m Jxhaja trikrdl na ievet prihaiaio poročila, da ™dostoinih virov se poroča iz se Nemška Avstrija koplie iz ve likanske zadrege. in da počasi ubira smer proti normalnosti seveda v k jejo okoliščine Rusije, da je odrejena splošna mobilizacija in da vojaške enote se pomiče 10 proti Polisko- likor ji v to dovolili- Rufki meii" Vs' vlaki na- padu se vporabljaio edino v katerih se še za nahaja. 11 no lu mu ui in cia rri; naii anti 1 enctar davno ie »brača na boljše nje nastaja za prevrata in da zadnjega 1 so bili na vladnem krmi-Xemšk.i Avstriji sami za-i socialisti. V svoji blaz-- > nastopili proti katoli-■rk\ i iti njenim zavodom. ir«»lskem so v Inomostu li katoliški zavod Canise-in sploh povsod so se zna-ad katoliškimi duhovniki, vdli s«> dobili priložnost. <>raw poročilo ni tega nes se ljudstvo zopet ? da se j ^ansoortiranie vojaštva. Ob re- ki Dvini era de zakope in cb- rešitev. j ram^ne postojanke. Vsa evropska javnost se s začudenjem po-prašuie. kai to pomeni. KRATKE NOVICE Mč*°etN!fn.s* ""ncosTo JUGOSLOVANSKE NOVICE POMANKANJE DELAVCEV. pri »s-k( >v k« »t vidi Dr iia Eii jim >1 irača do duhovni-naj stopijo na čelo voditelji, ker edino v njih ljudstvo še poštene voditelje. katerim ^e da zaupati usodo države in ljudstva. In odkod ta hitra izpremem-ba v Nemški Avstriji, kjer so še skoraj včerai vpili komunisti in socialisti doli s farji itd.? Kdo ie prinesel deželi spremembo! Cuite iti poslušajte! Prinesel i"> ie katoliški duhovnik Dr. Msgr. Seipl! Kai. katoliški duhovnik, je H to mogoče, katerega so še včerai preganjali in zmerjali: Da f Dr. Seipl. sedanii federalni avstrijski državni kancelar. Kar niso mogli preje doseči vsi'po-svetni inteligenti in voditelji v Nemški Avstriji, to ie storil seda i Dr. Seipl. V dobrih sedmih tednih ie priredil po deželi nad 40 javnih shodov, na katerih vseh ie govoril sam. Sam ie naslikal narodu potrebe in era prosil za vzajemnost in složno -delovanje in narod ie pričel spoznavati. da ima v svojem voditelju resnega skrbnega moža. kateremu ne lete fraze samo iz jezika, ampak da mu kipe bese- Delavski tajnik lames T. Davis se je pred par dnevi javno izrazih v svojem govoru pred chi-caško trgovsko zbornico, da Ze-diniene države potrebujejo pravkar par tisoč navadnih delavcev. Omenil ie tudi. da se bo moglo omiliti priselieniško postavo v toliko, da bo dovoljeno vstopiti v Zedinjene države tolikim težaškim delavcem, kolikor se iih bo pač neobhodno potrebovalo v naših industrijah in po naših farmah. Zadnjih par let se je v gotovih prenapetih krogih gledalo po strani razne tujerodne priseljence. Zlasti po vojni, ko se je pričakovalo velikanskega navala tuierodcev v to deželo. Sicer imajo amerikanci iz svojega stališča. prav. da so previdni komu dovoliio dohod na niih grudo. Tudi ie država kot taka dolžna. da skrbi, da ima njeno delavstvo dovoli dela in kruha, in da se domače delavstvo ne izpodriva od kruha s tuierodnim delavstvom. Za to mora skrbeti Amerika kot država in neumestno bi bilo oporekati komu v tem oziru. Toda naša industrija, pogreša tujerodnega delavstva, po jek-larnah, po rudnikih in različnih tovarnah, tam so pa že pričeli le iz -rca za zboljšanje niego- spoznavati, kdo ie bil tisti, ki ie izvrševal te težka dela. s katerimi se ie dvignilo proizvaianie na tnko bop-ato stopnjo v zadniih desetletjih. Bili so tujerodni delavci. ki so vihteli krampe in lopate no rudnikih in opravliali naitežia dela no ieklarnah iz katerih so ameriški kapitalisti kovali bogate profite. T n ti so seda i pričeli pogrešati tuierodne delavce, katerih ne pride več v tolikem,številu v to deželo, da bi zamogli namestiti vse prazne prostore po iek-'-o-nah. raznih plavžah. rudnikih in drugih tovarnah, kier naitežia dela in katerih noče vsak rad opravljati. Seda i še le znaio ceniti tujerodnega delavca, poprej ko so ga imeli na razpolago, ga niso! Iz podanih razlogov je razvidno, da ne bo dolgo, ko bo pri-selieniška postava omiliena in da bo tuierodnimu delavstvu zopet d o vol ie 11 dohod v večjem številu v to deželo. -o- STATISTIKA MESTA NEW ve domovine. Ljudstvo preie na-huiskano od raznih protiverskih fanatikov ie na ulicah kamena-lo katoliške duhovnike. A danes - taka velikanska izprememba, liuostvo se oklepa duhovnikov iim delajo ovaciie kjerkoli se nrikažeio duhovniki. Istotako je bilo svoie čase na Slovenskem. Franiazoni liberalci. soc i i al demokrat i in vsi drugi nrot i verski fanatiki, ki so imeli ob vsaki priliki samo široke lista metali mei svet obljubljajoče fraze, a storili niso ničesar. Na drugi strani pa katoliški duhovnik naš nepozabni voditeli Dr. Krek, kako velikanske vspe-he ie dosegel na Slovenskem, koliko dobrega ie storil za slovenskega kmeta in delavca. Nie-gove pravice ie branil v državnem zboru, doma ustanavljal vsakovrstne potrebne in koristne iavne zavode, kot hratiilnice itd. Kje bi bil slovenski kmet. ko bi ne bilo Dr. Kreka? In dahneš. ko ie zopet na krmilu v domovini framazonstvo. kam vlečejo ubogo domovino? Ali io ne tirajo na rob propada? Tako imamo pred seboj dva krasna zgleda, dva vzorna moža. ki sta katoliška duhovnika in na katera smo lahko vsi katoličani ponosni. Katoliški duhovniki so še vedno in povsod zagovarjali ljudske pravice, pri napredku civilizacije in kulture imaio duhovnik^ naivečio delnico. katoliški duhovniki so vs-nevali povsod, ker katoliški duhovnik ljubi svojega sočloveka na dva načina, skrbi za njegovo Dosvetno in dušno korist. Izobrazba. pravičnost in poštenje omogoču ie j o katoliškega duhovnika da vspeva povsod, karkoli se loti. Tu so vzgledi poštenega dela in teh se nai slovensko delavstvo nagleda. Poglej jih od blizu, pa boš imel kmalu drugo sodbo o katoliškem duhovniku, kakor pa jo imaš sedaj, ko poslušaš samo rdeče kriČaČe iz l ^wndale! iAifcuiik'iW v.:' YORK A KAŽE PRETEŽNO VEČINO KATOLIČANOV. New York. N. Y., iq. ian. — Na podlagi zadniega štetja so dognali sedai, da tvoriio v mestu New York pretežno večino katoličani iz mei vseh drugih ver. Na podlagi te obiave ie v New Yorku t.04.^,7^0 katoličanov, kar znaša 34.55 odstotkov celokupnega prebivalstva mesta New York. Za katoličani pride-io na vrsto protestanti, za temi židie. katerih ie skoro 28 odstotkov v mestu New York. Katoliška cerkev ie od 1. iooo. veliko napredovala. V tedaniem liudskem izkazu so io protestanti nadkrilievali s številom skoro za 600 tisoč. Danes pa prednia-čiio katoličani po številu pred vsemi drugimi sektami. Na ta svoj napredek ie Katoliška cerkev lahko ponosna, kakor vsak katoličan. — Glasom poročila iz Esse-na so francoske voiaške oblasti nostavile pred preki sod 6 nemških industrijalskih magnatov. Obsoieni bodo, ker se nočejo od-oovedati pokorščini Rerolinski vladi. — Nemčija je poslala posebno komisijo v London, da bo a-oelirala 11a Angleško vlado, da bi posredovala med Francijo in Nemčiio. f— Včerai ie dospel na Angleško prvi premog po okupaciji iz j Rubra. Tudi v Francijo se ga je dovedlo velike množine. — Britska komisija, ki ie prišla pred par tedni v Washington. da uravna mei Anglijo ir. Zdrž. Drž. glede vojnega dolga, ki ga dolguie -Anglija Ameriki, se ie včerai vrnila proti Londonu. Glede vojnega dolga se ni še ničesar definitivnega sklenilo. — Nemška marka se še vedno potaplia v manjšo vrednost. \ čeraj se ie dobilo v Nemčiji celo tisoč mark za Sr. — Pennsvlvanjski governcr Pinchot si je znižal prostovolj-no svojo uradno plačo z $18.000 na $10,00. Pinchot je pač bela vrana v tem oziru ! — Danes se bodo sestali operatorji in zastopniki premogar-iev v New Yorku. da se pogovore glede plačilne lestvice za bodočo dobo, ki se prične s 1. aprilom to spomlad. — Thomas O'Gradv. zastopnik v državni zbornici države Illinois. ie predložil Illinoiškemu postavodainemu oddelku rezolu-cijo. v kateri se zahteva državne odredbe, ki bo zabranjevala prodajati strelno orožje, kot samokrese itd. mladoletnim in vsem osebam, ki niso zanesliive. — V Thaver. 111. se ie smrtno ponesrečil premogar Ernest Dunwoodv. Pelial se ie na vz-peniači iz premogorova in slu-čaino se pritisnil preveč k strani. kar se zapne njegov "dinner pair* na neko stvar. Ker ga ie i-rnel nataknjenega na roki. ga je potegnilo k strani in pri tem se ie tako nesrečno opraskal na telesu, da je v par urah za tem umrl. — Zdravstveno stanie Mrs. Harding se po izpovedi zdravnikov obrača na bolie. Mrs. Harding je bila bolna skoro nad dva meseca. Zdravniki so ii sedai že dovolili, da sme biti za kratek čas na prostem, svežem zraku. — V Sacramento, Cal. se ie smrtno ponesrečila Mrs. T. T. Kenneallv. Niena obleka se ie zamotala v električni motor, ki ie gonil velik pralni stroj. Potegnilo jo ie k tlom s tako silo. da io ie zategniena obleka za vratom zadavila. — Po severni Indiani diviajo hudi sneženi zameti. Včerai popoldne ie baie tako vilo. da ie na več krajih bil ustavljen ves promet. — Velika eksplozija se ie pripetila v mestu Crowlev. Louis-siani. ko je eksplodiralo 700 funtov dinamita. Za eksploziio se ie,naglo razširil požar. Iz vseh sosednih mest ie prihitela na pomoč požarna bramba. Škoda se ceni na več sto tisoč dolarjev. — V Cambridge. Kans. ie včerai pet banditov oropalo ta-mošni© mestno banko: Banditje so odnesli $20.^00.00 v gotovini in io odkurili v avtomobilu neznano kam. ^ . — V Cedar Rapids. Ia. bodo povečali tamošnii katoliški učni zavod Presv. Srca. Dodatna dozidava bo stala okoli $100,000.00. — V Mandan, N. Dak. je bil oredvčerajšnim zasut od peščene plasti - 21-letni Andrew Fal-kenstein, ko ie kopal pesek. Bil ie na mestu ubit. * , — V Viola, 111. se ie zelo nevarno opekel V---:*»č T. R. Bras-mer meitem. ko ie čistil parni strojni kotel. Odnehal je nek zapiralni vijak in vrela sopara ga ie nevarno oškropila. TAKE POD ZASTAVO. . ---I Warsava. iq. ian. — Glasom Pridelek sladkorja v naši dr- poročil ie Poliska vlada odredi- voia-ržavi. Iz Zagreba poročajo: Slad- la konskripcijo vseh moških od ministrstvo uradno potriuje, da; se je zazvršil med domačini v! Marocco in francoskim ___ tlužl"1; sp-inaTvoi^t POHcin°' 1ko,rna ^sa"letos "ni tako rodila 20. 7o 7o." leta. G^nerT PiLsud" naptdenoTz ie sc. 16 Z^adi ski. ie baie odpotoval v Brest- rto^ od uporm- doleotrainega deževja je pesa Litovsk. da tam osebno pregle- če izp-ube nhita S,aha in b° meSt° Okovanih da. koliko ie resnice o^ruski mo- če izgube, ubita sta bila dva| 4000 vagonov dala le ^000 vagonov sladkorja. častnika in dvanajst vojakov. Vojaštvo je po kratkem boju u-nornike razpršilo in v pokrajini je zopet red. SLIKA EVROPEJ- SKEGA POLOŽAJA. Bavarci mobilizirajo za boj proti Francozom. — Francoz: prepovedali nemške narodne himne. — Poročila o Ogrski mobilizaciji neresnična. — Litvinci vladajo Memel. Munich. i<». jan. — Bavarski politični voditelji soglašajo brez razlike, da se nastopi proti prihajajočim Francozom s silo. Herr Adolph Hittleh. vodia narodnih socialistov, ie izjavil pred časnikarskem poročevalcem. da bo imel še pred nedeljo zbranih najmanj 200 tisoč tako-zvanih bavarskih fašistov, ki se iih bo uporabilo proti Francozom. ki so zasedli1 Rursko dolino. Tudi po vseh ostalih delih Nemčiie se razširia strašno sovraštvo do Francozov. Feldmar-šal Hindenburg, ie baie te dni nadziral državne brambovce. Tudi iz drugih krajev se čuje. da se kliče v službo stare izkušene voiaške strokovnjake. Francoske voiaške oblasti prepovedale Nemcem narodne himne. Essen. iq. ian. — Francoski generalni -štab ie izdal odredbo, da se ne sme nikier na javnih nrostorih prepevati nemških na-" ;h pesmi, kakor: "Deutsch-land ueber alles!" ali "Wacht am Rhein!" Francoske vojaške oblasti iziavljajo, da prepevanje teh pesmi vodi do konfliktov med civilisti in vojaštvom. Nemško prebivalstvo je razburieno vsled te prepovedi. Nemci s t bodo najbrže podali. Pariz, iq. ian. — Po poročilih iz okupiranih okraiev ie razvidno. da se bo nemško prebivalstvo v kratkem času pomirilo in bo pričelo sodelovati s repa-racijsko strokovno komisijo. Zlasti ie bilo opaziti večie zadovoljstvo v krogih nemških rudar i e v. ko jim je komisiia obljubila* da iih bo plačevala v francoskih frankih. Francoski frank ie vreden po sedanjem kurzu nekako 020 nemških mark. Če vzamemo regularno plačo, ki io bo preiemal nemški rudar v frankih, ba zaslužil mnogo več. kakor dosedai, ki ie delal za nemške marke. To ie modra poteza reparaciiske komisije. Francozi zaplenjujejo ves premog. Dortmund, iq. jan. — Vsi vlaki naloženi s premogom za Strassburg in druga nemška mesta. so bili danes zaplenieni o« francoske komisiie in odvedeni nazai proti Franciii in Belgiii. Tudi vse dfuge surovine, kot ruda bo konfiscirana od reparaciiske komisiie. Na Ogrskem ni bilo nikake mobilizacije. Budapest. 10. ian. — Zavezniška komisiia, »ki ie šla, da preišče na Ogrskem koliko ie resnice glede ogrske mobilizacije, poroča iz Budapeste. da ie vse skupaj navadna izmišljotina in da na Ogrskem dosedai še ni bilo nikake mobilizaciie z name- fDalie na strani.) " * ... 'V. ., Nema pare. Šolski proračun za Slovenijo je za leto TQ22-23. tako sestavljen, da se bodo morale marce meseca zapreti vse šole — od zasilne hribovske do ljubljanske univerze. Nema pare. — Md ustanovljenih maš. ki so naložene na državnih papir-iih, že več let ne plačujejo nobenih obresti — tako. da so celo n rt vi oropani pomoči. Nema pare. Pač ie pa dovolj pare — za sokole in sokolske domove. Smrtna nesreča na Tesenicah. V tvornici Kranjske industrii-ske družbe ie dne 14.. m. m. dvi-rjil< > stisnilo čez život 1. 1804 v "en na smrt na vešalih. -o JS^ ŠIRITE LIST EDINOST! . ®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®@®®®®m] M DENARNE POŠILJATVE. Koristno je za Vas, ako se pri pošiljanju svojega denarja v staro domovino obrnete vedno le na naše podjetje. To pa zato, ker naše nove zveze z staro domovino nas omogočajo, da dostavljamo po-šiljatve v stari kraj najbolj točno in najhitreje. Denar dostavljamo na najbližnjo domačo pošto prejemnika. Pri nas d©bite vedno najnižje borzne cene svetovnih valut. Pri večjih svotah, ki presegajo dvajset tisoč kron ali tisoč, lir, damo še posebni popust. GLEDE DOLARSKIH POŠILK GLEJTE OGLAS NA DRUGEM MESTU. Cene denarju se večkrat menjajo, mi računamo po ceni istega dne, ko denar prejmemo. VČERA^ŠNE CENE SO BILE: 500 1,000 5.000 10,000 — ah f&5 D. .$ 1.50 50 — Lir ....$ 3.00 — K. ah 250 D. .$ 2.75 100 — Lir ____$ 5.70 — K. ali 1250 D. .$*3.oo 500 — Lir ____$2600 K. ali 2500 D..$25.001000 — Lir ____$52.00 Vse pošiljatve naslovite na: BANČNI ODDELEK "EDINOSTI" 1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILL. • - ...rfj "EDINOST" EDINOST (UNITY.) ' •Izhaja vsak torek, Četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Thursday and Saturday. * PUBLISHED BY: ^ Edinost Publishing Company 1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILL. Telephone: Canal 0098. 1 Cene oglasom na zahtevo NAROČNINA: Advertising rates on application. Za Združene Države za celo leto............................$3.00 Za Združene Države za pol leta ............................$1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto________$3-5o — Za Chicago, Kanado in Eviropo za pol leta .... $1.75 sUBSCRIBTION: For United States per year .....................$3.00 For United States for half year ........................$1.50 For Chicago, Canada and Europe per year.. $3.30 _" ______ Chicago, Canada and Europe for half year.. $1.75 ŠTEVILKA POLEG VAŠEGA NASLOVA ZNAČI DO KDAJ JE PLAČAN LIST. denj na kolena, od župnika do zadnjega novodošleca iz stare domovine. Morda zna komaj dobro citati in pisati, pa se mu zdi, da je Salomon, ki mu ga ni para. pod božjim solncem. Koliko zla so že napravili taki možje po naših župnijah, kako veliko odgovornost nosijo na svoji vesti! Mesto, da so stebri krepkega farnega življenja, pa so polena v kolesih, ki leta in leta iz same sebičnosti in vladeželjnosti tiščijo k tlom ves razvoj naših žup-nrfr Krepkejše naselbine so se, hvala Bogu, že znebile teh laži-katoličanov, pa se zdaj razvijajo, rastejo in cveto; da je veselje. Nekaj župnij je pa še v tem mučnem notranjem boju za lastno izciscenje. Tu je vsak kompromis sila škodljiv. Ali — ali — Z ljudmi, ki jezdijo dva konja, ne sklepaj prijateljstva, ne poverjaj jim vodilnih mest pri fari, pri društvih! Na taka mesta voli značaje, trdne, krepke, neomajne može. Sicer bo naš katoliški narod doživel se grenka razočaranja, udarce, ki jih ne bo več znal in mogel preboleti, bolestna presenečenja, ki mu bodo ubila še to dobro, kar in:a danes v sebi _t Novo prosvetno gibanje med Slovenci (Izvirno poročilo iz Slovenije) Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in poleg tega tudi vaš STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela. Dopise in novice objavljamo brezplačno. Na dopise in poročila brez __ ' podpisa se ne oziramo. Rokopisov ne vračamo. Dopisi za torkovo številko morajo biti v uredništvu najkasneje do r- ure dopoldne v soboto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne ' torek in za sobotno številko do 12. ure v četrtek dopoldne. Entered as second class matter October nth 1910, at Post Office at Chicago, III., under the act of March 3rd 1870. Jfc- * * * * 4» ** 4« * * * 4" * * 4* 4« * * * * 4» 4» 4» IZ SLOVENSKIH NASELBIN. * + + Kdaj j bomo razumeli? Piše za ''Edinost" — Gorenje. So. Chicago. — Vogrelni kamen cerkve sv. Ilirija v So. Chicago nosi v kamen vklesano letnico IQ03. Torai bo letos dvajset let odkar so si farani zgradi-li tako veliko stavbo, tako mogočno hišo božjo. Za pomembno 20-letnico hoče naselbina kaj posebnega prirediti v korist in v o-lepšavo cerkve. V ta namen so se zbrali*zadnjo nedeljo ob 8. uri zvečer na prijaznem sestanku in pomenkovanje oni farani, ki so že tukaj od prvega početka naselbine in zidave cerkve. — To ie bilo živahnega govorjenja in ugibanja, kako naj bi se proslavila dvajsetletnica cerkve. Do kakšnega zaključka smo prišli na sej bo pokazala prihodniost. Za sedaj nai bo širši javnosti še prikrito, da bo zanimanje boli rastlo. Le toliko nai sporočim. X Tohnstown. Pa. — dopisi iz naše naselbine, dasi smo svoje čase imeli kaj več po- .. , - . r°Čevalcev. Ko prebiram Vaše i IU> v hladni tuii zemlii rlnUcr vsi v enotnem programu, v vsej pravi evangeljski | lepe liste, kateri se mi vednol„as nc l)ok,iče poslednji dan tro- boli dopadejo. čitarn prernnogo- Novo letu je vedno mejnik dveh razdobij. Las, ko potegne-in«) črto in izračunamo pridobitke in izgube preteklega leta in tlelamo načrte in proračune za bodoče . . . Vsak trgovec, vsak skrben oče, vsak pameten človek napravi to o novem letu. 1 m} — vsaj tričetrtinska večina zavednih katoliških ameriških Slovencev, — tvorimo mogočno organizacijo, krepko udru-ženje na zdravejših sil, idej. programov, ciljev. Bilo bi nad vse zanimivo, ko bi nam bister opazovalec našega življenja in naših aztner, potegnil črto in z jasno, odkrito besedo izračunal naš napredek in naše izgube ter njihove prave vzroke. * * * Pisec tega članka ne Čuti zato dovolj moči v sebi; tudi je mnenja, da bi moralo tako poročilo najprvo pred ožji forum naj-:' a, 7 w/nc 111 z«inim,.ve . ..... , .. „ . .... t. , , i udeležili v lepem številu m sicer ooljsih predstaviteljev našega katoliškega ljudstva, predvsem nn- Ia faranov. Od 8. ure do 10. ure ^e duhovščine, kjer naj bi v svobodni ciiskuziji zadobilo svoje j re trajala seja. pravo lice in tako rodilo konkretnih sadov, ukrepov in rezolucij. Tada kie naj je ta forum? Kje in kdaj se mi ameriški katoliški Slovenci znajdemo skupaj, da se pogovorimo neovirano in zgolj o svoji katoliški stvari? da preštejemo svoje čete in jih pomnožimo i5 da napravimo jasne načrte organiziranega dela? da se združimo res ■jubezni? Izgovor prevelike raztresenosti in oddaljenosti^ ne velja: vsaj naši zastopniki bi morali od časa do časa priti skupaj na skupen posvet. A kje je organizacija, ki naj to izvede? V -tari domovini imajo svoje katoliške shode. Orlovske tabore, glavna zborovanja* Marijinih družb, pokrajinske katol. shode itd. \ kdo naj zbere skupaj naše najboljše.sile? Nam manjka, zelo manjka — organizacije! Centralne organizacije katoliških Slovencev za zgolj verske namene! \ saka župnija, vsaka naselbina rine naprej sama za se, kakor ve in zna, kolikor ima pač več ali manj dobrih sil v sebi, ter ie že trdneje organizirana. A, da imamo enotno organizacijo, z enotnimi cilji in nameni, discipliniranim, složnim vodstvom, z jasno začrtanim programom dela, bili bi gotovo že daleč naprej kot pa smo! — * * * Kaj je že naš narodni greh? Prijatelj iz stalne domovine mi 7>iše : "pijančevanje in podivjanost —" A za nas amer. Slovence pa 'še vedno velja za naš dedni greh — needinost. Težko je pihati > njej, a vendar to je naša rakrana. Reveža med nami preziram >. imovitejšega zavidamo, za malenkost se ti v vsakdanji borbi zn kruh sovražimo. Podobno je na polju dela za narod, ne dosti bolje pa tudi v naših katoliških organizacijah in podjetjih. Tsti cilji nas vodijo, pa le vsak zase rine naprej. Toliko truda in mtije za naše dobre, svete ideale, raztresenega, razdrob-IteneL'i in dostikrat tudi neuspešnega, ker ni vzajemnosti, ni ^logt . tii medsebojne podpore in zaslombe. Ta naš prokleti greh !— Kdaj ga bomo razumeli? Kdaj si ga možato priznali? Kdaj si h m" spet iskreno segli v roke, vsi, ki smo istega prepričanja. istih verskih vzorov? Kdaj se bomo otresli tega p^okletstva, ki nas mori že leta in leta in ubija toliko dobrega med nami? Kdaj ? — - , * * * Tn še nekaj je — Veliko dobrih in lepih lastnosti je' prinesel naš ndrod sabo iz svoje domovine, pa tudi rtiarsikako slabo in nerodno potezo. Na primer ošabnost —! Koliko zla je že rodila ta zmija med nami. Mi vsi vse vemo. Bog obvaruj, da kdo kaj drugače ve, drugače misli, drugače svetuje. Ne bomo videli, kajti šele priznali zlatega zrna v njegovem mišljenju ali nasvetu: ker v eni točki nt soglašamo, zametavamo koj vse dobro, kar nam pride od drugih .Vsak hoče biti sam vseveden prerok v Izraelu; če bi delali po njegovem, bi bilo takoj vse dobro v našem ljudstvu--To se nam mora priznati: v kritiki in če treba tudi satiri, smo sila močni, za — delo pa se izgovarjamo na druge! Ali pa stojimo prekrižanih rok poleg njive, na kateri par znojnih oratarjev polaga svoje življenje v semena lačne brazde, stojimo zato, da ob zgrešeni kretnji ali besedi tam urneje lopnemo z cepcom po njih... Reformatorjev v besedah imamo na tisoče, manjka pa nam — •del avcev! Složnih požrtvovalnih delavcev, strnjenih v enotno mogočno fronto! m Naša ošabnost in nadutost! Za malo osebno razžalitev vam zapusti društvo. Malo prezrtje pri fari, v cerkvi, pa vam zapusti cerkev in faro. — Ali pa narobe: morda je malo več zaslužil, ima svojo hišo in svojo obrt. pa mu zraste greben grospodoželjnosti, da bi najraje celo naselbino komandiral. Vse naj bi padalo pre- svoiemu soprogu s svojim 6 let starim sinčkom. Revica ie mislila. tla bo imela v novi domovini lepše^ življenje, kakor se to marsikatera nadeja, a ljubi Bog ie hotel drugače. Kruta neizprosna bolezen io ie položila v postelj. Bila ie operirana na težki operaciji v križu 111 tako ie ostala sirota v bolnišnici, dokler jo ni smrt rešila mučnega trpljenja. Pokojna ie bila rojena Tosefa Lavrič v vasi Retje. štev. 10^. pri Loškem potoku. Tamkaj v domovini zapušča žalujoče stari-še. brate in eno sestro. Tukaj pa zapušča žalujočega soproga in 8-let nega sinčka. Pokojna ie ležala na mrtvaškem odru pri meni. kamor so io prihajali številni kropit v začni i pozdrav. Preč. g. župnik so tudi prišli v žalost hiše sami molit sv rožni venec .zakar se iim v imenu ranjke naiprisrčneie za-h valiti jem. Istotako vsem drugim na i lepša brala, ko so io ob-liskovali v bolezni in ob času Redki sojniene smrti. Tebi draga mučenica pa kličem iz doline solz spavai mir- krat lepe poročila iz raznih slo venskih družin, kako se lepo prirejajo cerkvene pobožnosti itd. Mi Slovenci v Tcrhnstownu se ne čutimo tako srečni, kakor vi po drugih naselbinah, ko slišite vsako nedelio besedo Božio v svojem milem materinem jeziku. Tu smo slovenski naseljenci boli raztreseni po par .družin tu in tam. pa še to vse boli mrzlo za versko stvar. Nikdo se ne zanima. da bi se zbrali skupai in da bi začeli agitirati za svojo lastno cerkev. Te še nekaj vnetih src za vero. ali teh ni preveč in še tisti smo vsi razgubljeni. Nekaj nas. ki smo še ostali zvesti svoji veri smo se pridružili našim bratom Hrvatom h cerkvi sv. Roka. Tu pastirujejo oreč. g. Dr. Kaiič, kateri nas zelo lepo podučuieio s svojimi lepimi krščanskimi nauki, zakar zaslužiio najlepše polivale. Za Novoletno darilo Vam pošiljam enega novega naročnika za Edinost. Obenem bi prosila tudi vse ostale naročnike, da store enako, da bi se naš list pre-ie dvignil na dnevno izdajanje To nas ie prosil tudi sam Pavle v Božični številki. Tore i na noge vsi skupai. da dosežemo nreie ko mogoče svoj dnevnik. Voščim vsem naročnikom in čitateliem srečno in zadovoljno Novo leto. posebno pa našemu Pavletu. da bi skorai nakolektal za svoj avtomobil, da se bo laž-ie vozaril iz kraja v kraj . A. P. l^nta k pravični sodbi pravičnega sodnika. A. Markovich. -o- Willard, Wis. — Gotovo je že kdo poročal, da ie naša sirarna do tal pogorela. Pri tem ie zgorelo do kakih q tisoč funtov sira. Kakih 80 tukajšnjih farmarjev ie občutno prizadetih eni več eni mani. Škoda se ceni nad $8000.00. Zavarovalnina pa ie bila za samo $2^00,00. Prizadeti so vsi. ki so vozili v Willardsko sirarno, eni celo do ^ ali 6 milj Z Novim letom je tudi med Slovenci v stari domovini vz-išlo novo življenje na vseh prosvetnih poljih. S podvojenim smotrnim delom skušajo prvoboritelji ljustva deloma popraviti to. kar se je v prvih letih narodnega navdušenja nehote zakrivilo. deloma pa se prilagoditi razmeram, v katere je postavila svetovna vojska slovenski živelj. V zadnjem času opažamo zlasti v prosvetnem gibanju hvalevredno stremljenje po ožji združitvi z goriškimi in koroškimi brati, ki so izven ožjih mej Slovenije. Pobuda, ki prihaja iz osrčja Slovenije, zadene povsod na odprta in dovzetna srca. Živahno in obširno organizatorično silo in delavnost razvijajo posebno Slovenci na Primorskem, v takozvani Julijski Krajini. V težkih štirih povojnih letih so iznova poživili stara izobraževalna društva ali pa osnovali nova, ter tako poskrbeli primernega berila za ljudske knjižnice. Po deželi prirejajo socialne tečaje, vrste se poljudna predavanja, vprizarjajo se dobre ljudske igre. na svetlo prihajajo nove knjige, med ljudstvo se širijo dobro urejevani časopisi — vse to zdržuje slovensko ljudstvo in budi in krepi v njem narodno zavest. Primorski Slovenci imajo doslej tri osrednja udruženja; Prvo. ki ima svoj sedež v Trstu, se imenuje "Prosveta njen namen je. združiti v svojem področju vsa slovenska narodna društva brez razlike kraja, cilja in svetovnega naziranja. Druga centralna organizacija je. "Zveza prosvetnih društev v Gorici." Ta zbira pod svojim okriljem tudi tista slovenska društva, ki ne priznavajo izrecno krščansko-kulturnega programa. Največ delavnosti in doslej t uči največ dejanskega uspeha pa kaže tretje udruženje, "Prosvetna Zveza" imenovana, središčem v Gorici. "Prosvetna Zveza., hoče združiti in v celoti strniti vsa ona kulturna društva, ki slone na krščanskem in narodnostnem principu. Da zanetijo smisel za pravo izobrazbo med najširšimi sloji naroda, prirejajo "Zvezarji" izobraževalne tečaje, ki jih poseča ljudstvo v lepem številu. En teden po takem tečaju pri Sv. Križu pri Vipavi sem govoril z možem, ki se je sam tečaja udeležil. Bil je poln hvale o govornikih in udeležencih, končno je še prjsta-vih "Cim hujši bo laški pritisk, tem krepkejši bo naš narodni odpor." Govorniki — prihajajo tudi pogosto iz Slovenije — obravnavajo na teh tečajih najvažnejša srfdobna politična, socialna iti domače-zgodovinska vprašanja. V mesecu decembru so se vršili izredno dobro uspeli tečaji v St. Petru. Solkanu, Rihem-bergu in Idriji. _ , Izobraževalni tečaji so v sedanjih žalostnih razmerah nujna potreba, ker napenja Lah vse sile. da bi s pomočjo šole že v mladih srcih zatrl spoštovanje in ljubezen do mile materinščine. Ker manjka na mnogih krajih domačih učiteljev, skušajo Lahi s podporami in podobnimi sredstvi izvabiti slovensko mladino v laške šole in jo tako v nežni mladosti odtujiti lastnemu narodu. Da preprečijo laške nakane, so ustanovili Slovenci "Splošno slo-vensko-žensko društvo." ki zbira in podpira slovensko ubožno in zapuščeno mladino ter se tako udejstvuje na polju katoliške prosvete in krščanske dobrodelnosti. V drugi polovici decembra je v Gorici začela izhajati "Slovenka." ki si je stavila plemenito in vzvišeno nalogo, organizirati in buditi narodno zavest med primorskim ženstvom. Z novim letom so stopili v ožje znanstvene stike slovenski znanstveni delavci. A" januarju lanskega leta je v Ljubljani zagledala beli dan mesečna revija "Socialna misel." ki si je v teku enega leta po svojih zanimivih razpravah zagotovila obstoj in se razširila po vsem ozemlju, kjer prebivajo Slovenci. Zato je postala z novim letom vseslovenska socialna revija. Eno uredništvo je v Gorici, drugo v Ljubljani. Uredništvo za Julijsko Krajino je prevzel dr. Upati ie. da bodo farmarji F- Besednjak, urednika v Ljubljani pa sta Fr. Terseglav in dr. stopili skupai in si zgradili no-1 Gosar. Podobno hvalevredno stremljenje po zbliževanju je opažali ti na polju nabožno — vzgojeslovnega berila. Kot skupno slo vo sirarno do spomladi. Seveda morali bomo poseči v žep, mesto da bi si razdelili dividende. Ven dar v sporazumu in složnim de- vensko glasilo se z novim letom priporočajo "Bogoljub" in "Cer- lovanfem bomo lahko prenesli kveni Glasbenik" ter "Pevec," ki prinaša pevskim društvom tudi ta udarec, ki ga ie nam do- skladbe najboljših slovenskih skladateljev. \c a t^oda. p-™ Najlepši uspeh skupnega slovenskega sodelovanja pa obeta -rmar- ilustrovani družinski list "Mladika." Primorcem "Mladika " " ni Opisala vzpeniačo. Ko se ie mala Merica prvikrat na vzpenjači v višia nad- neznana, ker je pod tem imenom že tri leta izhajala v Gorici in prinašala toliko zanimive m poučne snovi, da jo je z veseljem San Francisco. Cal. — Dovolite mi. da napišem svoii nikdar pozabljeni prijateljici par besedi v spomin. Dne 1. ianuaria jcj2i. ravno na Novega leta dan ie nas zavedno zapustila po svoii dolgi in mučni bolezni 21. mesecev roiakinia Mrs. Tosephina Bartol. Pokoina ie bila ves ta čas v okraini bolnišnici in ves čas potrpežljivo prenašala svoiev muke. Bila ie zvesta naročnica in pr> dna čitateliica lista Ave Maria Pred dčbrimi tremi tedni me ie še prosila, da nai pošljem za njo za pol leta naročnino na ta krasni list .ki ga ie tako Iiubila in rada prebirala na svoji bolniški postelii. To želi* sem ii tudi izpolnila. Naša draga pokoinica ie prišla v to novo domovino še le pred dobrima dvema letoma k tira prišla doli. * * * Pri plesu. Tovariš je tovarišu rekel: "Tista le tam. ko se~- ravno z ni'o plesal, je rekla, da me ne bc nikdar pozabla." Drugi tovariš: "Zakai ie pa to rekla?" Prvi: "Ker sem ji osemkrat stopil na kurie oko!" * * * Nedeljski počitek. — "Čudno, da ti povabiš malone vsaki dan svoio taščo na kosilo. samo na nedeljo ie še nisi nikdar povabila?" — "Zaradi — nedeljskega počitka r * * * Enostaven pogoi. Sodnik: "In s kakim zadoščenjem se zadovoljite, ker vas ie zatoženjsc razžalil?" Pisar: "Dvaiset kron nai mi — posodi, pa bova. "kvit!" * * * Več kot smola. Agent Czavarovalnice proti nezgodam) : "Zavarujte se vendar pri naši zavarovalnici proti nezgodam. Nevaren posel ie vaš itr prav lahko se vam pripeti kaka nezgoda." — "Eh. sai iaz nimam sreče, da bi kdai dobil" • ' ----— .. ---- j J v J- 'vvaijctll III » Gorici. List prinaša dobre povesti in druge leposlovne spise, 1 pregled o političnih, gospodarskih in drugih važnih dogodkih i doma in po svetu; dalje praktična navodila za gospodarje in I gospodinje, načrte za priproste domove, vzorce in kroje za obleko. perilo i. dr. Vrh tega se ponaša "Mladika" tudi z lepimi slikami in vinjetami. List urejuje za Jugoslavijo F. S. Finžgar, za Julijsko Krajino pa Fr. Bevk. • Na delu so tudi buditelji naših koroških bratov. Društvo koroških ljubiteljev "Gosposvetski Zvon," ki že od ponesrečenega Koroškega plebiscita zvoni in skupaj kliče prijatelje koroških zatirancev, je v zadnjem času razširilo svoj delokrog in ustano-vito "Udruženje koroških Slovencev". V zimskem času se po možnosti vrši v Ljubljani vsaki teden prijateljski krožek, na katerem obravnavajo priznani predavatelji najbolj pereča Koroška vprašanja. Tako je n. pr. vseučiliški profesor Gawazzi podal pregledno zgodovinsko zemljepisno sliko Korotana. profesor dr. Lončar pa govoril o vzrokih ponesrečenega koroškega plebiscita in o gospodarskih razmerah slovenskega koroškega kmeta. Sploh se v zadnjem času veliko piše in govori — pa ne samo med Slovenci, ampak tudi med Hrvati in Srbi -.io koroškem plebiscitu. o katerem vam hočem obširneje poročati v posebnem članku. Kakor na Goriškem "Prosvetna Zveza" tako se trudi za Koroško 'Gosposvetski Zvon/' da poda z oživljenjem ljudskih knjižnic slovenskemu ljudstvu dobro slovensko knjigo Tudi Koroški Slovenci imajo svoje tedensko glasilo, ki stopa kljub nemškemu terorju že v tretje leto. Imenuje se "Koroški Slovenec/' ki izhaja na Dunaju. Urejuje ga po vzorcu "Domoljuba" Jos. Zinkowsky. V začetku decembra preteklega leta je iznova poživilo tu- 'EDINOST" IZ NEODREŠENE DOMOVINE. Gonia proti poslancu Ščeku. Tržaški krogi so zelo nezadovoljni s poslancem Ščekom. ki 0a v ljudstvu radi svoje delavnosti vživa splošno zaupanje. Tržaški vodilni krogi očitajo Šče-da ie on kriv da denar malo popra za "ta rde-ce Molekul pravi, da so star ire-• Kosrar hočejo bogovi kaznovati mu zaslepe pamet. Da res so rekli, a rekli so še nekai drugega: De mortuis nil nisi bene, o mrtvih le dobro ... govori piši. sodi; ker mrtvi se ne morejo več braniti. Seve naši rdečkam, ki so slabši kot stari pa gani. tega pravila ne poznaio, ku. ces. ^ _____________ tržaške Zadružne zveze še ni za-J zato še grobove oskrunjajo! tnenian. Posl. Sček je sicer že| Sram jih bodi! obširno odgovoril v "Goriški -o_- Straži", a napadi ne prenehajo, j Ko bi dal inteligenco rajnega Sedaj se ie oglasil "Zbor sveče- j Rev. Soiaria na eno stran teht-nikov sv. Pavla' . organizacija! nice, oho naših socialistov pa na kat. slovensko-hrvatske duhov- lrugo stran, bi skledica s Soiar-ščine na Primorskem, s sledečo | ievo inteligenco s tako silo but-iziavo : "Zbor opaža ^zadnje ča- nila ob tla, da bi prazne socialise veliko gonjo zoper poslanca stične glave v drugi skledici popoka \ zadevi zamenjave de-' skakovale, kakor suhi orehi. ir~ia. List "Edinost," ki je po- .. -o-- četkom <• tej zadevi tainostno Tista številka Prosvete, ki ne molčal, ie se le potem, ko ie po- prinese nobenega duliovskega slanec Šček pozval Narodni svet škandala, se Zavrtniku zdi, ka- I * razsodišče v svoji zadevi, kor nezabeljeni žganci. Kadar začel zelo gostobesedno napadati kak tak ocvirk kie stakne, mu ie Ščeka na prav rafiniran način, j samo to žal. da ni <<špehov".am-7 a to izjavlja podpisani odbor .oak lojev. ni škandal iz vrst ka-"7' -.ra svečenikov sv. Pav1**". toliške, temveč protestantovske svoje prepričanje, da kaže vsa ta ciuhovščine. No pa v sili smo pisava "Edinosti" čisto druge niei voino doma tudi z lojem be-namene. ki nimajo z izmenjavo lili- prav nič opraviti. "Zbor" izraža j _ -o- tu 11 isvojo želio. da bi rad izve- Ko bi se jaz moral okleniti ali dei .zakai se ne skliče "Narodni! socialistov ali komunistov, bi se svet." ki bi vso stvar razsodil." i brez pomisleka oklenil komuni-Kako nastajajo prošnje za i- j stov. I i vsaj očitno kažeio svo-talijansko šolo v Istri. Družba karte, meitem ko socialisti hi->\. Cirila in Metoda ie imela v | sterično hinavsko zavijajo svoie Ferencih pri Vičinadi v Istri le- j Delavska Slovenija, glasilu- snlsk.r> poslopje, ki ie bilo po '0 ameriških slovenskih komu-eni četrtini last ferenčanskega | nistov. nad vsak dvom jasno po-k :: ■ rcija. Šola je bila svoi čas 1 ve- da ie ena temeljnih točk ko-i.ri/nana kot deželna s hrvat- j munističnega programa proti-sk 'i učnim jezikom. Po preVra- i verski boi. "Komunistična stran-tu ie i »stala šola zaprta, a Itali- ka." ki ie nastala proti oportuniz-iani so na razne načine skušali, niti." tako piše imenovano gla-d; i i i zlepa dobili v roke šolsko se ne sme odpovedati boju zgradbo.- Toda konzorcij-ie bil stranke proti verski narkozi, ki 7 \;' -11 > na -traži in poslopie ie o- ljudstvo v temi. Berite pa st■.':.. v niegovi posesti. Tedai so socialistične liste, kadar pišeio o r -; i .pili fašisti. Prišli so v vas, načelnem stališču socializma na-sV.cali konzorcij in njegove čla- ,>ra„m. ve™- Kako krvavo se pri-/. revolveriem na mizi prisi- dušaio. aa niso proti veri. V res-1:!•. da so podpisali listino, s ka- TJici imai° vero prav tako v II ■ i • -r^nuščaio šolsko zgradbo ^elodcu. ne v srcu. kakor komu-; otvoritev italijanske šole. I- "j^ti še bolj jih peče. ker jim * limnski listi so pa nato poro- hinavščina ne pusti, da "bi se čaii "razveseljivo" vest. da so razbremenili, kakor se komuni-Ferenčani iz lastne volie prosili (Nadaljevanje s i. stran i. V nom proti Romuniji. Litvinci gospodarijo v Memel-u. Dancing. iq. ian. — Gla'som poročil iz Memela vlada tam mir. Litvinski rebeli so proglasili svojo vlado v mestu. Francoska posadka je zaprta v svoje barake. Posadki so Litvinci pobrali vse stroine puške in vse vaineiše orožje. Kake korake bodo zavezniki napravili proti Litvincem še ni znano. Francozi bodo' naibrže zasegli tudi vse železnice. Pariz, iq. ian. — Ker se po-iavlja nekak odpor nemških železničarjev proti francoski okupaciji, bo najbrže reparacijska komisija segla tudi po Nemških železnicah v kolikor jih bo potrebovala za transportaciio vojaštva. premoga in druge tvari-ne. ki io bo izvažala v Belgijo in Francijo. i italiiansk« Uprava postojnske -o- jame ie Na i več i i strokovnjaki v geo-■ la v področje ministrstva za 'mafiji in etnografiji so nedvom- iedelstvor. Ustanovila se ie no naši Prosvetarii. ki pišejo, iHsebna komisija, ki bo vodiia da ,so Mažari pri Varnždinu u--krb za iamo. drli v Romunijo in streme za Zakai so zaprli "Lavorat^--*- teni* cla bi osvobodili 20 milijo-ieve" urednike. TržašVi listi po- nov svojih rojakov izpod tuie-r čaio. da so zaprli pet/'Lavo- ™ iarma. • tfreievih" urednikov zaU>ri?er^x -0- s-■ skrivali svojega tovariša Lio- \ Delavska Sloveniia ima men-r.ett!ia. katerega ie iskala ob- da Protiiezuitski delirij. Kakor last radi nedovolienega nošenia lj|iianec v stanju delirija povsod orožia. Uredniki so še vedno za- |/nudiča vidi, tako D. S. iezuita. prti. - r^rlnta Seipelna. predsed"'1--' nemško-avsti^iske republike ie vtaknila v iezuitski talar. Nova-kovič. Seipl je prav toliko jezuit. kot ti ruski arhimandrit. — NAROČITE LIST EDINOST VAŠIM DOMAČIM V STARO DOMOVINO! EMIL KISS BANKIR 133 Second Ave. New York, Citv PRODATA Prepaids (vnaprej plačane karte) I za dobivanje potnikov iz kraia1 - preko VSEH LINIT Sifkarta (z žele/nico) velja od ZAGREBA — NEW YORKA $105. — in $8. za davek. Pišite za nadaljne pojasnila EMIL KISS BANKIR' 1 ^Second Ave. New York, Citv Pošilja denar v stari kraj! TA Z PLAČAM 4% NA ULOGE! SLOV. KAT. PEVSKO DRUŠTVO "LIRA" Slov. kat. pevsko društvo "Lira", Cleveland, Ohio. — Predsednik: An-' ton Grdina. 1053 E. 6znd St. —* Pe-vovodja in podpredsednik: Matej Holmar, 6211 Glass av.e. — Tajnik: I Tg:. Zupančič, 6708 Edna avenue. — i Blagajnik: Frank Matjašič 1115 Norwuud Rd. — Kolektor Ant. Smo-Iič. 6411 Varian a ve. Pevske vaje so v torek, četrtek in) soboto ob pol 8. uri zvečer. Seje vsak prvi torek v mesecu v stari šoli sv. Vida. t — ali ste 'že por a v-!mNoS£AROČNINO J- solze niso tekle. • 27. decembra 1022. ie bil sla-jven dan za Ves civiliziran svet. ko smo proslavljali stoletnico j rojstva L. Pasteurja.« Vsak ga I pozna radi njegovega zdravljenja stekline in zdravniška obrt bo na vse veke slavila, kajti on je prepričal vse znanstvenike, da bolezni imajo ravno ta-.ko svoi koren'kakor vsako živo bitie. Slavne so besede Duclau-.xa prigodom Pasteureievega pogreba 'Pasteur ie premagal svet. vendar njegova slava ni stala niti ene solze." Uspehi in iznajdbe se merijo po tem. kolikor trpljenja je bilo zlajšanega in koliko živlienj ohranjenih. In iz tega stališča je Trinerjevo zdravilno grenko vino izborno zdravilo. Isto ie preprečilo in še preprečuje trpljenje tisočev vsako leto in njegova slava ie rast-la skoz vseh let. — "Reči moram, da Trinerjevo zdravilno grenko vino dela čudeže." tako piše gospod Anton Šinderlaš iz Ora, Neb., dne 16. dec. 1Q22. — Vaš lekarnar ali trgovec z zdravili ga ima v zalogi z drugimi izbornimi Trinerjevimi zdravili, kot je n. pr. Trineriev Liniment. Trinerjev Cough Sedative, itd. MOJE LEPE NADE ZASTONJ! (Gregor ,Daiga). (Konec.) NAZNANILO IN ZAHYALA. S tužnim in žalostnim srcem naznanjam vsem mojim sorodniki >m, prijateljem in znancem, da je nam Bog v-boljše življenje poklical ravno na novega leta dan, nadvse priljubljeno hčerko in šestrico- DOROTEJO Z-A BUKOVEC v starosti 4. mesecev in 19 dni. Vsem tukajšnem prijateljem se najlepše zahvaljujem za njihov olffsk in tolažbo v urah preizkušnje. Dalje se prisrčno zahvaljujem našemu botru, Franku Papež in mojim sorodnikom, Jerneju Muhiču. ki sta prišla tako daleč na sprevod iz Jolieta. Dobri Bog Vam plačaj in pogrni stotero! Iti ti angeljček nebeški pa prosi z angeljci Boga in Marijo 7\ tvojega revnega očeta in mater, ter brata *in sestrice, da bi tudi mi bili enkrat deležni Večnega veselja." - Žalujoči ostali: Jakob in Marija Zabukovec in otroci. Peoria, 111. 6. jan. 1923. NOV« > PROSVETNO GIBANJE MED SLOVENCI. 4 d i krščanske delovno ljudstvo v Ljubljani svbj list, imenovan "Pravica." Izhaja vsak četrtek in seznanja čitatelje predvsem s perečim sodobnim delavskim vprašanjem. Njen program je izražen v teh-le besedah: "Pravica" hoče biti glasilo tistih, ki so v dinašnji družbi najbolj lačni in žejni. Zato bo branila v prvi vrsti: Koristi delavcev, ročnih in duševnih, pa tudi malih posestnikov in rokodelcev; skratka "Pravica" bo zagovornik jugoslovanskih siromakov in nemaničev ter "malega človeka" sploh. Pri tem pa imamo in hočemo stalno imeti pred očmi, da je pravica hčerka Božja, da jo more ljubiti in spoštovati ter se po nji ravnati samo tisti, ki veruje v Boga nad seboj in v njegovo neskončno pravičnost." Tako se je začelo novo leto v znamenju edinosti in podvojenega skupnega dela zlasti tistih Slovencev, ki nosijo v srcu zapisano zavest: Borimo se za dobro, za sveto stvar, ki je nam vsem koristna, Bogu v čast, našemu slovenskemu ljudstvu pa v blagor. Srečno Novo leto in vzajemno edinost z Vašimi navdušenimi voditelji želimo in Vam bratje onstran morja. f. t. DRUŠTVO SV. VIDA ŠTEV. 25., K. S. K. J. V CLEVELANDU. O. V društvo se sprejemajo člani od 16 do 50. leta starosti. Vi se lahko zavarujete za $250, $500 in $1000 smrtnine. Društvo plačuje $7 na te den bolniške podpore. V mladinski oddelek se sprejemajo otroci od 1.— 16. leta starosti. Dr. zboruje vsako i nedeljo v mesecu v Knausc I dvorani. Asesment se plačuje samo na seji, od 10. ure dopoldne do 4. ure popoldne. Vsa nadaljna pojasnila dobite lahko vsak čas pri društvenih uradnikih. Predsedni:. John Widervol, 1153 East 61st Street. Podpredsednik. Joseph Žulič. Tajnik. Ant. Fortuna 1176 E. 61 st Street. Blagajnik. John Melle. Zastopnik. Joseph Rus, 6519 Bonna ave. Nadzorniki: John Zulič. Anton Strniša in Joseph Ponikvar. — Zastavonoša Ant. Drečnik. Dr. zdrav-nik^Dr. J. M. Seliškar. DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA štev. 18, S. D. Z., v CLEVELAND, OHIO. V društvo se sprejemajo člani od 16 do 55. leta starosti. Zavarujete se lahko za : $150, $300, $500, $1000, $1500 in $2000, smrtnine. Za bolniško podporo pa se lahko zavarujete za $7 ali pa $14 na teden. V društvfc lahko vpišete tudi otroke od 1 do 16 leta starosti. Za nadaljna pojasnila se obrnite na društveni odbor. Društvo zboruje vsako 3 nedeljo v Knausovi dvorani ob 1. uri popoldne. P.redsednik Rudolf Cerkvenik, 1115 Norwood Rd.; podpredsednik Josef Zakrajšek, tajnik John Vidervol, 1153 E. 6ist TSt.; zapisnikar Jos. Za-veršek ml., blagajnik A. Basca, nadzorniki Anton Vidervol, Ant. Strniša in Josef Zakrajšek st. Dr. zdravnik Dr. J. M. Seliškar, Zastavonoša Ferd. Misič, Redar John Peterlin. J S S + * i CIGARETE hAd v. KVa m * * / D O E R fc i "Gospod Gašper in gospodič^ Spela, vajine besede se mi jako dopadeio, vendar danes nisem prišel sem zato. da bi o tem predmetu razpravljali. Prav nič niti na misel mi hi kaj takega prišlo, še dosedaj. Saj'France me! pozna, da sem 2;vest pristaš peč-liariev, da na ženitovanje nik-, dar ne mislim. Vendar pomika-' ti me ie ielo ko mi tako lepo opisujete zakonsko življenje. Zlasti France Taprijazni pravi, da se neki prav fino počuti, odkar ie oženien." Nekako tako sem govoril, da bi se kako izvil iz tega pogovora. France pa, ko sem imenoval rriegovo zadovoljnost v zakon-3kein rtanu je povesil svojo glavo . v tla se posmehnil samemu sebi in si pri tem mislil, češ.' "p . . . zadovolinost," danes no-; sini črno oko, kar nisem nikdar pre i v samskem stanu. Vendar tega se ni upal iavno povedati.; Pričel pa ie ravno nasprotno:! O. hvala Bogu. dobro se počutim. sedaj imam vsaj postrežbo J kar pa preie po stanovanjih nisem imel." Če bi bila popolnoma sama. bi mu precei rekel: ' Pa take ne, da bi io dobival, s krožnikom po' očesu." Pa nisem hotel izdati skrivnosti, ki mi jo ie izročila ^pela. kakor dragocen zaklad. Tako ie poteklo nedelisko popoldne. Z dobro voljo in velikim upanjem sem .-el na Cukaioga avenue, da se tam zaljubim v moio !>pelo. Pa se nisem. In kdo ie kriv, kakor Špelin iezik. ki mi ie mogel povedati, da bi ona svoiega moža. če bi ii kai ugovarjal kar "premencala." Da bi me pa kdo premencaval. kakor j ounio. ne. tega ^i pa že še ne privoščim, tudi od Špele ne. a-! kcavno mi ie poslala za "Chri?t-| mas prezent" lepo bili vsi prizivi, zaman vsi ugovori in zavijanja, višje instance so odmerjeno kazen potrdile in zavrgle prošnjo za izpremembo kazn? v globo. Niti prošnja za pomiloščenje ni bila uslišana, vsa sredstva so bila izčrpana .Martina in Adama so resne pozvali, naj nastopita kazen, in njun zastopnik jufje poučil, da pridejo orožniki če se ne odzoveta vabilu. ' "Tako je prav," je hvalilo javno mnenje zemeljsko pravico, "oba naj sedita, da si tega ne bosta očitala." In dedki so pouče vali pridigarsko svoje sinove in vnuke: "Tu imate lep zgled, kaj dela s človekom nebrzdana strast, še v ječo ga spravi." Ob času najpridnej-še setve sta izginila Martin ter \dam in nihče, niti lastni ženi nista vedeli, kje sedita. Kot da sta s^ pogovorila, sta prepovedala ženama, obiskati ju. V ječi sta si izvolila samotni zapor in zaprosila, da ne puste nikogar k njima. fDalie sle0.00 po $1.00 za izplačila, ki presegaio S^o.oc računamo 1 cent in pol od do laria. ali po Si.^o od sto dolar iev. H tem pristoibinam ie št :?ridiati za vsako posamezno nino. nošiliatev entov za nošt- BANČNI ODDELEK EDINOSTI 1840 West 22nd Street, CHICAGO, ILL. «* ttP * ** I43Q West 18th Street. IZDELJUJE NAJBOLJŠE j SLIKE! J SVOJ POKLIC VRŠI j ŽE S 30-LETNO I IZKUŠNJO! i ižti =23 DOMAČE PIVO! Si naredite lahko po svojem okusu, ako kupite pri NAS: "HMELJ IN MALT" Zraven damo navodilo, kako zvariti dobro domače PIVO! Prodajamo Malt in Hmelj na debelo in drobno. MAL—TEEN—MALT—EXTRACT CO. Jos. Bielak, lastnik 1942 W. 21st Street, CHICAGO, ILL. * * * * + 4* 4* + * + * 4* * + + 4* + 4* 4* 4* Dolžnost Slovencev v Chicago je, da dajo svoje perilo oprati v SLOVENSKO PRALNICO "LAUNDRIJQ." Ne podpirajte več tujcev, ko imate v svoji sredi svojega lastnega rojaka, ki vodi to obrt. Kadar imate pripravljeno svoje perilo, pokličite na telefon, da pride na Vaš dom voz Slovenske pralnice. Mi peremo oblačila in vse, kar je za prati. Čistimo obleke "Dry cleaning," čistimo karpete, zavese in sploh vse, kar se da čistiti. Kadar imate kaj za prati, čistiti, ne pozabite na naše ime. Pokličite nas po telefonu. SOUTH—WEST LAUNDRL CO. JOHN ČERNOVICH, lastnik. 255 W. 31st Street, CHICAGO, ILL. Telephone: Yards 5893. + * * 4» * * 4-* * 4» 4-4-4* 4-* 4-4» 4-4* * 4 4- * 4 * 4 * 4 * * * * * * 4 4- 4» 4» 4 * 4 4- * X + + + * 4* 4* * + * * * 4» * * * ♦ 4» C* 4» 4» 4» + * * + + 4* .4* List Edinost je last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist se izdaja, da hrani njih pravice in jim kaže f)ravo pot do pravega napredka. List Edinost zahaja skoro v vse slovenske naselbine po Ameriki. Vse zavedne slov. družine so nanj naročene, in ga pridno čitajo, ker v njem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic in zabavnega čtiva. . ZATO SO OGLASI V LISTU "EDINOSTI" USPEŠNI. Trgovci, ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo oglašati v listu "Edinosti" in prepričani smo, da bodo potem v Edinosti stalno oglašali. DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA DO VSPEHA, ako ob raznih prireditvah in kampanjah oglašajo v našem listu. Poizkusite in prepričajte se enkrat. Po-služite se lista za Vašo reklamo, da jo list ponese na slovenske« domove pred oči slovenskih rojakov, da bodo znali, kaj prirejate in kdaj! NAŠA TISKARNA je sedaj skoro najmodernejša slov. tiskarna v Ameriki. Tiskarska dela izvršujemo lično in točno. Vsem slovenskim čč. gg. duhovnikom, cenjenim društvam, trgovcem in posameznikom, se najtopleje priporočamo, da se spomnijo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin. Ničesar drugega ne prosimo Vas, kakor vprašajte nas za cene, predno oddaste naročilo drugam. Ako le to 'storite, smo prepričani, da bomo vedno tiskali Vaše tiskovine mi! Mi izvršimo vsako tiskarsko delo. Najsi bo še tako malo ali veliko. Poizkusite pri nas! TISKOVNA DR. 'EDINOST' 1849 W. 22nd Street Chicajro. 111. Phone: Canal 0098. T + 4-4- 4-+ 4» 4> + + 4- V 4» 4> + 4- 4-+ 4* 4> 4- 4» + 4-+ 4* 4* +• 4-4- 4-+ 4» + 4-4* 4" + 4-