Anglija se bo maščevala z ekonomskimi odredbami napram Japonski radi napada na parnike London, 29. maja. Ker so ja- ustavljati na morju tujezemske ponske'ladje zadnje čase napadle več angleških tovornih in potniških parnikov in ker je Japonska blokirala kitajsko obrežje, bo Anglija odredila ekonomska povračila napram Japonski. Angleška vlada pričakuje na-daljnih poročil od svojega poslanika na Kitajskem kot tudi od poveljujočega admirala v kitajskih vodah, predno odredi nadalnje korake proti japonski drznosti. Obenem je Anglija začela poizvedovati pri ameriški vladi, kaj namerava ona storiti glede drznosti Japoncev, ki so začeli Berlin, 29. maja. Katoličani kot protestanti v Nemčiji so na binkoštno nedeljo zaman pričakovali rednega radio verskega programa, kajti Hitler je prepovedal vsako versko predavanje potom radia. Ob istem času je Hitler skušal ustaviti prodajo svetega pisma in enakih verskih knjig. Nihče ne sme potom radia delati reklame za prodajo svetega pisma ali pa citirati verze iz sv. pisma. Nobenega verskega govora ni bilo že en mesec potom-radia. Ljudje niso vedeli, da je Hitler vse to prepovedal, kajti povelja izdaja ministerstvo za javno prometne parnike, česar dosedaj še ni bilo. Smatra se, da je Japonska pripravljena pregnati vse tujezemske interese iz Kitajske, katero smatra za popolnoma svojo provinco. Anglija namerava nadalje podeliti vsem prometnim svojim parnikom mornariško spremstvo. Vendar so gotovi krogi prepričani, da je to skoro nemogoče, ker bi bila Anglija prisiljena poslati kakih 100 nadalnjih vojnih ladij v kitajske vode. Hitler je prepoedal vsako versko predavanje po radiu. Prepovedal je ludi rabo sv, pisma vzgojo direktno raznim radio "postajam. Hitler je mnenja, da so radio postaje državna posest, torej ima država pravico kontrolirati kaj sme in kaj ne sme na radio. Ker je državna oblasti sama v sebi brezverska, pravi Hitler, torej tudi radio postaje ne smejo oddajati verske propagande. Sveto pismo se sme v bodoče prodajati le v kakih štirih trgovinah v Nemčiji. Druge knjigarne smejo prodati sveto pismo, ako dobijo za to od vlade posebno dovoljenje. Enako 'je vlada ukrenila tudi glede številnih drugih verskiht knjig. Kje bo zmaga? V petek 2. junija se bo vršila v mestnem avditoriju velika bitka, ki,nuj dožene, kdo je prvi rokoborec v državi Ohio. Značilno za to bitko je, da se vršila med Slovencem in Italijanom. Slovence bo zastbiml naš poznani r o k ob or ec Eddie Simms-Simončič, dočim bo od laške strani nastopil Patsy Pirroni, ki je tudi poznan šampion države Ohio. Vstopnice za rokoborbo lahko dobite, ako se oglasite v Tino Modic prostorih na 6025 St. Clair Ave. Naša želja je, da se priglasi čim več Slovencev in a tem pokažejo, zanimanje za svojega rojaka. Kolikor mi poznamo našega Eddita, je nakU-stil dosedaj še vsakega Italijana in upamo, da bo tako tudi v petek. Le pridite prijatelji športa, imeli boste prav dobro zabavo. Zgubljeni zrakoplovec London, 30. maja. Thomas Smith, ki se je pretekli petek podal v malem zrakoplovu iz Zedinjenih držav, je najbrž mrtev. Do torka zvečer niso še slišali o njem, dasi bi' moral biti v nedeljo v Londonu. Smith se je podal preko Atlantika v malem zrakoplovu, kakoršnji se redko kdaj rabijo za polete, ki trajajo dalj kot 250 milj. Kuriva je imel s seboj za 42 ur. -o- Glede državljanstva Šola, v kateri se vrši pouk za ameriško državljanstvo, in ki ima svoje prostore na E. 55th St. in St. Clair Ave., v dvorani javne knjižnice, zapre svoje prostore v četrtek 8. junija. Toda učenci bodo lahko pohajali še v juniju in tekom meseca julija v izredno šolo, ki je pod vodstvom Georga Greene, ki vodi šolo v Marshall poslopju na Public Square. Tam se bo vršila šola vsak večer, pri-čenši ob 7. uri, samo v pondelj-kih, sobotah in ob nedeljah zvečer ne. Vsak si lahko izbere po volji večer, ko bo pripravljen pohajati v dotično šolo. Slavčki Starše mladinskega pevskega zbora "Slavčki" se prosi, da si preskrbijo vozno karto za Pittsburgh in tudi vstopnico za koncert. To dobite lahko pri A. Mi-hevc, 1135 E. 60th St. Prijatelji, katere vas veseli lepa slovenska pesem iz mladinskih grl, pridružite se in lahko potujete skupaj s slovensko mladino v Pitts- burgh. Poseben vlak odpelje iz Clevelanda dne 11. junija ob pol 7. uri zjutraj. Paderewski je boljši Sloviti poljski pianist Jan Paderewski, ki je zadnje dni hudo zbolel, je toliko okreval, da je sklenil podati se domov na Poljsko dne 30. maja, dasi bi se imel muditi v Ameriki do konca junija meseca. Vendar ni odpotoval včeraj iz New Yorka, pač pa odpotuje prihodnji teden. Volitev delegatov V četrtek 1. junija se vrši seja podružnice št. 3, Sloveiske moške zveze, članstvo je vabljeno, da se te seje udeleži v največjem številu, kajti na dnevnem redu je volitev delegatov za konvencijo, ki se vrši 5. avgusta v Slov. domu na Holmes Ave. — Odbor. župan bo tožen Zveza davkoplačevalcev namerava vložiti tožbo napram županu Burtonu v Clevelandu, ker zahteva župan Burton, da se izroči mestni blagajni $250,000,' kar predstavlja čisti dobiček mestne elektrarne, župan Burton namerava uporabiti omenjeno svoto za politične svrhe, ali kot on pravi "za upravne stroške," kar pomeni toliko kot da namerava najeti za svojo kampanjo ljudi, ki bodo delovali za njega. Namesto da bi znižali ceno elektriki, pa rabijo čisti dobiček mestne elektrarne v politične svrhe! Kdo bo torej še imel veselje glasovati za povečanje mestne elektrarne! Lekcija za matere Dr. Alexis Carrell iz Clevelanda je imel te dni na seji Kluba žensk v Clevelandu ostro lekcijo za one matere, ki dajejo svojim otrokom mleko iz steklenic, da se lahko posvečajo raznim zabavam, namesto, da otroke na svojih prsih dojile. "Naravna doji-tev otrok je najboljše sredstvo, da ostane otrok pri zdravju," se je izjavil znameniti zdravnik. Smrtna kosa V pondeljek zjutraj je preminula Norma Teras, hčerka Mr. in Mrs. Anton Teras. Stara je bila dve leti in 7 mesecev. Družina stanuje na 1438 E. 45th St, Truplo otroka se nahaja v mrtvaški kapeli A. Grdina in Sinovi, od koder se vrši pogreb v če trtek zjutraj v cerkev Marije Brezmadežne in potem na Cal vary pokopališče. Naše globoko sočutje staršem! Sodnik Artl Zadnje čase se v mestu mnogo govori, da bi demokratska, stran ka kandidirala mestnega sodnika Artla za županskega kandidata. Sodnik Artl je fin državljan, češkega rodu in uživa veliko zaupanje v mestu. Vladno nadzorovanje učnih zavodov je prvi korak k diklalorslvu, trdi predsednik vseučilišča Dr. Ralph Hutchison, predssd-nik Washington in Jefferson univerze v Pennsylvaniji, je imel te dni govor v Clevelandu, v katerem je ostro obsodil vladno vtika van je v razne učne zavode. Dr. Hutchison je govoril na zborovanju presbiterijancev, ko ga je poslušalo nad 2,000 ljudi. Izjavil je, da če bo vlada nadzirala višje učne zavode, da je to prvi korak napram diktatorstvu. "Mi ne potrebujemo vlade v naših učnih zavodih," je dejal dr. Hutchison. "Mi potrebujemo, ako želimo v resnici ostati demokrati, dobro vero v Boga, značajno življenje in pripravljenost pomagati eden drugemu." "Naši verski javni zavodi so prvi boritelji za svobodno demokracijo. Sicer se pokorimo javnim postavam, toda od države ne potrebujemo nobene podpore, ker s tako podporo postanemo odvisni države. "Dokler bomo imeli svobodne javne učne zavode, toliko časa bomo ostali svobodni, kakor hitro pa se vtika vlada v vzgojo, postanemo fašisti, in kot taki ne bomo odgovorni sebi in Bogu, pač pa diktatorjem," je končal svoj govor dr. Hutchinson. Zanimive vesti iz življenja ameriških Slovencev po številnih naših naselbinah Lokavi agenti V neko gostilno v Cleveland Heights je prišlo te dni več državnih agentov, ki so uslužbeni pri komisiji >za opojno pijačo. Deset minut pred eno uro so naročili pijačo, plačali, toda se pijače niso pritaknili. Ko je pa odbila ura ena, so zavžili pijačo, nakar so gostilničarja aretirali, češ, da je prodajal po eni uri. Sledila bo seveda zanimiva sod-nijska obravnava. Pobiranje asesmenta Članicam društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ se naznanja, da se bo nahajala tajnica nocoj večer v prostorih stare šole sv. Vida med 6. in 7. uro v svr-ho pobiranja asesmenta in drugih društvenih zadev. Zelo važna seja Direktorij Slov. društvenega doma v Euclidu vabi vse zastop nike in ostale društvenike, da pridejo gotovo nocoj večer na sejo, ker je seja zelo pomembna in važna. Pričakuje se, da bo sleherni odzval. Dve zmagi Clevelandski baseball .igralci so včeraj dobili dve zmagi nad svojimi nasprotniki. 26,700 ljudi je zrlo njih igranje. "Indijanci" so sedaj skoro na drugem mestu baseballa pri American ligi. Poroka V soboto 3. junija, se poročita v St. John's katedrali Miss Ho čevar, lastnica dobro poznanih lepotičnih prostorov na 6213 St Clair Ave. in Mr. John Legan Jr., 12831 Carrington Ave., West Park. Poroča se vrši ob 8:30 zjutraj. Mlademu paru želimo mnogo sreče in napredka. V bolnišnici Mrs. Agnes Hribar, 5347 Spen cei* Ave. se nahaja v City bolni šnici, soba št. 1. Obiski so v to rek in četrtek od 1 do 2 popoldne * Kubanska vlada je izgnala 100 nemških židovskih beguncev ki so se nameravali tam naseliti. Pred sodnijo v Columbusu,] Kansas, je bil obsojen v zapor od enega do petih let rojak Mike Testen iz Mineral, Kans. Dokazana mu je bila krivda, da je gojil mariajuano, prepovedano rastlino za narkotične strupe. V Saginaw, Mich., je umrl rojak Jože Mlinar, star 55 let in rojen na Vrhniki. V Ameriki je živel 35 let in zapušča tam sina in dve hčeri a v Clevelandu pa brata. V bolnišnici v Cantonu, Ohio, it- umri za pljučnico rojak John Rant, star 61 let, prodajalec vrtnih dreves. Doma je bil iz češni-ce pri Jesenicah na Gorenjskem. Pred leti je imel mesarsko obrt v Mayrnard in Adena, Ohio. Poročen in razporočen je bil dvakrat, in zapušča iz prvega zakona sina in hčer, iz drugega pa hčer. O pokojni Ivanki Hude se iz New Yorka še poroča, da je bila žena pomožnega urednika Glas Naroda in doma iz Domžal. Po-eg moža zapušča v New Yorku tri pastorke, brata in sestro, v stari domovini pa dva brata in sestro. V Jolietu se bo dne 4. junija pela nova sv. maša, katero bo aroval Rev. Francis J. Papesh, rojen v Jolietu. Rev. Papesh je študiral pri frančiškanih v Le-montu. V Chicagu je preminul rojak Frank Bezovšek, doma od Gornjega Grada na štajerskem, od-toder je prišel v Ameriko pred 335 žrtev! Od pretekle sobote pa vse do torka zvečer so avtomobili povzročili v Zedinjenih državah nič manj kot 335 nasilnih smrti. Poleg tega je pa v istem času utonilo 80 ljudi, ki so se šli kopat radi vročine. Lansko leto je bilo ob istem času ubitih samo 250 ljudi. Letos je prevladoval nenavadno ogromen avtomobilski promet po skoro vseh cestah Zed. držav. Lepi dnevi in gorko vreme je izvabilo milijone ljudi na vožnjo. In kar je čudno se ni pripetila nobena avtomobilska nesreča v New Yorku, dasi je bilo tam milijone ljudi, ki so pohiteli na razstavo. 28. leti. Tu zapušča soprogo, pet iinov in tri hčere. Mr. in Mrs. Louis Plankar sta te dni slavi v Detroitu 30-letnico svojega zakona. Lepa družba se je zbrala na domu Bernard Trav-nikarja, ki je brat pokojnega Georga Travnikarja iz Clevelanda. V Cockerill, Kans., je umrla Mary žibert, stara 62 let in doma iz Lipe pri češnici. V Ameriki je živela 26 let in zapušča v Kan-sasu moža, dva sinova in hčer. V I4>w©1MJ'&;.....Ohio, - je« umrl rojak Ivan šepic, star 57 let in doma iz Ruškovca pri Voloski v Istriji. Pobrala ga je sušica. Tam zapušča ženo, sina in dve omože-ni hčeri. V Anacondi, Mont., je pred kratkim umrl Ignac Miler, star naseljenec in trgovec z; vsakovrstnimi pijačami. Doma je bil iz Begunj pri Cerknici. V Ameriki zapušča ženo, dva sinova in štiri hčere. Iz Barbertona, Ohio, se poroča, da je odšel Jos. Valenčič v Californijo, kjer se namerava i/uriti za zrakoplovnega mehanika. Več let je bil zaposlen kot avtni mehanik v Akronu. Njegova roditelja sta baš nekaj dni pred njegovim odhodom praznovala srebrno obletnico poroke. V Evelethu, Minn., je umrl rojak Anton Zidar, star 78 let in doma iz Velikih Lašč na Dolenj skem. — Istotam je umrla Mary Virant, stara 75 let, ki je bila rojena na Visokem pri Igu. 70,000 žensk je paradiralo za Mussolinija Rim, 29. maja. Diktator Mussolini je imel včeraj kratek govor na laške ženske, ki so se zbrale iz cele Italije in paradirale, 70,-000 močne, pet ur po Rimu. Mussolini je povedal ženskam, da so one steber, ki drži Italijo visoko nad drugimi državami. Mnogo žensk v paradi je bilo oboroženih s puškami in bajoneti. Mnogo sto žensk je dospela celo iz Nemčije, da so se udeležile parade. Kakih 1,000 jahačič se je nahajalo v paradi, dočim so ostale ženske nosile silno kratka krila. Odklonil službo Frank Uible, bivši predsednik poslanske zbornice v državni po-stavodaji, je dobil od governerja Brickerja ponudbo, da postane član davčne apelacijske komisije, katera služba nese na leto $5,-000.00, pa še delati ni treba dosti. Mr. Uible je demokrat, toda je službo zavrnil, rekoč, da kot odvetnik več zasluži in da bi zgubil vse svoje kliente, ako bi dotično službo prevzel. V davčni komisiji mora biti, glasom postave, najmanj en demokrat. Donald Gray umrl A. Donald Gray, poznani časnikar in mojsterski vrtnar, katerega članki so dnevno izhajali v The Cleveland Press, je včeraj nenadoma umrl. Zjutraj je še delal do tretje ure, nakar je šel k počitku. Vstal je ob 10:50, na kar je dobil zajtrk, a uro pozneje je umrl za srčno kapjo. Pokojni Gray je bil poznan ne samo v Clevelandu kot eden vrtnarskih strokovnjakov, pač pa tudi po širni Ameriki. Slovenski odličnjak Mr." Charles Mlakar je pravkar izvršil svoje učenje na East T-Ilgh" Soli", ko ga je dolefela izredna Čast in odlikovanje, da je dobil od pristojnega odbora šolnino, da nadaljuje svoje študije na najbolj odlični ameriški univerzi — Yale University. Starši mladega Mlakarja so se pred leti priselili v Cleveland iz domovine. Mr. Mlakar je sin delavske družine. Učil se je pa tako, da je prekosil vse druge in tudi na atle-tičnem polju se je odlikoval. Mlademu dijaku želimo čimveč uspeha in da bo njegovo ime po končanih študijah zaslovelo po Ameriki kot je slovelo dosedaj v Clevelandu ! Cheerio, Charlie! Preklicujejo The Cleveland Press se je v zadnji številki opravičila pred občinstvom, ko je prvotno pisala, da je bivši župan Ray T. Miller zadolžil mestno elektrarno za $1,500,000. Poznani dnevnik priznava, da obstoji taka xadol-žnica, toda je ni naredil župan Miller, katerega prosi odpuščanja, pač pa je naredil zadolžnico sedanji župan Burton, ki se razume na to, kako se delajo dolgovi. štrajk čistilcev Unij ski čistilci oblek so pripravljeni na štrajk, ako kompa-nije znižajo plače, kot so zatrdile. Znižanje plač prihaja iz vzroka, ker mnoge kompanije tekmujejo medsebojno, kdo bo cenejše čistil obleke. Direktor javne varnosti Ness je te dni poklical linijske uradnike v svoj urad in jim povedal, da mesto ne bo trpelo nobenega nasilja ako pride do štrajka.' Tožena kompanija Proti Goodyear Tire & Rubber Co., je bila dvignjena tožba v svoti $300,000 od strani raznih delavcev, ki so bili ranjeni tekom štrajka v maju mesecu, 1938. Obenem je tožen tudi župan in policijski načelnik. Pozdrav od deklet Dekleta, ki tvorijo "Marie Prisland Cadets" podružnico pri Slovenski ženski zvezi, so nam iz Indianapolisa, Ind., poslale mno-i go pozdravov. Prav lepa hvala! Vest iz domovine Frank in Anton Mihčič, 7202 St. Clair Ave., sta dobila iz domovine žalostno vest, da je umrla njuna mati Marija Mihčič v vasi Starad pri Podgradu v Istriji v visoki starosti 71 let. Tam zapušča moža Antona, sinova Jakoba in Josipa ter hčer Marijo Hrvatin, v Clevelandu pa gori imenovana dva sinova Franka in Antona. Bodi ran j ki dobri ženi ohranjen blag spomin! Zadušnica V četrtek 1. junija se bo v cerkvi sv. Vida ob pol sedmih zjutraj brala sv. maša za pokojnim Jože Hočevar ob priliki prve obletnice njegove smrti. Ranjki je umrl v Kanadi. Sorodniki in prijatelji ranjkega so prijazno vabljeni. Angleška dekleta 26 mladih angleških deklet je dospelo v Cleveland v pondeljek. So gostinje Cleveland Rotary kluba. Tu ostanejo en teden. Ob istem času je odpotovalo 26 mladih ameriških deklet v London. AMERIŠKA |ff DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ^ ^ SLOVENIAN MORNING t IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPER - " 1 ---- ' 0. 126. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, MAY 31, 1939 LET0 XLII. — VOL. XL1I. >— _____________________ ____ . . 1 ......—- ■ — Naši novi državljani | j pretekli petek se je zopet vrši-j . ^lišanje na zvezni sodniji J I?"1 Podelitve ameriškega držav- Pstva. Sledeči naši ljudje so >'ali ameriški državljani: Joe frbish, Elizabeth Grail, Mary pi ^taak, Mary Hočevar, Anton vj Jabec, L. Gnatovich, John Do- sl ^ Sava Mitrovich, John Duri- } Jos. Kolenich, Mike Stanko, gWl Simčič, Frank Samsa, An- V1 i^' Kump, Jennie Tekavčič, j**0« Cinkole, John J. Novak, d; Mrzich, John Arko. Vsem n ^iifli državljanom naše iskrene Vl ^'tke. Veseli nas, ker smo do- Vl 'v letošnjem letu že 344 novih r'Ških državljanov v Cleve-% i iz Iv. ---" Nija bo zahtevala po- 1 jest in vrnitev kolonij \ V 29. maja. Virginio Gay-slti piše v imenu Mussolinija, tf 'Poročal včeraj, da bosta Itali-^ Nemčija v kratkem skupno °Pili in zahtevali vrnitev in ^kolonij. Dočim bo Nemči-^tevala, da se ji vrnejo vse kaljene kolonije, bo zahteva-J^ija nadalnje kolonije. No- p upanja za mir ne more ;> dokler ni to vprašanje kon- p Rešeno, ako dobi samo Tuni-£ Italija pričakuje mnogo u kloako Nemčija ne more bi- e Pjvol j na, ako zasede Gdansk. ifej-ija kot velesila potrebuje z; C^e kolonije. Gayda je ob- c Ij direktno namignil, da poli Podpis vojaške pogodbe ^ImČijo in Italijo, da nameni državi, Italija in Nemčija, J^ati kolonije. Ako jih je 11 'ja nagrabila, zakaj ne bi j ia smela zahtevati, kar je ugrabljenega. S tem ^a1)em se bo morala pečati a j c°ska kot angleška vlada. s --o--S || (v Mestna voda k J'tetni oddelek mestne via- č ji da je mesto Cleveland b j Zadnjih dvanajst let daro- i: I #*o zastonj raznim privat- š I i /11 javnim šolam, mestnim C bolnišnicam, knjižni- p i ,1,1 vodstvom pokopališč, da- s i /Ustnem čarterju ni nobene- č I da sme mesto dajati t | j ^stonj in dasi je tako odda- * k tudi sodnija lansko leto \ :,r j ?Vedala. Vrednost vode, ki \ ! j a oddana zastonj, znaša ne-J^ tri milijone dolarjev. Kar ^ iJe'ii zavodi ne plačajo, rao-^ ' ^ ostali, ki rabijo vodo, to- ; S ^ Plačati. \ Tožba se nadaljuje ( i^} župan Ray T. Miller, kot j k1'^ progresivne skupine de- : 3>v v Clevelandu, je na--flA Relacijsko sodnijo, da poji mnenje, če je resnica, M ' ESa nima jurisdikcije v H Jll5h prepirih posameznih jB]|' Common Pleas sodnik pf je razsodil, da Common s°dnija nikakor ne more J o6vati v političnih prepirih. ^ !i|^ska sodnija bo sedaj iz-^ ' je to resnica. L. Niso piketirali i^ki piketi, ki so zadnje ij.'Piketirali Riverside poko-i niso bili na mestu vče-;na Spominski dan. Najbrž da bi jih ljudje napad-pravi unija, da ni hote-^astiti" Spomin skega \ '}^iketimnje pokopališč se ' kot piketiranje mrličev. t>nn ftadio program \ Popoldne začenši ob 2:15 I jp>eli Priliko slišati lep slo-J ICtadio program na postaji •jj^ 1 Kdor ima čas naj le po- "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 Bt. Clair Avenue Cleveland, Ohio ______Published dally except Sundays and Holidays__ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto »7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta »3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta «3.50. Za Cleveland, po raznaSalcih: celo leto »5.50; pol leta »3.00. Za Evropo, celo leto, »7.00. -Posamezna Številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, »5.50 per year; Cleveland, by mall, »7.00 per year. U.S. and Canada, »3.00 for 6 months Cleveland, by mall, »3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier«, $5.50 per year, »3.00 for 6 months. European subscription, »7.00 per year. Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1009, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 126, Wed. May 31. 1939 —.—.—.—.—.—.—•—•—.—•—.—>—. . .—•—•—•—.—•—•—.—.—«—<■' BESEDA IZ NAROD« ■......................*— Na obisku v stari domovini Piše Mrs. Josephine Erjavec, gl. nadz. SŽZ. Split Lahi ne zaupajo Nemcem Pred več dnevi je bila med nemško in laško vlado podpisana prijateljska vojaška pogodba, kar se je zgodilo na jako svečan način. Kot v vseh enakih slučajih, pa naj se podpise pogodba med posamezniki ali pa med državami, se ljudje vprašujejo, koliko časa bo trajala taka pogodba in če bo prinesla kaj koristi. In tako je tudi vi slučaju laško-nemške pogodbe. Seveda dobimo tako v Italiji kot v Nemčiji mnogo krogov, ki so bili mesece in mesece na delu, da je prišlo do take pogodbe. Te osebe, oziroma ti krogi so mnenja, da morata Nemčija kot Italija skupno delovati ali pa skupno propasti. Obe sta fašistični državi, obe sovražnici demokracije, obe se pehati za naselbinami ali kolonijami, torej prevladujejo skupni interesi za obe državi. Nemčija ne more voditi večje vojne, ne da bi ji Italija pomagala, trdijo omenjeni krogi, in še bolj očitno je, da Italija še bolj potrebuje Nemčijo. Potem ko je Hitler zasedel Avstrijo in Čehoslovaško, Italija nikakor ni mogla imeti tako mogočnega sovražnika za svojega soseda kot je Nemčija. Torej so tu podani izvrstni vzroki za rimsko berlinsko osišče in za vojaško pogodbo. Toda narodi, kot navadni ljudje ne ljubijo vedno onega, kar je dobro za nje. Politika je v resnici čudna tovarišija in ravno tu imamo en tak slučaj. Tekom; svetovne vojne se je Italija borila proti Nemčiji, in mladina izza onih dni je še precej živahna. Ta mladina je danes pri srednjih letih in tvori hrbtenico industrije, armade in vseh javnih del. In tem ljudem se danes pripoveduje, da je Nemčija njih edina prijateljica. Resnica pa je, da je bila Avstrija kot Nemčija že starodavna sovražnica Italije. Rimsko-berlinsko. osišče je šlo še en korak dalje. Italija je bila poznana kot prijateljica Anglije dolga leta. To prijateljstvo je sedaj zavrženo in mnogi laški krogi majejo z glavami. Poleg tega pa so Italijani prepričani, da želi Mussolini mir in da Musso ne bo zapeljal Italijane v vojno. Niso pa prepričani o Hitlerju, da ne bi začel te ali one vojne. Nova vojaška pogodba pravi, da morajo Italijani v vojno, kadarkoli bi Hitler začel z vojno. In ker je Hitler nagld jeze so mnogi Italijani prepričani, da se bodo prej ali slej znašli v sredi klanja. Temu mnenju nasproti pa stoji mnenje znanih laških fašistovskih voditeljev kot so Starace in Farinacci, ki pravijo, da je zveza z Nemčijo velike vrednosti in da je do nje moralo priti. Tudi laški minister za zunanje zadeve je enakega mnenja, dočim se o Mussoliniju ne more povsem istega trditi. Končno je signor Mussolini, ki pravzaprav vodi laško zunanjo politiko in ne grof Ciani. Mussolini vodi tudi vse druge laške zadeve. Torej je moral najbrž dati svoje dovoljenje,"da je prišlo do vojaške pogodbe med Nemčijo in Italijo. Predno je nemški minister za zunanje zadeve podpisal pogodbo, je moral poklicati Hitlerja in enako je storil tudi Ciano, ko je poklical Mussolinija po telefonu. Oba diktatorja sta se potem sporazumela. Da je bil Mussolini pri volji iti tako daleč in podpisati pogodbo je odgovorna najbrž njegova naklonjenost napram svojemu zetu Cianiju. Mussolini je dognal, da je Ciani, ki je še mlad, jako vesten eksekutivni; uradnik in jako zmožen. Kdo ve, če ga ni Mussolini izvolil za svojega naslednika, ako se njemu kaj pripeti? In to je vzrok, da Mussolini večkrat kaj naredi, kar mu Ciani priporoča, dasil bi se skoro lahko trdilo, da se Musso ne strinja z vsem. Laški kralj pri vsem tem nima nobene besede.^ Podpisal bo torej pogodbo, ker zahteva laška ustava tako. Teoretično sicer lahko zavrne podpis, toda ima prevelik strah pred Mus-solinijem. In kralj je v Italiji, skoro bi rekli, bolj popularen kot Mussolini, šušlja se, da je kralj proti pogodbi, ker sledi večini naroda, toda Mussolini ga je, naravnost tozadevno ustrahoval. b parnikom Jugoslavija smo se vozili od sedmih zjutraj do pe-j tih popoldne. Vožnja je bila pri-1 jetna. Vedno smo se vozili ob obali, vedno smo imeli pred očmi krasna obrežna mesta. Parnik se' je ustavil tu in tam, da je izložil potnike in naložil nove. Na parniku so bili ljudje vseh narodnosti in iz raznih delov sve-1 ta, ki so si prišli ogledat lepoto1 tega dela Jugoslavije. Seznanila' sem se z neko gospo, ki je potovala z možem iz Avstralije. Bila je tudi na švedskem, in ogledala si je vso Anglijo. Povedala mi je, da se je vozila sest tednov iz Avstralije v Evropo. Jaz sem se čudila tej dolgi vožnji. Zmislila sem se na našo vožnjo iz Amerike, ki traja nekaj manj kot šest dni, pa že vsi nestrpno čakamo, da bomo zagledali suho zemljo. Ona je povedala, da se je bila tako privadila morski vožnji, da se je že skoro čudila suhi zemlji, ko jo je ugledala. Kakor na vseh večjih parni-kih, smo imeli tudi tukaj dvakrat obed, namreč ena skupina enkrat, druga pozneje. Naša skupina si je bila izbrala prvo ser-viranje (menda nas je morski zrak zlačnil) in imenitno smo bili postreženi. Pa vse prekmalu je bilo konec krasne vožnje in bližali smo se Splitu. Ko se izkrcamo, nas že obsujejo rani agenti in postrešče-ki iz raznih hotelov, ki so nas hoteli izvabiti v svoje hotele. Vsak nam je znal na svoj način pripovedovati in poveličevati udobnosti svojega hotela. Končno smo se odločili za hotel Ambasador. To je skoro novo poslopje, zgrajeno predlani in po najnovejšem sistemu. Hotel stoji tik ob morju, kjer imajo izletniki vedno pred očmi sinje Jadransko morje in zi'o na ladje, ki prihajajo in odhajajo. Vse sobe so bile opremljene z novim pohištvom, s kopalnicami, s telefoni, sprejemnimi sobami, z velikimi dvoranami, z spenja-čami in mnogimi drugimi ugodnostmi. Vse to je na razpolago turistom. Najbolj razvajeni potniki so dobili svojo udobnost. Poleg tega je bil ravnatelj še Slovenec, doma iz Maribora, ki nam je bil v vseh slučajih na razpolago in se izkazal kot pravega gen-tlemana. Skrbel je za nas jn gledal, da smo imeli dovolj zabave v Splitu. Tudi za zabavo naših m'adih deklet je'skrbel, jih vedel na plese v razkošnih dvoranah in skrbel, da smo imeli hrano po *.......................... Kaj pravite! ............. ..............■» *—-> Nekdo priporoča sredstvo za rast las do 45. leta. Kar bi radi je kaka žauba po 45. lptu, ko se začno lasje res kraužljati na tiste čudne viže. Ht * w Pastirček Arif Jakič jo blizu Sanskega mostu zaspal med železniškimi tiri. Prisopihal je vlak in pastirček se je zbudil šele, ko je peljal zadnji voz čezenj. No, potem je pa začel tuliti, da je šlo skozi ušesa, od strahu seveda. Drugih posledic ni, kot da začne pastirček; divjati, kadar zasliši dr dr an je vlaka in po nobeni viži ga ne morejo spraviti v bližino železniške proge. ■ * » Neka žena je skočila v vodo. To je opazil dobrosrčen človek, t.kočil za njo in jo potegnil na suho. Pa mislite, da je bila žena s tem zadovoljna in rešitelju hvaležna? Kaj še! šla je in se obesila na bližnje drevo. Rešitelj jo je pustil mirno viseti. Ko so ga pozneje vprašali, zakaj je ni odrezal, je ravnodušno pripomnil, da je mislil,'da se hoče ženska samo malo osušiti, zato se je obesila na drevo. potovanje. Razen Mrs. Prisland, Hermine Prisland, Evelyn Fabian in Alice Zeleznik, smo se po treh dneh odpravili, da obiščemo še Plitvička jezera. Prvo omenjene so pa ostale čez noč še v Splitu in drugi dan so se odpeljale z ladjo v Italijo, da obiščejo Rim, Benetke,,Florenco itd. Drugi smo se odpeljali pa že zvečer z vlakom. Tudi jaz sem obiskala ta laška mesta enkrat pozneje, zato jih bom ob priliki opisala. Torej tukaj se je ločila naša skupina, ki je potovala dozdaj vedno skupaj. Pred odhodom iz Splita smo videli proti večeru krasno belo ladjo, ki je priplula v pristan in prinesla angleškega vojvodo Kent in njegovo »eno Marino. Ta dva vedno prebijeta svoje poletne počitnice tukaj. Marina je bivša grška princeza in se je vojvoda Kent seznanil ž njo na Bledu. Mrs. Prisland in ostale so nas spremile do vlaka. Pa je bila smola in za nas ni bilo prostora na vlaku. Pa nič hudega, pripeli so še en vagon, pa smo se odpeljali. Kmalu smo imeli Split za seboj in za nami so ostale naše mile sopotnice. No, na jok nam sicer ni šlo, vseeno nam pa tudi ni bilo, da se je naša družba razdelila, ki je bila dotlej vedno skupaj. Dasi je bila polnoč, pa niso nobeni oči lezle skupaj, ker smo imele pred: očmi še vedno lepe spomine na Split. Saj so bili v Splitu vsi tako prijazni z nami in nam stregli, na vse načine. Hotelski rvanatelj nam je naročal, naj gotovo še pridemo. Dekletom je šel pa po glavi ples, kjer so imele veselo zabavo, čudile so se, da tako daleč od Amerike pa plešejo ravno tako in godba tukaj igra prave ameriške komade. Dekleta kar verjeti niso mogla, da bodo v Jugoslaviji plesala plese po ameriških melodijah. To nam pa kaže, da se vse modernizira, tako tudi naša stara domovina. Prihodnjič vam bom pa opisala naš izlet na hrvatska Plitvička jezera. -o- Slavnost v Euclidu po naselbini začenši ob 10. uri zjutraj in sicer se parada vrši po E. 200th St. in St. Clairju na Holmes Ave., nato po Waterloo Rd., nadalje po Grovewood na E. 185th St., naokoli po E. 222nd St. in po Miller Ave. Od Miller Ave. in E. 200th St. se nam pridružijo še nadaljna naša društva, ter odkorakamo z slovensko godbo Bled na čelu nazaj k Domu, kjer se bo izvršil tisti svečani trenotek, ko bo dotična, katera bo prva v tekmi za otvoritev, odpre vrata novemu poslopju v Slo-'venskem društvenem domu celokupnemu narodu. Po tem svečanem trenutku predsednik Doma s svojim pozdravnim govorom predstavlja nadaljne govrnike, nato pa naši pevski zbori proizvajajo pevske točke, katere mi vsi ljubimo in jih z veselim srcem poslušamo. Zatorej apelira se na celokupen narod, da se gotovo udeležite te pomembne proslave, katere postajajo med nami čim dalje redkejše. Odbor. -o- Poklon čričkov že se nam približuje čas, ko bomo mi ameriški Slovenci zopet praznovali en pomenljiv dogodek v zgodovini ameriške Slovenije, kateri bo pričal poznejšim rodovom o našem kulturnem in socijalnem življenju. naših željah. Ker i smo dobili res tako fino postrežbo, smo se odločili, da bomo ostali dlje časa tukaj. Dekleta so se šle vsak dan kopat v morje in obiskale so tudi toplice Bačnice. Ves čas našega bivanja v Splitu je bila ena sama velika zabava, in vedno kaj novega za našo mladino. Takoj drugi dan po prihodu smo si šle ogledat Split, ki je v gotovi meri zelo sličen Dubrovniku. Ima zares lepo promenado, obkroženo z palmami, cipresami in drugim zelenjem. Vendar pa tukaj ni toliko prometa kot je v Dubrovniku. Cene v hotelih in drugod so pa mnogo zmernejše, da si človek lahko privošči nekoliko več dni oddiha. Po sprehodu po mestu smo videle staro rimsko zidovje, palače iz rimske dobe, kipe, pripeljane iz Egipta. Vse te stvari so nas zelo zanimale. Dozdaj smo bile vajene gledati razne velike in sijajne katedrale, tukaj smo pa videle najmanjšo katoliško cerkev na vetu. Je zidana kot vsaka druga cerkev, toda v zelo majhni obliki. Čas nam je hitro tekel in morali smo delati načrt za nadaljno Ta clan naj nam bo v spominu do konca naših dni, kajti s ponosom se bomo spominjali, ko se bo 3. in 4. junija proslavljalo skupno z Klubom društev in klubom "Ljubljana" formalno otvoritev novega prizidka pri Slovenskem društvenem domu v Euclidu, O. ali kot imenujemo "Bela Ljubljana." Naj ne bo Slovenca in Slovenke, ravno tako naših bratov Hrvatov, da ne bi hoteli žrtvovati par ur časa in izpolniti svojo dolžnost naroda, kateri je ujedinjen v svojem kulturnem in socijalnem življenju s tem, da se udeleži proslave. Z proslavo se začne v soboto 3. junija ob 3. uri popoldne in sicer predsednik Doma pozdravi s svojim govorom navzoče, nakar predstavi kandidate in kandida-tinjeza župana "Bele Ljubljane," ob enem se bo predstavilo tudi kandidatinje za "Miss Ljubljano," nakar sledijo razne druge točke, ples in prosta zabava. V nedeljo 4. junija bo pa tisti slavni dan, ko bo zapisan v ponos nam vsem in sicer se zberemo pred poslopjem Slov. društ. doma ob t), uri zjutraj, nakar združeni v povorki paradiramo Cleveland (Newburgh), O.— Zopet smo v duhu bogatejši. Naša pevska proslava na Materinski dan je minila. Kdor čuti slovensko in ljubi kot mati, bo še naprej gojil željo, da se čuva in ohrani to .najdražje. Kako so peli ti naši mali vedo tisti, ki so jih prišli poslušat. Oni naj sodijo. V topli zavesti, da ste vsaj deloma pomagali za povzdi&o naše pesmi in besede, naj bo na tem mestu najtoplejša zahvala društvom in vsem posameznim, ki so kupili pokroviteljske vstopnice. Zlasti se zahvalimo društvu sv. Lovrenca št. 63 KSKJ in podružnici št. 15 SŽZ. Ker so poslali prepozno, je bilo nemogoče dati ime na program. Zahvalimo se sledečim trgovcem za krasna darila: Anton Grdina in sinovi, Mr. Joe Grdina -in Norwood Appliance & Furniture. Vi pa, mladi pevci, le pridno hodite na vaje, pa še druge nagovorite, da vas bo več. Vi pa, dragi starši, navdušujte svoje mla- J de, da bodo radi hodili na vaje in poveličevali vašo nad vse drago govorico in sladko donečo slovensko pesem.. Naj vam bo topla zavest to, da več jezikov znaš, več ?lav veljaš. Naj bo še enkrat izrečena najlepša zahvala vsem, ki ste kaj pripomogli za ta koncert. Prosim vse one, ki imate še vstopnice, da jih čim prej vrnejo, da bo red. Pevski pozdrav, za zbor črički France iz Doline. Na Kozjak Nad Dravo se je vijugala megla v svetlih povesmih, ki jih je gniila k(oroška sapa na vzhod: Vreme bo! Dolina je še spala v čisti rosi zgodnjega poletja. Po eni najbolj zapuščenih grab (zapuščene so vse) sva jo mahnila od Drave navzgor. Sv. Pan-krac, Kapunar, Radie, Sv. Jernej, Pernice,, Sv. Vrban, Košenjak. — Stoj! Počasi! Kod pa" — Koderkoli. Brez markacije po izvoženi poti na greben in po razvodju. — V Nemčijo ne bova zašla, saj je meja dvojno zastražena, tukaj in tam. Ob poti šumeči potok, ki goni mline in žage, na obe strani strme rebri globoke zaseke, porasle z gozdovi, posejane z njivami in senožeti, s fratami, z bajtami in kmetijami natrošene. Prijatelj se je zasmejal: "Saj je kot po tolminskih grapah, ko kokošim vrečice navezujejo, da se jajce ne skotali v globel." "Seveda, in kosce vežejo v rob, ko kosijo," sem resno dostavil. Nasproti nama je privozil mlad fant na podelu plohe; riti-ne so se vlekle po tleh in črtale okrogla korita. "Takole se vozi na štraf," sem opomnil. "Kam pelaš?" sem vprašal fanta, ki je nezaupno pozdravil. "K Dravi za flose." Zelen klobuk s krivci si je potisnil na stran, da so se mu usuli kuštravi lasje na oči. Tako se preliva zlato naših planin v beli svet. Plohi, deske, tra-mi, cepanice. Na Dravo, po Dravi na vzhod. Saj je Drava tisočim mati, ki jim reže dobrega, čeprav trdega kruha. Smreke in hojke gora za bačvanski hmelj, bačvanske strehe slone na naših stebrih! "Mimo Plošnika na Lipnik!" sem pokazal prijatelju s palico. Dvigala sva se od potoka v reber; megla se je topila, kot da jo pijejo gozdovi, ki so jo rodili. Pohorja se je prikazalo sonce in pozlatilo vrhove, smrečje v podnožju je bilo še modrikasto od senc v rahli tenčici megle. S prijateljem sva stopila na vrh in onemela. Pred nama se je pričarala pravljična slika zlatih vrhov in temnomodrih dolin, jasna in blizu, plastična, da bi jo prijela. Po hribih nebrojna množica cerkva, kot da so svetniki na poti v nebo obstali in ostrmeli nad tolikim čarom. Saj so nebesa že tu! "Dober dan, mati, kak je še kaj?" — Stara ženica, ki je na vrtu trebila vražjo travo z gredic, se je dvignila v pasu in nezaupno pogledala tujca, pa se je že kar razvnela: "Eh, tak sila suho je, vso koruzo nam bo nešlo. Z una na Nemškem pa vsak dan dež gre. Bi kar rekla, da še Bog ž jimi holta." Obstala je, morda je rekla preveč. — Ne, narod ne dvomi v božjo dobroto, saj je postavil svetnikom zidane hiše. V gošči za hišo je sekal fant leščevje in jelš je, da bi bolj rast-lo mlado košovje. Na glavi mu je čepela vojaška šajkača. Fant se je veselo smejal zamaknjen v svoj gozd, ki mu je dom in svet. "še čez tole jamo pa spet v reber navzgor do kapelice." Skozi smrečje čez potok, po Stezi čez frato zarastlo z malinjem. Jagode in, črnice strmijo v tebe, da bi se kar pasel. Nov svet, nova lepota! Kapelica, dve lipi ob njej in razgled. "Glej, tam je Peca! Pravijo, da-spi kralj Matjaž pod njo. "Ali se ti ne zdi, da ima zares obliko mumije? Noge, telo, glava! Telo, ki gleda na sever." Po vrhovih stopava kot po oka-menelem valovju. Zrak opaja; barve in oblike kličejo slikarja. — Pohorje je temno, poraslo s črnimi gozdovi. Kozjak pa je prostor, kot da so ga prekrili s tisoč kosci barvanih vzorcev: smreke, bukve, borovje, pašniki z vresjem, njive in travniki. Kjer je zemlja najbolj pusta in meli-nasta, rasto bele breze, ki spominjajo na severne krajine. — Pe-pelka s kraljevim plaščem! Na najbolj razgledni točki od Pankarca do Kazunarja so si postavili graničarji na grebenu čuvajnico na visok stolp, ki me spominja To^tojqvih Kazlakov ob Tereku. Stražar, ki je sedel na stolpu in čital, se je spustil po strmih stopnicah k nama. Vesel je, da je nekdo prišel, ki lahko z njim govori. "Kaj ni turistov?" — "Malo, vrlo malo." Včasih pridejo Nemci, pravi, naši so redki I — "Kaj je novega?" "Nič." Dolgočasi se, pravi, in čita narodne pesmi, še po legitimaciji naju ni vprašal; saj ni več nevarno ob meji. — "Lepo imate tu." Je, pravi, a dolgčas mu je, prej je bil na Sušaku, pa se je razva-dil. Pot se zvija nad Sv. Vrbanom na Redlah prav po grebenu, ki je tu ozek in oster, da bi. ga lahko zajahal. Meja! Kaj se res tu neha en in začenja drugi svet? Na obe strani so gozdovi in polja ,na obe strani domovi slovenskega kmeta; tu in tam po travnikih cvetoča arnika, kot da celi z grenko dehtečim vonjem narodno bol. Ne da bi prav pazila na pot, sva v gozdu zavila preveč na desno, napeljala naju je lepša steza. Ko sva se zavedela, ni bilo več markacije niti mejnikov. Obstala sva v dvomu. Kje sva? Orientiraj se sredi gozda! — Naprej! Saj mora vendar meja biti na razvodju. Sem — tja! — No, sedaj sva pa res v Nemčiji: stopila sva na novo zgrajeno av- tomobilsko cesto. Takih ni f nas! — Razgledovala sva se. Rfj vodnica je vendar desno. Na vo na osamljenem gričku sa® je lesena cerkvica, blizu tam v ^ ja kmetija, še dalje par 1»M ozadju kipe iz planote osaf! j ni grebeni, obrasli s smrefl ' v dnu zadaj globoka zareza v ve. Kar na slepo sva jo ure . mimo kmetije na levo. Na d šču je cepil kmet drva; if" ^ dokolenke je imel na sebi^ * mec. Preko polja in Pok°se.:a. travnikov sva jo mahala; P1 telj je tiho požvižgaval "H° ckermarsch." Skozi mlado 1 šje sva se prerinila do tihe?8 , na v skriti dojini. Tu stoje"1 niki! Oddehnila sva si, niWj> , . ti VJ ! ju ni videl na "krivi poti. • le zmeša včasih človeku vi ^ da zgubi smer. Saj je ven"8 _ sto jasno: tam zadaj nekje ^ ^ Lovrenc in še dalje Sobo^' • naši strani ob meji Sv. ^ nad Muto. — Pri mlinu ob ^ potoku sva se ustavila in .A čaj. Prav ko sva ga pila 111 # ven prigrizovala južino, Je ^ jezdil mimo graničarski ».p v spremstvu vojaka, ^f^f je mejo. Ustavil se je. ^ Povedala sva mu, dva sta p denta iz Ljubljane na pot'lia ■ si šenjak. "Eh, la, naši Slove" # turisti!" Tudi svojo "Pust J« no" preko meje sva mu z $ | Nasmehnil se je: "Saj Je v 11 markirana pot." ^ gi i Iz dolinice sva se PoV^,j„eS; planinski pašnik, čreda & j * je počasi premikala pr0^ ^ f ji. Pastir s psi in granic^^ i$ zi, da ne bi živina na ll0C. 0«ti' čez mejo. "Ne maramo ^ Komaj je prisvetila J1^ ^e si zarja skozi ozke špranj6 !1 denj, sva že bila na noga*1' A' temu Jerneju (1045 m)- tojc '' ; ki jodlovini (jelovini) tyti " ' spet po serpentinah navzfe ^ i 1 po markaciji. Na širok®"? g 5 J ' nu čepi par hiš in cerk ^ '" ' lastim zvonikom, pokrit1"1^ p) ! lami, je poleg. PraVtiP'c ^ 1 ninska. Med hišami l'*"'' „el< " je troje mož ne obseg^'^ < "] > priča iz sivih davnin, nima jezika. $$ Pravkar se je oglasll°ot (I ;, ' nebogljeno iz zvonika, ^n ' otroka, ki se je izgubil' ^ t, 5 je; sv. Jernej kliče k "^jčf V., " grap in rebri sopejo I'^jjj' P; " oblečeni ljudje proti .^l ^ ; Joj, kakšen razgled! ^ "1 1 bi in bi molil to večnoteP^ J zapadno Pohorje s Sav ^(jb 'j " planinami v ozadju, P®® (JojUl " Košenjakova grmada ' - (ali Gorica) na \ arflfil Je ski meji se vrste v obli ^ ) 1 atra na obzorju. Težko ^ ^ " dno, ko moram z vrhov ^ „ " Zdi se mi, da bi sedel ' jjjo" ' " pozabil na>d in pijač0' ^ > čudoval bi to silno kras0^ j , 1 Sv. Jerneja je treba P^^e1 Ji > vzdol. Globok jarek So"' & 1 strice se je v stotisočl^nJ 5 del v Kozjak in oddel" je J ' cd ostale gmote. ZveZ"!^ci'u' J " severu po stranskem g1 ^ ^ je q ; obkroži Soboto in M1»K (p-1 h daleč na Nemškem- 'J _o— - — Ob odhodu nabor?' it* »v ; rica, maja 1939. Kot J® ^ jansko časopisje por°'ici He \ I li pri nas izvršeni vP0*^' , ■ terih letnikov menda ' Jp 't orožnih vaj. Tako i rih dneh nabralo v v0js>- ^ i naših fantov, .da so b' ; „e ^ - oblasti primorane P^'p^ i njih radi pomanjkanj 0v. v ? ponovno za nekaj d"! ^ < ^ • ko je vladal v Gorici ^ ^jJ ^ ■ živahen vrvež, ki so ga ; V • t je le še poživljali ^ V J i godbo, medtem ko s ^v r • odhod na odrejena J" H Opazujoči smo M* ^ 'v , vlada med našimi fa^, ^ ^ ■ dno nastrojenje, ven, tej f, A . mogli kai. da ne bi ° pač danes ne bo mogla S če se ne motim." Maj ne?" per tistikrat, ko s£e* jo na-' ^kor pravite, tistikrat še /lar niste vedeli, da nam bo-!APači poskrbeli zastonjsko r®vanje in tale imenitni za- > večer, ki ga pravkar pričajo , ' Povejte, kaka pa je tista S ki ste jo našli!" \j der je." o me je pogledal, ^oder —? Cujte, sir, povej-Mo pa je z vašimi možga-, se niso morebiti miši Spe v njih?" ■5enda ne." ^ko pa, torej da sanjariji kodrih? Ali vam je more-,,vaša ljubica tam kje v i 1 Evropi podarila svojo ki-,f)tl jo mislite danes Apa-J. Pokloniti?" j/5; No mislim ženskih las." 't?ko pa?" me je gledal, g^i koder imam od nekega ji ega." 1 me je, kot da dvo-» ^oji zdravi pameti, skr-f, J.s majal z glavo pa dejal: ljubi sir, le menda ne i, 46 čisto v redu tam v va-^»žganih! Hm —! Tisto | ^ jeziku ste sicer preboli kakor slišim, mrzlico in ^ ste tudi prestali, pa v detlih varrt je menda le obležalo, kar ne spada v Morebiti pa posle-i istega udarca po rame- fi Jž jbrž imate tisti koder v j pa ne v žepu! Kajti i ..j 6l11, kako bi nas naj takle i Sj r> in če je tudi moški ko- 'jj^Šil kola in mučenja!" , da —! Tisto zadnje ste k Povedali! Tisto o kodru i! takole moja misel, mi-v t^enhorna —. ,o b1f Pa se sicer tiče kola in y a sem prepričan, da vsaj t ^6 bom obvisel na kolu." jHj^'eda ne bodete! Ko vas ič' ij Vžgali, ne bodete več vi-k ^ njem, hihihihi!"' j i^W ! Zapustil bom kol, | it e^en bodo začeli z mu če- Preskrbite si tikete za PIKNIK od svojega Progresivnega trgovea Piknik se vrši 11 JUNIJA NA PROSTORIH DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE. Ti tiketi se lahko zamenjajo za blago. Vsak imejitelj teh tiketov, star ali mlad, dobi lahko okrepčila na pikniku. Ne pozabite, da je ta piknik za vse vas. Ta oglas je dan iz prijaznosti firme ^ PERUSEK FURNITURE 809 E. 152d St. , kjer dobite najboljšo kvaliteto, nizke cene in fino postrežbo. Prodajalna odprta tudi zvečer v pondeljek, četrtek in soboto. mi, v kateri celici se nahaja. —Ne vem, katero mislite. —Lažeš, — vzklikne Izidor, — žena se nahaja v tej kleti in ti veš prav dobro, v kateri Prva, najstarejša, največja itn najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: UŠESNE, NOSNE IN BOLEZNI V GRLU USPEŠNO ZDRAVI DR. WARGA, D. M. 15603 Waterloo Road Kmetovo poslopje KEnmore 0067 Kadar imate svatbo, krstijo, piknik, ali najsi bo kakrkšnekoli veselice ali prireditve, se vam toplo prip0" ročam z mojimi vsakovrstnimi mehkimi pijačami. Jamčim vam, da boste dobili najboljše in najčistejše, kar se sploh more dobiti. Imam tudi več vrste pive kot ALE i" HALF-AND-HALF j 1 POKLIČITE PO TELEFONU HEnderson 4629 in pripeljali bomo najsi bo na dom, v dvorano ali na piknik na farme, kamorkoli želite. DOUBLE EAGLE BOTTLING CO. 6511-19 St. Clair Ave. John Potokar, lastnik HEnderson 4629 Oblak Furniture Co. I TRGOVINA S POHIŠTVOM ! I Pohlfitvo In vse potrebščine J J za dom » « 6612 ST. CLAIR AVE. _HEnderson 2978 OC Skrivnosti ruskega carskega dvora ROMAN Kadarkoli je zadel Izidorja 1 njegov udarec, je vedno premiš- < ljal, ali naj ne bi skočil in zadavil svojega mučitelja. Toda če 1 to stori, ga bodo nagnali iz nori- i šnice. 1 Ni mu torej preostajalo drugega, kot mirno trpeti in gleda- i ti, kako se bo približal Fedori. 1 Doktorja Kalčeva sprva sploh i ni videl. : Zdravnik ni prihajal k bolniku, ki mu ga je poslalo mesto in • za katerega ni nihče plačeval. ! Kaj bo z bolnikom, to ga ni brigalo. Ako se bo bolezen slabšala, tem bolje, se bo vsaj prej rešil nepotrebnega bolnika. Izidor je uvidel, da ne bo dosegel svojega cilja, ako bo vedno gledal samo nepremičen obraz svojega bolničarja. Pred vsem se je moral sestati z doktorjem Kalčevom. Da bi to dosegel, se je vlegel nekega jutra na svoje ležišče, — ležal je popolnoma mirno. Ko je prišel bolničar, je stopil k njemu. —Kaj je to? — vzklikne on. — Ali je umrl? Nagne se nad Izidorja, ta zapre oči in se je tako dobro premagoval, da je bolničar res mislil, da je mrtev. —Mogoče je, — zamrmra on, — mogoče ga je zadela možganska kap. Doktor Kalčev se gotovo ne bo jezdil. —Ta ga sploh ni veselil. Takšni bolniki živijo često deset ali dvajset let, jedo, pijejo in se de-belijo ter kradejo Bogu dni. —Toda pogledati moram, ali je v resnici mrtev. On dvigne svoje palico in udari z vso močjo Izidorja po nogah. Sedaj je bilo treba paziti. Izidor se ni ganil, četudi ga je udarec silno zabolel, — ni se premaknil, ležal je mirno, kot do sedaj. Bolničar ga je še parkrat udaril, toda Izidor se še vedno ni ganil. Naposled odide bolničar in javi svojemu gospodarju, da je norec v sobi številka 74 umrl. Ko je nekaj minut pozneje vstopil doktor Kalčev, mu reče bolničar : —Mrtev je, gospod doktor, — udaril sem ga parkrat, toda ni se niti zganil. —To je samo pretvarjanje, — odvrne zdravnik, — toda poglejmo, ali ga je v resnici zadela možganska kap. On stopi k Izidorju, toda v tem trenutku skoči mladenič ter se blazno nasmeje. Bolničar se strefee od jeze. —Lopov, — zakriči on, — torej si me prevaral! Kalčev pogleda porogljivo svojega bolničarja. —Kako dolgo ste že v mojem zavodu? —'Sedem let, gospod doktor. —V tem času se niste ničesar naučili, še vedno vas lahko premotijo? —Takih ljudi ne morem potre- bovati. — Nesposobni ste, vi ste odpuščeni. Bolničar je hotel odgovoriti, toda doktor Kalčev mu zamahne škodoželjno z roko in odide iz celice. —To se moram tebi zahvaliti, lopov! — (vzklikne bolničar ter dvigne svojo palico nad Izidorjem. — Radi tebe sem izgubil svoj kruh! —Toda čakaj, predno odidem, ti bom dal lekcijo, da se me boš spominjal! On se vrže na Izidorja. Toda mladenič je pričakoval ta napad. Spretno zgrabi bolničarja za roko ter ga podre na tla. Nato mu poklekne na prsa, udari ga s pestjo po glavi, tako da je obležal nezavesten na tleh. Izidor vstane in pogleda hladnokrvno svojo žrtev. —Ni mrtev, — reče on, — srce mu še bije, — omamil sem ga, a to sem tudi hotel. — Sicer pa je zaslužil, da se maščujem nad njim, — dovolj često me je pretepal. —Sedaj moram delati, vsaka minuta je dragocena. Izidor poklekne k nezavestnemu bolničarju ter mu odpre suknjo in telovnik. Nato mu sname jermen ter ga zveže. Vzame mu ključe, nakar se mirno in potrpežljivo vleže, hotel je počakati, da se bolničar prebudi. Po nekaj minutah odpre bolničar svoje oči. Ko je opazil, v kakšnem položaju se nahaja, se je razkačil in hotel klicati na pomoč. Toda Izidor mu hitro zamaši usta s slamo, ki jo je izpulil iz svoje blazine. —Moral boš potrpeti, dragi prijatelj, — tako hitro ne boš odtod. Svetujem ti, da si miren in dostojen, ker boš sicer občutil svojo lastno palico na svojem hrbtu. Bolničar spozna, da se nahaja v pesteh tega blazneža, —- hladen znoj ga oblije. Ležal je mirno in nepremično. Dan se je polagoma nagibal h kraju. Konečno se je spustila noč, ki jo je Izidor tako željnd pričakoval. Sedaj bo šel na delo, sedaj bo poiskal Fedorino celico. Bilo je nekaj pred polnočjo, ko se je dvignil, še enkrat pregledal bolničarjeve spone ter se odplazil iz sobe. Zaklenil je vrata za seboj in šel po hodniku ter se prepričal, da ni nikogar v bližini. V hiši se ni nič zganilo, — zdelo se je, da vse spi. Izidor se spusti po stopnicah. Ni se dotikal z nogama stopnic, temveč se je spuščal po ograji. Ni poznal te hiše, ni vedel, kje naj išče Fedoro. Prehodil je vsa nadstropja, a ko ni nikjer ničesar našel, je odšel v klet norišnice. Tam je skrival doktor Kalčev one, ki so jih priporočili njegovi "posebni skrbi." Fedora se je gotovo nahajala tam. Tipal je z rokama okrog sebe, v roki je držal palico, ki jo je vzel svojemu bolničarju. Tedaj nenadoma obstane in posluša. Zaslišal je strašno vpitje. —Na pravi sledi sem, — zamrmra on. — A sedaj drzno naprej! Nadaljeval je svojo pot, toda ni napravil niti pet korakov, ko je obstal in se plašno stisnil v peko vdolbino. iste najfinejše prednosti kakovo- S ■j . H sti in delovanja kot drugi Fri- ^H gidaire modeli, ki stanejo do ^ gjjjjj $100 več. ^Prihrani 6as, denar. dala^na ^letaS zanesljivo' postrežbo. '^Oglejte si jo V naših pro-^IVVrhs'icc.irire'cubt'^ux5^ dajalnah. Vprašajte za lahka odplačila, ki vam jo postavi v •erior Finish. vašo hišo samo za nekaj centov na dan. Vi plačate samo $5.00 na mesec in mi vam pripeljemo ledenico takoj. j^SSm^s. ELEKTRIČNA LEDENICA SE SAMA IZPLAČA mm NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE NIlBw 6104 St. Clair Ave. ENdicott 3634 819 E. 185th St. KEnmore 6750 JERRY BOHINC in JOHN SUSNIK, lastnika AMERICAN RADIATOR PRODU0 WOLFF HEATING CO. GRELNI INŽENIRJI • rr^l Gorak zrak, para, vroča voda, plin, mBMjMNn* olje, air conditioning. — Poprav- /|S| m ^P^M. , lahko od $250 do $5000 posmrtnine. ,ej0 v I V Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko z&v<% ^ | razredu "A'" ali "B." Mesečni prispevek v mladinski oddeie* JgtaieU-1C nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane ^ I ( dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju ' |i zavarovanega v razredu "A" so plača do $450.00 in zavarov^ tud; |» razredu "B" se plača do $1000 posmrtnine. Otroka se ,laV iao<)' J« zavaruje sa dobo 20 let, nakar prejme zavarovani svoto KPJ gotovini. , I. BOLNIŠKA PODPORA: 00 P" I \ Zavaruješ se lahko za $2.00: $1.00 in 50c na dan ali teden. Asesment primerno nizek. ^^ I K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst I vanJa. ^ f?! Ciani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadaj ^ ■ rezervo izplačano v gotovini. ss^' J" Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaij"" ^ i mentov. . .... tf L Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote.rf rj haja enkrat na teden v slovenskem in angleškem Jeziku in l« dobiva vsak član in članica. {9) PL 11 Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovala p> ■ < K. S. K. Jednoti. kot pravi materi vdov in sirot. Ce še nis1 ^ v n, članico te mogočne in bogate podporne organizacije, potmi1 ■ pristopi tako}. nrSlo L V vsak: slovenski naselbini v Združenih državah bi r društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate t spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji. ^ pr I vite ga; treba Je le osem oseb v starosti od 16. do 60. leta. jOS1 I daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika-ZALAR, 351 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. ^Jm celici. _ j, Izidorjev nož je prisil"5 ko, da je govorila. ^ —Pustite me, povedala bom! J strah. 1 Nje se ni bala, zato reče: —Pusti me, sicer boš občutila moj bič! Sedaj se nagne Izidor k njej. i Stara Saša se preplaši. Ta napad je bil nevarnejši, } kot je mislila. —Kdo ste? — Kaj želite? — Zakaj ste me napadli? —Mir, stara! — Molči, ako ti je življenje drago! —Poklicala bom na pomoč, — vzklikne starka. —Če to storiš, boš umrla! Toda če mi boš odgovorila na moje vprašanje, se ti ne bo nič zgodilo. —Kaj želite zvedeti? Izidor ji nastavi nož na prsa ter reče: —Tukaj živi neka žena, ki se zove Fedora Bojanovska. Ona ima črne lase, prekrasno postavo, a temne oči ji senčijo dolge črne trepalnice. —Ona ni bolana, temveč so jo privedli s silo sem, da jo napravijo neškodljivo. Povej mrala: —Le pojte, ptičke moje, — to je najlepša glazba, to veseli moja stara ušesa. Kaj bi delala, če ne bi bilo vas. S čim bi se razveseljevala? Mislim, da bi znorela. — Hvaležna sem dobremu doktorju Kalčevu, da smem biti pri vas, nič ni lepšega, kot kadar vidim lepo mlado ženo, kako skače nora po svoji "kletki, kako kriči in tolče z glavo ob zid. —Haha, to je moja največja slast. Izidor se priplazi k njej. —In če bi jo moral tudi zadaviti, — mora mi povedati, kje se nahaja Fedora. Nenadoma skoči ter se vrže od zadaj na Sašo. Z železnimi prsti objame starkin vrat ter jo potegne s stola. Ona se je prestrašila. Mislila je, da je pobegnila kaka blaznica iz svoje celice, zato je kmalu premagala svoj Sedaj je prišel odločilni tre- : nutek. Pred pragom neke celice je sedela neka žena v sivi obleki. : Izidor je slutil, kdo je ta » starka. Slišal je nekoč, kako mnil se je, da so govorili o nje- : so se bolničarji pogovarjali pred njegovo celico, — sponi okrutnosti in strogosti. Bi- ] la je bolničarka. Kalčev jo je posebno cenil, ; ker je spala samo par ur, do- ] čim je posvetila ostali čas bla- 1 znežern. Stara Saša je bila neutrudlji-va. Svoje oči je imela povsod, nikdar ji ni ostala kaka stvar prikrita. A kadar je kaj zve- . dela in opazila, je takoj javila ; svojemu gospodarju. Saša je bila stara že skoraj sedemdeset let, — ponoči ni mogla spati, — ni znala boljše uporabiti svojega časa, kakor da nadzoruje blazneže. Sedela je in tako poslušala kričanje, ubogih bolnikov, veselila se je in porogljivo mr-