Šolsko svetovalno delo | TEORIJA V PRAKSI 18 Anja Knez Vrtec Velenje Poskus vpeljave novega pripomočka za spremljanje uvajanja otrok novincev v vrtcu Attempt at Introducing a New Tool for Assessment of New Children into Kindergarten Izvleček Uvajanje otrok novincev v vrtcu je posebna naloga vseh vključenih strokovnih delavcev, posebno skrb pa ji namenja svetovalna služba. Uvajanje namreč vključuje neposredno delo z otrokom, starši in strokovnimi delavci. Za otroka je vstop v vrtec velika sprememba, s katero so povezani tudi stres in določeni kratkotrajni neugodni učinki na otrokovo funkcioniranje. Z namenom, da bi uvajalno obdobje vsakega otroka lahko čim bolj natančno spremljali, kar bi nam bilo v pomoč pri komunika- ciji s starši in med strokovnimi delavci v vrtcu, smo preizkusili na tandemu strokovnih delavk dve obliki ček liste za spremljanje uvajanja otrok novincev v vrtcu. Omenjena ček lista vsebuje specifične opise vedenj v času uvajanja otrok novincev, obenem pa upošteva tudi vključenost osebe, na katero je otrok navezan, kakor tudi vključenost otroku neznane osebe. Izkazala se je za uporabno, saj vklju- čuje elemente formativnega spremljanja, je v pomoč pri podpori staršem pri vzgoji otrok, obenem pa omogoča natančno beleženje otrokovih razvojnih korakov, njegovega napredka ter učenja. Abstract The introduction of children into kindergarten is a special task for all the professionals involved. The counselling service also pays special attention to it. The introduction of children includes direct work with the child, as well as with the parents and professionals. Kindergarten enrolment represents a major change for the child, which is also associated with stress and certain short-term adverse effects on the child’s functioning. In order to be able to assess the introductory period of each child as thor- oughly as possible, which helps us in our communication with parents as well as among profession- als in kindergarten, we tested two forms of behavioural checklists for assessment the introduction of children into kindergarten. The mentioned behavioural checklist contains specific descriptions of behaviours at the time of introducing new children and at the same time takes into account the Ključne besede: vrtec, uvajanje otrok novincev, spremljanje napredka, ček lista. Keywords: kindergarten, the introduction of children into kindergarten, assessment, checklist. 19 Poskus vpeljave novega pripomočka za spremljanje uvajanja otrok novincev v vrtcu involvement of a person to whom the child is attached, and the involvement of a person unknown to the child. It has proved to be useful because it includes elements of formative assessment, helps to provide support to parents in raising their children, and at the same time allows an accurate record- ing of the child’s developmental steps, his/her progress and learning. 1 Uvod Svetovalna služba v vrtcu posebno skrb namenja spre- jemanju in uvajanju otroka novinca v vrtec. Praviloma smo v manjši meri usmerjeni neposredno na otroke, saj bolj nagovarjamo njihove starše ter vzgojitelje. Prav po- moč otrokom pri uvajanju v vr- tec je del našega neposrednega dela z otroki, obenem pa je naša naloga tudi pomoč staršem ter strokovnim delavcem v času uvajanja novincev v vrtec (Ča- činovič Vogrinčič idr., 2008). Z vključitvijo v vrtec se veliko otrok običajno prvič sre- ča z drugimi posamezniki, kot so na primer njegovi vr- stniki, vzgojitelji, pomočniki vzgojiteljev ter drugi stro- kovni delavci vrtca (Adamlje, 2020). To hkrati pomeni vsakodnevno ločitev od osebe ali oseb, na katere je ot- rok navezan. Za otroka je ta sprememba oblika stresa in vodi do kratkotrajnih neugodnih učinkov na otro- kovo vedenje (Bogataj, 1996, v Zupančič, 2004). Velika večina otrok se po nekaj mesecih navajanja na vrtec uspešno prilagodi na vsakodnevno odsotnost staršev oziroma referenčnih oseb, kar izražajo s pozitivnimi čustvi, vključevanjem v socialne dejavnosti z vrstniki in strokovnimi delavci v skupini, na katere se navežejo (Cugmas, 2001, v Zupančič, 2004). S tem otrok pos- tane del novega in popolnoma drugačnega socialnega okolja, v katerem imajo najpomembnejšo vlogo prav strokovni delavci vrtca, ki so z otrokom vsakodnevno v interakciji (Adamlje, 2020). Razvoj navezanosti v povezavi s potrebo po uvajanju Pri navezanosti gre za dejaven, medsebojno močno naklonjen recipročen odnos med dvema osebama. Ta odnos se med otrokom in osebo, ki skrbi za otroka (običajno gre za starša), začne razvijati na podlagi otro- kovih prirojenih signalov, s pomočjo katerih prikliče drugo osebo v svojo bližino (Zupančič, 2004). Odrasla oseba se tako na te signale odzove s povečano skrbjo za otroka, odzivanje pa je odvisno tudi od odnosov z drugimi ose- bami in podpore, ki jo ima od- rasla oseba v okolju. Velik vpliv na to imajo tudi lastne zgodnje izkušnje z navezanostjo. Izku- šnje iz otroštva vztrajajo v ob- liki vzorcev navezanosti, ki jih imamo odrasli. Tako za razvoj varne navezanosti ni dovolj le telesna skrb za otroka, temveč predvsem ljubezen ter usklajeno in pravočasno odzivanje na otrokove potrebe (Varjačić Rajko, 2007). Do približno šestega tedna starosti nas dojenčki z odzi- vom na njihove signale, ki so prirojeni, spodbujajo, da z njimi ostanemo v tesnem stiku, in se na ta način po- mirijo. Vendar v tem obdobju dojenčki še niso navezani na določeno osebo ali več oseb in gre za fazo pred na- vezanostjo. V fazi oblikovanja navezanosti do približno osmega meseca starosti pa se začnejo dojenčki na različ- ne ljudi odzivati različno. Tako se intenzivneje odzivajo na osebe, s katerimi so vsakodnevno v stiku: več se jim smejejo, pogosteje z njimi vokalizirajo in v njihovi bliži- ni se hitreje pomirijo. Kljub temu dojenčki v tem obdob- ju še ne nasprotujejo, če se ločijo od referenčnih oseb, čeprav jih preferirajo pred drugimi ljudmi. Kasneje, do približno leta in pol ali dveh let, ko govorimo o fazi jasne navezanosti, pa dojenčki že izražajo separacijsko stisko, če referenčne osebe ni v njihovi bližini. Tudi ob prisot- nosti referenčne osebe namerno vzdržujejo njeno bliži- no (ji sledijo, jo iščejo s pogledom, se pomikajo k njej, se je oprijemajo in podobno), saj jim predstavlja varno bazo, s pomočjo katere raziskujejo okolje in delujejo nanj. Separacijska stiska se tako univerzalno pojavlja Za razvoj varne navezanosti ni dovolj le telesna skrb za otroka, temveč predvsem ljubezen ter usklajeno in pravočasno odzivanje na otrokove potrebe. Šolsko svetovalno delo | TEORIJA V PRAKSI 20 pri vseh dojenčkih in narašča do približno petnajstega meseca starosti, v fazi oblikovanja recipročnega odnosa, značilnega za čas od leta in pol ali drugega leta starosti, pa ta upade kot rezultat hitrega razvoja mentalne repre- zentacije in govora, ki malčkom omogoča razumevanje razlogov za odsotnost referenčne osebe in sposobnosti predvidevanja njene vrnitve (Zupančič, 2004). Naravna navezanost med otrokom in starši, ki so naj- pogosteje referenčne osebe, na katere je otrok navezan, je tako odločujoča pri poteku uvajanja v vrtec. Refe- renčne osebe, ki določen čas uvajajo otroka v vrtec, lahko opazujejo, kako previden ali pogumen je otrok v novem okolju. V idealnem primeru naj bi se otrok pos- topoma zmogel ločiti od referenčne osebe in se odpra- viti k vrstnikom ter strokovnemu delavcu v skupini ter se zaigrati sam. Tako lahko referenčna oseba po- membno vpliva na potek uvajanja, če prepozna otroko- ve potrebe po navezanosti in če te potrebe v določeni meri tudi zadovolji (Varjačić Rajko, 2007). Prav različ- ne oblike navezanosti in specifične razvojnopsihološke potrebe, ki jih ima vsak otrok posebej, nam narekujejo potrebo po uvajanju. Vsak otrok ima namreč pravico do uvajanja, prilagojenega njegovim potrebam, h temu pa nas zavezuje tudi kurikulum za vrtce. Vloga staršev in strokovnih delavcev pri uvajanju otroka novinca v vrtec Družina je otrokovo primarno in najpomembnejše okolje, zato so prav starši tisti, ki lahko v največji meri pripomorejo k lajšanju otrokovih stisk. Zato se na prvi vstop v vrtec pripravljajo tako otroci kot tudi starši. Starši si morajo za pripravo na vrtec vzeti dovolj časa in se z otrokom o tem tudi starosti primerno pogovarjati (Varjačić Rajko, 2007). Pred vključitvijo otroka v vrtec ga starši postopoma navajajo na svojo odsotnost in ga spodbujajo k samostojnosti ter potrpežljivosti. Otroku vrtec predstavljamo v pozitivni luči, pomembno pa je, da je tudi mnenje starša o vrtcu pozitivno, saj se ob- čutki odraslega in njegov odnos prenaša na otroka in posledično vpliva na njegovo doživljanje (Černelič Biz- jak, 2008). Z namenom izmenjave informacij je pred otrokovim vstopom v vrtec zaželen pogovor med strokovnim de- lavcem, ki bo z otrokom v skupini, in starši o otroko- vih individualnih posebnostih ter načinu uvajanja, ki bo za posameznega otroka najprimernejši (Cugmas, 1998). Dobro je, da prvi obisk poteka individualno in brez prisotnosti otrok. Starši spregovorijo tudi o svojih pričakovanjih, otrokovih odzivih na občasne ločitve od staršev, izkušnjah otroka z drugimi otroki in odraslimi, njegovih potrebah, značaju, temperamentu, spalnih navadah, najljubših igračah in igrah, prehranjevalnih navadah, boleznih, navadah odvajanja in podobno. S pomočjo tega strokovni delavci in starši uskladijo po- glede glede uvajanja otroka in omogočijo najmanjšo možno mero stresa pri otroku. V okviru tega se do- govorijo o okvirnem času uvajanja, prisotnosti staršev v skupini, slovesu od otroka in dejavnostih, ki bodo potekale v času njihove navzočnosti v skupini (Senica, 1998). Uvajanje otroka v vrtec je namreč psihosocialni proces, s katerim želimo vzpostaviti kvalitetno sodelo- vanje in medsebojno vplivanje med otrokom in stro- kovnim delavcem (Cugmas, 1998). Strokovni delavec v skupini je otrokov partner pri igri, ga poučuje, vodi otrokove dejavnosti in skrbi za zado- voljitev otrokovih potreb. Strokovni delavec tako ne zagotavlja zgolj spodbudnega okolja za otrokov razvoj, temveč pomaga otroku pri oblikovanju zaupljivih od- nosov z odraslimi zunaj družine in uživanju v pozitiv- nih interakcijah z vrstniki (Cugmas, 2003). Tako ima strokovni delavec pomembno vlogo pri prehodu otro- ka od doma v vrtec. Naša želja je namreč omogoča- nje čim lažjega prehoda, zato se je treba s starši veliko pogovarjati, jim svetovati in hkrati upoštevati njihove želje ter jim s pomočjo postopnega uvajanja olajšati prehod v novo okolje (Varjačić Rajko, 2007). Ključnega pomena za ustvarjanje spodbudnega in var- nega okolja za otroka pa sta sodelovanje in komuni- kacija med starši in strokovnimi delavci vrtca. Boljši kot so odnosi med starši in strokovnimi delavci vrtca ter njihova komunikacija, lažje in boljše je tudi razu- mevanje otroka, njegovega razvoja, funkcioniranja ter komuniciranja. Vse to prispeva k ustvarjanju medse- bojnega zaupanja ter občutka varnosti. Bistveno pa je, da zmorejo strokovni delavci prisluhniti, razmišljati, spodbujati, sprejemati mnenja staršev, jim jasno in na- tančno podati pomembne informacije in biti odprti za 21 Poskus vpeljave novega pripomočka za spremljanje uvajanja otrok novincev v vrtcu spreminjanje lastnih mnenj ter stališč. Tako kolikor je mogoče upoštevamo otrokove razvojne potrebe ter in- terese (Lepičnik Vodopivec, 1996). 2 Primer dejavnosti Vrtca Velenje v povezavi s sprejemom otrok novincev Kot je že bilo predstavljeno, uvajalno obdobje s seboj prinaša tako stiske pri otrocih kakor tudi pri starših in strokovnih delavcih. Prav tako je uvajanje vsakega ot- roka specifično. V Vrtcu Velenje v okviru svetovalne službe uvajanju otrok novincev posvečamo posebno pozornost. Prav z načrtovanjem določenih dejavnosti v času pred vsto- pom otroka v vrtec želimo omogočiti, da bo uvajanje tako za starše kot tudi otroke čim bolj postopna in pri- jetna izkušnja. Dejavnosti, ki jih izvajamo v našem vrt- cu, so povzete v preglednici 1. Informativni sestanek za starše novincev ter pripra- vo obvestila o sprejemu otrok v vrtec in vabila na individualni pogovor s starši načrtujemo le za otro- ke novincev, ki se bodo v vrtec vključili s prihod- njim šolskim letom. Za otroke novincev, ki se v vrtec vključijo med šolskim letom, pa za prenos informa- cij o poteku uvajanja poskrbi strokovni delavec, ki bo imel otroka v skupini. 3 Formativno spremljanje napredka uvajanja otrok novincev s pomočjo ček liste za beleženje pojavnosti specifičnih vedenj Namen V veliko pomoč strokovnim delavcev v skupini pri spremljanju postopnega uvajanja ter vzpostavljanju Preglednica 1: Dejavnosti Vrtca Velenje v sklopu uvajanja otrok novincev DEJAVNOST ODGOVORNA OSEBA OPIS Informativni sestanek za starše novincev (mesec junij) Svetovalna služba v sodelovanju z vodstvom vrtca Posredujemo informacije o vrtcu, prehrani, zdravju v vrtcu, svetovalni službi in postopnem uvajanju (mesec junij). Priprava brošur in obvestil z informacijami (meseci pred rednim vpisom) Vodstvo vrtca, vodja prehrane, organizatorka ZHR, svetovalna služba Vsebujejo informacije o zdravju in prehrani v vrtcu, svetovalni službi, vstopu otroka v vrtec ter vseh pomembnih datumih obveščanja v času do vstopa otroka v vrtec (vse to je v času onemogočene izvedbe zaradi preventivnih ukrepov nadomeščalo informativni sestanek). Obvestilo o sprejemu otroka v vrtec (mesec maj) Svetovalna služba Starši po pošti prejmejo obvestilo o tem, ali je njihov otrok sprejet v vrtec. Vabilo na prvi individualni pogovor s starši (mesec avgust) Svetovalna služba Vabilo na individualni pogovor s starši vsebuje informacije o enoti, v katero bo vključen otrok, strokovnih delavcih, ki bodo z njim v skupini, njegovi igralnici ter terminu individualne pogovorne ure. Smernice vodenja prvega individualnega pogovora s starši Svetovalna služba Te smernice so v pomoč strokovnim delavcem pri izvedbi individualnega pogovora s starši in jih opominja na teme, ki so v pogovoru s starši pomembne (okvirne vsebine). Obrazec za individualni pogovor s starši Svetovalna služba Obrazec je v pomoč strokovnim delavcem za beleženje najpomembnejših informacij, ki jih posredujejo starši o otroku (interesi otroka, tolažba, zdravje, hranjenje, počitek, pričakovanja staršev ipd.). Objava na spletni strani vrtca: Prvič v vrtec Svetovalna služba Objava vsebuje vsebine o uvajalnem obdobju, njegovih posebnostih in značilnostih. Šolsko svetovalno delo | TEORIJA V PRAKSI 22 sodelovanja in učinkovite komunikacije s starši bi bil enoten pripomoček, ki bi omogočal enostavno bele- ženje specifičnih opisov vedenj otrok v uvajalnem ob- dobju za vsakega otroka posebej. Zato sem se odločila preizkusiti ček listo specifičnih vedenj za uvajanje ot- rok novincev v vrtcu (Malešević, 2020) in prepoznati njene prednosti ter možnosti izboljšave. Opis pripomočka Ček lista specifičnih vedenj za uvajanje otrok novin- cev v vrtcu (Malešević, 2020) zajema tipična vedenja in situacije, s katerimi se v času uvajanja otrok v vrtec srečujejo otroci, strokovni delavci in starši. Gre za pri- pomoček, ki omogoča hiter pregled poteka otrokovega uvajalnega obdobja, obenem pa je v veliko pomoč pri komunikaciji med strokovnimi delavci in starši, pa tudi v specifičnih situacijah, ko se v času uvajanja vključi svetovalna služba. Poleg specifičnih vedenj in situacij ček lista vključuje tudi pomemben vidik navezanosti, saj upošteva prisotnost pomembne odrasle osebe, na katero je otrok navezan, ter prisotnost otroku še nez- nane osebe (vzgojitelj, pomočnik, svetovalna delavka). V nadaljevanju bom predstavila dve obliki ček liste specifičnih vedenj za uvajanje otrok novincev v vrtcu (preglednici 2 in 3). Vsaka oblika je zasnovana tako, da lahko strokovni delavec v skupini vanjo hkrati vnaša specifična vedenja za več otrok, ki se uvajajo. Ček lista specifičnih vedenj ima tudi možnost prilagoditve, kar pomeni, da se lahko strokovni delavec odloči, ali bo imel v eni preglednici zapisana opažanja za več otrok, ali pa bo preglednico prilagodil tako, da bo v vsako vnašal zgolj opažanja za enega otroka. Lahko prilagaja tudi zapis specifičnih vedenj (kakšnega doda, odvza- me, ga nekoliko preoblikuje). Tako je pripomoček zelo prilagodljiv, uporabnik pa ima pri tem veliko prostora za vnos sprememb. Kot je pripomoček trenutno zas- tavljen, strokovni delavec vodi evidenco specifičnih ve- denj otrok v uvajalnem obdobju za določeno časovno obdobje in za določen del dneva. Tako lahko na primer beleži pojavnost specifičnih vedenj za vsak dan pose- bej od prihoda otroka v vrtec do njegovega odhoda, lahko pa si pripomoček prilagodi tako, da bo spremljal vsak posamezni teden in znotraj specifičnega vedenja zabeležil, na kateri dan se nanašajo opažanja. Prav tako lahko znotraj vsakega zapisanega specifičnega vedenja strokovni delavec podrobneje zabeleži svoja opažanja ali zgolj čas, ko je otrok dosegel določeno specifično vedenje. Lahko pa strokovni delavec v skupini prepros- to v eni preglednici beleži potek celotnega uvajalnega obdobja posameznega otroka tako, da pripravi pregle- dnico za vsakega otroka posebej in znotraj specifičnih vedenj beleži, kdaj je otrok dosegel določeno pričako- vano vedenje in otrokovo funkcioniranje podrobneje opiše. Ček lista specifičnih vedenj za spremljanje napredka uvajanja otrok novincev v vrtcu Namen te ček liste je hiter vpogled v napredek pri uva- janju otroka v vrtec. Vanjo lahko beležite otrokovo funkcioniranje ter čas, v katerem je omenjene dejavno- sti ter cilje uspel doseči. To lahko počnete za vsak dan posebej, po posameznih tednih ali za celotno obdob- je uvajanja. V preglednico lahko vnašate opažanja in spremljate uvajanje več otrok hkrati, lahko pa pregle- dnico prilagodite tako, da bo imel vsak otrok, ki se uva- ja, svojo preglednico. Opredeljena specifična vedenja imate možnost tudi prilagajati (vsebinsko spreminjati, dodajati, odvzemati). Na ta način vam bo pripomoček v pomoč pri spremljanju otrokovega uvajanja v vrtec ter tudi pri pogovoru s starši o prvih tednih otrokovega bivanja v vrtcu. 23 Poskus vpeljave novega pripomočka za spremljanje uvajanja otrok novincev v vrtcu Preglednica 2: Ček lista specifičnih vedenj za spremljanje napredka uvajanja otrok novincev v vrtcu (oblika 1) OPISNIKI NAPREDKA PRI UVAJANJU OTROKA V VRTEC Otrok: (datum in časovni razpon v dnevu, opažanja in opombe) Otrok: (datum in časovni razpon v dnevu, opažanja in opombe) Otrok: (datum in časovni razpon v dnevu, opažanja in opombe) Otrok: (datum in časovni razpon v dnevu, opažanja in opombe) OPOMBE Otrok je v skupini prisoten skupaj s POON Otrok opazuje okolico iz naročja POON. Otrok opazuje in raziskuje okolico ob spremstvu POON (ne iz naročja). Otrok sam raziskuje celotno igralnico. Otrok sprejme naročje NOO. Otrok sprejme nego NOO (previjanje, hranjenje). Otrok postopno podaljšuje čas, ko je POON odsotna Ostane v skupini brez POON do 1 ure brez večjih težav Ostane brez POON do 3 ure. Ostane brez POON ves dan. Ostane brez POON daljše obdobje (1 teden ali več). Zbliževanje, zaupanje in navezanost z NOO (vzgojitelj, pomočnik) Se odzove na vabilo za kontakt vzgojitelja. Mu gre v naročje. Sledi vzgojitelju pri dejavnostih. Otrok sprejema dejavnosti in rutino v vrtcu Otrok poje obroke v vrtcu. Otrok dovoli previjanje. Šolsko svetovalno delo | TEORIJA V PRAKSI 24 OPISNIKI NAPREDKA PRI UVAJANJU OTROKA V VRTEC Otrok: (datum in časovni razpon v dnevu, opažanja in opombe) Otrok: (datum in časovni razpon v dnevu, opažanja in opombe) Otrok: (datum in časovni razpon v dnevu, opažanja in opombe) Otrok: (datum in časovni razpon v dnevu, opažanja in opombe) OPOMBE Otrok sprejema dejavnosti in rutino v vrtcu Otrok dovoli hranjenje. Otrok se igra v vrtcu. Otrok umirjeno zaspi v vrtcu. Otrok raziskuje nov prostor, situacije vrtca. Otrok se pomiri ob vznemirjenju Se pomiri v naročju vzgojitelja. Sam poišče pomoč in način pomiritve. Za pomirjanje potrebuje pripomoček (ninico, dudo, igračko od doma ipd.). Otrok se dobro počuti v vrtcu Otrok je aktiven. Otrok je pozitivno razpoložen. Otrok sodeluje z drugimi otroki. Otrok sodeluje z otroki iz drugih skupin. Otrok sprejema druge strokovne delavce (svetovalno delavko, strokovne delavce iz drugih oddelkov idr.). Otrok sodeluje v vodenih dejavnostih in skupnih dejavnostih na ravni vrtca. Legenda: POON: pomembna odrasla oseba, ki otroka uvaja in na katero je otrok navezan (npr. starš); NOO: otroku še neznana odrasla oseba (vzgojitelj, pomočnik). 25 Poskus vpeljave novega pripomočka za spremljanje uvajanja otrok novincev v vrtcu Ček lista specifičnih vedenj za spremljanje napredka uvajanja otrok novincev v vrtcu Namen te ček liste je hiter vpogled v napredek pri uva- janju otroka v vrtec. Vanjo lahko beležite otrokovo funkcioniranje ter čas, v katerem je omenjene dejavno- sti ter cilje uspel doseči. To lahko počnete za vsak dan posebej, po posameznih tednih ali za celotno obdob- je uvajanja. V preglednico lahko vnašate opažanja in spremljate uvajanje več otrok hkrati, lahko pa pregle- dnico prilagodite tako, da bo imel vsak otrok, ki se uva- ja, svojo preglednico. Opredeljena specifična vedenja imate možnost tudi prilagajati (vsebinsko spreminjati, dodajati, odvzemati). Na ta način vam bo pripomoček v pomoč pri spremljanju otrokovega uvajanja v vrtec ter tudi pri pogovoru s starši o prvih tednih otrokovega bivanja v vrtcu. Preglednica 3: Ček lista specifičnih vedenj za spremljanje napredka uvajanja otrok novincev v vrtcu (oblika 2) OPISNIKI NAPREDKA PRI UVAJANJU OTROKA V VRTEC Ime otroka (datum in časovni razpon v dnevu, opažanja in opombe) Ime otroka (datum in časovni razpon v dnevu, opažanja in opombe) Ime otroka (datum in časovni razpon v dnevu, opažanja in opombe) OPOMBE Postopno uvajanje 1: Navajanje v prisotnosti osebe (POON) Otrok opazuje okolico iz naročja poznane osebe. Otrok opazuje okolico ob spremstvu poznane osebe (ne iz naročja). Otrok raziskuje celotno igralnico. Otrok sprejme naročje strokovnega delavca. Otrok sprejme nego strokovnega delavca (previjanje, hranjenje). Postopno uvajanje 2: navajanje na samostojno bivanje v vrtcu (brez POON) Otrok ostane v skupini s strokovnimi delavci prvič brez prisotnosti osebe, na katero je navezan (POON). Šolsko svetovalno delo | TEORIJA V PRAKSI 26 OPISNIKI NAPREDKA PRI UVAJANJU OTROKA V VRTEC Ime otroka (datum in časovni razpon v dnevu, opažanja in opombe) Ime otroka (datum in časovni razpon v dnevu, opažanja in opombe) Ime otroka (datum in časovni razpon v dnevu, opažanja in opombe) OPOMBE Postopno uvajanje 2: navajanje na samostojno bivanje v vrtcu (brez POON) Otrok postopoma ostaja vsak dan daljši čas brez POON v oddelku, navezuje se na vzgojitelje. Do 1 ure: Do 3 ure: Ves dan: Daljše obdobje (npr. teden ali več): Otrok v vrtcu prvič zaspi. Otrok v vrtcu prisostvuje pri vseh obrokih v dnevu. Uvajanje končano 3: sprejema vsakdanjo rutino, dejavnosti in izkazuje navezanost. Otrok v vrtcu že preživi predvideni čas bivanja v vrtcu, prilagaja se rutini in vsakdanjim zahtevam vrtca (hranjenje, odvajanje – nega, izražanje potreb, počitek, sprejemanje drugih ipd.). Otrok v vrtcu preživi ves predvideni čas bivanja v vrtcu, razvil je navezanost na strokovna delavca. Otrok v vrtcu sprejema ponujene dejavnosti, se vključuje v igro z otroki v svoji skupini in zunaj nje ter sodeluje pri vodenih skupinskih dejavnostih na ravni vrtca, sprejema druge strokovne delavce vrtca (svetovalno delavko, strokovne delavce iz drugih oddelkov ipd.). Legenda: POON: pomembna odrasla oseba, ki otroka uvaja in na katero je otrok navezan (npr. starš); NOO: otroku še neznana odrasla oseba (vzgojitelj, pomočnik). 27 Poskus vpeljave novega pripomočka za spremljanje uvajanja otrok novincev v vrtcu Postopek preizkušanja pripomočka S pomočjo tandema strokovnih delavk Vrtca Velenje sem preizkusila dve obliki ček liste, ki vključujeta po- samezne specifične opise otroškega odzivanja. Ček li- sta specifičnih vedenj tako predstavlja pripomoček pri stiku strokovnega delavca s starši, pa tudi pri delu sve- tovalne službe, saj omogoča hiter pregled otrokovega uvajalnega obdobja. Strokovni delavki (vzgojiteljica in pomočnica vzgojiteljice) sta izpolnili ček listi specifič- nih vedenj za določene otroke, ki so se v tistem obdob- ju uvajali, nato pa sta dali povratno informacijo o tem, kakšen se jima je zdel pripomoček in kje vidita njegove prednosti ter možnosti za izboljšanje. Vzgojiteljica je izpolnila eno obliko ček liste specifičnih vedenj, po- močnica vzgojiteljice pa drugo. Svoje mnenje sem kot svetovalna delavka dala tudi sama, poleg mene je to storilo še nekaj drugih svetovalnih delavk s področja predšolske vzgoje, njegovo uporabnost pa je ocenila tudi ravnateljica Vrtca Velenje Nataša Doler. 4 Ocena uporabnosti pripomočka – ugotovitve Tako vzgojiteljica kot pomočnica vzgojiteljice sta obe obliki pripomočka ocenili kot uporabni, saj omogoča- ta organizirano sprotno beleženje otrokovih dosežkov in napredka v uvajalnem obdobju. Prav tako ček listi specifičnih vedenj dajeta dober pregled in možnost da- janja povratnih informacij o otrokovem napredku in razlikovanju otrokovega vedenja ob prisotnosti otroku pomembne odrasle osebe, ki ga uvaja in na katero je navezan, ter ob prisotnosti otroku še neznane odrasle osebe (vzgojitelj, pomočnik). Iz obeh oblik pripomoč- ka je tudi dobro razviden časovni pregled, kako hitro se je otrok uspel prilagoditi rutini, se aktivno vključiti znotraj skupine oziroma doseči kateri koli navedeni cilj. Vzgojiteljica je predlagala, da bi v ček listi beleži- li tudi načine, kako je otrok določeno vedenje dosegel (npr. če je otrok dolgo jokal, kako smo ga uspeli po- tolažiti in s čim smo ga zamotili). Tako bi si strokovni delavci znotraj kolektiva lahko tudi pomagali v podob- nih situacijah, ko morda zmanjka idej, kaj vse še lahko storimo in kaj bi še lahko učinkovito delovalo. Tako sta bili obe obliki pripomočka zelo lepo sprejeti med stro- kovnima delavkama in med svetovalnimi delavkami, ki so prišle v stik z njim, saj so vsi udeleženci v ček listi specifičnih vedenj videli učinkovit pripomoček, ki bi služil kot dokaz in hkrati dajal možnost povratne in- formacije o poteku uvajanja otroka tako staršem kot tudi vsem drugim, ki bi bili v času uvajalnega obdobja kakor koli vključeni. S pomočjo ček liste, v kateri so zajeta tipična vedenja in situacije, s katerimi se v tem obdobju srečujejo star- ši, otroci ter strokovni delavci, lahko zelo jasno bele- žimo otrokovo postopno uvajanje, njegove korake ter napredek, pa tudi kronološki potek, kdaj je otrok do- segel določene zastavljene cilje. Prav tako je tako zas- tavljeni pripomoček za uvajanje zelo prilagodljiv, saj ga lahko prilagajamo vsakemu otroku posebej s pomočjo dodajanja ali spreminjanja opisov specifičnih vedenj v uvajalnem obdobju. Omogoča nam tudi dober pristop k uvajanju mlajših otrok, saj lahko spremljamo njihov napredek, obenem pa se lahko o tem napredku pogo- varjamo s starši in vrednotimo situacije, pri tem pa operiramo s konkretnimi, dokazljivimi podatki. Na ta način smo lahko uspešnejši pri načrtovanju nadaljnjih korakov v času uvajanja za vsakega otroka posebej. Z njegovo pomočjo lahko strokovni delavec staršem jas- no oriše in predstavi sliko o otrokovem napredku v času, ki je težak tako za otroka, ki se uvaja, kot tudi za starše, ki mnogi prvič svojega otroka zaupajo še ne- poznanim osebam v novem, nepoznanem okolju. Če bi strokovni delavec dosledno izpolnjeval ček listo speci- fičnih vedenj za otroka, ki se uvaja, menim, da drugih beleženj ne bi potreboval. Ti podatki imajo vrednost tudi za strokovne delavce, saj na podlagi pregleda za- pisanih podatkov o uvajanju posameznega otroka lažje vrednotijo svoj pristop, dobijo jasen vpogled in lahko tako načrtujejo spremembe in izboljšave za prihodnja uvajanja. Obenem pa jih vedno znova opominja, da si dva otroka s svojimi potrebami in oblikami navezano- sti nista enaka in da prav vsak otrok potrebuje posto- pno in njegovim potrebam ter razvojnim značilnostim prilagojeno uvajanje. Ključnega pomena pa se mi zdi vključitev in razmejitev situacij, vezanih na prisotnost otroku pomembne osebe, na katero je navezan, ter na prisotnost neznane odrasle osebe. Šolsko svetovalno delo | TEORIJA V PRAKSI 28 Tudi ravnateljica Vrtca Velenje Nataša Doler je ček listi specifičnih vedenj ocenila kot koristni in uporabni. Po- vedala je, da je smisel spremljanja uvajanja predvsem dobrobit posameznega otroka, ki se uvaja, in vzposta- vitev sistema spremljanja uvajanja, ki je v vrtcih zelo različen. V fazi uvajanja se namreč mnogokrat zdi, da si bomo lahko vse zapomnili in informacije predali staršem. A otrok je veliko in če želimo videti natančno sliko, si moramo opažanja za vsakega posamezni- ka zapisati. Prvo obliko ček liste specifičnih vedenj je ocenila še za nekoliko boljšo v primerjavi z drugo, saj je podrobneje razdelana in lahko res natančno zabe- ležimo otrokovo vedenje na posameznih področjih v uvajalnem času. Predlagala je, da bi bilo dobro v fazi uvajanja opraviti primerjavo med oddelki, v katerih bi opažanja beležili v eno od ček list specifičnih vedenj, in oddelki, v katerih tega ne bi iz- vajali. Tako bi lahko iz prakse ugotovili, kaj jim je v okviru pripomočka pomagalo pri delu in kaj ne oziroma kaj so mor- da pogrešali. Porajalo pa se ji je vprašanje, kako natančno bodo lahko strokovni delavci, še po- sebno tisti, pri katerih se uvaja večina otrok v skupini, uspeli beležiti svoja opažanja. Kljub temu verjame, da se vse da, če obstajajo interes, volja in želja na poti do cilja. Meni, da bo pripomoček doprinesel k še bolj sis- tematičnemu opazovanju otrok v uvajalnem obdobju, in si želi, da bi strokovni delavci prepoznali in sprejeli še kakšno pomembno orodje za izboljšanje kakovosti življenja otrok v času uvajanja v vrtec. V okviru dela svetovalne službe tudi sama vidim veliko uporabnost pripomočka. V ček listi specifičnih vedenj vidim odličen pripomoček za strokovne delavce v uva- jalnem obdobju, hkrati pa tudi pomemben pripomo- ček v komunikaciji s svetovalno službo. V časih uvajanje kakšnega otroka ne steče tako, kot bi moralo, in takrat se v okviru svetovalne službe vključim tudi sama. Poleg opazovanja otroka v skupini in pridobljenih informa- cij v pogovoru s strokovni delavci v skupini ter starši, bi mi takšen pripomoček, ki bi ga v času uvajalnega obdobja izpolnil strokovni delavec, veliko pomagal, saj bi iz njega lahko dobila hiter vpogled v potek uvajanja, morebitne posebnosti otroka, njegove potrebe, kakor tudi v odnos otroka z osebo, ki ga uvaja in na katero je navezan. Vse to bi mi bilo v pomoč pri iskanju rešitev ter načrtovanju pomoči otroku in nadaljnjega poteka uvajanja otroka v sodelovanju s strokovnimi delavci v skupini in starši. Če bi ček listo specifičnih vedenj izpolnjevali vsi strokovni delavci vrtca, ki imajo v sku- pini novince, bi bilo mogoče na podlagi teh podatkov izvesti tudi vrednotenje na ravni vrtca. To bi nam bilo v pomoč pri prepoznavanju potreb po uvajanju spre- memb ali izboljšav na ravni celotnega zavoda. V tem primeru bi se lahko kot svetovalna delavka vključila v razvojno nalogo vrtca, hkrati pa bi s pridobljenimi podatki s tega področja laže izvajala svetovanje in po- svetovanje s posameznimi stro- kovnimi delavci. Ček listi specifičnih vedenj se mi zdita precej podobni. Če bi bila strokovna delavka v od- delku, bi raje uporabljala prvo obliko ček liste, saj se mi zdi preglednejša in bolj strukturi- rana. Prav tako so cilji in kora- ki, ki jih otrok v času uvajanja postopoma dosega, bolj razmejeni in omogočajo vred- notenje vsakega koraka posebej, medtem ko je v drugi obliki ček liste združenih več ciljev skupaj. To otežuje izpolnjevanje, saj vemo, da otroci navedene cilje in ko- rake dosežejo v različnih časovnih okvirih. Prednost takšnega pripomočka vidim tudi v tem, da nas vedno znova opominja, da se vsak otrok drugače uvaja, ter kaj je tisto, na kar moramo biti na splošno pozorni. Prav tako nas spodbuja in nam pomaga pri natančnem bele- ženju opažanj ter spremljanju otrokovega vključevanja v vrtec. Veliko prednost vidim tudi v tem, da nas spod- buja k beleženju konkretnih podatkov (npr. čas, kdaj je otrok dosegel določen korak), saj pogosto posplošuje- mo naša opažanja. Pomaga nam, da otroka obravnava- mo kot posameznika s svojimi potrebami, spretnostmi, sposobnostmi in osebnostnimi značilnostmi, zato ni prav, da ga primerjamo z nekom drugim, obenem pa nas vedno znova opominja na pomen postopnega uva- janja. Nanj se namreč marsikje žal pozablja, s tem pa Ček lista specifičnih vedenj nam pomaga, da otroka obravnavamo kot posameznika s svojimi potrebami, spretnostmi, sposobnostmi in osebnostnimi značilnostmi. 29 Poskus vpeljave novega pripomočka za spremljanje uvajanja otrok novincev v vrtcu se pozablja tudi na potrebe otrok, ki jim ne prisluhne- mo tako, kot bi jim morali, in posledično otrokom in staršem pogosto ne omogočimo toliko časa, kot bi ga potrebovali za sprejemanje in navajanje na novo oko- lje, nove obraze. 5 Sklep Lahko povzamem, da je ček lista specifičnih vedenj kot pripomoček v času uvajanja otrok novincev v vrtcu velik doprinos k pedagoškemu delu, obenem pa je v veliko pomoč strokovnim delavcem v skupini pri vsak- danjem delu kakor tudi pri komunikaciji s starši in so- delovanju ter vključevanju svetovalne službe vrtca. Na podlagi številnih teoretičnih spoznanj, Kurikuluma za vrtce, Programskih smernic za svetovalno službo in še mnogih drugih ugotovitev lahko poudarimo, kako pomembno je obdobje uvajanja za vsakega otroka in da je uvajanje novincev v vrtcu izredno pomembna na- loga vseh vključenih strokovnih delavcev. Zavedati se moramo, da niti dva otroka nista enaka ter da je treba prisluhniti zmožnostim in razvojnim potrebam otrok. Tako otrokom kot staršem moramo prisluhniti in jim v tem specifičnem obdobju zagotoviti postopnost, ki bo spodbudno vplivala na otrokovo doživljanje in nadalj- nji razvoj.  Glavne prednosti uporabe ček liste specifičnih ve- denj so: • vključuje različne elemente formativnega sprem- ljanja otrokovega razvoja v prvem in drugem starostnem obdobju ter v okviru formativne- ga spremljanja zagotavlja ustrezno podporo za otrokov razvoj na različnih področjih in njego- vo spremljanje; • v pomoč je pri podpori staršem pri vzgoji otrok; • je dober in natančen pokazatelj otrokovega nap- redka in učenja; • je pripomoček strokovnim delavcem pri pre- poznavi in spremljanju določenih razvojnih korakov, ki jih otrok opravi na poti do uspešne uvedbe/vključitve v vrtec; • z razčlenitvijo postopnega prilagajanja otro- ka in pridobivanja zaupanja v novo okolje na posamezne korake sledimo prvemu koraku formativnega spremljanja, ki poudarja pomen postavitve učnih ciljev in kriterijev uspešnosti; • izpolnjena ček lista specifičnih vedenj je dokaz spremljanja otrokovega razvoja in napredka ter omogoča povratno informacijo, ki jo lahko damo staršem ali drugim vključenim strokov- nim delavcem. Viri in literatura Adamlje, M. B. (2020). Izobraževanje vzgojiteljev glede na potrebe predšolskih otrok. Zbornik: Vzgojno-izobraževalne potrebe predšolskega otroka (XII. Mednarodna strokovna konferenca vzgojiteljev v vrtcih 2020), 144–146. Cugmas, Z. (1998). Bodi z menoj, mami: razvoj otrokove navezanosti. Ljubljana: Produktivnost, Center za psihodiagnostična sredstva. Cugmas, Z. (2003). Narisal sem sonce zate: izbrana poglavja o razvoju otrokove navezanosti in samozaznave. Ljubljana: Center za psihodia- gnostična sredstva. Čačinovič Vogrinčič, G., Bregar Golobič, K., Bečaj, J., Pečjak, S., Resman, M., Bezić, T., … Šmuk, B. (2008). Programske smernice: Svetovalna služba v vrtcu. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Černelič Bizjak, M. (2008). Ne grem v vrtec! Otrok in družina, 12, 22–23. Lepičnik Vodopivec, J. (1996). Med starši in vzgojitelji ni mogoče ne komunicirati. Ljubljana: Misch, Oblak in Schwarz. Malešević, T. (2020). Interno gradivo znotraj razvojne naloge ZRSŠ Uvajanje formativnega spremljanja v podporo učenju vsakega učenca. Senica, M. (1998). Majhni – ali res? Slovenj Gradec: Karo studio, d. o. o. Varjačić Rajko, B. (2007). Prvič v vrtec. Ljubljana: Otrok. Zupančič, M. (2004). Socialni razvoj dojenčka in malčka. V L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.), Razvojna psihologija (str. 255–277). Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.