POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN
{lev. 136 • Maribor, ietrtek, dne 28. novembra 1940 • teto XV
IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH
Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—. v inozemstva mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5. poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, De* lavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaju, vsaka beseda Din 1.—. mali oglasi, ki slutile v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.50
Jamski človek
Razvoj človeštva gre rakovo pot.
Pod tem naslovom piše S. Jean Bou-dry v švicarskem dnevniku »La Senti-nelle« med drugim:
Današnji ljudje 'se polagoma vračajo v čase, ko so ljudje bili jamarji. Da lahko živijoi se morajo skrivati in zarivati v zemljo, da tako uidejo smrti, ki preži na nje noč in dan. Naslednik predzgodovinskega človeka — človek dvajsetega stoletja — prebiva kakor njegovi davni predniki v podzemeljskih lukniah, da bi ubežal besnosti svojih sovražnikov. — Pada torej za tisočletja nazaj. Samo da niso njegovi sovražniki divje zverine, ampak, ljudje, njegovi bratje. Zver mori in kolje, da se na ta način prehranjuje; a človek ,..
To strašno klanje in uničevanje je rezultat napredka in povečanja nravnosti? Vse kar so misleci, znanstveniki in učenjaki odkrili koristnega za blagostanje človeštva, se danes uporablja za vojno in pripravljanje zla. Odkritje zrakoplova na primer nam prinaša uničevanje vsega, kar je zgradil človeški duh, nam ruši vas; in mesta ter siplje na ljudi ogenj in žveplo.
Pravijo, da umre vsako sekundo po vsem svetu po en človek; to je okrog 86.400 na dan, 31 milijonov na leto in 3 milijarde v enem stoletju. Podivjani
$
ovje
Islc
- 1	sw
i in amensl
Id obisk
pri
M
k
garačem Kralju
krat
Pretekli teden se je v zvezi s pose-tom bolgarskega kralja Borisa pri Hitlerju v Berchtesgadenu z vso gotovostjo trdilo, da bo Bolgarija pristopila k tro-zvezi, kakor Madžarska, Romunija in Slovaška ter se s tem prostovoljno vključila v novi red, ki ga propagirajo in pripravljajo države osi Nemčija, Italija in japonska.
V zvezi s tem so bile več ali manj ofi-cijelno najavljene bolgarske zahteve do sosednjih držav: Grška naj bi odstopila Bolgariji Macedonijo in Tracijo, z izhodom na Egejsko morje,	,»
Nadalje se je govorilo o bližnjem vkorakanju nemških čet v Bolgarijo in o možnosti bolgarsko-nemškega napada na Grčijo.
Dne 25. t. m. pa je nenadoma nastopil preokret.
Pri kralju Borisu je bil sprejet v avdi-jenci glavni tajnik sovjetskega komisa-rijata za zunanje zadeve Soboljev, ki je
Bolgarija zaenkrat ne pristopi k trozvezi
sicer ni govora o kakšnih sovražnih na-
legat v donavski komisiji, prišel v Sofijo. Za Soboljevem pa je kralj sprejel ameriškega poslanika Lawrencea Stein-harda iz Mloskve. — Po avdijenci je poslanik izjavil časnikarjem, da Bolgarija ne bo pristopila k. trozvezi in da tudi
človek si je izmislil, da to število še ni jz Bukarešte, kjer je sedaj sovjetski de-
dovolj. Izmišljuje si in uporablja za po- ‘	*	....................
bijanje vse mogoče stvari. Živi za to, da mori. Na svetu je skoro toliko vojakov kot prebivalcev in so oboroženi drug Proti drugemu. Za junaško in častno na" logo smatrajo od časa do časa spreminjati državne meje in barve zastav, mesto da bi. drug drugemu pomagali, si lajšali gorje in živeli v miru. Naša zemlja le le majhen del v velikanskem vsmirju;
Prebivajo tudi na drugih planetih ljudje, ki so tako neumni, kot oni na zemlji?
Ljudje slepo sledijo tistim, ki jih hujskajo in vodijo v vojno in mislijo, da je temu že tako in da se morajo pobijati.
Ubogi nevedneži. .. Učenjaki trdijo, da človeštvo živi na zemlji že osemdeset tisoč let in do zdaj še ni znalo razumeti Osnovne resnice: vojna ne reši dokončno Nobenega problema in prinaša le prehodne spremembe, ki trajajo največ le nekaj desetletij.
Ni človek slep in neumen? Bo h človeška neumnost trajala večno?
i na- jgarskem parlamentu pri nas, smo že po-merah Bolgarije proti Grčiji s,	ročali.	Srbi so odkrito izjavili: Macedo-
Italijanska uradna poročevalska sluz- jnija ni Dobrudža, Dumanov naj pride po ba Stefani pa javlja, da je vesti o pri- njo!
Bojgarski poslanik v Beogradu je bil dne 25. t. m. poklican na poročanje v prihodu bolgarskih državnikov v Berlin j Sofijo. Pred odhodom je izjavil časni-na podpis dogovora o pristopu Bolgarije'karjem, da je Dumanov v vsaki državi
stopu Bolgarije k trozvezi razširila sovražna propaganda s posebnim namenom. CBS pa pravi, da so bile vesti o
k trozvezi, razširjene tudi iz nemških
virov.
V Berlinu sedaj izjavljajo, da to ne bo motilo Hitlerjevih diplomatskih načrtov, m- s - --	**	k.	•'**
Dumanov je v vsaki državi nekaj.
Kakor znano, je bolgarski vladni poslanec Dumanov ob priliki debate o kraljevem prestolnem govoru naglasil, da med Bolgarijo in Jugoslavijo ne more biti dobrih odnošajev, dokler Jugoslavija ne vrne Bolgariji Macedonijo. Na to izjavo je vstal predstavnik opozicije v bolgarskem sobranju, bivši predsednik vlade, Mušanov, ki je zahteval pojasnilo o razgovoru kralja Borisa s Hitlerjem in nato svaril pred pustolovščinami, poudarjajoč, da o miru in vojni mora odločati narod, ne pa vlada.
Kakšen je bil odmev te debate v bol-
nekaj in da njegov govor ni nobena ofi-cijelna izjava, ampak da je treba počakati izjav ministrskega predsednika in potem šele sklepati.
Nevarnost razširitve vojne na Balkanu je zaenkrat odklonjena. Brez dvoma pa je k temu mnogo pripomoglo odločno zadržanje Jugoslavije in Turčije, seveda pa tudi zunanji vplivi, ki so nevtralizirali Bolgarijo.
Mirovna konferenca bi utegnila odlofatl tudi o suverenosti Bolgarije
Reuter poroča: Angleški minister But-tler je izjavil, da bi na pristop Bolgarije k esiščima državam odgovorila Anglija pri bodoči mirovni konferenci s tem, da bi načela vprašanje samostojnosti Bolgarije.
Neprestani letalski napadi na Anglijo in Nemčijo
Nemško uradno poročilo javlja, da so i vame motornih vozil, mlini in ostala ži-v noči na 25. november nemška letala'vilska industrija. To pristanišče je ne-zasula mesti Bristol in Southampton z precenljive važnosti za London. V me-bombami.	, f . .,	jstu so bile nakopičene zaloge živil.
T ‘	;	r	Pred	Bristo-i 100.000 kg bomb je povzročilo 54 po-
lom je enaka usoda zadela Birmingham žarov in spremenilo mesto v ruševine, in Coventry.	j Neka nemška vojna ladja v Atlantiku
Bristol ima 400.000 pribivalcev in je je potopila doslej 90.000 ton ladjevja, središče raznih industrij, zlasti tudi in-1 Nemško poročilo pravi, da so 25, novembra dustrije za izdelovanje letalskih motor-1 letala nadaljevala iz maščevalnimi poleti na jev Blenheim. Poleg te industrije SO to- I London. Zaradi neugodnih vremenskih prilik
Grki prodirajo proti Elbasanu in Argirocastru
Italijani javljajo o uspehih, ni pa \ \ znano, kje v; bodo ..i.iiti ii razvili fronto.
bodo
Atenska agencija poroča: Prodirajoča j rocastra, ki je bil glavno oporišče ita-Ijrška armada je iz odseka Korce pro-1 lijanske armade v obmorskem odseku «rla na severu do Podgradca, drugega (južne Albanije, so v grških rokah in mesto je pred padcem.
Vzdolž morske obale nadaljujejo Grki s prodiranjem proti pristanišču Santi Quaranta.
(Reuter). Poslednja poročila iz Grčije javljajo, da se Italijani trudijo, da bi zavrli grško prodiranje. Italijani so prepeljali v Albanijo še dve diviziji. V celoti so bile razgnane 4 italijanske divizije, motorizirana divizija pa je bila zdecimirana.
Grki so se izkrcali na albanski obali.
(Reuter). Dne 25. t. m. je grško armadno poveljstvo izvršilo s pomočjo mornarice operacije večjega obsega. Grške ladje so izkrcale čete, ki so jih pripeljale z otoka Krfa ob albanski obali, pri Santi Ouaranti	i* t * i - v > *'*
Angleška letala v akciji.
Slavnega oporišča italijanske vojske na Vzhodu Albanije ob Ohridskem jezeru. Kraj sam so grške čete zasedle dne 24. j; m skoro brez odpora in potem nadaljevale zasledovanje umikajočih se italijanskih čet po cesti proti Elbaisanu, v Srednji Albaniji.
Napredovanje Grkov se nadaljuje tudi severozapadno od Korce preko kraja Moskopolje v smeri proti reki De-Voli.
Na osrednji fronti prodirajo grške čete P0 dolini reke Vojuše in se vrše boji z Jtalijani, ki poskušajo kriti umik svojih Cet v pogorju Panareti.
Grške čete, ki so prodrle čez reko j^alamasj nadaljujejo svoje prodiranje na vse) sinni fronte, zasedle so že kraj uelvino, južno od Argirocastra, kateremu se bližajo od vzhoda tudi grške če-le z osrednje fronte. Višine okrog Argi-
dica velike letalske moči, ki jo Anglija daja Grčiji. Angleška letala so neprestano v akciji in napadajo umikajočo se italijansko vojsko ter vsak poskus zbiranja čet. Istočasno pa mečejo bombe na Valono in Drač, ki sta edini pristanišči, ki prihajata za Italijane v poštev. Z izgubo letališč v Korči, pri Podgrad-cu in Argirocastru so italijanskim letalom operacije znatno otežkočene.
800C novih ujetnikov.
Reuter poroča iz Aten, da so Grki dne 24. in 25. t. m. v jeli novih 8000 italijanskih vojakov ter zajeli nepregledne množine vojnega materijala.
Italijansko uradno poročilo
pravi, da italijanska vojska z uspehom odbija napade Grkov in vrši uspešne protinapade. Grki niso v stanju, da bi motili umik Italijanov na nove položaje, kjer se ustvarja nova fronta.
Zlasti se v italijanskih listih tudi naglasa ogromno pretiravanje v grških poročilih. Grki javljajo o velikanskem vojnem plenu, v resnici pa so dobil^ samo kole jjreprežene z žico.
Italijani javljajo, da so zajeli grške od-
(Aten. ag.). Vsi grški uspehi so posle-1 delke, ki so se izkrcali pri Santi Quaran-
pa ni bilo tega dne večjih akcij. Angleži so zgubili 2, Nemci nobeno letalo.
Angleži nad Hamburgom.
Angleško vojno poročilo pravi, da so angleška letala v noči na 25. t. m. vrgla na Hamburg več ton bomb in okrog 2 tisoč zažigalnih bomb na ladjedelnice Blom & Voss, nadalje na čistilnice nafte Renania-Osag, na plinarno v Altoni in kemično tovarno v Harburgu-Wilhelms-burgu.
V noči na 26. t. m. ni bilo niti enega nemškega letala nad London. To je bila druga mirna noč v 80. dneh. Pa tudi na ostalo Anglijo je padlo par bomb samo v mraku. — Pač pa se je vršilo topovsko ostreljevanje na obali Rokav-skega preliva.
Angleško vojno poročilo pravi, -da je računati z novimi poskusi nemškega vdora, ker so opazili, da se nemški vojaki vadijo v vkrcavanju in plezanju po obalnih skalah.
Izguba ladij
V času od 11. db 17. t. m. je 'bilo potopljenih 14 angleških ladij s 50,449 tonami in 2 zavezniški s skupno 7.769 tonami in 1 nevtralna s 1.300 tonami. Od začetka vojne j« bilo potopljenih za nad dva in en četrt milijona ton ladijske prostornine, Med tem pa je Anglija zgradila, dokupila in zaplenila sovražnih ladij s.kup-no nad 2 milijona ton.
ta, kamor so dospeli z otoka Krfa. Italijanska letala neprestano bombardirajo ozadje grške fronte. Sestreljenih je bilo 5 'sovražnih letal.
Z naše meje poročajo, da Italijani iz-pražnujejo Podgradec, da pa ga Grki še niso zavzeli.
Bivši tajnik fašistične stranke Fori* nacci pa kritizira v listu »Regime Fa-scista« italijanski generalni štab v Al-
Sporočilo vsem naročnikom!
Vojna v svetu je povzročila tudi pri nas silno draginjo. Cene, tako življenjskim potrebščinam, kakor tudi vsakovrstnim proizvodom so se zvišale od 40 do aO odst., nekaterim pa celo za 100 odst. Zlasti se je hudo podražil tudi časopisni papir in vs~ druge potrebščine, ki 'so v zvezi z izdajanjem časopisa. Zelo so bili prizadeti časopisi vsled prav občutnega povišanja pavšalirane poštnine. Nekateri dnevniki so morali /.vihati naročnino že prejšnji mesec.
Menda ni potrebno posebej naglašati, da posledice draginje občuti tudi naš delavski tisk in to tembolj, ker se mora »Delavska Politika« vzdrževati izključno le z naročnino ter ne dobiva od nikoder nikakšnih podpor. Zal, da nekateri naročniki tuui v teh težkih časih ne plačujejo redno naročnine in s tem najhujše škodujejo svojemu delavskemu tisku.
d ,-„i.S,V0iC‘*s.5,1130 vedli uspešno akcijo, s katero se je omogočilo, da je »Delavska Politika« začela izhajati trikrat na teden, ne da bi se bila povišala naročnina. Na ta uspeh so vsekakor lahko ponosni vsi naši naročniki, zlasti pa naši požrtvovalni poverjeniki in sotrudmki. »Delavska Politika« bi bila tudi v bodoče zmagovala sicer vi-IH	iz^atk? ,z dosedanjo naročnino, ako bi ne bile nastale izredne razmere ko je
dt;la,VC' ‘!' ‘'^čenci pa niso takoj dobili primernih povišic, zaradi f?r 0 s‘ev,'ni sll*bse situirani ali pa deloma tudi nezavedni naročniki omejili svoje izdatke tudi s tem, da so odpovedali svoj delavski list. Priznati pa je treba, da je število teh vendarle neznatno, ako pomislimo, da se je moralo ogromno število delavcev ouzvati pozivom na vezbe itd.
h«-i t?c«se!l ,t®h1..vpr.ašaniihv.i;mo se te dni posvetovali z našimi poverjeniškimi od-_ bori, ki so po zasiisanju poročil o gospodarskem stanju našega liSta soglasno skle-" ^ *e ‘re**a naročnino povišati. Po poročilu poverjenikov, ki pobirajo naročnino n	- kralih, pa so številni naši naročniki povišanje naročnine že pred meseci
Pričakovali in so se celo čudili, da naša uprava tega še ni storila, ker so se zavedali da s sedanjo naročnino ne bo mogla kriti večjih izdatkov, ki so nastali z ozirom na’ podražitev papirja in drugih potrebščin v grafični Stroki. Nekateri poverjeniki so pred-
nnito.’ i? * Se- n3rS. poviša!a za 5 din na mesec. Uprava oziroma konzorcij našega lista pa se je odločil, da bo počenši s
Doma Ut
1. DECEMBROM t. I. POVIŠAL NAROČNINO SAMO ZA 2 DIN,
tako, da bo znašala od 1. decembra dalje naročnina za »Delavsko Politiko« v tuzein-sevu din 12.—, za inozemstvo din 20.— na mesec.
S to Skromno povišico	pa bo mogoče kriti večje	izdatke le,	če bomo	pridobili
Svtl£“pi!l!ni. močmi precejšnje število novih naročnikov in	še nadalje	zbirali za	tiskovni I
sklad, ki je sedai popolnoma izčrpan. Predvsem pa moramo izterjati vso zaostalo naročnino m doseči, da bodo vsi naročniki plačevali naročnino vsaj za en mesec na-prej. Prav tako vabimo vse naše naročnike, da naj zahtevajo v vseh lokalih kamor zahajajo in kjer kupujejo svoje potrebščine, da bo tja zahajala tudi naša »Delavska Politika« m da bodo dotične tvrdke tudi oglaševale v našem listu.
Trdno smo prepričani, da bodo vsi naši naročniki razumeli nastali položaj in s tem v zvezi skromno povišanje naročnine našega lista ter da zaradi tega ne bo noben naročnik odpadel. Nasprotno, uoseči moramo, da se bo število naročnikov še podvojilo, kajti nikoli še ni bila taka potreba, da poseduje delavstvo svoj neodvisen časopis, kakor je to danes, ko živimo v izrednih razmerah in vemo, da mora biti delavstvo pripravljeno na dogodke, ki bodo nastali po zaključku sedanje vojne. Jasno je, da bo ta vojna prinesla vsemu človeštvu hude gospodarske posledice, račune teh zgub pa bo moralo plačati delovno ljudstvo, ako ne bo dovolj pripravljeno na svojo obrambo. V tej obrambi in bojih za svobodo in enakopravnost delovnega ljudstva pa bo igral	zopet tisk glavno vlogo in tega se mora delavstvo	zavedati.
Vabimo torej vse naše	cenj. naročnike, da s 1. decembrom	plačajo naročnino
po din 12, bodisi potom naših poverjenikov, kjer pa teh ni, pa po poštni položnici. Naročnino je treba plačati v naprej.
V vsako delavsko Stanovanje in v vsak lokal, kamor zahajajo delavci in nameščenci, pa mora zahajati tudi »Delavska Politika«.
UPRAVA.
Ogromna vsote za oborozenje
Švicarski dnevnik »Volksstimme« piše: Informacijska sekcija Društva narodov je pravkar izdala 15. izdajo svojega Vojaškega letopisa za leto 1939, ki je prvo vojno leto. — Sekcija tudi poroča, da je za zdaj ta letopis tudi poslednja izdaja, kajti v vojnem času vla-
Leta 1935
Anglija (funti šterlingi)	122
USA (dolarji)	806
Francija (francoski franki)	10,983
Italija (lire)	5,143
Japonska (jeni)	1,033
SSSR (rublji)	8,200
Nemčija (marke) Po izjavah kanclerja rajha skupno 90 milijard mark V italijanskih podatkih niso vračunani stroški abesinske vojne, prav tako tudi japonske številke ne vsebujejo izdatkov za financiranje vojske na Kitajskem.
Če preračunamo gornje številke v švicarske franke ter vzamemo, da je Nemčija leta 1939. izdala za oboroževanje 20 milijard mark ter če izvzamemo Rusijo (za rubelj namreč ni olicijel-no Veljavnega tečaja), dobimo, da so imeno-
de ne oibjaivljajo nobenih statistik o svojem oboroževanju:
Po tej najnovejši izdaji Vojaškega letopisa so znašali redni izdatki (izvenproračunski niso všteti) za vojaške svrhe v milijonih (izraženi v valuti dotične države);
1936 172 933 8,277 5,957 1,078 14,816 je izdala
1937
251
1,033
9,522
5,175
1,237
14,481
Nemčija
1938
391
1,113
11,186
7,094
1,247
27,044
1939
736
1,387
31,753
7,896
1,827
40,855
do leta 1939,
vane države izdale leta 1939. v vojaške namene okroglo 60 milijard švicarskih frankov (nad 600 milijard dinarjev, op.). Vpoštevati je treba, da gre pri tem za podatke, ki so jih dale tajništvu Društva narodov vlade same. V resnici so bili izdatki neprimerno višji.
S to vsoto bi bilo možno ustvariti socialna in kulturna dela velikanskega značaja, t i »ib
Tudi za poljedelske pridelke bodo maksimirane cene. V Beogradu so namreč prišli do prepričanja, da brez tega ni mogoče uravnovesiti cen in pobijati draginje. To je bila naša zahteva že od nekdaj, toda ne zaradi tega, da bi kmetje bili prikrajšani, ampak da se ustvari ravnovesje v cenah in zaslužkih, da bodo mogli živeti i delavci i kmetjie.
Nov tip ljudskega kruha bo v kratkem uzakonjen in sicer se bo primešalo pšenični moki po 20 odst. koruzna moke. Mešali bodo moko žo v mlinih.
Žalostni spomini. V svetovni vojni so se borili Bolgari na strani centralnih velesil. Prodrli so v Srbijo do Niša in tamkaj prijeli 20 pravoslavnih svečenikov, ki so jih v noči na 12. november vse postrelili v soteski pri Beli Palanki, razen prote Milija Jončiča, ki se je z begom rešil. V Zaječaru so dne 24. t. m. (po pravoslavnem koledarju 11. novembra) obhajali spomin na te žrtve. Govoril je arhijerej Stamenkovič, ki je dejal, da so te žrtve opomin vsem, da je samo čez trupla mogoče poskusiti vzeti nam našo svobodo.
140 letnica rojstva škofa A. M. Slomška je bila te dni. Vršile so se razne proslave. Slomška se smatra kot narodnega prebudiielja. F
700 milijonov dinarjev dolgujemo Nemčiji, ker smo več uvozili, kot pa izvozili. Trdijo, da je ta dolg posledica tega, da so naši uvozniki hiteli iz uvozom, dokler je bila marka še po nižjem tečaju.
Za 20 odstotkov bodo zvišane potniške tarife na železicab počenši s prvim januarjem 1942.
Bencinska mešanica zopet dražja. Bencinska mešanica se je podražila od 25. t. m. dalje za 20 para pri litru na din 7.35, 7.60 oz. 7.70 2a liter.
Najdražja vojna je sedanja vojna, je izjavil angleški finančni minister Kingsley Wood. V prvih 77 dneh drugega leta vojne .j1« potrošila Anglija dnevno po 9.1 milijon funtov sterlin-gov. Anglijo je veljala vojna v prvih 12 mesecih 1.140 milijonov funtov sterlingov ali okroglo 350 milijard dinarjev. Take stroške čuti tudi bogata Anglija, kaj pa še le ostale države.
Zakaj je drago sukno? Zagrebška policija je zaprla ih poslala v konfinacijo tri zagrebške trgovce s suknom in sicer Ljudevita Previ-ča-Pragerja, Belo Buchlerja in Aladaria Fleisch-mana. Pri Previču-Pragerju je bilo ugotovljeno, da je prodajal sukno po 460 din meter, dočim ga je stalo din 266. Na splošno je prodajal sukno z dobičkom od 70 do 171 odstotkov. Blago pa je imel na zalogi še iz leta 1924 in 1928. Trgovec Biichler (tvrdka »Haritex«) je prodal trgovcu Fleischmanu (»Lord«) 126 in pol metra blaga po din 445 za meter, ta pa je prodajal blago svojim odjemalcem po din 680 meter. Preiskava je ugotovila, da so trgovci verižili z blagom med seboj, predno so blago prodali dalje. To pa je prepovedano. Na ta način je seveda pravo angleško blago postalo res drago. V resnici pa so Angleži solidni trgovci in cene njihovemu prvovrstnemu blagu niso bile nikdar pretirane, razen v kakšni trgovini v Jugoslaviji.
Zagrebška občina odpušča uslužbence mestnih podjetij, da na ta način razbremeni svoj proračun. To bo seveda vzbudilo nov val nezadovoljstva.
Bivši narodni poslanec Životije Jevtič je obtožen sodelovanja s hajdukom Dražo Gligori-
jevičem, toda so ga izpustili, da se bo branil na svobodi.
Morje je vrglo na kopno pločevinasto škatlo z raznimi valutami in čeki v vrednosti 50 tisoč dinarjev v Risu v Boki Kotorski. Zaklad je s kakšne potopljene ladje.
Vodstaj Save je bil zadnji teden na Hrvaš* kem za 18 cm višji, kot pa v času katastrofa!^: ne poplave leta 1932.
Italijanski ministrski svet pod kraljevim predsedstvom bo zasedal v soboto, dne 30. t. m.
Kako je Schuschnigg podpiral heimweiirov-ske časopise? V dunajskem procesu proti pri-| jateljem Schu&chnig^a (koroški Sušnik) radi poneverbe avstrijskega državnega premoženja, je bil te dni zaslišan upravitelj tajnih fondov bivše avstrijske vlade, ki je tako krvavo zatrla februarski upor delavstva leta 1932. Ta upravitelj tajnih fondov je med drugim povedal, da so iz dispozicijskega fonda kupili za vlado akcije pasivnega dnevnika »Neue Freie Presse« za 2,35 milijonov šilingov, to je okrog 23 milijonov dinarjev. Razen tega je dobival ta list mesečno subvencijo 60.000 šilingov (din 600.000). S podobnimi stotisoči šilingov so bili podpirani tudi drugi »heimwehrovski« listi. — Časopis »»Paneuropa« je dobil 218.000 šilingov. Povrh tega so dobivali razni vplivni politiki večje zneske in pri tem tudi niso pozabili na ekscesarico Žito. Kadar je prišla njena dvorna dama na Dunaj, je dobila po 20.000 šilingov.-{200.000 din). Medtem pa so dali »Zvezi vojnifc invalidov« samo 500 šilingov. — Na teh primerih zopet vidimo, na kak način se vzdržuje razno	.	časopisje, da lahko izdaja za
par grošev kar na kilograme papirja, zato da potem zagovarja gotove interese in s kakšnimi težavami se ima boriti delavski časopis, ki je odvisen samo od naročnine. Pa vse pride enkrat na dan.
Madžarofilski angleški lord Rothermere ie umrl na poti v Ameriko. i ■	■	=	s	.1
V pristanišču Haifi je eksplodiral parnik »Patria«, na katerem je bilo 1800 židovskih beguncev iz vseh mogočih krajev, ki so čakali na prevoz v Indijo. Smrtnih žrtev je veliko.
Porabo električnega toka bodo omejili na Danskem, ker so tamkaj same centrale na kurjavo in ni dovolj premoga na razpolago. Nemčije je vse svoje razpoložljive tovorne vagone stavila v promet za prevoz premoga v Italijo.
Koliko znaša vojna škoda na Norveškem? Na Norveškem so zavarovalne družbe predpisale zavarovancem 1 odst. doklado na premije. kot delen prispevek za povračilo vojne škode na premičninah. Skupna škoda na premičnem inventarju znaša v 27.000 slučajih 95 milijonov norveških kron. Zavarovalne družbe bodo zbrale okrog 35 milijonov kron, | ostanek bo morala dati država. V gornji vsoti pa ni všteta škoda na porušenih hišah, ki so cenjene na 200 milijonov nk. Skupno je bilo i porušenih oz. poškodovanih 13.000 poslopij./ Skoda na mostovih, železnicah, cestah TRI. pa znaša Pol milijarde uk.
Dežela brez kina in film. Azijski Nepal (na severu Indije) je dežela brez kina; njen maharadža je pred kratkim odklonil ponudbo ameriških finančnikov, ki so bili pripravljeni pod zelo ugodnimi pogoji vso deželo preskrbeti s filmi ter sezidati kino-podjetja. Nepalski maharadža je mnenja, da bi kino s svojimi današnjimi filmi prebivalcem njegove dežele bolj škodil kot koristil.. Maharadža je dal Ameri-kancem izjavo, da je pogled v intimno življenje belcev Azijcem prav tako nepotreben kot proizvajanje zvočnih tednikov, ki so pravzaprav namenjeni le vojaški in politični propagandi
0Delavska JtolitiUa'' ne do&u/a MteftiU. sufas&tcii, vata po-COVtoOi t*CMQ>CM*lb taltat!
A. M. de Jong: u,,x.	[8
rV.
Čuden teduH/hiU
.OTROŠKA LETA MEREYNTJEJA GEYSENA*
Župnik ga je začudeno pogledal: »Ko-van-Dirigenas-Vent? Kakšno pogansko ime pa je zopet to?«
»Oh,« je pojasnjeval Flirefleter, »to Vam je cela slorija. Ozadje pa je tako-le: »Ko je bil otrok iz drugega gnezda. Oče mu je bil Kiske Baks, ki je bil poročen z Dingenas de Wilde. Mož je bil svoji stari čisto pod copato, ubogi revež, zato so imenovali Kiskeja vedno samo: Dingenas-Vent, torej sedaj veš. No, vsak ie vedel, da je Ko Kiskejev in zato ga v Fendertu niso klicali drugače kot Ko-van-Dingenas-Vent, Tako je torej s tem imenom. Mogoče je res, da ta stvar ni, da bi jo človek pripovedoval kakšnemu župniku, toda ker ste me vprašali...«
»Ali se je Dingenas-Vent kaj brigal za ono ženo in njenega otroka?«
»Pri Bogu in vragu«, je zagotavljal krepko Flire-fleter, »res pravi škandal, kakšen človek je bil ta Kiske. Prav nič si ni storil iz tega, in kakor tudi je bil pod copato, je vendar od prvega dne dalje redno skrbel za mater in otroka. To moram pa tudi reči, da ko se je Dingenasovi prva jeza polegla, ga je pustila v miru. Vendar pa nista imela nobenih otrok, tako je, vidiš, ta stvar!«
Nekaj časa je sedel župnik zamišljen in se gladil z dlanjo po bradi. Med vstajanjem je rekel:
»Pojdi, greva. Hladno postaja.«
Tisti hip, ko sta vstopila v sobo, je prišla Jans iz kuhinje na hodnik. Zadirčljivo je godrnjala:
»Ta potepuh bo gotovo zopet tu jedel?«
»No, upam, da boš mogla to pred svojo vestjo zagovarjati, lepa klarisa«, je rekel Flirefleter in vljudno zavihtel svoj klobuk, »če ne, bi mi utegnila večerja še splesniti na jeziku.«
Jans je gledala mimo njega na župnika, majala z glavo in je odkrito povedala svoje mnenje:
»Gospod župnik, izgleda mi, da ne boste nikoli pametni.«
Ošteti je skomizgnil z rameni in odgovoril:
»Prestar sem že, da bi se poboljšal Jaanske. Tega mi ne smeš preveč zameriti.«
Toda Flirefleter se je takoj postavil zanj.
»Prav umestno bi bilo, ako bi v nedeljo pridigali
o	čednostih pravih kristijanov, gospod župnik. V ta okvir spada tudi: nasitite lačne in napojite žejne ... Lačen in žejen sem pa tako, da bi lahko sedem kristijanov naenkrat prišlo v nebesa, če bi se hoteli vaditi v tej čednosti in bi mi dali za jesti in za piti, kolikor si poželim.«
»Cveka, čvekasta,« je zaničljivo odgovarjala Jans.
Filefleter se je vsedel na stol, nogi narazen in je pridigal:
»Ljudje divjajo sami proti sebi. Ne bi mi verjeli, gospod župnik, ako bi vam povedal, koliko takih grešnikov se peha po zemlji naokrog kot je ta Janša. Vsak dan jim nudim dovolj prilike, da si z dobrimi deli zaslužijo nebesa. Toda koliko jih je, ki so ti za to hvaležni... no, lahko jih seštejem na prste. Človek bi skočil iz kože!«
»Drži jezik, prismoda!« je zmerjala Jans. »Govoriš kot kakšno otroče!«
»Ali ni Kristus rekel: Pustite otročiče k meni? Tbda ne bi rad, da postaneš gizdava, ako bi te pri' merjal s Kristusom. Vendar klobasa za klobaso.«
»K vragu s teboj!« je klela Jans, ki si ni več vedela pomagati,
»Ali mi lahko pokažeš pot do tja?« je vprašal fl*' refleter ponižno. Jans je stisnila svoje tanke ustnice da so se videle kot kakšna zareza v njenem zgubanem obrazu in s svojimi črnimi očmi je zrla fanatično «a svoje zdelane roke in ni več odgovorila.
Župnik je prikrival svoje veselje, toda trebuh mu je tresel od notranjega zadovoljstva in v obraf 1, postajal vedno bolj rdeč. Flirefleter se je delal. A° da bi bil v zadregi in je globoko vzdihoval. Po krat kem molku je rekel z žalostnim glasom:	,
»Oh, je že tako usojeno človeku, da ga Hu<*,e ra 1 obrekujejo. Toda le brez skrbi, ljuba Jaanska, ne bom ti vračal hudo s hudim. In če si še *ako srda z menoj, jaz ti bom vrnil dobro za slabo-«	.
»Ti meni?« je zmerjala ujedljivo starka. >Ke;> tada vedela, kako neki?«	.
»Jedel in pil bom, dokler ne bom poeti,« je odkritosrčno obljubil, »da ti bom pridobil čimvečje za; služenje na dobrih delih; storil bom, kolikor je P*c v moji moči. Ako boš potem kljub svojemu čarovni škemu humorju prišla v nebesa, se boš ime a zahva liti meni. Vidiš, taka je res prava krščanska !)udc zen do bližnjega, ti zakrknjena grešnica.«
Sedaj pa je župnik bruhnil v smeh. Jans je ošin oba zasmehovalca z divjimi pogledi. Toda rekla ničesar več, ampak je zbežala v kuhinjo.
»O joj, moj trebuh!« je tarnal stari župnik. > ske mi ne smeš tako jeziti, Flirefleter .. • Ona ne misli tako hudo ...«
TRBOVLJE
Rudarski upokojenci so dobili enkratno podporo od Glavne bratovske skladnice v znesku od din '100 do din 400. Revežem upokojencem je ta priboljšek v sedanji draginji res dobrodošel. Želeti je, da bi se vprašanje izboljšanja pokojninskega zavarovanja v kratkem rešilo, kajti vpokojencem se godi vnebo-vpiioča krivica. Desetletja so delali in ustvarjal^ ogromne rezerve s svojimi prispevki, U
Prve pomočniške izpite so obavili vajenci
Pri TPD, 10 po številu, pretekli teden. Izpitna komisija je bila sestavljena iz mojstrov Gučka in Jereba in tajnika kovinarske organizacije iz Laškega, TPD pa je zastopal g. Križnik Filip. Vsi vajenci so napravili izpit.
Ker še vedno nočejo utihniti pritožbe delavcev zaradi dodelitve stanovanj in sicer, da se stanovanja' dodeljujejo ne da bi se upošte valo službena leta, še manj pa družine, smo se odločili, da bomo objavili v »Delavski Politiki« vsako ocidajo praznega stanovanja, kdo ga ie dobil in če mogoče tudi, na čigavo pri Poročilo. — Prizadeti.
HRASTNIK
število žrtev lanske rudarske stavke se 2a*anjšuje. Na ponosno posredovanje občine ?° bili nazaj sprejeti v delo pri TPD štirje (zmed odpuščenih rudarjev. Ni se jih pa sprejelo v hrastniških obratih, temveč dva v Rajhenburgu, dva pa v Kočevju. Službo so v Pretečenem tednu že nastopili. Nadaljnje usode pa čaka še petero takih žrtev, ki so vsi družinski očetje. Ko bi se posrečilo spraviti nazaj v delo tudi te, bi lahko rekli, da so nekako poravnane posledice lanskoletnih divjih akcij. Moralno škodo, ki jo je utrpelo delavstvo pri tisti polomiji, bo pa še dolgo občutiti.
O	koncertu »Vzajemnosti« II. V nedeljo, one j-?, 't. m. se je vršil v prostorih g. Pečnika, kjer ima tudi sicer svoj lokal hrastniška •Vzajemnost« II., pevski koncert imenovane-|a agilnega del. izobraževalnega društva. — ^Pored je obsegal 14 pesmi, predvsem iz nase domače pevske literature, umetniških in narodnih, med njimi dvoje srbohrvaških. Pri *ei priliki je zbor ponovno dokazal, da je v slo\enski pesmi že dodobra doma. Zlasti po-edine narodne pesmi so bile nepričakovano Prisrčno odpete. V celotni izvedbi programa naj omenimo le to, da se le še čuti tu pa 'tam njim lastna, malce preširoka izgovorjava. Ko se odpravi tudi to in pa težja mesta še bolj uSladi, bo stal zbor na dostojni višini. Že sedaj pa se lahko kosa z vsakim podeželskim Pevskim zborom. Odmore je prijetno spopol-nil priznani harmonikar s. Pap, ki je zaigral J-ustveno in tehnično dovršeno dvakrat po tri komade iz del sodobnih skladateljev. Za svoja izvajanja je žel burno priznanje. Prav ta-ko seve tudi zbor. V splošnem je nudil kon-~ert lep užitek in prijetno razvedrilo. Vrlini teklarskim pevcem, zlasti pa njihovemu nad Vse požrtvovalnemu pevovodji s. Beutlu, k uspehu čestitamo, želeč, da se čim preie zopet oglase. Udeležba je bila dobra, prostora Pa je še bilo za kakega sodruga in morda še koga. ko bi se ti zavedali svojih dolžnosti do svojih lastnih prireditev. Družnost! — Poslušalec.
KRANJ
Zadnja povodenj je prizadejala v nekaterih »rajih prebivalcem občutno škodo. Vsled zadrega deževja so zelo narasle vode, ki so ponekod tudi prestopile bregove. Sava je do-ie8la višek v ponedeljek, 18. t. in. dopoldne.
razniii krajev Gorenjske so prihajale ve-da so narasle vode prizadejale prebivalcem večjo ali manjšo škodo. Za širšo javnost Pa je je docela neznano, da je narasla Sava
Struževem dosegla rekordno višino, saj je hj|n tok segel prav 110 bližnjih stanovanjskih J*- Struževčani ne pomnijo tako narasle Saje, 'n Pravijo, da je teinu vzrok Majdičev . 4 zaradi česar je tekla že tožba, ki je menim 2as*a*a tla mrtvi točki. V vseh bližnjih sta-v^aniskih hišah je vdrla v kleti ipodtalna nar i °k deževiu nastali studenci zaradi je t i ^ave niso 'mel' odtoka. Stanovalcem skK P° kleteh pokvarila razne življenj-leti	Nekemu	delavcu, ki je pred
raztrgala n rtSvo*° Ilišico’ 'e Podtalna voda tega moral iz'sV!jeK0v naJfmnik se je zaradi Prostorov. Pro*u ,Zl spodnjlh stanovanjskih da zastonj. V	po^?r.° na obči,,i- t0T
tembolj zaradi tega T p?loža ux se ie, znašel
orožnih vajah in je wJe J*'1 ,irez1 Pol5tj,c na -• *	*	,e .kot stavbinski delavec
LJUBLJANA
Tožba, Tajnik Delavske zbornice g. France točarja, ki je kolesaril zelo previdno po desni
Preželj toži upravo Delavske zbornice v Ljubljani na plačilo vseh pogodbenih dajatev.
strani ceste. V mestnem pomerju bo treba br-
_____ _	zino 'tovornih avtomobilov zmanjšati, zlasti
i ker" ie bil odpuščen iz siužbe. Razprava bo; odkar so se graditelji cest odločili, da so ce-pred ljubljanskim rednim sodiščem, ker zahtev- | stišča lahko ožja, kot pa so včasih mislili, ko ki g. Prežlja presegajo zneske, za katere je > so še vozili s konji.
mogoče tožiti pred obrtnim sodiščem.	Neprevidna	vožnja z motociklom je zalite-
»Rezanje ovinkov«. Težki avtomobili včasih I vala dve smrtni žrtvi in sicer sta se dne 24. \ ožijo prehitro in potem ovinke režejo. Tako j t. m. ponoči prevrnila v gramozno jamo v je zaradi rezanja ovinka dne 25. t. m. na kri-1 Baragovi ulici ključavničarska pomočnika Jo-žišču Linhartove in Dunajske ceste povozil to- sip Cleinente in Polžkruh Adolf. Prvi je umrl vorni avto 52 letnega upokojenca Martina Po-I v bolnišnici, drugi na licu mesta.
MARIBOR
Ostal v glavni sezoni i! stavDmski delavec
*	bila
S na pomoč. Dolžnostmi'	lu"
rtknii. "a .Pomo^tudi,- stanovalcem pri lz-
jSnitvi vode iz kleti. To deln m i„m '
J gasilci z motorno brizga.|no Po{ ? °g£
■ r	A™™"*	popravila
,n v cuu«vu ;	1 lIiV e na popravila
Sn» temu popravilu je občina tiulj dolžna nri g«Va«i svoj delež. Vsekakor Z ta povoden jjpet sprožila vprašanje MajdlČevegaS nao?d časa> ko *e bo,j visoko dvignjen, ovira v Ml odtok Save. kar povzroča večjo popla-Tv Struževem.	.
i?a Cai ruske*ra lezlka. ki naj bi ga vodila IjenProf' Martinek iz Ljubljane, ni bil dovo-
2 # y la , >*r»dn]'o nove tekstilne iole so začeli. Startu L* ^av* pr‘ Starem drevoredu, na me-li*č’af se ic Prv°tn« začelo z gradnjo kopanem ,	se >e začelo tudi s planirali hn	zf	firadnjo poslopja Borze dela,
Deži.r««	"L011 živinskega sejmišča.
(]ecembrn /’,uzba zdravnikov OUZD v mesecu °^n x Hr »afu,Jr'ia; s,ede2e: 1- dr. IBezič ?a, 22 dr	p i J®1 dr. Herfort .lo-
ko or * ance Pavel. 25. dr Vrhnink Vtn-Bezlč Josip i„ 29. dr.^,^.
»»Delavsko Politiko11
V	sporu med mestno občino in občino Košaki zaradi din 123.000 ozir. din 600.000, ki jih je dobila mestna občina na davkih od tekstilnih tovarn v Melju, katere po stoje deloma na zemljišču košaške občine, je banska uprava priporočila, da se občini sporazumela, ali pa naj bi se podvrgli razsodišču, ki bi ga sestavilo sresko načelstvo Maribor, levi breg, Košaška občina še ni zavzela v tem vprašanju svojega stališča, vendar pa je verjetno, da se bodo pogajanja v kratkem vršila in da bo prišlo do sporazuma. Banska uprava tudi priporoča, da naj bi košaška občina odstopila industrijski predel v Melju mestni občini, od katere bi dobila za odškodnino razne gospodarske ugodnosti. Občinski odbor občine Košaki je na seji dne 25. t. in. sklenil uvesti 5 odst. socialni davek za zimsko pomoč svojim revnim občanom, dalje je določil po din 100 mesečne draginjske doklade za občinske u-službence. Za otroke, ki obiskujejo mariborske meščanske šole, bo prispevala košaška občina okrog 25.000 din.
Mezdni sporazum med čevljarskimi mojstri in pomočniki. Zadnjič smo poročali o mezdnih zahtevah čevljarskih pomočnikov v Mariboru. V pondeljek dne 25. t. tn. se ie vršilo na mestnem poglavarstvu poravnalno postopanje, na katerem je bil končno dosežen sporazum. Mariborski čevljarski mojstri so se obvezali plačevati pomočnikom osnovne mezde in 35 odst, draginjsko doklado, ki so si jo priborili čevljarski pomočniki v Ljubljani, ki so pred tedni pod vodstvom svoje strokovne organizacije SDSZJ	, IKi sklenili
kolektivno pogodbo, ki urejuje delovne od-nošaje med mojstri in pomočniki.
Trgovci in obrtniki ter zaščita lokalov. Prejeli smo: Podjetje »Bata« v Mariboru še vedno ni preselilo svoje prodajalne v nove lokale na Aleksandrovi cesti št. 13. čeravno so ti lokali sedaj že več tednov pripravljeni za takošnjo vselitev. Nas 'bi to ne zanimalo, ako ne bi bili svoječasno ti lokali .vsem prejšnjim trgovcem in obrtnikom, nenadoma, baje zaradi popravljanja hiše, sodno odpovedani in so morali te prostore, ki so jih imeli v najemu ter so za nje plačevali precej visoke najemnine, izprazniti do oktobra. Nekatere teh žrtev še sedaj nimajo drugih lokalov {n so brez zaslužka, dočim so bivši njihovi lpkali še sedaj prazni. Nerazumljivo ie to, da se odpove kar osmim najemnikom, zaradi enega samega, četudi večjega in boljšega najemnika, ki pa se potem očjvidno niti noče vseliti v te prostore. Tudi to je slika današnje nesocialnosti in bi se takšne stvari morale že poprej z zakoni zabraniti. Bata ima v Mariboru, eno svojih najbolj uspevajočih podružnic in je pri ogromnem obratu ki ga ima že skozi dolga leta v tej prodajalni, gotovo toliko zaslužil, da bi prav lahko tudi pri nas postavil svojo, če že ne tako luksuzno palačo, kot jo ima na primer sedaj v Ljubljani, pa vsaj za svoj veliki obrat primerno hišo, Prostorov za to je zadosti na razpolago in bi ne bilo treba našjh trgovcev in obrtnikov na ta način metati na cesto.
10.000 din za bitoljske žrtve je darovala mariborska mestna občina.
Okrog 120.000 din vrednosti so dosegli dosedanji prispevki v blagu in gotovini za pomožno akcijo mestne občine.
Temeli spomenika kralja Aleksandra 1. Ze-dinltelja je začela graditi tvrdka inž. arh. Je-lenec in inž. Šlajmer na 'trgu Svobode.
Živino (konje) in vprežno vozilo je pripeljati k popisu in pregledu dne 6, decembra t. 1. pred vojaško komisijp za popis živine, ki bo poslovala na sejmišču ipri mestni klavnici, Vsi dajalci iz Maribora bodo zaradi tega ponovno pozvani v mestni vojaški urad, kjer bodo glede popisa prejeli nova navodila.
Predavanje pri »Vzajemnosti«. Minuli pondeljek je pri »Vzajemnosti’ predaval prof. s. Teply o zgodovini Srbije. Predavatelj je na poljuden način opisal junaške boje Srbov za svojo svobodo in neodvisnost ob koncu 17. in začetku 18. stoletja. Predavanje je bilo nad vse zanimivo in so vsi navzoči izrazili željo, da bi predavatelj še nadaljeval o novejši zgodovini Srbije, kar je tudi obljubil, da bo v enem izmed prihodnjih predavahiih večerov storil. — Prihodnje predavanje se bo vršilo v pondeljek, dne 2.‘ decembra v dvorani na Ruški cesti št. 7 (vhod na dvorišču) in sicer bo predaval g. prof. Baš o zgodovini Maribora. Opozarjamo vse sodruge in sodružice na to zanimivo predavanje.
Obrtniiko predavanje, V okviru Slovenskega obrtnega društva v Mariboru bo predaval ban. arhivar g. Fr. Baš o zgodovini mariborske obrti v dvorani »Ljudske univerze« V Mariboru, na Slomškovem trgu, v sredo, dne 27. novembra ob 20. uri pri prosti vstopnini. Gg. mojstre, pomočnike in starejše vajence ter tudi ostalo občinstvo, ki se za predmet zanima, vljudna va* bimo. — Odbor.
letnico Gutenberga, izumitelja premakljive črke, proslavljajo mariborski tiskarji v soboto, dne 7. decembra ob pol 21. uri v »Narodnem gledališču« v Mariboru z dramat-skim prikazovanjem razvoja pisanja! od pračloveka do Gutenberga. Naston Gutenberga in njegov vpliv na človeštvo. Pogled v moderno tiskarsko delavnico.
j Pekovski mojstri se nočejo razgovarjati z organizacijo pomočnikov. Na predlog odbora podružnice Zveze živilskih delavcev Jugosla-i vije, je sklical obrtni referent g. dr. Senkovič razpravo na mestnem magistratu za dne 26. , t. m., da bi se mojstri in pomočniki porazgo-vorili o delovnih prilikah v pekarnah. Moj-! stri pa njso prišli, zato pomočniki izjavljajo, ; da jim ne bo preostalo drugega, kot da bodo | vsako kršitev uredbe prijavili sodišču, ako je ; mojstrom to bolj všeč.
; Vzgojna posvetovalnica v prostorih tukaj-| šnjega učiteljišča, v Majstrovi ulici, je od-' prta vsako nčdeljo od 10. do 12. ure dopol-j dan, na kar se opozarjajo vsi starši in rodi-I telji.
| V gramoznici je te dni utonil 76 letni Simon Žumer iz Stražgonjcev. Po noči je zašel v ' Stražunskem gozdu u gramoznico, kjer je : bilo veliko vode od zadnjih nalivov. Verjetno
i	je, da je klical še na pomoč, vendar pa ga ni ! nikdo slišal, sam pa se ni mogel rešiti. — V j gospodarskem poslopju posestnika- Anderluha na Teznem pa so našli mrtvega 19 letnega j delavca Franca Vincetiča, ki je najbrž umrl vsled božjaštega napada.
Z granitnimi kockami so trije moški napadli v Kopitarjevi ulici šoferja Martina Pavliča iz Košakov. Pavlič se je prvotno branil | in zbežal proti Aleksandrovi cesti, ker pa so j ga napadalci zadeli z granitnimi kockami v | glavo, je obležal v mlaki krvi. Policija je napadalce izsledila in aretirala, pri zaslišanju pa so se izgovarjali, da so napad izvršil v Pijanosti.
Narodno gledališče. Sreda, 27. nov.:	za-
rrto. Četrtek, 28. nov. ob 20 uri: »Za narodov blagor«. Red C. Primjera.
Opozarjamo vse delavce na Cankarjevo komedijo »Za narodov blagor«, ki jo vprizori tukajšnje gledališče in ki je danes še prav tako sodobna, kakor takrat, ko jo je spisal ta veliki slovenski pisatelj.
•
Dvojčka, ki sta po treh letih dobila očeta, pred Vrhovnim sodiščem
Preživnino ]e treba plačati tudi za pretekli čas.
Ta teden je prišla na mariborsko sodišče zanimiva sodba Vrhovnega sodišča iz Ljub-jjane v zadevi tožbe nezakonskih dvojčkov j iz dravske doline, nekje pod Pohorjem, ki sta
i	se skoro 3 leta pravdala s svojim nezakon-
•	skini očetom za priznanje očetovstva.
| Usoda tega očetovstva je kaj nenavadna.
: Revna hčerka delavca iz zapuščenega kraja j Dravske doline pod Pohorjem je služila v Mariboru in tukaj spoznala brhkega narednika z juga, s katerim sta hodila po nedeljah na sprehod in pozneje tudi v neko gostilno blizu kolodvora prenočevat. Narednik je naivni deklici tudi obljubljal poroko, toda ko je postala ljubica noseča, se ji ni več prikazal.
Že pred porodom je prišla mlada Pohorka v odvetniško pisarno, da bi opominjali nezvestega ženina, naj jo poroči, ali pa izplača odškodnino zaradi neizpolnjene obljube zakona. Opominsko pismo je šlo na ime »Milana Vojvodiča«. Ves ogorčen pa je prišel v odvetniško pisarno z opominom neki Milan Voj-no\ ič in trdil, da seve on ni »tisti« in tudi služkinja je priznala, da Vojnovič ni »Pravi«. Pa tudi sicer v kasarni ni bilo nobenega takega Vojvodiča. Na prošnjo služkinje so potem v kasarni sklicali vse narednike, a pravega ni bilo najti. Minuli so meseci, služkinja je porodila kar dvojčka, ki nista imela očeta in ga tudi ni bilo mogoče izslediti. Lepega dne pa je služkinja gledala po izložbah fotografije in videla tam poročno sliko svojega Milana. Imena še vedno ni vedela. Minuli so zopet meseci, mlada mati z dvojčki je na cesti srečala Milana z ženo, kakor ju je videla na fotografiji. Potem pa je kmalu ugotovila njegovo pravo ime in vložila proti njemu tožbo na plačilo alimentacije. Po dolgem pravdanju, v katerem se je Milan na vse krif-lje branil očetovstva in dokazoval, da 011 ni pravi, je sodišče le razsodilo, da se je prepričalo o resničnosti služkinih navedb ter SiPoznalo Milana za nezakonskega očeta dvojčkov in ga obsodilo z ozirom na nizko plačo in rodbino, da mora plačevati za dvojčka din 100 mesečno od vložene tožbe naprej.
Proti tej sodbi sta se dvojčka še pritožila, da zahtevata preživnino že od rojstva naprej, torej tudi za tisti čas. ko je njunn mati okrog lovila in iskala pravega očeta. Prizivno sodišče ie temu njunemu prizivu tudi ugodilo in te dni ic potrdilo sodbo še Vrhovno sodišče v Ljubljani.
STUDENCI PRI MARIBORU
»O sodobnih nasvetih našim gospodarjem«
bo predavala v četrtek, dne 28. t. m. nastav-nica meščanske šole vi Mariboru gdč. Milica Stupanova v »Ljudski univerzi«.
SELNICA OB DRAVI
Selniški vaški vodovodni odbor, ki upravlja sedanji stari vodovod bo sedaj podal obračun, ker so vsi činitelji za to, da občane seznanijo z dohodki in izdatki, zlasti še, ker plačujejo vodarino. O obračunu bomo poročali, čim bo objavljen.
POSLEDNJE VESTI
Nemško vojno poročilo. V noči na 26. t. m.
se je samo par letalom posrečilo prileteti nad Berlin in vreči na predmestja nekaj zažigalnih bomb, ki so zadele civilne hiše. Vsled slabega vremena so nemška letala dne 26. t. m. izvedla samo posamezne akcije nad Anglijo in Londonom. Bombe so zadele 7000 tonsko ladjo v nekem angleškem konvoju in dve srednji ladji na Temzi. Neka izvidniška ladja je sestrelila neko angleško letalo, eno pa so zažgali protiletalski topovi, 2 nemški letali pogrešajo.
Angleško vojno poročilo. V noči na 26. t. m. so bila angleška letala nad severno Italijo, za-padno Nemčijo in Berlinom. Povsod so metala bombe. Na London je bilo vrženih par bomb samo v prvih večernih urah, nato je bilo do 5. ure zjutraj mirno.
Podrobnosti o vojni Anglije z Nemčijo. — Nad francoskimi letališči leži megla, zato je delo\anje nemške avijacije ovirano. Dne 25. t. m. so bila zbita 4 nemška letala. — V Hamburgu so ustavili obratovanje elektrarne Bergman-\Verke, ker je porušena. Delo v nekaterih oddelkih pri Siemensu v Berlinu je ustavljeno. 60 odst. premoga iz Porurja ni mogoče odpeljati, ker so železnice porušene. — V tednu, ki je zaključil 22. t. m. je bilo bd Angležev bombardiranih 28 pristanišč, 14 tovarn za umetni bencin in čistilnic. 18 industrijskih naprav, 11 kolodvorov in veliko letališč. (Reuter.)
Grško vojno poročilo. Prodiranje grške armade se je vršilo tudi 25. t. m. še kar napre1. Pri Korči je bilo zaseženih 6 italijanskih letal. Grška in angleška letala tiadaliuiejo z napadi na umikajoče se Italijane. (Reuter.)
GrM so odstopili Angležem 60 letališč in oporišč, piše italijanski »Messagero«. Vendar pa Grki no zaupajo Angležem in zahtevajo vedno večjo pomoč. Izgube Grkov v vojni so ogromne, italijansko neznatne. Stefani.
»Pravica bo šele sedaj prišla do veljave«, ko io bosta uveljavili Italija in Nemčija, je izjavil italijanski pravosodni minister Grandi pri odhodu iz Berlina. Goring ni mogel sprejeti Grandija, ker je bil na fronti. DNB.
Sovjetski poslanik Dokanezov je odpotoval iz Moskve v Berlin, kjer bo zamenjal dosedanjega poslanika Škvarčeva.
Strog ^ zakon proti sabotaži v vojni industriji bo uveljavljen v Zedinjenih državah. Kazen Bo do 10 let ječe in v denarju do 10.000 dolarjev. Na nekih dokih se vodi preiskava zaradi sabotaže proti 5000 delavcem.
V	Afriki so Angleži ’ obstreljevali italijansko trdnjavo Aasab v Eritreji ob Rdečem morju in sicer že 30 krat. (Reuter.)
Pogajanja med Kitajsko in Zedinjenimi državami zaradi dobav orožja so se Povoljno zaključila. (Reuter.)
Plovba na Volgi v SSSR ie zopet mogoča, ker je reka prosta ledu (Tass.)
Belo celulozo za izdelovanje finih papirjev in nitroglicerina bomo odslej izdelovali tudi v Jugoslaviji.
Veleseima v Lipskem se bo udeležila tudi Jugoslavija. _____________________________
IZ ČEŠKE
Bivanje sovjetskih novinarjev v Pragi. »Der Neue Tag« poroča o lepem sprejemu, ki je bil prirejen minuli teden štirim sovjetskim novinarjem v Pragi. Sovjetski novinarji so si pri tem ogledali nemško vojašnico »Heinrioha Himmlerja«, zvečer so bili gosti zastopnika zunanjega urada rajhsprotektorja, kamor so bili povabljeni odlični zastopniki nemške narod-no-socialne stranke, države in nemške armade. Drugi dan so sovjetski novinarji obiskali ško-dove tovarne v Plznu, a .zvečer so bili navzoči pri predstavi v Češkem začasnem gledališču v Pragi.
Na plenarni seji »Narodne zajednice« je minuli teden poročal šef propagandnega odbora profesor dr. Teirovsky o ideologiji nemškega narodnega socializma.
Nove mesne cene. Vlada je objavila nove najvišje mesne cene za Češko, ki veljajo od 18. novembra naprej. Najvišje cene so v veliki Pragi in v rudarskem mestu Kladno, kjer stane meso zadnji del kron 17.80 in 15.80, prednji del kron 16.60 in 14.60 itd. V Brnu in Moravski Ostravi ie cena za 20 vinarjev nižja, v Čeških Budjevicah, Hradcu Kralovem, Olomoucu, Plznu in v Zlinu pa za 40 vinarjev nižja. Svinjsko meso stane: s kostjo 18 kron, kotleti 23 kron, pleča 17 kron itd. Ovčje meso 18 in 16 kron, vrat 20 in 17 kron, pleča 22 in 20 kron za kg.
Češka in slovaška krona. Prašita Narodna banka javlja, ida je določeno razmerje med češko in slovaško krono v razmerju 86 čeških kron za 100 slovaških kron. ,
Iz Slovatko
O razmerah na Slovaškem, Nedavno so češki listi poročali .0 značilnem govoru predsednika slovaške vlade dr. Tuke na slovaško duhovščino, katero je pozival, da se čimpreje usmeri v ideologijo narodnega socializma, češ, da je to za bodočnost slovaškega naroda ne-obhodno (potrebno in tudi združljivo s poslanstvom duhovščine. Pretekli teden pa so foviH bratislavski listi, da je notranji minister Šajno Mach kot vrhovni poveljnik Hlinkovih gard razpustil Hlinkovo akademsko gardo. Razpust je utemeljeval s tem, da se lahko akademiki uveljavljajo mnogo uspešnejše v splošni Hlinkovi gardi, a obenem se listi čudijo, čemu si akadem. še do danes niso spremenili svoja pomadžarjena imena, čeprav jim to omogoča vladna odredba.
»Gardista« proti »Slovaku«. Praške »Lidove Noviny« javljajo, da je glasilo Hlinkove garde »Gardista« že ponovno napadlo politične voditelje, ki so si baje v kratkem času nagrabili v novo ustanovljeni Slovaški republiki ogromno premoženje in zahteva strogo preiskavo, ki naj ugotovi, odkod to bogastvo. Oficielao glasilo vladine stranke »Slovak« je ta teden prvič na očitke ostro govorilo in zavrnilo »(Gardista«, čijega predstavnik je notranji minister Šajno Mach, med tem ko je pri dnevnik« »Slovaku« odločilni faktor ministrski predsednik dr. Tuka.
Za čim večjo prostovoljno disciplino v strokovnih organizacijah
S šsje strokovne centrale Urša
1]
Položaj žene v Sovjetski Uniji
Izvršni odbor Urša je imel svojo sejo v nedeljo, dne 27. oktobra t. 1. v Beogradu.
Seja je obravnavala o položaju delavstva v državi ter se izrekla za uvedbo gibljivih mezd, ki jo naj ugotavlja paritetni odbor delavcev in delodajalcev in pri katerem sodelujejo vse strokovne organizacije. V ta namen naj se izda posebna naredba. Da bo ta paritetna komisija imela avtoriteto, je treba normalizirati ounošaje v delavskih zbornicah, da bodo predstavljale prave zastopnike delavcev in nameščencev. Izda naj se nova naredba o minimalnih mezdah, ki ne bo ovirala samopomoči strokovnih organizacij.
Nujno je tudi, da se pravočasno uvedejo akcije za zimsko pomoč, ki bodo letos izredno potrebne.
Predvsem naj se dalje zagotovi vsem javno obstoječim strokovnim organizacijam delavcev in nameščencev svoboda strokovnega delovanja, ki si jih ni mogoče misliti brez svobode sestajanja, zborovanj in svobodne besede v pisavi in govoru. To je na škodo delavcev in njihovega javnega življenja. Ovire v razvoju javnega življenja v delavskem stio-kovnem gibanju so se pokazale v praksi kot škodljive in jih je zaradi tega treba ukiniti ter uvesti povsod enakopravnost tudi za svobod,le delavske in narneščenske organizacije. Prav te ovire povzročajo Pogostoma mnogo in nepotrebnih socialnih in gospodarskih sporov.
Urs kot predstavnik svobodnih strokovnih organizacij delavcev in nameščencev ima nalogo izboljševati gospodarski in socialni položaj delavcev in nameščencev ter hoče :o sto-
akcijami, kolektivnimi pogodbami in izvojeva-njem socialno-politične zakonodaje.
Načelne smernice seje se tičejo navedenih vprašanj. Organizacijski sklepi pa govore o j organizaciji svobodnega strokovnega gibanja.
Urs je združenje svobodnih delavskih in na-meščenskih organizacij, ki vodi boj za zgoraj navedena načela in praktično socialno politiko v korist delavstva in nameščenstva. Ursov e organizacije so najbolj konstruktivnega pomena v javnem življenju, ker so socialno-eko-nomski ugodni pogoji duhovni predpogoj za ustvarjajočo politično akcijo državljanov.
Delavsko strokovno gibanje mora biti gibanje množic, katero se more razvijati izključno v politični demokraciji, ki jamči svobodo besede in združevanja. Organizacije Urša so zaradi tega demokratično orijentirane. Strokovne organizacije so pripravljene sodelovati z vsemi, ki razumejo položaj delavcev in so demokratično orijentirani. Ursove organizacije so proti vsakršnim prednostim nekaterih organizacij in terorju od katerekoli strani.
Ursove organizacije so v svoji notranjosti trdno podrejene disciplini. Organizacije, ki bi te discipline ne vršile, bodo njih občni zbori kot jedro zavednih članov, prisilili, da dalje vrše sklepe Urša in njegovo taktiko 'ter ohranijo zvestobo enotnemu svobodnemu strokovnemu gibanju v državi.
Naloga izgradnje strokovnega gibanja pripada oblastnim odborom (Strokovni komisiji), za kar je Urs izdal posebna navodila.
Bivši bolgarski poslanik v Moskvi, Dimitrij Mihalčev, pripoveduje v svoji brošuri »Življenje v SSSR« (Beograd, založba »Sedma sila« cena 2 din), kako se večina sovjetskega prebivalstva v mestih in industrijskih krajih hrani, predvsem ob opoldanskih obedih, v velikih skupnih jedilnicah, ki imajo tudi značaj tovarn za prehrano, saj oddajajo nekatere po 150.000 obrokov dnevno. V sami Moskvi se odda v takih velikih javnih menzah nad 3 milijone obrokov dnevno.
Dalje pravi Mihalčev:
»Pa dobro, bo marsikdo vprašal, če dobiva delavec in nameščenec svojo hrano že kar v tovarni ali v zavodu, kjer je zaposlen, kako pa žive potem njihove žene, kako se one hranijo doma? In kaj je z njihovimi družinami?
To je vprašanje, ki nas sili, da se pomudimo še pri naslednjem poglavju.
V Sovjetski Uniji je žena v javnem delu popolnoma izenačena z možem. Ona mu je povsod enaka in sodeluje z enakimi pravicami z njim v vsem javnem življenju države. Sovjetsko ženo najdete v vseh tovarnah in v vseh uradih vseh ustanov; vidite jo na delti in v nadzorstvu notranje trgovine in v vseh kulturnih instancah. Sovjetska žena sodeluje v vseh znanstvenih in iznaiditeljskih institucijah. A ona ni samo v tovarnah kot navadna delavka ali upraviteljica, ne samo v tehniki in arhitekturi, temveč sovjetska žena igra ogromno vlogo tudi v vojski, posebno v oddelkih za kemijo in v vojno-trans-portni akademiji. Celo V vojnem letalstvu, posebno v ipadobranskih oddelkih.
Sovjetska žeifa igra važno in markantno vlogo, ki dokazuje njeno izredno hrabrost. Končno se jo pa najde tudi v diplomaciji: sovjetski opolnomočeni minister v Štobholnvu je žena (Kolon tajeva).
No, in poleg takih več ali manj kvalificiranih poklicev, v katerih ona v obilni meri sodeluje, sem cesto videl sovjetsko ženo, da beli hiše, vozi tramvaj, da s samokolnico prevaža zemljo
O tem vprašanju bomo še posebej razprav- pri gradnji Moskva-Volga-kanala, ali pa iz jaš-
ljali in tezo Urša v informacijo našemu de-
riti izključno z legalnimi sredstvi, s tarifnimi j lavstvu pojasnili.
ZABUKOVCA Povišanje mezd rudarjem
2e v prejšnji številki ..Delavske Politike« je bilo objavljeno o povišanju mezd rudarjem v državnih rudnikih. »Zveza rudarjev Jugoslavije« v Sarajevu je sedaj obvestila >Zvčzo rudarjev Jugoslavije« v Zagorju, ta pa svoje podružnice, da se je vršila dne 18. novembra razprava komisije za določanje mezd rudarjem v državnih rudnikih, ki je ugotovila to-le: Indeks Narodne banke v prodaji živil na drobno se je razvijal tako-le:	v mesecu
juliju 115,1, v avgustu 120,4, v septembru 127,3 in v oktobru 132,4. Številke so izračunane za 10 glavnih mest v državi Draginja se je torej povečala od zadnje mezdne razprave za 15.01 odst. Na podlagi tega je delegacija delavstva .postavila svoje zahteve, svesta si, da stoji za njo celokupno organizirano rudarsko delavstvo. Po pogajanjih je bil podpisan zapisnik v smislu sedaj veljavne kolektivne pogodbe, s katerim se povišajo doklade rudarjem od 180 na 220 odst., počenši s 1. novembrom t. 1. Ta nova odmera draginjskih do-, klad velja do 31. januarja 1941.
Dosedaj so dobivali mezde:
Jamski kopač 1. kat. 56 din, II. kat. 54.40 din: učni kopač I. kat. 51.20 din. II kat. 49.M) din in povprečje vozača 44.80 din.
Sodrugi! Ker se organizacija briga za to, da se vam va'š socijalni položaj pobiljšuje. hodite tudi vi napram organizaciji dostopnejši in pristopajte v njene vrste. Gre ^a zboljšanje delavskega položaja. V. slogi je pioč in bodočnost nas vseli je zajamčena! Dnžnost! — Rudar.
JESENICE
Brivnice zaprte ob nedeljah. V »Službenem listu« z dne 16. t. m. je izšla naredba o iz-premeniM uredbe o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic, po kateri je v smislu čl. 2 treba imeti odslej na Jesenicah in Koroški Beli brivske, frizerske in obrtne obratovalnice za negovanje telesa ob nedeljah zaprte. Naredba je stopila y veljavo dne 19. t. m. Upamo, da bo vse občinstvo
kov pri gradnji moskovske podzemne železnice Žena, oblečena skoraj v čisto moški policijski kroj, urejuje tudi po zimi in to na naiboli kompliciranih mestih, ulični promet v Moskvi, v Leningradu in sploh v vsen večjih mestih. Ona je poslanik, predavatelj na univerzi, narodni govornik in prosvetitelj, prodajalec knjig, v Trvih vrstah vseh panog športa, fotografinja, ona ie povsod, kjer kipi življenje živahnega vstvar-janja.
Žena in družina.
Potemtakem je jasno, da v način življenja
zUim po najnižjih cenah. Kapital bodo zbrali sami z večjimi vplačili deležev. Namero delavstva iskreno pozdravljamo, da bo prišlo vsaj poceni do mesa, slanine, masti itd., če že drugod ne pride do vpliva po znižanju cen raznim živilom _	a fr	-i	:t	/:<*!■•*
n t * ^	.	j)a	delavstvo
pričenja samo snovati take zadruge, je inak, da preživlja prav obuspne čase kljub uredbam o minimalnih mezdah, ki jih podjetja večinoma sploh ne izvajajo. Imamo podjetja, ki po ves teden pošiljajo delavce na brezplačen dopust, včasih zopet za par dni, ker ni »materijala«, včasih jim zadrže del zaslužka, ker nimajo dovolj kapitala »pri roki«, ne vpoštevajo nadur,	_
kadrskega roka, orožnih vaj itd. Uboga delav- zaščitne zakonodaje. Nadzorstvo bodo
današnje Rusije prihaja neko široko, nam neznano in nepojmljivo udeleževanje žene v družabnem življenju v najbolj širokem smislu.
Sovjetska žena ne ostaja doma, da bi kuhala za družino in da ibi vzdrževala prijeten in udoben kotiček, kjer bi se člani te družine shajali. Nobene možnosti, ne časa nima, da bi se bavili z cdgojevanjem svoje dece. Način sovjetske«^ življenja izključuje to funkcijo, ki jo mi, iz ka^; pitalističnega družabnega reda, smatramo za bistveno žensko, materinsko nalogo. Tudi po pojmovanju našega starega .sveta, je žena kot mati dolžna, da služi družbi, a to samo po svo' jem »prirodnem poklicu«, v družini, in potom aktivnega in sistematičnega vzgojevanja mladega pokolenja. Nasprotno pa v SSSR pripada žena v prvi vrsti družbi, pripada ji neposredno in ne šele preko družine, katere vlogo bon» pozneje pojasnil.
Vsa družina dela.
Po vsem tem se razume samo ob sebi, dat ono, kar smo rekli o skupni prehrani delavcev in nameščencev, velja tudi za njihove žene* sestre itd. Tudi žena je čez dan na delu zunaj' hiše, tudi ona se hrani 'V tisti javni menzi, v katero se je vpisala. Zvečer se vrača domov, da se odpočije od dela in raznih družabnih obveznosti (prisostvovanje raznim sejam, dis-kusijam itd.), da se vidi s svojo družino, da morebiti z njo večerja, da gre v gledališče, v kino, na zabavo ali ples in končno, da doma spi.
Če nas kak radovednež vpraša, kako izhaja delavec z zaslužkom 200 rubljev mesečno, da prehrani svojo družino (obed v javni menzi, juha, meso s prikuho in kruhom in močnata jed, stane 1 lA do 2 rublja) pozablja pri tem, da so v vedno več in več slučajih zaposleni tudi vsi člani njegove družine, da ni kruha za tistega odraslega člana družine, ki bi ne hotel delati.
Celo žena ministra za zunanjo politiko (bivšega) Litvinova, dela; ona je dnevno zaposlena kot učiteljica angleškega jezika in piše tudi učbenike za svojo stroko.
Žena Nikolaja Krestinskega, bivšega sovjet-bližjega sodelavca Litvinova je zaposlena kot zdravnica v Filatovski otroški bolnici. Na družabnih večerih se od njenih, od alkohola in drugih kemikalij razjedenih rok, vedno razširja težki duh bolnice.
Še celo dobra in mila soproga našega rojaka Borisa Spiridonoviča Stolonjakova, ki je ugledni kulturni delavec v moskovskem ministrstvu za zunanje zadeve, dela stalno v nekem tehniškem uradu.
(Nadaljevanje prihodnjič.).
Naredba o nadzorstvu podjetij
Kako se bo financirala Inšpekcija dela, ki doslej ni imela dovolj sredstev.
Pripravlja *se nova naredba o nadzor stvu podjetij glede izvajanja delavske
ska para je prav povsod občutno prikrajšana. Tf ’, i \	— Delavci,
SV. LOVRENC NA POHORJU
Po ovinkih smo izvedeli, da se je na naši občini osnoval prehranjevalni odbor. Po uradnih tolmačenjih bi si človek mislil, da je ta odbor sestavljen iz vrst potrošnikov, ki so navezani izključno le na trgovino, to je iz vrst obrtnikov, delavcev in kočarjev, kot strokovnjak pa da je morda pritegnjen tudi kak trgovec. Toda temu ni tako. V odboru sedijo večinoma večji in imenitni posestniki, iz vrst delavstva sta eden ali dva. Eden 'trških višjih veljakov je rekel: »Kaj, ali nam boste vi delavci naročevali blago?« I oda šalo na stran. Prehrana prebivalstva je resna zadeva, zato bi morali biti v 'tem odboru zastopani vsi sloji
vršile inšpekcije dela,
Stroški se bodo pokrivali iz 1 odst. doklade od prispevka za socialno zavarovanje. Doklado bodo plačevali v celoti delodajalci.
Te prispevke bodo pobirali okrožni uradi za socialno zavarovanje z zavarovalnimi prispevki. Od pobranih prispevkov bodo zaračunali zase 5 odst. tega dohodka za opravljanje inkasacije, 10 odst. bodo nakazovali ministrstvu socialne politike, ostali znesek (85 odst.) pa bodo odračunavali inšpekcijam dela pri banskih upravah.
Iiz teh banovinskih dohodkov se bodo krili potovalni in drugi stroški, ki so
V
se ti prejemki ne porabili
| prebivalstva po svoji številčni n/oči, brez ozii*i na strankarsko pripadnost, kajti želodec ima vsak človek. In mislimo, da bi se: v zvezj s kontroliranjem podjetij, pri dobri volji čisto dobro razumeli.	Ce	pre- '	,	.	.K	’
mislimo zadevo natančneje, pridemo	do	pre-, Kolikor	Di
Pričanja, da večji posestniki v resnici nimajo interesa na splošni prehrani občanov, kajti oni pridelajo doma žito, mast, olje, meso, krompir, fižol, skratka, razen sladkorja in soli vse, kar človek nujno rabi. Kako naj tak gospod ve za težnje ljudi, ki nič nimajo. Toda občina bo morala naročiti za najhujšo silo 3 vagone pšenice, 5 vagonov koruze, 1 vagon olja in masti, 1 vagon	sladkorja, to bo približno zadostovalo	za	prvo
TW	   :	|	KCJija,	IU	UU	IJIIUIUHIU	Aauuaiuvuiu	/.a PIV'»
zadovoljno, da se je tudi brivcem in brivske-! ootrebo j0 vse naj se Viskladišči v občinski
mu pomožnemu osebju izpolnila davna želja po nedeljskem počitku in bodo zaradi tega vsr med tednom opravili vse posle, ki so v zvezi z olepšanjem brade, las in nego telesa sploh. O praznikih bodo pa te obratovalnice poslovale po predpisih uredbe.
Nova bolnišnica, ki jo zida na Pilavžu Bratovska skladnica na Jesenicah lepo napreduje,
hiši in samo v potrebi razdeli sorazmerno ned trgovce ali pa v lastni režiji med prebivalstvo. Kredit je po zatrdilu višjih instanc v to svrho na razpolago pri H. B. Toda po informacijah, ki smo jih dobili od enega teh odbornikov, je malo upanja za takšno akcijo. Omejili se bodo raje na dobavo koruze, ki se razdaja kar na postaji na debelo proti takoj
Kljub vsem težavam, ki zlasti v današnjih časih ; šniejnu plačilu. To pa je za malega človeka, ovirajo taka velika dela, je stavba nove 't>ol-; kateremu je koruza namenjena, prav; težka nišnice že pod streho in se je vršila 25. okto-j stvar. Kdai ima v teh težkih časih mali obrt-bra že /mala slavnost, tkzv. »likof<. Pri tem, nik a)i deiavec 300 din za 100 kg koruze?
slavju je pozdravil g. dr. Obersnel, predsednik krajevne Bratovske skladnice vse navzoče, zlasti delavce, ki grade stavbo, odgovoril mu je pa zidar g. Hameršek. Upamo, da vojna vihra ne bo ustavila te plemenite in nad vse potrebne gradnje, ki bo prebivalstvu daleč naokrog prinesla blagoslov, korist in zdravje!
TRŽIČ
Kai snujejo tržiški delavci? Ker je danes življenje za delavstvo v Tržiču izredno drago, so se mnogi delavci odločili, da osnujeio mesarsko zadhigo za nabavo živine in drugih živali po najnižjih nabavnih cenah, kakor tudi za kon-
Zato pokupijo koruzo tisti, ki imajo denar, ubogi tnpin, ti pa pojdi v trgovino po 20 kg koruze in jo plačaj po din 3,50 ali celo več. Zato vas opozarjamo, gospodje, da je tako delo skrajno nesocijalno. Imejte pred očmi težek položaj revnega človeka, ki ima napram državi in skupnosti iste dolžnosti kot Premožnejši. Davke plačuje v višji meri, kot okoliški kmetje, ki ne poznajo zgradame. Obrtnike davi obrtni davek, delavce pa usluž-benski davek. Upravičeno pričakujemo enakopravnosti od strani občinske uprave. Pristranost \i nrehrani pa stran, časi so preresni! — Pri/adeti.
"Cankarjeva družba41 Izda koledar za leto 1941. Članarina bo letos samo 10*— dinarjev
ŠE VEDNO KUPITE DOBRO IN PO UGODNIH CENAH
Rokavice, nogavice, pletenine, blu2e, jopice, sviterje. žemperje (lastni izdelki). Volna, preja za strojna ročna dela. Komblneže, modrčke, srajce svilene in flor nogavice itd. Oblckce, platno, odeje, predpasnike, rute. Blago, perilo za ženske, moške, otroke. Šlvilske potrebščine, galanterija.
OSET »MARA«, Koroška cesta 26
(Poleg tržnice — Vodnikov trg).
do konca leta, se bodo morali odkazatt, glavni državni blagajni kot izreden dr' žavni dohodek.
Potninske in druge proračunske stro--ške bo odrejal minister socialne politike. Nadzorovalni stroški se bodo v bodoče krili samo iz teh prejemkov.
Podjetja, ki po § 220 niso zavarovan nju zavezana, te doklade ne bodo pla^ če vala.
Z novo uredbo, proti kateri ugovarjajo podjetniki, bo ustanovljen nov cen' tralni fond, s katerim bo razpolagal minister socialne politike, če bo načrt na-redbe odobren.
General de Gaulle je sklenil ustanoviti žensko pomožno organizacijo. Vodstvo te organizacije je prevzela znana francoska teniška igralka Renče Mathien.
MALI OGLASI
FRANC REICHER, MARIBOR
Tržaška cesta 18, se priporoča cemj. občinstvi za izdelavo oblek za gospode in dame po nai-nižjih dnevnih cenah. Hitra izdelava.
Priporoča se
ŠPECERIJSKA TRGOVINA’
Delavski dom 1.i.111
Maribor, Frankopanova ulica 1.
Ljudska tiskarna d. d. v Maribor*1 Sodna ulica štev. 20
Izvršuje vsa v grafično strok® a
'laujc v »a v	.
joča dela najceneje in na'” ‘
Damske plaSČe najnovejših modelov,
volno, ročna dela itd. priporoča LAMA
Maribor, Jurčičeva ulica 4
Zahtevajte vedno in povsod kruli in pecivo iz Delavske pekarne v Mariboru. KjjB
Za kMztell izdala h n/i/« Adolt Jelen r Maribor*. «i Ttska Ljudska tiskarna d. d v Maribora, predstavnih Viktor Eržen v Mariboru.