insurance Broker v moški D, ter Val Imsa v moški C ligi. Valovci, ki so v soboto igrali brez podajalca Devetaka in centra Nanuta, pa so edini, ki doslej še niso osvojili niti seta. Sedmerica tedna Kljub dvem samim zmagam se je ta teden več naših odbojkarjev in odbojkaric izkazalo. Pri Slogi Tabor je zelo dobro igral libero Nicholas Privileggi, ki je v C ligi nedvomno med najboljšimi v svoji vlogi. Pri Soči je bil daleč najboljši korektor Igor Valentinčič, ki je dosegel kar 30 točk, na servisu pa se je izkazal center Saša Butkovič. Pri Olympii so se tokrat izkazali predvsem mlajši: osemnajst-letni center Martin Persoglia, pred- TRI VPRAŠANJA ZA ... Aleksijo Colsani: »Lahko bi osvojile nekaj točk več« Pri Slogi List v C ligi igra letos tudi osem-najstletna Brežanka Aleksia Colsani, ki je v najvišji deželni ligi novinka. Pred tem je namreč le dve leti nastopala z združeno ekipo Bora in Brega v D ligi. V soboto je Aleksia po dobrem nastopu v četrtem krogu prvič začela v standardni postavi, v zadnjih dveh krogih pa je skupno dosegla 11 točk. Je med C in D ligo velika razlika? »Pravzaprav niti ne. Igra je na splošno precej hitrejša, sicer pa velikih razlik med eno in drugo ligo ni.« V prvih petih krogih ste osvojile pet točk. Je bil to glede na vaše nasprotnike maksimalen možen izkupiček ali bi se lahko odrezale boljše? »Lahko bi osvojile nekaj točk več. Na zadnji domači tekmi proti zdaj enajstouvrščeni Sangiorgini bi lahko gotovo zmagale bolj gladko, žal pa smo izgubile prva dva seta. Morale bi zmagati 3:0, saj so bile nasprotnice precej slabše od nas. Tudi sobotni nasprotnik Tarcen-to ni bil boljši od nas in bi ga morale premagati. Na žalost pa nismo igrale dovolj zbrano. Vsekakor mislim, da je ekipa dovolj dobra, da lahko doseže obstanek v ligi in v nadaljevanju bomo gotovo bolj uspešne. Ti igraš v C ligi prvič. Si zadovoljna s svojimi dosedanjimi nastopi? »Kljub temu, da na tej ravni igram prvič, sem v bistvu doslej bodisi v Deželnem pokalu kot v prvenstvu igrala precej, tako da se ne morem pritoževati. Tudi s svojimi nastopi v vlogi korektorja sem dokaj zadovoljna.» (T.G.) under16 ženske Zavadlavova bo igrala v Chionsu Danes ob 19.30 bodo prvič stopile na igrišče odbojkarice U16 Govolleya Ki-nemax. Na Goriškem se je v to kategorijo vpisalo osem ekip, ob naši so to še Mossa, Minerva Farra, Minerva Lucini-co, Lucinico, Pieris, Fincantieri in Sta-ranzano. Slednji bo danes v Slovenskem športnem centru nasprotnik Goričank. Govolley, ki je lani v tem prvenstvu osvojil drugo mesto, bo tudi letos vodil Rajko Petejan, ekipa pa tokrat nima posebnih ambicij. V primerjavi z lansko sezono je namreč ekipa precej mlajša, poleg tega pa se je društvo dogovorilo s Chionsom, da bo perspektivna Mateja Zavadlav v tej kategoriji nastopala z ekipo iz okolice Pordenona. Tam pod vodstvom deželnega selektorja Sellana enkrat na teden tudi trenira. GOVOLLEY KINEMAX: Sara Komjanc, Giada Giuntoli, Maja Černic, Domenique Pozzo (vse '93), Aleksija Antonič, Mateja Petejan, Valentina Ra-gusi (vse '94), Tamara Lupin, Karol Paulin (obe '95). Trener: Rajko Petejan V Ženska C liga izidi 5. KROGA Taimassons - Cordenons 3:O (25:19; 25:1O; 25:15); Cormons - Manzano 3:O (25:14; 25:9; 25:15); Miiienium - Roveredo 2:3 (26:24; 25:23; 18:25; 21:25; î:15); Aitura Libertas 3:2 (25:16; 16:25; 2O:25; 25:18; 15:6); Martignacco - Voiieybas 3:O (25:14; 25:18; 25:2O); Tarcento - Sioga 3:1 (28:26; 25:1 5; 22:25; 25:16); Sangiorgina - Chions 3:2 (2O:25; 25:23; 25:2O; 21:25; 15:11). Talmassons 5 5 O 15:O 15 Cormons 5 5 O 15:3 14 Martignacco 5 5 O 15:3 14 Altura 5 5 O 15:4 14 Roveredo 5 3 2 9:9 8 Millennium 5 2 3 9:12 6 Tarcento 5 2 3 8:11 6 Sloga List 5 2 3 8:12 5 Libertas Ts 5 1 4 8:13 5 Chions 5 1 4 8:13 5 Sangiorgina 5 1 4 8:14 4 Cordenons 5 1 4 4:12 3 Volleybas 5 1 4 4:12 3 Manzano 5 1 4 4:12 3 PRIHODNJI KROG Sloga - Aitura (22.11 ob 18.OO v Repnu) ŽENSKA D LIGA izidi 5. KROGA Ronchi - Carnia 1:3 (29:31; 19:25 25:23; 21:25); Buttrio - Mossa 3:O (29:27 25:12; 25:21); Reana - S.Andrea 3:O (25:18 25:16; 25:21); Cervignano - Faedis 3:O (25:7 25:17; 25:21); Buia - Cus O:3 819:25; 15:25 12:25); Rizzi - Pasiano 3:1 (25:19; 19:25; 25:18 25:17); Bor/Breg - Pordenone 3:2 (23:25 17:25; 25:2O; 25:15; 15.9). Reana 5 4 1 14:3 13 S.Andrea 5 4 1 12:5 11 Carnia 5 3 2 11:7 1O Cervignano 5 3 2 11:8 1O Rizzi 5 3 2 11:8 1O Pordenone 5 3 2 12:1O 8 Cus 5 3 2 1O:9 8 Bor/Breg KB 5 3 2 10:11 7 Buttrio 5 2 3 9:1O 7 Mossa 5 2 3 8:9 7 Buia 5 2 3 8:11 6 Faedis 5 2 3 7:13 4 Ronchi 5 1 4 6:13 4 Pasiano 5 O 5 3:15 O PRIHODNJI KROG S.Andrea - Bor/Breg (22.11. ob 2O.3O v Trstu, uiica Locchi) ©TIE-BREAK Sedemkrat, petkrat uspešni Vse naše ekipe, ki so v soboto prišle do točk, so igrale pet setov. Bor/Breg in Soča sta zmagala, Sloga in Olympia pa sta na koncu klonila. Na splošno so naše ekipe v petih krogih odigrale sedem tie-breakov, če izvzamemo tistega na derbiju med Slogo Tabor in Sočo. Petkrat so bile uspešne, dvakrat pa poražene. Največ tie-breakov je doslej odigrala Sloga Tabor (3), takoj za njo pa Soča in Bor/Breg (2). Edino Bor/Breg Kmečka banka ter Sloga List v tie-breaku nista bila še nikoli poražena. @»NAŠI DRUGJE« Tokrat v glavnem zelo neuspešni V zadnjem krogu so bile italijanske ekipe, kjer igrajo tudi slovenski odbojkarji, v glavnem neuspešne. V ženski C ligi je Millenium, kjer igrajo Mirjam Černic in sestri Vi-sintin, proti Roveredu osvojil le točko, čeprav je vodil z 2:0. Cus Elije Prinčiča je v moški C ligi proti Il Pozzu osvojil le set, Mossa Ivane Danielis v ženski D ligi pa niti tega. Zadovoljen je bil tako le Marko Ma-rega, ki v vrstah Cluba Alture igra v moški D ligi. Njegova ekipa je po zmagi nad Fincantierijem prvi poraz zadala še Reani. NAŠE ŠTEVILKE vsem pa petnajstletni Matija Kom-janc, ki se je izkazal v vseh elementih igre. Prvi je k prvi točki goriške ekipe prispeval 9 točk, drugi pa 10. Valovi odbojkarji so tokrat naleteli na črn dan, slabše, kot bi lahko, pa so igrale tudi odbojkarice Sloge List. V ženski D ligi se je ta teden še posebno izkazala tolkačica Katja Vodopi-vec, ki je dosegla 24 točk in imela zelo visok odstotek učinkovitosti, dobro pa je igrala tudi v polju. Za preobrat na sobotni tekmi pa je bila najbolj zaslužna Lara Legovich, ki je praktično v dveh setih (v tretjem je igrala pol seta, zadnji set pa je itak krajši) dosegla 9 točk. TOP SCORERJI TEDNA Ženske: Katja Vodopivec (Bor/Breg) 24 Moški: Igor Valentinčič (Soča) 30, Andrea Vatovac (Tabor) 21 in Luka Terčič (Olympia) 15. TOP SCORERJI Ženske: Babudri 71, Vodopivec 66, Flego 60, Cvelbar in Bukavec 53, Della Mea 45. Moški: Vatovac 112, Valentinčič 86, Cettolo 67, Romano 50, Testen 49, I.Černic in Slavec 47, Riolino 43, Faganel 42, Marget 39, Rade-tič 38, I.Veljak 37, V.Kante 36. Moška C liga IZIDI 5. KROGA Val Imsa - Porcia 0:3 (12:25; 22:25; 16:25); Tabor - Prata 2:3 (20:25; 15:25; 25:13; 25:22; 11:15); San Vito - Natisonia 2:3 (25:23; 23:25; 18:25; 25:16; 17:19); Basiliano - Buia 3:0 (25:17; 25:23; 25:16); Ferro Alluminio - Soča ZBDS 2:3 (25:19; 18:25; 25:22; 20:25; 13:15); Il Pozzo - Cus 3:1 (26:24; 28:26; 16:25; 25:16); Olympia - Rigutti 2:3 (25:21; 21:25; 23:25; 25:12; 10:15). Basiliano 5 5 0 15:1 15 San Vito 5 4 1 14:7 12 Natisonia 5 4 1 13:6 11 Tabor Televita 5 4 1 14:8 11 Cus Ts 5 3 2 12:7 10 Il Pozzo 5 3 2 11:7 9 Porcia 5 3 2 11:7 9 Ferro Alluminio 5 2 3 8:11 7 Buia 5 2 3 9:11 6 Soča ZBDS 5 1 4 6:14 3 Rigutti 5 1 4 4:14 2 Olympia Tmedia 5 0 5 3:15 1 Val Imsa 5 0 5 0:15 0 PRIHODNJI KROG Val Imsa - Tabor Televita (22.11. ob 20.30 v Gorici); Soča - Il Pozzo (22.11. ob 20.00 v Sovodnjah); Natisonia - Olympia (22.11. ob 20.00 v San Giovanni Al Natisone). Moška D liga izidi 5. KROGA Broker - Lignano 1:3 (16:25; 25:21; 16:25; 2O:25); San Serg io - Fincantieri O:3 (2O:25; 22:25; 19:25); Cervignano - Udine 1:3 (28:26; 12:25; 17:25; 16:25); Aitura - Reana 3:1 (25:15; 25:21 2O:25; 25:13); Mossa - San Quirino 3:1 (17:25; 25:15; 25:13; 25:15); Cordenons - Paiiavoio Ts 3:O (25:15; 25:16; 25:21). Cordenons 5 5 O 15:5 13 Reana 5 4 1 13:4 12 Mossa 5 4 1 14:6 12 Altura 5 3 2 12:8 1O San Quirino 5 3 2 12:8 1O Fincantieri 4 3 1 1O:3 9 Udine 4 3 1 9:6 9 Sloga 4 2 2 7:7 6 Lignano 4 2 2 6:8 6 Pallavolo Ts 5 1 4 4:14 2 Cervignano 5 O 5 3:15 1 San Sergio 5 O 5 4:15 O Broker 4 O 4 2:12 O PRIHODNJI KROG Broker - Sioga (22.11 . ob 2O.3O v Trstu, šoia Voita) / ŠPORT Nedelja, 16. novembra 2008 19 jadranje - Mednarodna regata v organizaciji Čupe in Sirene Na drugi najštevilnejši regati v Tržaškem zalivu se je zbralo 200 jadralcev Minuli konec tedna so v organizaciji jadralnih klubov Čupe in Sirene izpeljali dvodnevno mednarodno regato, drugo najštevilnejšo v Tržaškem zalivu. Tretjo izvedbo novembrske regate prekaša edinole oktobrska Barco-lina. Letos se je v Barkovljah, od koder so vsi jadralci krenili na regatna polja, zbralo nad 200 tekmovalcev iz sedmih držav. Ob italijanskih so tekmovali še jadralci iz Slovenije (iz Pirana, Portoroža in Izole), Hrvaške, Srbije, Avstrije, Nemčije in Madžarske, ki so nastopili v šestih razredih: v razredu optimist (kadeti in mladinci), laser (radial, standard in 4.7), tyka, l'equipe, 420 in 470. Najštevilnejši so bili najmlajši v razredu optimist: med kadeti je nastopilo kar 14 jadralcev naših klubov, osem Čupinih in šest Sireninih tekmovalcev. Naši klubi so imeli svoje predstavnike še v razredu laser (4.7 in radial), 420 in 470. Zaradi burje v soboto niso opravili niti enega plova, v nedeljo pa so op- timisti, razred tyka in l'equipe uspeli izvesti dva, ostali pa tri plove. Najboljši posamični rezultat sta osvojila jadralca Čupe Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti, ki sta med dvosedi 470 zasedla prvo mesto. V mešani konkurenci sedmih posadk, sta bila dvakrat prva in enkrat druga. V kategoriji 420 sta nastopili dve Čupini posadki. Za žensko, ki jo sestavljata Ingrid Peric in Chantal Zeriali, je bila to šele prva regata v tem razredu. Osvojili sta 16. mesto, na 15. mesto pa sta se uvrstila Matia Čaudek in Jakob Husu. V isti kategoriji je nastopila tudi Nataša Valentič, ki je s sotekmoval-ko Nicole Grio zasedla 10. mesto. Sirena je z dvema jadralcema nastopila v razredu laser. Med laserji radial je bila Giulia Ceschiutti na 12. mestu, zadnja, saj je zaključila samo eno regato. Med laserji 4.7 pa je bil mladi Daniel Gruden v konkurenci 18 posadk 17. (zaključil je samo drugi in tretji plov na 16. oziroma 17. mestu). Največ jadralcev naših društev je nastopilo med optimisti v kategoriji kadetov. Najboljši je bil Dan Poljšak (Sirena), ki je bil z 10. in 1. mestom na koncu četrti. Najboljša med našimi dekleti je bila Jana Germani na 27. mestu, 12. med kadetinjami. Ostali: 37. Haron Zeriali (Čupa), 38. Max Zulia-ni, 44. Vanja Zuliani (oba Sirena), 45. Sebastjan Cettul (Čupa), 49. Pietro Osualdini (Sirena), 58. Martina Husu, 63. Samuele Ferletti (oba Čupa) 64. Marco Marzo Magno (Sirena), 69. Cecilia Fedel (Čupa), Marta Curri (Sirena), Nastja Maver, Luca Carciotti (oba Čupa). Med mladinci so nastopili trije naši jadralci. Sirenin jadralec Mattia Ugrin je bil 4., Mirko Juretič in Thomas Gruden (oba Čupa) pa se nista uvrstila med najboljšimi desetimi. Do naslednje decembrske regate bodo optimisti obeh naših klubov trenirali skupaj pri Sireni. Nato čaka najmlajše regata v Puli, tekmovalci v razredu 420 in 470 pa se bodo decembra udeležili Winter cupa v Imperii. Priprave na regato, od leve: Jaš Farneti, trener Matjaž Antonaz, Jakob Husu, Chantal Zeriali, Ingrid Peric in Matia Čaudek kroma Odhod na regatno polje kroma mladinska odbojka - V raznih prvenstvih Uspešni nastopi naših šesterk UNDER 18 ŽENSKE Skupina A Sloga Dvigala Barich - Triestina Volley 3:1 (17:25, 25:12, 25:20, 25:22) SLOGA DVIGALA BARICH: Kralj 11, Cernich 7, Malalan 12, Mil-covich 8, Porro 0, Slavec 9, Valič 6, Zer-jal 3, Barbieri (L). Trener: Martin Maver Združena ekipa Sloge, Brega in Bora je v zadnjem krogu prvega dela premagala Triestino Volley in jo tako dohitela na tretjem mestu. Maverjeve varovanke so tokrat igrale brez Span-garove in Pertotove, za nameček pa se je med prvim setom poškodovala Zer-jalova. Odbojkarice združene igre so sicer srečanje dobro začele, nato pa se jim je zataknilo. Predramile so se šele po time-outu v drugem nizu, ki so ga nato kljub slabemu začetku z lahkoto osvojile. V zadnjih dveh nizih so nato nekoliko popustile, a so ju vseeno zasluženo osvojile. Ostali izid: Killjoy - Libertas 0:3, Virtus - Volley 3000 bo danes. Vrstni red: Libertas 15, Virtus 9, Triestina Volley in Sloga Dvigala Barich 6, Volley 3000 4, Killjoy 2 (Virtus in Volley 3000 s tekmo manj). Skupina B Kontovel - Altura 3:0 (25:22, 26:24, 25:12) KONTOVEL: Antognolli, Balza-no, Cassanelli, Briščik, Cibic, Ferluga, Gregori, Ravbar, Škerlavaj, Starc, Za-vadlal, Turco (L). V zadnjem krogu prvega dela sta se na Proseku pomerili dotlej še ne-premagani ekipi. Po samih treh setih so se zmage veselile domače igralke, ki so predvsem z odlično skupinsko igro strle odpor fizično precej močnejših igralk Alture. Nasprotnice so v prvem in drugem setu vodile praktično do konca, Kontovelke pa se niso predale malodušju. V prvem setu so po zaslugi odličnih servisov Cassanellijeve in napadov Balzanove nadoknadile zaostanek 20:14, v drugem pa z živahno igro v polju in taktično zelo dobro igro v napadu zaostanek 20:16. Alturo, ki je pred tekmo pričakovala, da bo z lahkoto slavila, je poraz v prvih dveh nizih tako potrl, da je nato v zadnjem se-tu odpovedala. Domačinke so nadaljevale z zelo zbrano in borbeno igro, nasprotnice pa so grešile kot za stavo. Za dober nastop zaslužijo pohvalo vse igralke, še posebno pa se je izkazala Vera Balzano, ki je bila na mreži neustavljiva, dobro pa je igrala tudi v vseh ostalih elementih. Kontovelke so tako prvi del prvenstva zaključile brez izgubljenega niza, da si zagotovijo končno prvo mesto v skupini pa jim bo, upoštevajoč dejstvo, da so ostale ekipe precej slabše, dovolj osvojiti en set na povratni tekmi proti Alturi. Ostali izid: Poggi Oma - Oma, S. Andrea ni igral. Vrstni red: Kontovel 12, Altura 9, Oma 5, S. Andrea 4, Poggi Oma 0. UNDER16 ŽENSKE Sokol/Kontovel - Kontovel/Sokol 0:3 (8:25, 12:25, 13:25) SOKOL/KONTOVEL: Budin, Čebron, Devetak, Doz, Franceschini, Gridelli, Micheli, Paoli, Škerk, Škerl, Vi-doni, Villatora. Trener: Lajris Zerjal KONTOVEL/SOKOL: Cibic, Collovati, Ferluga, Ghezzo, Gregori, Ravbar, Škerlavaj, Bembi. Trener: Tanja Cerne Ze v prvem krogu je bil na sporedu derbi med združenima ekipama Sokola in Kontovela. Slavile so starejše varovanke Tanje Cerne, domačinke, pri katerih večina še sodi v kategorijo U14, pa so se izkazale s svojo borbenostjo in dinamičnostjo v polju. Kljub temu pa je bila tekma enosmerna, saj je bila premoč Kontovela/Sokola predvsem na mreži očitna. Bor Kinemax - Brunner 3:0 (25:9, 25:11, 25:15) BOR KINEMAX: Pučnik 15, Kneipp 2, Bruss 3, Hauschild 6, Rabak 1, Zerjal 6, Grasso 8, Viviani 4. Trener: Betty Nacinovi Borovke so z lahko zmago proti skromnemu Brunnerju začele letošnje prvenstvo deklic. Od svojih nasprotnic so bile kljub okrnjeni postavi (manjkali Zgoraj: združeni ekipi Kontovela Sokola skupaj pred fotografom, ločeni na igrišču. Desno: fantje Olympie under 16 še nepremagani kroma sta Stefania Visintini in Martina Cel-la) boljše prav v vseh elementih igre, tako da je bila tekma enosmerna. Pohvalo zasluži Katerina Pučnik, ki je zelo dobro blokirala, izkazali pa sta se tudi Angela Grasso in Annalisa Viviani. Altura B - Breg 3:0 (25:18, 25:8, 25:15) BREG: Colsani, Giacomini, Nad-lišek, Preprost, Pertot, Strain, Zobec, Smotlak, Milič, Russo, Zonch, Jabla-novic. Trener: Mitja Kušar Združena ekipa Brega, Sloge in Bora se je v prvem krogu pomerila z glavnim favoritom za osvojitev pokrajinskega naslova, tako da tokrat res ni mogla ciljati na zmago. Kušarjeve varovanke so se skušale razpoloženim od-bojkaricam Alture čim boljše upirati, a je bila razlika prevelika. Največ težav so imele v sprejemu. Vrstni red: Bor Kinemax, Kontovel/Sokol in Altura B 3, Oma A, Virtus, Breg, Sokol/Kontovel in Brunner 0 (Virtus in Oma A s tekmo manj). Prihodnji krog (v soboto): ob 18.uri v Dolini Breg - Sokol/Kontovel, Bor Ki-nemax in Kontovel/Sokol ne igrata. UNDER 16 MOŠKI Triestina Volley - Olympia Hlede A.I. 0:3 (13:25, 10:25, 8:25) OLYMPIA HLEDE A.I.: Kom-janc, Gatta, Gomiscech, Škerk, Hlede, Blanzan, Capparelli, Vizin. Trener: Claudio Conz Goričani so se v nedeljo pomerili proti zelo skromni ekipi, ki je še brez točk, in jo povsem nadigrali. Komjanc in soigralci so bili v vseh elementih igre vsaj za razred boljši od svojih nasprotnikov, ki jim niso mogli nuditi pravega odpora. Olympia ostaja tako s polnim izkupičkom še vedno na prvem mestu. Tubfer Humin - Soča Rast 1:3 (23:25, 25:27, 28.26, 26:28) SOČA RAST: A. Čavdek, Š. Čav-dek, Dussich, Fiorelli, Juren, Kovic, Riosa, Škerlavaj, Ulian. Trener Boris Je-lavič Združena ekipa Soča Rast je v nedeljo dosegla na gostovanju drugo zaporedno zmago proti zelo ambiciozni ekipi iz Humina, lanskemu deželnemu prvaku v kategoriji U 14. Tekma je bila vseskozi zelo izenačena, kot je jasno razvidno že iz izidov v posameznih se-tih, ki so se vsi končali z minimalno razliko. Soča je v vseh nizih stalno vodila z rahlo prednostjo, vendar se domači odbojkarji nikoli niso predali, vedno nadoknadili zamujeno in ogrožali Sočo Rast vse do konca. To je prišlo še zlasti do izraza v tretjem setu, v katerem je imela Soča v svojih rokah kar tri set žoge in bila tako na pragu še čistejše zmage. Pohvaliti velja vso ekipo, ki je zaigrala zbrano in borbeno, še zlasti pa je razveseljivo, da se začenjajo poznati prvi rezultati sodelovanja med Sočo in Slogo in da raste stopnja uigranosti kljub majhnemu številu skupnih treningov. (INKA) Ausa PAV - Sloga 3:0 (25:12, 25:7, 25:15) SLOGA: Antoni, Cettolo, Pečar, Sancin, Tanteri, Taučer 1, Ugrin Trener Ivan Peterlin Na gostovanju v Cervignanu so mladi Slogaši odpovedali na vsej črti in odigrali prav gotovo letošnjo najslabšo tekmo. Prvouvrščenemu nasprotniku niso zmogli nuditi nobenega odpora, predvsem pa niso našli nikakršnega protiorožja za napadalca Menilla, ki nastopa tudi v standardni postavi istega društva v D ligi. Tako so skoraj vdano in povsem pasivno odigrali celo tekmo in predvsem temu gre pripisati tako gladek poraz. Res je, da so bili tokrat odsotni nekateri standardni igralci, res je tudi, da so Slogaši zelo mladi, a to ne more biti opravičilo za tako neborben prostop k igri. (INKA) Ostali izidi: Il Pozzo - Altura 0:3, Fincantieri - San Vito 0:3, Volleybas -Cordenons 0:3. Vrstni red: Altura, Cordenons, Cervignano in Olympia Hlede A.I. 12, Il Pozzo in Soča Rast 6, Gemona, Fincantieri, San Vito in Volleybas 3, Sloga in Triestina Volley 0. 20 Torek, 18. novembra 2008 NOGOMET / promocijska liga - Kras Koimpex prvič brez zmage v Repnu Krasova posest žoge in Juventinina priložnost Vesna bližja play-off coni V Repnu je bilo veliko dvobojev na sredini igrišča kroma V Repnu so bili po nedeljskem derbiju bolj zadovoljni navijači Juven-tine, ki je prvič prisilila Kras na delitev točk v domačem Repnu. »Rdeči« (v nedeljo je Kras sicer igral z belimi dresi) so doslej na domačem pravokotni-ku premagali vse nasprotnike. Juven-tina je v nedeljo dokazala, da je zelo zrela in homogena ekipa. Nastopili so taktično zelo disciplinirano in kot protiorožje so uporabili hitre protinapade. Igra se je v glavnem odvijala na sredini igrišča, čeprav sta obe ekipi imeli nekaj dobrih priložnosti za gol. Boljše so sicer imeli gostje, ki pa niso bili natančni pred Contentovimi vrati. S pomembno zmago se je iz Mariana vrnila kriška Vesna, ki je tako zapustila spodnji del lestvice in se približala mestom, ki vodijo v play-off. »Plavi« igrajo vse bolj prepričljivo in počasi pridobivajo na samozavesti. V obrambi je dobro igral Michele Leg-hissa, na sredini igrišča pa Andrej Ži-berna. Edini črni piki sta izključitev Degrassija in rumeni karton Venturi-nija. Oba bosta v nedeljo odsotna. REKLI SO Marino Marsič: Juventina je imela lepše priložnosti Trener Krasa, Alessandro Mu- solino: »Delitev točk je pravična. Tokrat nisem zadovoljen s prikazano igro, saj nismo igrali kot ponavadi in sploh nismo bili učinkoviti. Priznati je treba tudi, da je Juventina igrala zelo dobro in borbeno. Večkrat so nas spravili v težave in še dobro, da je bil vratar Contento vsakič na svojem mestu. V zadnjih krogih ne igramo najbolje. Treba bo hitro ukrepati, saj zaostaja Virtus Corno za nami le za tri točke.« Trener Juventine, Dante Por-telli: »Prepričan sem, da bo malo ekip odneslo domov iz Repna točko. Kras je res odlična ekipa. Mi pa smo tokrat igrali zelo dobro. Fantje so se borili in bi lahko odnesli domov celoten izkupiček. Če bomo še naprej igrali tako dobro, potem se nam ni treba bati za nadaljevanje prvenstva. Dodal bi še, da je Kras glavni favorit za napredovanje v elitno ligo.« Marino Marsič, predsednik ZSKD: »Tekma ni bila najlepša. V prvem polčasu je igrala boljše Juventina, v drugem delu pa so imeli večjo posest žoge nogometaši Krasa, čeprav najlepšo priložnost za gol so imeli gostje.« Paolo Vidoni, športni vodja Vesne: »Zmaga je bila imperativ. Igra, ki smo jo prikazali, sicer ni bila najlepša, saj je bilo igrišče slabo. Naši nogometaši so se vsekakor potrudili in pokazali lep napredek. Končno smo se dvignili na skupni lestvici in se približali mestom, ki vodijo v play-off.« VESNA ^ Bolj sproščeni, Žiberna soliden Druga zaporedna zmaga in četrti zaporedni pozitivni rezultat kriške Vesne v skupini B promocijske lige. Navijači, odborniki in nogometaši so se tako oddahnili in bodo lahko v nadaljevanju prvenstva igrali bolj sproščeno. Trener Roberto Veneziano je očitno postavil stvari na pravo mesto. Predvsem je znal motivirati nekatere igralce, ki so v prvem delu prvenstva igrali pod svojimi sposobnostmi. Prava dodana vrednost pa je tudi zvezni igralec Andrej Žiberna iz Merč pri Sežani, ki je na sredini igrišča odlični režiser. PRIMORJE INTERLAND • Neizkušenost in živčnost »Flop« 9. kroga je prav gotovo pro-seško Primorje, ki je nerodno izgubilo v Fiumicellu, potem ko je po prvem polčasu vodilo z 2:0. Glavni razlog za poraz je neizkušenost ekipe in podcenjevanje nasprotnika. V takih in podobnih primerih je zvesta spremljevalka tudi živčnost. Sodnik je izključil kar dva nogometaša ekipe proseškega društva, kar bo še dodatno negativno vplivalo na prihodnjo tekmo proti ekipi Torre. Trener Nevio Bidussi bo moral znova nekoliko spremeniti postavo. 2 gola Primorčevega napadalca Lorenza Moscolina v nedeljo v Turjaku. Moscolin, ki je v lanski sezoni igral pri se-sljanskem Galleryju (letos Sistiana) je tako prekoračil mejo stotih zadetkov v 1. amaterski ligi. 30-letni napadalec je skupno v svoji nogometni karieri dosegel 101 zadetek. Promocijska liga IZIDI 9. KROGA Staranzano - Santamaria 2:1; Capriva - Lignano 2:3; Kras - Juventina 0:0; Pertegada - Cervignano 1:1; Pro Gorizia - Centro Sedia 1:3; Sangiorgina - Virtus Corno 0:1; Mariano - Vesna 0:1; Trieste - Ponziana 4:0. Kras 9 7 2 0 19:3 23 Virtus Corno 9 6 2 1 13:6 20 Staranzano 9 5 2 2 10:7 17 Lignano 9 4 3 2 12:9 15 Trieste 9 4 2 3 16:12 14 Cervignano 9 4 2 3 12:8 14 Ponziana 9 4 2 3 14:15 14 Sangiorgina 9 4 1 4 9:6 13 Juventina 9 3 3 3 6:6 12 Pro Gorizia 9 3 3 3 9:11 12 Vesna 9 3 3 3 7:9 12 Pertegada 9 2 4 3 8:8 10 Centro Sedia 9 3 1 5 9:12 10 Mariano 9 2 2 5 5:14 8 Capriva 9 1 0 8 4:14 3 Santamaria 9 0 2 7 8:21 2 PRIHODNJI KROG Juventina - Trieste; Cervignano - Kras; Vesna - Virtus Corno. 1. al - Primorec in Sovodnje Napredek v igri, boljša igra in točka v gosteh 2. al - Primorje Vodili z 2:0, nato 2:3 in dve izključitvi Kriva je bila neizkušenost in kanček naivnosti. Primorje je v Fiumicel-lo že vodilo z 2:0. V drugem polčasu pa so gostitelji spreobrnili izid v svojo korist. »Skoraj neverjetno, ampak je bilo tako. Na žalost se je pripetilo tisto, česar smo se najbolj bali. Kot mlada ekipa smo plačali davek neizkušenosti,« je priznal predsednik proseškega društva Roberto Zuppin. »V prvem polčasu smo igrali dobro in vodstvo je bilo povsem zasluženo. V drugem delu pa smo stopili na igrišče preveč sproščeni in naredili smo celo serijo otroških napak, ki so nam drago stale. Povrh tega je sodnik zaradi pretirane živčnosti upravičeno izključil dva naša nogometaša, Merlaka in Fratnika. Res škoda, saj smo vrgli proč tri točke. Na žalost ne uspemo obdržati koncentracije skozi vseh devetdeset minut,« je bil kritičen Zuppin. 3. AMATERSKA LIGA Mladost razočarala Doberdobska Mladost je nerodno »padla« v Nabrežini. Gostitelji so po borbeni igri prvič letos zmagali in zapustili dno lestvice. Trener Mladosti Fabio Sambo je bil zelo kritičen do svoji varovancev, ki tokrat niso igrali najbolje: »Poznalo se je, da treniramo slabo in da so bili nekateri igralci odsotni. S tem pa se nočem opravičiti, saj smo igrali pod svojimi sposobnostmi. Imeli smo sicer številne priložnosti za gol. Pred nasprotnikovimi vrati pa smo bili skrajno nenatančni. V prihodnjem krogu pričakujem pozitivno reakcijo.« Mladost bo v soboto v Doberdobu gostila Pro Farro. 1. amaterska liga IZIDI 9. KROGA Domio - San Canzian 3:1; Isonzo - Costalunga 2:1; Medea - Pro Romans 1:1; Pieris - San Lorenzo 1:4; Ronchi - Sovodnje 1:1; San Giovanni - Sistiana 1:1; Turriaco - Primorec 2:2; Villesse - Gradese 2:1. Villesse 9 6 2 1 18:7 20 Ronchi 9 3 6 0 14:9 15 Costalunga 9 4 2 3 16:10 14 Turriaco 9 4 2 3 20:17 14 Domio 9 4 2 3 12:10 14 Medea 9 4 2 3 15:16 14 San Lorenzo 9 3 4 2 12:10 13 Isonzo 9 3 4 2 11:10 13 Sovodnje 9 3 3 3 15:16 12 San Giovanni 9 3 3 3 12:14 12 Pro Romans 9 2 4 3 11:11 10 Sistiana 9 2 4 3 11:14 10 San Canzian 9 3 1 5 14:20 10 Primorec 9 2 3 4 10:13 9 Gradese 9 1 5 3 10:13 8 Pieris 9 0 3 6 4:15 3 PRIHODNJI KROG Primorec - Pieris; Sovodnje - Isonzo. Postave in izidi Kras Koimpex - Juventina 0:0 KRAS: Contento, Manía (Orlando), Tomizza, Giacomi, Sessi, Batti, Cipracca, Bertocchi (Benabei), Kneževič, Botta, Mosca (Pohlen), trener Musolino. JUVENTINA: Furios, Sorbara, Pittino, Re, Masotti, Pejakovič, Stabile, Pantuos, Ruffini (Candussio), Gerometta, Zanuttig (Peric), trener Portelli. Mariano - Vesna 0:1 (0:0) STRELEC: 55. Venturini 11-m. VESNA: E. Carli, Bertocchi, Spadaro, Žiberna, Degrassi, Leghissa, Giorgi, Cheber, Di Donato (P. Carli), Leone (Mustacchi), Venturini, trener Veneziano. IZKLJUČEN: 66. Degrassi. Turriaco - Primorec 2:2 (1:1) STRELEC: 10. Moscolin; 57. Moscolin. PRIMOREC: Trevisan, Emili, Ojo, Cadel, Sincovich, Leghissa, Di Gregorio, Palmisano (Sardoč), Moscolin, Mercandel, Crevatin, trener Sciarrone. Ronchi - Sovodnje 1:1 (0:0) STRELEC: v 87. Reščič. Maurizio Sciarrone kroma Sovodenjci so še enkrat dokazali, da so v dobri formi. S težkega gostovanja iz Ronk so se vrnili s pomembno točko. Ronchi je namreč drugi na lestvici in v devetih krogih še ni izgubil. »Dobro smo vedeli, da bo tekma težka in nasprotnik nevaren,« je dejal športni vodja Sovodenj Robert Uršič in nato še dodal: »Igrali smo zelo samozavestno in prepričani v svoje sposobnosti. Ronchi igra zelo čvrsto in borbeno. V prvem polčasu je bila tekma zelo izenačena. Naš vratar Pavio je parkrat dobro posegel, toda večjih nevarnosti ni bilo. Drugi del je bil zelo razgiban. Ronchi je povedel z Leprejem in nato smo začeli igrati bolj napadalno. Izenačili smo šele 3. minute pred koncem tekme. Reščič je streljal iz kakih 35 metrov. Neodločen izid je vsekakor pravičen,« je zaključil Uršič, ki je še omenil, da so belo-modri imeli nekaj težav v obrambi. Pozna se odsotnost Pacorja. S točko se je iz Turjaka vrnil tudi trebenski Primorec. »Rdeče-beli bi lahko celo zmagali, saj so pri izidu 2:1 kar dvakrat zgrešili še tretji zadetek, ki bi dejansko zapečatil usodo gostiteljev. »Ko zgrešiš take priložnosti, prej ali slej plačaš in tako je Turriaco izenačil po naši napaki v obrambi. Zadetek je dosegel Malusa. Škoda, saj smo igrali dobro, Turriaco pa je v glavnem razbijal našo igro in napadal le z dolgimi visokimi podajami. Vsekakor smo pri Primorcu zadovoljni, saj smo pokazali lep napredek. Igramo vse bolj prepričljivo in organizirano,« je ocenil športni vodja Franko Milkovič. Primorec bo v nedeljo v Trebčah gostil zadnjeuvrščeni Pieris. 2. amaterska liga IZIDI 9. KROGA Chiarbola - Fogliano 0:3; Fiumicello - Primorje 3:2; Porpetto - Esperia 2:0; Romana - Ruda 1:1; Torre - Begliano 0:1; Villa - opicina 0:0; zarja Gaja - Breg 1:1; Zaule - Castions 3:0. Fogliano 9 7 1 1 27:12 22 Breg 9 5 3 1 11:5 18 Zaule 9 5 1 3 20:15 16 opicina 9 4 3 2 19:12 15 Porpetto 9 4 2 3 13:10 14 Castions 9 3 5 1 11:8 14 Primorje 9 3 4 2 14:10 13 Villa 9 3 3 3 11:10 12 Fiumicello 9 3 3 3 16:17 12 Esperia 9 3 3 3 14:15 12 Chiarbola 9 3 3 3 6:8 12 Zarja Gaja 9 3 2 4 10:15 11 Romana 9 2 2 5 11:15 8 Begliano 9 1 4 4 7:14 7 Ruda 9 1 2 6 8:22 5 Torre 9 1 1 7 9:19 4 PRIHODNJI KROG Breg - Fogliano; Esperia - Zarja Gaja; Primorje - Torre. SOVODNJE: Pavlo, Tomšič, S. Kogoj, E. Kogoj, Trampus, Simone, Bregant (Skarabot), Calligaris, Portelli, Reščič, Feri, trener Sari. Fiumicello - Primorje Interland 3:2 (0:2) STRELCA: v 25. Fratnik, 36. Makivič. PRIMORJE: Zuppin, Ferro, Merlak, Cheber, Mihič, Pipan (Ravalico), Makivič, Candotti (Aljoša Čok), Jan Čok (Tuccio), Fratnik, Pavletič, trener Bidussi. IZKLJUČENA: Merlak, Fratnik. Aurisina - Mladost 1:0 (1:0) MLADOST: Devetak, Batistič (Spadari), Kobal, Contin, E. Zorzin, C. Zorzin, Caggiula Bressan, Gagliano, Viturelli, Bensa (D'Onorio De Meo), trener Sambo. NAŠI STRELCI - 6 golov: Venturini (Vesna); 5: Orlando (Kras Koimpex), Reščič, Portelli (Sovodnje), Pernorio (Breg); 4: Kneževič (Kras), Candussio (Juventina), C. Bertocchi (Zarja Gaja); 3: Lanza, Moscolin (Primorec), Bernobi (Zarja Gaja), Degrassi (Breg), Fratnik (Primorje). 3. amaterska liga IZIDI 9. KROGA Aiello - Poggio 3:1; Aurisina - Mladost 1:0; Montebello - Campanelle 1:0; Mossa - Strassoldo 3:1; S.Andrea - Audax 5:2; Sagrado - Muglia 1:3; Terzo - Cgs 0:0; Union - Pro Farra 0:0. Sagrado 9 8 0 1 18:7 24 Aiello 9 7 1 1 25:8 22 Cgs 9 7 1 1 23:8 22 Muglia 9 7 0 2 21:6 21 Mossa 9 6 2 1 17:9 20 Terzo 9 5 2 2 14:4 17 S.Andrea 9 5 1 3 20:11 16 Poggio 9 4 1 4 22:19 13 Montebello 9 3 3 3 9:11 12 Audax 9 2 2 5 11:22 8 Mladost 9 1 4 4 8:13 7 Union 9 2 1 6 9:25 7 Campanelle 9 2 0 7 8:22 6 Pro Farra 9 1 1 7 5:14 4 Aurisina 9 1 1 7 6:21 4 Strassoldo 9 0 2 7 8:24 2 PRIHODNJI KROG Mladost Pro Farra. / ŠPORT Torek, 18. novembra 2008 21 umetnostno kotalkanje - Začetek članskega SP na Tajvanu Tanja Romano v boj za nova naslova Samo Kokorovec opozarja na nevarnost nove španske zvezdnice Perezove v kombinaciji KAOHSIUNG - Najboljša kotalka-rica vseh časov, poletovka Tanja Romano, je začela z nastopi na svetovnem prvenstvu v Kaohsiungu. Včeraj je imela prvi uradni trening dolgega programa, danes bo trening obveznih likov in kratkega programa, jutri pa bodo v obveznih likih (33 tekmovalk iz 15 držav) že tekmovali. Sledil bo četrtkov nastop v kratkem programu in petkov sklepni nastop v dolgem programu, po katerem bodo podelili bodisi kolajne za prosti program (30 tekmovalk iz 145 držav) kot za kombinacijo. Za slednjo se poteguje 11 ko-talkaric. Mojmir Kokorovec: »Trening je dobro uspel« »Tanji je trening zelo dobro uspel, še posebej če njen nastop primerjamo z nastopom njenih tekmic, ki se nikakor niso znašle,« je Tanjin prvi uradni trening komentiral trener Mojmir Kokorovec. Stanje na plošči v dvorani mestne univerze je bilo včeraj še naprej kritično. Kot znano se na leseni podlagi zelo drsi in kemiki, ki so jih poklicali, so le delno rešili težave, pri tem so si celo pomagali z mešanico kisa in coca cole! »Obljubili so, da bo jutri (danes, op. ur.) boljše, vendar sem skeptičen«, je še povedal Kokorovec. Ne smemo pozabiti, da je uradni trening v bi- atletika F. Ruzzier kandidat za komisijo EAA Slovenska atletska zveza je našega atleta Fabia Ruzzierja predlagala za člana komisije za hitro hojo v sklopu Evropske atletske zveze (EAA). Volitve v ta organ bodo 27. januarja 2009. Trenutno je predsednik komisije nekdanji hitrohodec, Čeh Miroslav Lapka, člani komisije pa so Španec, Anglež, Švicar, Portugalec in Rus. »Zame je to velika čast, ne vem pa seveda, če bom izvoljen. Lapko sicer dobro poznam in sva o tej možnosti pred časom že govorila, vendar je uspeh moje kandidature odvisen od marsičesa,« je povedal Ruzzier, ki pa bi se moral v primeru izvolitve odpovedati aktivnemu tekmovanju na članski ravni in bi lahko še naprej tekmoval samo med veterani. »Tekmam, tudi članskim, se zelo težko odpovedujem, vendar pa bi se jim v tem primeru najbrž vendarle bi,« je povedal lonjerski športnik, ki je še letos branil barve Slovenije na svetovnem pokalu, na članski ravni pa tekmuje tudi za Atleti-co Gorizia in AK Koper. Evropska atletska zveza štete štiri komisije: za atletske discipline na stadionu, ga cestne tekme, za gorske teke in za hitro hojo. stvu že sestavni del tekmovanja, saj mu sledijo člani žirije. Družina Kokorovec Na svetovnem prvenstvu v umetnostnem kotalkanju na Tajvanu se z uradnimi zadolžitvami mudijo, kot že vrsto let, vsi moški člani družine Kokoravec. Poletov predsednik Marino Kokorovec je kot član izvršnega odbora državne zveze FIHP, v štabu italijanske odprave, dolgoletni trener Tanje Romano Mojmir Ko-koravec je tudi član strokovnega štaba, Samo Kokorovec pa ima celo dve funkciji. Kot trener italijanske odprave skrbi za re-prezentanta in line Silvio Marangoni in Marca Viotta (oba sta doma iz Oderza), hkrati pa je tudi trener novogoriških tekmovalk Nike in Teje Arčon, ki že nekaj let nastopata na najvišji ravni. Samo že ima dve kolajni Samo ima v žepu že dve trenerski kolajni. Prvo in sicer zlato je včeraj osvojila Marangonijeva, ki je bila prepričljivo najboljša tako v kratkem kot prostem programu. Marangonijeva se je s tem na najvišjo stopničko zmagovalnega odra povzpela tretjič zapored in skupno četrtič. Prvič na SP so se kolajne veselili tudi Taj-vanci, njihova Chia Ling je bila namreč tretja. Zelo dobro se je odrezal tudi Marco Viotto, ki je kot debitant osvojil bronasto medaljo in s tem izpolnil najboljša Samova pričakovanja, ki je pred odhodom na Tajvan povedal, da se lahko Viot-to povzpne na zmagovalni oder, če tekmuje po svojih najboljših močeh. Zmagaj je Francoz Eric Traounez in to je prva francoska zmaga na SP v zgodovini umetnostnega kotalkanja. In line je razmeroma nova kotal-karska zvrst, ki se je začela uveljavljati šele v tem desetletju, hkrati s popularizacijo rolerjev. »Razlike med tradicionalnim kotalkanjem in in-lineom so predvsem v pravilniku, sicer pa niso tako velike. Če poenostavim, lahko rečem, da je nekoliko težje izvajati piruete, lažje pa skoke,« je pojasnil nekdanji Poletov svetovni prvak. Kar se tiče njegovih slovenskih varovank, je Samo povedal, da se Nika Ar-čon po sposobnostih lahko meri z najboljšimi, čeprav tega na velikih tekmovanjih večkrat ne pokaže. Predlani je bila sicer 4. v kombinaciji, kar je rezultat, ki je tudi sedaj v njenem dometu. Teja bo nastopila samo v obveznih likih, uspeh pa bi zanjo pomenila uvrstitev v zgornjo polovico končnega vrstnega reda. Tanja Romano med ekshibicijo na letošnjem Poletovem memorialu Sedmak. Bil je to eden njenih redkih letošnjih javnih nastopov, saj zaradi poškodbe do SP ni tekmovala kroma Samo o Tanji Samo nam je razkril tudi svoje poglede na letošnje možnosti enajstkratne svetovne prvakinje Tanje Romano. »Iskreno rečeno, mislim, da Tanja letos v kombinaciji ne bo imela tako lahke naloge. Njena glavna nasprotnica je zdaj Španka Alba Perez (ostali pa sta Slovenka Lucija Mlinarič in Španka Monica Gimeno Coma), ki šele drugo leto nastopa med seniorkami, lani pa je mirovala. Kar se je jaz spomnim, ni Perezeva v svoji karieri zgrešila še nobene pomembne tekme. V svojem programu ima štiri trojne skoke, ki se sicer po čistosti sploh ne morejo primerjati s Tanjinimi, predvsem pa je zelo močna tudi v obveznih likih, kjer Tanja zadnja leta ne dosega od-mevnejših uvrstitev. Velika težava na svetovnih prvenstvih so v tem pogledu strokovno premalo podkovane žirije, ki dajejo Tanjinim nasprotnicam previsoke ocene. Možno je tako, da si Tanja po obveznih likih nabere zaostanek štirih točk, potem pa, denimo, Perezovi v prostem programu prisodijo le pol točke manj kot Tanji, čeprav so njeni skoki za dobrega poznavalca neprimerno manj dovršeni od skokov naše tekmovalke. Zato je za Tanjo letos še posebej važno, kako se bo obnesla v obveznih likih, v prostem programu pa ji nihče ne more priti do žive- ga, če tekmuje kot zna,« je povedal Ko-korovec. Kje je to? Kaohsiung je z 1,5 milijona prebivalcev drugo največje mesto na Tajvanu po prestolnici Tajpei, leži pa na jugu države. Na kitajskem otoku je zdaj poletje, temperature pa dosegajo do 30 stopinj Celzija. Najslabša pa je 90% vlaga, čeprav v uradnem biltenu piše, da je vtem času tam 70%. Manjka samo Afrika Med članicami bodo nastopile ko-talkarice iz 15 držav in vseh celin razen Afrike. Sodelujejo Tajvan, Kolumbija, Slovenija, Nemčija, Nova Zelandija, Avstralija, Urugvaj, Argentina, Španija, Italija, Kitajska, Švica, Japonska, ZDA in Nizozemska Hrana in hotel Italijanski reprezentantje, s Tanjo vred, so se zelo bali, kaj bodo jedli na Taj-vanu, saj je hrana tam za Evropejce največkrat neužitna, kar vedo povedati mnogi športniki, ki so se podali na daljnih vzhod. »Azzurri« so zahtevali in dosegli namestitev v hotel s petimi zvezdicami. Kot nam je povedal Mojmir Ko-korovec pa je hrana dobra. (ak) karate - Pokal Libertas v Pradamanu Goriški Sankaku zmagal, Tolminci gostje, shinkajevci ekipno četrti Ze tradicionalnega pokala Samurai, ki ga vsako jesen prireja dežena športna zveza Libertas v Pradamanu, sa je letos udeležilo okrog 150 tekmovalcev iz naše dežele, med katerimi je bilo tudi 14 atletov zgoniškega Shinkai kluba. Kot posebni gostje so nastopali tudi karateisti tolminskega karate kluba Goryu, ki jih je spremljal trener Jernej Čufer, ki je obenem tudi predsednik slovenske zveze tradicionalnega karateja. Zanimivost tega turniraj je, da organizator že kar nekaj let vključuje vanj neke vrste ogrevalni in obenem tekmovalni poligon še pred izvedbo likov ka-taja. Poligona se radi udeležujejo predvsem najmlajši atleti. Letos so se ga udeležili tudi mlajši shinkajevci in so kljub improvizaciji dokazali kar zadovoljivo gibčnost in splošno dobro kondicijo. V posameznih likih kataja se je ekipno najbolje uvrstila goriški Sanka-ku (ki ima v svojih vrstah več slovenskih tekmovalcev) pred domačo ekipo s Pradamana; ekipa Shinkaia je bila četrta, tik pred tolminskim klubom Goryu. Martina Budin (2.), Milena Legiša (1.) in Ivana Sarazin (3.) po tekmi deklic letnika 95-96 zelenih in plavih pasov Štokovi varovanci so se vsi dobro odrezali, saj so kar štirije posegli po prvih mestih (Mija Ukmar, Daniel Ciacchi, Milena Legiša in Iris Penco), pet po drugih mestih (Adam Saražin, mlad. nogomet Naraščajniki so se v Pordenonu uspešno upirali Pordenone - Pomlad 2:0 (1:0) POMLAD: Mattiassich, Rosso-ne, Potleca, Zeriali, Žerjal, Viviani, Kuret, Kerpan, Purič, Segulin, Carli; Daneu, trener Žeželj. Varovanci trenerja Rajka Žežlja so se v nedeljo solidno upirali odličnemu Pordenonu, ki je med glavnimi favoriti za osvojitev deželnega naslova. Nogometaši Pomladi so se tokrat potrudili in igrali dobro predvsem v obrambni fazi. Gostitelji so povedli v prvem polčasu, v drugem delu pa so dosegli še drugi zadetek. Oranžno-plavi v napadu niso bili najbolj prodorni in učinkoviti, čeprav so se trudili in igrali požrtvovalno. Pomlad bo v nedeljo v Trebčah gostila Valnatisone iz Špetra Slove-novega. Valnatisone ima štiri točke več na lestvici. Pomlad bi vsaj na papirju lahko dosegla nove točke. Ostali izidi: Cormor - Brugne-ra 1:2, Donatello - San Luigi 1:1, Extra - Virtus Corno 0:3, Cervignano -Fincantieri 4:0, Sanvitese - Valnatisone 2:1. Vrstni red: Donatello, Porde-none, Virtus, Brugnera 20, Sanvitese 18, San Luigi 13, Cormor 12, Cervignano, Extra 7, Valnatisone 6, Pomlad, Fincantieri 2. Prihodnji krog: Pomlad - Valnatisone (v Trebčah). POKRAJINSKI NAJMLAJŠI Pomlad - Sant'Andrea San Vito 8:0 (5:0) STRELCI: Paoletti 4, Rebula, Bolognani, Bonetta 2. POMLAD: Vidoni, Skupek, Sedmach, Vallon (Mesar), Simeoni (Ban), Bonetta, Paoletti, Bolognani (Verni), Martina Budin, Ester Penco, Lenart Legiša in Elia Hrovatin), bron pa so si prislužili štirije atleti (Massimo in Matteo Blocar, Ivana Saražin in Davide Di Taranto). Christian Paoletti, najmlajši Pomlad Krasniqi, Arduini (Porro), Rebula. Najmlajši Pomladi so tokrat brez večjih težav premagali tržaškega tekmeca, ki ni bil kos oranžno-plavim. Varovanci trenerja Dejana Makiviča so bili boljši v vseh elementih igre. Pri Pomladi je kar štiri zadetke dosegel Christian Paoletti. Ostali izidi: Domio - Cgs A 0:5, M.D. Bosco - Cgs B 6:3, Opicina -Esperia 4:3, Sistiana - Roianese 2:2. Vrstni red: Cgs A 18, Pomlad, M.D. Bosco 16, Opicina 15, Domio 9, Roia-nese 7, Cgs B 6, Sistiana 5, Esperia 4, S. Andrea 0. Prihodnji krog: Pomlad - Sistiana. ZAČETNIKI Triestina - Pomlad A 6:0 POMLAD A: Carli, Glavina, Racman, Sancin, Caselli, Kovacic, Žerjal, Stojkovič, Esposito, Laschizza, Pa-gnan, Genzo, Mesar, Kofol, trener Kos. Nogometaši Pomladi so tokrat morali priznati premoč nasprotnika. Pomlad je sicer igrala borbeno in požrtvovalno. DEŽELNI MLADINCI Vrstni red: San Luigi 19, Mon-falcone 18, Pro Gorizia, Muggia 17, Ponziana, Vesna 16, Torviscosa 15, Trieste Calcio 14, Fincantieri, Juven-tina, Sevegliano, Kras 10, Domio, Sta-ranzano 4. Prihodnji krog: Domio -Vesna, Muggia - Juventina, Seveglia-no - Kras. 22 Torek, 18. novembra 2008 ŠPORT / etno-športna izkušnja v srednjeazijskih stepah Mongolske puščice niso več nevarne Praznik »Naadam« je najbolj občutena ljudska prireditev - Večdnevna potovanja do prestolnice in nazaj Vzdušje je bilo podobno tistemu v okolici San Sira pred milanskim nogometnim derbijem. Kajpak veliko ljudi, stojnice s hrano (pijače so bile izključno industrijskega porekla), prodajalci najcenejših kitajskih igračk, napihnjeni balončki in obvezni preprodajalci vstopnic. Do tu vse po naše. Zunanjost obiskovalcev pa je jasno kazala, da smo nekje daleč, daleč: v Mongoliji! Množica kakih 25 tisoč ljudi se je zbirala in vstopala v narodni stadion za otvoritev športnega praznika Naadam, ki je največja prireditev v tej srednjeazijski državi. Poleg oblačil, ki so se pri polovici obiskovalcev nagibala k narodni tradiciji vsaj preko pokrivala, je eksotiko močno povečevala prisotnost Kazakov iz skrajnega zahoda države, ki so razkazovali svoje sokole in mogočne orle, izuče-ne za lov na druge ptice in majhne sesalce. Ukrivljeni kljuni roparic so se zdeli tujcem zelo nevarni, domači otroci pa so ptice božali in jih čoha-li po glavi. O lokostrelstvu na tem mongolskem prazniku so večkrat pisali v superlativih. Natančnost streljanja naj bi bila izjemna. Športna žilica je silila k pregledu rezultatov na nekaterih olimpijskih igrah in izplen je bil skromen. So torej Mongolci res tako dobri lokostrelci ali se moderni (in dragi) loki enostavno še niso vkore-ninili v njihovo zavest in imovino? Pritegniti gre drugi varianti in tako ovrednotiti možnost, da bodo kdaj mongolski lokostrelci in lokostrelke na veliko zmagovali na mednarodnih tekmovanjih. Podlaga v tem, ki je pri nas šport, pri njih pa sredstvo za lov (in pred stoletji za vojno), je namreč neizmerna. Tistega dne so bile na vrsti mladinske kategorije, puščice pa so streljali iz razdalje 40 metrov. Opišimo najprej puščice. Dolžina je bila odvisna od lokov in moči lo-kostrelcev, namesto nevarne (včasih smrtonosne) konice, pa so topi leseni pokrovčki jemali izstrelkom vsako vojaško ali lovsko spoštovanje. Loki so bili brez kakršnega-koli pripomočka za večanje stabilnosti ali naprav za ciljanje. Za mlade strelce so jih napenjali njihovi mentorji. Oseben preizkus tega opravila je terjal določeno stopnjo napora in utrdil prepričanje, da je streljanje z lokom naporna zadeva. Presenetljive so bile tarče. Nikjer nobenih poševno postavljenih krogov. »Trenerji« in drugo pomožno osebje vsake ekipe ali skupine strelcev so na predvideni razdalji postavili nekakšen zidek iz treh vrst cilindrov, spletenih iz usnjenih jermenov v dolžini enega metra. Puščice so letele v zelo ukrivljeni paraboli in ne skoraj vodoravno kot v športnem lokostrelstvu. Mongolski lokostrelci so očitno navajeni, da odlično uskladijo kot, v katerem puščice izstrelijo in moč, ki jo od loka potrebujejo. Rezultati so bili dobri, predvsem glede masovnosti. Povsem ponesrečenih poskusov ni bilo. Dobra polovica puščic je zadevala zidek (morda 100 x 20 cm), več kot četrtina je padala neposredno pred zidkom, ostale pa so tarčo preletele. Asistenti, ki so zidek sproti postavljali, so dajali tudi navodila strelcem, ob uspešnih poskusih pa izvedli nekaj obrednih kretenj. Lokostrelci so bili deležni velike pozornosti. Vsak je imel po enega ali več pomočnikov. Vsako puščico so skrbno pregledali, preverjali stanje loka in tetive. Sodniki so pisali na klasične zapisnike, tekmovalci pa so lastne dosežke beležili s pisanjem na hrbtno stran roke, ki je držala lok. Med množico, ki je streljala ali čakala na vrsto, so se slovesno kretali moški in žen- ske v slovesnih narodnih oblačilih. Ženske so bile praviloma močno na-ličene. Verjetno je šlo za člane organizacijskega odbora, športne funkcionarje in podobno. Na tribuni so se zbirali tisti, ki so tekmovanje končali in svoje dosežke komentirali, ali pa drugi, ki so imeli do nastopa še nekaj časa in so skrbno pripravljali vse potrebno. Pretirane strogosti pri spremljanju nastopov ni bilo. Dejstvo, da so puščice nenevarne (edino škodo lahko povzroči puščica naravnost v oko), omogoča obisk tudi območja pri tarčah. Medijska pozornost je bila izjemna. Nekdo, ki je bil najverjetneje »ta glavni«, je s svojimi izjavami polnil beležko novinarja, mlada repor-terka televizijske postaje je intervju-vala kakih 8 let starega fantka, med množico je krožilo drugih pet snemalcev. »Naadam« je polnil televizijske programe z neposrednimi prenosi vseh tekmovanj. Fantka, ki je prišel iz skrajnega zahoda države, in je za pot v Ulan Baatar potreboval v stolčenem avtobusu, ali kar kamionu, dva ali tri dni, spal v šotoru, pil kislo mleko in jedel ovčje meso, bodo že zvečer v domači jurti - po mongolsko se sicer pravi »ger« - videli ponosni starši, sorodniki in nevoščljivi sosedi. Dober del nomadskih bivališč ima svoje satelitske antene in sončne kolektorje, televizorji pa si utrjujejo pot do najsvetejšega mesta v notranjosti, če ga že niso zasedli. Če je najsvetejši še vedno oltarček, je odvisno od stopnje vernosti prebivalcev. In fantka bodo pričakali z vsemi častmi čez dva ali tri dni, ko se bo z istim stolčenim avtobusom ali kamionom, ki je oskrboval rdečo armado za časa svetovne vojne, vrnil domov z vtisi iz glavnega mongolskega mesta, nekaj zavojčki čipsov... in diplomo. (dk) tenis - Na finalnem turnirju masters v Šanghaju Dokovicevo slavje Srbski tenisač je v finalu dokaj gladko premagal Rusa Davidenka - Tudi v dvojicah srbska zmaga ŠANGHAJ - Srbski teniški igralec Novak Dokovič je zmagovalec zaključnega teniškega turnirja sezone v Šanghaju. Enaindvajsetletni »Nole« je v finalu teniškega mastersa premagal Rusa Nikolaja Davidenka in na prestolu najboljšega nasledil Švicarja Rogerja Federerja, ki se je poslovil že pred polfinalom. Dru-gopostavljeni in tretji igralec sveta Doko-vič je na najboljši možni način zaključil sezono, z zmago na neuradnem svetovnem prvenstvu tenisačev, kar mu je uspelo po polletni suši, saj je pokal zmagovalca v zrak nazadnje dvignil maja v Rimu. Srb se je s to zmago utrdil na tretjem mestu jakostne lestvice ATP, za dru-gopostavljenim Švicarjem Rogerjem Fe-dererjem pa zdaj zaostaja le še deset točk. Dokovič, zmagovalec letošnjega odprtega prvenstva Avstralije, se je zmage veselil gladko s 6:1 in 7:5, do nje pa je prišel potem, ko je Davidenko zadnji Dokovičev servis vrnil v mrežo. Obe Srbovi pesti sta švignili v zrak, po stisku rok pa sta med občinstvo odletela še dva njegova teniška loparja, traka za brisa- Novak Dokovič med nedeljskim finalom ansa nje potu in majica. Dokovič, ki je sicer po dvoboju s Francozom Gillesom Simonom v sobotnem polfinalu tožil zaradi utrujenosti, je v tokratnem dvoboju ostro krenil že od začetka. Dobil je prvih pet iger in ob tem Rusu prepustil zgolj šest točk. Davidenko se je ob podpori občinstva še nekako vrnil v dvoboj, a kaj več kot ene igre mu Srb ni prepustil. Tudi v drugem nizu je Dokovič povedel. Najprej z 2:1 in nato še s 5:3, a je Davidenko nato še ubranil dve zaključni žogi. Druge priložnosti »Nole« ni zapravil, od veselja pa je nato »odskakal« do svoje družine in trenerja. V konkurenci dvojic sta se zmage veselila Kanadčan Daniel Nestor in Srb Nenad Zimonjič; druga nosilca sta v finalu premagala ameriška brata Boba in Mikea Bryana, prva nosilca, s 7:6 (7:3) in 6:2. SMUČANJE Polom Italijanov LEVI - Francoz Jean Baptiste Grange je zmagovalec prvega slaloma letošnje sezone za svetovni pokal v finskem Leviju. Grange si je zmago priboril z odlično predstavo v obeh vožnjah (1:44,49). Mitja Valenčič je bil deveti (+1,34), Mitja Dragšič pa je končal na 11. mestu (1,67).Drugo mesto je osvojil Američan Bode Miller (0,79), tretje pa Avstrijec Mario Matt (0,93). Zelo slabo pa so se odrezali italijanski smučarji, saj sta po slabi uvrstitvi v prvem spustu, tako Moelgg kot Rocca nista zaključila drugega. Rekordi padajo BERLIN - Nemški plavalec Paul Biedermann je v nedeljo na tekmi svetovnega pokala v kratkih bazenih v Berlinu postavil nov svetovni rekord na 200 metrov prosto. Dvaindvajsetletni plavalec je osem let stari rekord Avstralca Iana Thorpa izboljšal za 27 stotink, nova najboljša znamka na svetu pa znaša 1:40,83. Ameriški plavalec Randall Bal pa je postavil nov svetovni rekord na 50 metrov hrbtno. Bal je razdaljo odplaval v času 22,87 sekunde in za 18 stotnik izboljšal štiri dni star dosežek rojaka Petra Marshalla. Za nov svetovni rekord je poskrbela tudi Av-stralka Marieke Guehrer. S časom 24,99 na 50 metrov delfin je za 32 sto-tink izboljšala le štiri dni star dosežek Švedinje Therese Alshammar s tekme v Stockholmu. Z zmago in rekordom na zadnji tekmi svetovnega pokala si je Avstralka tudi zagotovila skupno zmago v tem tekmovanju in zaslužila 80.000 evrov. V moški konkurenci se je denarne nagrade razveselil Južnoafričan Cameron van der Burgh. Ricco se bo pritožil LOZANA - Italijanski kolesar Ricardo Ricco, ki so ga na letošnji dirki Tour de France ujeli pri zlorabi dopinga EPO, se bo pritožil na Mednarodno športno razsodišče (CAS). Riccoju je italijanski olimpijski komite (CONI) 8. oktobra letos za dve leti prepovedal nastopati, a se bo kolesar za skrajšanje kazni zavzel pri CAS. Specialist za vzpone in član ekipe Saunier Duval, ki je na Touru dobil dve etapi, bo skušal dobiti milejšo kazen, saj je po njegovem mnenju vzorno sodeloval z oblastmi, s čimer je bil primer hitro rešen. Polom Celjanov CELJE - Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v petem krogu evropske lige prvakov (skupina A) na domačem igrišču izgubili s francoskim Chamberyjem s 25:32 (13:14). Celjska zasedba se bo v soboto, 22. novembra v zadnjem krogu prvega dela tekmovanja v dvorani Zlatorog pomerila z litovsko ekipo Granitas-Karys. Milič pet tednov KO LJUBLJANA - Kapetana Unio-na Olimpije Marka Miliča je že dalj časa mučilo boleče koleno, podrobni zdravniški pregledi pa so danes pokazali, da gre za počen meniskus. Mi-liča tako v sredo čaka operacija, ki jo bo opravil v Ljubljani, pred vrnitvijo v proces treninga pa bo košarkar moral počivati vsaj pet tednov, je na spletni strani zapisala ljubljanska ekipa. Manciniju priznanje RIM - Nogometni strokovnjaki v A in B ligi so izbrali najboljšega trenerja v sezoni 2007/08. Laskavo priznanje je osvojil Roberto Manci-ni, ki je v minuli sezoni popeljal milanski Inter do prvega mesta v italijanskem prvenstvu. To je prvo tovrstno priznanje za Mancinija, pred njim je dvakrat zapored slavil strateg Fiorentine Cesare Prandelli. Triinšti-ridesetletni Mancini je po končani minuli sezoni moral zapustiti mesto prvega trenerja moštva iz lombardij-ske prestolnice, njegovo mesto pa je zasedel razvpiti portugalski strokovnjak Jose Mourinho. o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it Torek, 18. novembra 2008 APrimorski ~ dnevnik 23 štmaver - V nedeljo pod večer so domačini razločno slišali slovensko in italijansko vpitje moškega Neznanec klical na pomoč, skupine reševalcev na Sabotinu Do včeraj iskanje do vrha gore zaman - Na policiji ni bila prijavljena nobena pogrešana oseba »Sono qui! Na pomoč!« Večerno tišino je v nedeljo v Štmavru prelomilo obupano vpitje s Sabotina. Številni domačini, ki so razločno slišali kričeči moški glas, so sprva pomislili na šalo, kmalu pa so se vznemirili in sprožili alarm. Na kraju so posredovali policisti in civilna zaščita, ki so se s krajani vred odpravili na goro in iskali neznanca pozno v noč; pridružili so se jim reševalci iz Slovenije. Iskanje se je nadaljevalo tudi včeraj, vendar zaman, saj o domnevnem ponesrečencu do mraka ni bilo ne duha ne sluha. Našli so nekaj predmetov, a jih je trenutno težko povezati z moškim. »Med 17. uro in 17.30 smo razločno slišali moškega, ki je klical na pomoč. Zdelo se je, da prihaja glas z območja sabotinske ceste. Slišati ga je bilo skoraj po vsej vasi. Kričal je obupano, kot da bi se ponesrečil. Vpil je približno eno uro, nato se je kričanje prekinilo, ob 18.45 pa se je ponovno začelo. Med tem časom sta v Štmaver prišli goriška policija in civilna zaščita, po 19. uri pa je vse umolknilo,« je povedal domačin. »Sprva smo mislili, da gre za šalo, nato pa smo jasno razločili besedi "na pomoč". Mislim, da je šlo za Slovenca. Poklicali smo nekaj sosedov, ki so povedali, da so tudi sami slišali kričanje, naposled smo obvestili kvesturo,« je pojasnila domačinka in dodala: »Zdi se, da je nekdo v nedeljo ob vznož- ju Sabotina opazil starejšega moškega, a naj ne bi šlo za iskano osebo.« Okrog dvajset reševalcev iz vrst civilne zaščite, gozdne straže, policije in nekateri domačini so v nedeljo tudi s pomočjo psov nadaljevali z iskanjem do enih in pol ponoči. »Na tleh smo našli ključ avtomobila, sončna očala in robček iz blaga, ni pa dokazano, da so povezani z nedeljskim dogodkom,« je povedal eden izmed reševalcev. Tudi novogoriška policija je bila v nedeljo obveščena o krikih na pomoč, ki so jih slišali ob vznožju Sabotina. »Obvestili so nas italijanski kolegi. Zato so se na slovenski del Sabotina takoj odpravili novo-goriški policisti in pripadniki občinske enote za hitre intervencije,« je pojasnil Simon Justin s policijske uprave. Iskali so po glavnih in stranskih poteh,opravili so tudi razgovore s krajani, a zaman, na slovenski strani, kot kaže, krikov ni slišal nihče. Ob eni uri ponoči so iskanje tam prekinili. Včeraj so se goriški policiji in civilni zaščiti pridružili gasilci iz Gorice in gorska reševalna služba iz Trsta, do 17. ure pa njihovo iskanje ni obrodilo sadov. Reševalci ne izključujejo, da bodo z iskanjem vztrajali še danes. Z goriške in novogoriške policije pa so povedali, da do včeraj ni bilo prijavljene nobene pogrešane osebe. (Ale) meja Preložili odpravo pregrad Napovedanega rušenja mejnih objektov včeraj ni bilo. Nazadnje se je izkazalo, da uprava državne posesti ni pridobila vseh potrebnih dovoljenj. Odstranjevanje kabin, nadstreškov in drugih priti-klin je zato odložila na jutrišnji dan. Dela bodo potekala le na italijanski strani in bodo zadevala samo italijanske objekte, zaključila pa naj bi se pred 20. decembrom. Po seznamu, ki ga je posredovala uprava državne posesti, se bodo najprej lotili odprave objektov na meji pri Solkanu in Mirnu, 24. novembra jima bodo sledili Šempeter in Deve-taki, 1. decembra pa še Plešivo in Jamlje. Na območju odstranjevanja bo promet močno oviran. Reševalci na delu med preverjanjem raziskanega območja bumbaca gorica - Slovenski filozof Slavoj Žižek se je odzval na povabilo izobraževalnega konzorcija Slovik Padec meje in film nekoliko drugače Peric: Za Gorico enkratna priložnost - Grgičeva: Žižek obravnava grozljive, življenjsko težke teme, ki jim skušamo ljudje navadno ubežati - Predavanje bo v slovenščini s simultanim prevodom v italijanščino Padec meja in filmska umetnost sta temi, s katerima se Goričani pogosto srečujejo. Povsem neobičajen pogled nanje pa bo prav gotovo podal Slavoj Žižek, svetovno znani slovenski filozof, ki bo v četrtek, 20. novembra, predaval v goriškem Kulturnem domu. Srečanje z naslovom »Kaj se zgodi, ko pade meja: film in ideologija«, ki ga prireja slovenski konzorcij Slovik v sodelovanju z združenjem Ex Border, je bilo vključeno v program festivala »Care_Cassandre«, začelo pa se bo ob 18. uri. Namenjeno je tudi italijanski javnosti, saj bo potekalo v slovenščini s simultanim prevodom v italijanščino. »Večer z Žižkom spada med pobude, ki jih Slovik prireja za javnost. Menimo, da ponujamo s tem Gorici enkratno priložnost, saj je obisk enega izmed najbolj odmevnih svetovnih mislecev vse prej kot vsakdanja stvar,« je povedal predsednik upravnega sveta izobraževalnega konzorcija Boris Peric in poudaril: »Izbira teme ni naključna. Padec meja je pri nas aktualno vprašanje, obenem pa je po zaslugi univerzitetne smeri DAMS, Hiše filma in festivala Amidei tudi dogajanje na filmskem področju v Gorici zelo živahno.« V Tumovi dvorani v KB Centru je bila včeraj ob Pericu prisotna znanstvena direktorica Slovika Matejka Grgič, ki bo v četrtek v Kulturnem domu uvedla prestižnega gosta. »V letih, ko je Žižek v Ljubljani prvič doktoriral, se je slovenska filozofija ubadala predvsem z marksistično teorijo. Mnogi so marksizem skušali kritično predelati in ga vključevati v sodobne filozofske tokove. Žižek, ki je kasneje v Franciji doktoriral tudi iz teoretične psihoanalize, je posrečeno združil marksizem in lacanovstvo,« je povedala Grgiče-va in nadaljevala: »Žižek je zaslovel, ko se je z usvojenim teoretskim aparatom lotil interpretacije sodobne družbe in vsakdanjih zadev, kot je televizijska filmska umetnost. Dokončno pa se je vpisal med zvezde svetovne filozofije v času, ko je začel filozofsko obravnavati pojav vojne v bivši Jugoslaviji. Četrtkovo občinstvo bo spoznalo, da Žižek pogosto obravnava grozljive, življenjsko težke teme, katerim skušamo ljudje navadno ubežati.« (Ale) portret Kdo je Slavoj Žižek? Razburljiv in odmeven mislec Boris Peric in Matejka Grgič (levo), Slavoj Žižek (desno) bumbaca, gregorč Ko nanese beseda na najbolj odmevne slovenske blagovne znamke, se Slovenija rada pohvali z Gorenjevimi hladilniki, Elanovimi smučmi in lipicanci. V tujini ji vendar praviloma vrnejo nazaj tri imena: nogometnega trenerja Srečka Ka-tanca, glasbeno skupino Laibach in filozofa Slavoja Žižka. Le kaj mora storiti akademski mislec, da se prebije v prvo ligo, kjer kraljujejo športniki in glasbene zvezde, in da vpis njegovega imena v iskalnik Google pokaže 2,4 milijona zadetkov? Žižek je svojo misel naredil za razburljiv šport, predavanja pa za odmevne nastope. Če k temu dodamo še več kot sto izvirnih in prevodnih knjig, ki so deležne hvalospevov, kot »najboljši intelektualec po Anti-Ojdipu« ali »najtehtnejše teoretsko delo zadnjih let«, tedaj smo že bliže razumevanju vpliva njegove kritične misli. »Žižek ni običajen mislec,« pravi Tony Myers na ovitku knjige o njem, ki je izšla v zbirki Routledge Critical Thinkers. »Zaradi kombinacije psihoanalize, filozofije in politike v zapeljivo celoto je Žižkov pristop vedno svež in navdušujoč. Podobno izjemen je tudi nabor tem, ki se jih loteva: od politične apatije sodobnega življenja do šale o možu, ki se boji, da ga bo pojedla kokoš; od etičnega junaštva Keanuja Reevesa v filmu "Speed", do tega, kako straniščne školjke razkrivajo narodovo dušo.« Danes je Žižek redni profesor na oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in ko-direktor Centra za humanistične študije Birkbeck Collegea londonske univerze, hkrati pa še iskan predavatelj tako na poslovnih konferencah kot na filmskih festivalih, na najbolj uglednih svetovnih univerzah kakor tudi na najbolj radikalnih premišljevalnicah prihodnjega družbenega razvoja. Le kateri sodobni mislec lahko enako suvereno debatira s canterburryjskim škofom Rowanom Williamsom, se prijateljsko pomenkuje z maoističnim filozofom Alainom Badiou-jem v kleti slovite pariške École normale supérieure in ostro polemizira z BernardHenry Levijem v newyorški Public Library? 24 Nedelja, 16. novembra 2008 GORIŠKI PROSTOR / jamlje - V večnamenskem središču obeležili jubilej športno-kulturnega društva Izvirnost je že petnajst let vodilo društva Kremenjak V soboto kulturni večer s predstavitvijo brošure, v nedeljo tekmovalo preko trideset harmonik Prijazno in neoporečno. Tako lahko opredelimo sobotno proslavitev 15-letnice športno-kulturnega društva Kremenjak v Jamljah. Zraven še razvejano. Če bi želeli imeti in posnemati razvejan pristop nekega proslavljanje okroglih obletnic, potem bi za vzorec morali upoštevati sobotni program, ki se je sicer začel z akademskim zamikom, a nato stekel kot po olju kljub številčnosti vseh, ki so se zvrstili za mikrofonom ali na odru. Uvod in dobrodošlico si je prevzel otroški pevski zbor Kremenjak pod vodstvom Ivane Sullini in ob spremljavi Jelke Bogateč. Dekletca so zapela tri pesmi pred nagovorom društvene predsednice Brune Vi-sintin, ki je večer okvirila in podčrtala njegov pomen. Doberdobski župan Paolo Vi-zintin je posredoval pohvalne besede za opravljeno in tekoče delo jameljskega društva. Sledil mu je v vlogi glavnega govornika čezmejni vrstnik Zlatko Marušič, župan občine Miren-Kostanjevica. V posegu je zaobjel kulturno zgodovinske postavke od Trubarjeve obletnice do sedanjih zaskrbljujočih napovedi o slabšanju materialne osnove za dejavnosti manjšinske narodne skupnosti in uresničevanja ozkih pogledov na izvajanje zaščitnega zakona. Izpostavil je tudi sodelovanje s krajevno skupnostjo Sela na Krasu. Društvena dejavnost se zelo pogosto prepleta s pobudami krajevne sekcije VZPI-ANPI, zato je samoumevno, da je sicer drugje zadržan predsednik Jordan Semolič poslal daljše pismo v pozdrav in spodbudo. Tudi kasneje je med programom prepričljivo izzvenela povezava z vrednotami odporništva in protifašizma. Od gostov je pozdravila tudi pokrajinska predsednica ZSKD Vesna Tomšič, ki je društvu izročila spominsko plaketo v priznanje ne le za trud, temveč tudi za izvirnost pri letnem in večletnem programiranju raznih dejavnosti. Okrogla obletnica je prilika za spomin ali priznanja tistim, ki so društvo ustanovili, ki so ga vodili v preteklih letih, za potrditev vezi z drugimi sorodnimi dejavnostmi, kot so prav VZPI-AN-PI, cerkvena skupnost in jameljska lovska družina. Vsi ti kot tudi govorniki, povabljeni gostje, pevovodkinja in plesna vaditeljica ter sedanja društvena predsednica so prejeli izdelek v steklu s simboliko jameljskega društva, izdelek Ede Miklus. Mladi harmonikarji v pričakovanju na nastop (levo); predsednica Bruna Visintin podeljuje priznanja bivšim predsednikom in gostom (desno); udeleženci ex-temporeja (spodaj) foto altran, p.z. Dve starostno različni skupini deklet sta nastopili pod vodstvom Jelke Bogatec s plesnima koreografijama; mlajše še nekako pubertetniško zadržane, večje pa izrazno prepričljive in usklajene. Priložnostno in strnjeno napisano ter z barvitimi posnetki opremljeno knjižico - Karlo Ferletič je platnico opremil s fotografijo sedanjega društvenega odbora - sta predstavila Aldo Rupel in Patrik Zulian. Prvi je opozoril občinstvo na zadovoljstvo, ki nas preveva ob izidu pisne potr- ditve tolikih dejavnosti in gotovosti, da bo zaradi izida mogoče priklicati tudi čez desetletja sedanjo jameljsko družbeno stvarnost. Drugi pa je podrobno razčlenil razna poglavja in zaključil z zamislijo, naj društvo prične prirejati tečaje slovenskega jezika za na novo priseljene prebivalce, ki bi se tako laže vključili v krajevno stvarnost. V knjižici že prej podobno razmišlja v svojem posegu prvi društveni predsednik Silvan Semolič. Moški pevski zbor Fantje izpod Grmade pod vod- stvom Iva Kralja je uradni del večera zaključil s tremi pesmimi in zapeto voščilnico. Večer je povezovala Martina Pahor, s prevajanjem jo je dopolnjevala Elisa Antoni. V nedeljo je drugi dan praznovanj 15-letnice društva potekal v znamenju glasbe in otroške ustvarjalnosti. Dopoldne se je pred večnamenskim centrom zbrala pisana skupina otrok, ki je nestrpno čakala na barvice in liste papirja, na katere upodobiti utrinke lastne fantazije. Eda Miklus in Sabina Mila-nič, ki sta bili imenovani v komisijo za ocenjevanje otrokovih risb, sta imeli kar precej dela s pregledovanjem triindvajsetih malih umetnin, naposled pa sta se odločili in podelili nagrade po kategorijah. Med malčki iz vrtca je prvo mesto zasedel Jurij Ocretti, med osnovnošolci prvega in drugega razreda je najboljši bil Saša Onesti, med tretje, četrto in petošolci pa se je posebno izkazala Veronica Onesti. Med srednješolci je zmagala Ca-terina Abrami. Popoldne je bilo na vrsti tradicional- no srečanje harmonikarjev Diaton, ki je letos doseglo 12. tekmovalno in 13. netekmo-valno izvedbo. Preko trideset nadebudnih glasbenikov se je odzvalo vabilu društva Kremenjak, prišli pa so od vsepovsod in tako idealno združili skupni prostor od Turjaka do Postojne ter od Vidma do Milj. Predsednica Visintinova jim je voščila, da bi se odlično počutili v Jamljah, saj predstavljajo glasbeni nastopi »višek našega praznovanja ter skrivajo zvrhano mero požrtvovalnosti, truda in učenja«. Komisija, ki so jo sestavljali glasbeni profesorji Sebastiano Zorza ter Moreno in Fabio Zentilin, je kar tri ure sledila nastopom vseh tekmovalcev, ki so praviloma zaigrali dve skladbi. V kategoriji do 10. leta starosti je na koncu zmagal Anže Počkar, do 13. leta Tomaž Boškin, do 18. leta pa Manuel Šavron. V najvišji kategoriji je zmagal Martin Teža. Vsi skupaj, komisija, tekmovalci in občinstvo, so se nato zabavali ob zvokih ansambla Osminka, ki je igral do poznih večernih ur. martinovo - Tradicionalni obredi ob zahvalni nedelji v znamenju obračuna letine Otroci protagonisti praznovanj V Sovodnjah na ogled razstava likovnih del, ki so nastala v ustvarjalni delavnici pod mentorstvom Roberta in Davida Faganela - Risbe tudi v Rupi - Podgorski otroci v noši Otroci so bili protagonisti zahvalnih Poljski pridelki obredov, ki so v nedeljo potekali v Sovod- v Rupi (levo), njah, Rupi in Podgori. Uvod v sovodenjsko sprevod martinovanje je bil sobotni obhod vasi v ob- traktorjev čini, po katerih so člani kulturnega društva v Podgori Sovodnje obiskali vinogradnike. Nabrano (zgoraj), žlahtno kapljico je v nedeljo skupaj s kru- udeleženci hom in kmečkimi pridelki pred sovodenj- praznika skim kulturnim domom blagoslovil župnik v Sovodnjah Vojko Makuc, zatem paje zapel otroški pev- (Zgoraj desno) ski zbor Sovodnje. V kulturnem domu so bila na ogled kmečko orodje in likovna de- bumbaca 'a, ki so sad ustvarjalnosti osnovnošolcev iz Sovodenj in z Vrha; nastala so med likovno delavnico, ki sta jo vodila slikarja Robert in David Faganel. Kot veleva tradicija, je potekala zahvalna nedelja tudi v Rupi. Po maši je župnik Viljem Žerjal na prireditvenem prostoru blagoslovil kmečke pridelke, zapela pa sta otroški in mešani pevski zbor Rupa-Peč. Otroci so oder okrasili z risbami, med petjem pa jih je vodila Zulejka Devetak. V imenu društva Rupa-Peč je spregovorila predsednica Martina Gereon, ki se je zahvalila vsem darovalcem vina, kruha in kmečkih pridelkov. Slednje so zatem poklonili goriškemu Zavodu sv. Družine. Družabnost se je nadaljevala ob odojku, ki so ga rupenski kuharji začeli peči na žaru že ob 5. zjutraj. V Podgori je maševal župnik Karlo Bolčina, pevci in pevke otroškega zbora pa so pri obredu sodelovali v narodnih nošah. Maši je sledil blagoslov traktorjev, ki so se zatem odpravili na obhod vasi. Vesela druščina se je po obredu preselila pred osnovno šolo v Štmaver, kjer je bilo poskrbljeno za pogostitev. Množično je bilo tudi praznovanje v Romansu. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 18. novembra 2008 25 dobrovo - V briški oljarni so letos zmleli okrog sedemdeset ton oljk Uelije izredno kakovostno, a ga na policah trgovin še ni Povpraševanje po briškem olju presega zaenkrat pridelane količine V briški oljarni so letos zmleli okoli 70 ton oljk, kar je največ, odkar so na Dobro-vem pred štirimi leti pognali torkljo. Pridelek so oljkarji k njim letos vozili iz slovenske in italijanske strani Brd, Krasa, Vipavske doline in Furlanije. »Z italijanske strani pripelje k nam svoj pridelek vsako leto več oljkarjev. Odkar delamo, se je dokazala kakovost naše torklje, pa tudi cena stiskanja je ugodna: članom računamo 18 centov, nečlanom pa 20 centov na kilogram oljk,« pojasnjuje oljar Aleš Bučinel. Letošnja letina je po besedah predsednika Društva briških olj-karjev Elizeja Prinčiča zelo kakovostna. Klimatske razmere v času cvetenja in oploditve cvetov na oljkah so bile ugodne, ravno tako v času najboljše zrelosti plodov. Škodljivci so letošnji letini zvečine prizanesli, pa tudi oljkarji so bili po lanskoletnih težavah z oljčno muho veliko previdnejši. Briško olj-karsko društvo šteje 180 članov, deset odstotkov je zamejcev. Da je olje iz oljk, pridelanih na Goriškem in skorajda takoj hladno stisnjenih v ekstra deviško, olje res nekaj posebnega, pričajo številne nagrade, ki jih prejema. »Bistvo oljčnega olja je v tem, da ima veliko an-tioksidantov. Zato je tudi tako zdravo. Dokazano je, da severneje kot oljka raste, več antikosidantov ima. Ti namreč ne prenesejo visokih temperatur,« razlaga Prinčič. Oljčni nasadi na Goriškem se nahajajo najse-verneje v Evropi, potemtakem po številu an-tioksidantov tamkajšnje oljčno olje prekaša različice, ki jih pridobivajo na toplem sredozemskem podnebju, pravi Prinčič. Briško ekstra deviško oljčno olje ima torej izjemno nizko kislinsko stopnjo, kar pomeni tudi izjemno kakovost. Največ izplena prinaša sorta belica, za njo je lecino. Sicer pa sta v Brdih dve avtohtoni sorti oljk: črnica in drobnica. V izbor za blagovno znamko Ue-lije, ki jo v Brdih vse bolj uspešno uveljavljajo, sta se uvrstili še belica in gorgazzo, pripoveduje Prinčič in opozarja, da se plodu v slovenščini pravilno reče oljka in ne oliva, kot so Primorci napačno povzeli iz italijanščine. Na Goriškem je torej skupno 170 hektarjev površin, zasajenih z oljkami, največ jih je ravno v Brdih, okoli 120 hektarjev, ostale površine so predvsem v Vipavski dolini. »Gre predvsem za mlada drevesa, ki še ne dajejo veliko pridelka, saj polno rodnost doseže 15 do 20 let staro drevo,« dodaja Prinčič, ki tudi pojasni da je bila tradicija gojenja oljk na Goriškem popolnoma prekinjena med obema vojnama. Nato so prve zasaditve začele nekje pred 30 leti, pravi razmah pa se je uveljavil z nastankom oljkar-skega društva v devetdesetih letih minulega stoletja in po letu 2000. Vsako leto na no- vo zasadijo okoli 10 hektarov. Oljka je v Sloveniji že druga najpogostejša sadna kultura, takoj za jabolkom. Trend sajenja oljk sovpada tudi z vse večjim zavedanjem pomena zdrave prehrane, oljčno olje pa je temelj sredozemske kuhinje, ki je po ocenah pre-hranskih strokovnjakov za človeka najbolj zdrava. »Je pa na področju pridelave oljčnega olja tudi veliko goljufije,« svari Prinčič, »predvsem države, kot sta Španija in Italija, nimajo tako kakovostnega oljčnega olja, pri njih gre za masovno predelavo, indu-strializiranost. Na policah trgovin se pod imenom ekstra deviško olje prodajajo tudi zelo nekakovostni izdelki po nizki ceni. Ko je slovenska zveza potrošnikov pred nedavnim analizirala 21 vzorcev ekstra deviških oljčnih olj iz trgovin, se je izkazalo, da polovica vzorcev sploh ni ekstra deviških, se pravi, da imajo kislinsko stopnjo višjo od 0.8, pri enem primeru pa je šlo celo za obarvano sojino olje! Zanemarja se tudi dejstvo, da je rok trajanja oljčnega olja le leto in pol, pa še takrat mora biti skladiščeno v temni, stekleni embalaži in na hladnem.« Sogovornik izpostavlja predvsem dejstvo, da bi morali biti potrošniki dobro podučeni o tem, kaj kupujejo. Ravno zato želijo v Brdih uveljaviti svojo blagovno znamko Uelije, ki jo briški kmetje prodajajo ob vinu in sadju. Na policah trgovin se je ne dobi, saj so zaenkrat količine pridelanega olja še premajhne, da bi zadostile velikemu povpraševanju. Za pol litra briškega oljčnega olja pa je treba odšteti 8 do 10 evrov. (km) Elizej Prinčič, predsednik oljkarskega društva Brda (levo), in oljar Aleš Bučinel ob briški torklji (desno) foto k. m. ajdovščina - Na strehi Elektro Primorske postavili vetrnico Že proizvaja energijo Največji izkoristek pri hitrosti vetra 15 metrov na sekundo - Vetrno elektrarno načrtujejo tudi na Banjšicah Pečen kostanj v Podgori Na rojstni dan brez kolesa Na rojstni dan je 12-letni deček iz Tržiča ostal brez gorskega kolesa, saj so mu ga neznanci ukradli in se z njim odpeljali neznano kam. Do kraje je prišlo v soboto v ulici XXV Aprile; fant je kolo parkiral pod nadstrešek na dvorišču stanovanjskega bloka, vendar ga kmalu zatem tam ni več bilo. Starši so krajo prijavili policiji in jo opozorili, da se po Tržiču klati skupina mladih tatov, ki ukradena kolesa prodaja nič slabega slutečim priseljencem, večinoma iz Bangladeša. Pred kratkim je občinski odbornik Michele De Luise potrdil, da je najbolj pogosto kaznivo dejanje v Tržiču ravno kraja koles. Odbor Schengen v Gradišču Center za priseljence v Gradišču bo v četrtek, 20. novembra, obiskal parlamentarni odbor za izvajanje schengenskega sporazuma, ki ga vodi Margherita Boniver iz stranke Ljudstvo svobode. Med obiskom bodo člani odbora ugotavljali, ali so bili pri upravljanju strukture kršena zakonska določila o javnih dražbah. Dogovor o razlastitvah V pokrajinski sejni dvorani v Gorici bodo v četrtek, 20. novembra, podpisali dogovor o postopku za razlastitve, ki bodo potrebne za gradnjo avtoceste Gorica-Vileš. Poleg predsednika dežele FJK Renza Tonda bodo dokument podpisali predstavniki goriške pokrajine, občin Gorica, So-vodnje, Fara, Mariano, Gradišče, Romans in Vileš ter kmečkih organizacij CIA, Col-diretti, Confagricoltura in Kmečka zveza. Varčevanje energije V občinski sejni dvorani v Gorici bo danes med 17. in 19. uro »workshop« o varčevanju z elektriko. Namenjen je krajevnim upraviteljem, z njim pa želi goriška občina spodbujati k varčevanju z električno energijo. Everest, Eiger in grizliji V okviru filmskega niza Montifilm bodo danes ob 18. in 21. uri predvajali filme »Miracle on Everest«, »Eiger Speed Riding« in »The Edge of Eden: Living with Grizzlies««. Vetrnica na stavbi Elektro Primorske foto k.m. Pred dobrima dvema tednoma je hčerinska družba E3 Elek-tra Primorske postavila in na električno omrežje priključila dve vetrni elektrarni. Ena vetrnica je postavljena v Ajdovščini, na strehi stavbe Elektro Primorske, druga pa je v Divači. V kratkem jih načrtujejo postaviti še več, med drugim tudi na Banjšicah. Ena vetrnica letno proizvede 2.500 do 5.000 kilovatnih ur električne energije. Največji izkoristek ima pri hitrosti vetra 15 metrov na sekundo. Gre predvsem za promocijo izkoriščanja vetrne energije v Sloveniji, na takšen način želijo ljudem približati koncept vetrnih elektrarn. V podjetju E3 pojasnjujejo, da je povečanje deleža obnovljivih virov energije prvo, kar moramo storiti, da zmanjšamo emisijo toplogrednih plinov v okolje. Vetrna elektrarna ne proizvaja odpadkov ali nevarnih kemičnih snovi, gradnja je hitra, stroški obratovanja so nizki. Predvsem pa je pomembno to, da je veter obnovljiv vir energije, ki se zaradi izkoriščanja ne izrabi oziroma iztroši. Potencial vetrne energije v Sloveniji je najizrazitejši ravno na Primorskem. (km) Podgorski rajonski svet je v nedeljo na svojem sedežu priredil praznik ob pečenem kostanju in glasbi. Rajonska svetnika Remigio Blasig in Edi Maligoj sta spekla okusne kostanje; za čiščenje dvorane je poskrbel rajonski svetnik Roberto Conzutti, k uspehu prireditve je prispeval tudi Sergio Marini. Vaščani so bili nad pobudo zadovoljni. Maurensig predstavlja knjigo Videmski pisatelj Paolo Maurensig, ki je sicer goriškega rodu, bo danes ob 18. uri v knjigarni Ubik na korzu Verdi v Gorici predstavil svoj zadnji roman z naslovom »Gli amanti fiamminghi«. gorica - Finančna straža obiskala pet kitajskih podjetij Zasegli 2.300 oblačil Etikete so bile ponarejene - Od začetka leta je bilo zaseženih že 160.000 artiklov gorica - Libanonci in Italijani S filmom se učijo kulture miru Mladi iz Libanona in raznih krajev Italije bodo skupaj izdelali kratki film, ki ga bodo prihodnje leto predvajali na filmskem festivalu v Benetkah. Scenarij bo napisala Federica Potremoli, za režijo bo skrbel Davide Delgan. Projekt je nastal na pobudo goriške pokrajine, ki pri njegovi uresničitvi sodeluje s pokrajinama Cremona in Milan ter z občinama Riccione in Benetke; včeraj so ga predstavili v pokrajinski palači, kjer so bili prisotni sodelujoči filmski navdušenci iz Libanona in Italije. V Gorico so prišli v petek, pri nas pa se bodo sedme umetnosti učili do 26. novembra. Med raznimi predavatelji bo tudi Radovan Čok, direktor fotogra- fije pri raznih slovenskih filmih. Goste je nagovoril Silvano Buttignon, predsednik mi-rovniške ustanove CRELP, ki sodeluje pri projektu. »Nastanjeni ste v hotelu ob trgu pred novogoriško železniško postajo, po katerem je do pred kratkim tekla meja. Za njeno odpravo smo si dolga leta prizadevali, velik doprinos pa so k ukinitvi mejnih pregrad dala slovenska in italijanska kulturna in športna društva,« je povedal Buttignon in poudaril, da ravno spoznavanje kulture soseda ruši ideološke pregrade. Pokrajinski odbornik Marko Marinčič je ob tem pozval libanonske goste, da naj jim bo trijezičnost goriške pokrajine v zgled za gradnjo miru v Bližnjem vzhodu. Iz vzhodnih držav in še predvsem iz Kitajske prihajajo v Italijo številni ponarejeni artikli, zato so agenti goriške finančne straže okrepili nadzor nad podjetij, ki uvažajo blago z Daljnega vzhoda. V zadnjih časih so finančni stražniki v Gorici obiskali šest uvoznih podjetij, od katerih jih je v pet v lasti kitajskih državljanov. Podjetja se ukvarjajo s prodajo oblačil, vendar niso ravno dosledna pri spoštovanju zakonov o trgovski dejavnosti. Agenti so namreč med pregledom zasegli kar 2.300 oblačil s ponarejenimi etiketami; na njih ni bil napisan kraj proizvodnje, podatki o blagovni znamki pa so bili pomanjkljivi. Od začetka leta je finančna straža zasegla že 160.000 ponarejenih artiklov; nekatera so bila izdelana tako dobro, da jih je bilo težko ločiti od originalnih, druga, ki so bila očitno ponarejena, pa so kljub temu vseeno šla dobro v prodajo. Finančna straža je nadzor nad delovanjem trgovskem podjetij okrepila tudi zaradi ukinitve kontrol na mejnih prehodih, do katere je prišlo po vstopu Slovenije v schen-gensko območje. gorica - Novo pri založbi LEG Avstrijsko pričevanje o izgubljenem mestu V obdobju proslavljanja konca prve svetovne vojne je pri založbi Libreria Editrice Goriziana pravkar izšla že po videzu lepa knjiga, ki jo bodo krstno predstavili danes. Gre za nekoliko drugačen pogled na Gorico, saj prinaša pisanje Franza Xaverja Zimmermanna, profesorja na goriški cesarski gimnaziji med letoma 1908 in 1914, poleg njegove pripovedi pa so v knjigi še podobe mesta iz časa, ko se je novembra leta 1917 vrnil in našel »svojo« Gorico v vojni. Prišel je z avstrijsko vojsko. Na sebi ima vojaško uniformo, vendar se med ruševinami mesta, ki mu je priraslo k srcu, premika s čutenjem književnika in raziskovalca, ki zaznava izgubljeni svet po štiristo letih habsburške dominacije. Prizadeto doživljanje porušene Gorice ga je privedlo, da je sklenili napisati vrsto esejev o pokneženi grofiji Goriško-Gradiš-čanski. To je storil v kratkem času, tako da je že leta 1918, sredi vojne, izšla v Celovcu njegova knjiga »Gorz«. Ob 90-letnici njenega izida jo je za- Franz Xaver Zimmermann ložba LEG ponatisnila v italijanskem prevodu z naslovom »Gorizia di ieri«, v kolikor gre za edino knjigo z esejističnim in literarnim pečatom, ki je izšla izpod peresa avstrijskega avtorja. Italijansko izdajo je uredil Hans Kitzmüller, goriški germanist, književnik in založnik, ki bo sodeloval na današnji predstavitvi. Ob njem bosta še Quirino Principe, germanist in muzikolog, in zgodovinarka Lucia Pillon, ki je uredila fotografski del. Predstavitev bo ob 17.30 v dvorani Fundacije Goriške hranilnice v ulici Carducci. 26 Nedelja, 16. novembra 2008 GORIŠKI PROSTOR gorica - V živo stopa praznik kulture Care_Cassandre Razstave za uvod Francesco Imbimbo in Roberto Kusterle že razstavljata, na vrsti sta Dora Bassi in Enrico Mascheroni Razstave so uvedle v praznik kulture Care_Cassandre. V galeriji deželnega avditorija v ulici Roma bodo danes ob 17.30 odprli razstavo »Dora Bassi. La leggenda di Sant'Orsola«. Ljubiteljem likovne umetnosti in zlasti fotografije pa so v okviru tretjega praznika kulture, ki ga z naraščajočo odmevnostjo prireja goriško združenje Ex Border, namenjene še druge razstave. Prvo so odprli v soboto, ko je pred številnim občinstvom na sedežu združenja Prologo v ulici Ascoli ponudil na ogled svoja platna Francesco Imbimbo. Včeraj so v državni knjižnici v ulici Mameli odprli razstavo goriškega fotografa Roberta Kusterleta z naslovom Anakronos, jutri ob 17.30 pa bo v Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju na potezi še fotograf Enrico Mascheroni. Praznik Care_Cassandre bo stopil v živo med 20. in 23. novembrom, ko bo priklical v Gorico pisatelje, pesnike, filmarje in likovne ustvarjalce krajevnega in svetovnega slovesa. V njegov program so vključili tudi četrtkovo srečanje s Slavojem Žižkom. Roberto Kusterle ob svoji fotografiji med včerajšnjim odprtjem razstave bumbaca gorica - Drevi Druga zbirka Quaggiatovih skladb Zveza slovenske katoliške pro-svete iz Gorice bo predstavila nocoj ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž drugo zbirko zborovskih skladb mladega in že priznanega goriškega skladatelja Patricka Quaggiata. Prva zbirka je izšla leta 2004, v novi publikaciji pa so zbrane njegove posvetne skladbe za mešani, ženski, moški, mladinski in otroški zbor. Gre za skupno 34 kompozicij, od tega 21 avtorskih skladb in trinajst priredb ljudskih napevov. Zbirka vsebuje tudi nekaj italijanskih besedil. O novi zbirki bo spregovoril skladatelj in zborovodja Ambrož Čopi, sodelovali bosta moška pevska skupina Musicum iz Gorice in vokalna skupina Grgar. Patrick Quaggiato je v zadnjih letih zelo povečal svoj glasbeni opus. Njegove skladbe izvaja več slovenskih in tudi italijanskih pevskih zborov, nekatere so tudi bile nagrajene na raznih tekmovanjih. ska se zlo ABONMA V GORICI otvoritvena predstava sezone Hans Magnus Enzensberger HČI ZRAKA Režiser JANUSZNCA Postaje avtobusnega prevoza za goriške abonente so sledeče: Poljane (gostilna, ob 19.20), Doberdob (cerkev,ob 19.25),Romjan (cerkev,ob 19.30), Tržič (S-Polo, 19.40-črpalka Shell,ob 19.45), Štivan (nad gostilno,ob 19.50),Jamlje (gostilna,ob 20.00),Gabrje (ob 20.05), Sovodnje (pri lekarni, ob 20.15). f ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA CfCILIJflNKfl 2008 50. REVUfl GOBIŠKItl PEVSKA ZBOROV SLOVENSKO STALNO QLEDALlSüE [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, ul. Olivers 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, trg Republike 16, tel. 0481-410341. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. v petek, 21. novembra ob 20.30 Gledališče Verdi Gorica, italijanski nadnapisi ■ II 11 II III IIHHII Infb: goriški urad, Korzo Corso Verdi 51,Mob.340 8624701 Urnik: pon/pet (14.00-17.00),sob (9.00-12.00) Brezplačna telefonska št. 800214302 -pon/pet (10.00-17.00) info@teaterssg.it / vmw.teaterssg.it info@teaterssg.it - www.teaterssg.it Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.45 - 20.10 - 22.10 »Lezione 21«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.10 -22.10 »La fidanzata di papa«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.10 »007 - Quantum of Solace». Dvorana 3: »Travelling Africa« 20.30 »Munyrangabo - Giorno della libera-zione«. Dvorana 4: 18.00 - 21.30 »Changeling«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.45 - 20.00 - 22.00 »Parigi«. Sodelujejo tudi zbori iz tržaške in videmske pokrajine ter Koroške in Slovenije. 3 Posvečena je skladatelju Stanku Jericiju ob 80-letnici rojstva GORICA Kulturni center Lojze Bratuž Sobota, 22. novembra 2008, ob 20.30 Nedelja, 23. novembra 2008, ob 17. uri ] Ob 50. Cecilijanki bo danes, 18. novembra, ob 20.30 v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž predstavitev druge zbirke zborovskih skladb Patricka Quaggiata Nastopila bosta Mopz Musicum ter Vokalna skupina Grgar. O zbirki bo spregovoril skladatelj in zborovodja Ambrož Čopi Razstave Gledališče V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU bo v četrtek, 20. novembra, ob 20.30 s prostim vstopom gledališka predstava »Il pane loro« (nastopa Ul-deric Pesce); informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481-494369). GLEDALIŠČE VERDI v Gorici: v sredo, 19. novembra, ob 20.45 bo na sporedu koncert Dee Dee Bridgewater Quartet; informacije pri blagajni gledališča v ul. Garibaldi 2/a (tel. 048133090) od ponedeljka do sobote med 9.30 in 12.30 ter med 16. uro in 19.30. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici bo v sredo, 19. novembra, ob 20. uri gledališka predstava Miroslava Krleža Leda. Q Kino KD BRIŠKI GRIČ IN FOTOKLUB SKUPINA 75 vabita na odprtje fotografske razstave Silvana Pittolija Števerjan v zrcalu Brd v sredo, 19. novembra, ob 20.30 na sedežu društva Briški grič v Števerjanu. Priložnostni govor bo imel Jurij Paljk, nastopil bo pevski zbor Ludvik Zorzut iz Medane. OB 27-LETNICI KULTURNEGA DOMA GORICA bo danes, 18. novembra, ob 18. uri odprtje skupinske razstave društva za umetnost KONS. V MUZEJU V REDI PULJI bodo v petek, 21. novembra, ob 17.30 odprli razstavo razglednic vojaških spomenikov in pokopališč prve svetovne vojne; na ogled bo do 8. decembra od torka do sobote med 9. in 12. ter med 14. in 17. uro. V VEČNAMENSKEM CENTRU v ul. Baiamonti 22 v Gorici bo v sredo, 26. novembra, ob 16. uri odprtje prodajne razstave okrasnih predmetov realiziranih v centrih CISI iz Gorice; na ogled do 29. novembra. GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.10 -22.10 »007 - Quantum of Solace«. Dvorana 2: »Montifilm« 18.00 »Miracle on Everest«; 21.00 »Eiger Speed Riding in The Edge of Eden«. M Koncerti DRUŠTVI TRŽIC IN JADRO TER ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK prirera-jo orgelski koncert Mirka Butkoviča v petek, 21. novembra, ob 19. uri v cerkvi Sv. Lovrenca v Ronkah v spomin na Bernardko Radetič. VEČERNI KONCERTI kulturnega združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Gorici: v sredo, 19. novembra, ob 20.45 koncert pianista Vladi-mirja Stoupela, violinistke Judithe Ingolfsson, violončelista Leonida Go-rokhova in klarinetista Patricka Messine; informacije na tel. 0481-547863, 0481-280345 in 347-9236285 ter na spletni strani www.lipizer.it. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE prireja v soboto, 22. novembra, ob 20.30 in v nedeljo, 23. novembra, ob 17. uri 50. revijo goriških pevskih zborov - Cecilijanka. Sodelujejo tudi zbori iz tržaške in videm-ske pokrajine ter Koroške in Slovenije. Posvečena je skladatelju Stanku Je-riciju ob 80-letnici rojstva. SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE V GORICI in Skupnost družin Sončnica vabita v cerkev Sv. Ivana v Gorici na nedeljo Kristusa Kralja, 23. novembra, ob 10. uri k maši, med katero bo prepevala vokalna skupina Gloria. Po maši bo tudi koncert duhovnih pesmi. H Šolske vesti POTEKA NABIRALNA AKCIJA za Trubarjevo obeležje na slovenskem klasičnem liceju Primož Trubar v ulici Puccini v Gorici. Pobudnik je Sindikat slovenske šole, ki se s prošnjo, naj prispevajo, obrača predvsem na bivše študente goriškega liceja. V ta namen je odprl posebna tekoča računa, in sicer pri Zadružni banki Doberdob in Sovodnje (št. 20191) in Čedajski ljudski banki - Kmečki banki (št. 003571002089). SDZPI SDZPI vpisuje na tečaj angleščine osnovna stopnja A1, trajanje 48 ur, cena 48 evrov; potekal bo ob sredah in petkih od 19. do 21.30; infor- S Izleti Čestitke / □ Obvestila macije in vpisovanje na korzu Verdi 51, tel. 0481-81826 ali go@sdzpi-ir-sip.it. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja na posebno povabilo agencije Palma iz Celja in vodnic Sonje ter Jasmine, samo za udeležence letošnjega izleta v Dalmacijo in Črno goro, zanimiv enodnevni izlet na Štajersko 5. decembra za ogled najstarejšega mesta Ptuja (obisk gradu in izdelovalca posebnih oblačil za kurente) in Maribora. Obvezna prijava do 23. novembra. Vpisujeta Saverij Rožič (tel. 0481-390688) in Ana Kuzmin (tel. 0481-78061). KRUT prireja v soboto, 17. januarja 2009, ogled razstave Van Gogh - Risbe in slike v muzeju Santa Giulia v Bresci; vpisovanje in informacije na sedežu KRUTA-a na korzu Verdi 51 v Gorici ali na tel. 0481-530927. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi na izlet na Polhograjsko grmado (898 m) v nedeljo, 23. novembra. Sestanek z udeleženci bo danes, 18. novembra, ob 18. uri v društvenih prostorih, Bazoviška 4 v Novi Gorici, tel. 003865-3023030, takrat bodo sprejemali tudi vplačila. Izlet vodi Oskar Birsa (tel 041-656 6269). DRUŽINSKI AKORDI, potekajo vsak četrtek od 17.45 do 18.30 na sedežu kulturnega društva Briški grič v Šte-verjanu (Bukovje 6). Dejavnost je namenjena otrokom od poldrugega do tretjega leta starosti in staršem (mati ali oče). Gre za doživljanje, spoznavanje, odkrivanje, igranje, poslušanje glasbe s spodbujanjem prostega telesnega, vokalnega in instrumentalnega izražanja. Projekt vodi Tanja Gaeta (informacije na tel. 33428258583). DRUŠTVO TRŽIČ obvešča, da je v teku tečaj pogovorne slovenščine ob četrtkih med 16. in 18. uro; informacije na tel. 347-2471222 (Lucia). GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: ul. Don Bosco - sreda, 19. novembra, 14.30-15.30. KD JEZERO iz Doberdoba sklicuje v ponedeljek, 24. novembra, občni zbor volilnega značajav prvem sklicu ob 20. uri, v drugem pa ob 20.30 na sedežu društva. LETNIKI 1978 se bodo zbrali na večerji v petek, 28. novembra, in skupaj praznovali 30-letnico; informacije in prijave na tel. 347-0335969 (Petra) ali 328-7137922 (Mitja). V KULTURNEM DOMU V SOVOD-NJAH poteka ob sredah med 17. in 18. uro gledališka delavnica, ki zavzema tudi ples, petje in še kaj.. in jo vodita mentorki Maja Devetak in Anna Ro-versi. Srečanja so primerna za srednješolce; informacije na tel. 3282580940 (Maja). ZDRUŽENJE CUORE AMICO bo opravljalo brezplačni pregled količine holesterola in glikemijske stopnje (tešči) v krvi ter krvnega pritiska od 9. do 11. ure v sredo, 19. novembra, na sedežu rajonskega sveta Svetogorska-Placu-ta v ul. del Santo 26 (na vogalu z ul. della Croce 8) v Gorici. 0 Prireditve KLEPETALNICA GORIŠKEGA LOKA prireja srečanje s senatorjem Milošem Budinom z naslovom (Ob)vladati Italijo v petek, 21. novembra, ob 18. uri v čitalnici Feiglove knjižnice v Gorici. NA GRADU KROMBERK bo v organizaciji Goriškega muzeja Nova Gorica predstavitev knjige Goriške Mohorjeve družbe »Tone Kralj. Cerkvene po-slikave na Tržaškem, Goriškem in v Kanalski dolini« danes, 18. novembra, ob 20. uri. Knjigo bosta predstavila umetnostna zgodovinarja avtorica Verena Korsič Zorn in Saša Quinzi. V SPOMIN NA MIRKA ŠPACAPANA prireja Center za teritorialne onkološke raziskave in študije (CERICOT) dobrodelni večer z nabirko denarja, ki bo namenjen terminalnim rakastim bolnikom. Potekal bo v sredo, 19. novembra, ob 20.45 v gledališču Palamostre v Vidmu; med nastopajočimi bo zbor Hrast iz Doberdoba. Predprodaja vstopnic v blagajni gledališča Piccolo Teatro Citta di Udine v ul. Faedis 30 v Vidmu od 16. do 19. ure (tel. 0432-470918). 0 Mali oglasi PRODAJAMO repo za kisanje; tel. 0481-882420. PRODAM STANOVANJE pribl. 65 kv.m v Tržiču v zaključni fazi gradnje. Pritličje, 2 svetli spalnici, kopalnica, prostorna dnevna soba s kuhinjo, velika sončna in delno pokrita terasa (pribl. 160 kv.m), parkirni prostor v garaži, dvigalo. 173 tisoč evrov, primerno tudi kot investicija; tel. 347-3404638. in Osmice Novopečeni diplomiranki ELE-NI iskreno čestitamo in želimo veliko uspeha v življenju. Genko, Magda in Tanja. »Zdej ka si duohtrca postala, upm, d se buš zmjrn tku smejala... Vsje naj naj z ta ljp cilj. Žile!! Tuoj Aleš« »N konci je nrdila, an nuova duohtrca sje rodila... Vsje naj naj an zmjrn žile!!« Aleš in Elena KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu so ob petkih, sobotah in nedeljah odprti; tel. 0481-78125. V DOBERDOBU je odprta osmica pri Cirili; tel. 0481-78268. Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Maria Cenci vd. Dusa z glavnega pokopališča v stolnico in na glavno pokopališče. DANES V PIERISU: 11.00, Giulio Riz-zo (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. / KULTURA Torek, 18. novembra 2008 27 harmonika - Letos poučuje na tržaškem konservatoriju Corrado Rojac in njegova nadvse uspešna glasbena pot Ob pedagoškem delu razvija tudi umetniško dejavnost Corrado Rojac, tržaški glasbenik, ki je svoje bogato glasbeno znanje izpopolnjeval na različnih uglednih italijanskih konservatorijih, je pred kratkim svojo kariero oplemenitil še s pomembnimi koncertnimi nastopi in novo službo. Naš glasbenik je namreč pred tedni igral za sklad Stradivari v Cremoni, nastopil v baziliki sv. Marka v Milanu, uspešno je zaigral tudi v Tržiču, za nameček pa je dobil še profesuro predavatelja na tržaškem glasbenem konserva-toriju Giuseppe Tartini, kjer bo poučeval harmoniko. Z obetajočim in nadarjenim glasbenikom smo ob tej priložnosti pokramljali o uglednih koncertnih nastopih, novem delovnem mestu in predvsem o ljubezni do harmonike in rojstnega Trsta. Pa začnimo pri Trstu. Pred leti ste za naš dnevnik povedali, da bi se po vandranju po različnih italijanskih mestih, kjer ste doslej poučevali harmoniko, nekoč zelo radi vrnili v Trst. Vaša želja se je torej uresničila? Res je. Potem ko sem kar petnajst let poučeval daleč od rojstnega mesta, in sicer šest let v Mantovi in devet v Fer-mu pri Ascoliju, se z velikim veseljem vračam v Trst, kjer imamo zelo bogato tradicijo za igranje harmonike. Tržaški glasbeni krogi mojo glasbeno ustvarjalnost že kar nekaj časa cenijo, sedaj pa mi je v čast, da bom pridobljeno znanje delil s tržaškimi študenti harmonike. Pa na Tartiniju vlada interes za to glasbilo? Harmonika se v tej glasbeni ustanovi letos poučuje prvič. V mojem razredu je trenutno osem študentov, ki prihajajo iz Švice, Slovenije, pa seveda tudi iz Italije, predvsem iz Trsta, Bologne in Trenta. Na podlagi teh številk lahko trdim, da interes za to glasbilo obstaja. Vsaka akademija za glasbo potrebuje nove možnosti in sposobnost kakovostnega soočenja z Evropo. Kakšne načrte in zamisli imate za prihodnost? Zelo rad bi si želel navezati stike z Glasbeno matico in drugimi šolami, ki gojijo ljubezen do harmonike. V načr- tih pa imamo tudi vzpostavitev rednega sodelovanja s konservatorijema v Gradcu in Celovcu ter z glasbenimi šolami v Ljubljani, Pulju, Beogradu in Kra-gujevcu. Trst bi tako postal stičišče različnih glasbenih struj, pri tem pa gre tudi poudariti, da naše mesto že po tradiciji predstavlja vrata tako za Balkan kot za Evropo. Kaj pa poučevanje v Mantovi? Z nastopom nove službe sem opustil delovno mesto v Mantovi, kar po eni strani obžalujem, a državni pravilnik predvideva le eno delovno mesto. Z velikim veseljem pa povem, da smo v Mantovi v zadnjih letih ustvarili zelo prijeten in predvsem dinamičen ambient, v okviru katerega nam je harmoniko med drugim uspelo vstaviti v redno poletno koncertno sezono in tudi v sezono sodobne glasbe. Bogato pedagoško in umetniško dejavnost ste izkazovali tudi z razni- Corrado Rojac s svojo zvesto harmoniko kroma mi koncerti. Mesec oktober je bil za vas še posebej bogat. Bi nam morda povedali nekaj besed o zadnjih koncertnih nastopih? V zadnjem času se mi je zgodilo kar nekaj pomembnih stvari. 12. oktobra sem zaigral za sklad Stradivari, ki se nahaja v Cremoni, v mestu torej, kjer je nekoč živel Antonio Stradivari, najslavnejši izdelovalec godalnih instrumentov vseh časov. Naj kot zanimivost povem, da so njegova godala, imenovana tudi Stradivarke, izredno cenjena, saj se cena nekaterih glasbil giblje tudi okrog šest milijonov evrov. Na cre-monskem festivalu goslarjev, ki sicer traja en teden, običajno nastopajo vrhunski glasbeniki, povabilu organizatojev pa sem se letos odzval tudi jaz. Nastopil sem s srbskim čelistom Reljo Lukicem, ki je ob tej priložnosti zaigral na Stra-divarko, ki se imenuje Cristiani (ime je Stradivarka dobila po čelistki, ki je ne- koč posedovala omenjeno čelo), to čelo pa je sedaj last sklada Stradivari. Jaz osebno sem na koncertu igral harmoniko, z Lukicem pa sva zaigrala mojo transkripcijo Bachove sonate v G - molu za violo in čembalo. Predstavila pa sva se še z nekaterimi drugimi slovitimi skladbami za harmoniko in čelo sodobnih skladateljev, med katerimi bi omenil predvsem tatarsko skladateljico Sofio Gubaidulino. Koncert je potekal v muzeju mesta Cremona, kjer je bila istočasno na ogled serija violin in violončel najslavnejših izdelovalcev teh instrumentov. Nastopili ste tudi v Milanu? Res je. 19. oktobra sem nastopil v milanski baziliki sv. Marka, sicer pa je bil moj nastop uokvirjen v projekt z naslovom Sodobna glasba v liturgiji. Naj povem, da je pet vidnih skladateljev iz milanskega glasbenega ambienta za to priložnost napisalo mašo za tri harmonike in šest vokalov. Naš koncert so 28. oktobra predvajali na Radiu Vatikan, decembra pa bo izšla tudi zgoščenka. Veliko zanimanje za koncert so pokazali tudi nekateri drugi mediji, še posebej La Repubblica, ki je velik poudarek namenila prav igranju harmonike, kar me izredno veseli, saj to glasbilo danes doživlja pravo renesanso, magični trenutek, kakršnega je doživljal klavir v 19. stoletju. Med koncerti, ki govorijo v prid velikemu zanimanju za harmoniko, bi omenil še koncert v Tržiču, kjer sem konec oktobra nastopil z dvema skladbama za vokal in harmoniko tržaškega skladatelja Gianpaola Corala, zaigral pa sem tudi deset skladb za harmoniko in godalni trio milanskega skladatelja Alessandra Solbiatija. Lahko potemtakem trdimo, da je harmonika naposled dobila mesto, ki ji pripada? Absolutno. Harmonika po dolgih desetletjih čakanja dobiva vedno vidnejše mesto v sodobni resni glasbeni ustvarjalnosti. Da je temu tako, potrjuje tudi moje novo delovno mesto na tržaškem konservatoriju Tartini, na katerem so odprli katedro za harmoniko. Soneta Čoralič nova gorica - V abonmajskem nizu je nastopil Simfonični orkester RTV Slovenija V znamenju primorske glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti V znamenju primorske glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti je zvenel drugi abonmajski koncert Kulturnega doma Nova Gorica, večer, ki je ob Simfoničnem orkestru RTV Slovenija združil tri primorske glasbenike različnih generacij: skladatelja Ambroža Čopija, dirigenta Marka Muniha in mladega goriškega pianista Danijela Breclja. Čopi, uveljavljen tudi kot zborovodja, je na pobudo Muniha za to priložnost napisal novo skladbo, v kateri je uporabil tri napeve goriške pokrajine (Kralj Matjaž), Benečije (Eno drev-ce mi je zraslo) in Rezije (Ob jutranji zarji). V Treh slovenskih ljudskih za komorni orkester se je skladatelj hotel spomniti naših korenin v slovenski ljudski pesmi in hkrati zavedanja pomena slovenske pesmi na tem območju, kjer je pesem velikokrat služila kot upor proti potujčevanju, edino vez naroda s kulturo in izražanje lastne identitete. Intimni dialog med preteklostjo in sedanjostjo je na novogoriškem koncertnem odru doživel dostojno krstno izvedbo, čeprav preplet sodobnih kompozicijskih prijemov s tistimi bolj preprostimi, ljudskimi ni bil vedno zadovoljivo izpeljan in je razkrival, da skladba še ni povsem osvojila izvajalcev. Skladatelj je prepričan, da bo skladba šele sčasoma »...pridobila na tem iskanju razmerja med tistim ljudskim in tistim umetnim, kar sem dodal.« Zago- tovo pa se bodo novitete Ambroža Čopija, pisane dovolj enostavno, razveselili amaterski orkestri, saj tovrstnega ljudskega materiala (ki ga sicer slovenski zbori imajo v izobilju in ga tudi zelo radi vključujejo v repertoarje) manjka. Levji delež »primorskega« abonmajskega koncerta je pripadal Danijelu Breclju, ki se je tokrat soočil z izjemno zahtevno partituro Koncerta za klavir in orkester št. 3 v C-duru Serge-ja Prokofjeva. 20-letni pianist, dobitnik številnih najvišjih nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih, ki trenutno obiskuje 3. letnik klavirja na slovitem državnem konservatoriju Conservatoire National Superieur de Musique et de Danse v Parizu v razredu Rogerja Muraroja, se je z občudujočo marljivostjo in zavzetostjo poglobil v bravurozno zasnovano tristavčno skladbo, osvojil vse njene tehnične za-gonetke, se drzno in uspešno »spopadel« s pretresljivimi ritmičnimi »dogodivščinami« in se v počasnem srednjem stavku dopadljivo prepustil tudi manj živahnemu, manj udarnemu utripu. Danijel, ki je doslej kot solist nastopil že s simfoničnim orkestrom SGBŠ Ljubljana (izvedel svoj Koncert za klavir in orkester) in z Orkestrom Slovenske filharmonije (ko se je predstavil v 1. koncertom P. I. Čajkovskega) je tokrat z odlično izvedbo Koncerta Prokofjeva dokazal, da se njegova pia-nistična kariera zgledno nadgrajuje in čedalje bolj približuje vrhuncu, tistemu, ki bo mladega goriškega pianista lahko ponesel tudi v najbolj prestižne evropske in svetovne koncertne dvorane. Danijel Brecelj je povsem upravičeno očaral novogoriško občinstvo, očaral tudi Marka Muniha, dirigenta, ki je več kot pet desetletij sooblikoval glasbeno življenje na Slovenskem, v zadnjih letih - ko živi v rodnem kraju Mostu na Soči - pa se aktivno vključuje v glasbeno zgodbo na severnem Primorskem. Njegovo večkrat opevano prefinjeno in pretanjeno podajanje glasbenih umetnin je na novogoriškem koncertu bi- stveno oplemenitilo tudi korektno izvedbo Simfonije št. 7 v d-molu, op. 70 Antonina Dvoraka. Drugi abonmajski koncert je bil vsekakor programsko zanimiv in izviren, žal pa je vnovič tudi izpostavil akustične in prostorske pomanjkljivosti velike dvorane Kulturnega doma Nova Gorica - simfonični orkestri so namreč tu preveč utesnjeni, da bi se lahko predstavili v svoji dostojni zvočni podobi. Zato smo, še zlasti pri izvedbi Koncerta Prokofjeva, prepogosto doživeli, da je orkester preglasil solista, in da so bile izvedbe v dinamičnem niansiranju in kontrasitranju precej osiromašene. Tatjana Gregorič ljubljana - SBI Planincu nagrada za življenjsko delo Dobitnik nagrade za življenjsko delo 8. slovenskega bienala ilustracije (SBI), poimenovane po Hinku Smrekarju, je akademski slikar Štefan Planinc. Dvoletni pregled slovenske ilustracije bodo jutri ob 20. uri odprli v Galeriji Cankarjevega doma (CD). Ob tem bodo podelili še letno nagrado, plakete in priznanja Hinka Smrekarja. V Galeriji CD bodo do 15. februarja predstavljeni najboljši ustvarjalni dosežki slovenskih ilustratorjev. Žirija v sestavi Tanja Mastnak (predsednica), Ranko Novak, Silvan Omerzu, Iztok Premrov in Nina Pirnat Spahic je od 95 prijavljenih na razstavo uvrstila 56 avtorjev. Ob delih znanih umetnic in umetnikov bodo predstavljena tudi dela mlajših avtorjev, ki prinašajo »nove likovne rešitve, svežo avtorsko poetiko, inovirajo slikarske tehnike, uvajajo elemente filma, stripa, animiranega filma, elektronskih medijev in drugih sodobnih tehnologij ter končno, a ne nazadnje, v svoje delo vnašajo veliko humorja in vitalnosti, kar danes vse bolj pogrešamo v sodobnih likovnih praksah,« je zapisano na spletni strani CD. V okviru hommagea začetnikom slovenske ilustracije bodo na bienalu predstavili Marija Preglja (1913-1967). Slikar je študiral na zagrebški akademiji pri prof. Ljubu Babicu. Po vojni je poučeval na šoli za umetno obrt in od leta 1948 do smrti na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Prvič je razstavljal leta 1937 s Klubom neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov ter pozneje sodeloval na številnih razstavah jugoslovanske umetnosti doma in na tujem. Prejel je številne nagrade, za ilustracijo kar trikrat Levstikovo nagrado -v letih 1949, 1957 in 1960 ter leta 1967 medaljo za ilustracije Deka-merona v Certaldu. Njegov opus je doslej najobsežneje predstavila posthumna retrospektivna razstava v ljubljanski Moderni galeriji leta 1969. Iz zbirk Moderne galerije so tudi Pregljeve ilustracije, ki bodo razstavljene v okviru 8. SBI. Kot spremljevalni program SBI bo od 19. novembra do 21. decembra v Mali galeriji na ogled razstava nagrajencev Bienala ilustracije Bratislava (BIB), ki ga prirejajo od leta 1967. Mednarodna žirija podeljuje ilustratorjem enajst nagrad. Razstava bo ljubljanskemu občinstvu približala polstoletni razvoj ilustracije v mednarodnih okvirih. Slovenski bienale ilustracije so v CD v sodelovanju z ilustra-torsko sekcijo Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov zasnovali in prvič priredili leta 1993. Nagrad za življenjsko delo so doslej podelili pet, in to Marlenki Stupi-ci, Ančki Gošnik Godec, Jelki Reichman, Mariji Vogelnik in Milanu Bizovičarju ter Marjanci Je-mec Božič. (STA) evropska unija - Na Balkanu Kosovo najbolj, Hrvaška pa najmanj podpira EU Javno mnenje med upanjem in razočaranjem Inštitut Gallup je včeraj v Bruslju predstavil rezultate raziskave večletnega projekta Balkan Monitor o odnosu ljudi na Balkanu do Evropske unije 28 Torek, 18. novembra 2008 ALPE-JADRAN slovenija - V pristojnih parlamentarnih odborih Prva šesterica ministrsk kandidatov prestala za! Soglasje dobili Ljubica Jelušič, Zlata Polštajner, Majda Širca, France Križanič, Ig LJUBLJANA - Zaslišanja pred pristojnimi parlamentarnimi delovnimi telesi je prestala prva šesterica ministrskih kandidatk in kandidatov za novo slovensko vlado. S svojimi predstavitvami so večino članov pristojnih odborov prepričali Franc Križanič, Igor Lukšič, Ljubica Jelušič, Ivan Svetlik, Majda Širca Ravnikar in Zlata Ploštajner. Odbor za finance in monetarno politiko je tako z desetimi glasovi za in štirimi proti kot ustrezno podprl predstavitev kandidata za ministra za finance Franca Križaniča. Ta je med ukrepi zoper finančno krizo predlagal razvojni preobrat, ki naj bi zagotovil povečanje konkurenčnosti in izvoza, verjetno pa bo treba spodbuditi tudi nekatere infrastruk-turne projekte. Če bo zaradi finančne krize prišlo do velikega padca povpraševanja, potem je Križanič kot glavni ukrep predlagal pospešitev tistih investicijskih projektov, ki jih je pripravila še dosedanja vlada, torej gradnjo dodatnega avtocestnega programa, sanacijo železnic, izvedbo nekaterih energetskih projektov. Če pa kriza ne bo tako globoka in hitra, potem je glavni ukrep razvojni preobrat s financiranjem razvojnih aktivnosti slovenskega gospodarstva, je dodal. Parlamentarni odbor za kulturo, šolstvo, šport in mladino je po zaslišanju kandidata za šolskega ministra Igorja Luk-šiča podprl s 14 glasovi za in petimi proti. Lukšič je v svoji predstavitvi poudaril, da verjame v javno šolstvo, ki je po njegovo edino lahko pravično v smislu zagotavljanja dostopnosti. "Prepričan pa sem, da je prav, da imamo tudi odprto možnost privatnih šol," je dodal Lukšič. Obenem je opozoril, da osebno ni nagnjen k temu, da "bi iz javnih sredstev stimulirali dodatno nastajanje novih šol". Odbor za obrambo je z osmimi glasovi za, dvema vzdržanima in enim proti podprl predstavitev kandidatke za ministrico za obrambo Ljubico Jelušič. Ta je v okviru predstavitve svojega programa med drugim dejala, da bo v primeru, če se bodo dokazala nesprejemljiva ravnanja v postopku nabave oklepnikov 8X8, moralo priti do revizije postopka. Ob tem je poudarila, da so osemkolesniki najbrž tisto, kar bomo prej ali slej "morali dobiti". Kot je dejala, si bo prizadevala, da ne bi prišlo do situacije, ko bi bilo življenje vojakov ogroženo zaradi njihove neustrezne opreme. Sredstva v BDP za vojsko bi kandidatka za ministrico zmanjšala na 1,5 odstotka. Tudi kandidat za ministra za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je Ljubica Jelušič Zlata Ploštajner France Križanič uspešno prestal zaslišanje, saj ga je podprlo devet članov odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, proti pa so glasovali trije. Kot je pojasnil v svoji predstavitvi, je vloga tega ministrstva vzdrževanje dinamičnega ravnotežja med socialno in gospodarsko-tržno dimenzijo. Med prioritetami in cilji ministrstva v prihodnjem mandatu je Svetlik med drugim izpostavil povečanje stopnje zaposlenosti, aktivno politiko zaposlovanja ter spremembe pokojninskega sistema. Odbor za kulturo, šolstvo, šport in mladino pa je s 13 glasovi za in petimi proti podprl Majdo Širca Ravnikar za ministrico za kulturo. Ta je opozorila, da je intelektualno delo kulturnih ustvarjalcev v Sloveniji premalo priznano in vse bolj podvrženo trgu. Širca Ravnikar se bo zavzemala za izboljšanje položaja kulture. V kriznem času, času "suhih krav", bo po njenih besedah treba iskati, poleg približno 18 milijonov evrov proračunskih sredstev, tudi druge vire. Med prioritetami svojega dela na področju medijev pa je navedla spremembo zakona o medijih, spremembo zakona o RTVS in ureditev statusa STA. Med glavnimi koordinatami vodenja medijske politike vidi zavzemanje za novinarsko avtonomijo in umik politike iz medijev. Odboru za lokalno samoupravo in regionalni razvoj pa se je predstavila kandidatka za ministrico brez resorja, odgovorno za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Zlata Ploštajner, ki jo je podprlo 11 poslancev, proti ni bil nihče. Plo-štajnerjeva je med drugim poudarila, da Igor Lukšič so pokrajine nujno potrebne, saj bi olajšale decentralizacijo države, ki je pri tak- slovenija - Pod okrilje Začetek kam| se predsodko LJUBLJANA - V Sloveniji se je včeraj u panja "Dosta! Osvobodimo se predsodkov, sp( poteka pod okriljem Sveta Evrope (SE) in Evrop sednik DZ Pavel Gantar je na slovesnosti izn bo kampanja vzpostavila boljše medkulturno odpravila marsikateri predsodek do Romov. gatim kulturnim programom ob uradnem za jo je v Slovenskem etnografskem muzeju prip narodnosti v sodelovanju z Informacijskim u niji, je predsednik DZ dejal, da je ponosen, k začela kampanjo. Osebno pa, kot je menil, ni z moramo imeti takšno kampanjo po tolikih le Dosta! je v bistvu kampanja ozaveščanja, men je zbližati Nerome in Rome ter prispevati 1 ki v medsebojnih stikih nastajajo zaradi pred pov, je povedal direktor Urada vlade RS za nar luh in dodal, da s kampanjo želijo odpravljat reotipe, se jih osvoboditi in pokazati, kdo R Spomnil je, da je temeljni namen kampanje, v zumevanje in poznavanje romske kulture in i ti k oblikovanju bolj učinkovitih komunikacij katerih se javnost ozavešča in seznanja o polož spevati k promociji strpnosti, medkulturnosti Vera Klopčič z Inštituta za narodnostna jala, da čeprav Romi v Evropi živijo že vse od činska družba ne priznava vedno kot sebi ena / kih slišanja , Igor Lukšič in Ivan Svetlik Ivan Svetlik šni raznolikosti občin, kot je v Sloveniji, velikokrat otežena. (STA) Obnova Loga pod Mangartom končana predvidoma leta 2010 LOG POD MANGARTOM - Ob osmi obletnici katastrofalnega plazu Stovže, ki je zasul več kot deset hiš in pod seboj pokopal sedem ljudi, je Log pod Mangartom včeraj obiskal slovenski minister za okolje Janez Podobnik. Skupaj z bovškim županom Danijelom Krivcem in sodelavci so Ložanom zagotovili, da je kraj bistveno bolj varen kot prej, obnova pa naj bi se končala leta 2010. "Življenje v Logu pod Mangartom je varno. Država je skupaj s svojimi institucijami storila vse, da je po največji naravni nesreči v nekaj zadnjih stoletjih prinesla novo življenje in upanje v vas," je kakim 20 Ložanom, ki so se ob današnji obletnici plazu zbrali v hotelu Šola, dejal Podobnik. Država je v osmih letih za odpravo posledic plazu Stovže in nadomestne gradnje ter komunalno infrastrukturo v Logu pod Mangartom namenila 15,8 milijona evrov. Za dokončanje vseh, z lokacijskim načrtom opredeljenih ureditev bi potrebovali še 13,3 milijona evrov, navajajo na ministrstvu za okolje in prostor. Med drugim jih čaka še dokončna ureditev plazišča, struge Predelice in Koritnice, nov most pri Mlinču, ter ceste na Mangart, je povedal Vivo-da. Most naj bi bil s 128 metri dolžine, razponom loka 86 metrov in 60 metri višine največji v Julijskih Alpah. jem Sveta Evrope ipanje Dosta! Osvobodimo ov, spoznajmo Rome! :no s i; aj uradno začela kam, spoznajmo Rome!", ki vropske komisije. Pred-izrazil prepričanje, da sporazumevanje in ov. Na prireditvi z bo-začetku kampanje, ki pripravil urad vlade za m uradom SE v Sloven, ker je prav Slovenija ni zadovoljen, da sploh h letih sožitja z Romi. nja, katere temeljni na-ati k premoščanju ovir, redsodkov in stereoti-narodnosti Stanko Ba-ljati predsodke in ste-o Romi pravzaprav so. e, vzpostaviti boljše rain identitete, prispeva-acijskih kanalov preko oložaju Romov ter pri-osti in sožitja. tna vprašanja pa je de-od 14. stoletja, jih ve-enakopravne in se za- to soočajo s številnimi težavami na različnih področjih družbenega življenja. Kljub temu, da je bil v zadnjih letih zaznan določen napredek pri izboljšanju ekonomskih in socialnih razmer Romov v Evropi, pa ta prizadevanja po besedah Klopčičeve pogosto ovirajo globoko ukoreninjena prepričanja in predsodki. Romi so prebivalci Evrope in štejejo približno 12 milijonov ljudi. Živijo v skoraj vseh državah članicah Sveta Evrope, v nekaterih državah Srednje in Vzhodne Evrope predstavljajo več kot pet odstotkov celotnega prebivalstva. Svetnik romske skupnosti RS Jo-žek Horvat Muc je prepričan, da bo kampanja ozaveščanja o Romih pozitivna. "Vsekakor je potrebno, da se tudi Romi zavedamo te kampanje in opozarjamo na vse oblike nestrpnosti, rasizem, in podobno," je poudaril Muc. Kampanja Dosta! (to besedo uporabljajo Romi in pomeni dovolj), je sicer nastala kot del širšega skupnega programa Sveta Evrope in Evropske komisije Enake pravice in obravnavo Romom v Jugovzhodni Evropi. Med letoma 2006 in 2007 se je izvajala v Albaniji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, Srbiji in Makedoniji. Kampanja Dosta! se je začela kot regionalna kampanja in kasneje vzbudila zanimanje drugih držav članic SE. Kot prva država članica EU s kampanjo začenja tudi Slovenija. Kristina Plavšak Krajnc iz Informacijskega urada SE v Sloveniji je med drugim predstavila aktivnosti kampanje Dosta! do konca leta, kjer bo tudi okrogla miza o strpnosti, medkulturnosti in sožitju (28. novembra) ter v letu 2009, ko bo aprila tudi mesec romske kulture v Sloveniji. (STA) BRUSELJ - Javno mnenje na Balkanu niha med upanjem in razočaranjem, je najkrajši povzetek najnovejše raziskave o odnosu ljudi na Balkanu do EU, ki jo je včeraj v Bruslju predstavil inštitut Gallup. Kljub velikemu zanimanju za Balkan je malo znanega o pričakovanjih in občutkih ljudi, ki tam živijo, sploh pa je to zanimanje usmerjeno v politiko in institucije, zato smo zagnali večletni projekt Balkan Monitor, ki spremlja, kako ljudje na Balkanu doživljajo spremembe, ki se dogajajo okoli njih, pojasnjujejo v Gallupovem inštitutu. "Vseskozi smo osredotočeni na to, kaj EU hoče od njih, ne pa tudi na njihova pričakovanja," pa je opozorila predstavnica bruseljskega inštituta European Policy Center, ki je vodila razpravo o ugotovitvah raziskave, v kateri so sodelovali nekdanji srbski zunanji minister Goran Svilanovic, urednik prištinskega dnevnika Ko-ha Ditore Veton Surroi in dvakratni italijanski premier Giuliano Amato. Ljudje na Kosovu in v Albaniji imajo najbolj pozitivno mnenje o EU, na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini pa najbolj negativno. Da je članstvo v EU dobra stvar, meni 89 odstotkov ljudi na Kosovu, na Hrvaškem pa jih je o tem prepričanih le 29 odstotkov, medtem ko 38 odstotkov Hrvatov meni, da EU ni niti dobra niti slaba izbira. Spomenik kralju Tomislavu v Zagrebu "Kosovo je optimistično, močneje verjame v vlado, ker je to prva vlada neodvisne države," je ugotovitve komentiral urednik časnika Koha Ditore. Dejstvo, da veliko ljudi na Kosovu trdno verjame v prihodnost v EU ter v to, da so tam zaželeni, je si- cer po njegovem mnenju tudi posledica pomanjkanja znanja. Še bolj kot v EU, pa na Kosovu verjamejo v zvezo Nato. Srbi so nezadovoljni z življenjem in imajo mešane občutke glede prihodnosti, kaže raziskava. Svi-lanovicevo priporočilo EU, kako naj Srbe spodbudi na poti do članstva v uniji, je: "Poskrbite za to, da bomo zaposleni." Nekdanji srbski zunanji minister tako predlaga, naj vse države, ki tega še niso storile, začnejo pristopna pogajanja. "Če se država začne pogajati, imajo ljudje občutek, da stroj deluje. Zaposlite nas," je pozval. Prebivalci BiH se po Gallupovih ugotovitvah razočarani, obstajajo pa velike razlike v odnosu do EU v Republiki srbski in Federaciji BiH. Makedonci so malodušni in se bojijo oboroženega spopada, Črnogorci pa čutijo, da so nekaj dosegli in da jih EU sprejema, še kaže raziskava. Nekateri udeleženci včerajšnje razprave so opozorili, da so te ugotovitve "tvegane in nevarne". Nekateri drugi so jih povzeli s sklepom, da "se tisti, ki najbolj želijo v EU, počutijo najbolj zaželene" oziroma da "če se nekje ne počutiš zaželenega, si tja pač ne želiš". "Soočeni smo s protislovnimi ugotovitvami. Evropska integracija to regijo spet povezuje, državam postavlja skupni cilj, vendar je hkrati lah- ko tudi dejavnik, ki jih deli, zato moramo biti previdni," je ob tem poudarila Hedvig Morvai Horvat, direktorica Evropskega sklada za Balkan, ki sodeluje pri projektu Balkan Monitor. Svet se spreminja, zato se spreminjajo tudi kriteriji za vstop novih držav v EU, je še opozorila Morvai Horvatova v odzivu na očitke nekaterih udeležencev razprave, da ni pošteno, da pristopni proces traja tako dolgo, medtem ko je bil za nekatere druge države v preteklosti veliko krajši. Da se svet spreminja, je poudaril tudi Svila-novic, ki pa je izpostavil neko drugo dejstvo: "Rusija in ZDA se nimata več časa ali želje ukvarjati z Balkanom, tako je EU končno dobila priložnost, da v regiji ne bo samo ključni sponzor, ampak tudi ključni igralec." Svilanovic je tudi poudaril, da je napredek Hrvaške dober znak za preostale države v regiji. "Hrvaška je velika dobitnica na loteriji EU. A to je tudi izjemno sporočilo za Srbe. Če oni zmorejo, zmoremo tudi mi," je poudaril. "Leto 2009 je lahko zelo veselo, zelo dobro leto," je optimističen. Najbolj odločen odgovor na vprašanje, kaj lahko EU stori za boljše mnenje ljudi na Balkanu o EU, pa je podal nekdanji italijanski premier in nekdanji vodja mednarodne komisije za Balkan Amato. "Vprašanje vizumov je ključno!" je poudaril. (STA) / DNEVNE NOVICE Torek, 18. novembra 2008 29 varnost pri delu - Včeraj nova tragedija v kraju Sasso Marconi pri Bologni V eksploziji mešalnika dva mrtva Primer Thyssen: vodstvu bodo sodili Pooblaščeni upravitelj obrata, v katerem je decembra lani umrlo osem delavcev, obtožen namernega umora BOLOGNA, TURIN - Italijo je ponovno pretresla vest o novi nesreči na delovnem mestu, ki se je zgodila včeraj dopoldne v tovarni avtomobilskih gum v kraju Sasso Marconi pri Bologni in v kateri sta umrli dve osebi. Prav na tem področju pa je vedno včeraj prišlo do zgodovinske odločitve turinskega sodišča, ki je glede nesreče, ki je decembra lani v tovarni Thyssen Krupp zahtevala osem življenj, odredilo sojenje vodstvu koncerna zaradi namernega umora. Nesreča pri Bologni se je pripetila okoli 13.30, ko je prišlo do silovite eksplozije mešalne naprave, s katero so pripravljali poskusno gumijasto zmes. Takrat sta bila pri napravi 56-letni vodja obrata Fabio Co-stanzi in 45-letni indijski delavec Iadav Ra-njaz, ki sta v eksploziji izgubila življenje, medtem ko so bili drugi trije delavci ranjeni. Sodstvo je odredilo zaseg obrata in sprožilo preiskavo zaradi nenamernega umora, čeprav osumljencev zaenkrat ni, kot tudi ni še znan vzrok eksplozije. Prizorišče nesreče sta si včeraj ogledala predsednik Dežele Emilije-Romagne Vasco Errani in bo-lonjski prefekt Angelo Tranfaglia, medtem ko sta svojcem umrlih izrazila sožalje minister za delo Maurizio Sacconi in bolonj-ski župan Sergio Cofferati, krajevne sekcije sindikatov Cgil, Cisl in Uil pa so za danes oklicale enourno stavko delavcev kemijske industrije v pokrajini Bologna. Vedno včeraj pa je turinski sodnik za predhodne obravnave Francesco Gianfrotta odločil, da je treba soditi vrhovom jeklarskega koncerna Thyssen Krupp zaradi požara, v katerem je 6. decembra lani v obratu te družbe v Turinu umrlo osem delavcev. Gre za zgodovinsko odločitev, saj bodo pooblaščenemu upravitelju družbe Ha-raldu Espenhanu sodili celo zaradi namernega umora, kar je sploh prvi tovrstni primer. Drugim petim funkcionarjem (Ge-raldu Prigneitzu, Marcu Pucciju, Giusep-peju Salernu, Danieleju Moroniju in Cosi-mu Cafueriju) pa bodo sodili zaradi nenamernega umora, vsem pa tožilstvo očita tudi naklepno opustitev protinezgodnih ukrepov. Na zatožni klopi bo tudi družba Thyssen Krupp kot pravna oseba, saj je bilo kaznivo dejanje storjeno v njenem interesu. Tako namreč meni tožilec Raffaele Guariniello, ki je zahteval sojenje, ki se bo začelo 15. januarja prihodnje leto. Zanj gre za zgodovinsko odločitev, saj se še ni zgodilo, da bi bilo prišlo do sojenja fizičnim osebam in podjetju zaradi takih obtožb. Prav tako zadovoljni so bili svojci žrtev, za katere je to šele začetek: »Zdaj morajo iti v zapor,« je bilo slišati po včerajšnji obravnavi na račun vodstva koncerna. Svojci v lanski decembrski nesreči v obratu Thyssen Krupp umrlih delavcev včeraj niso skrivali svojega zadovoljstva ANSA irak Vlada odobrila varnostni tibet - Na pobudo dalajlame Zbor tibetanskih sporazum z ZDA voditeljev v izgnanstvu BAGDAD - Iraška vlada je v nedeljo odobrila t.i. sporazum o statusu sil (Sofa), ki bo ameriškim silam dovoljeval, da v Iraku ostanejo še tri leta potem, ko se jim 31. decembra izteče mandat Združenih narodov. Kot je za ameriško tiskovno agencijo AP povedal tiskovni predstavnik iraške vlade Ali al Dabagh, je za sporazum glasovalo 27 od 28 prisotnih ministrov vlade, ki jo vodi premier Nuri al Ma-liki. V vladi je sicer skupno 37 ministrov, a ni jasno, zakaj so bili nekateri na seji, ki je trajala dve uri in pol, odsotni. Al Dabagh je še dodal, da bo vlada dokument vložila v parlament takoj. Kot so zatem sporočili iz 275-članskega parlamenta bo o sporazumu, za dosego katerega so bila potrebna večmesečna pogajanja med Bagdadom in Washingtonom, predvidoma glasoval 24. novembra. V parlamentu sicer prevladujejo politične skupine, ki sestavljajo koalicijsko vlado al Malikija. NEW DELHI - Tibetanski voditelji v izgnanstvu so včeraj v indijski Dharamsali začeli pogovore o prizadevanjih za avtonomijo Tibeta, pri čemer se je predsednik tibetanske vlade v izgnanstvu Samdhong Rinpoche uvodoma zavzel za odprto in odkrito razpravo ter oblikovanje novih predlogov, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Kot je več sto delegatom še povedal Samdhong Rinpoche, ni nujno, da bo srečanje privedlo do novega pristopa do Kitajske, vsakršni novi koraki pa potrebujejo jasen mandat Tibe-tancev. Srečanje, največje te vrste v zadnjih 60 letih, je sklical tibetanski duhovni vodja dalajlama, ki je minuli mesec izjavil, da ne bo več popuščal Pekingu. Dalajlama, ki se tokratnih pogovorov naj ne bi udeležil, je izrazil tudi nezadovoljstvo nad tem, da pogovori s Pekingom doslej niso obrodili sadov. Mnogi so v dalajlamovi izjavi videli odprto vabilo tistim, ki se zavzemajo za polno neodvisnost Tibeta, ti- betanski duhovni voditelj pa pričakuje, da bodo na srečanju, ki bo trajalo do 22. novembra, preučili vse vidike svoje trenutne politike do Kitajske. "Menim, da bo to srečanje pomenilo preobrat," je izjavil Sonam Dolkar iz organizacije nekdanjih tibetanskih političnih zapornikov. "Prišel je čas, da tibetanski narod razmisli o svoji prihodnosti in se odloči, v katero smer naj gre tibetansko gibanje," je dodal. Dalajlama se je zadnji dve desetletji med svojimi potovanji po svetu zavzemal za večjo avtonomijo za svojo domovino, iz katere je pobegnil leta 1959 po neuspelem uporu proti kitajskim oblastem. Vrh tibetanskih voditeljev v Dha-ramsali nima pristojnosti za sprejemanje političnih odločitev - vsa morebitna priporočila bo moral potrditi tibetanski parlamenta v izgnanstvu, vendar do srečanja prihaja v času, ko se je tibetansko gibanje znašlo na razpotju. (STA) Predsednik komisije za RAI Villari (DS) ne bo odstopil RIM - Novi predsednik komisije za nadzor nad televizijsko hišo RAI senator Riccardo Villari iz vrst Demokratske stranke, ki je bil na to mesto izvoljen z glasovi desne sredine, zaenkrat ne namerava odstopiti, pa čeprav je to takoj zahtevalo samo vodstvo DS. Villari se je včeraj sestal s tajnikom DS Walterjem Veltronijem. Kot je po srečanju sam povedal, bo odstopil v primeru, ko bi prišlo do ponovne kandidature, ki bi imela podporo vseh. Kandidatura Leoluce Orlanda iz stranke Italije vrednot je namreč presežena, je poudaril, novo ime pa bi nedvomno premaknilo vprašanje z mrtve točke. Dokler pa ne bo novosti, ne namerava odstopiti, ker je to institucionalna dolžnost, je še povedal Villari in naglasil, da »vsekakor nisem problem, ampak rešitev«. Obama in McCain sta se zavzela za tesno sodelovanje CHICAGO - Nekdanja nasprotnika na ameriških predsedniških volitvah Barack Obama in John McCain sta se včeraj na srečanju v Chicagu dogovorila za tesno sodelovanje v prihodnosti v korist ZDA. Novoizvoljeni predsednik ZDA demokrat Obama je svojega republikanskega nasprotnika sprejel v svoji tranzicijski pisarni v Chicagu. Prisotna sta bila tudi Obamov prihodnji šef kabineta Bele hiše, demokratski kon-gresnik Rahm Emanuel in tesen zaveznik McCaina, republikanski senator iz Južne Karoline Lindsey Graham. Prvo srečanje med Obamo in McCai-nom, odkar je demokrat 4. novembra na volitvah porazil republikanskega senatorja iz Arizone, je trajalo eno uro. Pred in po srečanju oba politika nista odgovarjala na vprašanja. Obama je na kratko dejal, da sta imela dober pogovor o sodelovanju v korist države ter da se je McCainu zahvalil za vse njegovo dosedanje delo. McCain je na vprašanje, ali namerava pomagati administraciji Baracka Obame, odgovoril le, da je to "očitno". V Franciji prijeli vodjo Ete PARIZ - Pristojne francoske oblasti so sporočile, da so v francoskih Pirenejih v noči na ponedeljek prijeli domnevnega vojaškega poveljnika baskovske separatistične organizacije Eta, Miguela De Garikoitza Aspiazu-ja Rubino. Kot je pojasnila francoska notranja ministrica Michelle Alliot-Marie, so s prijetjem Rubine, ki je znan tudi po vzdevku Txeroki, Eti zadali hud udarec. Dodala je, da Txerokija sumijo odgovornosti za umor dveh španskih policistov decembra lani v južni Franciji. Ubita policista sta s francoskimi kolegi sodelovala v skupni operaciji s francoskimi kolegi. (STA) finančna kriza - Sklepi sobotnega vrha skupine G20 v Washingtonu Sodelovanje za obnovo globalne gospodarske rasti in za sprejetje reform v svetovnem finančnem sistemu WASHINGTON, BRUSELJ - Voditelji držav skupine G20 so v soboto Washingtonu dosegli številne načelne dogovore o ukrepanju proti svetovni finančni krizi in preprečevanju njene ponovitve, a uveljavitev ukrepov preložili na države, ki jih bodo skušale uveljaviti do naslednjega vrha. Dosežke vrha so pozdravili IMF, EU in ZN, Afrika pa je opozorila na svojo izključenost. Naslednji vrh G20 bodo pripravili do 30. aprila prihodnje leto, ko bo ZDA že vodil demokrat Barack Obama, ki na tokratnem vrhu ni sodeloval. Ameriški predsednik George Bush je dosegel, da so v dolgo skupno izjavo po vrhu dodali zavezanost svobodnemu tržnemu gospodarstvu. Izjava pravi, da bodo reforme uspešne le, če bodo temeljile na načelih svobodnega tržnega gospodarstva, to je spoštovanju prava, zasebne lastnine, odprte trgovine in investicij, konkurenčnosti in učinkovitem regulacijskem sistemu. Sicer pa vrh G20 ni postregel s kore-nitejšimi predlogi reform, ki so jih želele evropske države, prav tako pa zaradi ameri- škega nasprotovanja ni bil sprejet predlog o usklajenem sprejetju fiskalnih stimulacij za pomoč svetovnemu gospodarstvu, ki ga je finančna kriza, ustvarjena v ZDA, potisnila na rob recesije ali tudi čez. Voditelji G20 so se dogovorili, da so fiskalni ukrepi za pospeševanje nacionalne gospodarske rasti ustrezni, prav tako pa so priznali pomen nižanja obrestnih mer za zmanjšanje posledic finančne krize. Britanski premier Gordon Brown je po zasedanju dejal, da so sprejeli pomembne sklepe glede trgovine, finančne stabilnosti in gospodarske rasti. Bush pa je poudaril, da so sprejeli dober kažipot, čeprav je še veliko dela, ker sam vrh ne bo rešil vseh svetovnih problemov. Mednarodni denarni sklad (IMF) in Forum za finančno stabilnost sta napovedala oblikovanje sistema za zgodnje opozarjanje na krize, kar je nato vrh G20 v izjavi v soboto sprejel. Izjava G20 pravi, da so voditelji odločeni utrditi sodelovanje za obnovo globalne gospodarske rasti in za sprejetje potrebnih reform v svetovnem finančnem sistemu. Izjava določa šest področij, ki jim je namenjena posebna pozornost. To so regulacije tistih delov finančnih trgov, ki so vplivali na poslabšanje finančne krize, ki se je začela v ZDA lani s propadanjem hipo-tekarnih kreditov, poglobila pa letos jeseni, ko so začele propadati finančne ustanove, ki so kredite, predelane v vrednostne papirje, kupovale in prodajale. Voditelji so se strinjali, da je potrebno povečati preglednost različnih finančnih derivativov in reformirati načine kompenzacij vodilnim v finančnih podjetjih, ker je sedanji sistem spodbujal nepremišljena tveganja. Strinjali so se tudi o reviziji svetovnih računovodskih pravil in finančnih potreb mednarodnih finančnih ustanov, kot je IMF. Voditelji G20 so se prav tako zavzeli za oblikovanje seznama posebej pomembnih finančnih ustanov, katerih propad bi lahko ogrozil svetovni finančni sistem. Na ameriško pobudo so voditelji v izjavi odpravili vsak dvom, da bi lahko kakšno mednarodno telo prevzelo nalogo reguliranja finančnih ustanov po državah. Izjava pravi, da so regulacije odgovornost na- cionalnih vlad kot prvih na obrambni črti pred finančno nestabilnostjo. Ker pa so trgi danes vse bolj globalni, je potrebno večje sodelovanje med nacionalnimi regulatorji in utrjevanje mednarodnih standardov, »kjer je to potrebno«. Generalni direktor IMF Dominique Strauss-Kahn je vrh označil kot korak k rešitvi svetovne finančne krize. »Vrh je pomemben zaradi ljudi, ki so se ga udeležili. Nastaja nov gospodarski red, ki je bolj dinamičen in bolj vključujoč kot katerikoli doslej,« je dejal. Francoski predsednik, ki tudi predseduje EU, Nicolas Sarkozy je bil zadovoljen, da so na vrhu dosegli soglasje o potrebi po koordiniranih in usklajenih prizadevanjih za oživitev gospodarske rasti. Predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Poettering in generalni sekretar ZN Ban Ki Moon pa sta pozdravila dogovor o boljši regulaciji globalnih finančnih trgov. Poettering je dogovor označil kot »dober signal« za boljšo transparentnost finančnih trgov, opozoril pa, da je treba opraviti še veliko dela. Kitajska vidi vrh kot korak k spremembam mednarodnih finan- čnih institucij. »Vrh bo pomagal k dvigu zaupanja mednarodne skupnosti pri ravnanju glede finančne krize in razvojnih vprašanj,« je dejal tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva. Predsednik komisije Afriške unije Jean Ping je izpostavil, da bi pri prihodnjih odločitvah o mednarodni finančni arhitekturi morali poslušati tudi afriške države. »Imamo problem, saj je postala navada, da se odločitve sprejema namesto nas, ne da bi nas poslušali in da so nam vsiljene,« je opozoril. Predsednik Afriške banke za razvoj Donald Kaberuka je pozdravil izjave v Washingtonu, ki »gredo v dobro smer«, a tudi on je izpostavil dejstvo, da je bila Afrika iz pogovorov izključena. Vrha so se udeležili voditelji ZDA, Argentine, Avstralije, Brazilije, Velike Britanije, Kanade, Kitajske, Francije, Nemčije, Indije, Indonezije, Italije, Japonske, Mehike, Rusije, Savdske Arabije, Južnoafriške republike, Južne Koreje, Španije, Turčije in EU, kot tudi predstavniki mednarodnih organizacij, kot so IMF, Svetovna banka, ZN in Forum za finančno stabilnost. (STA) 30 Torek, 18. novembra 2008 gorica - Ob 27-letnici Kulturnega doma Skupinska razstava društva za umetnost KONS Danes ob 18. uri bodo v galeriji Kulturnega doma v Gorici (ul. I. Brass 20 - Italija) odprli skupinsko razstavo Društva za umetnost KONS iz Trsta, na kateri sodelujejo: Janina Cotič, Marco Fa-ganel, Matjaž Hmeljak, Pavel Hro-vatin, Rado JAgodic, Robi Jako-min, Zvonimir Kalc, Vili Lavren-čič, Claudia Marusic, Jasna Merku Živa pahor, Jana Pečar, Deziderij Švara, Tatjana Tavčar, Franko Vecchiet, Andrea Verdelago in Ivan Žerjal. Kulturno društvo za umetnost Kons je naslednik Društva zamejskih likovnikov, ki je delovalo v Trstu in v Gorici v preteklih desetletjih. Društvo deluje na področju vizualne umetnosti v najširšem pomenu besede, saj združuje likovnike, slikarje, kiparje, fotografe, grafične in multimedijske oblikovalce, režiserje, arhitekte, amaterje in ljubitelje umetnosti; skratka vse, ki "imajo spoštovanje do umetnosti". Vsakoletna društvena razstava je letos posvečena liku in delu pesnika Srečka Kosovela. Izbrana tematika predstavlja članom izziv soočanja med različnimi umetniškimi zvrstmi in iskanja izvirnih interpretacij, med besedno in likovno umetnostjo. Umetniški opus primorskega pesnika Srečka Kosovela, ki je neizbrisno zapisan v slovensko in svetovno kulturno dediščino, želi biti tako rdeča nit in povezovalna tematika tokratne razstave, kot idealni vzor za društvo, ki izhaja in deluje v našem prostoru s pogledom uprtim v prihodnost. Dela umetnikov bo na otvoritveni slovesnosti predstavil goriški likovni kritik Joško Vetrih. Razstavo prireja upravni odbor Kulturnega doma v okviru praznovanja 27. obletnice odprtja slovenskega goriškega kulturnega hrama (1981 - 2008), v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev, s Fundacijo goriške hranilnice in dežele FJK. Razstava bo odprta v Galeriji Kulturnega doma vse do 5. decembra 2008 po sledečem urniku: od ponedeljka do petka: od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00 ure, ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom V petek, 21. novembra, ob 20.30 / Olympe de Gouges: »1791 deklaracija o pravicah žensk in meščank javno branje«. Dramaturginja in režiserka Sabrina Morena. Igrajo: Marcela Serli, Sara Beinat, učenci zavoda Dams in posebni gostje. Gledališče Orazio Bobbio / La Contrada Luigi Pirandello: »Sei personaggi in cerca d'autore«. / Nastopa Compagnia del Teatro Carcano, v režiji Giulia Bo-settija. Nastopajo: Giulio Bosetti, Antonio Salines, Silvia Ferretti, Nora Fuser in Marina Bonfigli. Urnik: od 21. do 30. novembra, ob 20.30, ob torkih in sredah ob 16.30. GORICA Kulturni dom V soboto, 22. novembra ob 20.30 / 18. gledališki festival "Castello di Gorizia": »Ailoviù!? il musical«.Gledališko združenje »Stella« (Picena - MC). Kulturni center Lojze Bratuž Danes, 18. novembra ob 9.30 in ob 10.45, bo v veliki dvorani predstava »Pipi in Melkijad«, namenjena otrokom, ki obiskujejo abonma Mali Pol-žek. Gledališče Verdi V petek, 21. novembra, ob 20.30 / Hans Magnus Enzensberger: »Hči zraka«. Nastopa SSG. _SLOVENIJA_ MEDANA Kulturni dom V nedeljo, 23. novembra ob 18.00 / Marco Tassara: » Amour, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kjuder. Gledališka skupina KD "Brce" iz Gabrovice pri Komnu. LJUBLJANA Cankarjev dom Irena Tomažin: »Kot kaplja morja v usta molka«, dvorana Duše Počkaj / Urnik: v soboto, 22. novembra, ob 20.00. Herbert Achternbusch: »Ella«, dvorana Duše Počkaj / Režija: Primož Ekart. Igrata: Štefka Drolc in Primož Ekart. Urnik: danes, 18., jutri, 19. in v sredo, 26. novembra ob 20.00. SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 18. novembra, ob 19.30 / William Shakespeare: »Tit Andronik«. Jutri, 19. novembra, ob 11.30 in ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquellin Molière: »Scapinove zvijače«. V četrtek, 20. novembra, ob 11.00 in 19.30 / Jean-Baptiste Poquellin Molière: »Scapinove zvijače«. V ponedeljek, 24. novembra, ob 11.00 in ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Vladimir«. V torek, 25. novembra, ob 19.00 / William Shakespear: »Kralj Lear«. Mala drama V petek, 21., v soboto, 22. in v ponedeljek, 24. novembra, ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. V torek, 25. novembra, ob 20.00 / JeanLuc Lagarce: » Samo konec sveta«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 18. novembra, ob 19.30 / Dragica Potočnjak: »Za naše mlade dame«. Jutri, 19. novembra, ob 18.00 / Carlo Goldoni: »Beneška dvojčka«. V četrtek, 20. novembra, ob 10.00 / Carlo Goldoni: »Beneška dvojčka«. V petek, 21. in v soboto, 22. novembra, ob 19.30 / Joe Masteroff, John Camber, Fred Ebb: »Kabaret«. V nedeljo, 23. novembra, ob 20.00 / William Shakespeare: » Milo za drago«. V torek, 25. novembra, ob 19.30 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«. Mala scena Jutri, 19. in v petek, 21. novembra, ob 20.00 / Sergij Belbel: »Mobilec«. V soboto, 22. novembra, ob 20.00 / Caryl Churchill: »Punce in pol«. V ponedeljek, 24. novembra, ob 20.00 / José Sanchis Sinisterra: »Carmela in Paulino, variete na fino«. Šentjakobsko gledališče V torek, 25. novembra, ob 20.00 / N. Romčevic: »Krivica«, gostuje teater Paradoks Društva srbske skupnosti. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom V soboto, 22. novembra, ob 21.00 / "Mediterraneo Folk Club" »Koncert Gai Saber«. Gledališče Verdi G. Puccini: »Tosca« / Urnik: danes, 18. in v četrtek, 20. novembra, ob 20.30, v soboto, 22. ob 17.00, v nedeljo, 23. ob 16.00, v torek, 25. in v četrtek, 27. ob 20.30 ter v soboto, 29. novembra ob 16.00. Gledališče Rossetti »Hairspray«. Režija: Massimo Romeo Piparo. Nastopajo: Stefano Masciarel-li, Giovanna D' Angi, Simone Di Pas-quale. Urnik: od danes, 18. do 22. ob 20.30 in v nedeljo, 23. novembra, ob 16.00. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž Danes, 18. novembra, ob 20.30 / V komorni dvorani bo predstavitev druge zbirke zborovskih skladb Patricka Qiaggiata. Prireditev spada v praznovanja 50. obletnice revije Ceciljanka. V soboto, 22. novembra, ob 20.30 in v nedeljo, 23. novembra, ob 17.00, 50. revija goriških pevskih zborov - Ceci-lijanka. Sodelujejo tudi zbori iz tržaške in videmske pokrajine ter Koroške in Slovenije. Posvečena je skladatelju Stanku Jericiju ob 80-letnici rojstva. Kulturni dom V petek, 21. novembra, ob 20.30 / Koncert Rithm & Blues. V četrtek, 27. novembra, ob 20.30 / Koncert skupine "Eroika" (Lj). Info: 0481-33288. Cerkev sv. Ivan V nedeljo, Kristusa Kralja, 23. novembra, ob 10.00 maša, med katero bo prepevala vokalna skupina Gloria. Po maši bo tudi koncert duhovnih pesmi. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov Dom V soboto, 22. novembra, ob 19.00 / Koncert Harmonikarskega orkestra Zveze glasbenih šol Primorske. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 18. in jutri, 19. novembra, ob 9.30 in ob 11.30, Gallusova dvorana / "Simfonična matineja Glasbene mladine Slovenije": »Igraj kolce« - ljudske teme v slovenski simfonični glasbi. Nastopa orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: Marko Munih. V četrtek, 20. novembra, ob 20.00, Gallusova dvorana / In memoriam: Uroš Krek. Dirigent: Marko Letonja. Solist: Jože Kotar - klarinet V petek, 21. novembra, ob 21.00, Gallusova dvorana / Bach Collegium Japan. Dirigent: Masaaki Suzuki. Solisti: Ha-na Blažfkova - sopran, Jan Kobow - tenor, Peter Kooij - bas, Robin Blaze -kontratenor. V soboto, 22. novembra, ob 20.00, Gallusova dvorana / Oto Pestner: 40 let. Osrednji koncert legende slovenske zabavne glasbe z velikim revijskim orkestrom. V torek, 25. novembra, ob 19.30, Slovenska filharmonija / Pihalni kvintet svetovnega orkestra glasbene mladine. Steffi Winker - flavta, Boštjan Lipovšek - rog, Erik Behr - oboa, Amy Zoloto -klarinet in Peter Whelan - fagot. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 17.00. Muzej židovske skupnosti Carlo in Vera Wagner: razstava razglednic o antisemitizmu. Na ogled do 15. januarja, in sicer ob nedeljah, ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 10.00 do 13.00, ob torkih pa od 16.00 do 19.00, ob sobotah zaprto. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 9. decembra je na ogled razstava Gabriele Osbich »K... Kras, k... keramika«. Odprto vsak dan, od 8.00 do 13.30 in od 16.00 do 24.00. Za info. 040-228991 (G. Osbich) in 333-8927739 (Kavarna Gruden). ŠTEVERJAN Sedež društva Briški grič: jutri, 19. novembra, ob 20.30, otvoritev fotografske razstave Silvana Pittolija »Števerjan v zrcalu Brd«. Priložnostni govor bo imel Jurij Paljk. Nastopil bo pevski zbor Ludvik Zorzut iz Medane. Muzej kmečke kulture Brincelj: ogled zbirke predmetov briške kmečke kulture po predhodnem dogovoru (tel. 334-2294517). GORICA Kulturni dom: danes, 18. novembra, bo ob 18.00, ob 27. obletnici Kulturnega doma, odprtje skupinske razstave društva KONS. Kulturni center Lojze Bratuž: razstava slik in risb iz cikla Potovanje amaterjev, ruskega akademskega umetnika Nikolaja Mašukova. Na ogled do 31. decembra po domeni ali ob prireditvah. Fundacija Goriške hranilnice, (Ul. Carducci, 2): do 15. januarja, bo na ogled razstava z naslovom »Marcello Fogolino a Gorizia. Ricostruzione di un capolavoro disperso«. Odprto od torka do petka od 10.00 in 13.00 ter od 16.00 do 19.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 19.00, (informacije na www.fondazionecarigo.it - tel. 0481537111), vstop prost. Knjigarna Corrispondenze, (Trg sv. Antona 18): do 28. decembra na ogled razstava slik Renata Elie. "Gorica" je naslov niza razstav in prireditev ob 90-letnici vrnitve mesta k Italiji in konca prve svetovne vojne: na goriškem gradu je v dvorani deželnih stanov na ogled razstava »1918: la Vitto-ria« (1918: zmaga), v grajskih zaporih razstava o goriškem gradu v prvi svetovni vojni in v grofovi dvorani razstava o Italicu Brassu; do 31. januarja 2009 od torka do nedelje med 9.30 in 18. uro, ob ponedeljkih zaprto. V razstavnih prostorih Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju je na ogled razstava posvečena generalu Armandu Diazu; do 8. februarja vsak dan razen ob ponedeljkih med 10. in 13. uro ter med 14. in 19. uro. V veži goriške občinske palače bodo do 30. novembra na ogled fotografije o ozemlju prve svetovne vojne. Informacije nudita goriška občina (tel. 0481-383402, 0481-383407) in Info Point Turismo FVG (tel. 0481535764). V galeriji ARS na Travniku so na ogled do 22. novembra keramični izdelki iz prvinske peke. Razstavlja 24 avtorjev članov Kluba keramikov PD Soča iz Kanala in Centra Tullio Crali iz Gorice. LOČNIK Občinska dvorana: do 23. novembra, bo na ogled fotografska razstava »Pozdrav iz ...«. Ogled je možen ob delavnikih med 17. in 19. uro, ob nedeljah med 10. in 12.30. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 18. januarja 2009, bo razstavljal slikar Sergio Altieri. Odprto od torka do nedelje od 9.00 do 18.00. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. KOPER Pokrajinski muzej: do 21. novembra, je na ogled razstava intimnih fotografij Che Guevara. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do -/ 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). V Paviljonu poslovnega centra HIT v Delpinovi 7a, bo do 30. novembra vsak dan med 10.00 in 19.00 na ogled razstava slik Azada Karima. Mestna galerija: do 27. novembra, od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00, ob nedeljah in praznikih zaprto, bo na ogled razstava slik Alek-sija Kobala z naslovom »Zrcaliti vajenca k soncu«. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. IDRIJA Razstavišče Nikolaja Pirnata na gradu Gewerkenegg: do 23. novembra, je na ogled muzejska razstava »Razvoj žgal-niških peči pri rudniku živega srebra Idrija«. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Muzej novejše zgodovine: na ogled je občasna razstava »Država Slovencev, Hrvatov in Srbov 1918-2008«. Obenem sta odprti razstavi: »Pa bodi prestol tvoj: vsak dom slovenki«, iz zbirke razglednic Mirana Škrabca in »Ko se je prelamljal svet 1914-1918«. Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji, (Kongresni trg 13): do 21. novembra, bo na ogled fotografska razstava, ob stoletnici rojstva italijanske igralke Anne Magnani. ■ RAZSTAVE FESTIVALA MESEC FOTOGRAFIJE 2008 Roberto Kunsterle »Zrcalo telesa« / Galerija Tir Nova Gorica do 24.11. »Castrumphoto 08, Potajenost vid(e)nega« / Pilonova galerija Ajdovščina do 28.11. Metka Vergnion »Tišina« / Galerija Fotografija Ljubljana do 22.11. Gyula Fodor »Noosphere« / Galerija Photon Ljubljana do 22.11. Ernst Logar »Non Public Spaces« / Ga-relija-Atelje Mikado Ljubljana še danes, 18.11. Gerhard Gross »Seattle Works« / do 2.12. Dušan Pirih Hup »Retrospektiva« / Galerija KUD France Prešeren Ljubljana do 25.11. »Italia Contemporary« / Jakopičeva galerija Ljubljana do 3.12. Tomaž Lunder » Gladina spomina« / Prvo preddverje Cankarjevega doma Ljubljana do 21.11. »Sestanek« / Hotel Mons Ljubljana do 13.12. »Portrait: Berlin« / Mestni muzej Ljubljana do 6.12. »DK, Prehajanja k sodobnim skrbem« / Mestna galerija Ljubljana do 7.12. Lado Jakša »Dialogbrezdialoga« / Ga-relija-Atelje Mikado Ljubljana od 20.11. do 5.12. Bojan Salaj »Interiors« / Galerija Photon Ljubljana od 24.11. do 10.12. Robo Blaško »The Lost Project« / Galerija Alkatraz Ljubljana od 24.11. do 14.12. »Miniatura 2008« / Gorenjski muzej Kranj do 30.11. / RADIO IN TV SPORED Torek, 18. novembra 2008 31 18.40 20.25 20.30 20.50 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna TV: Primorska kronika Tv Kocka: Kamorkoli naokoli.. po Sloveniji - Mladiči Deželni TV dnevnik Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, Cciss 6.45 Aktualno: Unomattina (vodita E. Daniele in M. Cucuzza) 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 17.00 Dnevnik, sledi Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa Italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 23.15 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Nan.: Raccontami - Capitolo II 23.15 Dnevnik, sledi Porta a Porta V^ Rai Due 6.15 Dok.: Tesori in fondo al mare 6.35 Dnevnik, Eat Parade 6.45 Aktualno: Agenzia RiparaTorti 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.45 Nan.: Tracy & Polpetta 10.00 Dnevnik, vremenska napoved in rubrike 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Costume e societa, sledi Zdravje 14.00 Variete: Scalo 76 Cargo 14.45 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nan.: Julia (i. Susanne Gärtner) 18.05 Dnevnik - kratke vesti vremenska napoved in Športne vesti 18.50 Resničnostni show: L'isola dei fa-mosi 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 23.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Senza traccia 22.40 Nan.: Law & Order - I due volti del- la giustizia 23.25 Nočni dnevnik, sledi Punto di vista 23.45 Dok.: Onda perfetta V" Rai Tre 6.00 7.30 8.15 9.15 9.20 12.00 12.45 13.05 14.00 15.15 17.00 19.00 Dnevnik - Rai News 24 vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso Dnevnik - Buongiorno Regione Aktualno: La storia siamo noi Aktualno: Verba volant Aktualno: Cominciamo bene Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved Aktualno: Le storie - Diario italiano Nad.: Terra nostra Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike Variete: Trebisonda Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Agrodolce 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.10 Aktualno: Ballaro' 23.20 Variete: Parla con me Rete 4 7.05 Nan.: Vita da strega 7.30 Nan.: Charlie's Angels 8.30 Nan.: Hunter 9.30 Nan.: Febbre d'amore 10.30 Nad.: Bianca 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nad.: My Life 2 12.40 Nan.: Un detective in corsia 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum 15.00 Nan.: Wolf - Un poliziotto a Berli-no 15.55 Film: Carovana verso il sud (pust., ZDA '55, i. T. Power) 18.40 Nad.: Tempesta d'amore 18.55 22.40 Dnevnik - vremenska napoved 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Anna and the King (zgod., ZDA, '99, r. A. Tennant, i. J. Foster) 0.15 Film: American Beauty (dram., ZDA, '99, r. S. Mendes, i. K. Spa-cey) 9.00 Aktualno: L'eta non conta 10.35 Nan.. Don Matteo 4 11.05 Nan.: Lassie 11.30 Inf. odd.: A tu per tu 12.40 Aktualno: Automobilissima.com 13.55 Aktualno: ...Nel baule dei tempi 14.40 Klasična glasba 15.15 Inf. odd.: Videomotori 15.35 Dokumentarec o naravi 19.05 Inf. odd.: Mestieri che rimangono 19.15 Inf. odd.. Mettiamoci al lavoro... 20.05 Visti da vicino 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: Coraggio impossibile 23.35 Košarka: Scavolini Spar Pesaro -Basket Snaidero Udine La 7 Omnibus, sledi Omni- 6.00 Aktualno: bus Life 10.15 Aktualno: Due minuti un libro 10.25 Nan.: Il tocco di un angelo 11.30 Aktualno: Matlock 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Nan.: Cuore e batticuore 14.00 Film: L'inferno sommerso (pust., ZDA, '79, i. M. Caine) 17.05 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Stargate SG-1 Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Dok.: Impero (v. V. M. Manfredi) Slovenija 1 6.00 Dnevnik - Prima pagina 7.55 Dnevnik - prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Jutranji dnevnik 8.40 Aktualno: Mattinocinque (vodita B. D'Urso, C. Brachino) 11.00 Aktualno: Forum (vodi R. Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento Vetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.15 Resničnostni show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggiocinque (vodita B. D'Urso, C. Brachino) 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia (v. E. Greggio, E. Iacchetti) 21.10 Film: Mission Imppossible III (akc., ZDA '06, r. J.J. Abrams, i. T. Cruise) 23.45 Variete: Maurizio Costanzo Show O Italia 1 6.10 Nan.: Prima o poi divorzio! 6.35 13.40, 16.50 Risanke 9.05 Nan.: Starsky e Hutch 10.10 Nan.: Supercar 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik in vremenska napoved, sledi Studio sport 14.30 Risanke: Simpsonovi 15.05 Nan.: Paso adelante 15.55 Nan.: Wildfire 18.30 0.15 Dnevnik in vremenska napoved 19.05 Nan.: Tutto in famiglia 19.35 Resničnostni šov: La Talpa 20.30 Kviz: La ruota della fortuna Vip 21.10 Variete: Le Iene Show 23.55 Variete: Saturday Night Life ^ Tele 4 7.00 8.35, 12.00, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.15 17.00 Risanke 8.10 Storie tra le righe 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Na potep po spominu 9.45 Nad.: Ribič Pepe 10.05 Igrana nan.: S soncem v očeh 10.20 Zgodbe iz školjke 10.55 Serija: Svet narave (pon.) 11.55 Družinske zgodbe: Družina Kraj- ničan (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Planet rock 13.40 Ars 360 (pon.) 13.55 Pisave (pon.) 14.20 Obzorja duha 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Risana nan.: Nekoč je bilo 16.15 Zlatko Zakladko 16.30 Knjiga mene briga: Carmina Burana 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 Nad.: Fina gospa 18.05 Žrebanje Astra 18.10 Risanke 18.25 Nad.: Strasti 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Piramida 21.00 Dok: Arhitekt Viktor Sulčič 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Dok. serija: Vojna v Artiki 23.55 Prava ideja! {T Slovenija 2 6.30 1.00 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.50 NLP s Tjašo Železnik in Klemenom Slakonjo 12.30 Dober dan, Koroška! (pon.) 13.00 Resnična resničnost (pon.) 13.30 Bleščica 14.00 Studio City 15.00 Na obisku (pon.) 15.30 50 let televizije 16.25 Glasnik 16.50 Mostovi - Hidak 17.20 Nan.: Brat bratu 18.00 Slovenija danes - regionalni program 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 19.05 Po poteh slovenske opere 20.00 Muzikajeto 20.30 Globus 21.05 Prava ideja! 21.30 Nad.: Dediščina Evrope 22.25 Vrhunci angleške nogometne lige 23.20 Nad.: Skrivnosti in umori Koper 13.45 14.00 14.20 14.30 15.00 15.55 16.25 16.55 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 19.45 20.15 20.45 21.15 22.00 22.15 22.45 23.15 Dnevni program 0.00 Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti Euronews Fanzine (mladinska oddaja) Arhivski posnetki Sredozemlje Artevisione Meridiani Izostritev (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved 1.00 Primorska kronika 22.00, 0.00 Vsedanes - TV dnevnik Šport Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje Alpe Jadran Srečanje z... Dok. oddaja Q - trendovska oddaja (vodi Lorella Flego) 0.15 Vsedanes - TV dnevnik Potopisi Biker Explorer Istra in... Tv Primorka 10.30 Video strani 11.30 20.00, 23.00 Dnevnik TV in vremenska napoved 12.00 23.30 Videostrani 16.30 Mali nogomet: Puntar Casino Sa- fir - Benedikt 18.00 Mladi@-a+e 18.45 Pravljica 19.00 Spoznajmo jih (pon.) 19.55 Epp 20.20 Kultura 20.30 Primorski tednik 21.30 Fair play 22.00 Asova gibanica 22.30 Med Sočo in Nadižo RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Hevreka; 8.40 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 12.50 Pristopne oddaje; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zborovski utrip; 18.00 Ženski portreti; 18.40 Jezikovna rubrika; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 Nasveti potrošnikom; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.15 Glasba po željah; 17.00 Z vročega asfalta; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Zvok in čas; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Intervju; 9.33 Pediater; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiacchieradio; 14.00 Proza; 14.35 Evro Notes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Jazz Club; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Otroštvo...Pesem tedna; 22.30 Intervju. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 Intelekta; 11.30 En a ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki; 16.30 Zapisi iz močvirja; 17.00 Fiesa latina; 17.40 Šport; 18.00 Pogovor z dopisnikom; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasb. ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski solisti; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprto za literaturo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Arsov logos; 16.50 Koncertni dogodki na tujem; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Dnevnik; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Elektroakustična glasba; 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,90 € Letna naročnina za Slovenijo 200 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 18 Nedelja, 16. novembra 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA V višjih plasteh ozračja dotekajo stabilni a občasno vlažni severozahodni tokovi. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.09 in zatone ob 16.31 Dolžina dneva 9.22 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 22.08 in zatone ob 12.16 A Nad Skandinavijo je ciklonsko območje, oslabljena fronta se zadržuje nad zahodno Evropo. Nad vzhodno in južno Evropo pa je območje visokega zračnega pritiska. Od zahoda bo začel dotekati nad naše kraje postopno nekoliko toplejši zrak. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo za večino ljudi ugoden, le vremensko najbolj občutljivi bodo še imeli značilne vremensko pogojene težave. oliko y~>i MORJE Morje razgibano, temperatura morja 16,4 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 3.22 najvišje 19 cm, ob 8.18 najnižje 6 cm, ob 12.28 najvišje 14 cm, ob 20.31 najnižje -32 cm. Jutri: ob 4.42 najvišje 26 cm, ob 10.37 najnižje -1 cm, ob 15.55 najvišje 6 cm, ob 22.01 najnižje -30 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ............3 2000 m ...........-3 1000 m............4 2500 m ...........-5 1500 m ...........-1 2864 m ...........-6 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 6, po nižinah 5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg močan gl§ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC -2/3 TOLMEČ O -5/7 ¡4 „h VIDEM O -1/13 O PORDENON 0/12 TRBIŽ O -6/5 O -6/1 KRANJSKA G. o-4/3 S. GRADEC CELJE -2/3 O ČEDAD O 0/12 CELOVEC O -2/2 O TRŽIČ -3/3 LJUBLJANA -1/4 N. MESTO -1/4 POSTOJNA O O -2/4 „n„ —--- KOČEVJE . O ČRNOMELJ MARIBOR o-2/4 PTUJ O M. SOBOTA O-1/4 ZAGREB -1/5 O ^NAPOVED ZA DANES Prevladovalo bo zmerno oblačno vreme, po nižinah bo Danes bo delnojasno z občasno povečano oblačnostjo. Po-lahko oblačnosti več. V nižinskem pasu bo lahko krajevno nekod po nižinah bo zjutraj in dopoldne megla. Burja na zmrzovalo. Ob morju bo zjutraj še pihala zmerna burja. Primorskem bo ponehala. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do -1, na Primorskem do 2, najvišje dnevne od 1 do 4, na Primorskem do ^ 11 stopinj C. O GRADEC M. SOBOTA O-3/5 (NAPOVED ZAJUTRI ^Prevladovalo bo zmerno oblačno vreme, v glavnem zaradi Jutri in v četrtek bo delno jasno z občasno povečano visokih koprenastih oblakov. V alpskih dolinah bo lahko oblačnostjo. Ponekod po nižinah bo del dneva megla. V zmrzovalo, krajevno tudi v nižavju. četrtek popoldne bo zapihal jugozahodnik, zato se bo v za- hodni Sloveniji pooblačilo. NOVA GORICAadriatica.net CENTER POTOVANJ. Gradnikove brigade 7. tel.: + 381 (0)5 333 24 li | KOPER adriatica.net CENTER POTOVANJ. Pristaniška ulica 2, tel.: + 386 10)5 627 B410 SE2ANAadriatica.net CENTER POTOVANJ. Kosovelova ulica t b. tel.: + 386 10)5 73012 10 EGIPT-HURGADA KUBA 4.12. Hotel 4* 7 dni/ vse vlkjučeno iicp Letalo iz Miinchna K_1103 6 14 dni/vse vključeno 1 ÍIQQ £ Letalo iz Miinchna K_'UDD * Hotel 5* 8 dni/ polpenzion Letalo iz Miinchna 999 £ POTUJ PAMETNO O Adr¿AKcA.net CENTER POTOVANJ www.centerpotova nj.si kongo - R azsež nost tragedije ne pronica v naš o vskadanjost Zlato in diamanti pokrovitelji uporov Mednarodna skupnost skrajno neučinkovita, prisotnost OZN na ravni folklore - Na razvoj dogodkov ima vse večji vpliv Kitajska Vesti iz Konga so skope. Vladna vojska, uporniki, Tutsi, Hutu, general Nkun-da so pojmi, ki nastopajo v velikih medijih. Sicer tudi stotisoči beguncev, ki že cela svoja življenja bežijo zdaj sem, zdaj tja. Včasih pišejo, da se je samo v zadnjih desetih letih tam nakopičilo okoli pet milijonov mrličev. Številka je gotovo pretirana, sicer pa kdo bi mogel ugotoviti neko točnejše število žrtev, ko ni matičnih uradov, ko ni spoštovanih meja, ko dejansko ni prave oblasti. In tudi sicer (izprašajmo si vest) koga brigajo mrtvi v Kongu? Enačba je preprosta: več mrtvih, manj priseljencev. Medtem si vlade in uporniška gibanja polnijo svoje slovarje z demokracijo. Nekoč belgijski Kongo je svoj čas postal Zaire, danes pa je Demokratična republika. Do pred kratkim zelo aktivne FDLR so v celoti Forces Democratiques de Libertation du Rwanda. Rwanda in Kongo pa sta dve različni politični enoti, čeprav začrtani po kolonialističnih kriterijih. FDLR sestavljajo v glavnim pripadniki naroda Hutu, tisti ki so poklali skoraj milijon Tut-sijev. Po spremembah v Rwandi so se vojaško aktivni zatekli v Kongo in od tam začeli gverilo proti Tutsijem. Vojska Rwan-de je kar trikrat vdrla na ozemlje Konga. Vsak vpad na eno ali drugo stran je pomenil za ljudi trpljenje, ropanje, posilstva in smrt. Napadi vladne vojske so bili izvršeni pod institucionalno etiketo obrambe domovine, vpadi gverile pa z namenom, da se maščuje s »povračilnim genocidom«. Presenetljivo pa je bilo, da je majhna Rwanda zmogla napad na Kongo, ki ima velikost zahodne Evrope. Nič čudnega saj je vzhodni del Konga dejansko odrezan od osrednjih delov države. Tri desetletja vladavine kleptokrata Mobutuja so razdejale kakršnokoli strukturo ali resno prometno povezavo z Kljub tropskemu dežju se smodnik ne namoči (vladni vojaki med patruljiranjem) vzhodnimi pokrajinami. V ospredju je sedaj dezerterski general Laurent Nkunda, Tutsi po rodu, ki za vojno proti kongoški vladi Josepha Ka-bile uporablja nova domoljubne parole. Kabila naj bi državo prodal Kitajcem preko koncesij za izkoriščanje rudnikov, gradnjo infrastruktur in morda tudi za neposredno kolonizacijo. Med »vrlinami« Nkunde naj bi bila zverinska krutost. Včasih na televizijskih ekranih vidimo moderne tanke in prvovrstno orožje njegove uporne armade. Skupni imenovalec vseh vojn v tistih krajih pa je zemljepisna lega. Vse se nekako vrti na območju, kjer je veliko zlata in diamantov. Države, ki proizvajajo zlato, urejujejo izkop na podlagi potreb državnih proračunov in tržnih cen. Isto velja za dia- mante. Možne pa so zelo velike variante, saj je dovolj, da se območje nekaterih rudnikov odreže od nadzora vlade in že steče proizvodnja, ki ne napaja državnega tre-zorja, temveč žepe krajevnih ali regionalnih samodržcev. V take proračune zapadejo lahko večji rudniki, najraje pa obrtniško izkopavanje ali izpiranje, pri katerem novi sužnji v upanju na velika bogastva gni-jejo v jarkih. Še veliko lažje je z diamanti. Iz takih rudnikov prihaja nadvse majhen in silno vreden proizvod, ki se ga lahko skrije tudi v sebi. Mednarodna skupnost je pri vsej zadevi skrajno neučinkovita. Nekaj uspešnosti so svoj čas imeli posegi angolske vojske in oddelki iz Zimbabweja, odkar pa je zadevo vzela v roke OZN, se je stvar zataknila. Sestava prave armade okoli 16 tisoč pripadnikov MONUC-a (Mission de l'Organisation des Nations Unies en Republique dem. du Congo) je pravi folklorni festival: prisotnih je 17 držav iz Afrike, 6 iz Amerike (brez ZDA), 10 iz Azije in 15 iz Evrope. Vojakov prispevajo največ Indija, Pakistan in Nepal (!). Očitno gre le za uspeh vojaških lobijev, ki si preko mednarodnih pobud ustvarjajo mastne prihodke, ne, da bi pri tem kaj resnejšega tvegali. Če ima vladna vojska DRK (demokratične republike Kongo) okvir prave ustanove, so vse druge uporniške skupine v veliki večini sestavljene iz maloštevilnih oficirjev, ki se na stvar spoznajo in iz »vojakov« zbranih največkrat s silo med otroci pretežno brez staršev, ki polnijo taborišča na vse vetrove pregnanih ljudi. Gverila Hutujev (FDLR), znana tudi kot Jezusova vojska, poučuje svoje otroške vo- jake preko desetih zapovedi, med katerimi eden opredeljuje vsakega Hutuja, ki bi se poročil z žensko Tutsi, za izdajalca. Tut-siji naj bi stremeli samo za etnično prevlado, v osmi zapovedi pa je jasno navodilo naj se nikoli ne usmilijo Tutsija. Ob splošni humnitarni katastrofi v kateri več od orožja žrtve prispevajo kužne bolezni in lakota, so na psu tudi narodi, ki niso dosegli nivoja samostojne države, čeprav kolonialistično začrtane. Med temi so Pigmejci, katerih naj bi bilo okoli 600 tisoč. Vojne vihre so jih pregnale iz rodne zemlje kmalu potem ko je z nastopom kongoškega predsednika Josepha Kabile nastala majhna evforija in upanje, da bodo priznani in upoštevani kot narod. Od Kabile so dobili le nekaj značk in čepic iz volilne propagande, nekaj bolj osveščenih pa je odkrilo, da je francoska organizacija, ki se je izdajala za »katoliško pomoč«, le izkoriščala njihove slike za zbiranje denarja, ki je nato našel drugačne poti. Kongo ima za seboj dolgo zgodovino, ki je samo potrdila prepričanje, da je veliko naravno bogastvo vzrok za velike tragedije in revščino. Ob koncu 19. stoletja je postal zasebna lastnina belgijskega kralja Leopolda II. in beležil najhujše izkoriščanje suženjskega dela, sekanje rok in drugih krutosti. Po samostojnosti in preblisku kratkega obdobja kasnejšega mu-čenika Lumumbe je zapadel preko diktatorja Mobutuja interesom velikih multi-nacionalih družb, ki so obvladovale rudnike in druge vire surovin. Sedaj ni jasno, kdo bo lahko umiril vso zadevo. Zahodni svet vojaško ni vpleten. Kaže, da je tam prava velesila Angola, ki ima izvrstno opremljeno in izurjeno vojsko in je včasih že posegla. Vse večji je vpliv Kitajske, ki bi tak poseg lahko tudi plačala. (dk)