WR2DN_JT Z\RjE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 fuskarriK ?. nadstr.). Uradne ure za stranice so od 10. do 11. ♦opoldn. in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj ia praznikov Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se n* •	•	sprejemajo.	:	: t
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 18.—, polletna K 9‘—, četrtletna A 4"50, mesečna K 1 '50; za Nemčijo celoletno K 21'60; za : • ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 30'—.	: :
Posamezne številke po 6 vin.
Stev. 269.
V Ljubljani, v ponedeljek dne 29. aprila 1912.
ZARJA Izhaja vsak dan razen nedelje in praznikom .* .* .*	ob pol 11. dopoldne.	•.	*.	*.
UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, H., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 20 vin., pogojen prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Inserate sprejema uprnvništvo.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
■———	Reklamacije lista so poštnine prosto.  .......-
Leto II.
Sodrngi! Delavci! V sredo je prvi Eiajoik, svetovni, od delavstva po njegovi volji izbrani praznik!
Pripravite se, da ga praznujete, kakor se spodobi zavednim delavcemi
Našim čitateljem.
Odkar je »Zarja« začela izhajati, je dobi-vala od svojili čitateljev neštete dokaze, da je izdajanje socialističnega dnevnika ustreglo srč-•uin željam zavednega delavstva, ter da si je v kratkem času pridobila veliko naklonjenost svojih čitateljev. Baharija ni bila nikoli naša navada, vendar pa po vseh izkušnjah lahko pravimo, da je »Zarja« že danes med najbolj priljubljenimi listi, kar jih je sploh na Slovenskem •n da si je priborila v naši žurnalistiki priznano odlično mesto. Bralci, ki jo zasledujejo od nje-hega rojstva, so lahko opazili, da se je neprenehoma razvijala; izdajateljstvo in uredništvo Je storilo vse, kar je bilo v naših razmerah le ln°goče, da ugodi vsem opravičenim zahtevam slojih čitateljev; povečali smo obliko, pomno-2'h vsebino, in zlasti somišljenikom ne prinaša noben drug list toliko gradiva kolikor »Zarja«.
Seveda ni bilo vse to opravljeno samo z uelom in trudom, temveč je povzrokovalo tudi ? ‘Oške, ki so se žal hitreje množili kakor do-n°dKi lista. Priznati moramo sicer, da je število naših odjemalcev neprenehoma naraščalo, ven-nar pa ne tako, da bi bili dohodki enako prilaščali kakor izdatki.
Io'so razumljive reči. Noben list, ki ni ute-i,v •11 ,za špekulacijo, temveč zato, da služi ve-!ki ideji, se še ni v tako kratkem času popolnoma rešil finančnih težkoč. Vsakdo pa ve, da J6 »Zarja« povsem odvisna od svojih rednih uohodkov, ker nima nobenih subvencij in no-.enili bogatih fondov, iz katerih bi mogla za-jmati. Ali delavski list, ki se zaveda svojih uolžnosti, ki ve, da mora izhajati ne zaradi Se5e, temveč zaradi delavstva, kateremu je nagnjen, bi zagrešil veliko krivico, če bi svoj postanek prepustil usodi in ne storil vsega, kar ]e Potrebno, da se prepreči kakšna eventualna [osna nevarnost. »Zarja« ne sme računati le z bodočnostjo, ampak mora skrbeti za trden te-JJJelj, na katerem lahko čvrsto stoji; delo bolnosti pa mora biti nadaljni razvoj.
T-1 ^riano ie’ »Zarja« danes še ni aktivna.
. P,10 se godi tudi marsikateremu drugemu listu. ^ ’..marsikateremu staremu listu je to lahko •‘Ujiina briga, ker so razne blagajne priprav-;ne, da po potrebi lahko poseže vanje. Tega l a ne more neodvisen delavski list, in zato v10r.a "Zarja« brezpogojno skrbeti za to, da se njenem proračunu izdatki krijejo z rednimi ohodki. Zakaj le na ta način je obstanek de-avskega lista zavarovan proti vsaki eventual-nosti.
. . Ker doslej ta cilj ni dosežen, moramo sto-P.d korak, s katerim se doseže. Redni dohodki, teko iz naročnine in prodaje, se morajo toliko pisati, da se pokriva primanjkljaj. Založba je ;°roj sklenila ceno lista nekoliko povišati, kar Je .že zaraditega upravičeno, ker je »Zarja« z °2H'om na svojo bogato vsebino najcenejši slo-Venski list, in tudi po zvišanju cene ne bo dražji, temveč še vedno cenejši od drugih listov enake 'Možine snovi.
Za naše odjemalce bo ta žrtev neznatna; j^epričani pa smo, da jo sprejmejo brez neje-^‘lje, ker jim poda garancijo, da se jim ni bati
Emile zola:
za obstanek lista. Zakaj s to reformo postane »Zarja« aktivna in se reši težav in skrbi, ki jih povzroča primanjkljaj. Spoznavajoči, da je po-trcono, nam ostanejo gotovo vsi dosedanji odjemalci in naročniki zvesti.
Kakor je razvidno iz vabila na naročbo, je z risanje zlasti za naročnike povsem neznatno. Om odjemaici, ki kupujejo zdaj posamezne številke, bodo toraj na boljšem, če list naroče. To pa je v interesu lista, ker olajšajo redni naročniki sestavljanje proračuna in določbo naklade.
Kakor rečeno, napravi ta reforma »Zarjo« akdvno, če ostanejo dosedanji odjemalci zvesti, kar smemo pač po pravici pričakovati. Kljub temu se morajo dosedanje akcije: obveznice in Bilijonski skiad — nadaljevati z vso energijo, ker je potrebno, da se postavi »Zarja« v vsakem pogledu na lastne noge in da se ji zagotovi ne le obstanek, temveč tudi nadaljni razvoj. Obveznice imajo poglavini namen, da se ustanovi lastna delavska tiskarna, da bo »Zarja« tudi v tem oziru tako neodvisna kakor meščanski listi, ter da se socialistični tisk sploh pospeši. Vrhu tega pa moramo imeti pred očmi, da se potrebe lista čimdalje bolj množe in draže, kljub temu pa ne sme list zaostati v svojem razvoju. Doslej so cenjeni čitatelji sami lahko opažali, da se je razvijal, in sicer v naglem tempu. Ali še marsikatera naša želja ni izpolnjena; še marsikaj bi radi podajali svojim čitateljem, kar je bilo sedaj zaradi nezadostnih sredstev nemogoče. Ali kdor zna upoštevati važnost dobrega delavskega tiska, nam bo gotovo rad pomagal, da lahko izpolnimo vse naloge, ki jih pričakujemo od dobrega socialističnega časopisja.
Razvoj tiska, to je razvoj stranke. Čimbolj Sc izpopolnjuje naš tisk, tembolj se približujemo svojemu cilju:	Osvoboditvi	delavskega raz-
reda. Zatorej pogumno in z združenimi silami naprej! Pot vodi do zmage!
Vafoifo na naročbo.
Zarja izhaja vsak dan ob 11. dopoldne in stane naročnina
celoletna
polletna
četrtletna
mesečna
Za avstro ogrske kraje:
K 21 60 „ 10-80 „ 540 „ 180
Za Nemčijo:
celoletna.....................................2640
polletna................................„ 1320
četrtletna..............................„6 60
mesečna . . . .  ..........................I	2 20
Za ostalo inozemstvo celoletno 36 kron
in sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Naročnino je pošiljati naprej.
Posamezna številka 8 vin. v administraciji in tobakarnah:
Naročnina se pošilja pod naslovom : U p ra v-n i š t v o „Zarje“ v Ljubljani.
Rim.
(Nadaljevanje.)
Ko pa je Pierre začel potihem hoditi sem-iDtja, je njegov pogled zadel od zemljevid na steni, ki ga je privabil in tako napolnil z neizmernimi mislimi, da je pozabil na vse. To je bil p'*San zemljevid katoliškega sveta, vsa zemlja, 5azvit svetozor, na katerem so različne barve °značevale posamezne kraje, kjer je katoličanovo zmagovito, kjer neomejeno vlada, ali pa ^Jej' se mora še bojevati z neverniki. Zadnje pezele so bile razdeljene v razdele, kakor je bila romanizacija po vikariatih ali prefekturah. Ni li u Vs.r“ v s'’Ki izraženo starodavno stremljenje atoličanstva po svetovni vladi, po kateri je ko-JOnelo prvo uro, in za katero se ni v vseh do-°ah nikdar nehalo pehati? Bog je dal svoji perkvi svet; ali ona ga mora osvojiti, ker še 'eduo vlada zmota. Odtod prihaja večni boj, .pt° se še v naših dneh iztezajo roke po naro-jpK da bi se iztrgali tujim veram kakor tisti čas, so apostelni zapustili Judejo, da bi razširili j.^angelij. V srednjem veku je imela cerkev ve-‘kP nalogo, da organizira osvojeno Evropo; niti jOzkušati sc ni mogla sprava z vzhodnimi raz-°‘»iškimi cerkvami. Potem je izbruhnila refor-!adja, odpad je sledil odpadu — vso prote-. haitsko polovico Evrope in ves pravoslavni :diod je bilo treba zopet osvojiti. Ali z od-. rhjern novega sveta se je zopet zdramila bo-1 v!ta strast; Rim je zakoprnel po tej drugi po-j sveta. Ustanavljale so se misije in so od-aJale, da bi Bogu podložile te še včeraj ne-
>	Dne narode; kajti kakor vse druge jih je bil .°K daroval Rimu. Tako je nastala velika se-sp!i)a l°žitcv krščanstva sama po sebi; na eni t ai11 so katoliški narodi, med katerimi je bilo «1*+ le ohraniti vero, in ki jih državno taj-str ? v Vatikanu neomejeno vodi; na drugi ,jani so razkolniški ali pa enostavno poganski ar°di, ki jih je treba odvesti nazaj do zibelke
ali pa izpreobrniti, in s katerimi se trudi kongregacija propagade, da bi jih obvaladala. Po tem se je morala tudi ta kongregacija zaradi olajšanja dela razdeliti na dva dela: V iztočnega, ki so mu bile izročene baš vzhodne raz-kohiiške sekte, pa v latinskega, čigar oblast je obsegala vse ostale misionske dežele. Vse skupaj je neizmerna enota osvojevalnih organizacij, velikanska mreža z močnimi in gostimi zankami, ki je vržena preko vsega sveta in ne sme ne eni duši dovoliti, da bi se izmuznila.
Žele zdaj, pred tem zemljevidom, je dobil Pierre jasno sliko tega stoletja in stoletja delujočega, za vsesanje vsega človeštva napravljenega stroja. Propaganda, ki so jo papeži bogato oskrbeli in ki ima znatne dohodke, se mu je zazdela kakor samostojna sila, kakor pa-peštvo v papeštvu; razumel je zdaj, zakaj so dajali prefektom kongregacije priimek »rdeči papež«. S kakšno neomejeno močjo lahko razpolaga osvojevalee in vladar, čigar roke segajo od konca do kraja sveta? Kardinal tajnik je imel srednjo Evropo, tak majhen košček zemlje; toda niso li njegovi vsi ostali neskončni prostori zemlje, oddaljene, še neznane dežele? Saj pravijo številke:	Neoporečno	vlada Rim nad
dvesto 11 liljoni rimskoapostolskih katoličanov, v tem ko so razkolniki, vzhodni in reformacijski, če se seštejejo, že prekoračili to število. In kakšen skok, če se doda še miljarda nevernikov, ki še niso izpreobrnjeni! Te številke so ga nemudoma tako osupnile, da ga je groza pretresla. Kaj, torej je res? Okrog pet miljonov je Židov, okrog dvesto miljonov mohamedancev, več kakor sedemsto miljonov bramanov in budistov-, ne glede na stotine miljonov drugih poganov vsakovrstnih ver, skupaj to rt j miljarda, napram kateri ne štejejo kristjani več kakor štiristo miljonov! In tudi ti so razcepljeni, v večnem vzajemnem boju — polovica z Rimom, druga polovica proti Rimu! Ali je mogoče, da ni Kristus v zadnjih osemnajstih stoletjih osvojil niti tretjine človeštva, in da je Rimu, več-
Zmaga na Dunaju.
Sodrug David izvoljen.
V	soboto je bila v okraju Ottakring na Dunaju ožja volitev za občinski svet iz tretjega razicda. Voliti je bilo med krščanskim social-cem in socialnim demokratom. Vse kar more biti v prid krščanskim socialcem, je bilo na nji-novi strani. Volilne imenike je sestavljal kr-ščanskosocaini magistrat; legitimacije je volil-vem dostavljal krščanskosocialni magistrat; skoraj vsa volilna komisija je bila krščanskosocialna; ker se je ta dan volilo samo v Otta-kiingu, so krščanski sociaici zbrali svoje agitatorje in priganjače iz vsega mesta v tem okraju. Vse prilike za sleparstvo in terorizem so bile ugodne. Bolj sigurni so bili krščanski sociaici tukaj kakor v katerem koli okraju četrtega razreda. Saj so v volilnem redu tretji razred tako sestavili, da jim ga ne bi mogel svoje žive dni niiivC vzeti. Nekdanje volilce, ki plačujejo deset ri.ro 11 davka, so pometali iz njega v četrti razred, pa so za tretji razred predpisali štiriindvajset kron davka; uradniki, na katere se ni zanašati za vsako ceno, so v drugem razredu, tako je zbrano v tretjem razredu vse, kar so krščanski sociaici nekdaj smatrali za svojo absolutno last.
In v tem razredu so bili krščanski sociaici v soboto tepeni, tako tepeni, da tulijo. Izvoljen ie bil v ožji volitvi državnozborski poslanec sodrug David v občinski svet, obenem pa je biio deset socialnih demokratov izvoljenih v okrajni zastop.
Prvič so socialisti na Dunaju letos nastopili pri volitvah v tretjem razredu. Bil je poizkus, a že se je sijajno pokazalo, da so krščanski sociaici tudi tukaj premagljivi. Potreben je bil ta dokaz, ker so na tisoče glasov krščanski sociaici le zato dobivali, ker so dotični volilci mislili, da se proti njihovi moči, proti njihovemu sleparstvu in nasilstvu sploh ne more nič opraviti. Tisočerim volilcem je zmaga v Ottakringu odprla oči; sobotni uspeli je najboljša priprava za bodočnost.
Na Dunaju poka; tega ne utaji nobeno krščansko socialno in klerikalno kričanje, stranka, ki nekdaj ni vedela, kaj je poraz, pada, se krha in se drobi. Začetek je dober in do konca ni daleč. Socialna demokracija, ki je pričela delo, ga bo tudi dokončala. In kakor na Dunaju, tako pojde tudi pri nas. Na vrhunec so morali priti klerikalci, da jih ljudstvo spozna. Zdaj so gori. in zdaj pride pot navzdol. In socialisti bodo poskrbeli, da pojde dol hitreje, nego je šlo gor.
.Konec individualne delovne pogodbe.
Znani monakovski profesor Lujo Brentano razpravlja v nedeljski številki »N. Fr. Pr.« o koncu individualnih delovnih pogodb. Njegova izvajanja so zelo temeljita in zanimiva. O delovnih pogodbah se je izrazil tako: »...Prišla je tehnična revolucija, in časi individualnih de-
lovnih pogodb so minili. Proizvajalni proces v moderni industriji je le tedaj mogoč, če neprestano sega eno delo v drugo vseh onih, ki so v njem zaposleni. Smešno je, ako se pravi kakemu profesorju, ki se zavzema za normalni delavnik: ali gospod, saj vi sami delate vsak dan čez normalni čas, in gotovo vam ne bo všeč, če vam bodo zapovedovali, koliko ur smete delati na dan? Takšen ugovor sem slišal dostikrat, a ni napravil name nobenega vtisa, ker kaže popolno neumevanje pogojev, na katerih je zgrajeno dandanes delo v modernih obratih. Profesor razpolaga s časom tako, kakor je včasih razpolagal s časom mali obrtnik. Kadar se mu zdi, lahko začne ali prekine z delom. V modernih obratih se ustavi lahko vse delo, če manjka en sam delavec. Ravnotako so delavnice, nevarnosti, ki prete delavcu pri njegovem delu. skratka vsi tehnični delovni pogoji skupni vsem, ki delajo v enem in istem obratu. Prav tisio velja tudi za ekonomične delovne pogoje onih, ki imajo le povprečne zmožnosti. Oni seveda, ki dela tako, da kaže njegov proizvod nekaj posebnega, stavi lahko tudi posebne delovne pomije. A nikdar ne more tega storiti povprečni obrtniški delavec. Njegova mezda ie odvisna od tega, da ne nastopijo drugi, ki bi delali za nižje plačilo, ker se v moderni tehniki delo povprečnega delavca vsak čas lahko nadomesti. Eden stopi namesto drugega, zato lahko pritiska nižja ponudba enega na mezdo drugega. In to niti ne velja le za delavce enega in istega obrata, ampak velja za delavce celega okraja in celo za delavce cele obrti. Skratka: v modernih obratih so izginili individalni delovni pogoji; za veliko množico povprečnh delavcev so enaki, v kolikor izvršujejo istovrstno delo. Kjer žive delavci vsak zase, tam so merodajni delovni pogoji, pod katerimi dela oni, ki ima najmanj odporne sile. Mezda onih, ki v resnici delajo, je v tem slučaju določena po mezdi, za katero bi delali brezposelni.«
V	svojih nadaljnih izvajanjih se ukvarja Brentano z bojem angleških rudarjev za minimalno mezdo in dokazujejo, da je ta zahteva že zelo stara. Potem nadaljuje tako: »V vsakem obrtu zahtevajo delavci upeljavo minimalne mezde, s katero se prežive lahko pod vsakimi pogoji. Mezda ni edina postavka v proizvajalnih stroških delodajalca. Kupiti mora neštevilno sirovin in pomožnih snovi, da izgotovi nov produkt. Vsakemu producentu teh snovi mora j)la-cati ceno, ki pokrije vsaj proizvajalne stroške. Zakaj ravna torej z delavci drugače nego s producenti ali s kapitalisti, katerim plačuje obresti, ah z lastniki zemlje, katerim daje rento in rudniški davek? Zakaj bi morali nositi ravno delavci posledice nazadujočih konjunktur? 'Te posledice so podjetnikove zadeve. Pravijo, da bi postalo mnogo delavcev brezposelnih in da bi se morale zapreti tovarne, ako bi se določila vsota, pod katero ne bi smela pasti mezda. To ni res! Tudi tam, kjer je nastopila nazadujoča konjunktura in so se vsled tega znižale mezde, niso postali delavci brezjioselni in tudi ni bilo treba zapreti tovarn. V resnici je stvar taka: kadar znižajo mezdo, tedaj producira vsak tovarnar še več, da pokrije s pomnoženo produk-
nemu, vsegamogočnemu Rimu komaj šestina narodov podložna? Izmed šestih duš je komaj ena rešena — kakšno strašno razmerje! Ali zemljevid pripoveduje neopiljeno resnico: Rdeče označeno kraljestvo Rima je le izgubljena točka, če se primerja z rumeno označenim kraljestvom drugih bogov, z neskončnimi kraji, ki jih mora propaganda šele osvojiti. In zdaj je vprašanje: Koliko stoletij je še treba, da se izpolni 'Kristova obljuba, da se ves svet pokori njegovemu zakonu, da doseže verska družba zopet meščansko in osnuje eno samo vero in eno samo kraljestvo? In kakšno strmenje pograbi človeka vpričo tega vprašanja, vpričo te čudovite naloge, če pomisli na dobro-voljni pokoj Rima, na njegovo potrpežljivo trmo, ki ni nikoli dvomila in ki dandanes še prav posebno ne dvomi! S svojimi škofi in mi-sionarji je vedno na delu, ne more se utruditi in dela z brezpogojnim prepričanjem, da bo le Rim danes ali jutri gospodar sveta, da si ustvari gospodstvo, kakor so nekdaj neskončno majhni deli sestavili svet.
Oj ta vojska, ki je neprenehoma na pohodu! Pierre je videl in slišal, kako pripravlja in si zagotavlja to uro onkraj morja po vseh delih sveta politično osvojitev v imenu vere. Narcisse mu je pripovedoval, kako skrbno morajo poslaništva nadzorovati delovanje propagande v Rimu; zakaj misioni so včasi narodno orodje, ki odločuje s svojo silo. Cerkveno gospodstvo zagotavlja posvetno, osvojene duše dajejo telesa. Zato se vodi neprekinjen boj, v katerem pospešuje kongregacija misionarje Italije ali pa one zaveznih držav, katerim želi zmagovito okupacijo. Vedno je ljubosumna na svojo francosko tekmovalko. La Propagation de la Foi, ki ima sedež v Lyonu in je enako močna, enako bogata kakor ona, pa ima več energičnih in pogumnih mož. Ni ji bilo dovolj, da ji je nalagala znaten davek, temveč povsod jo je izkušala prekositi in jo je žrtvovala, kjer se je bala njene zmage. Večkrat so pregnali franco-
ske menihe, francoske redove, da so napravili prostora italijanskim ali nemškim. T o tajno politično ognjišče spletkarij izza civilizatorične verske vneme je zdaj zaslutil Piere v tej mračni, zaprašeni, nikdar ne od solnca obsijani sobi. Prejšnja groza se ga je zopet lotila, groza pred rečmi, ki jih človek ne pozna, ki se mu naenkrat, nenadoma prikažejo velikanske in strašne. Ne mora li to po vsem svetu organizirano, z večno trmo v času in prostoru delujoče orodje osvajanja in sile zmesti naj-modrejše, oplašiti najhrabrejše? Ni mu dovolj, da terja duše, temveč deluje za svojo bodočo oblast nad vsemi ljudmi, razpolaga z njimi, še preden jih more dobiti, pa jih odstopa posvetnemu gospodarju, ki jih ima hraniti zanj. Kakšne čudovite sanje! Rim čaka v smehljajoči pokojnosti na stoletje, ko vsesa dvesto miljonov mohamedancev in sedemsto miljonov bra-mancev in budistov, pa jih pretvori v en sam narod, da bo njega duševni in posvetni kralj v imenu zmagoslavnega Krista!
Začulo se je kašljanje in Pierre se je obrnil; vztrepetal je, ko je zagledal kardinala Sarna, ki je vstopil, ne da bi bilo kaj slišati. Ker ga je takega našel pred tem zemljevidom, mu je bilo, kakor da je bil zasačen v grehu, pri kršenju kakšne skrivnosti. Globoka rdečica mu je oblila obraz.
Ali kardinal, ki ga je srepo gledal s svojimi očmi brez sijaja, je šel k pisalni mizi in je brez besede sedel na svoj naslanjač. Z roko mu je dal znamenje, da mu ni treba poljubiti p. stana.
»Izraziti sem hotel Vaši eminenci svoje spoštovanje. Ali ste bolehni, eminenca?«
»Ne. ne, le preklicani nahod me ne pusti, in potem imam ta hip toliko dela.«
cijo izgubo na dobičku, ki nastane vsled padlih cen. Konkurenca med podjetniki bi v slučaju, da padejo cene, le pomnožila produkcijo, iii ne zmanjšala, vsled tega bi cene še bolj padale, mezde bi se še bolj znižale, delovni čas bi se podaljšal, in bi postale slednjič cene tako nizke, ua bi se morale zapreti tovarne, ker bi delavci, čeprav preneso precejšnjo mero bede, obupali in se morali upreti obstoječim razmeram.
Tako sklepajo organizrani delavci vseh obrti, ne le rudarji. Zahtevajo ceno, ki odgovarja njih blagu — delu, kakor zahtevajo tudi producenti za svoje izdelke ceno, ki pokrije proizvajalne stroške. Ako ne dobe neorganizirani delavci take cene za svoje delo, je krivda ravno v tem, da niso organizirani, in ne morejo vztrajati odločno pri svojih zahtevah. Kjer so organizirani, tam velja gotova normalna mezda, te se se drže, da zabranijo znižanje mezde, nečejo delati v družbi delavcev, ki ne morejo zaslužiti te mezde. In če dandanes vidimo, da določujejo karteli minimalne cene za različne vrste blaga, izpod katerih ne sme prodajati noben producent, če smo doživeli celo to, da so te minimalne cene dobile postavno potrdilo, kakor se je zgodilo v nemški kalijevi industriji, kdo bo potem hotel še trditi, da ne bi veljalo za blago, ki mu pravimo delo, tisto, kar velja za drugo blago? K proizvajalnim elementom, s katerih minimalno ceno mora računati vsak producent, kot s faktorjem, ki ne izgine, moramo prištevati tudi najvažnejši proizvajalni element, delo.
Brezdvomno je poskus, ki so ga pravkar napravili na Angleškem, epohalnega pomena; njegovo načelo bo trajno, čeprav se bo morda v posameznostih izvedlo najrazličneje. Narodno gospodarstvo ne more prenašati neprestanih bojev za kolektivno delovno pogodbo in njene pogoje. Zato se bo princip tega zakona uveljavljal tudi v drugih industrijah. To, kar se je ravnokar dogodilo na Angleškem, pomeni postavno potrditev, da se je končala individualna delovna pogodba, čeprav se upira temu spoznanju mogočna družba, ki se je sešla na Nemškem v društvu za takozvano eksaktno raziskovanje gospodarskih zadev. V vseh deželah z modernimi obrati bo nadomestila kolektivna delovna pogodba individualno pogodbo. Edino, kar dosežejo lahko s svojim odporom je to, da bo narodno gospodarstvo dobivalo težke rane, dokler se ne upeljejo kolektivne delovne pogodbe in da se bo godilo novemu redu tako, kako* sibilskim knjigam: cena za novi red bo vedno dražja.«
1 JNOVICE.
*	Pariški avtomobilni roparji. Za zasledovanje avtomobilnih roparjev se je stvoril oddelek 125 mož in 8 inšpektorjev. — Policija je zaprla štiri urednike lista »Anarcliie«, ki jih je osumila, da so bili v zvezi z banditoma Bon-notom in Garnierom. Hišna preiskava pri njih in ostalih aretirancih je ostala brezuspešna, tako da je morala policija zaprte urednike zopet izpustiti. Aretirana sta bila tudi neki Pan-crazy in njegov pomagač Crozat de Fleury, ki sta prodajala ukradene vrednostne papirje. Obadva sta bila v zvezi z avtomobilnimi roparji. Nadalje je policija v soboto aretirala dve sumljivi osebi, ki ji smatrajo za tista zločinca, ki sta v četrtek napadla neki avtomobil. Natančna preiskava v hiši Gauzyja je dognala, da so tudi drugi člani zločinske bande imeli tamkaj svoje zavetišče. — Policijski inšpektor Robert je sedaj pred preiskovalnim sodnikom podal svoje izpovedbe. Robert je bil oni uradnik. ki ječakal na stopnicah, da bi opazoval Gauzyja. Slišal je hrup in je takoj vdrl v sobo. Na tleh. tako je mož pripovedoval, sta se premetavala Jonin in Colmar in sta skušala Bon^ nota. ki se je ljuto branil, premagati. Tudi jaz sem poskušal, da bi bandita prijel, kar se mi je tudi posrečilo. V tem trenutku je zaklical Colmar: »Previdnost, on je oborožen!« Bon-notova roka se mi je izmaknila. Lopova sem ponovno prijel, toda Bonnot je stisnil bra3o k prsim, tako da nisem mogel najti oporišča. V tem trenutku sta počila dva strela. Lopovu se je posrečilo, da je s prosto roko segel po revolverju. Boj je bil s tem končan. Jonin je bil takoj mrtev. Videl sem. kako so Bonnotove mišice omagale. Tudi on se ni več ganil in iz-gledalo je. kakor da bi bil izvršil samomor. Jaz sem vstal. Colmar je dejal: »Jaz sem začlet,
Najstarejša knjiga na svetu.
V	poletnem času 1. 1907. so našli v Ele-phantine, trdnjavi ob južni meji Egipta, večje število papyrusov. ki so bili popisani z era-ričnimi (narečje, ki je sorodno hebrejščini) pismenimi znaki. Spoznali so v njih listine in literarne fragmente neke židovske vojaške kolonije iz 5. stoletja (po našem času) v dobi perzijske vlade. Poleg tega so našli zelo mnogo zapiskov na čepinjah. Papyrusi so bili zelo dragi, zato so uporabljali za pisanje ubite lončene posode.
Papyrusi, ki so bili po vsebini najvažnejši, so razpadli pri izkopavanju v prah. .Vendar se je posrečilo človeški bistroumnosti in spretnosti učenjakov, da so razpadle kosce sestavili v celoto. Mnogo važnega in velikega nudijo sestavljeni papyrusi.
Vsebina listin popelje neposredno v odločilne verske boje in izpremembe Zidov. Tudi za ocenitev svetopisemskih zjfodb so listine važne, ker prinašajo za njih razlago zanesljiv ključ. V listinah so našli tudi osanke staroorientalske pravljične knjige, neko ljudsko pesnitev, ki je znana tudi v našem času pod naslovom »Zgodba Ahikvarjeva«. Ta zgodba je obdelana tudi v tobitske knjige svetega pisma. »Zgodba Ahikvarja« je najstarejša ohranjena knjiga v svetovni literaturi. Le slučaj je, da se ne nahaja ta knjiga, katero imamo sedaj v prepisu iz 5. stoletja pr. Kr. r., med svetopisemskimi zgodbami. Sličnost izrekov Arhikvarja z izreki v svetem pismu, je dokazana. Ahikvar je bil minister asirskega kralja Sanheriba. Ko je zavladal Sanheribov sin Asfarhadon. je prišel Ahikvar v nemilost, ker ga je očrnil kraljev nečak Nadan. Ahikvar
pelji me vun!« Trdno prepričan, da ležita dva mrliča, sem nesel Coimarja dol. Neposredno na to. ko so bila vrata zaklenjena, je moral Bonnot skočiti po koncu. Njegova hladnokrvnost je bila tolika, da je mirno zaklenil vrata, ko je stopil iz sobe. — Iz Balaiza poročajo. da je v soboto neznan bandit poskusil atentat na Graughana. Ta velja za ovaditelja Carouyja. Zasledovanje napadalca je ostalo do sedaj brezuspešno. — Societe Financiere je velik del za prijetje avtomobilnih roparjev razpisane premije 100.000 frankov odkazala vdovi ustreljenega policijskega podnačelnika. Časopisje otvarja subskripcijo za zbirko dote petletni Joninovi hčerki.
* Oplenjeno denarno pismo. Neki trgovec je na poštnem uradu v Rovenskem (Češko) v navzočnosti uradnika oddal na praško Zivno-stensko banko znesek 21.000 K. Uradnik je denar sam preštel, nakar se je denarno pismo zalepilo in zapečatilo. V petek je prišlo to denarno pismo v Prago. Ko so ga odprli pa so videli, da so bili v pismu samo papirjevi zreški. Do sedaj še niso mogli dognati, kje je bilo denarno pismo oropano.
* 1. maj iia Francoskem. Sindikalna zveza senskega departementa se obrača na delavce s pozivom, da naj 1. maja svojih otrok ne pošiljajo v šolo. Ta dan naj se izrabi v ta namen, da se vcepijo dušam otrok sindikalistični nauki.
* Ruski polkovnik avstrijski vohun. Velik škandal razkriva peterburški list »Večernje Vremja«. List generalnemu štabu prideljenega orožniškega polkovnika, ki je bil komendiran za nadziranje protivohunstvu proti Avstriji, obtožuje, da je sam proti znatnemu plačilu vohunil v prilog Avstriji. Polkovnik je bil svoj-čas osumljen nekega tihotapstva z revolverji in je bil iz službe odpuščen. Pozneje pa je bil na- protekcijo vojnega ministra, proti kateremu je senzacionalni članek predvsem naperjen. reaktiviran.
* Prazniki na Ogrskem. Na konferenci ogrskih škofov so razpravljali tudi o papeževem dekretu o omejitvi praznikov. Ogrski episkopat je v tej zadevi lansko leto vložil vlogo pri rimski kuriji, na katero pa do danes še ni odgovora. V informiranih krogih so mnenja, da bo ostalo število praznikov na Ogrskem najbrž neizpremenjeno.
* Okraden poštni voz. V noči od petka na soboto so vdrli neznani banditi med Krakovom in Tarnovom v poštni voz vlaka Dunaj— Lvov št. 61. ter so ga popolnoma oropali... Do sedaj nimajo o roparjih še nobenega sledu.
* Razuzdani menihi v ruskem samostanu. Pravcato mlakažo nemoralnosti je razkrila preiskava, ki jo je ruski »sveti sinod« odredil v voroncevskem samostanu v Pleskavi. Malteški vitezi so ondi posilili več nego dvajset mladoletnih deklet ter jih okužili z grdo boleznijo. Ker so se te reči ponajveč odigravale v cerkvi, so proti priorju in ostalim menihom dvignili obtožbo.
* Hčerka Livingstona umrla. V soboto je v Edinburghu v starosti 64 let umrla najstarejša hčerka slavnega afriškega popotovalca dr. Davida Livingstona. Gospa Livingston-Bruce je bila zvesta spremljevalka svojega očeta na njegovih popotovanjih in jo Livingstone v svojih delih tudi čestokrat omenja.
“ Sledovi predpotopnega človeka v Znoj-mu. Te dni so v bližini Znojma našli 10 metrov pod zemeljsko površino dobro ohranjeno taborišče diluvialnega človeka, in sicer neko žrjav-nico 1.2 metra premera in četrt metra globočine. Nadaljna izkopavanja, ki jih vodi kustos znojskega muzeja, Anton Vrbka, so v polnem teku.
*Ritualni proces v Kijevu — odgoden. Obširno smo že bili poročali, kako so v Kijevu po nedolžnem obdolžili Žida Bajlisa, da je v ritualne namene izvršil umor. Vsa poštena javnost se je zgražala nad očividno pristranostjo preiskave proti nedolžnemu Židu. Morda se je ruska vlada le zdramila zakrknjeno vest ali pa se je najbrž zbala splošnega škandala, zakaj nenadoma je odgodila proces, ki bi imel biti 30. mja na nedoločen čas, dasi so bili že vsi porotniki izžrebani in zagovorniki določeni.
*Hiše na obroke. V Novi Zelandiji imajo približo eno leto postavo, ki je privedla stanovanjsko vprašanje na popolnoma novo pot. Po-
je bil obsojen na smrt. Ali uradnik, ki bi moral izvršiti sodbo, mu je prizanesel. Egiptovski faraon je vesel Ahikvarjeve smrti, ki je pa v resnici še živ. Faraon pozove Asarha-dona. naj sezida v zraku palačo. Ako asirski kralj izvede to, tedaj bo dobival tri leta davek. ako se mu ne posreči zgraditi grad v zračne višave, potem mora plačevati asirski kralj faraonu davek. Noben izmed Asfarha-donovih svetovalcev ni znal izvesti nalogo. Oni uadnik, ki bi bil moral usmrtiti Ahikvarja. prizna sedaj, da ta še živi. Pripeljejo ga in modri mož svetuje v tej sili. V zahvalo mu izroči kralj zlobnega Nadana. Ahikvar ukaže, naj zvežejo njegovega sovražnika in ga pretepejo. Potem ga zapre ob kruhu in vodi v temnico pri hišnem vhodu. Kolikorkrat je šel Ahikvar iz hiše ali se vrnil, je vselej Nadanu modro pridigoval. Pridige je zapisoval Ahi-kvarjev služabnik. Nadan se od same zlobe tako napihuje, da slednjič — poči. Nauk te zgodbe je, da pogine zloben človek od srda nad modrostjo pravičnika. V današnjih političnih in znanstvenih bojih opazujemo dostikrat resničnost tega nauka.
To je torej ena izmed pravljic, kakršne so nabrane v svetopisemskih zgodbah.
Mnogo važnejši nego stara orientalska pravljica so politični odloki in vloge, ki so prišli sedaj na dan. Židovsko občino v Ele-phantine so tvorili vojaki-najemniki. katerih je bilo 600—800. V teh listinah niso ohranjeni le sledovi starejše židovske ljudske vere. listine razjasnjujejo tudi. kakšni uplivi so porodili ono mlajšo židovsko postavodajo. katero sta razglašala Ezra in Nehemia. in ki je ve-Ijalav več kakor20001 et kot »božje razodetje.«
Ko so prišli Izraelci okolo I. 1400. pred
stava določa zgradbo hiš za eno družino. Te hiše se prodajajo na obroke in veljajo od 4000 K do 13.000 K . Za najceneje hiše plačajo vnaprej 225 K, letni obrokznaša približno 170 K. Kdor plačuje skozi 25 let obroke in obresti od neplačane vsote, dobi hišo v last. Hišo morejo kupiti le one osebe, bodisi moškega ali ženskega spola, ki so v odvisnem mezdnem razmerju, in ki nimajo takrat, ko sklenejo pogodbo za nakup hiše, več kakor 4000 K dohodkov. Dalje določa postava, da mora posestnik sam stanovati v hiši, le v izrednih slučajih jo sme oddati kupec za dobo 12 mesecev. Brez privoljenja delovne zbornice ne sme lastnik prodajati hiše tretji osebi. Posebna določba varuje te hiše tudi pred upniki. Hiša se sme zarubiti le v tem slučaju, ako je posestnik že delj časa zanemarjal svoje dolžnosti naproti državi. Vsaka hiša mora biti zavarovana proti požaru. Zavarovalnino plačujejo obenem z obroki. Posebno zanimiva je tudi določba, da mora biti vsak kupec hiše zavarovan za življenje za tako visok znesek, kolikor znaša kupnina. Ako umrje kupec kmalu po sklenjeni pogodbi, dobe njegovi dediči nezadolženo hišo. Sele nekaj mesecev je ta postava v veljavi, a kažejo se že ugodne posledice. Delovna zbornica j v zadnjem času sklenila že 3000 pogodb.
*	Park z vsemi drevesnimi vrstami sveta. V Združenih državah obstoječa »družba za ohranitev krajinskih krasot« je šla pred kratkim na izvševanje široko zasnovanega načrta, ki je edini svoje vrste: ustanoviti hoče velik »muzej« vseh živečih drevesnih vrst. »Arboretum«. kakor se glasi ime tega »muzeja«, bo ustanovljen v Latch’worthovem parku v državi Njujork. Služiti ima dvojnemu smotru: v prvi vrsti bo nudil prirodnemu raziskavanju dragocen nazorni materijal, istočasno pa bo izpolnjeval namen ljudskega parka, kajti vsakdo bo imel v park prost vstop in bo lahko užival njegove krasote. Letch’worthov park ima svoje ime od svojega prejšnjega lastnika, ki je leta 1859. nakupil to krasno zemljišče z namenom, da bi v parku pradomačinom Amerike ustanovil neke vrste spomenik. In v resnici je nabiral Letchworth razne zanimive predmete in orodja Indijancev, dal zgraditi na svojem zemljišču poslopja, ki so bila natančen posnetek posvetovalnih prostorov Irokezov in drugih indijanskih rodov, in še poleti 1910 je dal v svojem parku napraviti spomenik za Mary Seinison, za ono mlado belo ženo, ki je vse svoje življenje preživela med rdeče-kožci. da bi proučevala njihov jezik, njihove običaje in nazore. Letclnvorth je umrl koncem leta 1910. Svoje divno posestvo z vsemi svojimi indijanskimi zbirkami je zapustil državi Njujork. Stavil pa je v svgjem testamentu pogoj, da mora imeti občinstvo v park vsak čas neomejen vstop. Država je dedščino prevzela in sedaj bo iz Letchvvorthovega parka nastal »Arboretum«, ki je pravzaprav nadaljevanje prvotnega načrta in bo ne glede na njegovo znanstveno svrho tvoril krasno krajinsko znamenitost, ker se tu prvokrat napravi poskus gojitev vseh drevesnih vrst sveta.
Strankin znak kupi, kdor ga še nima, zanesljivo vsaj do 1. maja!
Ljubljana in Kranjsko.
—	Tudi mi katoliški Slovenci ... Na Dunaju bo letos v septembru mednaroden evharistični kongres. Ti kongresi so velike klerikalne parade, aranžirane v ta namen, da z razkošnim sijajem mamijo naivne oči, da z velikim hruščem in truščem maskirajo strašno praznoto, ki zija v rimskem sistemu in da ogrejejo za cerkvene težnje nekoliko tiste duše, ki se ohlajajo. Naravnost s politično manifestacijo si klerikalizem ne upa na dan, ker politično ka-toiLanstvo nikjer ne vleče več, zato pa si titel izposoja od ritualnega katoličanstva, ki je pompoznih ceremonij vajenim ljudem potreba. Am-oak vsak Spektakel je drag in visoka aristokracija, ki ga prireja je skopa. Skopa in umazana! Svoje verske manifestacije si da plačevati z židovskim denarjem. Kakor je pred kratkim prišlo v javnost, je nekaj bogatih Židov, ki bi radi poleg posvetnega blaga še posvetno slavo imeli in bi radi plemiči postali, plačalo račun letošnjega evharističnega kongresa. Tako bomo doživeli nenavadno kurioznost, da se bo
Kr. r. iz puščave na vzhodu v Palestino, so častili boga Jahve, ki je prebival prvotno na nekem vulkanu vzhodno od arabskega zaliva. Bil je bog ognjenikovih izbruhov, ljubosumni, hitro združljivi bog svetopisemskih zgodb, ki se je prikazoval šele ponoči kot »kadeča se peč in ognjena baklja«. Povsod je imel altarje na katerih so mu darovali, v vsakem okraju, na vsakem holmu, pod vsakim zelenim drevesom. In nikakor ni bil edini bog, kakor nastopa v poznejših postavah. Sledove te ljudske vere. ki se je ohranila v oddaljenih židovskih naselbinah bolj čisto nego v Jeruzalemu. kjer so valovili neposredno verski boji. zasledimo v svetem pismu na mnogih mestih. Pri Židih iz 5. stoletja najdemo' to ljudsko vero, kakor je obstojalo okolo I. 650. pod vlado Psammetiha I. v Egiptu, ko so prišli židovski vojaki v Egipt in Elephantine. Židovska zakonodaja iz leta 621. ni prav nič zadela Židov v Elephantine, ravno tako tudi ne zaključne reforme Ezrove in Nehemijeve pod perzijsko vlado. Postava iz 1. 621. je na ljubo edinega svetišča boga Jahve v Jeruzalemu odpravila vsa ostala svetišča, in pokončala vse vidne znake češčenja. Židje v Elephantine so kljub temu obdržali svoje svetišče, katero so jim egiptovski vojaki 1. 410. podrli. Večkrat so potem prosili cesarjevega namestnika v Judeji, naj jim dovoli zgraditi novo svetišče, kljub postavi Ezrovi in Neheini-jevi. Ena izmed teh vlog iz leta 407, je ohranjena v najdenih papyrusih. Se v 1. 419. niso Židje v Elephantini verovali v enega boga. Iz tega časa je namreč ohranjena davčna lista, iz katere je razvidno, da se je nabrana vsota porabila za svetišče bogu Jahve in dvema boginjama. Mnogoboštvo je bilo torej v. tej
L to s Rešuje telo na Dunaju častilo z denarjem tistih, ki so v Jeruzalemu katoliškega Mesijo p:ed 1879 leti križali . . . »Tudi mi katoliški Slovenci ne smemo biti zadnji pri tem slavju...« tako kliče navdušeno katoličanom dežele Kranjske ljubljanski pripravljalni odbor v posebnem oklicu, na katerem so podpisane tele »me katoliške Slovenke«: kneginja Kristina Windisch-graetz, ekscelenca baronica Karla Sch\varz, grofica Ise Chorinsky, ekscelenca Jenny Kus-manek, grofica Gabriela Auersperg, ki tudi ne smejo zaostali. Koliko slovenskega plemstva v štirih, petih vrstah! Kakšno tolažilo za nas, k* lius je doslej trla misel, da smo Slovenci le narod rdeče ki vi. Kakšen blagoroden prirastek v enem dnevu! Oh, kako smo srečni!
Za ljudski koncert, ki ga priredi »Vzajemnost s v Ljubljani v sredo, dne 1. majnika, v areni »Narodnega doma« s sodelovanjem mešanega tamburaškega zbora moščanske podružnice in pevske podružnice »Vzajemnosti« v Ljubljani je določen sledeči spored: 1.) * »p3 Marsellaise«, 2.) * »Ruski ciganski valček«, jz' vaja tamburaški zbor. 3.) A. Foerster: »Go-renjci«, zbor iz opere »Gorenjski slavček«, P°le pevski zbor. 4.) F. Lehar: Arija iz operete »Ve' sela vdova«, izvaja tamburaški zbor. 5.) pl. Zajc: »Večer na Savi«, izvaja tamburaški zbor. 6.) H. V. Vogrič: »Lahko noč«, poje pevski zbor. 7.) V. Klaič: »Svračanje«, (Misli moje), pesem, izvaja tamburaški zbor. 8.) Etbin Kristan : »Stroj«, deklamira sodrug Jakob Vehovec. 9.) Leo Fali: »Dolarska princeza«, valček, izvaja tamburaški zbor. 10.) J. Kocijančič: »Va* bilo«, poje pevski zbor. 11.) P. Mascagni: Inter-mezzo iz opere »Cavalleria rusticana«, izvaja tamburaški zbor. 12.) O. Fetras: »La Barcjj' rolle«, valček iz Offenbachove opere »Ho»' manove pripovedke«, izvaja tamburaški zbor-
13.) Dr. I. Ipavec: »Oblaček«, poje pevski zbor.
14.) V. Parma: »Mladi vojaki«, koračnica, *z' vaja tamburaški zbor. Dirigent pevskega zbora sodrug P. Balog, tamburaškega zbora sodruž St. Lehpamer. Začetek ob pol 8. zvečer. Vstop' nina 30 vin.
— Zagorje ob Savi. Prvega maja poročata na shodu sodruga Ivan Mlinar in Viktor Zore-
— Humor ubogega na duhu. Iz Zagorja ob Savi nam pišejo: Ce je bil z »opozicionalno« krinko našemljeni liberalni dopisnik že v pred' zibanjem sobotnem »Slovenskem Narodu« t0' h ko neroden, da je odgrnil »opozieionalni« za' štor raz svojo pristno liberalno dušo s tem, kel! mu ni bil po volji zagorskih sodrugov odlocn* •joj proti liberalni kliki, izdihajoči na ognjiscU svoje politične korupcije — je bil v zadnji sobotni številki buržvaznega glasila tako popoj' ruma brezumen, da je široko razprostrl svoje liberalno srce, tudi tistim v spoznanje, ki v tel ’e nčavostih niso takoj slutili liberalnega riba' retija. In sicer je to storil na tako original11 neprostovoljno šaljiv način, kakor £a nam neprostovoljni humor ubogih na duhu . roui vsak dan. Le poslušajte! Tiste čenčavost 'u Zagorja imajo naslov, ki obeta »socilm* pregled. Ce je doslej ta imenitni »socialni' i -egled zagorskega delavstva sestojal iz dol' gočasnih in brezpomembnih čenč, pa
po prečudni liberalni modrosti sobotnega »Na' rodovega« zagorskega dopisa nenadno v teUj
—	da branijo zagorski »opozieionalni« delavk na vse kriplje liberalno posojilnico. Pomisli*®: liudje: v Zagorju ob Savi živi 'liberalec, kiv rad nalagal javnost z debelo in neumno laZJ0, da delavci, proletarci v potu svojega °bialj branijo liberalen, meščanski denaren zavod, K ga je doletela mučna gospodarska neprihK^ Zaies, liberalni dopisnik, tvoja laž je velik ne' prostovoljen luimor, ubogega na duhu, ki smaj ti a v svoji že bolestni duševni zabitosti javno* za tako omejeno, da bo nasedla njegovi * skrajno omejenih možgan porojeni laži. Ej, 11 i vili Taufer se zelo moti, ako upa po tako vn ' bovpijočih neumnostih javnost še naprej va' ra.i, da ti famozni »opozicionalci« v »Slov^a skem Narodu« niso nič druzega kakor libera*1 ttaba.	0i
— Gozd v ognju. V soboto je začel od F 12. dopoldne goreti gozd »Veliki hnb“, ki razprostira na velikem kompleksu za Žabjo va?)^ ra desni strani državne ceste iz Novega nies1® Kostanjevico. Zgorelo je 15 gospodarjem iz Zao) vasi, Slatnika in Smolinje vasi 18 gozdnih P? f cel, večinoma samo mlado drevje. Kako je po** n »stal, se ne ve. Na tistem kraju je že tudi la
vojaški koloniji v navadi, čeprav je bila strC^L upeljana od 30. oktobra 445 dalje Ezrova z konodajna knjiga. Bogati babilonski Židje dobili 1. 458. dovoljenje od perzijskega e, Artakseksa I.. da je smel duhovnik Ezra UP „ Ijati svojo zakonodajno knjigo v Judeji in •* ruzalemu. To dovoljenje jih je stalo mnogo o narja. Ko je Nehemia postal cesarjev name _ nik v Judeji, se je uveljavilo Ezrovo zako' dajstvo, in od tega časa dalje je nastopila ® hovska vlada. Preje so bili duhovniki br® uplivni. Polna svetloba zgodovinskih deJs osvetljuje nauk. ki je razmerno še mlado. oh bno delo enega človeka, ki pa se tolmač šolah in vernikom kot božje razodetje.
Nerazjasnjeno je bilo do sedaj. ,kak^'0-vlogo so igrali perzijski vladarji pri td fa0i7-nodaji, ki je ustanovila židovstvo inJenny-enem temelj krščanske vere. Najdeni pa> -c rusi nas pouče tudi o tem. Med listin^ ^ odlok perzijskega kralja Darija H. iz 1. %oiKa urejuje praznovanje velikonočnega Pra:*.-na, .»pashe« in praznika mazzen. Perzijska r, stija je bila torej ona gonilna sila. ki je > 0, zročila, da se je razširila nova židovsKa ^ stava, katero je nje pisatelj prestavil čno dobo. da bi bolj uplivala. S tem Je dokazana listina, na podlagi katere je Ezra svojo zakonodajo.	tefc
Koščki papyrusov iz Elephantine. aveč je zamogla človeška znanost razrešiti t-■	„3
kakor 2000 let. so dokaz, da je vsa a kultura na zemlji človeško delo in ne razodetje.
sko leto gorelo, a so ogenj še pravočasno zadušili.
— Z vozno ročico je udaril nedoletni kmečki fant Bučar na Drski vasi pri Novem mestu gostilničarja Kirna po glavi in nogi, ker sta se sprla, ko sta seno vozila. Oba sta bila nekaj vinjena. Poškodbe so znatne.
w — Poskusen umor v pijanosti. Dne 19. t. m. je aretiralo trebanjsko orožništvo Franceta Vidica iz Hudinje pri Trebnjem ter ga izročilo sodišču v preiskavo radi poskušenega — seveda vsled pijanosti — umora svoje lastne žene. Dne 10. t. nt. je šel Vidic na Brezovico, izpil tam precejšnjo množino žganja in se precej alkoholičen vrnil domov. Ko je prišel domov, ga je začela žena Ana zmerjati ter se odpravljati z doma. Vidic ji je odhod zabranjeval, češ, da bode, vrnivši se domov, prišla zopet pijana, kakor se je to že večkrat zgodilo. Zaradi tega očitanja se je žena silno razsrdila ter se je hotela nad možem zmaščevati. Šla je iz sobe, pobrala zunaj velik kamen in hotela moža napasti. To je seveda moža tako razljutilo, da je zapodil ženo iz sobe, pograbil za lovsko puško, katera je bila nabita s šibrarni, ter ustrelil na svojo ženo, ki je bežala k sosedu Marnu. Vidic žene ni zadel, ker se mu je bila umaknila v veži za nek vogal. Vidic je skril nato svojo puško v gozdu blizu Potokarjeve opekarne na Račjem selu, jo razdrl in zakopal v mah. Da tudi Ana Vidic ni posebno kratke in nedolžne narave, kaže to, da je hotela lansko leto svojega moža Franceta z nekim orodjem poškodovati; vobče se govori, da je Ana Vidičeva nekoliko pri smuknjena.
—	Klub slovenskih biciklistov »Ljubljana« priredi svoj prvi letošnji celodnevni izlet v nedeljo dne 5. maja in sicer v Novo mesto. Na ta izlet se vabijo tudi vsi prijatelji kolesarskega športa, venadr se pa prosi, da se vsakdo, kdor se ga misli udeležiti, priglasi Pismeno vodji izleta g. Franu Stoparju, Eli-zabetna cesta 5. Natančnejši spored se objavi Pravočasno. Pri tej priliki bodi omenjeno, da se je klub slov. biciklistov »Ljubljana« začel zopet oživljati, ter da je pridobil nove mlajše č.lane. Zagotovljeno je, da se postavi klub na ono višino, na kateri je bil nekdaj. Prirejali se bodo skupni društveni izleti in tudi cestne dirke se bodo gojile. Kakor se že sedaj govori, namerava klub prirediti prvo letošnjo cestno dirko koncem meseca maja ali začetkom junija.
— S trebuhom za kruhom. Z južnega kolodvora se je odpeljalo v Ameriko 60 Mace-dcncev in 49 Hrvatov, 40 Hrvatov je šlo v Incmost, 300 Italijanov pa na Ogrsko.
— Izgubljeno. V soboto je nekdo od svojega zaslužka izgubil 30 K v bankovcih. Pošten najditelj se prosi da jih odda v uredništvu „Zarje“.
—	Včeraj med 9. in 'A 10. dopoludne je bil izgubljen na poti od Marije Terezije ceste do državnega kolodvora privesek k uri (z zlatom ob robljen kamen). Pošten najditelj se prosi, da ga odda v prodajalni konsumnega društva v Sp. Šiški.
— Elektroklnematograf Jdeal“. Danes zad-'*U dan izbornega sporeda. Posebno je omeniti Popoldansko predstavo »Dolžnost” iz življenja ruskega zdravnika in velekomična „Fricl in Maks ,mder“. Zvečer: „Mamzelle Nitouche“; priljubljena opereta se predstavlja znamenito in je senzacija prve vrste Nikdo naj ne zamudi priliko si ?gledati ta film. Jutri velika senzacionalna drama lz življenja: ..Predrzna igra"; umetniški film prve vrste.
Idrija.
— Kolesarji, pozor! Kolesarsko društvo »Sloga« v Idriji se oficielno udeleži slavnosti
rnajnika v Idriji. 1. Dne 30. aprila 1912 vsi na dramatično predstavo »Samosvoj« ob 9. Zvečer, k Črnem orlu. 2. Dne 1. maja točno °b pol 7. zjutraj zbirališče pred gostilno sodr. A. Kogeja. 3. Obhod po mestu ob 8. 4. Po obhodu izlet v Sp. Idrijo do gostilne g. Štefana Lapajneta. 5. Popoldan na veliko veselico, ki lo prirede združene organizacije v Idriji. K tej Priredbi se uljudno vabijo tudi nečlani društva in sicer po možnosti v kolesarski obleki ter z okrašenimi kolesi.	Odbor.
Sklep občinskega odbora in komisije c. kr. okrajnega glavarstva, da bi se mestna klavnica zidala na zemljišču Matevža Moravca, je deželni odbor razveljavil ter je ugodil klerikal-
ki so se pritožili. Mi n mamo nič proti temu,
stroški za ta projekt so proč vržen denar.
— Ostali rekurzl, katere je katehet Osvvald yložil proti proračunu za leto 1912, še niso re-*eni. 0>wald je vložil rekurz proti vsem raznim stroškom. Poslovanje občine pa vsak čas kaže, da se brez raznih stroškov ne da izhajati.
,	—	Vsem onim, ki gredo iz idrijske občine
*	orožnim vajam, se tem potom naznanja, da so Se podpore k orožnim vajam revnim rezervistom dajale v prejšnjih č a -? ‘ n iz proračuna n ih raznih stroškov. Sedaj pa jih Os\vald ne dovoli. £ato naj gre jeza rezervistov in kletvina na 'Js^alda, ne pa na župana, ki nima kje denarja 2eti, če raznih stroškov ni.
Štajersko
— Hrastnik. Poživljamo vse sodruge. naj razvijejo čvrsto agitacijo, da bo zjutraj demonstracija dobro obiskana, kakor tudi shod
veselica. Pokažite, delavci, da se zavedate! ‘okažitc tudi podpornikom, da imate moč in !:a se ne daste zapeljati! Noben pošten delavec
Pojde 1. maja v Drago, ampak samo hinavci, sak pošten delavec pojde tje, kamor ga kliče Jegova delavska dolžnost. Pri popoldanski t e^elioi je preskrbljeno za razna razvedrila, ako na primer bo srečolov z več sto dobitki. °raj. rudarji, storite svojo dolžnost!
— Trbovlje. Pevski zbor »Vzajemnosti« j ‘*a v nedeljo dne 5. maja ob 3. popoldne v »De-?'skem Domu« svoje redno občno zborovanje •naslednjim dnevnim redom: Poročilo o dose-nol!lem delovanju, blagajniško poročilo, volitev aj Vega odbora ter slučajnosti. Vabimo vse 'Ute pevskega zbora, da se udeleže zborova-Od ^°ln9^evilno, sploh naj bo udeležba zlasti
s>rani delavske mladine velika.
Sklicatelj.
le« iT OI)sojen| popravkarji. Citateljem »Zar-
4	oo gotovo še vj spominu, da smo svoje-
časno poročali, kako je občinski stražnik Lipovšek v Trbovljah ponoči aretiral enega izmed treh popolnoma mirnih in treznih fantov ter ga s pomočjo svojega tovariša stražnika Groserja v ječi prav nečloveško pretepel. Mi smo takrat takoj namignili, da pri tej aretaciji ni nekaj v redu in da igra pri stvari neko maščevanje nedovoljeno ulogo. Na to naše poročilo pa je poslal občinski stražnik _v »Zarjo« popravek, v katerem je kratkomalo vse skušal utajiti. Da pa je »Zarja« takrat poročala le resnico, nam dokazuje zaključna obravnava, ki je bila dne 22. marca 1912 pred okrajnim sodiščem v Laškem trgu, pri kateri sta bila oba trboveljska občinska stražnika Lipovšek in Oraser zaradi omenjenega delikta obsojena in sicer prvi na pet in drugi na tri dni zapora. Iz tega slučaja je jasno razvidno, da je hotel občinski stražnik Graser. ki je tedanji popravek podpisal s pomočjo § 19 tiskovnega zakona postaviti resnico na glavo. Pri obravnavi se je pa pripetilo Lipovšku še nekaj drugega. Ko ga je sodnik zaporedoma dvakrat vprašal, ali je bil že kdaj kaznovan, je to Lipovšek skušal »moško« vse utajiti, tako da je mu moral sodnih vpričo drugih povedati, da je bil Lipovšek že kaznovan, in sicer zaradi tatvine! ObčiniTr-bcvlje je vsekako častitati na takem stražniku.
— Nesreča v ruilniku. Dne 2t>. t. in. je oženjeni rudar Perle Franc v Tibovljah na vzhodnem okrožju padel v jamo št. 5 s precejšnje visočine tako nesrečno, da si je zlomil roko, pokvaril noge in zadobil težko rano na glavi. Ubogega ponesrečenca so za silo obvezanega prenesli v rudniško bolnišnico.
— Celje. Celjsko delavstvo praznuje prvi tnajnik po sledečem sporedu:	Ob 9. dopoldne shod krojačev, h kateremu ima vsak sodrug pristop. Poročevalec sodrug Kosel iz Gradca. Ob 2. popoldne se zbere celjsko delavstvo zopet pri »Zelenem travniku«, od tam skupen izlet v Bukovšlak h Koželju. Ob 8. zvečer je pri »Zelenem travniku« javen ljudski shod, poroča sodrug Cobal iz Zagorja. Pred shodom in po shodu svira tamburaška godba ob prostem vstopu. Sodrugi, glejmo da bo proslava delavskega praznika slovesna!
— Požar v ljubenskern premogovniku. V rovu Schutzengel so se 25. t. m. ponoči vneli plini. Delo v rovu so morali ustaviti, ker se je požar strašno hitro razširjal. Ob 2. popoldne so pri vhodu v rov že udarjali vun strupeni plini. V rudniku je strašno vroče, trije delavci so vsled vročine omedleli.
Koroško.
—	Leše pri Prevaljah. Tukaj praznujejo rudarji in ostalo delavstvo L majnik na naslednji način: Ob 5. zjutraj budnica, ob 11. dopoldne se snide delavstvo v gostilni gospoda Si-rica v Lesah, od koder odkoraka ob pol 12. z godbo in zastavo na čelu v Prevalje, kjer bo ob 2. popoldne na vrtu gostilne gospoda Paara javen ljudski shod, na katerem poroča sodrug Sitter iz Trbovelj o pomenu prvega majnika. Nato sledi koncert in prosta zabava.
Goriško.
— Prvi maj v Nabrežini. Nabrežinsko de-lavsto praznuje svoj praznik po sledečem redu: Ob 5. zjutraj budnica po vasi. Ob 8 odkorakamo z godbo na čelu v Šempolaj, kjer bo ob 9. shod, po shodu koncert. Ob 11. se vrnemo skupno s Šempolajci v Nabrežino, kjer bo shod, po shodu pa veselica s prosto zabavo. Ob 7. zvečer je začetek plesa. Na obeh shodih poroča sodrug Josip Kopač iz Trsta. Delavci, z dostojno udeležbo poslavimo delavski nraznik kar najčastneje.
— Srečno pot! Iz Podgore nam pišejo: Te dni je delavstvo podgorske papirnice zvedelo veselo novico, da so znanemu političnemu veternjaku Mrmolji izpodletela tla in se preseli s 1. majem na Reko. S tem gospodom smo se že večkrat pečali v »Zarji«, zato bi bilo popolnoma odveč, da bi še naštevali, razne krivice, ki jih je prizadejal delavstvu. Med delavci in delavkami, ki jih je bila usoda privedla pod vlado tega moža. ni menda niti enega, ki ne bi bil okušal hudobije tega nebodigatreba. Zato je umevno, da so si delavci in delavke v papirnici globoko oddahnili ob vesti, da jih Mrmolja zapusti. Pravijo, da gre na Reko. Delavstvu tovarne, ki jih usoda blagoslovi s tem človekom, priporočamo, naj bo previdno in pazno. Podgorsko delavstvo pa naj si nikar ne dela praznih nad, da se mu bo odslej dobro godilo. Zakaj njegov naslednik bo prav tako sluga kapitalizma in delavstvo si bo priborilo lepo ravnanje od strani predpostavljenih samo s složnim bojem. Zato naj podgorski delavci skrbe za dobro organizacijo, ker edino ta jim bo izboljšala položaj.	o
— Ogenj v Doi. Vrtojbi. Dne 26 t. m. ob
5	popoldne je pogorela hiša g. Ivana Vuge v Za-pučki Goreti je začelo v podstrešju. Ne ve se, kako je ogenj nastal; najbrž so se vnele saje v dimniku. V hiši so stanovali italijanski delavci, ki de a;o v opekarni; obžalovati jih je, zlasti tiste z družinami, ker niso bili zavarovani zoper škodo po požaru. Vuga je zavarovan za devet tisoč kron, vendar ie škoda znatno večja.
— Pomanjkanje vode v Tolmina. Tolminska iKolica je bogata vode in tudi odločilni krogi v i olminu znajo delati vodo, prav mnogo vode. Vzlic temu tolminski vodovod usahne, če le nekaj dni m dežja. Pomanjkanje vode je od leta do leta hujše: domače prebivalstvo se množi, vojaščine je ves trg poln, vode pa zmerom manj. Naloga občinskih upraviteljev je, da napravi tej vodovodni mizeriji konec, ki je sramota ii: nevarnost za Tolmin. Le pomislimo, kaj bi bilo v slučaju velikega požara. Nemudoma naj dmo preiskati, kje tiči napaka: ali so vrelci, ki napajajo vodovod, prešibki in nestalni, ali pa puščajo vodovodne cevi vodo. In ko odkrijejo napako, naj jo takoj popravijo, ker z vodo, ki jo delajo nekateri gospodje, tolminski žeji ni pomazano mč!
—	Zilostna usoda proletarskega dijaka.
V	Gorici si je pognal krogMo v telo učite'jiščnik IV. letnika Josip Loverčič. doma pri svojih starših v Bollaffijevi hiši v Židovski ulici. Prenesli so ga v bolnico, pa ni upanja, da bi mu oteli
življenje. Loverčič je sin siromašnih staršev, preživljal se je z vezanjem knjig — svoj čas je bil knjigovtški vajenec — in je vsled tega pogosto izostal iz šole. Vsled svoje nadarjenosti v pouku m zaostajal. Zaradi neopiavičtmh ur je imel sitnosti v šoii, pa si je s samokresom namenil končati težko življenje.
— GorišivI tramvaj in 1. maj. Vsled delavskega praznika 1. maja ne bo vozil električni tramvaj.
— Cerkvena tatova. Tukajšnje okrožno sodišče je obsodilo 21 letnega Antona Sobana in Antona Sturla iz Tržiča na 13mesečno težko ječo, ker sta v noči od 23. na 24. februarja t. 1. udrla v cerkev Sv. Lovrenca pri Fiumičelu ter odnesla kelih v vrednosti 36 K; nadalje sta izpraznila dva nabiralniKa, v katerih je buo približno 6 K-Tudi sta poskušala s silo odpreti vrata zakristije, kjer se je nahajalo 650 K.
—	Ki ogljo iz revolverja si je pognal v glavo 291ctm gozdarski uslužbenec Jos. Korschitz, v svojem stanovanju v ulici Officina, kjer je ležal boiaii. Pienesli so ga v bolnišnico; ni upanja, aa oi ga rešili.
— Požar. V toi c k je pogorel posestniku J. Forčesin v obč. St. Peter hlev. Kravo so še pra-vačasno rešili. Pogorelo je nekaj sena. Foičesin je bil zavarovan.
Trst.
— Krojaška stavk av Trstu in »Edinost«.
Vsak krojač, ki pozna tržaški trg, ve, da so se mezdni pogoji njegove obrti poslabšali tako neznosno, da je bil pod njih pritiskom nadaljuj obrat absolutno nevzdržen. Zato so tržaški krojači stopili 25. t. m. v stavko ter ta sklep razglasili med solidarnimi sodrugi izven okrožja s pozivom, naj do konca stavke ne iščejo dela v Trstu. Tržaške narodnjake je spekla javna beseda krojačev, ki so bili tudi od slovenskih edinjaških delodajalcev izkoriščani. Oglasila se je feidvebeljska »Edinost« ter začela hujskati stavkujoče krojače, naj se ne dado voditi od »regnikolskih voditeljev« ter naj uobro pomislijo, ali jim kaže stavkati. S tem jih vabi, da bi šli vprašat njo za — svet!? Toda kiojači kaj dobro vedo — in to brez škrbaste Edinosti«, — da je po vseh mestih v krojač-nicah nabit tarif za delavce, le v Trstu ga ni. i rugje krojaški delavec ve, koliko zasluži, v I rstu pa je odvisen od dobre in slabe volje gospodarja. In tak tarif hoče izvojevati krojaško delavstvo tudi v Trstu; za to pravico se bodo borili krojaški delavci v Trstu do skrajnosti in preko hujskanja »Edinosti«. Ako »Edinost« misli, da se ji bo posrečilo roditi stavkokaze s svojim hujskanjem in s tem doseči, da propadejo delavci s svojimi zahtevami, potem pač ni nič druzega kakor organ delodajalcev. Z delodajalci vleče, nje glavni urednik pa je bivši icldvebelj Cotič, loda »Edinost« se je obregnila s svojo škrbasto čelustjo tudi ob sodruge, ki s.učajno niso služili tistega cesarja, kakor feld-vcbelj Cotič. Hudobno pa je zamolčala, da so avno ti sodrugi predlagali in volili slovenskega predsednika svoji organizaciji, sodr. Igliča.
Sicer pa je to ostudno pisarenje »Edinosti« proti krojaškim delavcem, ki se bore za svojo pravico, zopet prozorno razgalilo krumirsko moralo tega narodnjaškega trobila. Tržaško delavstvo mora navdati tako pisarenje samo z globokim gnusom!
— Ljudski oder si je pridobil za pouk italijanščine izborno moč. Pridobil si je namreč učitelja sodruga Nikolaa. Zato poživljamo že sedaj vse one, ki se žele vpisati v italijanski kurz, da store to skoraj, ker se kurz kmalu otvori.
— Ženska organizacija. »Ljudski oder« je dosegel s svojim prvim poskusom ženske organizacije popolnoma zadovoljiv uspeh. Čitalnica /Ljudskega odra« je bila ]Dohia ženskih in moških udeležencev'. Govoril je najprej društveni predsednik sodrug dr. Ferfolja, ki je na kratko pojasnil pomen sestanka in namen ženske organizacije v okvirju socialno demokratične stranke. Obrazložil je razliko med našo organizacijo na eni strani in med klerikalnimi in narodnjaškimi organizacijam nad drugi strani. Nato je sodružica Franja p^entova s toplimi, prepričevalnimi besedami bodrila navzoče ženstvo, naj se oklene našega edinega, v resnici demokratičnega in naprednega izobraževalnega društva. Njene besede so segle vsim navzočim \ srce, kar je dokazal njih spontani in burni anlavz. Vrla sodružica nam je obljubila, da priobči svoj tako dobro uspeli govor v »Zarji«. Po daljši debati so se vse navzočne žene vpisale v »Ljudski oder«, ter se je soglasno sklenilo prirediti v prostorih »Delavskega doma« (ulica Madonina 15) velik ženski shod na nedeljo dne 5. maja ob 4. popoldne, kar veljaj že sedaj kot prednaznanilo in vabilo vsemu zavednemu tržaškemu slovenskemu ženstvu.
— N. D. O. pod kapitalističnim okriljem. Ob sklepu računskega zaključka za leto 1911. sta podarili »Tržaška posojilnica in hranilnica« ter »Jadranska banka« v ljubljeni N. D. O. po 200 K. Kdor dela, je vreden plačila. Tudi N. D. O. opravlja kapitalistom jako všečno delo. zato je naravno, da jo ti krogi plačujejo, bodisi v tej ali oni obliki. Jasen je torej dokaz. da je N. D. O. od kapitalistov podpirana organizacija. Kapitalisti vedo. kaj delajo, pa jim tudi ni zameriti, da plačujejo usluge, z uslugami. Zameriti pa je tisti peščici delavstva ki se še tišči te izdajalske organizacije, v svojo in svojih tovarišev škodo. Iz tega kapitalističnega podpiranja N. D. O. pa tudi s soln-čnojasno prozornostjo odseva zlaganost narodnjaške trditve, da stoji N. D. O. na razrednem stališču; zakaj kogar podpirajo izkoriščevalci. ta se gotovo ne bori za izkoriščance.
— Samomor. Na morskem obrežju so dobili pri Trstu mrtvega 42letnega vitnarja Josipa Mahorčiča Polegjtijega je ležala steklenica, v kateri je bilo še nekaj strupa. Zakaj je izvršil Mahorčič samomor, je neznano; zjutraj je šel še prav dobre volje od doma.
— Strašen čin matere. Iz Trsta |poročajo:
V	bližini Sondria je v napadu hipne blaznosti vrgla delavska žena Merno svoja dva otroka, v starosti treh, oziroma petih let, v neko greznico, nakar je skočila za njima še mati sama. Vse tri so našli mrtve.
Naročajte se na Zarjo!
Delavsko gibanje.
= Zagrebški krojači so že dalj časa v mezdnem gibanju, vsled česar naj krojaški delavci ne sprejemajo dela v Zagrebu !
= Stavka mornarjev na Japonskem. Iz
Jokohame poročajo, da so mornarji paroplov-nih družb Nippon Yusen Kaisha. Togo Kisen Kabushiki Kaisha in Osaka Shosen Kaisha stopiliv stavko. Za Evropo Seattle. Valparaiso in Šanghai določeni parniki ne morejo odditi.
—	Stavka tkalcev v Freudenthalu. Iz Tro-pave poročajo: V soboto je stopilo v stavko vseh 1500 delavcev freudenthalskih tkalnic. Tkaici v Freudenthalu so že marca meseca predložili mezdne zahteve, ki so jim pa tovarnarji v posameznih obratih samo deloma ugodili. Delavci so bili s tem delnim uspehom nezadovoljni in so sklenili na shodu 23. t. m., ko so jim bili delodajalci zahtevo po 15 odstotnem zvišanju mezde odklonili, da se tekom treh dni v vseh posameznih obratih glasuje, ali naj se v soboto. 27. t. m. delo ustavi. Glasovanje je odločilo za stavko.
Vestnik organizacij.
Centralni odbor »Vzajemnosti«* ‘v Ljubljani ima
danes 28. t. m. ob 8. zvečer redno mesečno sejo.
)f; Sodruginje, sodrugi in prireditelji veselic, vsi se spo-* jf m minjajmo ob proslavi 1. maja tudi milijonskega sklada jt Globo v ta namen naj prostovoljno plača vsak, ki ne j£
—j	fsiuvu	vJonj	ni	lic
M bo mogel praznovati, ali pa se ne udeležiti priredb I 3
Katastrofa „Titanica“
Preprečena pomoč.
Doktorja Ouitzrau in Ziirich kakor tudi pasažirji parnika »Monuf Temple« potrjujejo, da je bil parnik v bližini potapljajočega se »Titanica«. Kapitan Moore je hotel takoj hiteti na pomoč. Toda naletel je na velikansko ledeno polje in parnik se je moral vrniti, da ni spravil v življenje 2000 oseb v nevarnost. Norveški parnik »Romsdal« poroča, da je 400 milj severno od »Titanica« videl potop drugega parnika, ki ga pa do sedaj še niso mogli identificirati; tudi ta parnik se je baje z vsemi pasažirji potopil.
Spravljena trupla.
Do sedaj so pripeljali v Halifax 200 trupel »Titanicovih« žrtev. Izmed teh so jih 90 agnoscirali.
Dvanajst trupel na ledeniku.
Kapitan parnika »Princeza Irena« (Seve-ro-nemški Lloyd), ki je v petek dospel v Nju-jork. poroča, da je dobil brezžični brzojav sledeče vsebine: »Prišel sem danes zjutraj mimo ledenika, na katerem je bilo primrznjenih dvanajst oblečenih moških trupel, ki so bila opasana z rešilnimi pasovi. Očividno gre za žrtve »Titanicove« katastrofe.
Zbirke za zaostale.
Sklad za družine » I itanicovih« žrtev neprestano narašča in znaša sedaj že 5 in pol mi-lionov kron.
Težka zamuda parnika »Californian.
Mornar Gill s parnika »Californian« je pri zaslišanju^ meddrugim izpovedal, da je »Tita-nic« izpuščal rakete, ko je bil oddaljen kakih 10 do 20 morskih milj. Gill o tem komandanta ni obvestil, ker to ni spadalo med njegove naloge. Domneval pa je. da se nahaja »Titanic« v sili in da bo častnik na poveljniškem mestu že vse potrebno uredil. Zategadelj se je vlegel mirno spat. Vsi potniki so bili ogorčeni nad tem. da telegrafist ni bil na svojem mestu, in so se čudili, da poveljnik telegrafista ni zbudil.
Preprečena nova nesreča.
Parnik »Entprek« družbe Canadian Pacific Line bi se bil na istem mestu, kjer je ponesrečil »Titanic«, kmalu razbil ob ledeniku. Kapitan je k sreči še pravočasno opazil pretečo nevarnost in je dal takoj izpremeniti smer vožnje.
Varnostne odredbe »Avstro-Amerlcane«.
>	Avstro-Americana« poroča, da je takoj odredila, da bodo njene ladije. ki so itak v varnostnem oziru še najboljše, opremljene poleg drugih rešilnih sredstev s tolikimi rešilnimi čolni in plavi, da bo v njih prostora za vse, na krovu se nahajajoče osebe, tako za pasažirje kakor za moštvo. Razen tega bo za vsako osebo pripravljen rešilni pas. V kabinah pa bodo napravili slike v svrho poduka o uporabi rešilnega pasu.
Stavka kurjačev na »01ympicu.
Ko je v petek neki parnik s stavkokazi iz Liverpoh pristal ob »Oiimpicu«, je nekaj kurjačev »Olimpica« skočilo na krov parnika in so se branili delati z neorganiziranimi tovariši!
01ympic« je obvestil križarko »Cochra-ne« ter je stopil v zvezo s policijo v Portsmouthu. Komandant »Cochrane« je stopil na krov v01ympica« in je opominjal stavkujoče kurjače, da so pogodbeno vezani in da se mora njih obnašanje smatrati kot punt. Policija je aretirala 50 mož posadke. Kljub vsemu trudu družbe White Star Line, da bi si pridobila primerno število število stavkokazov, parnik do sedaj ni mogel iz luke. Po najnovejših poročilih »01ympic« sploh ne bo odpotoval ter se bo vrnil v pristanišče v Southamptonu. Spor se je pootstril tudi s tem. da je posegla vmes strokovna organizacija mornarjev, ki zahteva odstranitev 18 stavkokazov.
53 mož »OIymplcove« posadke pred policijskim sodiščem.
V	petek je stalo 53 mož »01ympicove« posadke pred policijskim sodiščem v Portsmouthu. Obtoženi so zaradi nepokorščine na-
prani kapitanovim poveljem. Bili so proti kavciji izpuščeni. Razprava se je preložila na torek.________________________________
ZADNJE VESTI.
DUNAJSKE VOLITVE.
Dunaj, 29. aprila. Danes se vrše občinske volitve iz drugega razreda. Voliti je v prvem okraju 2, v drugem 4, v tretjem 5, v četrtem 3, v petem 2, v šestem 2, v sedmem 3, v osmem 3, v devetem 4, v desetem 1, v enajstem 1, v dvanajstem 2. v trinajstem 2, v štiranajstem 1, v petnajstem 1. v šestnajstem 2, v sedemnajstem 2, v osemnajstem 4, v devetnajstem 1, v dvajsetem 1. v enoindvajsetem 2, skupaj oseminštrideset občinskih svetovalcev. Sodni demokratje so postavili kandidate v petnajstih okiajih. t. i. v vseh razen prvega, drugega,
. ■ trtega, petega, trinajstega in sedemnajstega. Poleg tega so v petih okrajih dopolnilne volitve v okrajni zastop. Za te kandidirajo socialisti v c smem in dvanajstem okraju. V vseh ostalih okrajih priporočajo svojim somišljenikom, da glasujejo za svobodomiselne kandidate proti ki-cansko socialnim. Volivcev je v tem razredu i 6.584, t. j. nekaj več kakor šestina vseh občinskih volilcev.
AUFFENBERG V DELEGACIJAH.
Dunaj, 29. aprila. Vojni minister Auffenberg bo v delegacijah sam zastopal vojno upravo, in se ne bo nič bavil z aiero rezervistovske resolucije. Merodajni krogi se namreč postavljajo na stališče, da je oddal v tem vprašanju le kot vojaški strokovnjak svoje mnenje, ni pa bosegel v notranjo politiko (?) S to obliko hočejo tudi potolažiti ogrske delegate, med katerimi se še ni popolnoma poleglo nasprotstvo do vojnega ministra. Sploh ne poda Auffenberg v delegacijah obširnega ekspozeja, temveč le kiatko izjavo. Dejal bo, da se ni od zadnjega zasedanja na vojaškem polju nič takega izpre-menilo, da bi bilo treba poročati delegacijam. Nadalje bo naglašal, da polaga vojna uprava največjo važnost na to. da se čim prej reši brambna reforma v obeh parlamentih. Vojni proračun za i. 1912 je že sestavljen na podlagi zvišanja rekrutnega kontingenta. Potem bo naznanil, da je obema vladama izročil načrt o ureditvi podčastniškega vprašanja in da ga študi-lata obe vladi s finančnega stališča.
SMRTNA OBSODBA.
Dunaj, 28 aprila Snoči je bil pred dunajsko poroto 32!etni kočijaž Janez Schiitz. ki je dne 26. septembra 1.1. na zverinski način umoril svojo ljubico, dvajsetletno Alojzijo Schmid, ker mu ni hotela več dati denarja za pijančevanja, obsojen na smrt.
ŽELEZNIČARSKA CENTRALIZACIJA NA ANGLEŠKEM.
London, 28. aprila. Železničarske zveze so sklenile s 15.986 glasovi združitev vseh železni Carskih organizacij na Angleškem. Proti centralizaciji je bilo oddanih samo 110 glasov.
SULTANOV JUBILEJ.
Slavnosti v Carigradu.
Carigrad, 28. aprila. Včeraj se je slovesno obhajala obletnica sultanovega vstoličenja. Delo je počivalo po vsem mestu Dopoldne so slovesno otvorili novi most med Stambulom in Ga-lato. Popoldne je bila vojaška parada, zvečer pa slovesna razsvetljava.
Amnestija.
Carigrad, 28. aprila. Sultan je pomilostil okrog 200 oseb, ki so bile obsojene zaradi poli-ličnih deliktov.
ZAPRTE DARDANELE.
Nov italijanski napad.
Carigrad, 28. aprila. Iz zanesljivega vira javljajo, da pripravljajo Italijani nov napad na Dardanele koncem tega tedna. Ako se ta napad posreči, namerava admiral Viale sporočiti turški vladi mirovne pogoje, preden začne s sovražnostmi proti Carigradu samemu. Vojni in mornariški minister delata noč in dan, da ukreneta vse potrebno za brambo Dardanel in Carigrada.	o
Novi drednot.
Lipsko, 28. aprila. »Leipziger Neueste Nachriehten« poročajo iz Rima: Pred kratkim zgrajeni italijanski drednot »Dante Alighicri«, ki je uspešno prevozil svojo poskusno vožnjo, je dobil ukaz. naj odplove na Egejsko morje. Brž ko dospe »Dante Alighicri« tjekaj, začno Italijani z resnim napadom na Dardanele.
Izgnani Italijani.
Carigrad, 28. aprila. Med šestimi Italijani, ki jih je porta izgnala, je tudi nadzornik carigrajske podružnice tržaške »Assicurazioni Generali« Marina.
Avstrijski Lloyd.
Trst. 28. aprila. Glavno ravnateljstvo avstrijskega L!oyda razglaša: Z ozirom na zapor Dardanel je ravnateljstvo avstrijskega Lloyda odredilo, da počakata parnika »Carniola« (gr-škoorientalska črta), ki priplove danes v Smirno, in »Gastein«, ki dospe 1. maja v De-deagač. v omenjenih pristaniščih nadaljnih navodil. ki bodo odrejala nadaljevanje potovanja ali povratek kakor se bodo že glasile vesti o zaporu Dardanel. Parnik »Leopolis«. ki je priplul včeraj v Pirej, se vrne v Trst, in pripelje nazaj blago. Parnik »Palacky«, ki jc plul proti Carigradu, se je vrnil včeraj v Trst z vsem tovorom. Popotniki so se izkrcali že v Pireju.
MAROKO.
Rastoč nemir.
Pariz. 28. aprila. »Agence Havas« javlja iz Tangera, da narašča nemir v garbskem okraju. Ritmojster Vary je odšel z dvema stotnijama kelonijalne pehote in z oddelkom strojnih pušk v Arbavo. dvomljivo pa je, če bo ta pomoč zadostovala, ker se je bati. da bodo tudi sultanove čete, ki so pod Varyjevim poveljstvom dezertirale. Vtisk dogodkov v Fezu se pokaže najbrže kmalu tudi na severu Maroka. Evropski naseljenci v Tangeru so vznemirjeni; oficielni krogi pričakujejo, da pošlje francoska vlada nekoliko bojnih ladij za varstvo Evropejcev*	.	^	udSasi
Španci v Maroku.
Gibraltar, 28. aprila. Dva španska polka v Algesirasu in San Roqueju sta dobila nenadoma ukaz. da se ukrcata v Larache.
Nov sultan.
Madrid, 28. aprila. »Imparcial« javlja, da so po pripovedovanju domačinov iz notranje dežele nekatera plemena razglasila Mohameda enoočnega, Mulej Hafidovega brata, za sultana.
Razlogi upora.
Pariz. 28. aprila. Regnault potrjuje brzojavno. da je vojaški upor v Eezu zato izbruhnil dne 17. t. m., ker se je znižala vojaška mezda. Nobeno znamenje ni kazalo, da bi bile sultanove čete demoralizirane. Razven vojnega intendanta Alafa in njegovega tajnika, ki sta v preiskavi, ni noben sultanov uslužbenec obdolžen, da bi bil zanemaril svojo dolžnost.
AVTOMOBILSKI APAŠI.
Nov napad.
Pariz, 27 aprila. Snoči ob pozni uri je neki apaš v Ložeru pri Parizu napadel knjigoveškega pomočnika Granghauja z revolverjem iu ga težko ranil. Zaklical je. da je to plačilo, ker je baje naznanil apaša Carrouya. Napadalec je pobegnil. Granghau je 30 let star, oženjen in oče dveh otrok. On dela v Parizu, odkoder se je ravno vračal domov v Ložere.
Zavetišče razbojnikov.
Pariz, 28. aprila Policijska razprava je dognala, da je starinar Gauzy v Petit Joiy dajal v svojem stanovanju pristrešje avtomobilskim apa-šem. Pri njem so imeli tudi svoje sestanke. Gau2y taji vsako zvezo z razbojniki.
RUSI V PERZIJI.
Nasilstva.
London, 28. aprila. »Morning Post« poroča iz Teherana, da rtarašča nemir med Mulahi, ki agitirajo za sveto vojno proti tujcem, ker so Rusi streljali na džamijo v Medžedti.
Teheran, 28. aprila. Glavnega kolovodjo »nezadovoljnežev« Sajd Alija so zaprli zaradi puntarskih govorov. Pri regentu je bila deptt-tacija Mulahov, ki mu je naznanila, da bo odstavljen, če zapusti v sedanjem trenotku Perzijo.
Bojno razpoloženje.
Tebris, 28. aprila. Iz Sandžbolaka javljajo,, da je dobil Hamsalga, vodja kurdskega plemena Amiš obvestilo, da stoji ob rusko - turški meji vojstva Arabcev, Kurdov in Turkov,, ker delajo Rusi na Karsu in na Kavkazu obširne bojne priprave. Turki razširjajo med Kurdi govorice, da izbruhne kmalu vojna med Rusijo in Turčijo.
VELIK POŽAR V DAMASKU.
^arirrrad, 28. aprila. V Damasku je včeraj izbruhnil v huzarskem okraju požar, ki se je naglo razširil in upepelil velik del mesta.
Carigrad, 28. aprila. Požar je nastal v uredništvu arabskega lista »Erravi«. Bazari Ha-midie, Afrovni, Kedide. Albakje in Babrid so uničeni, škodo cenijo na 50 miljonov frankov. Ogenj je izbruhnil ponoči in je trajal do popoldneva. Tudi nekoliko oseb je ponesrečilo. Število mrtvih še ni znano. Dva vojaška polka sta pomagala gasiti.
Odgovorni urednik Fran Bartl Iiiaja. in *a)&ga satožba Zarje Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
V sredo dne 1. majnika
ob priliki
majske slavnosti
je v areni „Nar. doma"
za postrežbo najbolje poskrbljeno.
Marija Draži lova,
restavraterka.
Proda se cisto nova 1	&	v
hisa
ANTON BAJEC
cvetliM salon
Ljubljana, Pod Trančo štev. 2. Velika zaloga suhih vencev.
Izdelovanje šopkov in vencev, trakov z napiti itd. — Zunanja naročila Izvršuje točno.
Vrtnarija je na Tržaški cesti
Brzojavni naslov: BAJEC, Ljubljana.
Kupujte „Zarjo“.
Železnato vina s kino
lekarnarja Plccoli-ja v Ljubljani
.*. Dunajska cesta
krepča malokrvne, nervozne, vsled bolezni oslabele osebe, blede, slabotne In bolehave o roke, ena pol-'iterska steklenica 2 K, tri steklenico K 6'fiU. Poštnina in zavojnina prosta. Železnato vino lekarnarja Piccoli-ja v Ljubljani vsebuje v resnici in vedno navedeno množino železa, ima neoporečno zdravilno vrednost in prednjači za-   raditega vsem drugim železnatim izdelkom. ■>—
Več dobro izurjenih
čevljarskih pomočnikov
se sprejme takoj v stalno delo pri Ivan u Kos u čevljarski in ojster v Zagorju ob Savi.
St. 13442.
Razglas.
Mestni magistrat ljubljanski pošlje tudi letos 10 otrok v
= morsko zdravilišče v Gradežu.
Sprejemajo se le v Ljubljani živeči za skrofulozo oboleli otroci v starosti od 6 do 12 let Prošnje opremljene s potrdilom ubožnosti, zdravniškim izpričevalom in krstnim listom vložiti je do 20. majnika t. 1. pri mestnem magistratu.	306
Mestni
dne 23. aprila 1912.
Župan:
dr. Sva n Tavčar, 1. r.
šaša*
Izdelki solidni.
Zmerne cene.
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga
Fr. Kapus, Ljubljana
Marije Terezije cesta štev. 11. . * . Kolizej.
Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne in gosposke sobe. Divane, otomane, žimnice, modroce iz morske trave, zmednice ria peresih, :::	podobe, zrcala, otročje vozičke itd. :::
Sprejemajo se tudi opreme hotelov.
Ivan Jax in sin, Ljubljana
Dunajska cesta štev. 17
t?;0.
i
priporoča svojo bogato zalogo
f
šivalnih strojev in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbine in obrt
| Pisalni stroji Jkller. - Vozna kolesa,
>a- —-—-r-- Ceniki zastonj in Iranko, rrrmrrr:
9?
Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 6 vin.
v naslednjih tobakarnaii:
z ograjenim vrtom. Pripravna posebno za kakega železničarja. Pogoji zelo ugodni, več se poiz\e pri lastniku J. Oražem, Selo 30. p. Moste pri —	Ljubljani.
Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta. Blaž, Dunajska cesta.
Sterkovie, Dunajska cesta. Fuchs, Marije Terezije cesta Tivoli, na žel. prel. prfNar. domu, Šubic, Miklošičeva cesta.
Šenk, Resljeva cesta.
Kanc, Sv. Petra cesta.
Treo,
„ Kušar,
Podboj,
Bizjak, Bakoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama.
Svetek, Zaloška cesta.
Sešark, Šelenburgova ulica. Suhadolc Anton, Zelena jama 50.
Dolenec, Prešernova ulica. Piehler, Kongresni trg. Ušenienik, Zidovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gospodska ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Rimska cesta. Kianšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Blaznik, Stari trg. Velkavrh, Sv. Jakoba trg Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor., Križaj in Kotnik, Šiška Likar, Glince.
Jezeršek, Zaloška cesta.
j Delavska hrafiilišea m posojilnica w Ljubljani
(vpisitnii senrtruga /. (»niejeuiin Jamstvom.)
—--.J--;--.;,,:.-.,,.......................... WolfOVa	Ulica	Št.	3, II. nadstropje.	   =
Obrestuje hranilne vloge po 47»7*. Sprejema vloge na te- Uraduje se vsak četrtek od 2. do 3. ure in vsako soboto koči račun. Posojuje na osebni kredit in zastave, vredn. j od 6. do 7. ure popoldne; nujna pojasnila se daje pa tudi
2S?
listine, hipoteke itd.
4
ob vsakem drugem navadnem dnevnem času.
23
23