LETO XXVI. ŠT 7 (1215) TRST, GORICA CETRTEK, 25. FEBRUARJA 2021 CENA 1,20€ www.noviglas.eu TAXE PERCUE TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA, ITALY SETTIMANALE Poste italiane S.p.a. Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma1, NE/PD ISSN 1124-6596 KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 Str. 6 / Gorica Ilaria Bergnach, podravnateljica Mladinskega doma Str. 14 / TrstŠolske dejavnosti v casu koronavirusa Str.16 / Adis Abeba V Etiopiji se vojni spopadi še nadaljujejo Skušamo delati dobro Jurij Paljk K o hoceš kaj spremeniti, tudi svet, moraš priceti pri sebi. To je pravilo, ki se ga malokrat držimo, a je edini nacin, da zares kaj spremenimo. Poznamo tiste, ki bi delali radi revolucijo z dovoljenjem orožnikov, in tiste, ki bi radi spremenili druge in nenehno ponavljajo: “Ljudje so taki, ljudje so drugacni!” Teh nekaj vrstic o nas, ki iz tedna v teden pripravljamo casopis. Pandemija, ki traja že dobro leto, nam je svet postavila na glavo. Navajeni na dnevne stike z ljudmi smo prisiljeni delati drugace, najvec seveda na daljavo. Ceprav smo skoraj vsi dnevno v uredništvu, opažamo, kako nas je pandemija spremenila in nas še spreminja. Samo ljudje smo, hvala Bogu spadamo med srecneže, ki smo delo in dohodek med pandemijo ohranili. Papeževe napotke casnikarjem, da predvsem v casu pandemije dajemo besedo tistim, ki je v javnosti nimajo, jemljemo za svoje. Pa moramo priznati, da je težko, še posebej navezati stik s tistimi, ki v naši družbi nimajo ne besede in tudi vidnosti ne. Nobenega moraliziranja ni v tem, samo dejstvo. Veckrat smo pri našem delu nemocni. Zadnje case sem skušal navezati stik s prodajalkami v veletrgovinah, niti ena ni hotela spregovoriti o delu med pandemijo, potisnjene so v grozljivo tišino in brezpravje na delovnem mestu. Mlado dekle z univerzitetno diplomo v znanem trgovskem središcu pri Gorici mi je na samem povedalo, kako je bilo hudo med pandemijo, nadaljevala je o poniževanju itd. ... A spregovoriti ni hotela: “Nima smisla, itak se lahko gospodar mašcuje samo meni in kolegici, cez mesec, dva bom itak spet na cesti.” Nezaupanje do našega dela izražajo tudi tisti, ki bi radi videli, da bi mi raziskovali stranske ucinke cepiva proti covidu-19, a iskreno povemo, da nimamo ne orodij ne znanja za resne podatke. Pripravljamo pogovore z našimi ljudmi, ki delajo. Da imamo tudi pri nas ljudi, ki vse vedo, a med pandemijo nic ne naredijo, da bi sebe spremenili, vemo. Mi skušamo delati dobro, kolikor je v naših moceh, in pisati o tistih, ki delajo dobro. Sredstvo moci in mednarodnega vpliva Diplomacija cepiv in novodobni imperializem N ovi koronavirus je tudi “virus revšcine” - ustavil je skoraj dvajsetleten svetovni proces izboljšavanja življenjskih razmer in vec kot 100 milijonov oseb potisnil na prag skrajne revšcine. Svetovna epidemija še vedno terja nove žrtve in povzroca izredno stanje tudi na družbeno­gospodarskem podrocju. V takih okolišcinah nastaja tudi nova vrsta imperializma, s katerim mocnejše države stremijo po nadvladi nad šibkejšimi, tokrat z novimi sredstvi, s cepivi proti koronavirusu. Cepiva nimajo le funkcije preprecevanja širjenja nalezljivih bolezni in zašcite javnega zdravja, ampak so postala gospodarska gonila ter tudi mocan in zgodovinsko pomemben instrument zunanje politike posameznih držav. Postala so orožje v rokah tistih, ki na svetovni ravni išcejo zaveznike in javni konsenz. Postala so valuta in diplomatsko sredstvo za vzpostavljanje in vzdrževanje mednarodnih odnosov, ki ga v sodobni krizi spretno izkorišcajo predvsem Indija, Kitajska in Rusija. / str. 3 Katja Ferletic Pastirsko pismo slovenskih škofov za post Blagoslovljen postni cas! I. del Drage sestre in dragi bratje! Božja beseda, ki smo ji pravkar prisluhnili, nam je še posebej blizu v teh mesecih, ko se v razmerah epidemije bojujemo za svoje zdravje ter zdravje ali celo življenje svojih najbližjih. V prvem berilu starozavezni Job v svoji bolezni ter ob nenadnem unicenju gospodarskega uspeha in družinske srece toži zaradi krhkosti zemeljskega blagostanja in življenja. To je kakor dih, ki traja le bežen trenutek. V evangeliju pa Jezus v znamenje odrešenja, ki ga prinaša, ozdravlja bolnike. Vendar nad telesno ozdravljanje postavlja oznanjevanje odrešenja. Zato hiti še v druge kraje, da jim oznani, da se je približalo Božje kraljestvo. Nauk je zelo jasen. / str. 5 Študentka psihologije 3 Predsednik PD Podgora 8 Cankarjev zbornik 13 O delovanju društva O življenju na vasi, Urednica prof. Oltre quella sedia, ki jo od Gorice loci Marija Kostnapfel o ki skrbi za prizadete le Soca, smo se raznolikosti izhodišc, in jim pomaga k pogovorili z 22-letnim interpretacij in bolj samostojnemu predsednikom, ugotovitev, ki dajejo življenju, smo se študentom zborniku znacaj pogovorili s multimedijskih ved odprtosti, širine in Ksenijo Vremec Danielom Peteanijem svežine Ob tridesetletnici samostojne Slovenije Slovenski Cicero Z veliko pozornostjo vodilnim, ki nam vladajo, pognali strah v kosti in jih sem poslušal posnetek je treba z resno odlocnostjo naredili nemocne. Strah, kot govora poslanca Roberta obsoditi. Lažno in pritlehno je poudaril tudi Polnar, se Polnarja, v katerem se propagandno besedicenje še vedno druži s prazno in je odkrito, poglobljeno tako imenovanega politicnega nespametno pokornostjo. in pogumno spoprijel analitika Alema Maksutija Toliko bolj presenecata z družbenopoliticnim na POP TV tako stanje le še pogum in državniška drža položajem v Sloveniji. Ni napihuje in clovek se vpraša, tega poslanca, ki je razkril skoparil s kritiko politicnega zakaj ta hiša podira vse korupcijska tveganja mocvirja, v katerem se ustavne meje zakonitosti in predsednika racunskega gibljejo politicni krogi, ki bi dostojnosti. Kakšna pa je ta sodišca in prvaka Desusa. radi za vsako ceno obdržali svoboda izražanja, s katero Kje so ustanove, ki varujejo privilegirane položaje, levicarji stalno nabijajo po zakonitost in red? Kje so torej neodvisni novinarji, tožilci, Minuli cetrtek, 18. februarja 2021, se je slovenski generalni konzul v Trstu Vojko Volk na tržaškem konzulatu univerzitetniki, akademiki srecal z našim odgovornim urednikom Jurijem Paljkom, da bi cestital njemu in vsem sodelavcem ter bralcem z intelektualno poštenostjo Novega glasa ob nedavni 25-letnici našega tednika. Generalni konzul Vojko Volk je poudaril pomen slovenske in drugi varuhi ustavnega besede za vso narodno skupnost v Italiji, zaustavil pa se je tudi pri zadnjih aktualnih dogodkih, ki se ticejo reda in njihove ustanove, ki narodne manjšine v Italiji. Tudi sam s sodelavci preživlja case pandemije v spoštovanju vseh odredb, ima manj morajo skrbeti za zakonito neposrednih stikov z ljudmi, zelo živo pa je pripovedoval o nedavnem obisku pri najstarejšem slovenskem poslovanje in zašcititi skupno pisatelju in sedaj tudi najstarejšem prebivalcu Furlanije Julijske krajine Borisu Pahorju. Povedal je, da ga na dobro te države? Zahtevna pisatelja Borisa Pahorja veže iskren prijateljski odnos, zelo pa ceni tudi njegovo narodno in moralno držo. vprašanja predvsem za tiste, Našemu uredniku je tudi narocil, naj vsem, ki delamo pri Novem glasu, vošci veliko elana in dobre volje. Zatrdil ki mislijo, da z mlatenjem je, da domovina Slovenija tudi v sedanjih nelahkih casih trdno stoji za svojo narodno manjšino v Italiji. prazne politicne slame gradijo prihodnost te države. Ker seveda nismo naivni, vemo, da so za tem zasebni razlogi: ohranitev a nimajo ne znanja ne Evropi, sami pa jo teptajo v pridobljenih in vzdrževanih V soboto, 20. februarja, se je na Travniku sposobnosti, še manj politicne njenem najbolj prvinskem privilegijev za vsako ceno pred obeležjem, ki spominja na Tolminske modrosti in razsodnosti. delu: spoštovanju clovekovega oziroma prisvajanje našega puntarje, ki so bili tam usmrceni leta 1714, Prijetno presenecen dostojanstva in skrbi za obci premoženja. Absurdno, da poklonilo kar lepo število (cez 30) obcanov, nad tehtnostjo besed in blagor. Ocitno po tradiciji hiša, ki jo placujemo vsi politicnih predstavnikov in predstavnikov odlocnostjo govora si nisem nekdanjega režima, da je enim državljani, podpira takšne za civilne družbe. Prisotne je pozdravila mogel kaj, da si ne bi rekel: vse dovoljeno, drugi pa naj bi narod pogubne mehanizme in Aleksandra Devetak, ki je po osebni pobudi slovenski Cicero. Morda bo bili tiho in se prepustili tako ignorira blagor nas vseh. Kako sprožila to srecanje med svojimi prijatelji. kdo ugovarjal, a filozofska ali drugace likvidirati. Halo: dolgo še boste izrabljali našo Zgodovinski okvir in zgodbo puntarjev pa poglobljenost in razsodno ali nismo v demokraticni potrpežljivost, se je spraševal je opisal Aldo Rupel. Srecanje, na katerem tehtanje puhle vsakdanjosti državi! Ali nimamo vsi pravice Cicero? Odgovor je jasen: tako je bila prisotna tudi senatorka Tatjana Rojc, našega politicnega in govoriti in uveljavljati svojih dolgo, dokler se bomo pustili. je bilo obenem tudi protestno oz. poziv splošnega nihilizma sta potreb z demokraticnimi Zato, spoštovani Slovenci, Obcini Gorica, ki kljub številnim, dolgoletnim vredna vse pozornosti. sredstvi? Zraven pa naj bi ne dopustimo, da nas žalijo, protestom še ni premaknila zaboja smeti in Tudi Cicero si je prizadeval, molcali in prenašali, da nam zmerjajo in omalovažujejo. zbirne tocke odpadkov, ki stojita prav pod da bi republika (skupne hodite po glavi. Ob tridesetletnici postanemo obeležjem, kar je povsem neprimerno in zadeve oziroma obce dobro) Temu brezvrednostnemu ponosni, odgovorni in odlocni nespoštljivo. prevladala nad klientilizmom stanju duha in politike državljani te države. Hvaležen MC in podkupljivostjo. In o tem in poskusom nasilnega sem poslancu Polnarju, ki je govoril Polnar. Cicero je razvrednotenja legitimne sprašuje vest ne le poslancem, sicer živel, govoril in pisal v oblasti se je poslanec jasno pac pa vsem, ki nam republika rimskih izrednih razmerah in odlocno uprl in pokazal kaj pomeni in si prizadevamo, pred davnimi dvatisoc leti na njegovo nihilisticno da bi naša nihilisticna pušcava in bil v stalni nevarnosti, pogubno širjenje v naši ozelenela in Slovenija ob da zato izgubi življenje, družbi. Gonilna sila takih tridesetletnici bolj zaživela in Manjšina zasluži zastopstvo v Rimu kar se mu je tudi zgodilo. poskusov je strah. Vemo, v njeni državljani postali smeli Trenutno stanje v Sloveniji, ko najtežjih casih slovenskega in odgovorni upravitelji svojih Janez Povše nekateri grozijo z (ulicnimi) naroda so komunisti zadev. in se dvigne na t. i. kvalitativno raven, ki zaradi revolucijami, celo smrtjo terorizirali Slovence, jim Janez Juhant manjšega obsega manjšine omogoca izvolitev Ce recemo, da manjšina zasluži zastopstvo v na podlagi višjih nacel in ne vec zgolj na Rimu, potem imamo v mislih nas, našo narodno podlagi številcnosti. In kvalitativna nacela imajo skupnost v Italiji. Izvolitev naše senatorke ali neprimerno vecjo širino in razumevajoc posluh Deželni svetnik SSk Igor Gabrovec poziva Deželo FJKsenatorja je pac bogata tradicija in možnost za vsakršne tudi narodnostne razlicnosti in pomembne vidljivosti v enem od dveh državnih drugacnosti, sposobna so se vanje zares vživeti V zakonodajnih organov. Ni treba še posebej in jim zagotoviti polnost njihovega življenja in navajati, da je naša tovrstna navzocnost v delovanja. Ne nazadnje naj bi se v tej smeri razpravi o resoluciji, pouka na daljavo. Poleg tega skupnosti, da razvija šolsko-prestolnici izjemnega pomena, navzocnost, za družbe razvite demokracije še in še plemenitile, ki jo je politicna vecina morajo šole razpolagati izobraževalno ponudbo katero si želimo, da v prihodnje ne bi umanjkala. kar je nedvomno bistvo nove Evrope, namrec sicer odklonila, je deželni s primernimi ucilnicami, tudi v slovenskem ucnem Kot pa je znano, se je z znatnim skrcenjem omogocanje vse polnejše uresnicitve manjših svetnik SSk Igor Gabrovec laboratoriji in telovadnicami jeziku.” Gabrovec je še dejal, števila senatorjev in poslancev možnost izvolitve skupnosti v srecnem sobivanju z vsemi - le s poudaril: “Naj Dežela FJK Treba je investirati v šolska poslopja! da je: “Vsekakor spodbudno našega predstavnika obcutno zmanjšala, ce že takšnim pristopom se dodatno odpre prostor za v sodelovanju s šolskim zagotovilo deželnega ne docela iznicila, kar upajmo, ne velja za nemško vse, ne da bi bil kdo prikrajšan in ne da bi hotel kdo svetom predstavi celovit odbornika Pizzimentija, ki in francosko narodnostno manjšino. Dejstvo, da komu njegove naravne pravice odrekati. In pri tem nacrt za modernizacijo je sporocil, da bo deželna so se rimska vrata mocno priprla, nas vsekakor sploh in nikakor ne gre zato, da bi kot manjšinska šolskih infrastruktur in vlada v prihodnjih mesecih nemalo prizadeva, kar bi marsikoga lahko navdalo skupnost želeli le nekaj dobiti in istocasno nic s tem smotrno usmeri objavila nov razpis, ki naj z malodušjem, kljub temu pa so med nami zelo dati. Vse bolj smo namrec z vecinskim narodom sredstva, ki bodo na voljo v bi financiral obnovitvena živa prizadevanja, da bi vendar našli tisto novo kulturno in vsestransko povezani, sodelovanje prihodnjih letih iz državnih dela na obstojecih šolskih pot, ki bi nam še vedno zagotavljala prisotnost poteka na vseh podrocjih, smo clen graditve novih in evropskih skladov. strukturah, vkljucno z vsaj v enem državnem zakonodajnem telesu. odnosov med maticno domovino in vecinskim Zlasti na Tržaškem in rušenjem starih in gradnjo In že prizadevanje za uspeh v tako težko rešljivi narodom in zato torej vredni pozorne obravnave Goriškem so šolska poslopja novih na istem prostoru. situaciji je izjemno hvalevredno in smo nanj lahko za našo nadaljnjo zakonodajno prisotnost v v veliki meri zastarela Tak primer bi lahko bila ponosni - še kako je prav vztrajati in poskusiti vse Rimu. Gotovo je zanjo nujno najti posebno obliko, in vcasih izhajajo celo iz osnovna šola Virgila Šceka za preboj ter verjeti, da je utecena pravila mogoce kar je seveda odvisno od dobre volje države, v habsburških casov. V dobi v Nabrežini, ki je prav v nadgraditi. Avtohtone manjšinske skupnosti, kateri živimo, in od tega, kako bomo v svojem pandemije smo prepozno teh mesecih v središcu kot to velja za naš primer, pogostoma nimajo pogumnem predlogu strnjeni. In iskreno strnjeni ugotovili, da šole še zdalec pozornosti in politicne dovoljšnega števila svojih pripadnikov, da bi bile bi v srecno rešitev ne nazadnje lahko zares verjeli, ne razpolagajo z zadostno debate, pa še drugih pri volitvah na višjih ravneh konkurencne, in tudi saj je naša zahteva v izhodišcu upravicena in tehnološko opremo in hitro slovenskih šol, ki so prav zato potrebujejo polnopravno zašcito. Zašcito, dobra za vse, z njo nihce ne izgubi, ampak vsi internetno povezavo za tako potrebne radikalnih ki naj presega kolicinsko volilno razumevanje pridobimo. ucinkovito razvijanje tudi posegov.” 25. FEBRUARJA 2021 NOVI GLAS Aktualno 3 POGOVOR Ksenija Vremec, študentka psihologije “Razveseli me, ko vidim, da rasejo, sespreminjajo in postajajo bolj odrasli” E pidemija koronavirusa je usojeno, da me niso sprejeli dejavnosti, ki so jih lahko je to, da pomagamo mestu. hodijo po odru in so prosti, spremimo mi, oni pa vseeno naš svet postavila na glavo. na civilno služenje. Na koncu opravljali zunaj. Razne skupinice so šle cistit da delajo, kar si želijo. Lahko kupijo sami, mi smo samo To so obcutili prav vsi ljudje, pa sem se odlocila, da bi rada Kar si omenila, spada pod grafite po mestu, poleg tega jim damo nekaj navodil, oni za njimi in jih opazujemo). predvsem ranljivejši clani spet poskusila. projekt La vita che vorrei pa cistimo tudi parke in pa so prosti, imajo nekaj Potem damo navodila in družbe, ki jim je pomembna Pri Oltre quella sedia si (življenje, ki si ga želim), ki podobno. predmetov in z njimi lahko odlocimo, kdo bo poskrbel stalnost v življenju. Društvo zacela prakso, zdaj pa si tam ga izvajate z društvom? Ena glavnih dejavnosti delajo, kar želijo: lahko si za kaj. Kdo bo na primer kaj Oltre quella sedia že vrsto tudi zaposlena. La vita che vorrei je projekt, društva je gledališce. Cemu jih podajajo, jih imajo v roki pomil, saj zdaj med epidemijo let skrbi za prizadete Tako je. Najprej so mi dajali ki vkljucuje njihovo bivanje dajate najvecji poudarek? ... Vse to poteka ob glasbeni zelo skrbimo za cistoco in posameznike in jim pomaga k razne krajše pogodbe, zdaj podlagi. Vcasih jim navedemo razkuževanje, predvsem kljuk bolj samostojnemu življenju. pa sem podpisala pogodbo kakšno besedo in oni jo in stikal za luci, ki se jih stalno O tem, kako pandemija vajeništva, ki traja 18 mesecev. lahko povejo, tako kot želijo: dotikamo. Zelo pazimo, da je vpliva na “protagoniste”, kot Ce na kratko povemo, s cim glasno, potiho ... Vprašamo bodisi zjutraj kot popoldne svoje varovance imenujejo v se ukvarja društvo: pomagate jih, kaj je zanje gledališce, oni vse razkuženo. Skuhamo društvu, smo se pogovorili s prizadetim ljudem k bolj pa lahko odgovorijo karkoli. kosilo in smo malo v družbi. Ksenijo Vremec, študentko samostojnemu življenju? Naše gledališce nima teksta, Nekatere dneve imamo manj psihologije, ki je v študijski Res je. Protagonisti pridejo na katerem delamo. Za dela in se lahko pogovarjamo praksi našla svoj poklic. v apartmaje in tam nekateri nastopanje skušamo združiti o raznih tematikah, lahko Beseda je tekla tudi o njeni spijo, drugi preživijo ves dan njihove ideje, drugace pa je gledamo televizijo in se osebni izbiri za to delo in o ali samo pol dneva; odvisno zelo prosto, saj oni na odru pogovarjamo o programih, ki društvu Oltre quella sedia od tega, kaj morajo delati tudi sami ustvarjajo, kar želijo. jih vidimo. Vcasih se igramo nasploh. izven društva. Za pomoc, ki Gledališce ni samo zanje, tudi kakšno igro ... Kako si prišla v stik z jim jo nudimo, uporabljamo mi nastopamo na odru skupaj Koronavirusno epidemijo si društvom Oltre quella sedia? termin “olajšati”. Ne z njimi. že omenila. Pa vendar: kaj se Po koncani višji srednji šoli delamo mi zanje, niti oni ne Kako poteka tvoj tipicni je zdaj spremenilo? sem pri tem društvu želela delajo sami. Skušamo jim delovni dan? Zdi se mi pomembno, da opraviti civilno službo, pomagati pri tem, da so cim Odvisno je, ce imam jutranjo smo že od samega zacetka vendar mi ni uspelo. Zaradi bolj samostojni pri kuhanju, ali popoldansko izmeno. Ko skušali cim bolje organizirati tega sem se vpisala na študij spravljanju, druženju med pridem zjutraj, so nekateri stvari. Zdaj smo bolj aktivni psihologije. V tretjem letniku sabo in podobno. Mi smo protagonisti, ki so prespali v v apartmajih. Komaj zacnem študija smo morali narediti zraven in jih vodimo, da so v apartmajih: življenje, ki Naj najprej povem, da se apartmajih, seveda že tam. delati, si takoj izmerimo 325 ur prakse. Imeli smo cim bolj samostojni in se bi ga oni radi imeli izven je društvo rodilo prav iz Odlocimo se, kaj bomo kuhali temperaturo in zapišemo seznam raznih društev in razvijajo. Nekaterim skušamo družine. Stremimo k temu, gledališca. Šele pozneje za kosilo, in pripravimo temperaturo vsakega od nas. ustanov, pri katerih bi lahko najti tudi kakšno majhno da olajšamo delo družini. se je zacel projekt La vita seznam sestavin, ki jih Imamo sezname z imeni, opravljali prakso, in opazila delce, da se tudi sami cutijo Izven tega projekta pa imamo che vorrei z apartmaji. To potrebujemo za to. Pošljemo datumi in temperaturo sem, da na seznamu je bilo del družbe in socialnega vec razlicnih pobud, med gledališce je zelo prosto. enega ali dva protagonista vsakega dneva. Zelo pazimo tudi to društvo. Najprej nisem življenja v mestu. Predvsem drugim sodelujemo tudi s Mišljeno je, da lahko z njim (odvisno od tega, kdo so, na te stvari. hotela izbrati tega, saj sem zdaj, v casu koronavirusa, šolami. Kar smo zaceli delati, vsak izrazi, karkoli ima v ce so tisti bolj samostojni, / str. 15 si rekla, da mi je bilo ocitno smo skušali najti cim vec odkar se je zacela pandemija, sebi. Ob glasbi protagonisti lahko grejo sami, drugace jih Urška Petaros S 1. STRANI Sredstvo moci in mednarodnega vpliva Diplomacija cepiv in novodobni imperializem V zadnjih mesecih so te države svojim sosedom podarile milijone odmerkov cepiv in sklenile zelo ugodne pogodbe za prodajo cepiv, ki jih proizvajajo njihova podjetja. Ne gre pa samo za radodarnost in nesebicnost. V nekaterih primerih je “diplomacija cepiv” privedla do tega, da sta Indija in Kitajska tekmovali v prodaji in darovanju cepiv sosednjim državam predvsem zato, da bi si zagotovili naklonjenost in strateške mednarodne trgovinske pogodbe. Indija je ena najvecjih proizvajalk cepiva na svetu, veliko ga potrebuje za svoje ljudi, saj so v državi zaceli množicno cepljenje in do poletja nacrtujejo, da bodo cepili okoli 300 milijonov prebivalcev, kar je manj kot cetrtina vseh. Veliko odmerkov cepiva farmacevtske družbe AstraZeneca država tudi podarja in po nizkih cenah prodaja manj bogatim državam – 1 milijon odmerkov Nepalu, 2 milijona Bangladešu in 1,5 milijona Zvezni republiki Mjanmar. Predvsem dar, ki ga je Indija namenila Nepalu, ima pomembno strateško vlogo, saj si je država na tak nacin zagotovila dobre diplomatske in trgovske odnose s sosedom in v ekonomskem smislu tudi oškodovala sosednjo Kitajsko. Tudi slednja svoje interese po svetu uveljavljala s pomocjo cepiv, ki jih proizvajata družbi Sinopharm in Sinovac. V Šrilanko je kitajska vlada poslala 300 tisoc odmerkov in si tako, namesto Indije, zagotovila pogodbo za izgradnjo novega terminala v pristanišcu glavnega mesta Colombo. Sinovac in Sinopharm sta podpisali pomembne pogodbe z vec kot dvajsetimi državami. Azijska velesila nacrtuje novo svetovno kampanjo, s katero cilja na izboljšanje svojega ugleda v javnosti, saj je bil ta nacet po tem, ko je ob zacetku izbruha epidemije novega koronavirusa vlada podcenjevala resnost zdravstvene krize. V Pekingu si prizadevajo, da bi po svetu nanje ne gledali vec kot na odgovorne za razmah širjenja virusa, ampak kot na rešitelje, ki bodo imeli kljucno vlogo pri zajezitvi pandemije. Cepiva postajajo pomemben instrument kitajske zunanje politike, s katerim država promovira svojo moc in širi mednarodni vpliv. Predsednik Xi Jinping ponuja svoje cepivo državam, ki so vkljucene v vec milijard ameriških dolarjev vreden kitajski infrastrukturni in trgovinski program “En pas, ena cesta” in trenutno že potekajo pogovori o t.i. “zdravstveni svilni cesti”. Kitajski lahko ocitamo, da šibkejšim državam ustvarja dolžniško past, uvaja nove oblike kolonializma in vsiljuje politiko uradnega Pekinga. Uresnicitev kitajskega projekta pa vendar orgožajo nekateri neuspehi. Vec držav surovo kritizira kitajske proizvajalce cepiv zaradi pocasnosti dostave obljubljenih odmerkov. K temu lahko dodamo še dvome, ki se že od vsega zacetka porajajo v javnosti o sami ucinkovitosti teh cepiv. Ameriški New York Times poroca, da se Kitajska brani z objavljanjem “strokovnih” clankov in raziskav, ki dokazujejo nizko ucinkovitost in zanesljivost zahodnih cepiv Pfizer-BioNTech in Moderna. To je prava “medijska vojna”. Izraelci so s cepivom Pfizer-BioNTech povsem zadovoljni: 42 % prebivalstva je že dobilo prvi odmerek cepiva, medtem ko je en prebivalec vsakih pet dobil tudi drugo dozo. Država si je namrec zagotovila veliko kolicino odmerkov, tako da je s farmacevtskima družbama podpisala sporazum, s katerim se je obvezala, da bo redno porocala o podatkih o kampanji cepljenja in ucinkovitosti cepiv. V “diplomacijo cepiv” je vstopila tudi Rusija s svojim Sputnikom V. Izsledki zadnje faze klinicnega testiranja dokazujejo, da ima Putinovo cepivo mocan zašcitni ucinek. Svetovni mediji porocajo, da namerava Moskva s svojo strategijo popraviti napake zadnjih let: z donacijami in prodajo po nizkih cenah želi izboljšati svoj mednarodni ugled predvsem potem, ko je Ruska federacija marca 2014 nezakonito prikljucila Krim, in zaradi preganjanja politicnih nasprotnikov predsednika Vladimirja Putina. Medtem ko se v EU soocamo z zamudami pri dostavi odmerkov, ki smo jih rezervirali pri evropskih in ameriških proizvajalcih, so ruski Sputnik V in kitajska cepiva po nizki ceni kupile tudi države Južne Amerike, Afrike, Azije in nam bližja Srbija. Enostranske pobude Kitajske, Indije in Rusije ogrožajo tudi vecstranske in usklajene odlocitve zahodnih držav, ki so se obvezale, da bodo najrevnejšim državam zagotovile cepiva po dostopnejših cenah ali brezplacno. V ta namen je nastalo mednarodno sodelovanje ACT (Access to COVID-19 Tools Accelerator), ki vkljucuje SZO (Svetovno zdravstveno organizacijo), razna društva in fundacije. ACT promovira globalni projekt COVAX, katerega namen je odvracanje posameznih držav od kopicenja velikih zalog cepiv v skladišcih in promoviranje cepljenja visokorizicnih skupin ljudi v vseh državah na svetu. COVAX zbira sredstva držav donatork, skuša ustvariti globalno upravljanje cepiv proti koronavirusu in želi do konca leta nameniti približno 2 milijardi odmerkov cepiv najrevnejšim državam, soocati pa se mora z zamudami pri proizvodnji in z visokim povpraševanjem v posameznih državah. Tudi Kitajska in Indija sta se pridružili pobudi, Indija se je obvezala nuditi COVAX-u 200 milijonov odmerkov, Kitajska pa 10 milijonov, pri tem pa ju ocitno ne vodijo zgolj solidarnostni razlogi, pac pa tudi konkretni zunanjepoliticni in gospodarski interesi. V igri cepiv vsak igra zase in vsi so proti vsem. Ne gre vec le za tržno konkuriranje med velikimi farmacevtskimi podjetji. Svetovni voditelji si polnijo usta z lepimi besedami o skupnem dobrem, o varovanju zdravja vseh, v zakulisju pa industrijci in diplomati brusijo svoja orožja: s cepivom nameravajo pridobiti moc, mednarodni vpliv in šcititi svoje gospodarske interese. Kitajska, Rusija in Indija so igro razumele že od vsega zacetka. Rezultati na podrocju iskanja cepiva proti koronavirusu so vidni in dobri, za to si prizadevajo raziskovalci po vsem svetu. Jasno pa postaja, da bi se morali potruditi tudi pri iskanju cepiva, s katerim bi lahko premagali neenakosti, diskriminacije, brezbrižnost in egoizem posameznih držav, da ne bi, kot vedno, nastradali samo najšibkejši. Ocitno nismo vsi na istem colnu. Trenutno vsi plujemo po razburkanem morju, nekdo je na ladji, nekdo pa na splavu. 4 Kristjani in družba NOVI GLAS Kdor bo vztrajal do konca, bo rešen Kdaj bo to? “P ovej nam, kdaj bo bo izpolnjeno moje šolanje, bodo pripeljale do izpolnitve in vsi, ki smo soudeleženi pri 3. Uvajanje v kršcanstvo 5. Praznovanje: kristjani to …” (Mt 24,3). Na kam naj usmerim svoj korak, pricakovanja. katehezi, imamo pred seboj vkljucuje tri dimezije: vsebina praznujemo v okviru svoje natancno in neposredno v katero univerzitetno ali 1. Še vedno vztraja med nami samo en cilj: spremljati – ob (to pomeni kršcanski nauk), male in velike družine: male vprašanje ucencev se Jezus delavsko zvrst naj usmerim zmotno mišljenje, da se starših – naše otroke na poti obcestvo (to pomeni življenje - doma ali v ožjem sorodstvu; odzove precej enigmaticno. svoj cilj. Kdaj? Kako? Za otroci in mladi pripravljajo odrašcanja; seveda si bomo mi v skupnosti in za skupnost) velike - v cerkvi (ali na Po eni strani naniza vrsto nekatere je odgovor dovolj na prvo obhajilo, prvo spoved zlasti prizadevali za njihovo in praznovanje (to pomeni prostem). Nedelja, prazniki naravnih pretresov in jasen in si ne delajo posebnih itd. Cerkev ni nikoli poznala odrašcanje v kršcanskem bogoslužje v njegovih (ne samo Božic in Velika noc), družbenih notranjih trenj, ki preglavic pri izbiri študija, priprave na zakramente najrazlicnejših oblikah – slovesnosti so priložnost za jih poznamo iz zgodovinskega za druge pa se odpirajo vrata (razen tistih nekaj minut, nedeljska sv. maša, obhajanje praznovanje v družini in v pripovedovanja in so, verjetno, dilem in nejasnosti. ko dolocimo zunanjo obliko zakramenta sprave, ljudske skupnosti. Vzemimo le ta neizbežni delež vsakega Smo tudi sredi katehetskega praznovanja, posameznikove pobožnosti …). Tedenski primer: koncali smo božicne cloveškega obdobja, po drugi leta. Prva polovica srecanj s odgovornosti sodelovanja, “verouk” ali “nauk” (vsaka praznike. Cerkve so bile eden strani pa ne daje natancnega katehisti/njami je za nami in petja ipd.). Od prve kršcanske skupnost pozna nekoliko redkih prostorov, ki niso bili navodila ne odgovora. Besede, delež spoznanja kršcanstva se skupnosti dalje je Cerkev drugacno izrazoslovje) ni zaprti. Oprezno, primerno, ki še najbolj opogumljajo in je povecal. Župniki, sodelavci poskrbela za uvajanje v izpolnitev priprave, je le njen ob upoštevanju pravil, smo obenem vedrijo, so trditev, in še posebno starši si zdaj kršcanstvo novih kandidatov. del, le tretjina, in spada med imeli priložnost obhajati vse da kdor bo vztrajal do konca, belimo glavo s “Povej nam, In ker pri nas, še vedno, vsebino. Ostajata še obcestvo božicne praznike v naših bo rešen. Do konca. Spet kdaj bo to …”, ko bodo naši vecinoma kršcujemo otroke, in praznovanje. cerkvah (vsaj v tistih, ki so odgovor, zavit v meglo. Kdaj otroci obhajali prvo obhajilo, smo uvajanje v kršcanstvo 4. Obcestvo: nedelja je za to dolocene). Božicnih bo ta konec? Ker nimamo prvo spoved, birmo ... (zmotno) premestili v obdobje najizrazitejši vidik obcestva, praznikov pa je kar pet (ce jasnega in tocno dolocenega Jezusov odgovor na po sedmem ali osmem letu skupnosti. Ob nedeljah se izvzamemo sv. Štefana in sv. termina, nam ostane le to, da neucakanost ucencev ni bil starosti. Prva okolišcina, ki jo srecamo na istem kraju, pri Silvestra, ki nista zapovedana svojo pozornost in poudarek jasen, tocen in dolocen, pac pa moramo upoštevati v zvezi z istem dogodku vsi, ki smo praznika). Smo jih praznovali osredotocimo na glagol jim je nanizal nekaj dejstev, iz datumom prvega obhajila (in med tednom razdeljeni v obcestvu ali (z izgovorom “vztrajal”. katerih bi lahko sami spoznali, drugih zakramentov), torej je: stilu življenja. Na poti po raznih družinah in pandemije) drugod? Mimo so božicni prazniki. “kdaj bo to …”. KAKO uvajamo naše malcke v uvajanja, ko otroci pokažejo skupinah. Poleg nedeljskega “Povej nam, kdaj bo to …” Tudi prva polovica šolskega Tudi neucakanost in kršcanstvo v družini. posamezne stopnje zorenja, srecanja, ki je najvišja mera To bo (prvo obhajilo, prva leta se je koncala, bodisi v posledicna prenagljenost 2. Z zacetkom poti kateheze jih podpiramo, bogatimo, soudeleženja, obstajajo tudi spoved, birma …), ko bodo obliki neposrednega ucenja dolocanja datumov (ki se navadno ujema s tretjim posvecujemo s posameznimi druge oblike: karitativna izpolnjene tri dimenzije kakor v obliki daljinskega. zakramentalnih dogodkov razredom osnovne šole) se ne zakramenti, ki spadajo prav dejavnost; romanja, izleti, našega kršcanstva; ko bodo Ucencem, dijakom in bi bil neprimeren odgovor zacenja priprava na prejem v to obdobje. Torej, naša skupno bivanje v hribih ali pri postale del našega življenja študentom se poraja na vprašanje, kdaj bo prvo zakramentov, pac pa priprava priprava ne bo v luci datuma, morju; družabna srecanja, tako, kot so zrak in voda, vprašanje: “Povej nam, kdaj obhajilo, kdaj … Poskusimo na življenje. Duhovniki in pac pa datum v luci stopnje praznovanja, obhajanje svetloba in hrana. bo to …”. Povej nam, kdaj raje spoznati okolišcine, ki nas redovniki/ce, katehisti/nje pripravljenosti. posebnih dogodkov itd. Karlo Misel na 2. postno nedeljo cas. Toda treba se je ustaviti, se cutiti povezane v Solidarnost v karanteni skupnosti z drugimi in obvezati rane, pobrati mrtve, Moc za preizkušnje D zbrati ekipo skupaj. V casu karantene lahko doživimo nekatere izraze Solidarnost zna združiti kratka obdobja z dolgimi, ruga postna nedelja je tudi v smislu spoznavanja Križanega, prejemamo bodisi veselja, hvaležnosti in upanja. Veselje po brisu, ki daje prostor posamezniku in hkrati skupnosti. nedelja spremenjenja na katoliškega nauka, ki ga duhovno moc bodisi tega je pokazal, da nismo okuženi, ali veselje, da nismo Napacna skrb prihaja iz strahu pred drugimi, da jim gori. Odlomek je sporocilno nikdar ne dovolj dobro ali žrtvovanega Gospoda samega, prenesli virusa na druge, zlasti na starejše, veselje, ne pustimo dihati, razmišljati, sami pa se umikamo. izredno bogat, imamo pa globoko poznamo, da ga ne ce smo pripravljeni (ne gre ko se kdo vrne iz bolnišnice, veselje, ko si v družini Strah ni v stvareh, ampak v nacinu, kako gledamo tudi povezavo z odlomkom bi mogli še bolj spoznati. le za težavo nevrednega ljudje odpustijo, se zacnejo poslušati in moliti. nanje. Kdor živi v strahu in dela paniko okrog sebe, je Gospodovih skušnjav v Potruditi se je treba, da se prejemanja, ceprav je seveda Ne morem pozabiti sina in hcerke, ki sta tvegala egoist in ne išce rešitve. pušcavi, saj sta se prav tako pripravimo na spoved in najprej to, ampak opozorimo okužbo in karanteno, ko sta se šla poslovit od svoje Usmiljeni Samarijan se je približal cloveku v težavi in štirideset dni postila Mojzes da se dobro spovemo, to tudi na to, da ko nepripravljeni umirajoce matere. Tudi razne oblike medsebojne mu pomagal. Duhovnik in levit sta šla mimo, ker ga in Elija, Gospod Jezus pa je pa je tudi priprava na sveto nevredno prejmemo sveto pomoci v tem casu razveseljujejo, mladi, ki gredo nista pogledala do globin, v njegovo nemoc, bolecino imenovan tudi drugi Mojzes in mašo, na katero se je treba obhajilo, ne more biti v trgovino za starejšo sosedo, ji prinesejo drva ali in rane. To je storil usmiljeni Samarijan. Ni ga bilo drugi Elija, kot Prerok z veliko tudi še drugace pripraviti. nobenih sadov in milosti), naredijo kakšen opravek. Hvaležnost in zahvala strah mu obvezati rane in zanj poskrbeti. To je drža zacetnico. Ko je koncal post, Morda bi tu opozoril na to, nato pa z gore sestopimo v zdravstvenim delavcem, ki delajo do onemoglosti in usmiljenja in solidarnosti. Pomoc bližnjim je osnova je Mojzes prejel tabli postave, kako je lahko naša vsakdanja vsakdanje življenje. Vendar tvegajo okužbo, pomoc pri šoli na daljavo, zdravila za bratskega odnosa, ki je znacilen za življenje Cerkve. Eliju pa je bila razodeta Božja pa s poslanstvom, da sveto starejše in toliko drugih svetlih dobrot. V prvi Cerkvi so bili pozorni drug do drugega, zato volja. Sporocilo za nas je v mašo mi ponesemo svetu, Vse to se nekako združuje v besedo solidarnost, med njimi ni bilo ubogih. Solidarnost je drža, s katero tem, da se telesni post splaca ki potrebuje Kristusa. Ko se ki pomeni solidni temelj cloveškega sobivanja pomagamo ljudem, da zaživijo dostojanstveno in so zato, ker ni blagodejen samo nekdo res dobro, zunanje in in življenja. Marsikdaj se v javnosti apelira lahko v skupnosti kot enakovredni clani. Skupnost v smislu ocišcenja našega notranje, pripravi na sveto na medsebojno solidarnost, vendar ta ostaja more živeti in delovati v tem partnerskem odnosu in telesa, temvec še bolj zato, mašo, pa mu je, Bog daj!, pogosto pozabljena vrednota in drža. Do globin so spoštovanju. ker nas notranje ocisti – dana milost, da jo res doživi, preparirani z egoizmom in samozadostnostjo, ki jih V karanteni doživljamo doloceno socialno askezo, pripravlja tako naše telo kot bi seveda ostal v tem, vendar širi liberalna in potrošniška miselnost. Zato nocejoljudi slišimo le po telefonu, zanje molimo, jim tudi našo dušo in našega pa se niti mi ne moremo sprejeti pomoci drugih. Še bolj je prisotna custvena pomagamo, vendar ne moremo biti fizicno z njimi. duha. Že tako ali tako je “utaboriti”, treba je sestopiti. oddaljenost, da ljudi ne vidijo, se zanje ne zanimajo. Solidarnost je tudi molitev, da se jih spomnimo najprimernejši cas za osebno To vzpenjanje in spušcanje se Solidarnost je pogosto izkljucena iz razmišljanja, in jih izrocimo v Božje varstvo, tudi umrle. Menihi molitev, ponavljamo še ponavlja celo življenje, vendar ljudje si bodo že pomagali, zakaj bi morali mi skrbeti živijo v svojem samostanskem svetu, obenem so enkrat, jutranji cas, in sicer je osebna molitev povezana s pa moramo biti vedri, upanja zanje? Ti pa želijo ostati v svojem umetnem svetu, blizu cloveškim bolecinam, težavam in odlocitvam. najbolje moliti pred zajtrkom, sveto mašo najlepše tako, da in vere polni, da se to izplaca. ob majhnih užitkih in varnostih. Nikakor nocejo Stabilnost na enem kraju jih dela odprte za mnoge, kar je vsakdanja povezava izvajamo molitveno branje Kakor nam govori apostol pristati na to, da bi šli ven iz svojega prostora in zlasti ko molijo za ves svet in delijo ljudem izkušnjo s postom. Kakor pravijo tistega, kar se bere pri sami Pavel, gremo iz velicastva v pokazali rane. Ce kdo obnemore, naj gre v dom pozornosti ter bližine. Kdor je na svojem mestu sveti ocetje, da bi prvi clovek maši. Kakor je namrec za sveto velicastvo (ali iz slave v slavo upokojencev ali kam drugam. Tako še v današnji in ima urejene odnose z Bogom ter samim seboj, potem dobil sad z drevesa, ce bogoslužje dejal zadnji vesoljni – 2 Kor 3,18), kjer je v drugem cas odmeva Kajnov odgovor: Mar sem jaz varuh more širiti okrog sebe kroge naklonjenosti in bi zdržal Božjo preizkušnjo, cerkveni zbor, je sveta maša primeru mišljena tista vecna svojega brata (1Mz 4,9)? Kajnove besede bi lahko dobrote, odprt je za ljudi in ne pristaja na predsodke tako velja za kristjana, da vir in vrhunec življenja Cerkve, slava v nebesih. Spomnim se, prevedli: Mene to ne briga, vseeno mi je. To ni moja ter ideologije. Prav tako ohranja cut za gostoljubnost, prejme duhovne sadove, ce torej tudi vsakega kristjana. kako smo se, ko sem šel prvic stvar. sprejema razlicnost, ki stopa v njegovo življenje. se potrudi in se odreka – prav Ko tako premišljujemo na Triglav, na to pripravljali Že mladi gledajo predvsem nase in se težko odprejo Ko ni mogoce, da to naredi fizicno, uporabi telefon to lahko ponazarja vzpon na mašna berila in evangelije, najprej z drugimi vzponi. Prav za pomoc drugemu. Išcejo svoje ugodnosti in ne ali napiše sporocilo po elektronski pošti. Njegovo goro. Ker napredovati je treba, crpamo duhovno moc iz tega, tako velja za duhovno življenje cutijo ljudi, kaj doživljajo, kako trpijo, kje so njihove srce bo nudilo zavetje in toplino mnogim. Jezus neprestano, saj pravi lepo hkrati pa se tudi vzpenjamo – treba se je najprej veckrat težave. Zato pa je potrebna rast v obcutljivosti nas bo pri sodbi vprašal, kako smo sprejemali moto, da kdor ne napreduje, v duhovnem smislu na goro, vzpeti na manjše vzpone, da bi in ljubezni. Tu se odpira vprašanje empatije, ki je ljudi (Mt 25,35)? Pomembno je, da se tudi med nazaduje. Za duhovno kakor nam lepo pravi, recimo, potem prišli na tisto najvišjo sposobnost, da se približamo drugim in jih cutimo v koronavirusno krizo ne zapremo in nismo brezcutni življenje se je treba neprestano sv. Janez od Križa, in sicer goro, kar jih obstaja, v nebesa. tem, kar so. Ce za druge molimo in jih sprejemamo za druge in Boga. Ta cas nam pomaga razlociti, kaj vzpenjati na goro, se truditi, pa gre, ko govorimo o sveti To naj nas opogumlja pri kot Božji dar, jih bomo tudi šcitili in jim pomagali. V je res potrebno in kaj je drugotno. Vedno je treba najsi govorimo o zakramentih, maši, za Kalvarijo. Tam se naših postnih in življenjskih današnjem casu smo malo opešali v tej obcutljivosti, dati prednost srecanju, v katerem bo stopil k nam kakor tudi o kristjanovi izvrši Kristusova žrtev, mi prizadevanjih. prevec smo usmerjeni le na lastne cilje in svoj Gospod. V teh razmerah nam je še bliže. molitvi in o poglabljanju vere, ponižno molimo in castimo Andrej Voncina 25. FEBRUARJA 2021 NOVI GLAS Kristjani in družba 5 S 1. STRANI Pastirsko pismo slovenskih škofov za post 2021 Blagoslovljen postni cas! T elesno zdravje je sicer nam omogocajo medsebojno takšna šola. Sedaj se bomo posnemovalci, kakor sem jaz skladno s svojim cloveškim Zato tudi v današnjem casu velika Božja dobrina, a je le povezanost, kakršna še pred še bolj zavedali, kako veliko Kristusov” (1 Kor 10,33 – 11,1). dostojanstvom. Da bi ne živeli kršcanska vera in njena znamenje neke druge, še vecje desetletjem ni bila mogoca. To milost in dobroto nam je Dejansko moramo ljudje po zakonih džungle, kjer moralna nacela nikakor niso dobrine, ki jo prinaša samo smo tudi s pridom uporabljali. izkazal Jezus na Veliki cetrtek, na vsakem koraku izbirati prevladajo najbolj nasilni in odvec. Zaskrbljujoce stanje Jezus Kristus. To je duhovno A nobena oddaja po televiziji ko je postavil zakrament med sebicnim iskanjem zviti, ampak po pravicnih duha, ki ga mnogi ugotavljajo, zdravje, ki zagotavlja vecno ali spletu (internetu) ne more svete evharistije. Ce smo v lastnih koristi ter ljubeznijo zakonih in razumnih pravilih, nikakor ni brez povezave življenje v Božji ljubezni. enakovredno nadomestiti preteklosti na to pozabljali in nesebicnim služenjem da lahko vsakdo pride do z razkristjanjevanjem, Telesno zdravje, ki ga je Jezus nedeljskega obhajanja ali celo nedeljsko sveto mašo drugim. Sebicnost je tistega, do cesar ima pravico. ki v Sloveniji nacrtno obilno delil, je bilo znamenje svete evharistije v krogu omalovažujoce opušcali, naj bistvo greha, ljubezen kot Pred tremi desetletji smo poteka od komunisticne ali preroška napoved župnijskega obcestva, kakor bo odslej drugace. Naj tudi za njeno nasprotje pa ni v upali, da se bo Slovenija revolucije naprej. Na mesto odrešenja in to je bil pravi in ne more noben telefonski nas za naprej še bolj velja, kar prijaznih custvih, ampak uveljavila kot demokraticna kršcanskih vrednot stopata koncni namen Jezusovega pogovor enakovredno je zapisano v Svetem pismu je v požrtvovalnem delu za domovina medsebojnega materialisticno potrošništvo delovanja. Moralna krepost nadomestiti ljubecega objema o prvih kristjanih: bili so resnicni blagor vseh. Kristjani spoštovanja, svobode, sožitja in ideologija, ki se ne meni in vecno življenje sta tudi ali osebnega prijateljskega “stanovitni”, se pravi zvesti verujemo, da je ta ljubezen in sodelovanja. A po prvih za odgovornost do narodne pravi in koncni namen našega druženja. V tem casu prisilne in vztrajni v obcestvenem vrhovni zakon vsega, ker je treh desetletjih imamo vtis, in državne skupnosti in ne življenja. Bog nas ni ustvaril odsotnosti od rednega “lomljenju kruha in v to Bog sam. Iz te ljubezni je da smo od tega cilja še zelo verjame v nobeno absolutno zato, da bi cim bolj zdravo nedeljskega skupnega molitvah” (Apd 2,42). ustvaril svet in iz iste ljubezni oddaljeni. Tudi nacin, kako se in trajno vrednoto. Tedaj in cim dlje živeli na tem obhajanja svete evharistije Cas epidemije nam je prinesel nas je v Jezusu Kristusu prišel spopadamo s sedanjo krizo, preostane samo iskanje svetu, ampak da bi bili njemu smo lahko še bolj zacutili, še druge preizkušnje. Mnogi reševat grešne zapletenosti kaže na to. lastnega udobja in koristi. podobni in deležni njegove da biti pri sveti maši ni zgolj ste težko oboleli, nekateri v sebicnost, ki vodi v propad. Vsaka kriza je preizkušnja, Na porabniški miselnosti pa ljubezni. Zato nam Jezus vraca opazovanje tega, kar se v kateri se pokažejo dobre ni mogoce graditi domovine duhovno zdravje, ki se zacenja dogaja pri oltarju. Ko smo pri strani, razkrijejo pa tudi pravicnosti, spoštovanja in z vero vanj in z ravnanjem po maši, se v živo udeležujemo usodne pomanjkljivosti. sodelovanja ter skrbi za obce njegovem zgledu. skrivnosti Jezusove zadnje Preizkušnja nam nastavi dobro. Po Jezusovem zgledu je tudi vecerje, ki doseže svoj vrhunec ogledalo, v katerem vidimo Miselnost materialisticnega Cerkev skozi vso zgodovino s svetim obhajilom. Sedaj svoj pravi obraz. Nekaj potrošništva imenuje skrbela za bolnike. Prve bomo lahko še bolj razumeli podobnega se v tej krizi dogaja papež Francišek “kultura bolnišnice so nastajale ob kršcanske mucence, ki so tudi z nami kot clani te države. odmetavanja”. Najbolj surov cerkvah. Številni redovniki in se rajši izpostavljali smrtni Imamo namrec dve možnosti. primer odmetavanja sta redovnice, med katerimi so nevarnosti, kakor da bi se Prva je, da stopimo skupaj, si splav in evtanazija. Papež tudi znani svetniki in svetnice, odpovedali obhajanju svete pomagamo in se odpovemo sv. Janez Pavel II. je tako so svoje življenje posvetili negi evharistije. Vedeli so, da brez obicajni tekmovalnosti in miselnost imenoval “kulturo bolnikov in skrbi zanje. Mnogi nje dolgo ne bodo mogli napetostim. Stanje je podobno smrti”. K njej spada tudi so pri tem služenju tudi sami obstati kot kristjani. vojni, ko zreli državljani izkljucevanje. Vse to v naši zboleli in darovali življenje. Zato smo se v casu sedanje pozabijo na siceršnje spore in domovini doživljamo že od Njihova ljubezen do Boga in epidemije škofje s težkim pa ste celo izgubili svoje To je bistvo naše vere: “Mi zamere in združeno nastopijo druge svetovne vojne sčm. bližnjega je bila mocnejša srcem odlocili, da zacasno najdražje. Zaustavitev pretoka smo spoznali ljubezen, ki jo proti skupnemu sovražniku. Upali smo, da v svobodni kakor strah za lastno zdravje. omejimo skupno obhajanje ljudi in blaga ter mnogih oblik ima Bog do nas, in verujemo Tokrat je tak sovražnik in demokraticni Sloveniji Pri vsej odgovorni skrbi zanj svete maše in drugih poslovanja je povzrocila težke vanjo. Bog je ljubezen, in tisti, virus. Druga, neprimerno izkljucevanja ne bo vec, ampak so vedeli, da je duhovna zakramentov. To smo storili posledice za gmotno stanje ki ostaja v ljubezni, ostaja v slabša izbira pa je, ce tega ne bo na mesto njega stopilo moc ljubezni in nesebicnega v upanju, da ga bomo lahko marsikatere družine. Hvaležni Bogu in Bog ostaja v njem” (1 zmoremo, ampak vsakdo medsebojno spoštovanje in žrtvovanja za bližnjega vsaj delno nadomestili z smo, da lahko racunamo na Jan 4,16), pravi apostol Janez v misli samo na svoje koristi enakopravno vkljucevanje najvecja dobrina, saj nas raznimi obhajanji svete pomoc države in politicne svojem pismu. in izkorišca krizo za svojo vseh, ki so pripravljeni pripravlja za vecno življenje maše na daljavo, kar se je skupnosti, a vsega od nje Danes se veliko govori o uveljavitev, tudi na škodo sodelovati. Pa smo v zadnjih z Bogom. Tudi Jezus je ob tudi zgodilo. Hvaležni smo ni mogoce pricakovati. So zatonu kršcanstva v Evropi. najbolj ogroženih. mesecih doživeli prizore vsem socutju, ki ga je kazal vsem, ki so nam to omogocili. rane, ki jih ona ne zna celiti. Nekateri to celo pozdravljajo. V krizi, ki jo prebolevamo, je izkljucevalnega sovraštva, do bolnikov, vedno poudarjal, Vsi pa cutimo, da to ni to. To zmore samo Bog, ko se z Zdi se, da ne vedo, da si s tem veliko primerov nesebicnega kar je zlovešca grožnja mladi da je grešna oddaljenost od Sveta maša ni predstava, vero in zaupanjem obrnemo k žagajo vejo, na kateri sedijo, žrtvovanja iz odgovornosti državi Sloveniji. Izkljucevanje Boga še hujša nesreca. »Vidiš, kakršne lahko spremljamo njemu. da si s tem zasipavajo vodnjak, in ljubezni do bolnih in vseh, vodi v enoumnost in ozdravel si. Ne gréši vec, da na televizijskem zaslonu. V casih omejitev smo izkusili, iz katerega so rodovi pred ki jih je epidemija prizadela. siromašenje, ne pa v obetavno se ti ne zgodi kaj hujšega!«, Svete maše ne opazujemo od kako smo krhki, kako hitro se nami crpali vodo za razcvet Tem gre naše obcudovanje, prihodnost. je opozoril hromega, potem dalec, ob kuhanju kosila ali nam lahko podrejo najlepši evropske kulture, vodo, ki priznanje in zahvala. Žal pa To nas postavlja pred velike ko ga je ozdravil (Jn 5,15). Ta zleknjeni na kavcu, ampak gradovi, ki smo jih gradili na koncu tece tudi v vecno je tudi prevec nasprotnega odgovornosti. Nic pa se ne bo cas epidemije, ko trepetamo se je osebno udeležujemo, na pesku posvetnih uspehov življenje. Jezusov evangelij je ravnanja: neodgovornega izboljšalo samo od sebe. Tudi za svoje zdravje, je pravi ko smo dejansko navzoci v in zaupanja vase. Jezus pa bil in ostaja kruh, ki ga Jezus omalovaževanja nujnih ne, ce bomo samo cakali na trenutek, da se zavemo, da obcestvu z drugimi brati in pravi, da je hišo treba graditi daje za “življenje sveta” ukrepov, nenehnega boljše case. Casi bodo boljši, obstaja še hujše zlo, grešna sestrami in mašnikom, ki na skali, ki vzdrži vse viharje. (Jn 6,51). Mi, ki nam je bila vzbujanja dvomov v njihovo ce bomo boljši mi in ce se sebicnost in hudobija, ki bi osebno predstavlja samega Ta skala je On sam s svojo podarjena milost vere in to koristnost, pozivanja k bomo mi bolj potrudili zanje jo lahko imenovali duhovna Jezusa Kristusa in v njegovem besedo in svojim Duhom. vemo, ji moramo ostati zvesti. njihovemu nespoštovanju in v cerkvenih obcestvih in v okužba. Jezus Kristus je prišel, imenu za nas, med nami in Gospodarstveniki in politiki Ce nam dopovedujejo, da je blatenja ugleda tistih, ki nosijo politicnih skupnostih. Bog da nas rešuje od nje in njenih z nami obnavlja Jezusovo že nacrtujejo obnovo našega kršcanske Evrope konec, se najtežjo odgovornost za to, je naši odgovornosti zaupal posledic. Tudi Cerkev je življenjsko daritev. Edino to je družbenega življenja in spomnimo na apostola Petra, da bi s cim manjšimi žrtvami prihodnost evangelija v ustanovil za to in samo za to, pravo obhajanje svete maše. poslovanja. Mi pa se bomo ki je na Jezusovo vprašanje, prebrodili krizo. Seveda se s državi Sloveniji. Razmere nas da lahko po njej nadaljuje med Druge oblike, kot so svete posebno v postnem casu, ali ga mislijo tudi apostoli tem kriza samo podaljšuje v vsak dan bolj nujno klicejo k nami svoje poslanstvo. maše po radiu ali televiziji, so ki je pred nami, podali zapustiti, odgovoril: “Gospod, škodo nas vseh. okrepljeni dejavnosti, ki so A ravno naše versko življenje samo zasilni nadomestki, ki na pot obnovljene vere v h komu naj gremo? Ti imaš Epidemija tako vzbuja jo zadnji papeži poimenovali v cerkvenem obcestvu je med nam v casu bolezni ali drugih Jezusa Kristusa in zvestobe besede vecnega življenja!” (Jn bojazen, da stanje duha “nova evangelizacija”. epidemijo prav tako prizadeto. nezmožnosti lajšajo odsotnost njegovemu nauku v okrilju 6,68). Resnicnost teh besed v naši državi po treh Dragi bratje in sestre, pred Obcestveno obhajanje svete od svete maše “v živo”, Cerkve. Tako bomo utrdili hišo se vedno znova potrjuje. Ce desetletjih samostojnosti nami je postni cas, ki nas maše in drugih zakramentov niso pa njena enakovredna svojega življenja na trdni skali. zapustimo Jezusa in njegov in lastne državnosti še ni bo pripravil na obhajanje smo v naših cerkvah zacasno zamenjava. Vse to smo Amen. evangelij, nimamo kam državniško. Državniška drža, osrednjih kršcanskih prekinili, da ne bi ogrožali lahko v casu epidemije še II. del iti. Jezus nima zamenjave. ki jo moramo vsi imeti in še praznikov Jezusovega svojega in tujega zdravja. Upali bolj zacutili. Prepricani smo, Dragi bratje in sestre! “Samo ljubezen je vredna, da posebej zahtevati od politikov, trpljenja in vstajenja. Ti smo, da to ne bo trajalo dolgo, da komaj cakate, da bomo V drugem berilu smo pri verujemo vanjo” (H. Urs von ce hocejo, da jim zaupamo prazniki nas vsako leto a nas je epidemija prikrajšala lahko evharistijo in druge bogoslužju Božje besede Balthasar). odgovornost za državo, je pozivajo k spreobrnjenju, celo za slovesno obhajanje zakramente obhajali tako, pravkar slišali, kako daje Kršcanske vrednote so v prvenstveni skrbi za obce k lastnemu vstajenju v velikonocnih in nato še kakor si je to zamislil Jezus apostol Pavel samega potrebne tudi za dobro dobro, za blagor državljanov, novega cloveka, vedno bolj božicnih praznikov. Seveda Kristus, ko nam je narocil: sebe za zgled nesebicnega delovanje politicne ne pa pohod na oblast za požrtvovalnega in zavzetega nam nic ne more prepreciti, da “To delajte v moj spomin”, in služenja skupnosti, pri tem skupnosti. Letos obhajamo vsako ceno. Tako kot smo za Božje kraljestvo med nami. ne bi obhajali verskih resnic kakor so to razumeli kristjani pa opozarja, da je pri tem za tridesetletnico razglasitve slišali apostola Pavla: “Ne Po preizkušnjah, ki jih še ni Jezusovega rojstva ter njegove vseh casov. njega samega zgled Jezus državne samostojnosti. Ob tej išcem svoje koristi, ampak to, konec, naj se letos to izpolni smrti in vstajenja z molitvijo Ce drži slovenski pregovor, Kristus: “Tako skušam tudi priložnosti ponovno izražamo kar je koristno za mnoge, da v še vecji meri. S to željo vam in premišljevanjem Božje da znamo zdravje prav ceniti jaz v vseh receh ugoditi hvaležnost vsem, ki so se za bi se rešili”. To je bila Jezusova vošcimo blagoslovljen postni besede tako v ožjem krogu šele takrat, ko ga izgubimo, vsem, pri tem pa ne išcem to trudili, posebno še tistim, drža, takšna drža je bila cas, da bo praznovanje Velike kot v duhu skupaj z vsem je tudi ta izkušnja, ko nam svoje koristi, ampak to, kar ki so za to dali življenje. Za Pavlova in takšna je drža vseh noci Gospodovega vstajenja cerkvenim obcestvom. Kajti ni mogoce skupno obhajati je koristno za mnoge, da samostojno državo smo se plemenitih državnikov, po še bolj prežeto z veseljem sodobna tehnicna sredstva bogoslužja v župnijski cerkvi, bi se rešili. Postanite moji odlocili, da bi živeli v njej katerih naj bi se zgledovali. odrešenja. Amen. 6 Goriška NOVI GLAS POGOVOR Iliaria Bergnach, podravnateljica Mladinskega doma Dom, kjer gojijo stike z vrstniki, slovenskim jezikom in okoljem Z druženje Mladinski dom pomagali opravljati domace za nemoteno opravljanje gojencev in seveda razlog, naslednje šolsko leto? pa vpišejo v slovenske šole, v prostorih Alojzijevišca naloge na daljavo. Poleti nam nalog. Prej smo imeli dvojne zaradi katerega so bili odsotni. Vpisovanje je še odprto. Za ker se sami starši in tudi v ulici Don Bosco v Gorici je kljub vsemu uspelo izvesti šolske klopi, h katerim je Kako se otroci odzivajo na osnovno šolo imamo poleg otroci dobro zavedajo pomena - tako, kot je v preteklosti, poletno središce. Upoštevali otrok, ki so že pri nas, tudi poznavanja dveh jezikov -tudi danes - opravlja smo pac vse predpise, nekaj novih vpisov; skupno italijanšcine in slovenšcine in pomembno vlogo v korist medosebno razdaljo, nošenje jih je osemnajst; naj povem, kako poznavanje slovenskega družinam. Mladim namrec maske, vse, kar so pac da je še nekaj razpoložljivih jezika v našem prostoru nudi pošolsko pomoc in dolocali predpisi javnega mest. Za srednjo šolo imamo lahko samo obogati. Zato je slovensko okolje. Tokrat zdravja. Septembra smo kljub trinajst vpisanih, tudi tu so vsakodnevni stik s slovenskim smo pred mikrofon povabili vsemu lahko zaceli navaden vpisi še možni. jezikom in okoljem, pa tudi s podravnateljico MD Ilario pošolski pouk. Pred zacetkom Katere so glavne dejavnosti sošolci in prijatelji, s katerimi Bergnach, ki je vodenje dela smo imeli informativno v popoldanskih urah? se v slovenšcini pogovarjaš, v vzgojni ustanove prevzela v srecanje s starši, na katerem Otroci pridejo v dom, kjer pomembno. Strukture, tem šolskem letu. smo jih seznanili z rednim najprej pokosijo. Nato imajo kakršni sta Mladinski in programom, seveda pa tudi nekaj prostega casa, nakar se Dijaški dom, gotovo veliko Koliko otrok imate v z vsemi novimi protokoli, da zacne pouk z vzgojiteljicami. prispevajo k temu, da ti Mladinskem domu? In bi - kolikor mogoce - omejili Glavno opravilo je pisanje otroci gojijo in ohranjajo koliko osebja? možnost okužbe. To zato, da domacih nalog. Imajo stik s slovenskim jezikom in V Mladinskem domu imamo bi seveda tudi že doma otroke tudi druge bolj kreativne kulturo. V naše dejavnosti v tem šolskem letu 33 otrok. pripravili, da bodo žal stvari dejavnosti, med katere namrec vkljucujemo kulturne Imamo štiri clane osebja, zaradi covida potekale malce lahko vsekakor sedel samo spremembe zadnjega leta? spada seveda ustvarjanje pri elemente naše narodne od teh sta dve vzgojiteljici drugace. V razredu in jedilnici po en ucenec, razen ce nista Vidim, da naše otroke še videodelavnici. Po potrebi skupnosti in tudi spoznavanje v razredu ter še en kolega, moramo seveda spoštovati bila brata. Z novo opremo vedno najbolj moti nošenje pa opravljajo tudi kake zgodovine. Prav zaradi tega ki skrbi za prevoze in hišna razdaljo in vse predpise, kar je bolje. Preurediti smo maske. Ce moti odrasle, to dodatne naloge, ce je kakšno bi bilo take strukture vredno opravila. Z otroki delam, ko je je seveda vplivalo tudi na morali tudi covid sobo: to velja še toliko bolj za mlade. snov potrebno utrjevati in okrepiti. potrebno, tudi jaz, ki pa sem število možnih vpisov. Kar je naceloma prostor, kjer Zato jih moramo redno poglobiti. Za to seveda skrbijo Kako nacrtujete delo v od letos podravnateljica in se se tice drugih dejavnosti, bi gojenec pocakal starše v opozarjati, naj jo nosijo na vzgojiteljice, ki se cim bolje naslednjih mesecih in kot taka ukvarjam predvsem z pa potekajo dokaj redno. primeru, da bi mu bilo slabo pravilen nacin. Ceprav smo trudijo, da vsakega gojenca šolskem letu 2021-2022? uradniškim delom. Ravnatelj Naša videodelavnica poteka ali bi imel zvišano telesno jim v zacetku šolskega leta spremljajo od A do Ž. Iz lanske izkušnje smo Mauro Leban, ki že veliko let normalno; o izletih in drugih temperaturo; k sreci je doslej obrazložili, kako je treba Zakaj je poslanstvo se naucili, da moramo vodi MD, pa je seveda z nami obicajnih dejavnostih pa še nismo uporabili, tudi ker nositi masko, kako si moramo Mladinskega doma biti pripravljeni na vse. stalno povezan, da nadzoruje bomo morali še odlocati seveda dobro vemo, kako razkuževati roke in spoštovati pomembno za našo širšo Pripravljeni smo nuditi in svetuje pri organizaciji in na podlagi tega, kako se bo je komplicirana ta “covid medosebno razdaljo, se skupnost? naše storitve pošolskega delu. razvijalo celotno dogajanje. verižna reakcija”. pa še vedno zgodi, da jim Starši imajo seveda gotovost, pouka - po potrebi tudi - na Od kod prihajajo otroci? Ste morali preurediti Torej še niste imeli primerov zlasti maska zleze dol in je da so za otroke poskrbljena daljavo. Sicer pa upamo, V letošnjem šolskem letu so prostore? okužbe? potrebno veckrat ponavljati varstvo, kosilo, spremljanje da ne bo potrebno. Kakšno prisotni otroci iz osnovnih Jedilnico smo morali Neposredno ne. Sicer smo in opozarjati, naj upoštevajo pri domacih nalogah. To bo naslednje šolsko leto, še šol Peter Butkovic Domen iz popolnoma preurediti in imeli nekaj primerov, ko so pravila. Mladi se radi družijo, je potreba tistih, ki seveda ne vemo. Pripravljeni smo Sovodenj in Fran Erjavec iz biti toliko bolj pozorni na nekateri naši gojenci morali manjkajo jim normalni stiki delajo do 18. ure ali še dlje in na delo, ce bo covid mimo, Štandreža ter mladi iz srednje razdaljo. Za razrede je bilo v samoizolacijo, nekateri s sošolci in prijatelji, zato žal nimajo možnosti oz., kot pa tudi na alternativno šole Ivan Trinko iz Gorice. tudi potrebno preštudirati, gojenci so tudi že veckrat se veckrat potožijo, da to temu recemo, srece, da lahko delo, ce bo koronavirus še Sicer se za naslednje šolsko kako jih primerno preurediti. morali na odvzem brisa zaradi resnicno pogrešajo, kar je stari starši skrbijo za otroke. razsajal. Kar se tice poletnih leto že obetajo vpisi otrok tudi Sicer smo letos imeli nekaj primera v razredu. Sicer pa, seveda razumljivo. Sicer opažam oz. vedno bolj dejavnosti, nacrtujemo, da iz osnovne šole Oton Župancic novosti. Z novo opremo smo ko se je lani novembra pojavil Imajo prostor za igro? spoznavam, da je poslanstvo bi jih izpeljali na podoben v Gorici. popolnoma preuredili en prvi primer v razredu, kjer Ko je lepo vreme, se lahko -našega doma zelo pomembno nacin kot lani. Ce bo stanje Kako potekajo vaše pošolske razred; to nam zelo pomaga, so bili tudi naši gojenci, smo vedno v spoštovanju razdalje za družine, v katerih otrokom podobno lanskemu ali dejavnosti v casu covida? da ohranjamo primerno takoj kontaktirali oddelek - razpištolijo na vrtu in ne morejo nuditi opore pri tudi boljše, nameravamo Gotovo je bilo bolj kriticno razdaljo in da lahko imamo za preventivo, kjer so nam igrišcu. Problem je, ko dežuje opravljanju domacih nalog. našemu programu dodati še meseca marca lani, ko smo v razredu lepo število otrok, obrazložili, kako naj se in moramo ostati v notranjih Tudi v Mladinskem domu marsikatero dejavnost, ki je bili v popolnem lockdownu saj so klopce manjše, a vedemo. Pri tem je pa tudi prostorih, kjer pa morajo biti imamo kar nekaj otrok iz lani zaradi okolišcih in strogih in smo se morali tako vseeno primerne, da imajo zelo pomembno, da redno bolj pozorni. družin, kjer sta oba starša predpisov nismo izpeljali. organizirati, da smo otrokom naši gojenci svoj prostor beležimo vse odsotnosti Kako je z vpisovanjem v italijansko govoreca, otroka Danijel Devetak Zbiranje podpisov tudi na Vrhu Sv. Mihaela Dodatna in dragocena pomoc v našem mestu Pomagati otrokom in družinam v stiski: to je geslo Združenja Množicno podprimo zakonski predlog Stazzema! “La Ginestra” Onlus, ki je v petek, 19. februarja, na kratki tiskovni konferenci v Gorici predstavilo obracun minulega leta in izzive za V zadnjih tednih slovenski Devetak na Vrhu Sv. Mihaela. delamo, vec imen bomo zbrali; leto 2021. V ospredju je predvsem uspešna in hvalevredna pobuda obcinski svetniki na “V gostilni jih zbiram vedno, vec urnikov damo ljudem “Nonsolodoposcuola - L'arte di crescere” , s katero nudijo pomoc Goriškem in Tržaškem zbirajo ko se da. Ce je gostilna zaprta, na razpolago, vec možnosti otrokom, ki imajo velike težave v šoli in tudi zapletene življenjsko­podpise v podporo predlogu t.i. me ljudje lahko poklicejo in imajo, da pridejo do nas.” družinske razmere. Ta projekt ni navaden popoldanski pouk, temvec zakona Stazzema za prepoved tako ali drugace se najdemo.” Tatjana nam je še povedala, prava skrb za šolsko in tudi življenjsko pot. Pobudniki in clani fašisticne in nacisticne Doslej so prišli podpisat v da po mnenju marsikoga ta združenja s trdim in požrtvovalnim delom vzgojiteljev pomagajo propagande. Kot znano, gre glavnem vašcani, nam je zakon dosti ne bo prinesel, “po otrokom tudi s številnimi laboratoriji, ob katerih otroci lahko poišcejo za predlog zakona na ljudsko povedala, ko smo jo obiskali mojem pa nosi pomembno nagnjenja in skrite talente. Prisotna je tudi psihologinja, ki se pobudo, ki ga je sredi oktobra prejšnjo nedeljo popoldne, “na sporocilo. Osebno sem proti posamezno pogovarja z otroki in starši. Projekt se je zacel leta 2012 lani vložil na vrhovno sodišce Vrh pa je prišel tudi marsikdo vsem ekstremizmom. Zadnje in od takrat se je povpraševanje po individualnih pogovorih mocno odbor pod vodstvom Maurizia iz Sovodenj in Rupe”. Za ljudi case se mi zdi, da nekateri zvecalo, kar prica o njihovi ucinkovitosti, opazujejo pri združenju. Leto Verone, župana obcine je namrec kar udobno, saj je skrajneži prevec dvigajo glas. 2020 je bilo zaradi pandemije kar zapleteno. Zaradi pomanjkanja Stazzema v pokrajini Lucca v vrhovska gostilna ob sobotah Vsakdo sicer lahko misli, kar idealnih prostorov in ukrepov za zajezitev koronavirusa, pri združenju Toskani. Da zakonski predlog in nedeljah odprta od 10. do 18. hoce, in svobodno izraža svoje niso mogli zagotoviti prostora vsem družinam, ki so zaprosile za lahko pride do parlamenta, je ure. K zbiranju jo je spodbudil mnenje; toda obstaja neka pomoc. Deset otrok je ostalo na cakalnem seznamu, je povedala potrebno do konca marca 2021 Julijan Cavdek, ki je na obcini meja, ki se ne sme prekoraciti. odgovorna pri “La Ginestra” Patrizia Corazza. Pri tem pa je priskocila zbrati vsaj 50 tisoc podpisov. vecnamenskimi središci, pri prevzel pole in jih dal tudi Zato je pomembno, da pobudo na pomoc AcegasApsAmga, ki je vložila pomembno vsoto, s katero Naši svetniki v zadnjih casih cerkvah itd. njej. V sovodenjski obcini so za tak zakon dajo ljudje, da se so uredili ter zvecali ucilnico v prostorih inštituta Contavalle in s katero to delajo v sodelovanju z Tatjana Devetak, obcinska namrec zelo dejavni, tudi ob podpora temu predlogu išce lahko placajo dodatnega vzgojitelja. Velja omeniti, da je storitev, ki jo društvi (zlasti ANPI-VZPI), s svetnica iz vrst Slovenske koncu prejšnjega tedna so bili po vsej Italiji, da te vrednote nudi združenje, popolnoma zastonj in jo zato lahko razumemo kot pozivi po socialnih omrežjih skupnosti v Sovodnjah ob Soci, razlicni obcinski svetniki SSk združijo prebivalce vse dragoceno poslanstvo ekipe, ki skuša dopolniti, kar že dragocenega in v najrazlicnejših krajih, jih od 11. februarja dalje zbira in Obcinske enotnosti prisotni države.” dela na tem podrocju Obcina Gorica. / MC pred kulturnimi domovi, na domu, v znani Lokandi v vec krajih. “Bolj kapilarno to DD 25. FEBRUARJA 2021 NOVI GLAS Goriška 7 Zavod Sv. Družine “Vse je v Božjih rokah! Dokler bomo imele še moci in bodo otroci radi prihajali k nam, bomo dejavnost ohranile” Z avod Sv. Družine ima tudi vstopijo v notranje prostore, in hocem lepo napisati domaco otroci papirnate brisacke lepo urejene prostore. Letos s koronavirusom. Sestra danes izredno pomembno se preobujejo, pospravijo nalogo.” in tudi mize v jedilnici so so sestre poskrbele tudi za Alojzija nam je priznala, da poslanstvo. Šolske sestre sv. svoje šolske torbe, si skrbno Sestra je povedala, da imajo pogrnjene s papirnatimi prti. nabavo novih igral, mize za so žal morale za to šolsko Franciška zgledno skrbijo za umijejo roke in kmalu zatem tudi notranjo kuhinjo in Otroci se po ucilnicah ne namizni tenis, dveh gugalnic, leto marsikomu odpovedati onemogle in ostarele gospe je kosilo. Maske si lahko za otroke kuhajo posebej, premikajo prosto; ob potrebi tobogana in pripomockov za vpis. O pomembni vlogi, ki jo ter za vzgojo osnovnošolskih snamejo samo med obedom. kasneje, po svojem kosilu. stopijo do njih vzgojiteljice in igranje košarke ter odbojke. imajo pošolski programi za otrok iz okoliških slovenskih Po kosilu imajo nekaj casa, “Skušamo kuhati to, kar imajo jim pomagajo. Osnovnošolcke Sestra Alojzija Kutin opazuje, našo skupnost in predvsem za šol, ki med šolskim letom da se razgibajo v igralnici ali otroci radi, da ne bi potem so razdelile po razredih kako otroci doživljajo krizno gojenje slovenskega jezika, je prihajajo k njim. V zavodu sestra povedala, da “si otroci imajo cudovit vrt, jedilnico, v zavodu med sabo pomagajo igralnico, štiri lepe ucilnice in se ucijo tudi samostojnega in dvorano, ki je trenutno ne dela. Drug drugega dopolnujejo. uporabljajo, ker se ne smejo Pošolska dejavnost utrjuje družiti v velikih skupinah. snov, ki so jo ucenci spoznali Otroci v zavodu kosijo, pišejo v šoli. Pri nas otroci snov domace naloge, utrjujejo v poglobijo in lažje osvojijo. Iz šoli obravnavano šol, berejo, prakticnih razlogov so pošolski se igrajo in se spoznavajo. programi v veliko pomoc Uradno je letos vpisanih 40 vsem družinam, z jezikovnega otrok, 37 pa jih redno prihaja vidika pa še posebno otrokom v zavod. iz mešanih zakonov, ki imajo V zavodu imajo tri zaposlene navadno nekaj težav vec. Sestre vzgojiteljice in še tri sestre se in vzgojiteljice skrbimo za ukvarjajo z otroki, seveda tudi gojenje slovenskega jezika in druge priskocijo na pomoc, spodbujamo rabo slovenšcine sprejemajo otroke in jih ter otroke opozarjamo, ko med oddajajo staršem. Pandemija Otroci prvega razreda s sestro Lucijo s. Lucija in s. Alojzija z nekaterimi otroki prvega razreda pogovorom zacnejo uporabljati je spremenila vsakdanje delo italijanšcino.” tudi v tej hvalevredni goriški na vrtu, potem pa se ob 14.30 morali metati proc. Navadno in skupinicah, tako da stanje, in misli, da se v resnici Prijazna in velikodušna sestra stvarnosti; sestre in zaposleno zacne ucna ura. Popoldne imamo najprej testenine z so otroci iz iste šole v isti niso veliko spremenili: “Zelo Alojzija Kutin je še povedala, osebje morajo namrec imajo otroci tudi premor za omako, maslom ali sirom, nato skupini – tudi na tak nacin se radi prihajajo k nam, spoštujejo da bi bila zelo zadovoljna, ce vsakih štirinajst dni opraviti malico, in ko koncajo svoje pecenko, pišcancje ali drugo skušajo izogibati okužbam. vsa pravila in navodila. Držijo bi imeli tudi otroci iz bližnjih testiranje za koronavirus obveznosti, lahko rišejo, meso. Vsak dan tudi solato, “Otroke skušamo navajati k se varnostne razdalje, umivajo obcin zagotovljen prevoz in v zavodu, k sreci, še niso berejo, se igrajo. Ob 17.30 se sadje in pecivo. Dvakrat na samostojnosti. Zelo pridni so in razkužujejo si roke. Ne s šolskim avtobusom do zabeležili nobene okužbe. O zanje konca delovni dan v leto, enkrat v prvem roku, pred v branju, v tem še posebno opažam, da bi se naši otroci zavoda, saj je povpraševanje življenju in delu v zavodu smo zavodu. Sestra je poudarila, da Božicem, in enkrat v drugem radi tekmujejo prvošolcki. cutili utesnjene. Živahni so kot po tem veliko. Na vprašanje, se pogovorili s predstojnico, ima molitev zelo pomembno roku, pred koncem šolskega Letos smo se po šolskem delu v vsi otroci.” kako gleda na prihodnost sestro Alojzijo Kutin, vlogo v Zavodu: “Pri nas leta, pripravimo torto, tako glavnem bolj posvetili risanju, Glede vpisovanja v naslednje Zavoda Sv. Družine, je redovnico, ki osnovnošolcem molimo pred kosilom in po da otroci praznujejo svoje izdelovanju vošcilnic, pred šolsko leto je sestra razložila, odgovorila: “Vse je v Božjih v popoldanskih urah nudi njem. Ko pozvoni za kosilo rojstne dneve”, je povedala pustom smo naredili maske. da navadno že meseca maja rokah! Upamo na dobro. Dokler pomoc pri opravljanju šolskih in pridejo otroci v spremstvu sestra Alojzija. Okusne jedi Priredili smo razstavo izdelkov, obvestijo starše vpisanih bomo imele še moci in bodo nalog, možnost se družiti in vzgojiteljic v obednico, vsi stoje pripravlja kuharica, druge ukvarjali smo se tudi z ekologijo otrok, da lahko potrdijo otroci radi prihajali k nam, znanje krepiti ter nadgrajevati ob svojih prostorih najprej sestre pa ji pomagajo. Letos so oz. s skrbjo za cisto naravo. vpis za naslednje leto, nato bomo dejavnost ohranile, saj to v pristnem slovenskem zmolimo, potem se usedejo. morale jedilnico prilagoditi: Otroci zelo radi rišejo ucilnice in pa pripravijo tudi vpisne je naša primarna skrb. Zamisel okolju. Prav tako po obedu vstanejo, za velikimi mizami, kjer je sestre - vse nas so narisali. Za pole. Trenutno imajo za naše ustanoviteljice je bita ta, Sestra Alojzija nam je zmolimo v zahvalo za dobro navadno sedelo 5-6 otrok, Božic, ker starši ne prihajajo vec naslednje šolsko leto že da se posvecamo otrokom. razložila, kako poteka kosilo in po skupinah odidejo na sedijo letos po trije otroci, v notranje prostore zavoda, smo potrjenih nekaj vpisov. Naprej bomo skrbele za pošolski sprejem otrok v zavodu: prosti cas. V vsaki ucilnici pred tako da lahko upoštevajo zunaj razstavili izdelke otrok Sestre skrbijo, da imajo le program, obenem opazujemo malcki se pripeljejo s šolskim ucno uro zmolijo ali zapojejo. V varnostno razdaljo. Hrano in manjše jaslice. Malcki so bili doloceno število vpisanih, vse, kar se okoli nas dogaja, avtobusom in pricaka jih prvem razredu po molitvi (Sveti prevažajo sestre na vozicku zelo zadovoljni in jaslice smo saj v zavodu lahko sprejmejo kakšne so potrebe družin in vzgojiteljica, ki jim na Angel ali Zdrava Marija) dodajo in otrokom delijo na njihove podrli nakaj dni pred svecnico,” najvec 40 otrok, da lahko priporocila krajevne Cerkve. pragu razkuži roke. Druga še prošnjo, ki se glasi: Gospod krožnike, sadje pa pripravijo je povedala sestra Alojzija. spoštujejo vse varnostne Povpraševanje za naše delo je še vzgojiteljica jim izmeri pomagaj mi, danes hocem biti tako, da vsak otrok dobi svojo Na cudovitem vrtu imajo razdalje in druge ukrepe za vedno veliko.” temperaturo, nato lahko dober, priden, poslušen, ubogljiv porcijo. Letos uporabljajo gostje zavoda na razpolago preprecevanje širjenja okužb Katja Ferletic Spletni dogodek v spomin na prof. Silvana Kerševana Naj se ohrani šola s plemenitimi naceli in nameni! D eveti spominski vecer so se prepletali video utrinki ima po njegovem mnenju dva ravnateljica Alessandra “Silvanu … z ljubeznijo” s pomenljivimi izjavami prof. cilja: prvi je osnovna glasbena Schettino dejala, da je glasba je bil neobicajen, kot je Kerševana iz dokumentarnega izobrazba, ki naj bi jo nudili del cloveka: “Kdor jo zacuti, zaradi znanih omejitev pac filma Muzika od Trsta do Trbiža, cim vecjemu številu otrok; je prav, da jo poišce in neobicajen cas, v katerem ki ga je posnel Kinoatelje ob drugi pa vzgoja kadrov: na tem spozna”. Tatjana Gregoric je nam je dano živeti. Tokrat 100-letnici GM v naši deželi, podrocju je bilo opravljeno povedala, da pogreša Silvanove smo mnogi pogrešali in drugi posnetki iz arhiva veliko delo. “Ce bi glasbo natrošene izvirne misli, praznicen koncert v veliki SCGV Komel. Pred ocmi prepustili glasbenikom in njegova srecanja, njegov smeh. dvorani Kulturnega centra kar številnih oseb, ki so se glasbi, bi verjetno šlo lepo,” je Mlada clanica mladinskega Lojze Bratuž s svecano zbrale pred ekrani, je s svojo še povedal prof. Kerševan, ki zbora Zala Cerne pa je dodala, podelitvijo štipendij iz Sklada pronicljivo intelektualno je na svoji poti seveda naletel da je bil prof. Kerševan Silvan Kerševan. Ker pa je mislijo, daljnovidnostjo ter tudi na ovire. In vendar, “neizmerno srcen, vedno je 21. februar za mnoge - zlasti hkrati s svojim vedrim in “ko poslušam naše ucence, in ustvarjajo tudi boljši svet Francesca Marinelli z duhovito imel imel toplo besedo”. Z na Goriškem - nelocljivo šaljivim znacajem zaživel lik pozabim na vse težave, ki nas med nami.” To je misel, ki arijo iz Pergolesijeve opere mladimi se je rad pošalil in povezan s spominom na ravnatelja, ki je bil dolga leta spremljajo skozi celo leto. velja za nekakšno duhovno La serva padrona, šolski jazz smejal “in verjel je v nas”. Za rojstni dan prof. Kerševana, srce in duša glasbene šole. Hvala Bogu lahko racunamo oporoko ljubega ravnatelja. oddelek in šolski orkester s vsakega glasbenika si je vzel dolgoletnega ravnatelja SCGV Ta se je iz skromnega jedra na sodelovanje otrok, staršev Z glasbenimi tockami so Piovanijevo La vita e’ bella, ki trenutek. “Bil je ob nas, tudi Emil Komel, sta glasbena šola v zacetku 70. let prejšnjega in cele naše skupnosti.” posnetek na youtubu popestrili ji je sledil dolg aplavz. Razlicni ce ga ni bilo. In mislim, da in Arsatelier pripravila vsaj stoletja, ko se je prof. Kerševan Naša šola naj se ohrani taka, šolski otroški in mladinski avtorji in razlicne zvrsti, ki še vedno je. Ce bi sedel tukaj spletni dogodek, ki je v nedeljo vkljucil v delovanje orglarske kot je nastala, “z zdravimi, pevski zbor, pianistka Michela pripovedujejo o razlicnih z nami, bi bil ponosen in zvecer potekal na youtubu. Z šole, razvila v eno najbolj plemenitimi naceli in nameni, Sbuelz, harmonikarja Manuel razsežnostih bogatega znacaja nedvomno bi mu na obrazu izbranimi glasbenimi tockami kakovostnih glasbenih šol v ki družijo mladino ob glasbi, Persoglia in Jure Bužinel, prof. Kerševana. sijal nasmešek.” s preteklih spominskih vecerov goriški pokrajini. Ustanova ustvarjajo prijetnejše življenje orkester kitar, sopranistka V krajši izjavi je sedanja DD 8 Goriška NOVI GLAS POGOVOR Daniel Peteani, mlad predsednik društva Podgora Prešeren in mi Želimo si ohraniti slovensko lice naše vasi! “Leto dni je minilo, odkar se je svet ustavil ... Gledališca, kulturni P domovi, šole so zaprli svoja vrata ... V teh težkih casih, kultura, kako odgora je naselje ob so ukinili tudi zborcek in nekaj ustvarjati. Starejši so veliko šolsko stavbo, ki je nam lahko pomagaš?” vznožju Kalvarije. Od pocasi ni bilo vec kulturnih nam dali vso možno podporo vec let samevala. Uredili smo Ob slovenskem kulturnem prazniku Slovenski center za glasbeno nekdaj je ta vas imela bogato dogodkov in tradicionalnih in proste roke za katerikoli spodnjo sobo, v kateri smo vzgojo Emil Komel, Zveza slovenske katoliške prosvete in Kulturni kulturno in društveno srecanj ob dolocenih praznikih navdih. se že veckrat srecali, in pred center Lojze Bratuž predstavljajo spletno glasbeno-gledališko delovanje ter poseben pomen in priložnostih. Res žalostno! V Podgori namrec imamo kratkim opremili studio prireditev Prešeren in mi. za našo slovensko narodno Ne bi hotel biti polemicen, a mladino, treba je le dobiti pravi za snemanje oddaje Radio Predstavo z izvirnim besedilom, v kateri nastopajo gojenci šole skupnost na Goriškem. vsekakor sem imel obcutek, nacin in se truditi, da se mladi Verite’ v sklopu slovenskih Komel, clani gledališke skupine O'Klapa in clanica združenja Don Podgorska skupnost je nekaj da so nekatere naše ustanove lahko družijo. Ce se namrec oddaj Radia Spazio. Res je Mario Cernet iz Kanalske doline, so pretekli konec tedna posneli let doživljala kar hude case tedaj pokazale premalo skrbi pri nas kaj zanimivega dogaja, bila prava škoda, da je bilo v Kulturnem centru Lojze Bratuž in jo bodo predvajali na Youtube zaradi nekaterih dogodkov, za preživetje naše podgorske pridejo k nam tudi prijatelji iz veliko poslopje nekdanje kanalu Zveze slovenske katoliške prosvete v nedeljo, 28. februarja, ki so tamkajšnje delovanje skupnosti. drugih vasi. šole sredi vasi popolnoma ob 21. uri. Vabljeni k ogledu! zamorili. Zadnja leta pa je Kaj pa se je zgodilo potem? Tako so se tudi zaceli zapušceno. Ko smo zdaj v skupnost ponovno zaživela, za V bistvu nekaj zanimivega, za uresnicevati marsikateri njem spet prisotni mladi in kar gre zasluga zlasti mladim. kar se moramo delno zahvaliti dogodki in tradicionalna nas mimoidoci vprašujejo, vecinoma mladi, a nekaj je tudi najdemo samo v knjigah; le-te Pred kratkim je Prosvetno tudi društvu oz. mladinski srecanja, ki so bila malce kaj se tam dogaja, se ob naših izkušenih clanov, ki nam res pa v današnjem casu niso edini društvo Podgora obnovilo odgovorih koncno zavedajo, veliko pomagajo. Zahvaljujem pripomocek za ohranjanje odbor, ki ga sestavljajo da je na vasi spet zaživelo se jim za popolno zaupanje, spomina. pretežno mladi clani. O kulturno delovanje. Prav na ki nam ga izkazujejo. Ko imaš V kratkem bomo npr. pripravili življenju na vasi, ki jo od Gorice tak nacin se nam je pridružilo ob sebi take clane, je bistveno dokumentarec o zgodovini loci le Soca, smo se pogovorili nekaj clanov, celo Italijanov, lažja vloga predsednika. V podgorskih štrukljev. Idej z 22-letnim predsednikom ki so z veseljem poslušali, odboru nas je enajst, to so imamo res veliko in dela tudi. društva Danielom Peteanijem. ko smo jim pripovedovali Karin Maligoj, Carlotta Nanut, Kaj pa nacrtujete za Vem, da zveni malo cudno zgodovino našega društva in Alek Devetak, Silvan Komic, prihodnost? vprašati mladega fanta, spregovorili o vrednotah, ki David Raida, Nika Devetak, Kot sem povedal, radi bi bili kakšno je bilo življenje v vodijo tudi zdajšnje delovanje. David Grinovero, Gabriele cim bolj dejavni. Z zanimivimi Podgori nekoc in kakšno je Upam, da bomo stavbo pocasi Tercic, Tamara Peteani in Erik pobudami bi radi spet privabili danes, a Podgora je poseben res popravili. Ce bo goriška Raida. v svoj krog domacine in ljudi primer ... obcina opazila, da je v Podgori Vam je tudi v casu iz okolice. Bolj kot si zanimiv, Ja, tako je. Res se je veliko spet društveno življenje, bo koronavirusa uspelo kaj vec zanimanja vzbujaš v spremenilo, medtem ko morda podprla naš trud in nas izvesti? ljudeh. Kot sem omenil, bi radi sem odrašcal. Veckrat se upoštevala. Delovanje se je res nekoliko naprej obnavili in posodobili spominjam na eno najbolj dramski skupini v Števerjanu. opušcena, kajne? Ne smemo zanemariti niti zaustavilo, a kljub temu se naše strukture, a tudi slikovite pomembnih osebnosti v Vsak od nas je imel v vasi svoje Tocno tako. Zaceli smo župnijskih prostorov, v katerih redno sestajamo na daljavo, poti okoli vasi. Pozabljamo, Podgori, in sicer dr. Mirka interese in svojo študijsko postavljati spet mlaj in ob tej ima naše društvo sedež. nekaj pa smo tudi priredili, da imamo “nad seboj” Špacapana, ki je vložil res ter društveno pot. Srecevali priložnosti imeti družabno Tam imamo lepo dvorano in sicer miklavževanje Kalvarijo, ki je zelo zanimiva veliko truda za oživitev pa smo se v dramski skupini srecanje. Spet sta zaživeli in dvorišce. A tudi ti prostori preko spleta. Mislim pa, da za kratke izlete. Pomembno je naše male skupnosti. Žal, v Števerjanu (M+), nekateri dve tradicionalni prireditvi: so dotrajani in bi potrebovali dobro izkorišcamo ta cas za valorizirati to, kar imamo na je vrsta dogodkov globoko kot tehniki, drugi kot igralci/ tekmovanje v štrukljih in marsikateri poseg, da bi bili iskanje novih idej, predvsem našem obmocju, in ustvariti zaznamovala podgorsko igralke, kostumografinje miklavževanje. Zdaj skušamo lepši in bolj uporabni. skrbimo za digitalizacijo. neko mrežo med bližnjimi skupnost, zacenši prav ... Opazovali smo živahno spet obuditi moško vokalno Kot smo že povedali, odbor V naši skupnosti (govorim naselji in društvi. V programu s smrtjo tega velikega števerjansko delovanje in skupino Akord. Pevci smo podgorskega društva na splošno v manjšini) je tudi ponovna ustanovitev cloveka, družbenega delavca organizacijo in si rekli: “Mi se zaceli zbirati na zacetku sestavljajo sami mladi clani. veckrat pozabljamo na krajevne skupnosti, kar bi bilo in politika. Za vaški zbor, smo vsi iz Podgore, ne bi lahko lanskega leta s pomocjo prof. Kako sam doživljaš vlogo pomembnost digitalizacije in zelo pomembno, pridobili angažiranost skupnosti in tudi sami kaj ustvarili pri nas Jurija Klanjšcka; žal so naš predsednika? avdiovizualnega materiala. Ta bi moc in se bolj povezali “s društveno delovanje je imel …?” In tako smo pocasi zaceli zagon zaustavili epidemija in Rad bi najprej pohvalil tematika mi je precej pri srcu, svetom”. Izziv za mladi odbor res veliko zaslug. V trenutku oživljati delovanje društva v razni ukrepi, ki so preprecili dragoceno skupino, ki saj študiram multimedijske pa je gotovo to, da obdržimo smo ostali nekako brez vodje. Podgori. Na zacetku (to je bilo druženje oz. pevske vaje. sestavlja odbor. Res nas je vede in tehnologije v mocne stike in vezi, da se Casi in politicna slika so se leta 2017) smo bili v društvu Za zdaj bi radi “utrdili” to malo, a se dobro razumemo Pordenonu. Veckrat namrec redno slišimo, dogovarjamo hitro spreminjali, ohromila jaz, Carlotta Nanut, Nika skupino, ker za mešani pevski in mogoce se tudi zaradi tega pozabljamo na arhivsko in delamo v domacem nas je tudi ukinitev krajevne Devetak, Alek Devetak, Tamara zbor nimamo še dovolj pevcev. hitro zmenimo in se med sabo vrednost, ki jo lahko ima prostoru, ceprav vsak od nas skupnosti; vse to je oviralo Peteani in Karin Maligoj, Ce pa bodo mladi pokazali ne kregamo prav veliko. Vsak posnetek ob dolocenih študira v drugem mestu, tudi ponoven zagon kulturnega pocasi pa so pristopali še drugi. zanimanje za zborovsko petje, od nas je drugacen, zato se pac priložnostih. Pripravljamo oddaljenem. Res smo lepa življenja v tej obsoški vasi. Takrat smo se pogovorili bomo to dejavnost gotovo zgodi, da imamo razlicne ideje tudi spletno stran, na kateri skupina in verjamem, da nam Ko sem bil osnovnošolec in z Walterjem Bandljem in razširili. in poglede, kar ni negativno, bomo širili in ovrednotili naše bo uspelo z majhnimi koraki srednješolec, mladi nismo Davidom Grinoverom, ki sta se V vasi so po dolgih letih spet predvsem zato, ker pridemo vsebine. Podgora razkriva obdržati slovensko lice naše vedeli, kako bi se družili. Šole zavzemala, da bi društvo v vasi zaživeli nekateri prostori ... vseeno do rešitve, ki zadovolji kar nekaj zgodovinskih Podgore. že dolgo ni bilo vec, prav tako ostalo živo, in res smo zaceli Ja, zaceli smo popravljati prav vse. V odboru smo zanimivosti, ki jih veckrat Matevž Cotar KD SOVODNJE Koncal se je niz predavanj V treh dneh okoli sveta O Kitajski in njenih znamenitostih V cetrtek, 18. februarja, pridejo pravocasno v šolo, in zvecer se je sklenil niz to po treh urah vožnje. Pokazal (od 26. februarja do 4. marca oddaja v benecanskem, potopisnih predavanj V treh je tudi fotografije šolskih 2021) terskem, rezijanskem in dneh okoli sveta, ki sta ga prostorov in razrede tudi s zilljskem narecju. organizirala kulturno društvo šestdesetimi ucenci! Razkril Radijska postaja iz Vidma Nedelja, 28. februarja Sovodnje in mladinski odsek. je tudi, da je prava kitajska oddaja na ultrakratkem valu s ponovitev oddaje Okno v Tokrat je pred poslušalci hrana razlicnejša od te, ki jo frekvencami za Goriško 97.5, Benecijo. nastopil mladi domacin Vasja mi poznamo. Tradicionalno 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, Ponedeljek, 1. marca: Radio 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino Ve'rite'. Vodijo Ilaria Bergnach, Butkovic, ki je spregovoril o je ta zelo zacinjena, raznolika svojem potovanju na Kitajsko. in posebna. Južnokitajska 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo Miha Kovic in Jakob Leopoli. dolino Bele 98.2 Mhz; za Torek, 2. marca (v studiu odpravil leta 2015, ko se je pikantnosti zacimb, ki jih le Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na Matjaž Pintar): Utrinki v našem s šolo vpisal v mednarodni najbolj pogumni pokusijo. zelene in mirne parke s templji. da ga je najbolj ocaral dolgi internetu www.radiospazio103. prostoru - Glasbena oddaja z program kulturne izmenjave. Kakor je pa vecini znano, vsi Kupoval je na tržnicah domace Kitajski zid, saj je okoli njega it . Slovenske oddaje so na Matjažem Kasneje pa je sam obiskal tudi Kitajci najraje pijejo vroc caj. pridelke in v velikih bazarjih, le gola narava, ki ga je takrat sporedu vsak dan od 20.00 do Sreda, 3. marca (v studiu mesto Kunming. Na Kitajskem Kitajska je na splošno kjer je lahko dobil res karkoli. spominjala na domace kraje. 21.00. Spored: Danilo Cotar): Samotni pastir:je spoznal nove navade, zelo raznolika. Vasja je Spoznal je tradicionalno plat To predavanje in še prejšnji Petek, 26. februarja (v studiu Življenje v vesolju? - Izbor novo hrano in novo realnost, na potovanju videl revne kitajske kulture kakor tisto dve (Ladija Tomsica o Indiji Niko Klanjšcek): Zvocni zapis: melodij. ki je našemu zahodnemu stanovanjske hiše kakor tudi napredno, brez prestanka. in Južni Ameriki ter Luce posnetki z naših kulturnih Cetrtek, 4. marca (v studiu svetu skoraj nepredstavljiva. visoke, barvane stolpnice in Ceprav so mesta velika, hrupna Milocca o Rusiji) si je možno prireditev - Glasba iz studia 2. Andrej Bavcon): Cetrkov vecer Poslušalcem je povedal, kako neboticnike. Videl je siva in in prepolna ljudi, je vidno ogledati na Facebook strani KD Sobota, 27. februarja (vodi Ezio z glasbo - Zanimivosti obvestila se morajo študenti zbuditi hrupna mestna središca, polna prizadevanje za cistoco in red. Sovodnje. Gosgnach): Okno v Benecijo: in humor. v zgodnjih urah, da lahko prometa in ljudi, kakor tudi Kljub temu pa je Vasja priznal, Katarina Visintin Vasja se je v Peking prvic kuhinja pozna celo pet stopenj 25. FEBRUARJA 2021 NOVI GLAS Kultura 9 Raven komunikacije je padla zelo nizko O šali, besedni igri in satiri (v koronacasih) B olj minevajo leta, bolj se solidarnosti, socutni bližini bolj neprijetno in omejeno slojev, obrobnic in suženj na rada (od)brala denimo epigram iz cikla Kisli smeh: rada smejem, to imam v casu, ko moramo zaradi zaradi pomanjkanja dnu socialne lestvice. kako Košutovo “robidnico verjetno po ocetu Ivanu, ki zdravstvenih ukrepov konkretne bližine, stiskov Danes – hvala Bogu – in malino”, Mermoljevo Objektivcem je kljub grenkostim, ki jih spoštovati bližino daljave rok, objemov, pogovorov živimo v drugih casih. A “elegijo in basen”, duhovite je doživel, in strogosti, s (Bližina daljave je tudi naslov v živo in dejanskih vendar se tudi s peresom Kravosove pesniške besedne Komur ocesna mrena katero me je vzgajal, ohranil s svetlobnico nagrajenega možnosti srecevanja (npr. ženske težko branimo. Pri igre in obrate. pri branju teh vrstic hudomušno žilico in se odlicnega romana Nataše v gledališcu, kinodvorani, pouku slovenšcine sem Ženske tovrstne poezije krivo sliko dela, rad pošalil. Z veseljem se Konc Lorenzutti)? Ni v resnici na predavanju, predstavitvi nisem prebirala, kot da naj ne sodi objektiva, je preizkušal v pisanju in moj cloveški položaj bolj knjige). Iz takega nelagodja je ni. Poraja se vprašanje. saj ni prav nic kriv. režiji veseloiger in ljudskih podoben temu, kar se izraža se mlajši še bolj zatekajo na Pišejo ženske drugace? (po iger: njegova Rdeca crta cez v sintagmi oddaljena bližina socialna omrežja, Facebook, odgovor pa kar v knjigo K optiku naj stopi ograde (1973), nagrajena (po naslovu zbirke esejev Instagram, drugi spet, zlasti Silvije Borovnik). Zakaj in zamenja si ocala, na natecaju za izvirno Oddaljena bližina teologa in javne osebnosti in politiki, ostajajo pesnice in pisateljice pa bo slika prava! veseloigro SKD Tabor na filozofa Edvarda Kovaca)? posegajo po Twitterju in v ozadju, premnoge Opcinah, je podobno kot Ob redkejših (telefonskih) v skopih besedah izražajo (denimo Pavlina Pajk, Ljuba Pred nekaj dnevi sem obiskala igra Blagovestnika z Vzhoda stikih, pogovorih, tudi (veckrat problematicna) Prenner) zapostavljene ali tržaško NŠK z ljubeznivimi (1985), ki je bila prvic povezavi po spletnih stališca. celo spregledane, da jih je knjižnicarkami, knjižnico, uprizorjena na proslavi pred platformah zadnje case v V svetu novih medijev je le pešcica v slovenskem kjer vedno koga srecam in cerkvijo na Repentabru, okolju, v katerem živim, veliko verbalnega nasilja, literarnem kanonu? Vcasih z veseljem izmenjam kako doživela veliko ponovitev na še bolj cutim nekakšno obrekovanja, sovražnega pa ustvarjalke pridemo prav: mnenje. Na policah me slovenskih odrih in požela otopelost, zaspanost, govora in grobosti, uperjenih duhovitež si nas (mene za je pritegnila nova knjiga velik uspeh. zaprtost v lastni vrticek. zlasti proti manjšinam, izpeljavo primerjave omeni profesorice, esejistke in Dejstvo, da obvladam in vsak Semel in anno licet insanire. migrantom ipd. Raven kar nekajkrat) v zabavnem publicistke Vesne Mikolic dan govorim vec jezikov Enkrat na leto je dovoljeno komunikacije je padla zelo pustnem programu, ki Izrazi moci slovenskega jezika. ter da lahko prepletam noreti, pravi latinski nizko. Ko sem pri pouku mu sledi zlasti mlajša Sposodila sem si jo, doma zven razlicnih govoric pregovor. Kot profesorica latinšcine obravnavala publika, privošci v grobem takoj prelistala in kakšno in jezikovnih zvrsti, mi sem ga veckrat napisala Katulovo, Marcijalovo dijakinjam in dijakom in seksisticnem kontekstu, nakljucje! Kot da v njej omogoca, da veckrat kar na tablo, da bi pritegnila in Juvenalovo satiricno prebirala ter interpretirala da objasni svoj nasvet za lahko poišcem odgovor na same od sebe v (po)govoru pozornost in pomirila poezijo, sem dijaštvo mojstrske Prešernove poživitev tržaške knjižne marsikatero vprašanje v zvezi nastajajo duhovite besedne razviharjene dijake, ki so v kriticno opozarjala na Zabavljive sonete in ponudbe. z (ne)nasilno komunikacijo igre, obrati, rime. Z možem pustnih dneh vso pozornost unicevalno moc (pogosto Zabavljive napise, opozarjala Ženske (besedne ustvarjalke) in sovražnim diskurzom! se takim besednim igrarijam usmerili v pricakovanje tudi opolzko žaljivost) sem na pisani jezikovni ne silimo v ospredje, vsak Izjemno aktualna znanstvena smejeva, jaz pa vse bolj pustne povorke, plesov in besede oziroma verzov, register Nove pisarije, dan snujemo, sanjamo monografija, ki med drugim obcudujem neizmerno torkovega žura. V koronacasu namenjenih znancem, spomnim se energije in ustvarjamo, smo bolj vsebuje poglavje Nasilni izrazno bogastvo jezikov. smo, oropani razigrane in ženskam in oblastnikom, ki Stritarjevih sonetov, premišljene v besedah in govor v tradicionalnih in novih To mi daje možnost, da se norcave tradicije, ostali brez si jih drugace ni bilo mogoce predvsem XVIII., uperjenega dejanjih, ne napihujemo se. A medijih, se dotakne tudi tudi v pesmih in literarnih veselega pustnega vzdušja. privošciti. Kaj reci o šesti proti jezikovni revšcini drugi nas zagotovo ne bodo! ironije, humorja. zapisih poigravam. Ob Pravzaprav živimo stalno Juvenalovi satiri, naperjeni in kulturni zaostalosti Imam en samcat epigram, Ko jo vrnem, bo na voljo za tem razmišljam, kako so v norem casu, ko se ljudje, proti ženskam? Skozi stoletja nekaterih casnikarjev, ki naj pocaka pravi trenutek, sposojo. Vcasih bi bilo le dobro naša življenja, še posebno pod pritiskom omejitev so se nalagali predsodki, Županciceve elegance. Z ko bo pravi dan. Namesto zaiti v knjigarno in knjižnico v koronacasih, ujeta v gibanja, karantene, izolacije, stereotipi in klišeji v odnosu mladimi sem spremljala tega iz besedne zapušcine in videti, da tam ni tako p(o) oksimorone, paradokse, navelicani vsakdanjika z do tistih, ki niso imeli našo kulturno in literarno svojega oceta, kulturnega razno, kot bi rad kdo prikazal nasprotja. Kako naj negotovim pogledom v družbenega vpliva in moci, sceno, zato sem sproti tudi delavca in profesorja Ivana v neokusni (nedo)pustni šali! si razlagam pozive k prihodnost, pocutijo vse posebno do žensk nižjih v povezavi z latinšcino Artaca (1921-2005), ponujam Majda Artac Sturman IZOLA Nova razstava v Mestni knjižnici Izola 50. leta v Slovenski Istri V februarju je v vitrinah bila ustanovljena leta 1952, Del razstave je namenjen tudi so bili proti temu in so celo iz petdesetih let prejšnjega je turnir postal svetovni ustvarjalnosti v Mestni prve igrace pa so se na ladjedelnici na Bernardinu. napisali pismo maršalu stoletja. Na primer dogodek. Pobudniki knjižnici Izola na ogled nova trgu pojavile že naslednje Ladjedelstvo je ena od Titu, a ni nic pomagalo,” Imenovanje za ucitelja iz turnirja so bili portoroški razstava z naslovom 50. leta leto. Leta 1965 je tovarna najstarejših gospodarskih je povedal Janez Janežic. leta 1954, ki ga je izdala turisticni delavci, ki so v Slovenski Istri. Postavila sta zacela sodelovati s Katedro panog na obalah Istre. V Razstavljeno je tudi pismo Zavezniška vojaška uprava imeli radi šah. Dve leti jo Janez in Marija Janežic. Z za otroško in mladinsko Kopru, Izoli in Piranu je bilo s podpisi delavcev, ki so se – britansko ameriški pas kasneje so v Portorožu dokumenti, fotografijami in psihologijo na FF v Ljubljani do 2. svetovne vojne vec na upravo pritožili, ker vec Svobodnega tržaškega potekale avtomobilske in predmeti sta prikazala nekaj v skupnem projektu Dobra manjših ladjedelnic. Prvi mesecev niso dobili place. ozemlja, pa tudi fotografije motociklisticne dirke, kar dogodkov iz petdesetih let igraca. pisni viri o ladjedelnici v Janez in Marija Janežic sta prvih obcinskih volitev v Izoli je prispevalo še k promociji leta 1952 in volitev v Cežarjih. tovarne Tomos, ki je na dirke na življenje in razvoj te nekdanjega secoveljskega 20. stoletja, ki so vplivali V vitrinah je tudi delovodnik Nekaj prostora sta avtorja poslala tudi svoje dirkace. regije. “V povojnem casu, Rudnika crnega premoga. namenila turizmu v Zadnja vitrina prikazuje posebno v obdobju cone A Rudnik je deloval od 1935 Portorožu, ki je bil kot modo iz petdesetih let in B Svobodnega tržaškega do 1973. Premog so odkrili zdraviliški kraj znan že v preteklega stoletja. Na ozemlja, je bilo pomembno z geološkim sondiranjem. 13. stoletju. V zacetku 20. modnih skicah iz revije vprašanje razmejitve meje Izkopavati so ga zaceli stoletja pa se je zacel razvijati Naša žena vidimo krila in med Italijo in Slovenijo, kar pod okriljem rudarskega turizem. K promociji turizma bluze, male vecerne obleke, se je poznalo tudi v razvoju podjetja ARSA – Societŕ v Portorožu so prispevale tudi oblacila za pomlad in taka za gospodarstva in turizma”, anonima carborifera miniere prireditve, kot so šahovski potovanja v turisticne kraje. pravita avtorja. di Sicciole. Po letu 1954 so turnirji in avtomobilske Cisto nasprotje današnjim V vitrinah je razstavljena v rudniku delali rudarji in motociklisticne dirke. raztrganim kavbojkam. prva igraca, ki so jo izdelali iz drugih jugoslovanskih Od 4. 8. do 14. 9. 1958 je v Janez in Marija Janežic v tovarni Mehanotehnika. rudnikov. Delo je bilo težko, Portorožu potekal Medconski se vsake razstave lotita To je bila sestavljanka, ki rudarji so delali rocno, šahovski turnir. Na razstavi je premišljeno. “Ko se je vsebovala vijake, matice klece in celo leže. Rudnik je tudi knjižica z originalnimi odlociva za temo, ki bi jo in razlicno dolge kovinske nekajkrat zalila voda in so Piranu so iz leta 1322. V 19. razstavila tudi nacrte za podpisi 22 svetovno znanih rada predstavila, v najinih palicice in plošcice z ga morali osuševati. Zaradi stoletju so bile v Piranu 3 Luko Koper, fotografije šahovskih mojstrov iz zbirkah poišceva predmete, luknjami, iz katerih je bilo varnosti je bil zasilni izhod ladjedelnice. Sredi stoletja Kopra in clanke s spomini Argentine, Bolgarije, Danske, dokumente in fotografije in mogoce s pomocjo dodatkov na hribu Krog, do katerega je so jih preselili pod samostan luških delavcev. Pretovorno Cehoslovaške, Islandije, razmisliva o postavitvi. Tu sestaviti žerjav, avtomobil, vodilo 700 stopnic. Naselje sv. Bernardina. Tu so gradili in skladišcno podjetje Kanade, Sovjetske zveze, sva na kratko zajela nekaj tem tovornjak ali karkoli po svoji Secovlje se je razvilo prav in popravljali ribiške colne, Pristanišce Koper je bilo Kolumbije, Madžarske iz obdobja 50. let prejšnjega domišljiji. Na embalaži je po zaslugi rudnika, kjer je v ribiške in tovorne ladje. Leta ustanovljeno leta 1957. Jugoslavije in s Filipinov. stoletja. O cisto vsaki od teh napis Tovarna tehnicnih obdobju razcveta delalo do 1951 so se tri ladjedelnice na Razcvet je doživelo že deset Med njimi so bili trije bodoci tem pa bi lahko pripravila igrac Izola STT (Svobodni 400 delavcev. Lepo bi bilo v Bernardinu združile v eno. Ta let kasneje. svetovni prvaki, Tigran obsežno samostojno tržaški teritorij). Tovarna stavbah nekdanjega rudnika je delovala do leta 1974, ko se V vitrinah najdemo še nekaj Petrosjan, Mihail Talj in razstavo.” igrac Mehanotehnika je urediti tehnicni muzej. je preselila v Izolo. “Delavci publikacij in dokumentov Bobby Fischer. Zaradi njih Špela Pahor 10 Kultura NOVI GLAS Poklon treh primorskih gledališc slovenskemu kulturnemu prazniku V brezkrilni sapici na odkrivanje naših literarnih biserov in naravnih lepot N a osvežujoce popotovanje po soncni carobnosti naše slikovite Primorske, od morja do Soške doline in gora, so nas popeljali ustvarjalci treh primorskih gledališc, Slovenskega stalnega gledališca Trst, Slovenskega narodnega gledališca Nova Gorica in Gledališca Koper (ob sodelovanju z ekipo EPKGO! 2025), ki so se združila, da bi s skupno, svojevrstno proslavo pocastila slovenski kulturni praznik. Gledalcem so podarila žuborece poeticni 40-minutni užitek s pesniško besedo pesnikov in pesnic iz tega prostora ob izsekih iz tukajšnjih naravnih lepot, pa tudi slikovitih mestnih in vaških kotickov ter vedut s pticje perspektive, ob premišljeno izbrani glasbeni spremljavi. Po sili razmer je oder letos zamenjal televizijski ekran. Proslava, naslovljena po verzu iz pesmi Marka Maticetovega O, blagor tebi, veter, je premierno zaživela na koprski televiziji na predvecer Prešernovega rojstnega dne, na Slovenskem programu Deželnega sedeža RAI za FJK (Rai 3 bis) pa smo si jo, po televizijskem dnevniku, lahko ogledali v soboto, 20. februarja 2021. Na zunanjih in notranjih prizorišcih, posnetih v Kopru, in pisatelj Marko Sosic, ki nas je mnogo prerano zapustil v zacetku februarja. Prav njemu so posvetili ta doživeti pesniški polet. Na razlicne custvene strune ubrane pesmi so interpretirali, kot le igralci znajo, Igor Štamulak (Dober dan, življenje,Tone Pavcek ), Tjaša Hrovat (Zidam, Kajetan Kovic), Jakob Šfiligoj (Za vselej je zastal otrok pred hišo, Milan Jesih), Matija Rupel, ki je recitiral trpko pesem Jurija Paljka Vcasih zapiram okna in vrata (italijanski prevod Jolka Milic), Maja Blagovic (Kraška tokata, David Tercon), Radoš Bolcina, iz cigar ust se je oglasila vznesena Pesem Gorici Janeza Povšeta, Anja Drnovšek (Poletje je nosece s težo zraka, Zvezdana Majhen), Blaž Popovski, ki je z navihanim zvenom podal stihe Marka Maticetovega Blagor tebi, Ana Facchini (James Bond je imel prav, Anja Golob), Jure Kopušar (Ta strašni cas, Srecko Kosovel), Gorazd Jakomini (Stanovanje, Ace Mermolja), Maja Poljanec Nemec, ki je doživeto podala ganljivi V. Sonet iz Venca spomincic na grob pesnice Ljubke Šorli, Primož Forte (Gledališce senc, Boris A. Novak), Patrizia Jurincic Finžgar, ki je v socni narecnosti zrecitirala pomenljivo pesem Alferije Bržan, Rueke, Tina Gunzek (Pesem morske deklice, Bruna Marija Pertot), Rok Matek (Isti, Dane Zajc), Mojca Partljic (Jadra, Oton Župancic), Nikla Petruška Panizon (Vprašanje/ Domanda, Miljana Cunta; prevod Michele Obit), Urška Taufer (Ero destinato alla sensibilita', Katarina Gomboc Ceh), Luka Cimpric (Vrba, Gregor Strniša), Danijel Malalan (Vse te besede, Srecko Kosovel) in Anuša Kodelja, iz ust katere je izzvenela vsem dobro poznana pesem Ivana Minattija Nekoga moraš imeti rad. Ta lepi pesniški splet je z liricnim navdihom, pa tudi s treznim razmislekom o nas Slovencih uvedel eden izmed stebrov gledališca na Slovenskem, igralec Boris Cavazza. S citiranjem verzov iz Prešernove Zdravljice je poudaril, da Slovenci praznujemo kulturni praznik in da smo na to dedišcino lahko ponosni. Vedno smo se morali boriti za svoj jezik in državo, pa tudi za svobodo in pravice ter za dostojanstvo in kulturo dialoga. “Danes se borimo tudi za zdravo pamet!” Da bi se ne zapirali “v meje nevednega strahu, v meje nacionalisticnih prepricanj, za zidove državnih meja”, je dejal Cavazza. Dokler bo stal slovenski rod, moramo živo ohranjati spomin na odprtega in svobodoljubnega duha cloveka, ki nam je napisal navodilo v najrazkošnejšem jeziku: 'Žive naj vsi narodi, / ki hrepene docakat dan, / da koder sonce hodi, / prepir iz sveta bo pregnan!' Prešeren nas z verzi iz Uvoda h Krstu pri Savici 'Slovenec že mori Slovenca, brata - / kako strašna slepota je cloveka!', ki so še kako veljavni tudi danes, opozarja pa na nas same, na naše ozkosti, omejenosti, ki jih moramo preseci. Svoj lepi nagovor, prepojen z ljubeznijo do sorojakov in velikega pesnika, je Cavazza sklenil z besedami: “Želim vam, da bi še dolgo slavili kulturni praznik, ki nas dela bolj cloveške in nas povezuje. Želim vam, da bi rod umetnikov tu še dolgo živel in ustvarjal za vas in da bi vedeli, da to potrebujete!” Iva Koršic Prešernovo gledališce Kranj vabi ljubitelje gledališke umetnosti 8. marca 2021, ob mednarodnem dnevu žena, na predstavo v živo, ki si jo bodo lahko ogledali kar z domacega kavca. V neposrednem spletnem prenosu bo kranjsko gledališce z malega odra StolpaŠkrlovec predvajalo enoosebno gledališko igro Roka Vilcnika – rokgreja Vecja od vseh v režiji Alena Jelena. Protagonistka, ki jo je upodobila Vesna Slapar, je v vlogi odrasle Pike Nogavicke prisiljena odrasti v vseh pogledih. Pege si prekriva s pudrom, nosi visoke pete, proda vilo Cira Cara, se preseli v garsonjero in zacne iskati službo … vmes se seveda tudi nesrecno zaljubi. S svojo igrivo spontanostjo se skoraj tragicno sooci s svetom njej povsem tujih pravil in konvencij, vendar ostane zvesta sama sebi in se ne odrece popolnoma svojim otroškim sanjam. Spletni prenos v živo bo v ponedeljek, 8. marca, ob 20. uri na platformi Tretji oder. Cena e-vstopnice je 10 evrov. Novi Gorici, Ljubljani, Trstu in na Krasu, se je zvrstilo nad dvajset dramskih igralcev iz treh primorskih gledališc, vsak s svojo izbrano pesmijo, ki je v njihovih izbrušenih interpretacijah zažarela v vsej svoji sporocilnosti, vcasih tudi v hudomušnem tonu, a vselej z mocnim liricnim nadihom. V homogeno celoto sta to poeticno potovanje v ustvarjalnem vetru na filmskem traku stkala dramaturga iz koprskega in novogoriškega gledališca, Miha Trefalt in Tereza Gregoric. Za televizijsko realizacijo so poskrbeli koordinator kulturnih dejavnosti v gledališcu Koper Matej Sukic, montažer Davor Dujmovic in direktor fotografije Dean Grgurica. Film je nastal s financno pomocjo Mestne obcine Koper in SKGZ. Na prireditvi je zazvenelo 22 pesmi slovenskih pesnikov in pesnic od 42, ki so jih predlagali Igor Saksida, Jasna Cebron, Aleš Berger, Janez Povše, Nina Ukmar, naš odgovonik urednik Jurij Paljk, Vanja Pegan, Andrejka Možina, Ana Perne, Marija Mercina, Igor Pison, Jasna Tuta, Marko Maticetov, Saša Pavcek, Anna Apollonio, Anja Mugerli, Mirt Komel, Ines Cergol, Poljanka Dolhar in Valentina Oblak. Med predlagatelji je bil tudi režiser -  Mojstrovina kapitana dolge plovbe, ladjarskega in ladjedelniškega izvedenca ter slikarja Bartula Ivankovica (Carigrad, 1815 - Trst, 1898), ki je vecji del svojega življenja preživel v Trstu - kjer se je porocil z Lucijo Klemenc - in se ukvarjal predvsem s pomorsko motiviko. Dr. Luetic je preuceval delo tega slikarja, cigar slike predstavljajo res dragocen dokument pomorske in ladjedelniške zgodovine. Vir slike: paluba.info Dubrovniška karaka, detajl oltarne slike Nikole Božidarevica (alias Nikola Dubrovcanin oz. Nicolaus Rhagusinus - Kotor (?) ok. 1460 - Dubrovnik, ok. 1518) v dominikanskem samostanu v Dubrovniku. Vir slike: muzej-marindrzic.eu 25. FEBRUARJA 2021 NOVI GLAS LJUBLJANA Narodna in univerzitetna knjižnica Vabilo, naj postanejo clani tudi Slovenci v zamejstvu in po svetu O b 8. februarju je v rokopisov Zdravljice dr. ognju poškodovane knjige, so of Reading in the Middle Sloveniji še posebej Franceta Prešerna in na se pogovarjali s sodelavcem Ages/ Umetnost branja v praznicno, saj je to dan, ko sprehod med številnimi Andrejem Štolfo iz Oddelka srednjem veku, kamor je slavi kultura. Takrat se sicer upodobitvami našega za zašcito in restavriranje vkljucena tudi knjižnica NUK. tudi izven meja maticne najvecjega pesnika. Ob NUK, pri cemer je nastal Namen projekta je prikazati domovine spominjamo kulturnem prazniku v NUK-u zanimiv posnetek. Vabijo k razvoj srednjeveške bralne našega velikega pesnika s ponosom predstavljajo ogledu tudi tega. kulture in njenega pomena Franceta Prešerna, ki je pred najpomembnejše pridobitve Med izjemno dragocen za razvoj evropske kulture ter 177 leti zapisal svobodoljubne knjižnicne zbirke, ki so spomin slovenskega naroda z digitalizacijo in objavo na in svetovljanske verze dobile mesto na policah sodijo tudi tiski, ki so spletu povecati dostopnost Zdravljice, ki presegajo nastajali izven slovenskih srednjeveških rokopisov in casovne in prostorske meje meja. Pred kratkim so na zgodnjih tiskov, ki jih hranijo in so aktualni tudi danes. V portalu Digitalne knjižnice v NUK-u. letu pomladi narodov 1848 Slovenije objavili Ameriško Kakor je že v navadi, pri je bila Zdravljica objavljena domovino (1919-2008), ki NUK-u vabijo tudi zamejske v Kmetijskih in rokodelskih je tako kot Enakopravnost Slovence, da postanejo novicah, Slovenska ustava (1918-1957), izhajala v njihovi clani. Za Slovence, ki iz leta 1991 pa jo doloca za Clevelandu. živijo izven meja Republike slovensko himno. V Ljubljani so v istem Slovenije, je clanstvo V Narodni in univerzitetni obdobju izhajali trije brezplacno. Ob vpisu na knjižnici skrbno hranijo dnevniki. Poleg Slovenskega spletni strani poleg svojega Prešernove rokopise, med naroda (1868-1945) in imena za poševno crto je katerimi je vec razlicic knjižnice NUK-a v letu Slovenca (1873-1945) je, treba vpisati / Slovenci Zdravljice. Hranijo pa tudi 2020. Med njimi je tudi skoraj istocasno kot oba po svetu (primer: Janez / pesnikova objavljena dela, Prešernov rokopis pesmi Sveti clevelandska casnika, v Slovenci po svetu). med njimi številne prevode v Senanus. Gre za prvi izvirni slovenskem glavnem mestu V zbirki elektronskih knjig druge jezike. in avtenticni rokopis pesmi, zacelo izhajati še Jutro (1920-Biblos, do katere si vsak V lanskem letu je Zdravljica napisan s pesnikovo roko. 1945). V NUK-u hranijo pridobi dostop s clanstvom prejela Znak evropske Vec o pridobitvah v letu 2020 bogat fotografski arhiv tega v NUK, lahko vsak izbira kulturne dedišcine, s si lahko vsakdo prebere na casnika, ki so ga najprej med vec kot 1200 knjižnimi cimer se je umestila spletnih straneh NUK-a. restavrirali in digitalizirali, naslovi v slovenskem med najpomembnejše V preteklih dneh so se v nato pa objavili na portalu jeziku. Na portalu zvocnih spomenike, ki pricajo NUK-u spominjali še enega dLib. Vsakdo lahko pregleda knjig Audibook pa je za o zgodovini evropske ideje dogodka, ki je dodobra na fotografijah zabeležene poslušanje na voljo že in povezovanja. V NUK-u zaznamoval delovanje te odmevne zgodbe tistega vec kot 100 leposlovnih so izjemno ponosni, da je najpomembnejše knjižnice casa, sledi športnim knjig v slovenskem jeziku. ta ustanova s podelitvijo na Slovenskem. Dne dogodkom in drobnim Poslušanje je možno preko visokega priznanja 29. januarja 1944 je na utrinkom ter obcuduje aplikacije na pametnem postala sedež spomeniškega poslopje Plecnikove stavbe portrete znanih in manj telefonu. obmocja Prešernove strmoglavilo letalo in znanih prebivalcev naše Za vprašanja, pobude in Zdravljice. zanetilo požar, v katerem je dežele. komentarje so z veseljem V NUK-u lepo vabijo bilo unicenih skoraj 60.000 Z digitalizacijo je povezan na voljo po elektronski pošti na ogled digitaliziranih knjig. O tem, kako obnoviti v tudi projekt ARMA -The Art helena.janezic@nuk.uni-lj.si.  SNG Nova Gorica ob slovenskem kulturnem prazniku Zven žlahtnih Prešernovih pesmi v izsekih novogoriškega mesta K ljub letošnjim neprijaznim bolj obcuten in ganljiv. realizaciji Kaje Trkman, Mojce prestolnico kulture. razmeram, ki nam jih je Na sam Prešernov dan je Valic in Andreja Zalesjaka Med spletom Prešernovih vsilila epidemija koronavirusa, bil na spletni strani Mestne posneli po novogoriških verzov sta našli svoje mesto se poklicna gledališca pa tudi obcine Nova Gorica in SNG ulicah, ob skulpturah in tudi glasba in zapeta pesem. društva in druge ustanove Nova Gorica ter Vimeo kanalu spomenikih pomembnih mož Pesmi raznolikih vsebin in niso hoteli odreci praznovanju SNG Nova Gorica možen in žena, ki so s svojim delom glasbenih žanrov so izvajali v poklon naši kulturi in ogled recitala, naslovljenega našemu izjemnemu pesniku po Prešernovem verzu iz Francetu Prešernu. Ker pa pesmi Pevcu, Kdo zna noc prireditve v živo niso možne, temno razjasnit, ki tare duha!, so se vsi dogodki ob tem zelo ki sta ga skupaj pripravili pomembnem prazniku za omenjeni ustanovi. Dramski Slovence zvrstili na spletu. igralci domacega ansambla Tako je ob tej priložnosti Ana Facchini, Radoš Bolcina, tudi Slovensko narodno Marjuta Slamic, Peter Harl, gledališce Nova Gorica Andrej Zalesjak, Patrizia pripravilo svojim zvestim Jurincic Finžgar, Blaž Valic, obiskovalcem, zdaj sledilcem Anuša Kodelja, Miha Nemec na spletu, nekaj presenecenj. in Maja Poljanec Nemec Od 7. do 9. februarja je bila so custveno interpretirali na ogled predstava Krst pri Prešernove pesmi Pevcu, Savici Dominika Smoleta v Dekletom, Bogomila (Krst zelo dognani in sporocilno pri Savici), Sonet smrti, Apel pustili globok pecat v širši Iztok Mlakar (Soci), Smaal mocni režiji Janeza Pipana. in cevljar, Železna cesta, Goriški pa tudi na Slovenskem Tokk (Kvota), Viperstone S to uprizoritvijo so l. Prispodoba ljubezni, 13. sonet nasploh. Pri tem so želeli (LjubezenNaPrviDotik). 1994 slovesno odprli novo (Sonetni venec), Zdravljica. posredovati tudi srcno misel, Uvodne besede je izrekel gledališko hišo v Novi Gorici. Ker se tokrat igralci niso da bo po tej zatemnitvi, ki župan MO Nova Gorica Krasno predstavo so oblikovali mogli v živo srecati z gledalci jo je povzrocil virus, kultura dr. Klemen Miklavic in tudi igralci, ki jih žal zdaj ni v maticni hiši, so posnetke spet svetlo zasijala in zaživela se zaustavil ob pomenu vec med nami. Prav zaradi recitacij Prešernovih verzov bratsko, cezmejno v bližnji umetnosti. O njej je dejal, da je tega je bil njen ogled še toliko po domiselni zasnovi in prihodnosti z evropsko najzapletenejša, a tudi najbolj Kultura 11 7. filmski festival manjšinskih jezikov – Babel Sardinsko mesto Cagliari bo tudi letos prizorišce mednarodnega festivala, ki je namenjen izkljucno filmskim produkcijam v manjšinskih jezikih. Tokrat bo že 7. izvedba. Babel Film Festival je namenjen kinematografiji, ki pripoveduje o jezikovnih manjšinah. Festival prirejajo združenja Babel, Areavisuale in Societŕ Umanitaria-Cinetica Sarda. Zaradi uspeha pomembnega kulturnega projekta so organizatorji v preteklih letih prejeli številna mednarodna in italijanska priznanja. Pred nedavnim je bil objavljen razpis za sodelovanje na filmskem natecaju. Festivalski pravilnik in vpisni obrazec za udeležbo sta objavljena na spletni strani (http://www. babelfilmfestival.com/. Rok za vpis zapade 30. junija 2021. Festival bo razdeljen na dve glavni sekciji. V prvi izmed teh se bodo med sabo pomerili avtorji filmov, ki so za vec kot 50 odstotkov govorjeni v manjšinskih jezikih. Dela bo ocenila žirija, ki bo nagrade dodelila za najboljši dolgometražni film (vec kot 45 minut trajajoci dokumentarec ali fikcija), najboljše kratkometražno fikcijsko delo (ne daljše od 45 minut) in najboljše krajše dokumentarno delo (ne daljše od 45 minut). V okviru drugih festivalskih sekcij se bodo med sabo pomerili tudi avtorji filmskih del, v katerih je prisotnost manjšinskega jezika manjša od 50 odstotkov. Zmagovalec/ka glavne festivalske sekcije bo prejel/a nagrado v znesku 6 tisoc evrov, ostale nagrade so progresivno manjše do zneska tisoc evrov. Kot že v preteklih letih bodo organizatorji festivala tudi tokrat podelili veliko nedenarnih nagrad. Pri nagrajevanju filmskih del bodo sodelovali tudi študenti, clani ljudskih žirij na osnovi državnega zakona 482/99 v Italiji 12 priznanih jezikovnih manjšin, predstavniki na Sardiniji prisotnih prosilcev za azil in drugih strokovnih združenj. Ob predvajanju filmskih trakov spored festivala predvideva tudi izvedbo mojstrskih tecajev, srecanj s filmarji in strokovnjaki za manjšinska vprašanja, koncertov in predstav. Organizatorji pravijo, da sloni istovetnost festivala, ki je pozoren na zahteve velikega obcinstva, na trdnih temeljih. Tudi letos pricakujejo veliko obiskovalcev. V letih se je število soudeleženih avtorjev na festivalu obcutno povecalo. Lanskoletne izvedbe se je udeležilo 113 filmov, od katerih je izborna komisija izbrala 71 del, ki so predstavljala kar 33 manjšinskih jezikov. Predvajanja filmov so na festivalu potekala od zgodnjih popoldanskih do vecernih ur. razvita oblika komunikacije praznino in temo, zjasni cloveka. “Je odraz razvitosti in vsakodnevna utisnjenja povezanosti, pa tudi blaginje negativnih vrednosti tistih, neke skupnosti in odraz ki nam krojijo cas, v katerem cloveka, cloveške civilizacije, skupaj živimo. Le svetloba ki se je v tem obdobju znašla omogoca, da so predmeti pod zelo veliko preizkušnjo”. vidni, da se strahovi razjasnijo V prihodnje bo prav kultura in postanejo neznatni. Sijoci odigrala pomembno vlogo valovi utrinkov zvezd, ki in znotraj nje umetnost, je nam na poti skozi neskoncno dejal župan in opozoril na to, temino stvarstva omogocajo da smo pred velikimi izzivi, obstoj, s seboj prinašajo katerim bomo kos tudi z obcutenja srece, notranjega znanjem, ki smo si ga pridobili miru in ljubezni, energijo, v preteklosti. Ni mogel seveda ki biva in se krepi v naši niti mimo omembe, da bo zmožnosti doživljanja lepega Nova Gorica z Gorico l. 2025 in plemenitega. Prav ta evropska prestolnica kulture, napaja clovekovo umetnost in prav to bo osrednja tema in osmišlja vsako v dobro tega casa, v katerem na usmerjeno ustvarjalnost. Vse, Goriškem želijo pokazati pot v kar v lastnem in skupnem prihodnost. bivanju smo in ustvarimo, Poslanico Združenja dramskih odzvanja navzven. S skupaj umetnikov Slovenije, ki jo je usmerjeno vztrajnostjo in tokrat napisal igralec Boris upornostjo lahko dosežemo in Mihalj, predsednik Združenja osvojimo vsak cilj. Naj bo zato dramskih umetnikov svetloba, ki jo danes med nas Slovenije, je prebral igralec prinaša pesem, zacetek nove Andrej Zalesjak, predstavnik prihodnosti”. Je med drugim ZDUS enota SNG Nova Gorica. zapisal Boris Mihalj. “Le svetloba lahko razblini IK 12 Kultura NOVI GLAS LJUBLJANA Narodna in univerzitetna knjižnica Nova pridobitev: Prešernov rokopis pesmi Sveti Senanus V Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) so skušnjavi, a tej kljub temu ne uide, zato se na koncu Crobatha p. Benvenuta (1805-1880), ki mu je pesem Stritar. Po nekaj ponovljenih izdajah je pesem objavo pridobili Prešernov rokopis vseeno vrne med ljudi, tudi posvetil. doživela tudi v slikanici Sveti pesmi Sveti Senanus. Gre pesem pa Prešeren tako Benvenut je pesem Sveti Senan, Nuna in kanarcek leta za prvi izvirni in avtenticni konca predvsem zbadljivo do Senanus od pesnika prejel 1998 z ilustracijami Bogdana pesnikov rokopis pesmi, ki ga menihov. Rokopis Svetega 24. maja 1846. Prvic je bila Groma. Pesem o Senanu je hranijo v NUK-u. Pomembna kulturnozgodovinska pridobitev, ki dopolnjuje bogato zakladnico Prešernovih rokopisov v nacionalni knjižnici, je napisana v bohoricici z znacilno Prešernovo pisavo, na koncu pa je njegov podpis v gajici. Sveti Senan je satiricna meniška balada, ki pripoveduje o Senanu, ki se umakne na samotni otok, da bi se izognil Senanusa je v digitalni obliki na ogled na portalu Digitalne knjižnice Slovenije. Satiricno meniško besedilo je Prešeren posvetil prijatelju France Prešeren je snov za satiricno meniško balado Sveti Senanus preko pesmi St. Senanus and the Lady Thomasa Moora vzel iz latinske legende, motiv pa je nato preoblikoval z mislijo na svojega prijatelja Gašperja objavljena v petem zvezku Kranjske cbelice l. 1848. Skupaj z Nuno, Šmarijino goro, Nebeško procesijo, Zdravljico in V spomin Matija Copa je tako bila del sklopa zadnjih objav pesmi, ki jih je France Prešeren še doživel. Leta 1866 sta jo v zbirko Pesmi Franceta Preširna, s pesnikovo podobo, z njegovim životopisom in esteticno­kriticnim uvodom umestila urednika Josip Jurcic in Josip vse od svojega nastanka pa do danes v literaturi in casopisju spodbujala razlicne razprave. Razmišljanja o Svetem Senanu je tako mogoce zaslediti v korespondenci Josipa Stritarja, Bleiweisovi zavrnitvi Josipa Cimpermana, ki je želel v Novicah o pesmi objaviti prispevek, in celo v pesmih patra Benvenuta, v katerih je Prešernu odgovarjal na njegovo stvaritev. Pred nekaj tedni je izšel zbornik o spomeniku “Slovenskim vojakom na soškem bojišcu 1915-1917” v Doberdobu, ki je bil postavljen pred 5 leti. Zanj publikacijo vlada veliko zanimanje. Spominsko obeležje, ki opozarja na pogosto pozabljene razsežnosti soške fronte za Slovence, sta postavila goriški Kulturni dom in doberdobska Obcina. V publikaciji, ki jo je izdal Kulturni dom v okviru deželnega projekta Bunker 2020, so zabeleženi osrednji dogodki otvoritvene slovesnosti, ki je potekala 26. oktobra 2016: govora predsednikov, slovenskega Boruta Pahorja in italijanskega Sergia Mattarelle, in prispevki Igorja Komela (Kulturni dom), doberdobskega župana Fabia Vizintina, slovenskega ministra GorazdaŽmavca, podpredsednice goriške Pokrajine Mara Cernic ter sodelavcev Vasje Klavore, Andree Bellaviteja, Jožeta Ceja, Hilarija Lavrencica in Vilija Princica. V zborniku so z besedo, sliko in prek filma zajeti glavni dogodki tega spominskega projekta. Publikaciji so namrec priloženi DVD, ki si ga je zamislil Ivo Saksida, spominska razglednica spomenika, ki jo je izdal tržaški filatelisticni klub L. Košir, in štirijezicni Zgodovinski zemljevid goriškega Krasa z oznacenimi spomeniki in ostanki 1. vojne, ki ga je izdala Lokanda Devetak z Vrha sv. Mihaela. V zborniku so objavljena tudi posamezna poglavja iz knjig, ki na strokoven nacin obravnavajo bitke in žrtve, katerim je spomenik posvecen. Namen publikacije - ki predstavlja zanimiv in prirocen turisticno­zgodovinski vodic po sledeh 1. svetovne vojne v naših krajih - je ohranjati zgodovinski spomin in opominjati na grozote vojne. Pri uresnicitvi pobude so sodelovale Dežela FJk, Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, SKGZ, Fundacija poti miru in kulturna zadruga Maja. Interesentom je zbornik v Gorici na razpolago v Kulturnem domu, Katoliški knjigarni, v knjigarnah Leg in Ubik ter v trafiki pri tržnici, v Doberdobu v gostilni pri Ivici (Rimska ul. 26) in v agrituruzmu Pri Cirili (Bratuževa ul. 6) ter v Trstu v Tržaškem knjižnem središcu TS 360. Nisem zapanicaril, saj se mi na CC-ju to ni zgodilo prvic. Pravzaprav je bilo bolj pravilo kot izjema. Seveda pa ni bilo fino. Zato, ker si ob zakljucku etape, pohodniške, kolesarske ali kakršnega koli drugega vec dni trajajocega „outdoor“ podviga zmatran, prešvican in lacen in žejen in bi se rad cim prej stuširal, preoblekel, kaj pojedel in popil in tako prišel k sebi, cim prej zacel s postopkom regeneracije pred nadaljevanjem izziva. Kot receno pa sem to sprejel z „vse je tako, kot mora biti“ naravnanostjo in me ni vrglo s tira. Cisto mirno sem ji poslal še sms sporocilce, da sem prišel in se šel parkirat v senco blizu obcinske stavbe nedalec stran, saj je bilo sonce še visoko. Tam sem si sezul pohodniške cevlje in štumfe in si na noge nataknil peresno lahke japonke. Spil sem nekaj sveže vode iz pipe v parku pred obcinsko stavbo in se za prvo silo posladkal z jabolkom. Ker sem sumil, da je Olga starejša ženska in da ne „cekira“ sms-ov in telefonske tajnice, kjer sem ji pustil sporocilo, da sem prispel in jo cakam pred „romarsko hišo“, sem nadaljeval s klicanjem in po dobre pol ure se je vendarle odzvala in rekla, da se usede na kolo in pride takoj. Cez nekaj minut je res pripedalirala na kolesu in se opravicila, da je igrala z otroki nogomet in ni slišala telefona. Na hitro je zaradi furjaste frizure spominjala na pevca skupine The Cure Roberta Smitha, saj so ji lasje štrleli v zrak oziroma v vse smeri. Zavetišce, v katerega me je popeljala, je bilo od znotraj skromnejše od tega, kar je obetala zunanja fasada, a me to ni razocaralo. „Streha nad glavo je streha nad glavo. Ne bomo se zmrdovali. Spal sem že v veliko hujših beznicah,“ sem pomislil in ji, zadovoljen, da se je prikazala, sledil po notranjosti stavbe, ki mi jo je prijazno razkazala. Prostori so bili res v slabšem stanju kot v vseh prejšnjih prenocišcih ob poti. Zaloge v kuhinji razkazala, je omenila, da znaša prispevek za nocitev deset evrov. Pokimal sem in segel v denarnico, kjer pa nisem imel nobenega desetaka, ona pa tudi nic, da bi mi lahko vrnila. Rekel sem ji, da lahko poracunava tudi kasneje, oziroma da grem rade volje kam zamenjat pedesetaka, ce je kje v bližini možnost za to, pa je odkimala. V kraju ni bilo ne trgovine ne gostilne, niti manjšega bara. Malce zoprna situacija. Potem sem zacel zbirati na kup kovance in jih zbral za šest ali sedem evrov in ko sem ji jih ponudil in skomignil z rameni, je tudi ona skomignila z rameni, potem pa pokimala. „Zmoli še eno zdravo marijo ali dve, pa bo,“ je rekla in se poslovila. In sem jo imel rad in jo imam še vedno v lepem spominu, ne glede na rahlo zanemarjenost zavetišca. Dunja se mi je kasneje med popoldanskim sprehodom po njenih ulicah zdela opustela in vdana v usodo. Tako kot še kakšen kraj ob poti, a vseeno bolj. Drugod je bilo cutiti vec pozitivne energije, v Dunji pa je bil obcutek, da pocasi, a nezadržno vse propada, pa ni nikomur res mar za to. Stene v zavetišcu so bile plesnive, fasada na cerkvi plesniva, hiše z prej plesnivo. Morda si kraj od druge svetovne vojne, v kateri je, kot sem se lahko preprical ob spomeniku v središcu vasi, izgubil veliko prebivalcev, predvsem moških, ni opomogel. Morda je bilo krivo množicno izseljevanje zaradi brezperspektivnosti, hitra cesta, ki je bila mimo hiš speljana nekaj metrov nad zemljo, ali kaj podobnega, a tam v Dunji so bili še soncni žarki žalostni, se mi je zdelo, še svetlo nebo nad vasjo je delovalo otožno in depresivno. Je bila pa Olga Roseano, preden se je poslovila, edina oskrbnica, ki me je prosila, naj se vpišem v register romarjev (Registro dei Pellegrini), v kakršnega sem se vpisal ob prejemu romarskega potnega lista v Ogleju, nekdaj dni pred zacetkom poti, potem pa nic vec. Povedala mi je tudi, da se je v zavetišcu tega leta ustavilo 106 romarjev. Ocitno je imela vse „na broju“. Ko sem ostal v stari in mrzli hiši sam, sem si najprej pritisnil žig v kredencial in vodnik, potem pa radovedno prelistal register. Prvo ime v njem je bilo zabeleženo 3.7.2009. Poiskal sem tudi Slovence, ki so se tam ustavili pred mano, in dobil naslednje podatke: 15. 7. 2011 sta bili vpisani med vecinoma italijanskimi imeni in priimki koga tudi spregledal, 11. septembra 2019 pa sem v register dodal svoje ime. Zanimiv se mi je zdel tudi podatek, da je zadnji romar v letu 2018 v zavetišcu prenocil 18. oktobra, prvi v letu 2019 pa 23. maja. Med popoldanskim pohajkovanjem po vasi in lovom za še zadnjimi soncnimi žarki sem razmišljal tudi o tem, da se CC pocasi bliža koncu, saj je bila pred mano le še ena neznana in na papirju tudi najdaljša etapa. Zadnjo, gor na Svete Višarje sem pred leti že prehodil, skupaj z Jano in takrat šest let starim Natanom, tako da sem vedel, da ni pretirano naporna. „Pa ravno sem se lepo privadil na to nomadsko življenje. Prve dni mi je bilo hudo in sem zelo pogrešal svoje, zdaj bi pa še hodil in hodil,“ sem pomislil. V nekaj dneh sem se uglasil na ta solo nomadski življenjski ritem, pa seveda nisem najbližjih nic manj pogrešal, a vedel sem, da se bomo prav kmalu spet videli, sploh pa smo se skoraj vsak dan po zakljucku etape slišali po telefonu. Na dan, ko sem bil v Dunji, so pokopali Vencka. R.I.P. Po telefonu pa me je poklical prijatelj Tomaž, ki se je ravno vrnil s ta velikega Camina. Za petdeset let ga je šel drugic prepešacit. Povedal sem mu, da sem ravno na CC-ju in bil je navdušen, saj zanj ni vedel, a tudi še poln vtisov s Camina Frances, ki jih je želel podeliti z mano. Dogovorila sva se, da se cez nekaj dni dobiva na pijaci in si vse poveva. Tudi kar nekaj telefonov in sms-ov povezanih s službo sem prejel. Zanimivo, da šele tam, v Dunji, prej niti ne. Ocitno je bilo, da se bližam koncu pustolovšcine, kar je po eni strani pomenilo skorajšnji uspešni zakljucek, po drugi pa tudi konec lepega, sanjskega in vrnitev v službeni vsakdan, ki ni vedno rožnat. 25. FEBRUARJA 2021 NOVI GLAS Tržaška 13 POGOVOR Prof. Marija Kostnapfel o zborniku Tržaški Cankar in naše branje Raznolikost izhodišc, interpretacij in ugotovitev daje zborniku znacaj odprtosti, širine in predvsem svežine Pred kratkim je pri založbi Mladika izšel, v prostora, kar obenem pomeni spodbujanje zavesti kontaktirala avtorje, potem sem prvic prebrala besedila in in jezikovnimi vprašanji. Poleg tega imamo posebna, nasveti pomagala Nadia Roncelli, ki je tehnicno bolj Tudi njihovo tržaškost. V tujini pa skorajda ne vedo za nas. sodelovanju s Slavisticnim o raznolikem bogastvu jih odposlala lektorici, dr. Maji izvirna branja nekaterih izkušena in pozna marsikatero Tržaških ustvarjalcev, ki društvom Trst, Gorica, slovenske kulture. Cenil Smotlak. Besedila je pregledal Cankarjevih del, na primer pravno past. Zbornik pa je jih poznajo tudi drugod po Videm, dragocen zbornik je prednosti, ki jih nudi tudi uredniški odbor. Nato branje v luci psihoanalize vešce oblikoval Matej Sussi. Evropi, je toliko, kolikor jih Tržaški Cankar in naše mediteranska odprtost. Tudi sem spet prebirala prispevke ali pa v luci razlicnih Trst in svet sta se zelo lahko preštejemo na prste ene branje. Slavisticno društvo njegova dela so prav po tržaški in zastavila vrstni red. Vezna dimenzij, kot so prostorske spremenila v zadnjem roke. In to pod pogojem, da Trst, Gorica,Videm je ob poti dosegla italijanske bralce. nit gre od širših kulturnih dimenzije, dimenzija tujosti stoletju. Ko je bil Cankar v pri štetju mocno pretiravamo. stoletnici Cankarjeve smrti Potem pa je tu še njegov in družbenih vprašanj (na itd. V zborniku je tudi zapis Trstu, je obstajal neki enotni Tudi mednarodno odmevnih (leta 2018), v sodelovanju osebno obarvani odnos do primer o Cankarjevem vplivu o radijski uprizorljivosti kulturni prostor. Dela in avtorjev iz osrednje Slovenije s Slavisticnim društvom mesta. Tržacanom je hodil na kulturno emancipacijo nekaterih Cankarjevih dram. odzivi so odmevali dalec ni prav veliko. Zato je treba Koper in Slavisticnim predavat in se tja zelo rad Slovencev, o kulturi v Novosti je torej veliko: vsak naokrog med Slovenci, a spodbujati pretocnost društvom Nova Gorica, vracal. V pismu nesojeni tašci Cankarjevih tržaških prispevek prinaša nekaj tudi med srednjevropskimi ustvarjalnosti na obeh priredilo zanimiv in obsežen na Dunaj piše, da se v Trstu predavanjih, o pisateljevih novega. državami ... Mislite, da je straneh meje in enakopravno simpozij o slovenskem pocuti zdravega, da bi si rad pogledih na slovenstvo, na Zbornik bogatijo lepe in med sodobnimi slovenskimi odpiranje navzven, v svet. pisatelju. V knjigi je zbranih kupil hišico pri morju in se družbo in vzgojo, na jezik) pa natancno izbrane fotografije. avtorji (in med našimi Po drugi strani bi bilo verjetno enaindvajset referatov in tam nastanil z zarocenko do prispevkov, ki prikazujejo Kako ste jih izbirali? tržaškimi) kakšen podoben treba analizirati doloceno esejev strokovnjakov in primer, o katerem bodo kulturno in politicno poznavalcev Cankarjevega lahko naslednje generacije ozracje, ki pri nas spodbuja življenja in dela, ki so bili prav tako sprožile debato, fenomen t. i. zamejskosti. podani prav na simpoziju, a simpozij in zbornik(mogoce o Ta zamejskost po eni strani tudi nekatera pozneje dodana tržaškosti kakšnega avtorja)? olajšuje dostop do italijansko besedila. O izidu in pomenu, ki O enotnem kulturnem govorecih sosedov, ker po ga ima zbornik za slovensko prostoru radi veliko govorimo. poti najmanjšega odpora književnost, našo narodno Izkazalo se je že, da to ni gladi in blaži razlike, po drugi skupnost in naše mesto v dovolj. Napolniti ga moramo strani pa je za nas nevarna in zalivu, smo se pogovorili z novimi vsebinami, odnosi dodatno povecuje razpoko, z urednico zbornika, prof. in s skupno vizijo. Ustvarjanje ki nas locuje od Slovencev Marijo Kostnapfel. kapilarne mreže odnosov pa onkraj meje. V takem ozracju Kako je pravzaprav nastala zahteva temeljito nacrtovanje se vse bolj locuje tudi jezik. zamisel Cankarjevega in delo. Veliko ljudi v Sloveniji Prav gotovo imamo veliko zbornika? ne pozna naše zgodovine mladih talentov, ki so Zbornik smo si zamislili in tudi ne utripa življenja za ustvarjalni, vendar pa težave kot navezo strokovnjakov z razlicnih podrocij iz celotnega Štefko. Odlomek se mi je zdel nekatere znacilnosti Nekatere Cankarjeve mejo. Po mojem mnenju bi bilo treba zaceti s tovrstno z jezikom hromijo njihovo kreativnost. In to je treba slovenskega kulturnega prostora. Že med simpozijem, pomenljiv in je zato na zavihku zbornika. Poleg tega še številni njegovega pesniškega ustvarjanja, proze, dramatike, fotografije vsi poznamo. Zato sem se želela izogniti vzgojo že v vrtcih in osnovnih šolah. spremeniti. Predstavljam si, da ne maramo postati neke ki je osvetlil pomembnost drugi dopisi in custvene ter predavanj in odzive vidnih izrabljenosti njihovega Z odnosom Slovenije do nas vrste folklorizirani zamejci in aktualnost Cankarjevega prijateljske vezi potrjujejo, da ustvarjalcev na medkulturno sporocila in sem skušala so povezani tudi odzivi na in se utopiti v brezimni ustvarjalnega opusa, je je Cankar tudi tržaški. posredovalno moc Cankarjeve poiskati nekaj, kar bi našo ustvarjalnost. Teh je mocvari multikulturnosti, ki predsednica Slavisticnega Zbornik je zelo raznolik, besede. Zdelo se mi je pospremilo besedilo in ga še vedno premalo, ceprav o z odprtostjo do drugih kultur društva Trst, Gorica,Videm, v njem dobimo referate primerno, da se zbornik obenem dodatno oplemenitilo. nekaterih avtorjih v Sloveniji nima nobene zveze. prof. Marija Pirjevec, izvedencev, ki delujejo sklene z dvema obmorskima Pri tem delu mi je s koristnimi pišejo in jih dobro poznajo. Matevž Cotar predlagala, da bi prispevke na razlicnih podrocjih, postajama njegovega življenja. zbrali v publikaciji. Zamisel je nato zorela in prišlo je do bogate bere kakovostnih prav tako imajo vsebine razlicne poglede in pristope npr. jezikovni, vsebinski, Eno od njiju je mesto v zalivu. Potem je bilo treba zapisati še spremno besedo, kratko besedil. Ker živimo v zelo geografski. Je bilo to nacrtno predstavitveno besedilo negotovih razmerah, je izid zbornika velik uspeh. izbrano? Že simpozij je bil zasnovan za sprednji zavihek itd. Z urednico Mladike, Nadio Dne 28. februarja ob 18. uri na Youtube kanalu Slovenske prosvete spletne video-proslave upošteva osnovne tocke tradicionalnega dneva slovenske kulture. Video Upam, da bo kljub casu, tako, da je prišla do izraza Roncelli, sva na koncu Prešernova proslava je vsako leto predstavljala – posnetek pa ima še mnoge dodatne, drugacne ki ni naklonjen javnim raznolikost izhodišc, ponovno pregledali vsa enega od osrednjih dogodkov v delovanju zahteve: nuditi mora vec ocesu, ne sme “uspavati” z predstavitvam in promociji, interpretacij, ugotovitev. besedila, pripravljena za tisk. Slovenske prosvete. Vsako leto so na ponedeljek dolgimi nastopi ali govori. zaradi svoje dragocene vsebine Podobna usmeritev daje tudi Kateri je pomen zbornika in (tradicionalni dan, ko ima svoja srecanja DSI), Po drugi strani pa ima splet tudi svoje prednosti našel pot do bralk in bralcev. zborniku znacaj odprtosti, komu je namenjen oz. ima na datum, ki je najbližji Prešernovemu dnevu, v sedanjem težkem obdobju, ko se ne smemo Naslov simpozija in širine in predvsem svežine. neke ciljne bralce? v Peterlinovi dvorani na ul. Donizetti v Trstu - s premikati iz svoje dežele ali države: nagrajeni posledicno zbornika je Ne gre namrec za neko Zaradi bogate vsebine kulturnim sporedom obeležili Dan slovenske pesniki in pisatelji se lahko predstavijo kar od poseben, Cankar je bil zelo razpršenost, neenotnost zbornik ni namenjem samo kulture. doma in od tam odgovarjajo na vprašanja; branje navezan na Trst, koliko je bil ali nepovezanost. Pestrost akademskim krogom, pac pa Tocke sporeda so z leti pridobile neki tradicionalni odlomkov iz njihovih nagrajenih del lahko poteka v za vas pravzaprav tržaški? pogledov, stališc, razvojni cim širšemu krogu bralk in potek, saj so po eni strani želele biti nekakšen vrh razlicnih okoljih, poživijo jih lahko utrinki iz narave, Nekateri podatki nam lok posameznih besedil bralcev. Pomemben je tudi kulturnih aktivnosti društev, po drugi pa povezati glasbena podlaga itd. Tudi glasbeniki sami lahko sporocajo, da si je celo želel – vse to so konstitutivni zato, ker smo s sodelovalnim poklon Prešernu z nagrajevanjem pesnikov in izvajajo svoje skladbe v razlicnih krajih, v dvoranah živeti v Trstu ... elementi nacrtovane celote, delom dokazali, da zmoremo pisateljev, ki so se v preteklem letu odlikovali na ali na prostem, v naravi, med zelenjem ali ob morju; V Cankarjevih casih je bil njeni pomembni gradniki in brisati razlike med središcem literarnem natecaju Mladike. Dostikrat so prišla njihova glasba lahko postane podlaga za balet, ki Trst po številu slovenskih potrjujejo sporocilno moc tega in obrobjem. Razlike, ki v ospredje imena še neznanih ali manj znanih se odvija v skladbi ali besedilu primernem prostoru. prebivalcev najvecje slovensko velikana slovenske besede, ki vecinoma koreninijo v naši avtorjev, ki so s to uveljavitvijo pritegnili nase Skrb bo namenjena prav temu, da proslava postane mesto in pisatelj ga je dobro je še danes v marsikaterem povojni zgodovini in nas pozornost širše publike, še posebej tistih, ki so se video predstava. poznal. Ni slucaj, da je v pogledu inovativna, žal locujejo veliko bolj kot v zbrali na proslavi, saj so lahko tudi poslušali branje Kdor je imel privilegij, da je že nekoliko pokukal v uvodu znamenitega tržaškega revolucionarna. Cankarjevih casih. Slovenska odlomkov iz nagrajenih del. Tradicionalne tocke so dogajanje okrog video- posnetka, je bil ocaran nad predavanja Ocišcenje in Kako je potekalo uredniško kultura tudi danes za svojo bile še podelitev priznanj Mladi oder ter slavnostni vsemi presežki, ki jih ta medij nudi in ki jih dogajanje pomlajenje povzel Tavcarjevo delo? Je bilo naporno zbrati zdravo rast potrebuje govor; vse pa je še poživila glasbena tocka (nastop v živo ne more nuditi. Vsi boste lahko prisostvovali misel, da so Trst pljuca v celoto razlicne avtorje in dragoceno tržaško drugacnost glasbenika ali pevskega zbora). dogodku ob koncu tega tedna: video – proslava Slovenije. Brez tega okna v svet vsebine? v razpiranju svetu in življenju. Letos so organizatorji Prešernove proslave dolgo bo zaživela v nedeljo, 28. februarja, ob 18. uri na in njegovega morja si ni mogel Posamezni avtorji so na Zbornik je korak v tej smeri. upali, da jo bodo lahko uresnicili, kot se je to prav Youtube kanalu Slovenske prosvete. zamisliti svobodne, samostojne, razlicne nacine vpeti v tkivo Zbornik odkriva kaj zadnji trenutek pred zaprtjem vseh aktivnosti Naj razkrijemo za zdaj le nekaj osnovnih podatkov: demokraticne Jugoslavije. publikacije, kar dodatno neznanega ali še premalo posrecilo lani. Ko so spoznali, da bo to nemogoce, zamisel in režija celote je bila poverjena Bredi Susic, Poudaril je tudi, da kdor pride poudarja njeno vsebinsko poznanega o Cankarju? pa si niso pustili zvezati rok od epidemije: novinarko pri oblikovanju predstave pa so sodelovali: Sergij iz Ljubljane v Trst, cuti, da pride bogastvo. Najpomembnejše Publikacija prinaša odgovore Bredo Susic ( ki ima veliko izkušenj s snemanjem Pahor s slavnostnim govorom, Nadja Roncelli kot domov, da stoji na domacih tleh, merilo pri izbiri besedil je bila na mnoga vprašanja, pa videov) so pooblastili, da je organizirala spletni clanica komisije in urednica pri Mladiki, Lucka da govori s sebi enakimi, ki ga kakovost. Uredniško delo ni tudi nove artikulacije in dogodek. Z njim bodo tudi v letošnjih težkih Peterlin kot režiserka bralnega dela predstave z razumejo, socustvujejo z njim in bilo lahko. Pri njem mi je z reprezentacije dolocenih okolišcinah izvedli to pomembno praznovanje igralci Radijkega odra, Raffaella Petronio z baletno so z njim enih misli. dragocenimi nasveti stala ob tem. V njej lahko odkrivamo Prešernovega dneva in obenem upoštevali skupino in baletnimi vložki, trije mladi pianisti, dva Cankar se je zavedal nujnosti strani prof. Marija Pirjevec, zanimive poudarke v zvezi prepovedi zbiranja ter vse ostale omejitve. harmonikarja in flavtist, vsi ucenci Glasbene matice; spodbujanja povezav med ki ima na tem podrocju z literarnimi in – širše – s Kot nam je povedala Breda Susic, glavni koncept snemalec je bil Marco Clari. posameznimi deli slovenskega veliko izkušenj. Najprej sem kulturnimi, družbenimi 14 Tržaška NOVI GLAS REPEN Predstavitev odbojkarske ekipe Zalet ZKB Trst Gorica Pomlajena ženska ekipa V sredo, 17. februarja, so AŠD Kontovel, Paolo Vidoni v imenu vseh društev, odbojkarskega prvenstva Zalet ZKB – FVG VOLLEY sta zmagali volja in borbenost v obcinski telovadnici Maniŕ, predsednik tržaško-ki spadajo v projekt Zalet. mora biti res velik praznik. ACADEMY 3 : 0 (25 : 16, 25 : 18, igralk Zaleta. Organizatorka v Repnu predstavili žensko goriškega odbora FIPAV, Povedal je, da so morali Predsednik Kovacic je ob 25 : 11) igre Demi Vattovaz je skozi odbojkarsko ekipo Zaleta, Tanja Kosmina, županja lansko leto, pred zacetkom koncu govora dobil še majico Zalet: Vattovaz 2, Tientcheu celo tekmo pretežno igrala s ki bo tudi letos nastopala Obcine Repentabor, in Marko treningov, priti do dokoncne ekipe, seveda z natisnjenim 11, Winkler 5, Zonch 7, Maurel krili in korektorjem. Od vsega v deželnem prvenstvu C Gregoretti, odbornik za šport odlocitve in vkljuciti mlade “logom” novega sponzorja. 13, Ciuch 1, Gruden 1, Furlan 4, zacetka je bilo opazno, da lige. Ekipa ima letos novega Obcine Repentabor. igralke v ekipo C lige. To Nato so k mikrofonu prišli še Marocchini 3, Stergonšek 0, dekleta že veliko casa trenirajo sponzorja, to je Zadružna Najprej je do besede prišel so storili, ker je kar nekaj Ivan Peterlin, ki se je prisrcno Grilanc 0, Hussu nv, Lovriha in se poznajo, tako da je bila kraška banka Trst Gorica. igra precej tekoca. Kljub vec Predstavitev je vodil zgrešenim servisom z obeh organizacijski tajnik ZSŠDI strani je bila ekipa Zaleta Evgen Ban. mocnejša predvsem v napadu. Ekipa je letos zelo pomlajena, sestavljajo jo nekatere Ob koncu tekme smo postavili igralke, ki so že lansko sezono nekaj vprašanj kapetanki nastopale v prvenstvu C lige, ekipe, Demi Vattovaz. ostale pa bodo letos nastopale Demi, kaj meniš o vašem tudi v mladinskem prvenstvu prvem nastopu? Igrale smo proti mladi divizije. Dve igralki sta letos u 19 in morda v prvenstvu 1. ekipi, ki se je borila in prvic pristopili k projektu veliko pozornost namenila Zalet, to sta Ilaria Misciali obrambi. Uspelo nam je in Audrey Tientcheu. Ekipo obdržati koncentracijo skozi vodi Martin Maver s pomocjo celo tekmo, kljub dolgemu Daniele Ciocchi, spremljevalca premoru. Gotovo moramo pa sta Erik Calzi in Giulia še veliko vaditi sprejem in Spanio. Letos imajo igralke izboljšati servis, toda mislim, na razpolago še trenerja za da je bila ta prva tekma še kar fizicno pripravo, to je Mario uspešna. Ciac. trener ekipe Martin Maver. igralk zapustilo ekipo zaradi zahvalil novemu sponzorju (L1), Misciali (L2). Trener: Ste morale pred tekmo Igralke so Michela Zonch, Povedal je, kot smo že delovnih in drugih obveznosti. in razkril svoje veselje ob Martin Maver opraviti bris? Demi Vattovaz, Misciali Ilaria, omenili, da je ekipa zelo Vidoni je omenil, da so pred zacetku prvenstva, županja Po dolgem premoru so dekleta Ja, bris smo opravile v petek, Veronika Winkler, Špela pomlajena in da že veliko casa zacetkom sezone želeli Tanja Kosmina in predsednik Zaleta ZKB ponovno stopila na dan pred tekmo. Cela ekipa je Ferfoglia, Anna Ciuch, Maja trenirajo ter se pripravljajo privabiti k projektu novega tržaško-goriškega odbora igrišce v soboto, 20. februarja. opravila hitri bris in na sreco Grilanc, Alja Furlan, Neža na zacetek prvenstva. Ko pokrovitelja, in to so storili z FIPAV Paolo Maniŕ. Pomerile so se z ekipo iz smo bili vsi negativni, tako Gruden, Tina Hussu, Nika niso bili dovoljeni treningi v Zadružno kraško banko Trst Evgen Ban je ob koncu še Vidma, FVG Volley Academy. da smo lahko naslednji dan Lovriha, Tereza Marocchini, telovadnici, so organizirali Gorica. Le-tej se je zahvalil povedal, da je društvo Sloga Obe ekipi sta sestavljeni iz koncno zaceli prvenstvo. Nicole Maurel, Nataša skupni trening po spletu. za veliko pomoc in zaupanje poskrbelo za prav posebno mladih igralk. Varovanke Kaj vas caka v drugem Mocnik, Giorgia Radina, Ekipa zdaj trenira štirikrat v projekt ter izrazil željo, da ponudbo za vse navijace ekipe. trenerja Maverja so bile v krogu? Martina Stergonšek, Tinkara na teden. Treningi so vedno bi to sodelovanje delovalo v Vsakdo si bo lahko ogledal prvem setu skoraj povsem v V soboto nas caka tekma v Vidoni in Audrey Tientcheu. zelo aktivni in produktivni, casu. Po njegovem nagovoru domace tekme v živo preko prednosti in so kar z lahkoto Vidmu. Ne vemo sicer tocno, Predstavitve se je udeležilo vsakic odkrivajo boljše je k mikrofonu pristopil Youtube kanala Sloga Volley. premagale nasprotnice. V kaj nas caka, ker so vse v kar nekaj pomembnih plati igralk in dvigajo raven Adriano Kovacic in pozdravil Ob tekmi bo tudi športni drugem setu pa so se igralke iz prvenstvu soudeležene ekipe gostov, ki so stopili tudi pred igranja. Prvenstvo je podobno v imenu celotne Zadružne komentar! Vidma borile za vsako tocko. še precej menjale postavo mikrofon. Med temi so bili lanskemu, sestavljeno je kraške banke. Potrdil je, da Tekma je bila od drugega seta oziroma pomladile ekipo Ivan Peterlin, predsednik iz dveh krogov, vsak krog so z veseljem sprejeli prošnjo Naj opišemo še prvo tekmo dalje še precej enakomerna, igralk. Gotovo se bomo ZSŠDI, Adriano Kovacic, je sestavljen iz osmih ekip. in pomagali pri projektu. ekipe Zalet ZKB, ki se je a so ob koncu seta prevladale morale potruditi in dokazati predsednik ZKB Trst Gorica, Letošnja novost pa je ta, da Šport, je povedal, je v tem koncala z zmago naših domacinke. Na zacetku svojo igro in pokazati, kaj vse Pavel Vidoni, predsednik AŠD nihce ne izpade iz prvenstva. casu zelo pomemben za odbojkaric. tretjega seta je bila igra zmoremo. Sokol, Marko Ban, predsednik Spregovoril je tudi Pavel celotno skupnost in zacetek ponovno napeta, na koncu pa Anastazija Pertot Šolske dejavnosti v casu koronavirusa Tudi usposabljanje se je preselilo na splet! E no od podrocij, ki jih izobraževalnih zavodov, je ponudbo, od jezikovnih Janja Hauschild. O lastnih Ker je humanisticna smer Borutu in Alešu Plesnicarju je najbolj prizadela bilo treba vse skupaj preseliti dilem v zamejstvu, o katerih študijskih in delovnih Slomška dedinja nekdanjega o ekoloških gradnjah, Mariji epidemija covida-19, je prav na splet. sta predavali raziskovalki izkušnjah pa so spregovorili pedagoškega liceja in Besednjak iz pravicne trgovine gotovo šolstvo. Ceprav je v Na Humanisticnem in SLORI-ja Matejka Grgic in nekdanji dijaki liceja Slomšek, uciteljišca, seveda niso mogle ter poznavalcu Krasa Paolu letošnjem šolskem letu pouk v družbeno-ekonomskem liceju Maja Melinc Mlekuž, preko in sicer ornitolog Domen umanjkati teme, povezane Sossiju. Humanisticna smer prisotnosti “zdržal” v vrtcih, Antona Martina Slomška ekološkega kmetijstva, Stanic ter študentka specialne z vzgojo in izobraževanjem, pa je imela na razpolago še osnovnih in nižjih srednjih je izmenicno usposabljanje o katerem je spregovoril in rehabilitacijske pedagogike o katerih so spregovorile delavnico kreativnega pisanja šolah, je izobraževanje potekalo v drugem tednu Massimo Raimondi, do Nika Cermelj. Prevajalki Valentina Destri, Ester pod vodstvom prof. Marije višješolcev od oktobra do februarja, in sicer pod geslom Derganc, Martina Ukmar Sabati iz Kamnika, dijaki in konca januarja potekalo obvladam jezik, razumem in Sabrina Bandi. Svoje dijakinje pa so prisluhnili še izkljucno na daljavo. Dijaki svet za humanisticno smer, izkušnje s podrocja socialnega profesoricam Ester Gomisel o torej niso bili prikrajšani le trajnostni razvoj pa je bil podjetništva je podal Pino sociolingvistiki, Martini Milic za pouk v živo, ampak tudi vodilo izobraževanja za Rosati iz zadruge Lister, o športnih aktivnostih ljudi za celo vrsto dejavnosti, ki bi družbeno-ekonomsko Gorican Ivan Brajnik pa je s posebnimi potrebami ter v normalnih razmerah zelo smer. Tudi predavanja so se predstavil delovanje socialne Sonji Gregori na temo ljudi s popestrile šolsko življenje zvrstila na casu primeren zadruge Basaglia. Na tem posebnimi potrebami. (ekskurzije, ogledi razstav, nacin. Zaradi predpisov podrocju deluje tudi podjetje O enotedenski izkušnji bodo obiski gledališc ipd.). o preprecevanju širjenja I girasoli, ki je v svoje vrste dijaki in dijakinje v prihodnjih Podobna usoda je doletela okužbe je namrec dnevno na angažiralo nekatere nekdanje dneh pripravili porocila, ki tudi obvezno delovno šoli le polovica dijakov. Ti so dijakinje našega liceja bodo sestavni del njihovega prakso oziroma izmenicno srecanjem sledili iz šolskih Slomšek, ki so tam zaposlene študijskega kurikla, saj je usposabljanje, ki ga je leta klopi, ostali pa od doma preko kot vzgojiteljice. Tem je bilo izmenicno usposabljanje 2015 uvedla Renzijeva vlada spletnih aplikacij. Prav tako res veliko, med njimi tudi obvezno. Ceprav to letos ni s t. i. zakonom o dobri šoli. vecina predavateljev ni prišla problematike dela z migranti pri Centralnem uradu za muzikoterapija, terapevtstko potekalo kakor po navadi, so Ker letos ni bilo govora o tem, v šolske prostore, ampak so in njihovega vkljucevanja v slovenski jezik pri Avtonomni ukvarjanje s konji. se profesorji liceja Slomšek da bi se dijaki in dijakinje svoje referate podali kar preko družbo, s cimer se ukvarja deželi FJK Fedra Paclich in Poleg naštetih so dijaki in njihovi gostje-predavatelji vkljucili v delo podjetij (veliko spleta. Matej Iskra. Z migracijsko Jana Cerne sta dijakom in družbeno-ekonomske smeri potrudili, da bi dijakom, tam zaposlenih že dolgo Organizator je za dijake politiko v Belgiji je dijake dijakinjam izcrpno predstavili sledili še predavanju Hane kljub zaostrenim razmeram, dela od doma), ustanov ali pripravil kar se da pestro seznanila mlada študentka delovanje te ustanove. Pertot o reciklaži, arhitektoma ponudili cim vec. 25. FEBRUARJA 2021 NOVI GLAS Tržaška 15 Februarsko srecanje iz niza Izjeme-Eccezioni Vikrina izjema tudi Prešeren potekala v Peterlinovi dvorani v skladu z vsemi predpisi. Slovenska prosveta bo v cetrtek, 4. marca, ob 16.30 devetic podelila štipendije iz Sklada inž. Albina Locicnika študentom Za rojansko glasilo Med nami inženirstva. Podelitev bo daruje N.N. 25 €. Uspešna vrnitev zemljišc v roke domacinov Krovni organizaciji Slovencev v Italiji izražata zadovoljstvo ob pomembnem dosežku srenje Dolina, ki ji je po 90 letih in po dolgotrajnem pravnem postopku uspelo razveljaviti pravnomocno sodbo iz leta 1931 ter je pridobila lastništvo nad svojimi zemljišci. Vztrajnost in odlocnost predstavnikov srenje ter strokovna pomoc pravnih in tehnicnih izvedencev so omogocile zmago v dolgoletnem sporu z Obcino Dolina in odprle pot tudi drugim srenjam. Velja poudariti, da so clani srenje (pretežno) slovenski domacini – staroselci, ki so s tem tudi potrdili upravicenost do upravljanja obmocja. Srenja Dolina je sicer v vseh teh letih utrpela škodo na racun svojega premoženja, saj je na njeni lastnini bilo izvedenih vec infrastrukturnih posegov, ki so nepovratno iznakazali njeno podobo. Izid pravde pa odpira novo poglavje in bo lahko imel pozitivne ucinke tudi v luci upravljanja površine v kmetijske, gozdarske in turisticne namene. Predvsem pa vraca zemljo prvotnim lastnikom oziroma dolinski srenji, ki jo bo na tak nacin lahko spet upravljala v korist domace skupnosti. Dosegla je pomembno sodno zmago! Stranka Slovenska skupnost cestita srenji Dolina in odv. Mitji Ozbicu za izredno pomembno sodno zmago, s katero je dosegla razveljavitev razlašcanja izpred devetdesetimi leti. Ob tem je deželni svetnik in tajnik SSk Igor Gabrovec poudaril, da “Gre za uspeh, ki vliva nov zagon in navdušenje celotne naše skupnosti srenj in jusov, ki predstavljajo vse bolj aktualno obliko celotnega pristopa k ohranjanju in razvoju podeželja, tudi s turisticno-proizvodnega vidika. Na deželni ravni še vedno pricakujemo revizijo zakonodaje, zlasti v luci vsedržavnega zakona o skupni lastnini, ki je leta 2017 zarisal nov pristop k starodavni in plemeniti obliki upravljanja vaških premoženj. Sam sem že ob zacetku zakonodajne dobe vložil novelo v zakon, ki lahko predstavlja izhodišce za inovativen zakon. O tem se bom že v prihodnjih dneh pogovoril s predsednikom pristojne komisije deželnega sveta.” Poziv k preureditvi in prenovi obmocja nekdanje vojašnice Monte Cimone pri Banih Izkušnja pandemije poziva k uvedbi novih pristopov k upravljanju obcinskega ozemlja tudi s prenovo opušcenih in degradiranih obmocij v korist skupnosti. V ta namen je lani obcinska svetnica Demokratske stranke Valentina Repini vložila svetniško vprašanje o okoljski sanaciji in valorizaciji obmocja opušcene vojašnice Monte Cimone pri Banih (nekdanje posestvo rodbine Bidischini-Burgstaller). Pozvala je obcinsko upravo, naj sproži postopek za regeneracijo najvecjega opušcenega obmocja na tržaškem ozemlju s prenosom lastnine, izvedbe okvirnega financnega nacrta za sanacijo in prenovo ter s preverjanjem možnosti pridobivanja evropskih nepovratnih sredstev iz strukturnih skladov 2021-2027 pri Deželi FJK. Zaradi visoke naravne vrednosti obmocja opušcene vojašnice pri Banih je pomembno, da se cim prej namenijo gozdne površine javni uporabi, kar predstavlja prvi korak v smer premošcanja stanja opušcenosti. Deželno nacrtovanje v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov 2021-2027 predvideva financiranje nacrtov za regeneracijo degradiranih obmocij z vkljucevanjem lokalnih prebivalcev in s ciljem turisticnega razvoja ter možnostjo ustvarjanja novih delovnih mest. Agencija za državno lastnino in razne obcinske uprave se že usmerjajo v obnovo opušcene vojaške dedišcine s ciljem urbanisticne regeneracije in prekvalifikacije pomembnega dela javne imovine s koordiniranimi akcijami in partnerskimi navezami, kar predstavlja primer dobre prakse tudi za Trst. V ta namen obcinska svetnica Valentina Repini nagovarja obcinsko upravo, naj stopi v stik z Agencijo za državno lastnino in deželno upravo FJK, kot je bilo dogovorjeno v okviru obravnave svetniškega vprašanja. P rejšnji teden je potekal nov kulturni dialog spletnega niza Izjeme-Eccezioni, ki ga organizira vokalna skupina Glasbene matice Vikra. V februarskem pogovoru se je clanica zbora Ester Gomisel pogovarjala s profesorjem Miranom Košuto o temi zven in pomen Prešernovih Poezij v novem italijanskem prevodu, ki ga je naredil Košuta. Že na zacetku je predavatelj poudaril, da Prešeren spada v ciklus Izjeme, saj je bil izjemen pesnik in prva velika izjema v slovenski književnosti. Pred Prešernom je slovenska književnost poznala samo približno tri stoletja sakralnega, vzgojnega in razsvetljenskega pisanja, literarno ustvarjanje pa je bilo takrat v službi neliterature. “Prešeren je bil prvi, ki je konstituiral slovensko poezijo in ji dal estetsko funkcijo ter umetniško dostojanstvo,” je obrazložil Košuta. Ester Gomisel in Miran Košuta sta se nato pogovarjala o tem, zakaj je bil Prešeren inovativen. In glede na to, da njegove poezije vsi poznamo vsaj iz šole, kateri so tisti podatki o njem, ki se jih v šoli ne ucimo. Prešeren je bil inovativen na vec podrocjih: jezikovnem, oblikovnem, tematskem in estetskem. V jezikovnem smislu je utrdil tiste jezikovne poglede, ki jih je obelodanil Matija Cop, in se postavil po robu panslovanstvu Jerneja Kopitarja. Zavzemal se je namrec za samostojen in vsestransko razvit slovenski pesniku “podtaknili” po smrti. jezik. Oblikovno je v slovensko Prav tako se v šolah ponavadi literaturo pripeljal romanske ne omenja, da je hotel pesniške oblike, ki jih Prešeren storiti samomor, in slovensko pesništvo do takrat se ne obravnavajo humorne še ni poznalo, kot so sonet, parodije njegovih pesmi, sonetni venec, romanca ... predvsem zaradi smešenja Glede tem je bil prvi, ki je in navideznega rušenja mita, pesnil o ljubezni, pisal pa je ceprav so v resnici parodije tudi o domoljubju, slovenstvu dokaz vitalnosti Prešernovih in patriotstvu. Njegova verzov. ljubezen do slovenstva je bila že moderno-romanticna in mitsko-custvena, pa vendar nikdar nacionalisticna. V estetskem smislu je bil prvi, ki je slovensko književnost iztrgal iz cerkvenega, razsvetljenskega in didakticnega jarma. Literaturi pa je dodal Jakobsonovo poeticno funkcijo kot primarno funkcijo. Na vprašanje, cesa se v šoli o Prešernu ne ucimo, je Košuta odgovoril, da predvsem o njegovih humornih, ljudsko-sprošcenih, spotikljivo-eroticnih ali celo pornografskih verzih. Veliko teh je sicer tudi apokrifnih, saj so jih najvecjemu slovenskemu Pred drugim delom predavanja so lahko poslušalci prisluhnili glasbenemu intermezzu, za katerega sta poskrbeli sopranistka Martina Burger in dirigentka zbora Vikra Petra Grassi s klavirsko spremljavo. Ponudili sta v poslušanje Prešernovo poezijo Nezakonska mati v uglasbitvi Frana Serafina Vilharja. Drugi del pogovora je bil namenjen uglasbitvam in prevodom Prešerna. Po Košutovem mnenju je ta zelo muzikalicen, predvsem zaradi ritmike in metrike. Tudi sam je to opazil, ko ga je prevajal, saj se je moral vedno znova odlocati, ali naj pri prevodu sledi poleg pomenu tudi glasovnemu, metricnemu in rimicnemu izvirniku. Oblika in vsebina pa sta pri Prešernu tesno povezani, zato je pri prevajanju skušal paziti na oboje. Košuta je še dejal, da je prevod vedno neki filter in je poezijo najboljše brati v originalu. Vendar ko je zaradi jezikovnega neznanja to nemogoce, postanejo pomembni prevodi, ki so edina in nujna rešitev. Pri prevodih je treba po njegovem mnenju upoštevati tudi kreativnost prevajalca, ki postane nekakšen alter ego pesnika. Izvirniku skuša cim bolj približati prevod, vendar ga nikoli ne doseže, ta nedosegljivost pa je vzrok vedno novega seznanjanja z besedili. Ob koncu sta se z Ester Gomisel zaustavila še ob njegovem prevodu Prešernovih Poezij. Dejal je, da bo samo cas pokazal, ali je kaj prispeval s svojo knjigo. Zdi pa se mu nujno, da bi prevod prodrl cim dlje med Italijane, saj je Prešeren univerzalen avtor, vreden širokega odziva. V njegovih poezijah se mu zdi pomembno predvsem to, da celostno predstavi Prešerna, tudi z dvema spremnima besedama, opombami prevajalca, Prešernovo biografijo ... Prihodnji kulturni pogovor v okviru projekta Izjeme bo na vrsti 24. marca, ko se bodo tri pevke pogovarjale o enakosti spolov. UP S 3. STRANI Ksenija Vremec, študentka psihologije “Razveseli me, ko vidim, ...” P ri nas je bilo zelo malo društev, ki so se ukvarjala s socialo, ki so že takoj na zacetku skušala kaj narediti. Mi smo si hitro zavihali rokave in imeli zelo veliko videokonferencnih sestankov, da smo se zmenili, kaj lahko naredimo. Že marca smo takoj organizirali skupinice in si telefonirali preko Skypa s protagonisti. Tudi preko teh smo jim nudili razne aktivnosti, na primer jogo in telovadbo, druga skupinica je imela uro, v kateri smo spekli torto, nekateri so se pogovarjali o glasbi, filmih, drugi so risali ... Ves cas smo vsak cetrtek imeli po Skypu tudi gledališke vaje, vedno po isti metodi z glasbo in premikanjem po prostoru ... Skušali smo obdržati cim vec stvari, ceprav na daljavo, ko pa se je lahko in ko so starši to dovolili, smo organizirali tudi krajše sprehode. Zaposleni smo šli v vas, kjer živi protagonist, in se z njim sprehajali eno uro. Mislim, da je bilo to nekaj najlepšega. Ko pa smo spet lahko delovali v apartmajih, smo morali preveriti, koliko ljudi je lahko naenkrat v njih, kajti apartmaji niso zelo veliki. Imamo jih štiri, eden je moški, dva ženska in en mešan. Morali smo pomisliti, koliko ljudi naenkrat je lahko v vsakem apartmaju. Ce še vedno govoriva o koronavirusu: se je obnašanje protagonistov spremenilo? Kako je situacija vplivala nanje? Res se je zelo spremenilo. Seveda je zelo odvisno od posameznika. Od vsega zacetka pa sem med njimi opazila veliko skrb. Na zacetku niso razumeli, kako je virus nevaren, vendar mislim, da tudi mi tega nismo razumeli. Mi smo morali poskrbeti, da jih ne spravimo v paniko, istocasno pa jim dati razumeti, da morajo paziti na dolocene stvari. Njihovo obnašanje se je spremenilo predvsem v tem, da je bilo opaziti, koliko jim je pomembno biti v družbi ostalih in se videvati vsak dan. Nekateri so se bolj zaprli, nekateri pa so se, paradoksalno, odprli, ker so se zavedali, kako je pomembno komunicirati med sabo. To je bilo opaziti tudi, ko so se vrnili v apartmaje. Ko se družijo med sabo, je zdaj dosti mocnejša vez med njimi. Opaziti je tudi, da so nekateri res razumeli situacijo in zelo pazijo. Ce dam primer, zdaj vsi nosimo zašcitne maske. Ce protagonist vidi, da kdo ne nosi maske, ga takoj spodbudi, naj si jo nadene. Zelo pazijo tudi drug na drugega. Opažam, da so postali bolj odrasli. Kaj te najbolj razveseljuje pri tem delu? Oni. Z vsako majhno stvarjo, ki jo recejo, ki jo naredijo, te presenetijo. Ni dneva enakega prejšnjemu. Razveseli me, ko vidim, da rasejo, se spreminjajo in postajajo bolj odrasli. Zelo me veseli tudi, da se sama spreminjam: da tudi jaz postajam bolj odrasla, vidim svet na drugacen nacin, ali ko mi oni pomagajo videti, da stvari niso takšne, kot izgledajo. Verjetno bolj oni spreminjajo mene kot jaz njih, ko jim pomagam. Najbolj me razveseljuje njihov pogled na svet in njihove vsakodnevne spremembe, saj se izboljšujejo vsak dan. Koncuješ študij psihologije. Ti je pomagal pri delu, ki ga opravljaš? Kot sem že rekla, me to delo spreminja vsak dan, a tudi študij me je spremenil. Ko sem bila na višji šoli, nisem opažala, da se spreminjam, študij pa mi je pomagal, da sem videla stvari z razlicnih zornih kotov, zdaj pri delu pa to še bolj opažam. Študij mi je zelo pomagal, ker sem se naucila, da je veckrat zelo pomembno samo opazovati. Predvsem na zacetku, ko sem še delala prakso, mi je to zelo pomagalo, ker so mi rekli, naj opazujem, kaj oni delajo, bolj kot to, kaj naj ukrepam. To pa sem že imela nekako v sebi, da je treba bolj opazovati kot pa stopiti v akcijo. 16 Aktualno NOVI GLAS Premalo poznani, kruti vojni spopadi Genocid v Tigraju E tiopska vlada v Adis da so izropali in zažgali hiše, propadle. Vec milijonov pritiskom Združenih narodov Teh je bilo v zacetku konflikta Wairimu Nderitu, posebna Abebi je 28. novembra, so napadalci požgali polja in prebivalcev nujno potrebuje so ZBM in prvi konvoji s v Etiopiji 100 tisoc. Januarja svetovalka Združenih narodov ko so zvezni vojaki zavzeli pridelke, pokradli in poklali pomoc in hrano. humanitarno pomocjo letos so satelitski posnetki za preprecevanje genocida. glavno mesto Tigraja, domace živali. Del strategije Verski voditelji so na kolenih lahko prišli v Tigraj šele 16. pokazali, da sta bili uniceni Abija Ahmeda nekateri ljudje Makele, razglasila konec je tudi blokada interneta prosili za nujno humanitarno decembra. “Ker letalski poleti dve begunski taborišci. Veliko skoraj obožujejo, a marsikdo operacije, imenovane “law in telekomunikacij”, med pomoc. Škof iz Adigrata, niso bili možni, smo vso beguncev se je znašlo v o njem piše, da je patološki enforcement”. A vojna v drugim beremo v porocilu abune Tesfasselasie Mehdin, pomoc pripeljali po skoraj navzkrižnem ognju. Eritrejski lažnivec, narcis in kriminalec, tej gorati regiji se še vedno visokih predstavnikov Tigraja. je novembra 2020 in januarja 1000 km dolgi cesti iz Adis vojaki napadajo taborišca, kriv za vojne zlocine v Tigraju nadaljuje. Tigrajska neodvisna V Adis Abebi trdijo, da je 2021 etiopskim in tujim Abebe do Makele. Banke v nasilno ugrabljajo begunce in in kršenje clovekovih pravic stranka (TIP), SAWET in internet in telekomunikacije partnerjem in donatorjem v Tigraju so bile zaprte, tako da jih prisilno vracajo v Eritrejo. v drugih regijah. Na zacetku Narodni kongres velikega blokirala stranka TPLF. pismih opisal stanje v Tigraju. tudi denarna pomoc ni mogla Porocajo tudi o pobojih in mandata je izpustil na tisoce Tigraja so februarja 2021 Vlada novinarjem in “Ljudje nimajo hrane, niti priti. Obiskali smo tudi mesta lakoti. Dve begunski taborišci, politicnih zapornikov in poslali v svet dokument, v mednarodnim humanitarnim osnovnih zdravil in vode. Adigrat, Adwa in Axum. Nikjer Hitsats in Shimelba, sta ljudje v Etiopiji so svobodneje katerem sporocajo, da je zadihali, saj so upali, da se etiopska vlada 4. novembra bodo razmere spremenile. lani zacela totalno vojno proti Zdaj zopet zapira politicne tigrajskemu ljudstvu. Vse nasprotnike. “Njegove besede vec je porocil, ki pravijo, naj so kot med, njegova dejanja bi v tej vojni koordinirano pa nekaj cisto drugega. sodelovali etiopska vojska, Prekosil je svojega ucitelja, posebne enote Amharcev in eritrejskega predsednika in Oromov, pa tudi Somalcev, diktatorja Isaiasa Afwerkija.” ZAE in 42 eritrejskih divizij. Namesto da bi vlada pomagala Etiopska in eritrejska vlada to revežem, nepismenim, zanikata. Vlada v Adis Abebi brezdomcem, bolnikom, tudi trdi, da je stranka TPLF ulicnim otrokom, kmetom, dala šivati eritrejske uniforme mladim, brezposelnim itd., in vanje oblekla svoje vojake. tujcem prodaja zemljo in Nekatere družine v Somaliji zapravlja denar za tanke so za padle vojake dobile in bombe. Po drugi strani odškodnino 10 tisoc dolarjev morajo v Etiopiji placevati in tako je prišlo na dan, naj bi organizacijam preprecuje Ostali so brez domov, nimajo ni bilo elektrike ali vode. popolnoma nedostopni. vse zdravstvene storitve in kakih tisoc somalskih vojakov dostop do regije. Humanitarni dostopa do elektrike, bank, Bolnišnice so bile unicene ali v Od zacetka konflikta 4. celo najemnino za barako iz proti njihovi volji poslali delavci se srecujejo z telefonskih in internetnih slabem stanju, zdravil ni bilo, novembra niso tam dobili navadne plasticne cerade. na vojaške vaje v Eritrejo, v nepredvidenimi in nejasnimi povezav, prometa. Ne morejo ker so jih pokradli, bolniki nobene pomoci. Po porocanju Spraviti vojsko iz Adis Abebe resnici pa so morali sodelovati postopki odobritve dostopa in pomagati svojim družinam. so bili podhranjeni. Ljudje so UNICEF-a posledice vojne v tisoc kilometrov oddaljeni v vojni proti Tigrajcem. V birokratskim zavlacevanjem. Vsak dan slišimo, da umirajo se razbežali na vse strani, se najbolj obcutijo otroci. Tigraj tudi ni majhen financni Mogadišu, glavnem mestu Porocanje o dogajanju je prav zaradi posledic spopadov, zatekli k sorodnikom.” Februarja so sodelavci zalogaj. Najbrž so s tanki Somalije, so zato potekale tako onemogoceno. pomanjkanja hrane in nujnih Francesco Rocca, predsednik UNICEF-a skupaj z lokalnimi unicili že tako slabo in edino demonstracije in matere Po porocilih ZN 80 odstotkov zdravil, kot je na primer italijanskega Rdecega križa, zdravstvenimi delavci cesto, ki gre iz prestolnice v vojakov so od vlade zahtevale, ljudi v Tigraju nujno potrebuje inzulin. Milijoni ljudi, posebno je Tigraj obiskal februarja. v mesto Shire pripeljali 6 Makelle. naj jim po resnici pove, kje so pomoc. A zaradi omejitev in ženske in otroci, so razseljeni “To humanitarno potovanje tovornjakov nujne pomoci. Sprašujem se, kako si lahko njihovi sinovi in kaj se z njimi pocasnosti zvezne vlade je in išcejo zavetje, da bi si je bila ena najtežjih misij v Shire ima 170 tisoc prebivalcev navadni ljudje, ki bi radi le dogaja. to zelo težko. Novembra je rešili življenje. Zbežali so v mojem življenju. V Makalle in danes je tam še najmanj živeli v miru, pustijo tako Nekateri analitiki menijo, etiopska vlada sicer dovolila 52 tisoc notranje razseljenih oprati možgane, da podpirajo da je bil napad na Tigraj dostop humanitarne pomoci oseb. Med njimi je mnogo in sodelujejo v vojnih nacrtovan že pred nekaj v tigrajsko regijo, a le na otrok brez spremstva. spopadih, v katerih potem leti. Najprej naj bi vlada v obmocja, ki so pod kontrolo Organizacija Samaritan's milijoni nedolžnih trpijo in Adis Abebi preko medijev etiopske vojske. Generalni purse (Samaritanova mošnja) izgubijo življenje. Morda ocrnila stranko TPLF in ji sekretar norveškega koncila je z letalom pripeljala v pa ni res, da je denar sveta kot grešnemu kozlu naprtila za begunce NRC Jan Egeland je Tigraj 1800 zabojev hrane za vladar, ampak se vsi skupaj krivdo za vse probleme v dejal, da je v vseh letih svojega otroke. Poroca, da na tisoce prepušcamo ravnodušnosti državi. Predsednik Abiy humanitarnega delovanja le razseljenih ljudi živi, kjer pac ali se iz strahu nocemo Ahmed Ali, ki je, mimogrede, redko doživel, da bi tako zelo najdejo prostor, v opušcenih upreti krivicam in nasilju, doktoriral iz reševanja sporov, ovirali humanitarno pomoc. šolah ali ob robu ceste. ki je nasprotje ljubezni. je svetovni javnosti zatrdil, Paulos Tesfagiorgis, eritrejski Med njimi je mnogo hudo In ker je Tigraj regija, ki da njegova vojska ni ubila borec za clovekove pravice, podhranjenih otrok. Franklin je bila napadena in brani niti enega civilista – kot da pravi: “Etiopska vlada Graham, predsednik te svojo ustavno pravico do bi Tigraj napadel z vodnimi lakoto uporablja kot vojno organizacije, pravi: “Družine samostojnosti, sem na pištolami. Porocila s terena orožje. Ofenziva se je zacela se vsak dan trudijo nahraniti njihovi strani. Ko poslušam kažejo popolnoma drugacno med sezono pobiranja svoje otroke. Po mesecih njihovo nacionalno himno, sliko. “Bombardirali so pridelkov. Vladni vojaki so spopadov so lokalne zaloge zacutim, kako ponosni in mesta in vasi, ubili cez 50 sežgali pridelke tigrajskih bližnje gore in doline, da bi manjka hrane, zdravil in hrane izrabljene. Otroci so mocni so in kako ljubijo svojo tisoc nedolžnih civilistov, kmetov. Poklali so njihovo se skrili pred bombami in veliko nujnih storitev. Otroci podhranjeni, družine lacne in domovino. otrok, žensk, mladih in živino. Vlada je istocasno streljanjem s topovi. S seboj živijo v strašnih razmerah. milijoni ljudi trpijo. Pripravili Popotnika v Etiopiji ocara duhovnikov. Napadali in popolnoma blokirala dostop niso vzeli nicesar, ne hrane Na tisoce razseljenih oseb smo dovolj hrane, bogate s vse, posebno pa otroci. izropali so tudi verske objekte do Tigraja. Ni bilo nobene ne vode. Iz zahodnega Tigraja živi v taborišcih v necloveških proteini, da lahko en mesec Francesco Rocca je o in institucije. Izvensodni hrane in tudi danes je dostop jih je veliko zbežalo v Sudan. pogojih. Podhranjeni so, pomagamo 18.000 otrokom potovanju v Tigraj zapisal: poboji in skupinska posilstva za humanitarno pomoc zelo Humanitarna pomoc je nujna velikokrat loceni od ostalih ...Tigrajce so že tako prizadeli “Ceprav sem bil navzoc že so postali vsakdanja praksa omejen. Ljudje že umirajo in življenjskega pomena za družinskih clanov, brez roji kobilic in pandemija na mnogih obmocjih, kjer so napadalcev. Z grožnjo smrti od lakote. To je vojna brez milijone prebivalcev, ki trpijo zdravstvene oskrbe. Apeliral covida-19. Brez nujne pomoci spopadi in revšcina, je vsakic, so prisilili ocete, da spolno milosti. Vse to me spominja zaradi vojne.” sem na obe sprti strani, naj se njihov obupni položaj lahko kot bi bilo prvic. Ne moremo zlorabijo svoje hcere. Vec kot na Mengistujev izrek: 'Ce “Tigraj so popolnoma unicili. omogocita neoviran in varen hitro še poslabša. Prosim, se navaditi na unicenje, tri milijone ljudi je od strahu hoceš ujeti ribo, izsuši ribnik.' Unicili so vse dobrine, ki smo dostop za humanitarno molite za te trpece ljudi in da revšcino, pomanjkanje zapustilo svoje domove, Da bi oslabila TPLF, mora jih skupaj ustvarjali 30 let. pomoc. Prostovoljci v tej regiji zopet zavlada mir. clovekovih pravic. A nikoli kakih 150 tisoc pa je zbežalo v Abiyjeva vlada zatreti civilno Požigali so šole, bolnišnice, etiopskega Rdecega križa Molite tudi za našo ekipo, da ne bom pozabil na nasmehe druge etiopske regije, ceprav prebivalstvo, tudi tako, da ga tovarne, izropali vse hiše. dobesedno dajejo življenje, ko bomo lahko najbolj ranljivim etiopskih otrok. To mi daje se tudi tam ne morejo skriti na milost in nemilost prepusti Ubijejo, kogarkoli srecajo. se spopadajo z narašcajocimi pripeljali pomoc in nahranili upanje na prihodnost. Res pred etnicnim nasiljem. V lakoti.” Notranji premiki V majhni vasi so vceraj potrebami, a potrebujejo lacne, saj tako ravnamo v je, da smo v casu globalne Sudan se je do zdaj zateklo prebivalstva povecujejo ubili 21 ljudi, od tega sedem našo podporo. Naš Rdeci Jezusovem imenu.” pandemije, a ne smemo se že cez 60 tisoc beguncev. možnost prenosa covida-19. duhovnikov”, je novinarjem križ že sodeluje z etiopskim. “Nevarnost vojnih zlocinov odreci naši cloveškosti. Nanjo Zdaj vec milijonov ljudi Od štirideset bolnišnic jih je povedal Mulugeta Gebrehiwot Situacija v ruralnih okoljih pa je velika in bo verjetno še nas spominjajo ti nedolžni potrebuje nujno humanitarno dostopnih le pet. Kakih 300 Berhe, clan TPLF. je še hujša kot tu v Makelle. hujša, ce Etiopiji ne bo uspelo obrazki, ki jim uspe, kar pomoc. Mnogi umirajo od motoriziranih vodnih crpalk Albert Vińas, predstavnik Bolnišnice ne delujejo, ker so premagati etnicnega nasilja, lahko uspe samo otrokom, da lakote, ki je postala orožje, je unicenih in ljudje ne morejo organizacije Zdravniki brez bile unicene v spopadih.” spodbujanja sovraštva in pogledajo onkraj groze.” s katerim hocejo Tigrajce priti do pitne vode. Lokalne meja, je bil eden prvih, ki mu V težkem položaju so tudi napetosti med verami”, je Špela Pahor, povzeto po prisiliti k vdaji. Poleg tega, tržnice in trgovine so skoraj je uspelo priti v Tigraj. Kljub eritrejski begunci v taborišcih. 5. februarja opozorila Alice razlicnih virih 25. FEBRUARJA 2021 NOVI GLAS Slovenija 17 Pogled v maticno domovino Opoziciji ni uspelo odstaviti oz. zrušiti vlade! V Sloveniji poteka cas tožilstva. So pa tudi v seveda, vodil on. prašica. Druge rešitve ni.” ne mara. Notranji minister grožnjo s smrtjo.” ocenjevanja poraza stranki Socialni demokrati Sedanja vlada je odlocena in Na nedavnem protivladnem Aleš Hojs je primere groženj V tej kroniki tistega, kar naj opozicijskih strank, ki politicni skrajneži. Lev Kreft, pripravljena, da bo do konca protestu v Ljubljani, ki je in zastraševanja takole bi bilo najbolj pomembnega v na izrednem zasedanju predstojnik nekdanjega mandata vodila izvršilno bil, seveda, nezakonit, so ocenil: “Organi pregona, Sloveniji, slovenski družbi in državnega zbora niso zbrale marksisticnega centra oblast v Sloveniji. Razmere v državi, nadalje navajam, da dovolj glasov za odstavitev pri vodstvu slovenske zdravstvu naj bi pricel urejati pri Novi univerzi v Ljubljani vlade. Spodbujanje Karla Komunisticne partije, je in izboljševati nov minister deluje Fakulteta za slovenske Erjavca, predsednika Desusa v ljubljanskem casniku za zdravje dr. Janez Poklukar. in mednarodne študije. Je oz. upokojenske stranke, Dnevnik zapisal: “Upor Ni clan nobene stranke, edina fakulteta, ki ponuja ki se je kar sam razglasil pogrešam vedno bolj, izkazal pa se je kot direktor študij slovenoslovja, kar so za novega mandatarja in vedno bolj si želim bolnišnice na Jesenicah izobraževanje in raziskave premiera, pri cemer je kot protestov in demonstracij. in kot generalni direktor o slovenstvu, slovenski politicnega talca zlorabil Razburjenje pred ekranom je Univerzitetnega klinicnega zgodovini in kulturi ter poslance svoje stranke, ima neucinkovito in brez upa na centra (najvecje slovenske slovenski državi, in sicer najvecjo posledico v tem, zmago. Zgodbe o tem, kaj vse bolnišnice) v Ljubljani. na vseh treh študijskih da se mu opozicija odreka pocnejo v državnem zboru, Premieru Janezu Janši je stopnjah. Študijski programi in bo skoraj zagotovo moral da bi spreobrnili zdajšnjo uspel predlog, da bosta zagotavljajo študentom zelo zapustiti politiko. oblast, se vlecejo kot tista medicinski fakulteti povecali bogato znanje z razlicnih Stranke, zbrane v t. i. o jari kaci in steklem polžu. število študentov medicine podrocij humanistike in Koaliciji ustavnega loka, To pocetje je tako ocitno – v Ljubljani iz 165 na 205, družboslovja, zgodovinopisja bi na poraz v parlamentu brezplodno, da kar klice po v Mariboru pa iz 96 na 106 ter politologije, umetnosti, najraje pozabile, saj prispevku z ulice.” vpisnih mest. Predsednik kulture in naravne izjavljajo, da niso verjele v Premier Janez Janša je po vlade tudi zatrjuje, “da dedišcine, filozofije, jezika uspeh in da je šlo zgolj za glasovanju o nezaupnici vladi imamo v Sloveniji 200 si protestniki podajali in posebej tožilstvo in sodstvo, in književnosti, prava, preštevanje glasov. Toda dejal: “Jutri je nov dan in tisoc prebivalcev, ki nimajo brcali žogo, na kateri je bila so v pregonu sovražnega migracij in varovanja okolja. hkrati so vse omenjene naša vlada vabi vse poslanske zanesljivega dostopa do narisana glava predsednika govora popolnoma Pri fakulteti za slovenske stranke napovedale, da skupine iz državnega osebnega zdravnika. Ta vlada vlade Janeza Janše. odpovedali. Izkazuje se, da je in mednarodne študije bodo nadaljevale boj zoper zbora k sodelovanju pri pa tega ne bo dovoljevala.” Povedano je bilo, “da želijo ta pregon usmerjen na tiste obstajajo tudi možnosti zdajšnjo vlado, pri cemer premagovanju epidemije Politicne razmere v Sloveniji tako na simbolicen nacin desno usmerjene politike, zaposlitve diplomantov. se je usklajevalec stranke in k skupnim naporom mocno obremenjuje odnos zbrcati virus in vlado Janeza ki jih je treba onemogociti, Vipavski glas, glasilo Levica Luka Mesec zatekel za blaginjo Slovenije. Ne tožilstva do politikov in Janše.” hkrati pa smo tisti, ki smo že tamkajšnje krajevne k grožnjam. Ta stranka v gradimo na zamerah, dovolj drugih oseb z desnega Državna tožilka Klementina bili deležni vec kot ocitnih skupnosti, poroca, da bo državnem zboru zastopa je prostora za vse in vsi se prizorišca, ker ne ukrepa Prejac je zavrgla obtožnico groženj s smrtjo (Jože letošnjo jesen v prenovljenih in navaja politicna stališca lahko prepoznamo v barvah zoper grožnje s smrtjo, proti nekemu Alojziju Možina, Janez Janša, jaz) prostorih vipavske stare šole najbolj levih skrajnežev, Slovenije.” o cemer obstaja veliko Brezniku, ki je na svoji odpravljeni v stilu 'sami ste pricela delovati Fakulteta za ki jih navdihujeta režima Na drugacen nacin pa se dokazov. Nelagodno spletni strani zapisal, da si krivi'.” vede o zdravju, ki je clanica v Venezueli in Severni je odzval prof. dr. Jože P. in mucno mi je o takih je notranji minister Aleš Janez Janša pa je zapisal: Univerze na Primorskem. Koreji, odslej pa bodo take Damijan, ki se je prvi ponudil grožnjah porocati, a je Hojs “pes, ki ga je treba “Sprašujem vas, pristojne v Gre za trajni sedež in z njim skrajnosti revolucionarne za mandatarja mogoce treba. Na naslovnici revije likvidirati”. Po mnenju policiji, tožilstvu, sodišcih, so v obcini zelo zadovoljni. levice, grozijo Luka Mesec nove vlade, pa ga je potem Demokracija so zapisali tožilke je bil Breznik pac ali imamo pravno državo, Je primernejši od dozdajšnje in njegovi, nadaljevali izrinil Karl Erjavec. Zdaj je Tožilstvo: Življenje Janše vznemirjen zaradi dejanj ali zakoni veljajo za vse namestitve v Novi Gorici. tudi v javnosti. Gre za Jože P. Damijan zapustil ne šteje. Za primer so na vlade, katere clan je tudi enako, ali se lahko grozi s Fakulteto v treh letnikih grožnjo ustavnemu redu predsednika upokojenske naslovnici navedli tudi Hojs, in je zato tako reagiral. smrtjo tistim, ki jih imate za obiskuje približno 130 države, zaradi cesar stranke Karla Erjavca in se trditev nekega Petra To pomeni, da si je Hojs kriv drugorazredne. Tožilstvo bo študentov vsako študijsko nekateri ocenjevalci razmer zavzema za ustanovitev nove Mlacnika, “da je treba Janeza sam, ker je pac clan vlade in neposredno odgovorno za leto. pricakujejo ukrepanje politicne stranke, ki bi jo, Janšo javno zaklati kot politicne opcije, ki je Breznik vsako morebitno uresniceno Marijan Drobež Združenje Delavnice molitve in življenja Odmik s psalmi, ki ga živiš doma V Združenju Delavnice posameznik osebno izbirati so dosegali povezanost s napacnih mladostniških obkrožaš, Gospod, kaj želiš, da mašcevanju ipd. … nisem molitve in življenja ponujene in odkriti še svojim Bogom. odlocitev, kjer sem malo storim. Da se v Tebi umirim našla nikjer kot le pri vsebini koristno uporabljajo druge primerne psalme Da so psalmi postajali hrana skrenila z Jezusove poti. Po in brezpogojno zaupam, saj tega odmika. Besede avtorja digitalno tehnologijo, za vsakodnevno poživitev za življenje duha na živ vsej milosti in hvaležnosti si Ti moj rešitelj. Ti, Gospod, zares zadenejo v bistvo da lahko udeležencem sva se nekje srecala. Od si usmiljen. Poslušam Te in se clovekove narave. Hvala posredujejo vsebine za takrat sva združena in še bolj Ti izrocam, Ti osrecuješ mojo za vaše delo in ljubezen, ki duhovno življenje, ki jih poglobljena tudi s pomocjo dušo, Ti, Gospod. Hvala Ti za jo vnašate v pripravo tega sami živijo doma v njim DMŽ. Ps 51 me podpira in mi prosojnost, za Tvojo prisotnost odmika. najbolj primernem casu daje moc in hvalo, kako je in Besedo! Molitev in psalmi, Cudovite besede br. Ignacia: dneva. Tako je na zadnjem Jezus usmiljen in te ne prezira. to je blagoslov za mojo dušo. “Ko živo izkusim, da mi daje virtualnem duhovnem Ps 103 pa me ozdravlja vseh Gospod ve, kaj potrebujem. Bog trdnost, da je moj Oce, odmiku vec kot 300 bolezni in zmot. Zato se s Tretji dan, ko se prepustim me ljubi, je moja trdnjava udeležencev štiri dneve ponižnostjo zahvaljujem ponižnosti in zaupanju, da vse in polnost, cesa naj se še živelo mocne case ob Gospodu, ker na veke traja premorem v njem, ki mi daje bojim? Strah izgine, ker mojo psalmih. njegova dobrota. Amen.” (S. moc, vero, ljubezen … Danes samoto napolni Bog. Zelo Kdor se je prijavil (www. A.) me je še posebno nagovorila me nagovarjajo tudi besede, dmz.si), je vsak dan “Oj, Gospod, sliši me! vrstica 51,12, “cisto srce, o kaj je mir. MIR je odsotnost dostopal do besedila Pomagaj mi, da se prepoznan Bog, mi ustvari, stanovitnega vsega zla in prisotnost vsega (nagovori o psalmih, stisnem v tvoj objem!” (M. D.) duha v meni obnovi”. Z dobrega, kar v originalu navodila za meditacijo ter “Ja, hrana za mojo dušo, ki nenehnim ponavljanjem te pomeni ŠALOM.” (M. S.) predlogi za molitev) ter jo zelo potrebujem. Zelo sem vrstice se potopim v Božje “Vsak trenutek želim biti vzporedno spremljajocih vam hvaležna. Da zdaj nežno usmiljenje, ki me je reševalo, povezana s Teboj, moj zvocnih posnetkov. cutim Njegov objem, mir, me rešuje in me bo reševalo Gospod. Vsebina je temeljila na ljubezen …” (J. V. U.) vse dni življenja. Doživela Branje Tvoje besede me v knjigi Psalmi za življenje p. “1. dan, z menoj je vsak dan. sem cudovit objem milosti in vsem poživlja. Ignacia Larrańaga OFMCap, V rutini sem prepoznala ljubezni. Slava Ti Gospod, moj Biti v tišini s Teboj mi je v ustanovitelja Delavnic svojo težavo. Naj mi Gospod Bog. veliko veselje. molitve in življenja, ki pa pomaga, da ne bom iskala Tudi vrstica 51,17 odzvanja Preplavlja me tvoja ljubezen, za zdaj v slovenšcino še ni in rodoviten nacin, lahko sprememb, ki prihajajo od in me nagovarja, “da odveže ki mi daje moc v vseh prevedena. razberemo tudi iz pricevanj zunaj, temvec poživljajoco moje ustnice in mi da dejavno preizkušnjah. Eden od ciljev je bil spoznati in molitev udeležencev: tišino, molk, ki prihaja od moc pricevanja”. (A. L.) Ostaniva povezana, moj Bog. globine nekaterih cudovitih “Še danes imam v mislih Ps znotraj. “Tako cudovite razlage, Hvala in slava Ti, moj Gospod. psalmov in izkusiti Božje 51. V koronskem casu mi je 2. dan Te prepoznam v dihu zakaj je v psalmih toliko Amen” (E. K.) delovanje, da bi mogel odmik marsikje odstrl tancico in Besedi. Kakor zrak me izrazov sovraštva, želje po Jba 18 Aktualno NOVI GLAS Casnikar Gianni Borsa na srecanju o politiki Nove raziskave o podnebnih spremembah po pandemiji Obstajajo dokazi o povezavah “Rešitev je tesno povezana med covidom-19 in naravnimi s prehodom od 'jaz' k 'mi'” katastrofami K akšna je oziroma zakoreninjene na ozemlju, državi 209 milijard evrov kakšna naj bo politika bi potrebovali vecje pomoci, pridobila v oceh Na televizijskih ekranih in divjimi živalmi. Nove le-teh, spreminjajo ekološke po pandemiji? Z iskanjem angažiranje državljanov v ljudi veljavo. smo lahko videli, raziskave poudarjajo tesno habitate, zaradi cesar nekatere odgovorov na ti osnovni dobrobit vseh. Sposoben Moderatorja vecera kako je 7. februarja odcep povezavo med globalnim vrste izginjajo z dolocenih vprašanji so se ukvarjali politik je, kdor zna ustrezno je zanimalo, ali je cas himalajskega ledenika segrevanjem in selitvijo obmocij, omogocajo pa na srecanju, ki je preko reševati kompleksne populizmov, ki je do povzrocil dvig vode cez netopirjev. V južne kitajske jim širitev na druga. Da spleta potekalo v sredo, probleme sodobnega casa. pred kratkim oznaceval bregove in poplavo v pokrajine se je v zadnjem bi prišli do te ugotovitve, 10. februarja. Razprava Komunikacija je v politiki italijansko družbeno indijski deželi Uttarakhand. stoletju preselilo veliko vrst so znanstveniki ustvarili je spadala v sklop debat zelo pomembna: ucinkovita stvarnost, dokoncno Segrevanje ozracja je netopirjev. V njih je prisotnih zemljevid svetovne vegetacije mimo? “Ne”, je ocenil v zacetku dvajsetega stoletja gost, za katerega je za in ga nato primerjali s podatki razširjenost populizma (temperature, oblacnost, kriv individualizem: “Ce padavine) takratnih ne spoznamo, da smo vsi podnebnih razmer. Nato so bratje v skupnem nacrtu, in zemljevid primerjali s pogoji, ne preidemo od 'jaz' k 'mi', ki jih mora imeti habitat, da ne pridemo do rešitve.” lahko gosti razlicne vrste Za Borso politika netopirjev. Te podatke so ne predstavlja kraja uveljavljanja absolutnih resnic, ampak prostor sodelovanja ob upoštevanju vrednot. “V središcu politicne pozornosti mora vedno biti clovek.” Kako pa naj kristjani uveljavljajo svoje vrednote v politiki? z naslovom Kriza, ki je ne obrazložitev sprejetih Možnosti je veliko, ce gre zapraviti: orientirati se odlocitev je tesno povezana prizadevanje temelji na v casu negotovosti, ki ga s predhodnim poznavanjem vnemi, sposobnosti in želji Goriška nadškofija prireja (poslušanjem) težav ljudi. po angažiranju. Kristjani, v sodelovanju s Katoliško Pogovor se je dotaknil ki verjamejo v evangelij, akcijo. tudi italijanskega deficita gojijo upanje, pravicnost Srecanje je s svojimi kulture, “ki ga je treba in pozornost do šibkejših. vzrok tega, da se je ledenik približno 100 razlicnih vrst primerjali z razširjenostjo razmišljanji, ugotovitvami nadoknaditi.” Prebivalci “Morajo pa tudi iti proti odtrgal in zgrmel v vodovje. koronavirusov, ki so že teh sesalcev na ozemlju; in mnenji oblikoval ne berejo knjig, casopisov toku: povedati stvari, Zadnje študije priznanih povzrocili velike epidemije. razširjenost se je spremenila casnikar Gianni Borsa. in delež univerzitetno denimo, ki niso všec znanstvenikov dokazujejo, Študija zoološkega odseka ravno zaradi spremenjenih Dopisniku tiskovne agencije izobraženih je majhen vplivnim krogom oblasti. da obstajajo povezave med Univerze v Cambridgeu kaže, podnebnih razmer. SIR (Italijanska škofovska v primerjavi z drugimi Le tako bodo lahko kvas in globalnim segrevanjem in da so južnokitajska provinca Nove raziskave potrjujejo konferenca) iz Bruslja in razvitimi državami. sol, kar pomeni, da bodo covidom-19. Iz njihovih Junan in sosednje regije v tudi to, kar se že dalj casa predsedniku milanske Gost srecanja je opozoril pripomogli k izboljšanju podatkov je mogoce razbrati, Mjanmaru in Laosu obmocja govori, da je amazonski Katoliške akcije je vprašanja tudi na pomanjkanje družbenih razmer,” je da se je zaradi narašcajocih z najvecjim porastom pragozd v veliki nevarnosti postavljal docent filozofije državljanskega cuta. zatrdil. temperatur v kitajski provinci netopirjev zaradi vplivov in da bi lahko izginil v nekaj na videmski univerzi Družine bi morale po Gost srecanja je vsekakor Junan znatno povecalo podnebnih sprememb. Vec desetletjih: do leta 2064 bi se in predsednik inštituta njegovem spodbujati mlade optimist. Pri dolocitvi smeri število vrst netopirjev. V prvi kot 60 % nalezljivih bolezni dejansko vecina tega bogatega Jacques Maritain, Luca k angažiranosti v družbi. plovbe v teh negotovih hipotezi se je zdelo mogoce, po vsem svetu izvira iz divjih in dragocenega ekosistema Grion. Tudi ženske bi se morale v casih naj bi prevladala da je krcenje gozdov na živali. Med drugim netopirji lahko spremenila v neizmerno Gost srecanja se je uvodoma vecjem številu vkljucevati treznost in optimizem. nekaterih obmocjih Daljnega “prenašajo” najvecji odstotek sušno savano. Znanstveniki zaustavil pri iskanju rešitev v politiko: “Naša družba Razpravo je sklenil goriški vzhoda omogocilo tudi zoonotskih virusov med opozarjajo, da ce bi se to iz krize, ki jo doživljamo potrebuje nadarjenost, nadškof Carlo R. M. prehod bolezni z živali na vsemi sesalci. Na prisotnost zgodilo, bi bila ta koncna faza zaradi pandemije. intuicijo in kvalitete Redaelli, ki je menil, da bi cloveka; to poseganje v naravo vrst pa vplivajo podnebne in bi se ne bilo mogoce vrniti “Zdravstveno, ekonomsko žensk.” politike morala spremljati naj bi namrec povzrocilo spremembe, ki pogojujejo nazaj. in socialno krizo lahko Evropa, kateri je precejšen tudi borbenost. “Soli in vecje stike med ljudmi geografsko razširjenost Karlo Nanut prebrodimo le – skupaj.” V del javnosti na “Škornju” še kvasu bi torej dodal malo casu, ko politicne stranke pred nedavnim nasprotoval, popra,” je ocenil. ne privabljajo ljudi in niso je, z obljubo o dodelitvi Mch Walnut (oreh) caka, da smo bolj fleksibilni in lažje dojemamo ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Walnut je cvetna esenca spremembe. Spoznali smo novosti. Ko nas je prvic doletela koronska kriza, Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec že cvetne esence, ki urejajo spremembe, vendar nismo bili pripravljeni (Rock Rose), zdaj ko jo že Registriran na sodišcu v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, spremembe v neznano. Walnut pa je cvetna esenca, poznamo, nam Walnut pomaga prestati naporno tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu ki ureja spremembe v znano, npr. ko gremo v novo pot ustavitve javnega življenja, dela od doma itd. Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, šolo, se upokojimo, prvic kopamo dojencka. V V tem primeru je Walnut odlicen. Koristen je tudi, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu zadnjem primeru damo v vodo ob prvem kopanju ko otroku rastejo prvi zobki; ko se porocimo, nam Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, deset kapljic esence Walnut. Odlicna pomaga ublažiti tremo in spremembo. tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com je tudi za lažji prehod v smrt, zato jo V cloveku poraste prilagodljivost, www.noviglas.eu esenca ustvari nekakšen vibracijski TISK: Centro Stampa Veneto S.r.l., Sede legale: Via Saint Jean 64 Fontafredda - PN, kapamo po ustih umirajocega ali mu Sede opreativa: Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, Cod fisc e P. Iva IT01882960931 jo namažemo po ustnici. Pomaga šcit pred vsem negativnim, zato je, tel. 0499960021 - faks 049 9960022; e-mail: info@centrostampaveneto.com , spletna stran: www.centrostampaveneto.com nam ob upokojitvi ali ko menjamo kot receno, odlicna za terapevte, da LETNA NAROCNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoci racun 10647493 službo, pri cemer nas caka samo še stranka ne poškoduje terapevta, ki PODPORNA LETNA NAROCNINA: 100 evrov fizicna sprememba, ob prehodu v je prevec empaticen in se je prevec Bancni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00 puberteto, menopavzo, andropavzo, poistovetil s stranko, tako da postane naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. ob prvi menstruaciji, ko izgubimo utrujen po terapiji ali celo zboli! Vsi OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail gorica@noviglas.eu Jamcenje zasebnih podatkov: v skladu s 13. clenom Uredbe EU 2016/679 in z zakonskim odlokom 101/2018 (varstvo osebnih menstruacijo, ko nas caka dolocena terapevti so na zacetku svoje poti podatkov) jamcimo najvecjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Celotno operacija, ob porodu, prenehanju dojenja, vstopu v prevec dojemljivi, radi se prepustijo radovednosti, besedilo je na razpolago na spletni strani www.noviglas.eu v poglavju “Varstvo podatkov”. Bralci lahko brezplacno zaprosijo za vrtec, šolo, ob selitvi, na potovanju, ce smo zaprti navdušenju, dobronamernosti, posledicno pa lahko spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je clan Združenja in ne moremo na blato. Walnut je tudi cvetna dobijo kakšen neprijeten “dar”, zato je bolje delovati periodicnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških ted nikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novega glasa podpirata tudi esenca terapevtov, da postanejo bolj fleksibilni in preventivno, se uciti na napakah drugih in cvetno Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Dežela Furlanija Julijska krajina po DZ št. 26/2007. se zašcitijo pred negativno energijo stranke. Lahko esenco pred terapijami redno jemati, in sicer tri Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek za založništvo po zakonu št. 198/2016 in zakonskem odloku jo torej damo v kremo za masažo ali razpršimo po kapljice peroralno, ter jo dodajati tudi v kremo ali 70/2017 (prej zakon št. 250/1990). Novi glas prejema javna sredstva za medije. Novi glas je kot clan združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks. sprejemnici. Cvetna esenca nas pospremi na poti masažno olje. Terapija bo bolje delovala, stranka in To številko smo poslali v tisk v torek, 23. februarja 2021, ob 13. uri pricakovane spremembe, ko torej vemo, kaj nas terapevt pa bosta bolj zadovoljna in izpopolnjena! 25. FEBRUARJA 2021 NOVI GLAS V Veliki Britaniji je izšlo pomembno porocilo Ne odlašajmo z ekonomskimi spremembami, ki naj imajo nov odnos do narave! D o pred kratkim je bila ugotavlja, da je bila narava makroekonomske modele narava v ekonomiji dobesedno žrtev družbenega za preucevanje gospodarske mocno zapostavljena. Pojavil in ekonomskega razvoja: rasti in ekonomskega se je pa trenutek, ko si tega v zadnjih desetletjih je razvoja šele v 70. letih ne smemo vec privošciti. To je kljucno sporocilo, zaobjeto v obsežnem znanstvenem porocilu, ki je februarja letos izšlo v Veliki Britaniji in je zdaj dosegljivo tudi širši mednarodni javnosti. Glavni avtor porocila, ki zaobjema 606 strani, je slavni ekonomist indijskega porekla Partha Dasgupta z Univerze v Cambridgeu. Porocilo je izšlo tik pred letošnjim težko pricakovanim simpozijem o biološki raznolikosti, ki naj bi v kratkem potekal na Kitajskem. Med drugim je ta pomembni dokument nastal z namenom, da bistveno bilo clovekovo ravnanje z prejšnjega stoletja. Vendar pripomore k oblikovanju ekosistemom “unicujoce”, so jo ekonomisti vse do novega okoljevarstvenega beremo v analizi. K temu pred kratkim vecinoma politicnega okvira britanske so še najbolj pripomogle ocenjevali za nerelevantno vlade, saj bo v prihodnjih ekonomske vede oziroma spremenljivko. Danes vemo, mesecih in letih spodbujal t. i. “mainstream” da so to storili povsem premišljene politicne in ekonomske politike. V uvodu napacno. ekonomske odlocitve omenjenega porocila je Ekonomist Partha Dasgupta omenjene vlade. med drugim zapisano, da v svojem porocilu med Dasguptovo porocilo je bila narava vkljucena v drugim ocenjuje, da Cortina d'Ampezzo - Svetovno prvenstvo v alpskem smucanju Italija in Slovenija pod pricakovanji Z a nami je svetovno disciplinah slavil tako v smuku Shiffrin s štirimi odlicji in prvenstvo v alpskem kot v superG-ju Avstrijec zlatom v kombinaciji, ceprav smucanju v Cortini Vincent Kriechmayr, ki je sicer nikakor še ni tisti stroj izpred d'Ampezzo, nedvomno eden stalno v samem vrhu, ni pa bil lanske krize. Italijanski tabor, športnih vrhuncev leta 2021 prvi favorit za dvojno zmago. ki ga je pred startom prvenstva – v pricakovanju olimpijskih Proslavil se je tudi Francoz šokirala poškodba prve iger v Tokiu. Na prizorišce violine Sofie Goggia, je z zlato je gledala svetovna javnost, medaljo v veleslalomu osrecila dogodek pa je zaradi ukrepov Marta Bassino, cast moške za omejevanje širjenja virusa reprezentance pa je rešil Luca kajpak potekal brez prisotnosti De Aliprandini s srebrno gledalcev ob progah, v ciljni kolajno vedno v veleslalomu, areni in v samem mestecu. medtem ko se je Dominik Paris Biser Dolomitov je sicer moral sprijazniti s cetrtim doživel pomembno vizitko, in petim mestom v hitrih zmanjkal pa je seveda delež, ki disciplinah. Nezadostna pa je ga jamci priliv privržencev in ocena slovenski delegaciji, kar drugih turistov. je plod predvsem slabe fizicne Športni del tekmovanj je forme adutov Ilke Štuhec (14. v postregel z nekaterimi smuku) in Žana Kranjca (šesti potrditvami, pa tudi z v VSL), premalo je pokazala vrsto vecjih in manjših tudi Meta Hrovat. Svetla presenecenj. Pri ženskah, tocka je zato mlada Ajdovka kjer je bil direktor tekem prvi Andreja Slokar, ki je dosegla mož ženskega svetovnega odlicno peto mesto v slalomu pokala pri zvezi FIS, tržaško-Mathieu Faivre, ki se je okitil (najboljši rezultat zanjo med trbiški Slovenec Peter Gerdol, z najžlahtnejšo kovino tako v poklicnimi smucarkami), je bilo prvo ime Lara Gut veleslalomu kot v paralelnem potem ko je bila po prvi Behrami, Švicarka, ki živi slalomu. Brez zvenecega vožnji komaj 17.. V isti tekmi na Videmskem in je osvojila rezultata pa sta ostala ta cas je primorski uspeh dopolnila zlato tako v veleslalomu vodilna v skupnem seštevku Novogoricanka Ana Bucik z kot v superveleslalomu, v svetovnega pokala Francoz devetim mestom. smuku pa je bila bronasta. Pri Alexis Pinturault (drugi v V nedeljo se je koncalo tudi tridesetih po nekaj slabših kombinaciji, tretji v superG-svetovno prvenstvo v biatlonu, sezonah smuca letos sicer ju) in Slovakinja Petra Vlhova ki ga je gostila Pokljuka. Na kot prerojena in je tudi v (srebrna v kombinaciji). Rudnem polju je v bistvu svetovnem pokalu v polnem Med najboljše pa se je, po minilo brez pravih presežkov boju za veliki kristalni globus, pocasnem stopnjevanju forme tako za slovenski kot za ki ga je odnesla že pred petimi in zaupanja, spet zavihtela italijanski tabor. leti. Pri moških je v hitrih ameriška zvezdnica Mikaela HC Aktualno 19 Od srede do srede (ABC kršcanstva) trajnostna gospodarska rast in razvoj izhajata iz spoznanja, da je naše blagostanje odvisno od Tri posebne srede imamo. Tri take, ki se locijo od drugih sred. Tri smiselnega upravljanja z svete srede. Izvzete od ostalih. Povzdignjene. To pomeni latinski naravnimi dobrinami in z izraz, ki ga prevajamo z besedo sveti (sacrum). Tako nam je to naravnimi viri. Potemtakem besedo razlagal naš prevajalec Svetega pisma Otmar Cernilogar. trajnostno gospodarstvo Blagopokojni. potrebuje nove ekonomske Dan po pustu je bila, kot vsako leto tudi letos, kljub koroni, pepelnicna kazatelje, ki naj bodo sreda. Ne pustna, kot bo rekel kak pametnjakovic. Postna sreda. drugacni od klasicnega Zacetek posta. Po katoliški postavi strogi post, enako kot na velikega BDP-ja. Indijski ekonomist petka dan. nas opozarja: “Treba je, 40 dni traja postni cas, ki ga sicer bolj ali manj poznajo vse religije. da v celoti upoštevamo Slovenci ga poznamo že od pamtiveka. Pred vsakim praznikom so posledice številnih naših naši predniki imeli dan posta. Brez mesa, vcasih pa le ob kruhu in socialnih interakcij ter vodi. Ali samo ob vodi. Ta cas, najstrožji v letu, oznacuje tudi pust: njihove ucinke na naravo, in veliko veseljacenje tik pred pepelnicno sredo. Na pustni torek. to na vseh ravneh sodobne Poleg pepelnicne poznamo še dve sredi. Velika sreda je sredi družbe. Covid-19 naj nam velikega tedna, ki je tik pred Veliko nocjo. Tisti teden vsem dnevom bo v opomin na to, kaj še recemo veliki. Zacne se z nedeljo, ki ji ne recemo velika, ampak nas lahko caka, ce tega ne cvetna ali oljcna. Potem pa: veliki ponedeljek, veliki torek in tako storimo v kratkem casu”. naprej do velike sobote. Skratka, kot nas opozarja Sledi velikonocna nedelja, ki ji recemo Velika noc. Po katoliški tradiciji, Partha Dasgupta v svojem ki izhaja iz judovstva, je prvi dan tedna nedelja. Z velikonocno nedeljo odlicnem porocilu, se tako zacne velikonocni teden. Velikonocna nedelja, velikonocni raznolikost narave naj bo cim ponedeljek. To sta dela prosta dneva. Sledijo velikonocni torek, bolj smiselno vkljucena kot velikonocna sreda, velikonocni cetrtek ... V brevirju se molijo ta teden kljucna spremenljivka politik molitve tako kot ob nedeljah. S tem poudarimo, da je Velika noc in razvojnih smernic, ki jih najvecji kršcanski praznik. Ne pa Božic, kot marsikdo misli, ce ni hodil dolocajo vlade posameznih k verouku ali pa je to prešprical. Zato tale kolumnica, ki bi jo lahko držav po svetu ter sedeva naslovili tudi ABC kršcanstva. mednarodna skupnost. Torej, ponovimo: pepelnicna sreda, velika sreda in velikonocna sreda. Mitja Stefancic Stari in novi žvižgaci Spoznanja iz polpretekle zgodovine K o spremljamo SDV ali tudi KOS-a ni bilo koli vlogo, se danes radi petkove ali podobne smešno. Udba je tedaj tako sprenevedajo, da so pac bili protestniške pohode po iskala podatke, predvsem v službi, da se je to in ono Ljubljani, mi spomin uide tiste, ki so se nanašali res poizvedovalo, vendar v polpretekli cas. Davnega na takšne ali drugacne ne v slabo komurkoli že, leta 2013 je Hanzi Filipic obremenitve, bodisi pri pac pa le v dobrobit, kot v Koledarju celovške posameznikih ali ustanovah, tudi zaradi varnosti tedanje Mohorjeve družbe objavil, da jim je laže onemogocala države (ne režima!), da ne kako je SDV (= Služba normalno delovanje, ker je bi prihajalo do teroristicnih državne varnosti Slovenije tako lahko “vrgla na dan” dejanj … So ljudje, ki to do leta 1991) skušala leta najrazlicnejše obremenilne verjamejo – blagor jim! – 1988 vdreti v Mohorjevo zgodbice, resnicne, so pa tudi takšni, ki dobro hišo v Celovcu z namenom, zrežirane pa tudi prikrojene. vedo, da so se ti strici iz da bi preslikala dokumente, Ljudje, ki so delovali pri polpreteklega casa tudi v ki so po omarah ali celo SDV pa tudi pri KOS-u, so sedanjem casu kar dobro na uredniških mizah, bili polni nesramnosti, znašli po zaslugi – lahko tudi po naivnosti – tistih, katere so tedaj nadzirali, in jih danes tako srecujemo na kulturnem, gospodarskem, zgodovinskem pa še katerem podrocju, tudi v zamejstvu! Casi se res spreminjajo, ti so se vedno, s tem nisem rekel, da jim za vsa ta dejanja ne smemo odpustiti, ceprav so nam krepko škodovali, vprašanje pa ostaja – ne glede na to, kaj si kdo ob vsem tem misli, kakšna je dejanska iskrenost kot tudi resnicnost njihovega sporocanja in delovanja in vstavila v telefone domišljije in so ustvarjali na podrocju, kjer ti ljudje prisluškovalne naprave. vsevprek najrazlicnejše delujejo danes, to velja še Podobnih primerov je bilo zrežirane dogodke. O tem zlasti za zgodovinarje. Le nic koliko tudi drugod po se lahko preprica vsakdo, zakaj bi si ne zastavili tudi Sloveniji pa tudi v zdomstvu ki danes vsaj malo pobrska takšno vprašanje? Pa ne iz in zamejstvu. po kakšnem predalu iz zlobe, ampak zaradi resnice Takšna pocetja se nam danes polpreteklosti … kot tudi naše narodne zdijo smešna in se ob njih Tisti, ki so tedaj pri vseh zgodovine! zabavamo. Vendar to pocetje teh službah imeli kakršno Ambrož Kodelja 20Aktualno NOVI GLAS POGOVOR Tina Fabi Pahor iz Devina, študentka na Nizozemskem “Prepricana sem, da me bo ta izkušnjamocno obogatila!” D evetnajstletna izbira zame. Vedela sem, da V bistvu ne, tudi ker popolnega zaprtja je prišlo tik veliko premikaš s tovrstnim direktnega leta med letališci Devincanka Tina me zanima ekonomija; od v trenutku, ko sem pred božicnimi pocitnicami prevoznim sredstvom, ljudje v bližini doma in Nizozemsko Fabi Pahor se je kljub nekdaj sem si želela v tujino, odpotovala, je bila situacija s predvidenim trajanjem do pa so po znacaju nekoliko bolj ni. Pogoste so dolge zamude neugodnemu casu za nove nisem pa imela posebnih na Nizozemskem izrazito polovice januarja, a žal so zaprti in introvertirani, kar je in odpovedi letov. Poleg tega izkušnje odlocila, da bo želja glede destinacije. Cisto boljša kot pri nas. Avgusta ukrep že dvakrat podaljšali znacilno za severne države. so za letenje obvezni sveži univerzitetni prag prvic po nakljucju sem na spletu in septembra so bile vse in zdaj je v veljavi do zacetka Katere so pa razlike na testi, preventivne karantene prestopila v tuji državi. marca. To pomeni, da imamo študijskem podrocju? in podobno, kar še dodatno Po koncani Mednarodni policijsko uro ob 21.00, Osebno nimam izkušenj na zakomplicira vrnitev za gimnaziji Bežigrad v Ljubljani restavracije obratujejo samo slovenskih ali italijanskih kratek cas. Zaradi tega se je vpisala na Tilburg za dostavo in prevzem hrane, univerzah, imam pa brata, mislim, da se ne bom vrnila University, kjer študira obiski prijateljev in znancev ki študira ekonomijo v vse do takrat, ko bodo veljali podjetništvo in poslovno so omejeni, masko pa nosimo Italiji, in v primerjavi z njim strogi ukrepi za zajezitev inovacijo. Pogovorili sva se o v zaprtih prostorih. lahko recem, da imamo na širjenja okužb. njeni odlocitvi in o življenju v Katere so glavne razlike med univerzi, ki jo obiskujem, Se vsekakor veseliš svoje mestecu na jugu Nizozemske. življenjem v naših krajih in veliko vec prakticnega dela izbire? Zakaj si se odlocila za študij na Nizozemskem? in skupinskih projektov. Brez dvoma, saj sem v tujini in zakaj si izbrala Kar me je še najbolj Poleg tega študij na Tilburg prepricana, da me bo ta ravno Nizozemsko? presenetilo, je to, da je na University zahteva veliko izkušnja mocno obogatila. Lansko šolsko leto se je za Nizozemskem veliko mladih sprotnega dela, ker predmet Univerza mi je zelo všec dijake Gimnazije Bežigrad študentov in dijakov, ki ne opraviš le s koncnim predvsem zaradi tega, koncalo precej nenavadno, delajo v trgovinah in barih. izpitom, ampak imaš med ker je pretežno prakticno ker so nas nepricakovano V bistvu podobne službe semestrom kar nekaj nalog. usmerjena. Veselim se tudi obvestili, da bodo za koncno dobila Tilburg University, trgovine in restavracije opravljalo skoraj vecinoma Imaš mogoce možnost, da dejstva, da sem odpotovala oceno upoštevali dotedanje katere ponujene smeri so odprte, maske v bistvu niso mladi. Posebna razlika pa je se vsaj za kratek cas med že avgusta, ko smo pri nas že delo in da v bistvu bomo se mi zdele zelo zanimive. V uporabljali in okužb ni bilo tudi ta, da je ob nedeljah na pocitnicami vrneš domov? pricakovali drugi val. V prvih višjo srednjo šolo koncali nekaj dnevih sem temeljito veliko. Nizozemskem v glavnem vse Vrnila sem se med božicnimi mesecih sem imela možnost, brez mature. Konec marca razmislila in se na koncu Kakšno je pa zdajšnje stanje zaprto in življenje se zacne pocitnicami, ko sem koncala da sem spoznala kraj, v sem bila precej zbegana, ker vpisala tik pred koncem na Nizozemskem? šele ob 11. uri, pred tem pa ni izpitno obdobje. Pot iz katerem živim, in kar nekaj nisem tocno vedela, kako in vpisnega roka. Strožji ukrepi so se pojavili nikogar po ulicah. Nizozemske v Devin pa je sošolcev in vrstnikov, tako kam naprej. Vpisala sem se Trenutna situacija na svetu v mesecu oktobru, ko so Kot pa mogoce že vsi vedo, bila kar dolga. Kar nekaj da zdaj nimam vecjih težav z na študij v Ljubljani, a nisem torej ni preprecila novega zaceli zapirati restavracije je tukaj kolo bistvenega letalskih povezav so v tem življenjem v tuji državi. bila prepricana, da je to prava zacetka v tuji državi. in podobne obrate. Do pomena, ker se v bistvu obdobju ukinili in v bistvu Giulia Cernic