rilo1/. OiUUic* 587 0«tt»v« ; OUS SVOBODE. HtX)VENHKI TKDNIK Za Kutiitt DiLAfKMl LirHTTA. Glas Svobode. GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. GLAS SVOBODE Hl JO V EN 10 WEEKLY Dnom To Tli ImillMH O« Tmm Luoiim oi.mn, "OD BOJA DO ZMAGE"! - "KDOR NE MISLI SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"! Štev. 2. Chicago, 111. 11. januarja 1907. Leto VI. -:-1—--- Razgled po svetu. RUSIJA. — Z jedno potezo jc car odtegnil ljudskim zastopnikom, zbranim v bodoči dimni, sleherno pravico, govoriti o vojaških zadevah. Na Ruskem ne bo več vojnega in mornarskega ministra, ker bo to odslej imel sam v rokah oziroma njegovi zaupniki. On ne mara takega vojnega ministra, bi bil za svoja dejanja odgovoren ljudskim zastopnikom. Vojaštvo bo njegova privatna zadeva. Ko bi le tudi stroške sam trpel 1 — Ravnokar je došla vest, da je bil dne 9. t. 111. ustreljen general Pavlov, predsednik vrhovnega vojnega sodišča v Petrogradu. General Pavlov jc bil učenec znanega okrut-neža generala Trepova, ki je bil za- —smipljen, in tudi ta km na vesti na tisoče in tisoče nedoižnHi žrtev, katere je dal pomoriti kar tia kratko, brez zadostnih dokazov. Ustreljeni general je bil ena tisti'lf oseb v Rusiji, ki jih ljudstvo najbolj sovraži. — Po najnovejših j.oročiKh divja v Rusiji grozna lakota. Najmanj 18 nvlijonov ljudi (večina kmetov) se zvija od gladit. Domača vojna v minolem letu, ktero je izzval okrutni carizem in ktera v svojem jedru se vedno klije, je vzrok prodirajo-čej lakoti. In cčka car pa njegova vlada? AH se kaj briga za stradajoče? Nič 1 Car sedi lepo na mehkem "m'dila na^fi'e zaTSltitp' novr(i"Tx>j-' nih ladij, ki naj bi stale Rusijo devet milijonov dolarjev- — Torej devet milijonov za bojne ladije, a narodu, ki cepa od lakote, pa — figo. In potem se še eni čudijo, če "v Rusiji pokajo bombe. AVSTRO-OGRSKA. — Avstrijska delegacija je vojni proračun sprejela. Krona je zopet ■ugodila več madžarskim zahtevam v vojaških zadevah. To se je pri de-legacijskih obravnavali od strani nekaterih avstrijskih delegatov ostro kritikovalo. Neki delegat je trdil, da so delegacije sploh nqx>trcbne m da naj se odpravijo; zunaj no po-litiko in skupne vojaške zadeve pa bi' naj prišle v področje državnega zbora. Grof Schdnbom pa je temu odločno ugovarjal, trdeč, da bi to vodilo do perzonalne unije in monarhija bt prenehala biti velesila. Delegat Dr. Kramar (čeclO jc bil mnenja, da sc monarhija itak ne bo mogla več dolfjo vzdržati in da bo dualizma vsled notrajnih narod-nostn h prepirov kmalu konec. NEMČIJA. — Lesni industriji v JJerolimt preti resna nevarnost, da bo morala za nekaj časa prenehati. Uposlenih je tam 13,000 delavcev, ki pa so vsi organizirani. Zahtevajo ose m ur ni delavnik, najmanjšo tedensko plačo 27 mark in razne druge ugodnosti. Vkljub dolgotrajnim i»gajanjem preti obrtnim sodiščem se delavci in delodajalci' niso mogli še zjediniti, in pripravljata se obe stranki na boj\. Če se v zadnjem trenotku poravnava ne doseže, zaprli bodo delodajalci dne 12. t. m. svoje tvornicc. — Veliko mest, kakor Hessen, Hannover itd., je sklenilo v zadevi neznosne draginje mesa postopati skupno z vso energijo. Ako bi tozadevni koraki pri vladi ne koristili nič. hočejo napraviti naravnost na cesarja vlogo, v kateri ga bodo opozarjali na vedno občutljivejši bedni položaj delavskih slojev, povzročen v«led draginje mesa, in ga prosili za odpomoč. — Če jim bo cesar pomagal, je pa drugo uprašanjel PERZIJA. Perzijski šah, Mugaffarrea Din, je 9. "jan. umrl. Nasledil ga bode njegov sin Mohamed ali Mirza. Pokojni šah je zapust.il o-gromno premoženje (več sto milijonov) ter okrog 800 žen in prilezli ic. Ameriške vesti. Osle parjen i naseljenci. V dntavo South Carolina se je z državnim posredovanjem naselilo veliko Slovanov, Italijanov, Nemcev, Judov in1 Az»jatov. Pismo, ki ga je pisal neki nemški rokodelec privatno na predsednika Roosevel-ta, pa kaže, kak položaj je v tej državi. Pismo se glasi: "Na gQ£[HXta predsednika Združen h držav Teodorja Roo-se ve ha! ••Rokodelci, naseljeni v mestu Chester, S.C., vsled posredovanja g. Watfona, prosijo g. predsednika Združenih držav z,\ nujno * dpoiiioč. Mi smo dobri rokodelci, toda ti.Kaj v Južni Karolini brez kruha in zapuščeni. Obljubilo se nam je dobro delo in dober zaslužek, toda o vsem tem ni tanka) sledu. Več družin je prišlo v nesrečo in se vsled tega obračajo v svoji revščini tla g-predsednika za odpomoč. Z odličnim spoštovanjem beležim v imenu več naseljencev William Grieslcr. Chester. S. C., i. jaiu oj. r TT Watson je "državni tajnik dr-žave Južna Karolina, in je bil po-slati v Evropo, da pripelje od tamkaj ljudi, zlasti izučene rokodelce, katerih v Južni Karolini zelo primanjkuje. Trgovinski tajnik Straus je takoj |» svojem uradnem nastopu izjavi!, da jc rmportirarvje jjo-godbenh delavcev dovoljeno, ako posreduje država. Ker v južnih državah, zelo primanjkuje delavnih moči j. sklenilo je več držav tako rm|K>rtiranje tujcev. Kakor se razvitij iz zgoraj snegu pisma, i>a so tuji naseljena < peharjem, kar se je sicer itak pričakovalo. Konec cerkvene države. Severno od Chicage, ob obalih Mich ganskcga jezera ležeče meste-ce Zion City, cerkvena državica "proroka' Johna Aleksandra Do-vvte, katerega so ver trki sami pregnali. — bo otvorjena privatnim trgovskim podjetjem, kakor jc cfici-ielno naznani! generalni nadzornik Volivia. Dowiicv na-siednik. Dowt-jevo stališče v tejn oziru je bilo vedno. da se, imajo vsa; trgovska ]*id-jetja v mestu Zion City, katero jc on ustanovil, p1 d vreči nadzorstvu cerkvene uprave. Tudi Vol i via se jc držal nekaj časa tega principa. Toda v zadnjem času se je pojavilo toliko nasprotstev proti samovoljnemu cerkvenemu vladanju, da >e je končno moral up ognit večini. K)f/i — j > linfanj. I>va in sedemdeset oseb je Jiilo linčanih v Združenih državah — ponajveč v jatžncm deln — rnlnolo leto loofi. Umorjenih je bilo na-ravno največ črncev. To se sme menda tudi zapisati v knjigo prosperitete. \'ova vojaška f>nstitva. Vojni tajnik Taft jew predložil korjjrcstr načrt plcde nnve organizacije prostovoljnih polkov za časa vojne, kaknršni so se ustanovili leta 1890 za shižfeo na PhiHppinih. Določbe so zelo obširne in imajo ta namen, da razveljavijo za prihodnost določilo, glasom katerepa morejo poveljevati državnim prostovoljnim polkom tudi civilisti, pri čemur pridejo v po štev razni politični mothri. Umrl je ]x> daljši bolezni v bolnišnici v-Lat Salle, III. 34 letni Jakob Groznih. domia) iz Odriča pri šmarni o-kraj Celje na Štajerskem. Pokojni jc bil član društva "Triglav" št. 2 v Lai Salle, 111. S. N. P- J. V šta-rej dovovini zapušča mater, kate-rej je volil vso usmrtnino v znesku $500. Bodi mu tuja žemljica lahka ! Bančni predsednik aretiran. V N'oblesville, Ind, jc bil prijet predsednik Cicero banke iti izdajatelj demokratičnega lista 'Times', \V. H. Roney, ker jt&obtožen jx>-neverjenja. Prilastil sf je baje neopravičeno znesek $4157 tujega denarja. Izpustili so ga proti }>oro-štvu $8oflfv. Obravnava- e n; pričela. C rafter v — zveznem senatu. Francis K. Warren, zvezni senator za' državo Wyoming, je razkrinkan kot navaden tat in slepar. Obširna zemljišča v Wyoniingu. takozvaua "public ■ lands", je tebi nič meni nič ogradil in krstil za svo ja! Tatvina jc dokazana, podprta s pričami, in tatinski senator bi se i>o pravilih justice že vsekalko moral zagovarjati pred sodiščem. Toda temu ni tako. Warren je kapitalist, in kot tak itiui privilegij krasti in slepariti, kolikor se mu ljubil Vsa čast masam, ki si volijo take jKJslance v senati , Iz delavskih krogov. Kaj po menja zvišanje plač. Lastniki jeklenih tova«m v Pitts-burgu, Pa., so pred kratkim zvišali plače svojim delavcem, in sicer skupaj v znesku $-»,000.000. Pri tej priliki so kapitalistični listi (tudi ilovenski!) v veličastnem tonu klenkak o veliki sreči delavcev in splošni prosperiteti. Toda čujmo, kak dobiček imajo zdaj' pittsburski delavci od svoje zvišane mezde! Mlekarski trust v Pittsburgu je zvišal ceno mleku za dva centa pri kvartu. Kvart mlelia stane sedaj to centov. Če računamo, da je v Pittsburgh najmanj 125.000 družin, od katerih vsaka porabi po jedcu kvart mleka' na dan, in ixttem šc boljše družine, hotele, restavracije itd., ki naj' skupno porabijo dnevno 75.000 kvartov, — tedaj razvidimo, da potrebuje Pittsburg vsak dan 200.000 kvartov tnleka>, za katero se mora ]*> zvišani ceni (,2 centa pri kvartu) plačati vsak dan ij^ooo ali v enem letu ,460.000 več kakor dosedaj. Ostaili trusti. ki izdelujejo razna [>otrebna živila, so tudi zvišali ceno istim; nekatera živila so se podraži a celo za 40',.. < )krogk> dvtai milijena dolarjev je torej vsakdajni živež v Pittsburgu dražji skozi vse leto. Kapitalisti, kv so (Iclavxem v jeklenih tovarnah "milosti!« " dovolili dva milijona več plače na leto, so srečno uai dru-^i strani pokrili "'izgubo", — a ti delavec pa tistaneš, kakor si bi!: tovorna mula! — Ali se vam bodo, kar va>s ni se razrednozavednih, ykoro odprle cči ? Haywood — M oyer — Pettibone. "Ako Haywood, Mover in Petti-l)one utnrjejo nasilne smrti, — dvajset milijonov delavcev bode vedelo, kaj jim je storiti." Tako je minoli petek večer odmevalo iz stoterih delavskih grl, ko so se po več krajih Chicage priredili protestni sliodi proti kapitalistični zaroti na zapadli, katera namerava ugonobiti tri' gori omenjene so-druge. Chicaški socijalisti, zazred-nozavedni delavci, so se mnogoštevilno udeležili shodov, in navdušeno se je odobrilo več čili se moralne in finančne jxxlpore idaškim ujetnikom. Tudi drugod |k> Ameriki se godi isto. Vrhovno sodišče v državi Idaho namerava) namreč vratkem izreči krivično obsodbo nad zaprtimi u-narlniki Zapadne Rmlarske Zveze, in vsledtega se aipehije na srca vseli zavednih delavcev, posebfio članov imenovane organizacije, da jedno-tflasiio pn>testirajo j>roti namerav, rudarskem okioiju v v alrforuiji , se nahaja l>ctnajst sto rudarjev v strajku.'Ru. darji zahtevajo osemurno delo. Stavka se vrši mirno. — Za večjo (»lačo se jc vzdignilo nad' 5«> rudarjev \ gorenjem Mi-clvganu, i )ntonagon County, kjer ležijo bakrene jame. Kakor se ču-je, štrajk ne 1» trajal dolgo. \ Nogales, Meksika, štrajka več tisoč tvorniških delavcev. Delodajalci in lastniki tovarn so, kakor je pri njih uaivada, hoteli s silo preprečiti štrajk in so v to svrho jiozval' na poiiK>č milico, da stra-liuje štrajkujoče. Med zadnjimi in miličarj,i jerpa, minolp sredo prišlo ilrt tKiiwov m posUdten je da so vojaki sprožili pirške ter na mestu ubili do 30 delavcev in nad 80 ranili. Na stotine oseb je bilo aretiranih. — This is almost a samegodamnit thing like in Russia! Lokalne novice. ta, ~ Dr. tireevrii (icritwi, ruski sod rug, kterega je carjeva vlada pregnala iz domovine, je minoli pondeljek dospel v Chicago. Gersuni je velik buo mnogih težkih ovirah je naposled dospel v Zje-dinjeiie države. Dr. Geršuini jc dobrodošel meti chicaškimi s<.)drugi. Zadnjo sredo zvečer se je v OOrchestra dvorani vršil sijajen shod, na kterem je Ger-šuni {Hxlal daljšo adreso o sedanjem ruskem [>o!ožajti. Podrobnosti o tej adresi objavimo prihodnji teden. Pri tej priliki' naj omenimo, da je prihod tega ruskega revolucionarja zelo dirnil naše kapitaliste in prijatelje ruskega despot izma. Kakor se čuje, je tukajšnji ru>ki k< nzul svetoval washingtonskei vladi, da naj policijskim potom prežene Ger-šunija iz Amerike in ga izroči ruski vladi. No, Iwmo videli. — Na južni strani našega mesta bi se v pondeljek dne 7. t. m. skorp pripetila strahovita nesreča, ki bi iakho p)vzr<čila več sto osebam smrt. Kkspresni vlak nadulične železnice na 31. ccsti trčil jc. vozeč z brzino 30 milj na eno uro, vsled goste megle z vsoailo v od južne strani nasproti prihajajoč lokalni vlak. Oba vlaka sta bila pasantov natlačeno oohial in pri koliziji je nastala med njimi največja pan'ka. Potniki so bili pošteno pretreseni, žene in otroci pa so upHi, da je bilo groza. Prestrašenost je postala še večja, ko se je užgalo 6 motorjev, kar je povzočilo močen pok, ki se je daleč naokrog slišal. Več oseb je bilo malo poškodovanih. Druge — Na po vrat k u iz Jolieta domov v CalmiKt mudil se je gosp. Pavel Schueller, slovenski notar in mestni blagajnik v Calumetu, Mich., tudi v Chicagi, ter pri tej priliki počasti! s svojim obiskom naše uredništvo. — Veselica društva "Slavija" št. 1 v soboto dne 5. t- m. večer je bila prav številno obiskan«, in vsestransko dobro us[>cla. Listnica uredništva. Društvu "Bratstvo" v Steel, O.: Ne čutimo potrebe niti dolžnosti, da bi izrekal naš list zaupnico in zahvalo tistemu1 g. I^fTStu ŽfPhTEer- " gtTjtf,- kateri -agar, j a proti »am,*v družbi z ostalimi pristaši "Proietar-ca", najdivejšo gonjo, hoteč nas za-vratno zadaviti. Ravno isti ljudje pa ne prizanašajo niti Jednoti ter jo napadajo kjer in kadar morejo. Vkljub temu, da smo jih mi zadnje čase popolnoma prezrli, pa še le ne mirujejo. Ako je g. Zlembcrger res vreden ^morda pa šc bolj potre-benf) Vašega aupanja, naj 11111 ga izreče "Proletarec" in njegov zaščitnik, kojega verni pristaš jel Mi pa Vaše izjave oziroma zaupnice g. Žlenlbergerju ne bomo priobčili, ker nas vendar ne smete za tako naivne smatrati, da se bomo dali v strankarske namene izrabljati. Ali namreč prav dobro veano, kakšen zajec tiči za tem grmom. Našo ue-rlstahost TU pravico!}ubje, katero smo pokazali zadnjič, ko smo lojalno priobčili Strohenov zagovor, hočete zopet obrniti sebi v prid ter si pridobiti med rojaki zaupanje, katerega "Proletarčevi" pristaši tako krvavo potrebujejo I Ne bo šlo! Kajti to j c vendar malo prehud poper in smešna zahteva, da bi mi tistim svojim sovražnikom, ki nam strežejo po življenju, izrekali še zaupanje in zahvalo! V Vašem slučajni pa še ]H>sebno ne: prvič zato, ker tiči za to zahtevo hudoben, za-vraten namen; drugič pa zato, ker zaupnica ne odgovarja resnici. Mi g, Zlembergerja in namene njegovih pristašev predobro (»znamo, da bi šli na tak lim. Ne moremo razumet?, kako naj pridemo m» do tega, da bi |)omagali "Proletarčevi" stranki do ugleda, od katerega je prišla pri rojakih vsled svojega nekvalificiranega početja. Niti na misel nam ne pride, da bi delali reklamo za te čudne sociialiste in ti jih glasilo "Proletarec". Na vse zadnje bi še prišel z jed 11 ako zahtevo g. Podlipec, ki nas v zadnjem "Prote-tarcu" zopet blati na najostudnejši način, na vse pretege pa hvali im vsi, ljuje "Proletarca". Morda 1x> zahteval tudi ta, da rmi izrečemo javno zahvalo 1 Mi smo nadaljno |>o-lemiko s tem anarhističnim listam opustili, ker smo i tak zadostno razkrinkali te ljudi, in ker rojaki zdaj vedo, kaj imajo o njih soditi. — To društvu "Pratstvo" v pojasnilo. Oprostite nam, čc Vam svetujemo, da priobčite svojo zatupnico v "Pro-letarcu". — G g. dopisnikoma t CJiiragi: Vajinih dopisov glede krvavega tepe-ža v nedeljo zjutraj dne 6. t. m, v Gramovi gostilni na 18. cesti tud; ne bomo priobčili. Mi stojimo odločno na stališču, da se tudi osebnemu sovražniku ne sme hwk> privoščiti. Nismo taki brezznačajneži. kakor nas slikajo "Proletarčevci". Mi g. Zavrtnika radi njegove nesreče pomilujemo, čeprav bi nas on rad utopil v žlici vode. Potrjujemo Van* pa radi. da ie vse kako vele-značilno za gnjile razmere v tako-z v an cm socijalncm khibu, da so g. Zavrtnika njegovi lastni somišljeniki skoro do smrti pobili. Res ni SLA* STOBODB Na devinski skali. Zgodovinska povest, PRVI DEL. I. "Zakaj pa si tržaškemu škofu odstopil moje pravice do Sesljana?" jc vprašal-Juri Devinski. "Da sem zadobil odvezo," je odgovoril vitez Tomaž. "Ko bi ne bil tega storil, bi me bili postavili pred sodišče oglejskega patrijarlia in padla bi bila moja glava, a izgubljene bi bile tudi tvoje tako važne pravice nad tebi sovražnima samostanoma. Kdo ve, če bd bil ti še danes vladar v Devinu.' Juri Devinski je planih 6 svojega sedeža. Potegni! je Tomažev meč i z nožnice, ga zavihtel in potem udaril ž njim na hrastov naslanjač s tako silo, da se je razletel na dva dela. Ogleduje meč, če je kaj poškodovan, je z zamolklim glasom rekel : Če je bil ta meč dovolj močan, da je razbil opatovo krono, bi bil pač lahko razbil tudi patrijarliovo, tk^ ga je le zavihtela prava roka." "Juri — tvoje besede so blazne." Tomaž je pristopil k Juirju in mu položil roko na ramo. "Tvoj meč je močan in velika je sila tvojih mišic — talfi varuj se, zamahniti na palico najrevnejšega mentha, lalvko bi moral to plačati s srcojo glavo. Lej, Juri, plemenitaši, kar jih je tebi podložnih, te ljufbijo, ker si naj hrabre j Ši med njinii, meščani te spoštujejo kot" svojega zanesljivega zaščitnika, in kmetje so ti vdani, ker se jim pravičen vladar. Tvoji gradovi so trdni in tvojih vitezov je mnogo, ali pred cerkvenim pro-kletjem m izdajstvom te vendar ne morejo -varovati. S svojim zani-čevamjem cerkve in njenih služabnikov si lahko nak( plješ prokletje in izdajstvo in zato te svarim, resno svarim, kakor bi te svaril tvoj pokojni oče. Čemu kličeš Rajmon-da?" "Denarja potrebujem," je vnovič vzplamtel devinski vladar, "in Rajmondo. mi ga preskrbi, sicer ga pre-tepem z bičem kakor psa." "Kaj hfrčeš tudi ti nastopati nasilno? Ali ne pojmiš, da dobi s tem patrijarh le novo orožje proti tebi? čufvaj se, Juri I Devin je [jostal v zadnjem času zavetišče vseh krivo-vercev iz dežela oglejskega patri-jarha. Že te je zaradi tega grajal mejni grof istrski, a ti se nisi zanj zmenil. AH nič ne misliš, kaj da bo?** . "Kaj pa naj bo?" je namesto odgovora zsaničljivo vprašal Juri in začel iznova korakati ]>o dvorani sem in tja. "Guje se, da pošlje patrijarh svojega legata v Devin. To bi ne bilo dobro zate " "Ali naj mar izprašujem vest vsakega mojega podložtiika. da se prepričam, če veruje vse to. Ikar cerkev ukazuje, ali če ne veruje? AH na) dam mar obglavrti vsakega, kdor namesto škorenj nosi sandaie. Za da se ni mogel več premagovati in je srdito odgovoril nekdanjemu! varovancu. "Denarja ti je treba? Kaij ne, da bi plačal svoje plesalce in muzikan-te, s katerimi popivaš in razgrajaš cele noči po dvoranaiv tega časti ti j i* vega gradu. Denarja ti je treba, da bi- se zopet enkrart odpeljal v Benetke in se z mladimi razuzdanci klatil od krčme do krčme, in po hišah sra-rflpte. Denarja ti je treba, da bi iz-pridenc ženske oblekel v svilo in v baržun in jih poslal v cerkev, kjer bi' se vzHc prepovedi usedale poleg najodličnejših dam, samo da bi se ti in tvoji tovariši smejali in se ra* dovali, da- ste osramotili odlične in poštene žene in dekleta. Kaj ni tako, Juri Devinsiki?'' Tomaž je menil, da razikači ta njegova kruta obtožbo devinskega vladarja dio skrajnosti in zato je prijel za meč, da bi se če treba mogel braniti. Toda njegove besed« niso napravile na Jurja pričakovanega vtiska. Nekako žalostno je rekel Juri: ' "Prav praviš; to mt jc že tudi ona očitala." Tomaž ni vedel, na koga je pri teto besedah misdil devinski vladar, kdo je tista oseba, ki je vse to Jur-ju že enkrat očitala. Pazno je poslušal Tomaž, če bode še kaj slišati, ali Juri se je kakor utrujen zopet usedel na blazine in se zaitopil v svoje misli, haljo in opasan z navadno vrvjo, da je izgledal kakor kak menih. Bodalo z zlatim drzaflom, ki je tičalo za vrvjo in bilo nanjo privezano z zlato verižico, jc kazalo, da Rajmondo ni duhovskega stanu. Pasi plemenitaš, je nosil Rajmondo proti navadi tistega časa dolgo brado, ki mu je dajala nekako častitljiv značaj. Rajmondo se je, držeč roke prekrižane na prsih, najprej globoko priklonil pred Jurjom in potem pred Tomažem ter z osladno jx>nižno9tjo vprašal, kaj da ukazuje devinski vladar. Tomaž je obrnil svPje oči proti oknu, da se mu ni bi'o treba zahvaliti za pozdrav, J uri pa je gledal v tla, da mu ni bilo treba odzdravi t i. Rajmondo jc to ignoriral*) in tiho čakal, da ga Juri ogovori. *"(jospod Rajmondo — sedite," je končno po precej dolgem molku iz-pregovoril Juri Devinski. "Poklical sem Vas, da doženeva vprašanje, zaradi katerega tečejo že več let pogajanja med Devinom in med Oglejem. Pred leti je eden mojih prednikov odstopil' patrijarbu pravico, imenovati častnega sodnika na Devinskem. Ta sodnik pa sodi v mojem imenu, iz česar nastajajo vedno nasprotja med menoj in med oglejskim patri jarhom in se p »rajajo časih prav težki in krvavi boji. Naravno je, da ne more dlje ostati pri tem." "Res je." je. hladno odgovoril dipl matični zastopnik oglejski. * I>a. tako je," se jc oglasil fmh Tomaž. "Temu razmerju mora biti konec. Devinski vladarji morajo »upet dobiti« pravico, ki so jo imeli nekdaj. V to treba denarja, ker zastonj ne da patrijafrh ničesar iz rok. Med tvojimi podložniki, Juri Devinski, jih je dovolj, ki so pripravljeni, žrtvovati kar je v njih močeh, da lahko odkupiš od patrijarlia svojo staro pravico. Jaz sem prvi prv- *) ni hotel opacdti. pravljen na to.. In če bi moral dati svoj grad in svoja zemljišča ter si kot vojščak iskati kruha — ne bilo bi mii žai" Juri se je, čuvši te besede, naglo obrnil proti Tomažu. "V ta namen bi mi torej lahko preskrbel denarja?" "Da, ker gre za čast devinske grofije in za neodvisnost kraške zemlje od Furlanije," je odgovoril Tomaž. "Zahtevaj od nas denarja in dobiš ga, zahtevaj našo kri, in pripravljeni smo jo preliti. Ali za ničnosti, samo da bi ti uganjal norčavosti in lahkomiselno zapravljal, za to nimamo denarja- in ne damo ničesar." Jurja je zdaj' premagala jeza. Grozeče je dvignil pest in s hripa-vim glasom kričal: "In Vi, plemenitaši in mestjani, ki ste moji podaniki. Vi boderte sodili moja dejanja m nehanja, kaj ne? Danes bodete milostno rekli: dajmo ami nekaj srebrnikov, da si iknipi kako igračo, saj jc priden in ubogljiv; jutri pa bodete našli, da so obšivi na mojt?h oblekah predra-goceni, da sem, gosteč svoje prijatelje preveč, potrosil in kaznovali me !>odete s [x>stom. Pa ne pojde tako! Vi, Tomaž Rotinski, menda ne ntorete pozabiti, Vam prav dobro pristojna. Gospod Rajmondo, začniva, če Vam je prav. s pogajanji. Kaj sodite vi na Devinskem?" "Uboje, tatvine in zakonolomstva, ki jih store plemenitaši, mestjani ali kmetje." "Te sodbe izrekate v mojem imenu. KoISko je patrijarh pripravljen plačati, da preide sodstvo po[>olnotna v njegove roke in da se bo so-di'o v njegovem imenu?" "Tega sploh ne morete storiti, se je oglasil Tomaž. "Tu nt gre toliko za pravico tistega, v čigar "tnenu se sodbe izrekajo, kakor za pravico tistih, ki' se sodijo. Da žele duhovniki na Devin skem, naj bo patrijarh njih sodnik, to je naravno. mi posvetnjaki pa ne bomo priznali drugega za svojega sodnika, kakor devinskega vladarja. Nas ne >meš izročiti iglejskemu patrijarbu." i I lalje prili.) Kmetija. Iz stare domovine. III. (Nadaljevanje.) K tem gospodarskim regulatorjem človeškega razvoja spada tudi obnebje (klima), razmerje med kopnem in morjem, ravnino in hribovjem, mrzlim in toplimi krajem itd, Odbčilno isrto ni samo v tem, če je mogoče pod kakim obtiebjcm sploh kmetovali, ali labko ali ne, ali narava človeka sili, da je marljiv ali len, — ampak tudi v tem, ako je dosti vode v kakem kraju ali ne, ako je dotfi hoste ali ne, vlage ali preveč suše itd. Ko je naravoslovec Darwin v drugi polovici preteklega sto'eftja svoj nauk razodel, da obstaja v naravi poleg vzajemne pomoči tudi boj za biti afi ne bili in da v tem boju dostikrat zmaga močnejši ali I Ki' tisti, ki se je najboljše prilagodil razmeram, in da talk druge preživi, — je nastalo uprašanje, ako le tudi lastnosti kakega bitja' kaj več veljajo, kakor lastnosti druzih, in ko je t iohineau učil, da so nekatere pa »mi med ljudmi, neki narodi, posebno energični, da ima j«) nekateri narodi posebne ktstnosti, ki j ill usp -sobijo, da stvarjajo več kakor drugi, da so dobre in s'abe rase ljudi na svetu, — se je tudi ta razloček upošteval in gledala v njeni tretja gonilna moč razvojev človeštva. S činiiteljem boljše pasmi se hoče n. pr. tolmačiti prikazen, ko nastopajo grofi in stvarjajo flakar-je. (Socijahta itemokrata Miarx in Engels -upoštevata v svojih spisih tudi ti dve gonilni moči v razvojih Človeštva. Marx piše v svoji "fa-miliji ": da so duševni napredki do- zdoj bili napredki proti masi človeštva, ki je padala vedno bolj v živalske razmere. A v dozdanjih razvojih drugače ni mogoče bhlo. Engels piše: Die Rasse ist selbst ein iikonomiseher Faktor. (Pasem je sama tudi gospodarski činitelj.) A-ko pogledamo, kaj angleška in dnu ga nemška rasa stvarja, in j>ogileda-mo, kaj mi Slovani, videli bodemo ve" i ko razliko. Gotovo je, da so uplKmi v razvojih človeštva veliki talenfti, geniji. Isti sicer ne morejo brez gotove podlage v razvojih gospodarstva svoje naloge vršiti; ako ni gospodarstvo godno zsi kak napredek, tudi najženijaluiŠi človek ne bode mase zmezil im spravil do tega, da se meni za kak napredek. Ti veliki možje in žene hodijo nekaj deset let naprej razvojem, oni jih slutijo, tudi iz dozdanjih razvojev zaključujejo, a-li v drugem so vezani na razmere gospodarstva in omike do-tične dobe. Jedino, kar se o aktivnosti ženija reči mote, je, da, kjer nastopa, nastopa kot jK>s*avodaja-telj in da mase hkrejše spravi naprej. Uprasanje je, kak upliv ima verstvo na irazvoj človeštva. Venstvo je moralo nekdaj kaj veljati, ker so si, kakor starejši zgodovinarji vidijo, ljudje baje zaradi verstva razbijali glave.-Daitea seveda to ni več mogoče, vere so morale stopit' pri omikajnejših narodih na stran. Ali enkrat je npr. katoliški duhovnik rykidal vso -kmetijo, 011 bil go-s|x>d zemlje in kmeta na njej. V imenu vere je uveljavljal to go-spodstvo. Bilo je to mogoče le zaradi tega, ker je postal duhovnik sam voditelj kmeta v gospodarstvu, bil rudi njegov grof, bil policaj grofov, pa tudi njegov stnahovateij. Na Slovenskem je vsak višj.i duhovnik v srednjem veku plemič in tujec! Domačin, kmetski sin, je dober za spovednico in da maše bere, ljudi p »kopava. Grof, baron je škof, opat-kanonik. Nemški mislec Keuer-bacb je izrekel: "Bog ni človeka ustvaril |x> svoji podobi, ampak narobe: človek je ustvaril boga po svoji jxulobi in vedno poskuša zmo-va ga ustvarjati zdaj in večno." V prvih časih razvojev človeštva, v veliki nevednosti, imajo ljudje več 1*>gov. Ko pametnejši postanejo, si mislijo v neznanih močeh narave kako višje bitje. Tako stari Židje, ki st> dati Krista. Ta rtatfk o jednem l»gu prišel je med malo še šolane XeuKe, Slovane. — Duhovniki >o ta nauk prilagodili tedanji omiki lj-udstev, ki so še imela več Ixjgoy. Mesto teh starih bogov so aiapnavi-li v svetnikih namestnike isitih. Ker brez sp>lnega druženja na svetu ni nič opraviti, so dali vsej krščanski veri dobro s|x>lno ]*od-lagt>. Marija •m druge svetnice so namestnice prejšnih boginj, ki imajo čuvati nad rodovitnostjo s^jolnega druženja. To vx-n> so že apostoli jn še bolj pa duhovniki prilagodili gospodarstvu. Za neumne tkjlkarje je treba čudežev in veliko število svetivkov, svetnic, da inli vsatka bolezen svojega zdravnika v nebesili; tlakar-jem je pa tudi bilo treba zabičeviati, da j ill čaka po trplj ostali pohlevni, mirni delavci. Za te !jud» se je vpeljala spoved, da ima duhovnik vecj'it obla>t Čez nje. In »nevedni so bili t-lakarji, go-spodl grofi in tudi nižji- duhovniki. Molili so zares svetnike kot višja bitja, zahtevati i od s'ik čudeže, molili kakor danes divji zamorec v Afriki k svojemu fetižu, hlodu, ki si ga napravi za boga. Le zamorec »ne tega boga oklofntoti in na ta vreči, če mu ne izp lni prošnje; katolik tega ne .sme; povedalo se mu je. da pride potem gotovo v pekel. I,a*hki> se torej reče. tla je kaka vera proizvod gospokega in kulturnega stanja. Nekdanji pastirji niso smeli dopustiti, da ljudstvo preveč naraste, drugače hi zmanj- kalo paš. Duhovniki teh nomadov, patriarhi sami, {/redstojmiki več fa-milij so določili, da se otroci v kakem letu l»gu darujejo. Imeli so prav požrešnega boga in tacega, ki je žrl otroke. V i6. stoljetju se zoved, upliv dobrih del na izpolnitev prošenj vernikov po bogu itd. Danes so vsi nauki kat. vere in tudi luterske spodje-deni in kot neumni dokazani. Parne-ni duhovniki so danes sami v zadregah, ako morajo pred -omikanimi poslušalci vsako nedeljo drugo neumnost■ zagovarjati, enkrat brez madeža spočeto devi-štvo Marije, drugokrat nstiajcnje Krista iz groba, potem njegov vnebohod jn zopet čudež, ko sv. duh apostole nauči v jedni minuti vseh jezikov sveta. — (Indijanskega gotovo ne, ker A-merika še tedaj ni bila znana, ker se je še le v 15. stoletju našlo.) (Dalje pride.) Zmanjšana umrljivost. Ako se povprečno računa dolgost človeškega življenja, vidimo, da je napačna trditev, da so nasi predniki uživali daljše živijonje, kakor pa sedanj'i irodovi. Staftastika dokazuje/ da je povprečna umrljivost ljudi zdaj veliko maujša, kar jc pripisovani vspesnemui boj>vu proti bokanim. treznosti in l»lj inteligentnemu življenju 'ljudstva. Mi znamo, da ako zadušimo prvi nepovoljni pojav, rešeni smo potem morda težke bolezni. Tlaki |x>j'avi, kakor so izguba teka, te'esna slabost itd., se lahko takoj preženejo s Trinerjevim ameriškim grenkim vinom. Ono podeli telesu trdno moč. ki ustavi vsako bolezen ; prenoviikri in prežene vsako nečisto snov iz telesa. Ojači živce in mišice ter stori; da postane ves telesni sistem zdrav in močan. Dobiva se v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Josipu Ttinerju, 799 So. Ashland Ave.. Chicago, III. JAVNA ZAHVALA. Claridge, Pa., 9. dec. 1906. Dragi in ol>čespoštovani zdravnik Dr. Collins M. T.! Na Vaše uprasanje, kako se sedaj počutim, Vam hočem danes odgovoriti' in 4cer sledeče. Odkritosrčno Vam moram poročati; kar se tiče moje osebe, Vami moram izreči topo zahvalo; kajti jaz se sedaj, odkar sem Vaša izvrstna zdravila porabil, [K>polnoma zdravega počutim, ter Vam liodem po preteku jednega meseca zopet jedno pismo pisal in sicer najtoplejšo zahvalo za Vaše ;zvrstno in v lesnici uspešno zdravljenje. Vas pozdravljam, in ostanem u-dani, ter hvaležni prijatel-j. S poslovanjem Alojz Praznik. iSČEM tovariša. j>o rodu- Slovenca, od 25 do 35 let starega, izkušenega gozdarja, ki ima veselje do dela v gozdlu. Potreben kapital $500 do $1000. Le gentleman se naj oglasi. Invjin jtogodbeno prevzeto delo (contract) za $50,000. — Za podrobnosti se je obrniti v slovenskem jeziku na A. P. Chrtstner Lumber C» , Bois:. Idaho. NAZNANILO. Podpisani naznanjam rojakom po AtneriLi, da sem pripravljen vsakomur, ki bi se hotel nas^lift* na kmetije, posredovati brezplačno. Prodajam zemljišča od 10 do 50 tolarjev (acer). Tudi dajem zemljišča v najem. Nadalje, ako si kedo izbere (homestead) 160 aoers, pripravljen sem mu pomagati kakor tem rekel brezplačno. V vsih tozadevnih informacijah obernite se zaupno na M. P. Pazderio P.O. Box 192 Larimore, K. Dak O LAS SVOBODI 3 Lev TolHtol: Moje verstvo. Poslovenil Ivan Kaker. (Nadaljevanje.)' III. Seda) nri je bilo jasno, kaj je menil Kristus- z besedami: "Rečeno je bilo Vam: zob za zob. Jaz pa Vam pravim, ne ustavljajte se lvudemu, marveč potrpite." Kristus -je rekel: "Vtepli so Vam v glavo in Vi ste na to navajeni, d\ smatrate za dobro in pametno in za dolžnost vsakega človeka, varovati se lnidega s silo, izdreti oko aa> oko, ustanavljati sodni je, j>olicijo, vojaštvo in braniti se pred .sovražnikom; — jaz pa velim: ne de!ajte sile, ne udeležujte se pri tem, - ne storite nikomur kaj slabega, tudi ne temu, ki ga imate za svojega sovražnika." Razumel sem sedaj, da Kristus z besedami "Ne upirajte se hudemu' ni mislil samo na takojšne posledice ki nastanejo za vsakega pri izpolnjevanju njegove zapovedi, mar. več je stavil to zapoved, ki naj bi tvorila glasom njegovJh naukov teme!} za skupno življenje vseh lj'udij io jih reševala hudega, katero si sami učinijo, — v nasprotje k one-• ct; tiažekt, po ■ katerem *J ljudje njegove d be. i*> Mozesu, po rimskem pravu in |*> sedajnih raznih postavah živeli. Hote! je namreč vreči to-le: Vi si donvšljujete, dui vaše jkj-stave Inudobne Ijuidi izboljšajo, — ne, se poslabšajo jih. Samo ena i»t je, da se zlo zatre: vsem brez razločka hudo z dobrotami povračevati 1 Tisoče let ste se posluževali tega svojega nauka, poskusite enkrat z iniojim — nasprotnim. Čudovito 1 V zadnjem času aem knel pogostokrat priliko govoriti z raznimi osebami o tej Kristusovi postavi: "Ne upirajte se hudemu". Rod ko, a naletel sem vendar na ljudi, ki so biii mojega mnenja. Dvoje vrst ljoidij pa se je izkazalo, da sploh ne umevajo te postave, ta-ječ jo naravnost v principu kot ne-možno in nesmiselno. To jo ljudje najbolj nasprotnih načel: kristjanu (patri jot je, konservativci), ki spo-znarvajo svojo cerkev za jedino pravo, — in ateisti (brzbožci) — re-vohicijonarji — anarhisti. Niti eni niti drugi se ne manajo odpovedati pravici, upirati se hudemu oziroma temu, kar smatrajo kot tako, s silo. Celč najpametnejši in najbolj učeni ljudje nikakor nočejo »poznati one pribile resnice, skiMajo življenje urediti na vse načine, le po Kristusovi postavi ne, proglašajoči i« vnaprej njegove nauke kot ne-»mselne. To pa, kar pravi on, noče aikdo poskusita. Toda to je še mak*: pwfco napravijo, verniki in never-■flri, poskus, ie smatrajo izvršitev njegovih naukov za nemožnost. Ne samo, da je Kristus to učil, ifcudi spolnoval jih je sam v vsem svojem življenju in v smrti- Verniki slišijo in berejo vse to jx> cerkvah, imenujejo božjo besedo, in Kristusa samega Boga, rečejo pa: vse to j i; sicer prav lepo, ali pri na-š h življenskih naoriršiLo lii maše življenje, na katerem visimo in katero ljubimo; in ziat9 imamo to le za ideal, i*> katerem moramo stremiti, in ga skušati doseči z molitvijo ter s trdno vero na 'Zakramente in. na vstajenje od mrtvih. Drugi(nevernjki, svobodni razlagalci Kristusovih uauKov, verski zgodovinarji, kakor Strauss, Kenani in drugi), razlagajoči cerkveni nauk tako, da Kristusovi, nauki niso namenjeni naravnost aa izpolnjevanje v življenju, temveč so le sanjarije, ki to'ažijo slaboumne, — pa pravijo čisto resno, 'da so dobri le aa pridige divjim prebivalcem v kakem skritem kotičku (ialileje, za nas z t>aso visoko razvito kulturo jia pcmonjajo le prijetno fairtazijo, — "du channant docteur", kakor pravi Renati. Po mnenju teh ljudi j ni se mogel povzj>eti Kristus do mnovanjta vse naše premoo to uvideli, in ker jim ni treba tcgia prikrivati, kakor delajo svetohlinci (katoliški, pravo-s'avni in protestantovski duhovniki), kritiku jejo najstrožje vse vsebine « ropani Kristus, v nauk in "te-me.-jito dokažejo", da jc sanjarski. Kristusov uauk moral bi sc.predno se o njeni Midi, razumeti v njegovem pravem |x>menu.. In da se izreče sodba, jc-li njegi v nauk pa-meten ali ne, moramo predvsem pripoznati, da jc rekel to, kar jc reči liotel. To pa je ravno, kar ne storimo : niti ioetkvenit niti svobodomiselni razlagalci. In mi tudi dobro vemo, zakaj tega nc storimo. (Dalje sledi.) Ligiiorijanska morala. (Nadaljevanje.) Sv. Ligunri priporoča katoliškemu duhovniku, da naj ubira pri sjiovedartju neizkušenih deklic te-le strune: "Ljuba hčerka, nc vidiŠ-!i, da si živela tako, kakor tisti, ki so zdaj pogubljeni? Ali" ne opaziš pregreh, ki si jih storila? "Kaj ti je storil' Imdega tvoj Bog, katerega si t.ak<"> neizrekljivo zaničevala? "Če ti ni bil nikdo večji sovražnik, kakor si bila sovražna ti gospod« Jezusu Kristusu, ali bi se mogla slabše proti njemu obnašati? Toda prosim te, pomisli, kedo je ta Jezus! On je tisti, ki se je, četudi Bog, kateri ničesar nc potrebuje, učlovečil radi tebe; hote' je umreti na križu, da reši tebe iz pekla. "O hčerka, če bi ti med tem časom, če bi ti umrla v tej noči, kan* bi prišla? Gorela bi v večnem peklenskem Ognju! Kaj bo s teboj, ako boš še naprej tako živeta ? Zarte ni rešite 1 "Zbudi se, in zapomni si, da bos po gubi j cm, ako se ne poboljšaš. Kaj si dosegla s svojimi neštevilnimi grehi ? Ali ne pomisliš, da si naprctvljaš dvojen pekel-. tukaj na zemlji pekel strahu in bede, drugega pa na onem svetu, kjer se boš cvrla za svoje greh* t "Daj, hčerka, odvrni st od hudega, nehaj grešiti, in vrzi-se vsa v božje .roke, katere so pripravljene, da te sprejmejo; dovolj je, kar si proti njemu že grešila! "Jaz ti hočem punaguti na vso moč iz celega svojega srca ; pri1-hajaj k meni, pridi vedno; kadar1 ti jc lijtubo; kajti v meni boš našla očeta, ki te bo dobrohotno sprejel. Skleni trdno, da hočeš postati sveta. To je ležeče na tebi; kajti Bog je vedno pripravljen in ti je dal priliko (spoved namreč), (ki se odvrneš od hudega in storiš dobro! O, kako je sladko, imeti Boga za prijatelja! " (Stem misli seveda sel>e, ki se izdaja za božjega namestnika ; z Bogom, ki je duh, ne more se prijateljsko občevati!) Spovednik naj po tem strašnem opominu spovedujočo pozove, da nnr zaav]>a. vse svoje grešne misli oziroma dejanja od tedaj naprej, ko se je začelu zavedati, in jo-skusili l) "Kadar je dekle s svojimi grehi pri kraju, naj ji spovednik da-ja p o guii, da pove še mulaljne grclic. i' to svrho naj se poshtži teh Je besed: O. hčerka, ti se hočeš poboljšati, kaj net In ker si to trdno sklenila, bodi potolaže-na in vesela. Zato povej ostale grehe, pa ne zamolči ničesar! Prosim te, varuj se. da ne oskruniš svetih dolžnosti j, kajti to bi bil največji "•seli grehov, ki si jih dosedaj storila. Zato bodi močna in povej v.u\ premagaj sama sebe, obtoži se vsega odkrito: Bog ti hoče vse odpustiti." Ko je spovedujoča na ta način v kozji n>g ugnana in vsa prestrašena, naj pripoveduje grehe, ki jih je storila od krsta naprej, in naj ničesar ne zamolči. Ali si je mogoče misliti še Jnujšo mučeniško natezalnico? Vsak gibljaj svoje duše, vsako misel, ki jo je imela v mladih letih oziroma med časom zorenja, kar sramežljivo skriva sama pred sel jo j in je že davno srečno premagali a ter pozabila, vse to naj pove brez vsakega sramu spovedniku, ki ima, zapustivši že davno svojo očetovsko hišo in vsled branja neznansko nesramnih, nečistih 'moralnih teologij sain < blaten in sprijen, o duševni čistosti dostojnih deklic te-ško kak pojm in ki je morda sam tudi že občeval z ničvrednimi ženskami ! AH je še kaj bolj nevarnega, kakor na ta način uničevati dekliČjo sramežljivost, ki ji jc podeljena od Boga, tla se pred zalezovaci njene nedolžnosti ložje brani? Sta-riši, učitelji, vsi sorodniki negujejo skrbno ta čut. — dokler ga spovednik s surovo roko zločinsko ne zamori ! Ko spovedujoča deklica nima ničesar več povedati ali pa vsled prirojene sramežljivosti molči, potem zahteva Liguori in z njim vsi moralni teologi, da izvabi« in izsili spo vedn:k od »povedujoče se nadaljne tajnosti njene dtt£c. (Dalje prihodnjič.) Listu v podporo: John Čebular..........—.50c John Stonič..........—.50c Koledarji po lekarnah zastonj. Severovi slovenski koledarji za leto 1907 so pravkar dogotovljeni, polni najboljših nasvetov in koristnega čtiva za vse. Nadalje ima 12 strani za vpisovanje dnevnih dogodkov v letu. Uprašajte po tem koledarju) v lekarni, in dobite ga brezplačno. Ako pa Vam lekarnar ne more ustreči, ali če živitžIzven mesta, potem pišite ponj na W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in HrvaŠko FRANCOSKA PROOA Compagnie Generale Trailsatlantique QLAVNA PREVOZNA DRUŽBA. New York v Avutrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi purobrodi. La Provence.........iiO.OOOton, La Savole............22.000 ton. La Lorraine..........22.000 ton La Touraine.........15.000 ton Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano nu parnikih družbe. Snažno postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila. Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 82 Broadway St. Now York. MAUBICE W. K0ZMIN8KI, glavni zastopnik za zapad, ' na 71 Dearborn 8t. Chicago, 111. Frank MedoHh, agent nu U478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Jankovlch, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. _ Sarlf, agont na 21H—17. cesta, St. LouiB, Missour. ©G©«© <2§2><2§5)qS3><2S3) <5ŽS) I Slovenci pozor! if i ----a W Ako potrebujete odeje, klobuke, arajce, kravate ali druge w © vaine reči za tnožke — za delavnik aH praznik, tedaj se og- fil ® laaits pri Bvojecrf rojaku, ker lahko govorite v materinščini. © J/T Čistim stare obleke in izdelujem nove Iff Jg i** -m Vrf jt> najnovejši modi in nizki ceni. jk ft S JURIJ MAHEK, 581 8. Centre Avt. W Jg bll*o 18. ulice Chicago, III. Cj Q Q M. A. WEISSK0PF, M. D. - ZDRAVNIK IN KANOCELNIK - 885 AHhland Ave., Chicago-, III. tel. canal 476 Uraduje na svojim domu: V lekarni P. Piatt, od 8,—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od I—3. ur« popoludne In od 4.-5. popoludne. od 6.-8:30 ure v«čer. Ob nedeljah samo od 8.—10, ure dopoludne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih. DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. & F. f. SKALA & C0. 330-322 W. 18.St.,prodaja prevoznih listkov £ * 'u i Se l 3 -o c 3 ® s s g 5* i > o ft £ 1»! ČEŠKA, SLOVANSKA BANKA. Menjuje tuj denar, iztirja glavnice in preskrbuje vrednostne listine poceleui svetu sosebno pa v Avstro-Ogrski in Zdr. drŽavah. Sestav, lja plačilne in druge prav'ne listine. Izterjajo dedsoine. Zutopstvo prekniorakih družb: Bremen Hamburg Rotterdam jnfrancoBko črte. Zatopniki sprejmejo potnike na postajah. ft F. J. SKALA & C0. 330-333 H . 1 stli Sir. Chlotgo, III. k Pozor! Slovenci, Pogori "Salon" /. M0DKHN1M KEGLJIŠČEM Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in drugo raznovrstne naravne pijače— najboljše iu najfinejše unijsko smodko. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba, točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom so priporoča Martin Potokar, 564 S, Centre Ave. r POZOR, SLOVANI! jamči Vaui s svojo glavnico $500.000 za varnost vsakega centa! Razpošiljamo denarna vse strani sveta pod najbolj ugodnimi pogoji. Za $20.40 pošljemo 100 K avstrijskega denarja Z že všteto poŠTNiNo-dočim plačate dbuood $20.50 Od pošilja nje se izvisi točno in v najkrajšem časa. Oči vidno ste torej pri nas bolje postreženi kakor kjerkoli Poskusite samo enkrat, in prepričani Bino, da se bode-te od tedaj naprej vedno le naše tvrdke posluževali. Obrali« t« nt aat*«» i»itopolk». M. V KONDA, 669 Loonls Str., CHICAGO. QLA8 SVOBODO "Glas Svobode" [The voice of Liberty] WEEKLY Published by The Glas Svobode Co 669 Loomia St. Chicago, 111. *m«i»a at lb. Chicago. III.. Second Cl»»» llmwr. »ubacrlptlon »1.80 pw yw. AdvertlMtnents on agreement. Prvi svobodomiselni list ta slovenski narod v Amerik'. 'Gina Svobode" Uide n*ki P«*®* • velja za AMERIKO: ga celo lato ................ «a pol tat* ................. 750 za evropo: ta ealo lato ............10 u pol lata .............kron 5 Naslov za dopise in pošiljatve je 'Glaw Svobode1 669 Jjooraii St. Chicago, III. Dopisi. Tolfuca, 111., 30. decenib. 1906. Pošiljam ccloletno naročnino $1.50 za Yatš podučljivi in odkritosrčni slovenski delavski list "Glas Svobode". Koristno je in prepo-trebiio bi bilo, da ga čita vsak rojak v Ameriki«; pa kdor ga le enkrat v roke dobi jn prečita do konca, mu takoj posveti luč in se nikdar več ne želi nazaj povrniti v temo, koiler je prej taval. Torej; rojaki Slovenci, posezite pa tem listu ter ga pridno razširjajte med prijatelji in znanci. Pozdravljam vse čitatelje "Glas Svobode', posebno pa onega dopisnika iz Calumet a. ki je zadnjič zopet malo okncnil Calnmetskega Ma-riČeta. Zelrm Vam, g. urednik, veliko uspeha in obilno novih naročnikov. Jakob Cesar, novi naročnik. * S potovanja po Coloradi 4. jan. Posel, katerega opravljam, ni baš prav lahek. Čestokrat naletim na take zaspance, ki nimajo drugega smisla kakor za svoj "i, a". Toda treba je svoj posltoh navaditi Hud' na tako riganje. — V Puebli 11a Bohemian ovc. slišati sem mo-ral nedavno sliČno riganje od neke hlodty podobne babnice, ki mi jc očitala, da je list, za katerega potujem, protiverskii in zoper Itopa. Na moje pohlevno uprašanje, kako to, pa ji je besedi zmanjkalo, da ni vedela kaj> odgovoriti. Sele čez nekaj Časa se ojauirači ter vzame v svoje varstvo Častivrednega rraai-Ijcnca, kozla Cirila, s tcmi-le besedami: "Ja, takti pišete čez niašga gaspuda Cirila, kit so tnktr fajn j in dober, de ne imonmo dobit bul jših ! Ja, ja, hudič/, taki ste 1 Ce bi bi i pa bovni, tekrat bi ]*a le gospud bi5 bri 1 Jln že Puh ankrat vas štra-fiv, pa boste rud klicni i gespude na pomagaje. Vildte, tak su dondons mlad kije; neč ne zmislijia na Baga in se nič nc baje, ko bi jih Bu£i štrafu, ki teki zaničujejo Kriščove namestnike." — Draga mamica, jaz Vam le to rečem, da je Bog vse kaj drugega, nego mazil jen i kozli, ki jih z Bogom in s pravo vero inečete v eno in tisto posodo, in za katere se toliko zavzemate. Po Vašem mnenj« je torej Bog, prava vena in sprijen far vsejejdno?! Želtm Vam malo več pameti in preudarka, da ne boste več tako neumno meketali, kakor ste zdaj. IJ-pain, boste do tustikrat, kadar pridem zopet nazaj, že drugačnih inislij. Vsem zavednim rojakom pa želim, da bi v novem letu v zavednosti še bolj napredovali in čedalje več somišljenikov pridobivali. Zajedno se zahvaljujem rojakom po Colored:> za izkazano mi gosto ljubnost ter za njih uspešno p d-poro pri nabkanin naročnikov, Le žal, da sem imel premalo časa, da bi obiskal rojake tudi po druzih manj šib naselbt'aall, na kar sem prvotno mislil. V prvi vrsti pa izrekam vso čast in drvalo glede gostoljubnosti v Puebli in v Denver jo* živečim rojakom. Živili! Na sv:de- J. D., popotna«. Huntington, Ark.,' 2. jan. Pošiljam Vam naročnino za leto 1907 za-se m za tri nove naročnike, z iskreno željo, da me posnema vsaj polovica Čitateljev "(»las Svobode'], aiko ne |e vsi. Steni omogočimo, da se bo Ust vkratkem povzdignil na ono stopinjo, ki nnn gre po njegovi^ važnosti; čim -boljši bo list, tem več bo maan naročnikom koristil. — Z delom' gre pri nas to zimo precej' dobro; tudi zashtžek je dober. Delamo v premogokoph Dobili smo zadnjič fcakrizvami "mime run", to je: premog se plača ves, kar se ga naloži nai voz in stehta, pred no se ga- strese. Dosedaj nam je družba plačevala samo za debel premog, in budi zanajprej bi rada imela to ugodnost. Ali odklenkalo jim je! V državi Arkansas imamo postaivo in je hib že zdavnaj pravotnočna, (kn se premog tehta, predno se stresa »iz vozov. Družbam pa to ni šlo v glavo, in dolgo časa se niso prav nič,zmenile za postavo, vedno iska-joč raznovrstnih zvijač, kaiko bi se zakon predrugačil njim v prid alt celo razvelljaviU. Ni pa se jim i>o- ;srwlo,--udati so se morali, radi ali neradi l In ta uspeh so dosegli v unijah združeni delavci! Za nas presmogarje pomeni to 107; zvišanje plač. — Tnkajšni rojaki so se tudi začeli probujati. Doimlegu vsi pripadajo soc;jaVni stranki. So pač sprevideli; da ako si sami ne pomagajo, jim tudi drugi nihče ne bo. Vsak zaveden Slovenec naj bi spatial v tak khrt> in ob volitvah od-dafl svoj glas socialistični stranki ter stem pripomogel, i'a se prej ko prej re^mo sjxmi nepotrebnih kapitalistov. Socijalističtta stranka jc jedrna, katera nam kaže jx>t. po ko-jem pridemo do svojPh pravic. Torej rojaki, delujmo za -vojo korist m stojmo na strani ljudi j, kateri se neustrašeno bore za pravnice delavstva, dai se nam ne 1» moglo oo:tati, da smo bili nemarne-ži, ki: niso za potomce ničesar storili. • Želec listu Gl. S. največjih uspe-hov, pozdravljam rojake sirom A-merike. Vaš aai svobodo in napredek vneti Franc Žitnik. Društvene veati. \~olitve novih odbornikov lokalnih društei' S. N. P. J. za leto 1907. Društvo "Naprej" št v 5 v Cleve-landu, O.: Predsednik : Prane Čeme; podpredsednik : Ivan Sodja; I. tajnik: Josip Kalan; II. tajnik: Primož koga j; zastopnik : Prane Korče; odbornika: Ivan Zaletel in Josip llirk; pregeldovaloa računov: Anton Benedik in Franc Mervar; reditelj-: Mihael Tome Dngtvo "Edinost" št v. 13 v Wheeling Creek, O.: Predsednik: Ivan Kovačič; tajnik: Peter Kovačič; zastopnik: Franc Markus. Društvo "Orel" štv. 19 v Mineral, Kans.: Predsednik: Ignac Černe; pod-predsednik: Alojz Mandelj; tajnik : Franc Skrabar; zapisnikar: Prane Schuster; zastopnik in blagajnik: Franc Speisar; nadzorniki: Anton Haiaptmann. Josip Potočnik, John Sepic. Društvo "Prance Prešeren" štv. 34 v Indianopolis, Ind., S. N. P. J.: Predsednik: Josip Pušner; i*h1-predsednik: Alojz Leban; I. tajnik: Andrej Uršič; zapisnikar: Anton N'ti mar; blagajnik: Anton Jtvrman ; zastopnik: Jos. F. Faletič; nadzor nikit: Rudolf Urbančič, Štefan Lo-viščik, Anton Jerančič; bolniški od bor: Martin Utajner, Teter Hvalica. Franc Faletič; red'tel j: Stefan Klemenčič; (poslanec: Franc Me link. bito štv. 55, iz volil to je pri ustanovni seji dne 30. decembra11. k sledeče uradnike: Predsedniik: Ivian Poženel ; podpredsednik: Ivan Wlilison; tajnik: Ignac Jereb; aiqiisnikar: Peter Tava; bbgajnfik: Jenucj Naglic; red^elj: Franc Kopriva; zastopniki' in bolniški odbor : Josip Hotak, MW»iel) Šubic, Alojz Madč^uškai. Redne mesečne seje se bodo vršile vsako prvo nedeljo v mesecu. št, 14 v \Vau- Družtvo "Sloga" kegaai: Predsednik: Ivan Mahnič; finančni tajnik: Ivan Divjak; zapisnikar: Matevž Karuč; zastopnik: Franc Adler. Društvo "Bratstvo" štv. 4 v Steel, ().: predsednik: Ivan Reboli; tajnik: Josip Zibert; zastopnik: Josip Dernač; bolniški obiskovalci in nadzorniki: Ivan Kajč, Mat. Tušek in Alb. Ovsiamovvski. ROJAKI OBRNITE SE Z ZAUPANJEM NA NAS! Ako mi naznanjamo po časopisih, da smo zmožni ozdraviti vse tajne bolezni mož in žensk, storimo to le zato in edino s tem nar.:enom, da one osebe, ki imajo bolezen, katero mi z največjo izurjenostjo in spretnostjo ozdravimo, lahko vedo kam naj grcdo, da bodo ozdravile. Mi vabimo rojake k nam, in resno želimo pomagati našim bolnim rojakom. Že nad 25 let smo zdravili vse tajne bolezni mož. Celo življenje smo zdravili.bolezni in .lahko s ponosom rečemo, da ni bolezni, da. bi jo mi ne ozdravili. Mi trdimo, da lahko ozdravimo vse tajne bolezni mož in žensk, kajti to so edi ne bolezni, katere mi zdravimo. Naš zavod je najstarejši kar jih j« v Zdr. državah. Mi smo dovršili višje šole v Evropi in. pridemo iz Vaših krajev. T.raj rojaki, ako imate kako bolezen izmed onih katere so imenovane spodaj, nepo-mišljajte niti trenutek, temveč obrnite se takoj do nas, in razložite nam v vašem materinem jeziku svoje bolečine in nadloge. Mi vam. bodemo pomagali v najkrajšem času; Bodite previdni t Oglasite s« pri nas, predno se obrnete do kakega druizega zdravnika. Zastrupljenje krvi, krč, božjastnost, sla/boumnost, zguba moških moči, vse bolezni v želodcu in na jetrih, bolezni v hrbtu in sploh vse tajne bolezni pri moških in ženskah. Preiščemo zastonj in damo-tudi nasvete brezplačno. Uradne ure od 9—5 ob delavnikih, 7—9 zvečer vsak datt. Ob nedeljah od 10—2. 1)K. DH1LL, slovenski zdravnik, n katerim nr^BM^uvLor^o BERLIN MEDICAL INSTITUTE. predsedm: Mike Urbane«; ]kxJ-predsednik: Peter Rdhotina ; tajnik : Frank A ž man; zapisnikar: j. Illebčar; zastopnik: Luka Udovič; blagajnik: Frank Vtvar; bolaiišk. odborniki: Lorenc Jene, Ivan Gani,s Maks Mlslev; ospodflrski odbor: Franc Gr.vsnik, Andrej Po-nikvar; vratar: .Anton (Jerbec se lahko pogovorite. 703 Penil Ave., 2 nadstropje, Pittsburg, Pa. Vsa ostala društva, katera še niso pri poslala |K>n)čila o izklu volitev za 1. M/J7, naj blagovolijo to čim preje storiti. Rojaki v Fa-n. Palestine. O., so tj ustanovili novo drušHvo pni ime no m "Sto van", ko je so priklopih S. N. P. J. Novo društvo, ki je ck> PO PR A VEK. \ zadnji Številki se nam je pri dopisu iz Barbertona, O., vrinila mala pomota. Tam je rečeno, da se jc tudi društvo "Triglav" udeležilo p »greba [K>kojnega brata Johna Kastelica s svojo zastavo. To pa ni res. Društvo "Triglav" namreč nima svoje lastne zastave, ter jc pri omenjeni priliki korakalo za,zastavo društva s\. Martina. — To jk>-pravljamo na izreepo željo dopisnika in proaimoi da se nam pomota oprosti. Ako se ne morete oglasiti osebno pri nas, pišite nam. Mi vas tudi lahko pismeno ozdravimo. Opišite vaše bolezni v vašem materinem jeziku ; pristavite tudi, kako dolgo ste bolni in koliko ste stari ter naredite pismu naslov: BERLIN MEDICAL INSTITUTE. 703 Penn Ave. Pittsburg, Pa. Listnica upravnlltva. Opozarjamo opetovano svoje cenjene naročnike, ki se preselijo, do nam poleg novega naslova naznanijo tudi stari naslov, kar jih ne stane mnogo truda, nam se pa dolgotrajno zamudno iskanje prihrani. Upravtiiitvo. « Slovencem in bratom Hrvatom v Chlcagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremit z modernim kegljiščem In tako svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče, Vsem braffekim druatvam priporočam tudi mojo dvorane za društvene seje, svatbe, zabavno večero itd. — veliko dvorano pa za narodne iti ljudsko vesolice. Cc. gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke In prost prigrizek. S0" Potujoči rojaki vodno dobro došli! Priporočam se vsem v obilen poeet. Frank Mladič, 587 H. Centre Ave. Chicago, 111. $6.00 SEST DOLARJEV je sedajna vrednost 1 DELNICE PAKOBHODNEGA DRISTVA American Navigation Company. Kdor Zeli delnice kupiti še prej, predno cona istim zopet poskoči, naj takoj odpošlje naročilni lisičk in denar na American Navigation Company 108 Greenwich Street, NEW YORK PITY. Vsaka delnica je popolnoma plačana in nI treba nikakegajpoznejšega doplačila. Naročilni listek (Incorporated under the laws of theVtoto of Maine) Americam Navigation Company FRANK ZOTTI, Prekident. i lnkorworirana po državnih zakonih z glavnico $2.000.000, od katerih je že 1 V $1.500.000 uplačanih. 108 Greenwich Street, New York. Cenjeni gospodi 8 tomV'naroeiin na......delnic družbe 'Americam;Navigation Co' ter Vam zajedno pošljem znesek f ".....kot plačilo za miročt ne delnice, katric mi blagoBVolite vposlati takoj. Razume bc, da mi morate ako prekoračijo naročnine zgoraj imenovaro glavnico, povrnili vposlano svoto v celem znesku. Ime............................................ Ulica in št....................................... Mesto in država.................................. Dne.................. Ceki, menice (trate) in poštne nakaznice naj ee pošiljajo direktno na: American Navigation Co., 108 Greenwich St. New York. ULiAB SVOBODE Podporna Jednota. Nadzor-niki: Pomožni odbor: Bolniški odbor: g sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: John Stonjoh, 559 S. Centre Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: Matija Stboiien, 443 Main Str. La Salle, 111. Tajnik: Mabtin Konda, 669 Lomnis St., Chicago, 111. Zapisnikar: Anton Mladič, 134 \V. 19th Str., Chicago, 111. Blagajnik: Fbank Klobučar, 9617 Ewing Ave., South. Chicago, 111. Dan. Badovinac, 206 Chestnut Str.,' Kevanee, 111. John Versčaj, 1411 Clarence Ave. Chicago, 111. Matija Stbohen, 443 Main Str. La Sallo, 111. Mabtin Potokar, 564 8. Centre Ave., Chicago, III. Mohob Mladič, 617 S. Centre Ave., Chicago, 111. Jakob Tisol,9002 Strand St. So. Chicago. 111. Maotin Skala, Box 1056 Ely, Minn. Joair Matko, Box 481 Claridgo, Pa. Matija Pečjak, 819 Chestnut St. Johnstown, Pa. V8E DOPISE naj blagovole društveni zastopniki pošiljati na J. tajnika Martin Konda; denarne pošiljatTe pa blagajniku Frank Klobučarju. Osrednji odbor S. N. P. Jednote ima VBaki tretji četrtek svojo redno mesečno sejo. Opozarja se vsa društvu, ki imajo vprašanja do odbora, da pravočasno dopošljejo svoje dopise jod notnemu tajniku. Hodjalizem -nov evangelij vesoljnega človeštva. III. \ er< vati in vedeti, to sta dva nasprotna si pojma, ki ločita dpsedaj-nc vere tiai eni strani in nov evangelij na dmgi strani. Kdor je v sramu ta razloček jasno minevati, ta postane gotovo socialist, četudi so mu podrobni iKiiukit nove vere še neznani. V razločevanju med vero in pravim znanjem tiči pričetek soci-jalnega razvoja. Oba, vera in soci-jalizem, skisšatai človeštvo privesti do popolnejše sreče, toda poti sta ravno nasprotni: vera zapoveduje le verovati, brez dokazov, veda pa zahteva jasnih, dokazanih resnic. Naši nasprotniki, pismouki in farizeji, — zastopniki dosedajnih ver, —* imajo meč le tako dolgo, dokler je še kaj ljudi, ki slepo verujejo vse, kar jimi oni nartvezijo. Isti torej niso zmožni rešiti Človeštva. Kdor pa je oborožen s svitlim mečem uma in kdor se opira na znanost, na dokazane resnice, — ta bo zmagal, ta jc učenec novega evan* gelija. Naspnjc med vero m znanostjo (med starim in novim evangelijem) ne pričenja se šele včeraj, ko so socijaltstične stranke stopile na pozorišče. To nasprotje se je začelo že v starodavnih časih, — tedaj, ko so se začeli ljt*lje z raimmi vedami ukvarjati, f Im bolj so se znanosti v tek-u časa razširjale, večale in mix žile, tem večje je postaja! i nasprotje med iero in socija lizmom. V današnjih* dneh, ko je veda že tako zelo napredovala in postala skivma la*t skoro že vsega človeštva, ne more biti noben pravi socialist pristaš recimo katoliške vere. kakoršno učijo naši duhovniki. Prav lahko pa veruje v to, kar je učil Kristus. Jasno obliko jc zadobilo to nasprotje v gibanju današnjih delavskih strank. Vsi dosedajni pojavi v tem oziru so biti le nekaki oznano-valci velikega, vseobčega gibanja, ki je razširjeno po celeim svetu in ki pripravlja pot sociialni revoluciji, to je velikanskemu preobratu in preustrojEtvi vse človeške družbe. Grška kultura, krlistjanstvo in moderno naravoslovje, to so temeljni kamni, industrija jc stavbenik, soci-jalistične stranke pa tempelj, katerega hočejo narodi 20. stoletjq sezidati. Dosedajna zgodovina človeškega rodu je pripravila potrebni materija!. Tempelj, ka se bo sezidal, ne bo imel njkakih nepotrebnih o-kraskov, Človek je rojen v verigah: to sc pravi: vladajoče razmere, in Stari predsodki ga-delajo za sužnja; svobodo si mora šc!e priboriti. V najtežje spone ga je nkfenila narava sama. Naravne potrebščine, kakor: hrano in obleko, to mora človek naravi izsiliti. Zato je dobila vera'tako velik upliv, ker je obljubila rešiti človeštvo tega tlakarstva. Judi so dolgo časa upali in še upajo na obljubljeno kraljestvo Mesijevo. "G!ejte tiče pod nebom, ki ne sejejo in ne žanjejo, pa vendar jih prežim nebeški oče.'' Molitev in port ro rešilna sredstva, ki jrh katoHka vera priporoča proti prirojeni onemoglo- st? človeka. Skozi celi srednji vek so se tega recepta vztrajno držali jiohožiii verniki. Končno so s|>ozna-li nekoristnost in neuspešnost take-r;« ravnanja; kajti niti za las niso prišli bližje svojemu cilju; še huje m> bil; zasužnjeni. Nastopil je Luter in zrevohxeijaniral duhove. Novo, svobodnejše mišljenje ie zavladalo; blagodejni«) je upiivalo fndi na Slovenskem. Pričelo se je zdravo gibanje, ki je vsaj deloma zlomilo moč tedaj vsemogočne rimske duhovščine, ki je pasla in še vedno pase lenobo. Danes se imenuje odrešenik sveta : tlelo. Kdor ne dela, maj ne jc — pravi ]»Tcgovor. Vkljub temu pa je še mnogo takih Temihov, ki nič ne ik'Iajo, pa vendar dobro živijo. Socijalizmu se j^re za to, da v resnici reši človeški rod, — ne samo z besedami. To odrešenje pa ni morda kak taberuakelj ali mon-štranca. temveč dek> in znanost. \ tajnostih, ki nam jih je razodela narava, v njenih silah (voda, para, elektrika), ki smo jih vpregi i v svojo s Kubo, da nam lwez hudega inapora daja svoje darove, — v tem tiči bogastvo, ki 1»o rešilo Človeštvo. Ves napredek in razvoj pa je odvisen cd prave. iiotrajne svobode. Kaj je svoboda? To Še ni ]K>])ol-na svoboda, ako sme kdo neovirano »»krog hoditi, neovirano se «hajati v lokalih ali celo ma prostem, svobodno govoriti o čermrr in o ko-nnirkoli, očirtno izražati svoje versko in politično prepričanje, ter o javnih zadevah razpravljati, ne da bi se um bilo treba bati i*>lic'je. Vse t«> so le priveski prave svobode. — Odvzeti jarem suženjskega dela, rešiti človeštvo bede in skrb; za vsakdajiii košček kruha, oteti ga me ve dno« i iri omogočiti vsem brez razlike višjo izobrazbo, ne samo pri-vilegl rančem, rešiti' delavske sloje sramotnega položaja, da morajo služiti kot tovorna živina takozva-nitn "boljšim* ljudem" — takti svo-bodo k°t končni cilj hoče vsem pri-Intriti socijalizem. Kdor trdi kaj dratzega, se laže in zavija, hoteč razširjani o socijalizmu napačne pojme. Kes da je današnji človek od na-ra\v še zelo odvisen, ker narava ni še popolnoma v njegovi oblasti-Kulturi preostaja še mnogo dela. Toda človek je naravo že tolitko obvladal, da pozna orožje, s katerim jo lahko premaga itv spremeni v koristno domačo žival. Prenehali smo moliti in udajati jc brez <"d-|R>ra usodi, — začeli pa smo misliti in delati. Posledice tako spremenjenega življenja se vidijo v čudovitem napredovanju na polju izobrazbe in v večjem blagostanju. Dosedajna duševna in gmotna revščina je bila neizogibna, ker je manjkalo moči. ki bi jo ublažila. Potreben je bil tisočletni razvoj, da smo prišli do te moči. V preteklih čas ih se ni toliko istorlo, da bi produkti dela zadostovali vsem ljudem. V takih razmerah «» lahko prišli nekateri do moči, in si zasužnjili drtlge, da so jih samovoljno izko-ršČali. Vsled pomanjkljivosti) proizvajalnih sredstev je dostikrat primanjkovalo živil in nastale so po- gosto lakote. Danes pa jc ravno na robe. Proizvajalna sredstva (stroji itd.) so tako popolna in toliko jih je, da sc stori več kakor je potreb-iiio. A vkljub temu, da je po maga-činih nakuiplčenega toliko bogastva, sc vendar često zgodi, da mora ljudstvo stradati in zmraovati, ker posedujoči stanovi nc marajo kupiti njegove delavne moči Pravijo, da je svet preobljaideu. To pa ni res, Izdela se maj le toliko, kolikor je neobhodno potrebno, in pokazalo se bo, da je še vedno dovolj! prostora zh vr>e. Kes jc le to, da imajo nekateri preveč, drugi pa premalo. Kdor je reven, ni vedno tega sam kriv; vzrok je tisti, ki mu za njegovo delo premalo plača. To semezdrave, protinaravne razmere, ki vodijo vse k-Ukurne države naravnost v pogubo, v gos|xxlar-ski polom. Vsak, kdor ima oči, mora to sprevideti. Mesto da bi. se države pečale z 'tiprašanjem, kako je pretečo nevarnost odvrniti, izgubljajo čas z drugimi ničnostmi, prepirajoče med seboj za vsako malenkost. Kar je pa najbolj važmo, pa ne vidijo ali nočejo videti. Pravično rešiti delavsko uprašanje, je življenskega pomena' za vsako državo. — Ako se ozremo nekolko po svetu, vidimo povsod, da se nekaj izrednega pripravlja. Delavstvo celega sveta se giblje im si samo hoče izvojevati ono socijalno svobodo, o katerej smo poprej govorili. Socialistične stranke živijo v ve-ri na zmago resnice in pravice, v upanju na odrešenje iz gmotnega in duševnega .vufienjstva in v ljubezni za jednakopravuost vseh lju-dij. Otroci tega sveta, to so bogataži, farizej'i in pismouki, sebičneži in hinavci, — imenujejo nas sanjače. Po njih kratki pameti se torej očitne krivice ne smejo odpraviti, marveč vse naj ostane tako, kakor je bilo t k) sedaj. Njim se dobro godi, — kaj jim mar drugi ?! Ne morejo pojmovati, da je rešitev mogoča, ker jim je potratno življenje pamet 7. maistjo zalilo. Bodočnost pa jih 1*) že spametovala 1 Zpvcdna, pametna organizacija vsega delat — to je naš zaželjeni odrešenik! IŠČEiM rojaka Johna Petrina ]>d. Kosmač na Rečici, Spod. Štajersko. Kdor ve za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti. — Tomaž Žo vie, P. O. Box 13, Mack ay, King Co., Wash. SPREJME SE v večjo prodajalno z oblekami mlad mož slovenske narodnosti, ki je v taki trgovini nekoliko že izvežbau — Pismene ponudlic jxid šifro "N. S." na upravništvo "Cdas Svobode", 669 Loomis st., Clvcago, III. Našlzastopnlki. Za Conemough, Pa.: J. Bricelj. Za Johnstown, Pa. r M, Štrukelj. Za državo \V)x>mir.g: Lorenc Demšar. Za Cleveland, O.: A. Kuznik. Za Colorado: Joe Dcbevc. Za Ravensdale, Wash.: C.tErme»c. Za Roslvn : Wash.: A. Janačck. Za Milwaukee, Wise.: John Kalan. Za Jolict. 111.: M, Poiek. ROJAKI, NAROČUJTE 81 "CL^jravoBort." __ILM JS"t Slika predočuje zlato damsko uro (Gold filled.) JAMČI SE ZA 20 LET. V naravni velikosti slike. Kolpsovje je najboljši ameriški izdelek Elgin ali Waltham. G* | 4 OA Te vrste ura stane lo W i-Vfvr V obilo naročilo se priporoča VBem Slovencem in Hrvatom dobro znani Jacob Stonicli, 72 E. Madison St. Chicago, III. JOSIP JI RAN 459 W. 18 cesta, CHICAGO Največja zaloga vsakovrstnih instrnnientov................. M oja posebna speeijaliteta so doma izdelane harmonike in koncerti ne. Izdelujem novo in popravljani staro. Pišite v slovenskem jeziku MOČNO BLAGO. Najbrže, da ste videli že kako oznanilo in Bi predstavljali, kako po ceui so blago dobi. Ali se spominjate, kako slabo blago ste dobili in si Batni sebi rekli: "Nikoli več tam ničesar ne kupim". Večina naB ima tnko skušnjo, in če je vi niste imeli, štejte se srečniii. Mnogokrat vidite take predmete oznamovane in tako lepo popisane, da se vam priljubijoin si jih hočete nabaviti. Grete in si jih ogledate in najdete, da nipo niti polovice one vrednosti ali kakovosti kakor opisano, To je glavni vzrok, da mi ne navajamo naših cen po o-glasih. Nekatere prodajalne trde, da cepa tega ali onega predmeta je za polovico znižana. Mi tega ne storimo, kajti vsakdo vč, da nekaj dobička moramo imeti, ker Bicer ne bi mogli eksistirati. Naša trgovina obstoji vfe 15 do 20 let in todo-kazuje, da zadovoljimo ljudstvo. Pridite k nam in si oglejte blago in ceno. V zalogi imamo najlepšo vrsto oblek,slamnikov, klobukov, letne spodnje obleke itd. Pridite in oglejte si naše vzorce za možke obleke. SLOVENSKA GOSTILNA pbi FRANK ČEHU Naznjnm rojakom, da točim vedno dobro pivo in domače vino ter druge pijače. Fine sn|odko na izbiro Rojaki dobe pri meni stanovanje s hrano Priporočam Be za obilen obisk. S spoštovanjem FRANK ČEH BAS Centra Ave., . CHICAGO, ILL. A laimiiinaaiMaiaaiMiiifiiMii ^WWWWWWWWWW £ MODERNI FOTOGRAFIJI A TE LI JE ; L. Hagendorff. : Vogal Reed in Oregan nI. : V MILWAUKEE, WIS. : Znižane cene za poročne slike. ilMlUilUUiUlUlUlUiUJUi ■•»fflffltlfilfiwitffflffffl STARA IN IZKUŠENA tUNARD LINE Ijm* Utm. 1840. PREVAŽA LJUDI IN BLAGO ČEZ OCEAN CIBEULTiR, GENOVA, WPEL ITD. LEPI, VELIKI IN NOVI PARNIKI NA DVA VIJAKA "CARPATHIA" 13,600 ton. "SLAVONIA" 10,600 toD. "PANNONIA" 10,000 ton. ••ULTONIA" 10,400 ton. Iz New Yorka odplujejo NARAVNOST V ITALIJO. Obrnite bo do naših zastopnikov kateri Vam dajo potrebna navodila o cenah in času kedaj parniki odplujejo, a«. tu«je agwitja! F. G. WHITING, ravnatelj. f>7 Dearborn Str. OHtOAOO. 1*. Nrhoetiliofen Brg. Co's. Najboljše pivo je |Se prodaja povBod. Phone Canal 9 Chicago, III. Edward Pauch -gostilničar—- 663 Blue Island Avenue CHICAGO, ILL. Emil Bachman, 580 So. Centre Ave. Chicago. Izdeluje društvene znake, gum-lx«, zastave in druge potrebščine. Kasparjeva držav-11a banka, 623 Blue Island Ive, Chicago, III. plačuje od vlogi. jan. pa 30 jun. in od 1. jul. pa do 30Jdec. po 3 odstotke obresti. Hranilni predal za $3. na leto. Pošilja se denar na vse dele sveta in prodaja se tudi vozne listke (šifkarte). Denar se posojaje na posestva in zavarovalne police. OLtAS BVOnODB CERKVENI BOJ V AVSTRIJI. • V eni številki pretečenega leta smo priobčili notico, da nannerava avstrijski državni zbor pravično u-rediti razmerje med katoliškima zakonskima druietoma. kakor je urejeno že po vselv drugih kulturnih državah in pri ost al Hi verah. Tudi šolo hočejo osvoboditi preve.ikega cerkvenega ppttva. V tem ožini je nastalo po vsej državi velilko gibanje. Avstrijski epi skopa t (to so nadškof je in škofje) pa je izdal skupni pastirski list proti nameravani reformi zakona in proti svobodni šoli, kakoršno imamo npr. v Ameriki. O naših šolab, četudi nima papež v njih nič govoriti, pa vendar mora vsak priznati, da so prav dobre. Take šole hočejo tudi v Avstriji' vvc-sti. Omenjeni pastirski list se je bral po vseli avstrijskih katoliških cerkvah dne 2. decembra 1906. Češki svobodomisleci so izdali nasproti pastirskemu listu odgovor, iz katerega navajamo glavne misli, želeč, da napredni Slovenci vso stvar dobro premislijo in spoznajo, kako praznili izgovorov se katoliška ceikev poslužuje, kadar se gre za nadvlado in za pridržanje krivičnih privilegijev. Svobodomisleci pobijajo pastirski list nekako tako-le: Preostanek srednjeveške cerkvene moči: je upBiv cerkve v avstrijskem zakonskem pravu (to je postava, ki določa medsebojno razmerje med možem in ženo). Tega u-pliva nimajo več Anglija, Nemčija, Francija, Italija, Španija, Oger-sko. Jezus sami je v slučaj« preše-stovanja naravnost priznaval raz-družlijivost zakona (Mat. 19,9)-Cerkev se sploh drži Jezusovega nauka vtoliiko, vkolikor ga potrebuje v svojo korist. Saj je sv. pismo v izvirniku' ali v popolnem prevodu prepovedana knjiga, kakor Voltaire aH Zola; samo duhovniki, in. še ti pogojno, ga smejo brati! Kjer je katoliški cerkvi v korist, tam sama razporoko priznava in podpira. Po cerikvenom pravni velja takozvani "privilegium Pauli" ali '"privilegium fidei christianae" (predpravica krščanske vere). Ako se je npr. Zid dalt krstiti, lahko zapusti svojo židovsko ženo (brez ozira na otroke 1) .m se poroči s kri-stjansko, čeprav mu prva žena še živi. Veljavno sklenjen zakon se lahko loči, ako zaikouca še nista telesno občevala, s papeževo dispen-zijo (privoljenjem) in pri redov-niških obljubah tudi brez dovoljenja druzega zakonca. Sicer je pa cerkev imenitnim osebam (vladarjem) zelo velikokrat na uslugo, progtašujoč nerazdružljive zakone za neveljavne. Zakaj je zakon samo za navadne Ijiudi zakrament, vir milosti, — za^ duJiuvnike, katerim se je prepovedano ženiti, pa bi bilo to onečašče-nje?! Celibat (ncožeuienost) je politična ustanova, da loči duhovnika od domačega prebivalstva in ga tem trdneje naveže na Him in papeža. Ravno zato ker duhovniki ne živ* v zakonu, in ga ne-pozna jo, ker ali nimajo otrok ali i:'h ne priznavajo in ne smejo priznavati, nimajo tudi pravice, da bi odločevali o zakonu. Ako hočejo reformirati rodbino, naj najprej reform:rojo svoje razmerje do žene in svoiiih otrok! ' Potem bodo bolje mnevali zakonsko življenje in veddli, da srečni zakon ostane nera združljiv za vedno, in to tudi brez cerkvenega bla-gosk>va kakega grešnega in sprijenega duhovnika! Pri razporoki se gre namreč le za nesrečne zakone, kjer se zakonca prepiirata. mučita-in si strežeta po življenju, kjer grozi zlasti otrokom neizogibna telesna in nravna propalost, če morata taka zakonska skupaj živeti. Kjer ni vzajemne ljubezni in pomoči, kar je podlaga zakona, tam ni zakon nič vzvišenega m dobrega, marveč vir ne številnih muk m pregreh ; tam tudi cerkveni blagoslov ne bo nič pomagal. O razdmržljivosii in nerazdniižSjt-vosti zakona na ji v prvi* vrsti sodijo zakonci sani, zia«ti tisti, ki poznajo njegove senčne strani rz lastne it- kušenosti. Izmed stotisočev sodnij-ski ločenilv jih jc samo na* Dunaju nad 20,000, ki imajo svoje društvo in svoj list "Ehereform" (zakonska reforma, preuredbat). Ti so zaradi cerkvenih postav obsojeni brez svoje krivde k mimo zakonskemu življenju1! — Iz istih vzrokov zanjkujemo duhovščini pravico do od ločevanja o vzgoji mladine. Dokler ne ravnajo človeško' s svojimi lastnimi otroci, dvomimo, da imajo resnično skrb za tuje otroke. Doscdajna avstrijska šob, pod cerkvenim in vladnim uplivem, naj vceplja mladini Wap-čevsko ali suženjsko poslušnost in strah pred duhovsko m posvetno gosjx>sko! Hočemo svobodo v življenju, v šoli an v veri. Kar nam državni osnovni zakoni zagotavljajo, samo to hočemo: da se ne bi smelo nikogar, tudi otroka ne, siliti (s kaznimi itd.) k vesnkim opravilom; nasprotno pa se tudi ne sme nikomur braniti, da izvršuje svoja verska opravila. Ne Boga, ampak vas aoštrpnoEt jo, Da je rimska hierarhija proti na-l>redku v posvetnih vedah, to ni ne-osnovana trditev. Med presvetla-ntmi knjigami, ki jih katoličan ne sme brati pod kaznijo cerkvenega izobčenja, npr. t Me novodobni mislec*: Balkon N'erulamski, Buckle, Comte. Descartes. Diderot, Mon-t est j IK1U, Hume, Kant, Locke, Mill, Spinoza; med ;>esniki: Balzac, Dumas, Plaaibert, da, celo pobožni La-meais. Mickievvicz in Milton! (Kako je jiostopaia slovenska duhovščina n- pr. z umrlim Simonom Gregorčičem, ki ga sedaj hinavsko hvali in povzdiguje, je it^k zadostno znano; ravno ta duhovščina ga je telesno in duševno ubila!) Vsa novodobna filozofija ie na-imleksul Cerkev se seveda prilagoduje razvoju, kaviar se že mora. Sprejela je nauk Galileija, jezuit Was man je celo pripravljen priznavati Darwina — seveda šele danes, ko bi se že otroci smejali, če bi še vedno vztrajala no starem stališču. Pastirski list pravi, da se bori za "državni red". Kaj jc duhovščini za državni red in za posvetno, "od i k)ga postavljeno" gosjxisko, vidimo sedaj 1 t;i Francoskem. Poslušnost državi priporoča vernikom letam. ako ta država poprej posluša njo; sicer se upira postavam države" kjer biva, kajti njena prava država je v tujini (v Rimu1). — To je odgovor skupnemu pastirskemu listu avstrijskega epideopata. *) V svetem pismu stare zaveze (ne v čistih evangelijih!) se namreč nahaja mnogo stvari, ki so vzete od pagan sfkfli Babi loncev, ži-več:h davne pred Kristom. Judi so bili 11 jili sosedje, in tako so ti spre-jelj od njih več bajk, ki so šc danes v svetem pismu. Judovsko sveto pismo (stari zakon) tvori važen dc! katoliškega bogoslužja. DNEVNI KURZ, 100 kron avstr. velj. je $20.40. pri čemu jc poštnina že v v poŠte-ta. Bolečine v hrbtu lit nogah izginejo popolnoma, ako se ud parkrat nariba z Dr. R1CHTERJEVIM SidroPainExpellerjem Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reuinatizmu, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, o bolečinam v prei h, proti HP glavo- in zoboboltu V vseh lekarnah, 25in ^T 50 centov. F. AD. RICHTER & Co. SIS 1 St. New York. Rojaki Slovenci Črtajte novo obširno knjigo „ZDRAVJE" Novih 50.000 se zastonj razdeli med Slovence Knjiga »ZDRAVJE Katera, v kratkem izldds od Nlnvnefa it« ob^e znanega: Dr. E. C. COLLINS M. I. Iz nje bodete razvidili, da vam je on edini prijatelj, kateri vam zamore in hoče pomagati v vsakem slučaju, ako ste bolni, slabi ali v nevolji. , Knjiga obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvi ter je napisana v Slovenskem jeziku na jako razumljiv način, iz katere zr. more vsaki mnogo koristnega posneti, bodi si zdrav ali bolan. Ona je najZa nesli vejši svetovalec za moža in ženo, za mladeniča in deklico. Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana. sestaVa človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini, zumore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele (kroničue) kakor: tudi vsake tajne spolne bolezni. Čitajte nekaj najnovejših zahval, 8 katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje: Velespostovani Dr. E. C. Collins M. I. / Ceneni gospod Collins M. I. Vam nainanjam 24 So. Centre Ave. — Edini slovenski krojač v Chicagi naznanja slav. občinstvu, da ima sedaj veliko zalogo vsakovrstnega blaga v izdelovanje novih oblek kakortudiv popravo starih vse po zmerno nizkih cenah Chicago, III. NAJEMNIK & VA^> Izdelovalca sodovice mineralne vode in drugih neoppjuih pijač. 62-8-1 Fisk St, Tel. Canal 1405 N a z d a r rojaki! Slovencem in drugim bratov Slovanom priporočava svoj lepo urejeni Saloon! Točiva vedno sveže pivo in pristne drage pijače. Raznovrstne fine Bmodke na razpolago. Za obilen poset se priporočava brata Košiček SSI S. Centre lie. Ckicip, IIL o ua SVOBOD« 4* 4 4 Z veseljem naznanjamo slavnemu občinstvu, da smo nstrogli popolnoma in v vsakem oziru novi postavi glede čistih živil in zdravil, tako da se Severova občo poznata zdravila smejo prodajati tudi nadalje po vseh državah Amerike. Vsako zdravilo, odposlano iz nošegn laboratorija, ima jnniBtvo. da ustreza popolnoma novi postavi glede živil. Prepis inii originalne jamstvene listine se je odposlal kmetijskemu tajniku v Washirgltn D,C., kakor zahteva člen IX i-menovanih državnih postav zaživil^ in zdravilu, 1 NO 1005—GUARANTEED UNDER THE FOOD AND DRUGS ACT JUNE 30. 190«. To pomenja. da Severova zdravila niso pokvarjeno ti 1 i ponarejena in da se lako kupijo in prodajajo kot v vsakemu oziru zanesljivo blrgo, knkorsno pred-pisujejo državne postave. Mi smo z veseljem in radovoljno ustregli tem določbam nove postave, to tem raje, ker so se naša zdravila vedno izdelovala pravilne in le v smislu najbolj sih zdravniških znanstvenih izkušenj. Vsa trgovina in uprava tvrdke W. F, Severa kakor tudi laboratorij (izdelovalnim i, kije najmodernejše opretnljenje pod osebnim vodstvom izvezbonih lekarnarjev in zdravnikov, ki so si vsled več-letnega službovanja v enej največjih in nnjtcljiil 1 riniti ic pridobili vsestransko izkušenost in zdravniško spretnost. Vedno pazimo na to, da se vzdžijo risen zdravila na vrhunca popolnosti in čistoti, ker nam je ležeče na tem, da pridejo ista ra dober glas kot taka. ki prekašajo vsa druga glede čistosti, velikih asp lov in jej c h • >nifljhbi(ti. Dediči sedaj s/i> mijo, dat je bil Gerlach tat, in da bi ne postat .sumljiv, je začel beračili, (ierlachov testament bodo skušali razveljaviti, zapuščino pa. bodo od* loazali tuxli dohrodelnini namenom. Iznajdba za parobrode. Parobrodni strojevodja M. Mi-cheluizzi v Trstu je iznašel zelo primerno napravo, ki razprši potom visokega zračnega tlaka tudi najgo->tejšo nteglo .na dve milji okrog ladje. Iznajditelja so v Avstriji sicer zelo hvalili, a nič podpirali. Končno se je odločil oditi na Angleško sreče iskat. In tam jo je tudi na£el. V Birmingbannn se je u-stanovila delniška družba za izdelovanje njegovega stroja. Dobil je 15,000 K letne plače, in družba je obljubila, da mu odkupi iznajdbo za 2400,000 K. V Avstriji je iz-najd'telj iskal kupcev 7 mesecev, na Angleškem jih je pa dobil v 60 urah. — V ljutbi Avsfrijd imajo pač mnogo smisla za napredek! Češki pesnik Mcchcr je zavrnil častno nagrado češke akademije znanosti v Pragi za njegove najnovejše poezije, češ da smatra nagrado za osebno žalitev. O pokojnem oisstrijskem nadvojvodu Otonu sjMiročajo madžarski' časopisi, da je zapusti! pismo na cesarja Franca Jožefa 1. in svojega brata Frana Ferdinanda ter jt» prosila naj skrbi« za njegova dva n«sakonska otroka, ki jo je iitK'1 z bivšo iiralko Robinzon. Cesar je imen* >xq/ za va-rtfha oiras, bajonet in nožnico ter te stvari tako prebarval, da so se zmleli pristni. Ko se je opoldne straža menjala, pripasal s. je ta kruhov bajonet in niibče ga ni zadrževal, ko je kona-močnaka vi raznih velikih tovarnah na Nemškem, kjer se je vsestransko jjoučO o strojih. Leta 1903 je vstopil kot inženirski asistent v prakso pri parohrodnem društvu 11 a mburg- A mer i k a. Po dveh letih mu, je bilo dovoljeno, da vstopi v mornarsko tehnično šolo v Rcsbo-cku, ki jo je absolvirall v 6 mesecih ter napravil izpit za Inženirja z iz-bornim uspehom. AVrlolzno obglavljen. Leta (897 je obsodilo sodišče v Flensburgn nekega Deppu na smrt, češ da je posilil mlado deklico ter jo jKJtem umoril. Zanesljivih dokazov sicer ni bilo, temveč se je sodilo le na podlagi domnevanj. Deppu 1« nikoli priznal svoje krivde in tndi pred krvnikomi je zatrjeval, da je nedolžen. Toda sodišče je ostalo pri- svoj eni irrelou, in Deppu je izgubil1 glavo. Po devetih letrh se je dokazalo, da je bil nesrečni Deppu nedolžen. Morilec je bil neki' Tress-netv, ki je poznal, dia je razrnn o-menjene dekllicc umoril še tri druge žrtve svoje pohot misti. Misli. Človeška natura je razcepljena v dvoje velikih nagnenj, ki si nasprotujeta neprestano; prvo* nagnenje je revolucijonarno, drugo policijsko. Včasih nadvlada revolucionar, trenotek pozneje policist. In boj med tema dvema dušama se imenuje zgodovina človeškega rodu. Neprestano umirajo bogovi in neprestano se porajajo drugi, ki se razi i kujejo od prejšnjih samo po obleki. Policijsko nagnenje in lire-penenje ne trpi., da bi človek stoke! lakaj sko stiku jo; dovoli' n»u kvečjemu, da se preobleče po modi. * * » „ Sedajni način življenja je proti-n ara ven; tekom stoletij s skrbno umetelnostjo urejeno življenje je vsled tega tudi dolgočasno, Hrepc-nečo človeško dušo so ogradili s tolikimi plotovi, dat si lomi' peroti ter onemogla pada nazaj v blato, kadar ji pride na misel, da bi se dvignila nad umetelne ograje . .. Ali ona ne obupa; komaj so rane zaceljene, se vzdigne z novo močjo ter skuša zdrobiti tisočere železne plotove. * * * "Šk°da, da se pri nas vsakdo tako hitro zaveda ..." Te besede stoje v "Glas Naroda" z dne iS.'1 decembra IQ06 št v. 296 v članku "V božičnem tednu". Njemu torej ni pfav, da se širi zavediKM med a- meriškinri Slovenci. * * * "Svet jjotrebujc: ljudi W se ne dajo kupit' ; ljudi ki značaj višje cenijo kakor bogastvo; ljudi, ki imajo stalno mišljenje in trdno voljo; ljudi ki so prsteni v malih kakor velikih stvareh: ljudi kojih castihlepnos t ni omejena samo na egoizem; ljtncli ki so vedno pripravljeni žrtvovati svoje privatne koristi splošnemu blagru; Ij-udi ki se ne dajo splašiti po nen<»pelirh. Take ljudi potrebujejo po celem svetu, toda — nii jih 1" Tudi to se je čitalo v neki številki omenjenega dnevnika. Slabo spričeva!oJ Potemtakem smo na sveti* sami lopovi. Dofrični časnik sodi morda vse ostale po samem sebi 1 ♦ + * Najhujše je govoriti, s človekom, ki vidi samo tako daleč, kakor daleč imi *ega nos. A gorje ljudstvu, ki ima taike učitelje-voditelje, ki presojajo ves svet z vrha domačega zvonika. * * • V tem so si jednaki vsi de>|iotje (nasihiikii), da se bojijo svobodne ltesede, tiskane m izgovorjene, ter jo hočejo zabraniti. IŠČETA SE Mihael in Marija Videč (brat in sestra); prvi ^tar 19. druga po. 23 let; doma iz Veli-cega Globocega št v. 16 pošta Krka. Dozdevno se nahajta Mihael Videč nekje v Clevdamki ah pa v okolici. — C c kdo rojakov ve za na-dov e-nega ali drugega, naj ga bkagovoh naznaniti Jakobu Cesar, Box 328, Toluca, Marshall Co., Ills. Stvar je zelo važna in velikega pomena. . .. s. olab SVOBODE? Med nebeškimi svetovi. n a h a v o h l o v n k c k t i c e Urejuje Ivan Kaker. Skrivnosti .RIMSKE CESTE* Vi'od. (Nadaljevanje.) lloroivj'« na Arjteui pov>rši«i svetov iiasMia vsled stiskanja skorje ptenetfove. Gim se ob ohlajanju materije stiska itii zmanjšuje pkmetovo oblo, gruči jo se gore itn s tem stiskan jetn v zvezi je tudi vuHkani«m aK ognjemeti plawtfov in — potresi. Cem bolj; ko se srtiska skorja, tem huje poganjia ir ognjenikov goreča vsebina. Nta neštetih svetovih sc vrši Ita proces mej silnimi pojavi elementarnih katastrof. Ondi vidimo, kako šviga tih-j i plamen iz st rmih gor in se razliva kakor goneče nvorje v niža ve; iz vročega pana se delajo v družbi z vodenccm siloviti oblaki, v katerih sc neprestano vne-majo grozni bliski in neopismi grom pretresa zatulilo ozračje. Mej nevihtami in gromom pak se dviguje vtjsoko v nebo planeta va skorja in ob sit rasnem gromu, polomu iiv tresku sc tvorijo nova gorovja m se pogrezajo starejša v brezihio goreče materije. Reči.se mora, da vse vesolino stvarstvo odmeva od teg^ poka in polomi na milijonih svetov. Ne baš malokrat sc tudi dogaja, da kak'svet ko se jc že popolnoma str-dila njegova površina in jc pognala na iste j .najbujuiša narava, v e-nem hipu znotranjega pritiska strahovitim gromom razpoči in se potopi v ognjenem osrčju vsa krasota prej videzno. mirnega površja. Taki svetovi, kaberih ni bilo prej videti rtoi našem obzorju, fo se hkratu prikazali, kakor 'Velikanske nove z ve »de, katerih luč je prvi hip za-žarela, kakor bek> sobice, a je bolj in bolj ..spreminjala svojo barvo iz rumene v rudečo in tamno rudečo, od njih smo videli bližati se v nepo-pisrjcm žaru, ki je lepši od solnca, ti so šc v či/stenv plinovem stanju, drugi preliijiajo krizo širjenja, njihovo |wvršje se od hipa do lii]»a spreminja ob vilmrtiem valovanju trd/eče se skorje, zdaj je tamno, zdaj zopet žareče, tiretji so zaviiti v tolik dim in kovinski ter vodeht par, da njiliovega površja abso/iKno ni mogoče v'deti ker je vse ena edin-cata/ zmes ognetro tekoče žlindre, spojene s patom in oblaki; četrti knajo že rajsko priroduo površje ,z naj'lepso cvetočo 1 naravo, fxiti so pusta, sWtna puščava, kaiterih jc že umrla vsa .narava pod večnim mrazom; šesti so zaviti v večni sneg in led in sedmi niso drugega nego ratzdrapana črno-^vitla žlindra. Na mtnog h svetovih vlada srhta vročima in večnsa svfttoba, kajti njihovo površje ni le obsevano po svojem centralnem »>ncu. inarveč tudi po mnogih hfuiah, ki se vrte v razni ve-lildnati in barvah svitlnbe okoli njih ! na nmogrb je zfopet komaj toliko svetlobe, kakor pri nas v mesečni noči, kajlti preda eč so od svojega «olnoa"in zopet mnog*' je takih, kateri imajo večrto noč :n večni mraz, kjer bi vladal laliko obtup in smrt, kajti ti svetovi so najbolj oddaljeni od vseh drugih, ti svetovi so otroci ali ortrokmvih otrok otroci prvih solne, ki .so iz malte ranega sobica vseh stuari bežali v največje ffcalja-ve etmve praznote. Vsni družina neštetih teh svetov tvori naše zvezdi-šoe in vsi ti «rvctovi so v svoji prikazni in brtstvti zanimivi tako, da se jih človeštvo te zemlje ne nagle-da, ako bs jih gledalo, dok'er naš rod živi. Oh, kako se muči ubogi editor pri "Glasniku", da bi nam dokazal, kaj je socijalizcmil Napenja se in stoka a ne gre, pa ne gre. Pusti to, g R. S. O socijalizmu naj se ukvarjajo drugi, ki imajo več pojma o tem — a ti nam raje |>ovej kaj bolj važnega iz Calumet a, n. pr-: koliko Klopč"Čevega vina se popije zdaj ko je Marice — bolna ! • • • Delavci! Srečno in veselo leto HJ07 je odvisno le od vas. Nihče ne bi izboljšal vaših mukotrpnih razmer, ako jili nečete vi sami. Delajte ■ torej, nc držite rok kiižcuui! Oblui-bite nam vsaj rekaj, in sicer, da bo-dete pridno prebirali in podpirali delavsko časopisje. "Glas Svobodo" je tak edini list za slovenske delil vce v Ameriki. Napravite si torej boljšo bodočnost v zapričetem letu ! POZOR 1 Današnjo številko smo poslali na ogled mnogim rojakom, o katerih smo mnenja, da so naprednega duha. Prosimo vse tiste, ki se mislijo na naš list naročiti, da nam ali naročnino (celoletno $1.50, polletno 75c) takoj b'agovolijo vposlati, ali Pa• nam vsaj sporočijo, d-j .sr .hočejo naročiti. Roman "The Jungle", katerega je spisal naš slavni sodrug Upton Sinclair, stane $1.20, po pošti $1.-35. Naročuje se v našem uredništvu. Vsaki Angleščine vešč rojak bi moral to knjigo brati, v katerem je razkrinkano hudodelstvo čikaš-kih mesarskih baronov. Kdor jo želi, naj se oglasi pri nas. IL pošljete denar v staro do-HftU movino, obrnite se zaupno na M V. Konda-ta, 609 Looinis Str., Chicago, 111. CENIK knjig, ki se dobivajo v saloni "Glas Svobode": Robinzon stara izdaja) .. .. 6oc Zbrani spisi Jos. Jurčiča .. 6.6oc Mali vitez I., II. in III. del . 3.50c Kralj Matjaš .. .........5°e Potop ..............3-20c Preko morja ..........4°c. Opatov praporšček.. .... . . 35c Elizabeta angleška kraljica . .20c. Jama nad Dobrušo........20c Vrtomirov prstan........20c Eno leto med Indijanci . . . . 20c Erazem Pred jamski......20c May Eri............ . . 20c Tiun Ling ............20C Strelec................25c Naselnikova hči..........2QC Poti turškim jarmom......20c Fran baron Trenk........20c Poslednji Mehikanec......25c Na preriji............25c Naseljenci............25c Stezjosledec............3RC V gorskem zakotju........20c Za kruhom............200 Deteljica..............S00 Krištof Kolumb..........4°° Kortonica............S00 Žrtev razmer...........25 J. Pagliaruzzi, zbrani spisi. 2 zvezka............$—.60 Pavlina Pajkova: Slučaji usode...............—'75 Na razstanku.......... 1011 Sienkiewicz: Križarji (debel zvezek), krasen roman.. 2.60 Kirdžali, roman........—80 Govekar: O te ženske! — črtice.............. Zofka Kveder: Odsevi .... 100 Marco Visconti — zgodovinski roman.......... 1 20 Trije Mušketirji — zgodovinski roman........ 2-5° Islandski ribič..........—60 Sienkiewicz: "Brez dogme" — znamenit roman .... i-5° Grof Monte Chrsto v 4 de lih .............. 2 00 Židovsko nravoslovje .... .—.10 Cankar: Knjiga za lahkomiselne ljudi.......... I.25 Zofka Kveder: Iz naših krajev .............. I25 Koristka..............—-4° Moje ječe............—.35 Gozdovttik .. .. ., ,, .. .. -—.50' J Pred nevihto..........—-3° Hoj za pravico..........—-5° Veliki trgovec..........—.60 Beneški trgovec........—-4° Isto: IV., V., VI., VII., VIII. in IX. zvezek po........—.60 Narodna biblioteka. 6 zvez-ko\'. različne vsebine, pouči jivo in zabavno, vsak za se.............. —.20 Janko Kersnik: Zbrani spisi, 8 zvezkov, krasni romani in novele, zvezek po ..., 1.25 Spisi Andrejčevega Jožeta: M. Klander .. .. *.....—.20 Amerika............—-20 Popotni listi..........—.20 Nekaj iz ruske zgodovine —.20 Kneipp: Domači zdravnik (priporočljivo) ......—60 Kraljica Draga, žalostni konec srbske kraljeve dina stije Obrenovič — zgodovinsko ............—.20 Marija hči polkova......—.201 iledvika banditvva nt-vesta —.20 Viljem baron Tegetthoff .. —.3c Stoletna-pratika........—.60 Slovenski fantje v Bosni t zgodovinsko de!o izza časa bosanske okupacije), 2 zvezka skupaj........ 1.50 \v«tr jski junaki........—.75 Kd "* želi imeti eno tih knjig, naj n.iin poštnim potom pošlje na-ročmr Knjige pošiljamo poštnine prosto. Ali kaj mislite an božična darila? Povečanje starih slikali VaSe lastne najnevejše fotografije to Je najprimernejši darilo, SEDAJ JE CaSI Le Še par tednov, in prazniki so tu. Naročila sprejemamo, izgotavljamo in hranimo Čez praznike. Povečane slike se Vam na zahtevo kostavljo na božični večer na dan. Za solidnodelojemči The Reliable Photograph. 391-393 Blue Island Ave. vogal 14. Place. ChlCAOO, ILL. establish 1888 phone Canai, 287 Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči In pohištvo pri MATIJA K1RAR (10STILNIČAK v Kenosha, Wis., 432 Middle S Se priporoču rojokom za obisk Toči dobro in sveže pivo, naravno vino in priBtno žganje. Izvrstne stnodke. TELEFON ŠTEV. 777 Jas. Vasiimpaur, na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111. ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU se uživa, ako sta mož in žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na želodcu ali jetrah, so vedno činerne, nezadovoljne in sitne. Naobratno so pa osebe, kojih želodec redno prehavlja zavžito hrano, odločne, vesele in polne življenja. Vnekako pa ima lahko vsak človek zdrav žclodec, ki redno prebavlja, ako le rabi Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki pospeSuje slast do edi in prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v telesu v čisto kri, ki je glavni pogoj življenja. Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sredstvo kar na debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naši čitatelji vedo, da je edino pristno Trinerjevo zdravilno, grenko vino najboljše domače zdravilo in namizno vino na svetu. Dober tek. Izborno prebavljanje. Trdno zdravje. Močni živci. Močne mišice. Dolgo življenje. To je zdravilo, kakeršnemu ni para na svetu. Ako je rabite, odvzamete mnogo boltzni od sebe. Rabite je, da vam bodo boljše dišale jedi, kot krepčalo in čistilca krvi, branite bolezni. • • * » POZOR! Kedsrkoli rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot lek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slabih pijač. * * . V LEKARNAH V DOBRIH GOSTILNAH Jože Triner 799 So. 4shlatid Ave., CHICAGO, ILLINOIS. Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih specielitet: Tritterjev brinovec, slivovka, tropinjevec, konjak. ^TVtVTVTVt ^r i s " iViz - V W1 * v rwii- rt ,) jte* '