SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po poitl ynjtman velja: Za telo !»to predplaiaa 16 fld., za pol leta 8 fld., » četrt le*a i (Id., u jedea
meiec 1 gld. 10 kr.
V administraciji prejeman velja: la «ti« lato 13 rld., и pol leta 6 (ld., xa detrt leta 3 fld., ia jedtn meiec 1 (ld. V Ljubljani na dom poiiljan velja 1 (ld. 20 kr. v*f aa leto. Poaamne ftevilke po 7 kr.
Naročnino in osnanlla (iaierate) »«prejema upravništvo ia «kapedlelja v „Katol. Tlikaral", Kopitarjeve ullee it.£2.
Rokopisi »e ne vračajo, aefrankovana piima ne viprejemajo.
Vredništvo je v SemeniSkih ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja veak dan, Uvitmii nedelje in prainike, ob pol 6 ari pepoldn«.
&tev. 133.
V Ljubljani, v ponedeljek 14. junija 1897.
Letnils XXV.
Leon XIII. ivi francoski katoliki.
„Osservatore Romano" je objavil papeževo pismo, v katerem vnovič potrjuje in določuje svoja navodila za francoske katoličane glede njih razmerja do republike. V tem pismu, kakor piše „L'Univers" pravi papež, da ni imel namena s svojimi znanimi navodili priporočati republikansko obliko vlade kot važnejšo in boljšo nego je monarhična. Katoličanom je prosto v teoriji o tem se ogrevati ali za eno ali za drugo obliko. Leon XIII. pa tudi ni hotel z omenjenimi navodili žaliti prepričanja posameznikov in ne tradicij pieteklosti, marveč je le pokazal francoskim katoličanom, da odločilni kriterij za splošno dnbro, za ohranitev vrejenih družabnih razmer in za javno varnost zahteva, da se v praktičnem življenju prizna, da je nova vlada vstanovljena namesto poprejšnje. Iz tega pa sledi, da katoličani ne smejo pobijati sedaj obstoječe vladne oblike. Pač pa se naj postavijo na ustavni in zakoniti temelj, da si pribore močno in krepko stranko, da odvzamejo svojim nasprotnikom vsak povod jih razkriča-vati kot sovražnike republike, vzlasti pa, da se ne zdi kakor da se vera kot najvišja naša zadeva iden-tifikuje s to ali ono politično stranko.
Nadalje naj francoski katoličani prenehajo z vsemi političnimi razprtijami, naj porabijo vsa poštena in zakonita sredstva, da polagoma zboljšajo postavodajstvo. Ce tudi je namreč oblastvo vsikdar spoštovanja vredno in sveto, morajo se vendar zbolj-šati zakoni, s katerimi se pobijajo pravice vesti.
Premalo spoštovanja kažejo do papeža oni katoličani, ki se ne menijo za ta navodila papeževa ali celo oni, ki jim nasprotujejo, ali oni ki pravijo, da so sedanja navodila v nasprotju z navodili prejšnjih papežev, ali oni ki skušajo zmanjšati važnost teh navodil pod to malovredno in nedostojno pret-
vezo, češ da je to stvar politike, v kateri si hočejo pridržati popoluo svobodo.
Papež, katerega pri tem ne vodijo nobeni posvetni oziri, marveč ima pred očmi jedino Ie blagor duš in ga vodi posebna in stalna ljubezen za narod francoski, ima upanje, da se bodo strasti pomirile, da bodo njegove besede radi poslušali vsi in je prepričan, da bo božji blagoslov zagotovljen vzlasti onim, ki velikodušno skrbe za javni blagor in ki če treba tudi prinesejo žrtev svojih lastnih želj in svojih osebnih namenov.
To pismo papeževo je jako važno za razmere francoskih katoličanov, kajti ako se ti odpovedo neplodnim monarhističnim tradicijam, priznajo republiko ter v njenem okviru krepko prično delo za javni blagor, kar so že mnogi storili, potem je upanje, da v kratkem pri prihodnjih volitvah v zbornico spravijo lepo število katoliških zastopnikov, kar bi s časoma odločilno vplivalo na francosko postavodajstvo.
Od morja.
(Dalje.)
Od katoliškega lista se zahteva, da je povsem katoliški, v s e k d a r kat., t e o r e t i š k i in praktiški kat.
Vse to povdarjajo in zatrjujejo in vnovič trdi list sam in njegovi vrstniki in pribočniki.
Mi trdimo in dokažemo tudi, da to kratko malo ni res, in to glede na njegovo vedenje, kakor tudi pisartnje v narodnostnih vprašanjih.
Prvič. „L' Amico« trdi, da je pravičen Slovencem, in da priznava jednakopravnost vseh narodov.
LISTEK
Cvetke s polja modeme znanstvenosti ?
Priobčil Burjan.
Odkod je človek ?
II.
Dvorana je bila še bolj natkčena nego prvič. Ko se je razširil glas o zanimivih predavanjih našega profesorja po celi akademični državi, privrelo je vse poslušat rezultate eksaktne vede, tičoče se najvažnejših življenskih vprašanj. Kdo bi se zanimal za suhoparne paragrafe ali celo za puste in nepre-bavne koreninice različnih slovnic v istem času, ko se rešuje proolem vseh problemov, vprašanje o človekovem postanku ! Celo oni, ki si sicer ne utegnejo stekati nevenljivih zaslug za vedo, oni ki se jim je duševno obzorje po beznicah tako razširilo, da se ne brigajo več za take in druge filisterske in štrebarske pojme, oni pravim, ki obiskujejo „almo mater" samo o posebnih prilikah, kakor n. pr. iz radovednosti, če še stoji, ko se jim v temni noči celi svet ziblje in guglje pod nogami, celo taki torej so začutili v sebi neugasljivo žejo — ne po pitju, Bog varuj ! — pravo vednostno žejo, žejo po spoznanju najnovejših znanstvenih pridobitev.
V dvorano stopivši nisem dolgo občudoval častitljivih obrazov „starih hiš", ker sem zapazil v zadnji, najvišji klopi črnca, t. j. človeka v duhov-
skem odelu, katerega nisem videl popreje v naših predavanjih. Sedel je osamljen. Mene se je takoj polastila želja, da bi sedel poleg njega, opazovati hoteč, kako bode požiral nauke, ki stoje v diametralnem nasprotju z njegovo vero. Komaj sem se preril do njega, vstopil je profesor, nasmehnil se, videč toliko učenih glav pred seboj, in pričel:
„Že zadnjič sem Vam, gospoda, v kratkem obrisu pokazal in na podlagi znanstvenih dejstev tudi dokazal, kako se je razvilo vse živalstvo iz nežive tvarine. Omenil sem Vam tudi v glavnih potezah, po katerih zakonih se je izvršil razvoj v človeka, ki si včasih v svojem samoljubju domišlja, da ni samo kolikostno ampak tudi kakovostno ločen od drugih bitij. Danes, gospoda, Vam hočem pokazati, da resna veda nikakor ne sme upoštevati ponižnih želj samoljubnih pojedincev, da se mora trdno in nepremično držati največje pridobitve modernega naravoslovja, da je človek žival, prava žival, samo kolikostno ločen od nje".
„Oho ! Divno I" zamrmral je moj sosed — duhovnik.
„Dasi Kavkazec s svojimi telesnimi in duševnimi znaki daleč presega vse opice, zlasti kar se tiče harmonične sorazmernosti njegove postave, kar zadeva pokončno hojo, govor, ki je pa samo nujna posledica popolnejše razvitih možganov in boljše ustrojenega grla ..."
Sosed je zopet mrmral.
Odgovarjamo, da to ni res, in da opetovano sam sebi ugovarja.
Kot katolik bi se moral držati besedij a v -s t r i j s k i h škofov, govorečih mej drugim :
»Vsak narod ima naravno in zgodovinsko pravo do razvitka. Zato ne sme nikaka narodnost množiti svojih zahtev v toliko, da bi se čutile druge sosednje kršene in škodovane v svojem pravu."
»L' Amico« pa se vzgleduje v tem oziru v nemških krščanskih socijalistih, osobito v Luegerju in jegovi dunajski narodnostni politiki, do sedaj javno priznani kot ultranaci-jonalni, nepravični napram Slovanom, politiki, katera Čehom niti ljudskih Sol ne dovoljuje, dasi je češkega naroda na Dunaju skoro več, nego vseh Italijanov na Primorskem.
»L' Amico« odobruje tudi besede monsignora Scheicherja, tudi krščanskega socijalista, v drž. zboru:
»Mi, Nemci avstrijski smo se borili za svoje pravo, in smo se je tudi priborili z velikim naporom. Nikakor se ne sme tedaj kar tako prezreti in (da dobesedno] prevedem iz ital.) nikakor ne smemo pustiti, da se nam režejo naša prava s črto peresa, s priprosto naredbo. Ne sme se gledati samo na pisano pravo..
Tako tedaj, ljubi »L' Amico«, tebi se zde te besede pravične I Recimo raje, da čutiš na podlagi škofovskega pisma in katoliške verske podlage, da niso, a dopadajo se ti. Tudi ti, dasi najbolj katolišk mej kat. listi, odločno zavračaš pravično jeeikovno naredbo za Cehe, boječ se, kakor kler. podklubič mogočnega liber.-italijan-skega kluba, da bi se jednaka jezikovna naredba sicer jedino pravična, ne zanesla i na Primorje.
......kar se tiče njegove umetalne roke,
jednakomerne razvitosti njegovih čutil in pa zmožnosti, da lahko prebiva pod vsakim zemeljskim podnebjem ; da si je torej Kavkazec res nekaka krona vseh tako mnogovrstnih organizmov, vendar niso ostro začrtane meje med nižjimi človeškimi pasmami in višjimi opičjimi vrstami".
„Gotovo ! Zato pa dvomijo antropologi, bi - li prišteli avstralske zamorce opicam ali ljudem", pripomnil je duhovnik.
„Razlike namreč, ki ločijo človeka od gorile in šimpanza, niso tolike, kakor razlike med višjimi in nižjimi opicami. Da se celo dokazati, da ima vsaka višja opica kak znak, ki je tudi človeku lasten, nasprotno imajo vse človeške pasme, tudi evropejske, ta ali oni opičji znak na sebi, očitno dedščino svojih živalskih prednikov".
„Dvoje rok, glavo na vratu, nos nad usti . . ." našteval je sosed.
„Neovrgljiva resnica torej je, da človek najbližje stoji antropoidnim ali človeku podobnim opicam. S tem pa nikakor ne trdimo, — kar nam podtikajo naši zakleti sovražniki — da izhajamo od te ali one zdaj živeče opice, ampak z vso gotovostjo sklepamo, da izhajamo iz kake opicam podobne živali, iz katere so se polagoma razvile današnje opice, iz katere se je razvil tudi človek".
Sosed je nekaj renčal o dokazih za te neovrg-ljive in gotove resnice.
/r
Kako vse utemeljuješ svoj strah in opravičeno ogorčenje! Mej drugim pišeš, posnemaje judovske in ultranacijonalne nemške liste:
„Vzemimo, da bi se taka naredba uvedla i za Primorje. Kaj bi pač sledilo ? Vsi uradniki laški bi morali poznati slovenščino ali celo hrvaščino, da bi služili tudi n. pr. v Furlaniji, kjer so samo Furlani (Kar pa ni res! Op. pis.) Tako bi imeli polagoma vse uradnike slovanske z malimi izjemami."
Nemci se namreč izgovarjajo, da se le težko navadijo češčine, Lahi pa, da se težko uče naših jezikov !
Menda ni treba komentara in nadaljnega izvajanja „L' Amico" !
R-ici tako - le raje: Navajeni smo mnogih pred - in prepravic, iu zato se le neradi in težko ločimo od sedanjega ugodnega nam položaja! Kljubovali bomo, dokler se bo dalo ... I
Da se pa tem lažje doseže namen, sicer podli, se čuti „L' Amico" vred z drugimi listi nekako n a-cijonalno-moralno primoran, vporabiti slednje sredstvo.
Kakor nikak drug list, povdarja cd številke do številke z vedno istimi besedami, povsem ital. z n a-č a j Trsta, katerega treba braniti napram Slovencem z največjo energijo.
„Ne gre se več za to, da se poitalijanijo slovenske ulice, ampak bolj zato, da si ohrani naša dežela oni značaj, s katerim se ponaša že 20 stoletij latinstva . . ."
„L' Amico" govori, da je potrebno, da povdarja v svojem programu katoliški princip in nadaljuje:
„Toda nič manj potrebno ni, da povdarjamo tudi nacijonalni svoj princip, in sicer ne kakor da bi hoteli s tem napadati, ampak saino braniti se hočemo . .	(Konec sledi.)
Drakonsko postopanje.
Iz Zagreba, 9. junija.
Pred 30 leti je začela hrvatska domoljubna opozicija hudo borbo proti mažaronekej stranki, katero je preporodil baron Rauch ter z njeno pomočjo sklenil glasovito nagodbo z Ogersko. Huda je bila ta borba s tem brezobzirnim možem, ki je mislil, da je dobil pod okriljem mažarskim vso oblast v svojo roko, da zatre vsak domoljubni pokret proti njegovi politiki.
Trpeli so takrat veliko hrvatski domoljubi, ki niso mogli dopustiti, da se teptajo samovoljno pravice hrvatskega naroda. Zapirali so jih, preganjali na razne načine, a slednjič so jim hoteli zatreti domoljubne časopise, po katerih se je branila sloboda Hrvatske. Tako hudo je bilo za te časopise, da so morali bežati iz krajev, kamor je dosegala banova moč. Tedanji „Pozor" je pobegnil v vojni Sisek pod vojaško oblast ter od tamkaj nadaljeval domoljubno svoje delo, dokler ni strmoglavil vsled zanimive sodnijske razprave pred vojaško scdnijo enfinta terribela mažaronskega Raucha. In zakaj to omenjamo ?
Hudi časi so nastopili zopet za opozicijonalne časopise hrvatske. Njim sicer ui cvetela sreča noben-
„Poglejmo torej, kako se je razvil I Pameten človek sicer ne more umeti, kako morejo omikanci še dandanes resno vpoštevati Mojzesove bajke v jedinosti človeškega rodu. Vendar so dale ravno te bajke povod, da se je začelo to vprašanje resno pretresati celo med strokovnjaki. Nekateri (monofileti) zagovarjajo jednoten postanek celega Človeštva, drugi pa (polifileti) trde, da se je vsaka človeška pasma zase spočela. Haeckel, ki si je na vseh poljih modernega naravoslovja pridobil nevenljivih zaslug, je kaj bistroumno rešil tudi to zagonetko. Učenjak pravi, da je monofiletično mnenje v širšem pomenu pravo, kajti vse človeške pasme izvirajo iz skupne opicam podobne živali; v ožjem pomenu pa vsekako velja polifiletični nazor, mnenje namreč, da so se od prvotnih opičnjakov (t. j. ljudij, ki si pa še niso pridobili zmožnosti človeškega govora) odcepile različne človeške pasme, ki so se vsaka zase samostojno razvijale, katerih vsaka si je polagoma vstvarila svoj prajezik. Najprej se je torej človek telesno povzdignil nad svoje sestre — današnje opice, potem še-le si je pridobil nekaj malenkostnih duševnih znakov, ki ga navidezno ločijo od živalij. Te razdelitve ee bomo tudi mi držali in najprej razložimo postanek telesnih razlik, potem pa takozvanih duševnih.
„Cujmo čuda! se je oglaeil spet črnec.
(Dalje sledi.)
krat. Tudi še po padcu Rauchovem so be morali boriti za sroj obstanek. Le za vlade bana Mažura-niči so se mogli za nekaj časa oddahniti, da so jih kasneje vkljub neki navidezno slobodni postavi o tisku začeli iznovič preganjati, posebno od onega časa, ko se je pod vlado sedanjega bana iznovič vsilila mažaronska stranka.
Sam „Obzor" je bil v tem času konfueiran že blizu 800krat in kolikokrat tudi drugi opozicijonalni časopisi. Odkar se je pa opozicija zedinila ter pri zadnjih volitvah sijajno zmagala, prenehala je pri nas na Hrvatskem vsaka sloboda tiska. Sporočil sem že, kako se zdaj časopisi koDfi-.cirajo, da se namrtč ne naznani od oblasti, kaj je konfncirano, samo da se ne more prirediti drugo izdanje dotičnega liste. Tako se opozicijonalni listi berejo le v Zagrebu, zunaj na deželi pa ne. In koliko škode imajo listi pri tem I d to drakonsko strogostjo je hotela mažaronska stranka zadušiti vse vesti o bivših volitvah po deželi. Ce je opozicijonalni časopis le omenil kaj o dogodkih prigodom volitev, o ravnanju oblasti proti opoziciji, o raznih nemirih po deželi, precej j j bil list konfi ciran.
Mažaronski časopisi pa so slobodno grdili, kolikor so le hoteli, vse domoljube povprek, posebno pa duhovščine, katera se ni mogla, niti smela javno braniti. V Oriovcu v Slavoniji je neki župan izdal pred volitvami oglas, v katerem je napadel duhovščino kotara brodskega na tako sramoten način, da se kaj takega v nobenej civiliziranej državi zgoditi ne bi moglo. A dotične oblasti ga niso zaplenile. Duhovščina tega kotara se je radi tega pritožila banu ter mu predala tudi pismeni ugovor. Ta ugovor je izročila dotična duhovščina tudi škofom ter ga dala tiskati. „Hrvatska Domovina" je bila radi tega koufiscirana. Podžupan Čuvaj je dal na to uradni popravek, ki je tiskan v „Posavskej Hrvat-skej" in v „Narodnih Novinah". Na ta popravek je priobčila duhovščina dokaze, katere bode dokazala pred sodnijo, ter jih je tudi podpisala. Ali ta spis je redarstvena oblast zaplenila. Duhovščini se javno kaže: ni res, pa ko ona dokazuje svoje trditve, potem se konfiscirajo spisi! Duhovščina pa je to stvar prijavila višji inštanci.
Drzovitosti naših političnih in redarstvenih oblasti za zdaj, kakor vidite, ni mogoče priti na kraj. Zategadel naši opozicijonalni časopisi ne pišejo nič več o volitvah, ker je to noli me tangere mažaronske vlasti. Sram jih je najbrž, da svet zve, kako korektno in pristojno so se ponašali nasproti opozici-jonalnim volilcem, posebno pa S« proti duhovščini. Iu zares jih je slobodno sram, kajti zvedelo se je vkljub njihovej opreznosti vse, kar se je godilo, a pride tudi še vse to na dnevni red v bodočem saboru, ko bodo morali iznovič poslušati vse še bolj natanko raijasneno njihovo nedomoljubno početje. Strpite se tedaj še nekaj časa, morda do konca julija, ko se snide novi sabor, takrat boste mogli počivati na lovorovih—ne na glogovih vencih vaše slave.
Med tem pa bodo potrpeli tudi opozicijonalni časopisi s svojim žalostnim položajem, kajti njihov ugovor, ki so ga poslali direktno na bana tam doli nekam na italijansko riviero, bode javalno uslišan, če tudi je napisan čisto mirno in objektivno. Ne zahtevajo opozicijonalni časopisi nič druzega, nego da se ravna ž njimi po postavah, ne pa da se izmišljajo razne nove prakse, ki ugajajo le mažaronekej stranki iH njenej vsemogočnosti. Pred postavo naj bodo vsi jednaki; ne pa da je jednemu dovoljeno vse, drugemu pa nič. Mažaronski listi so postali radi tega že kar obestni ter ne pišejo samo neresnice o protivnikih svojih, marveč se celo rogajo gledć njihovega neznosnega položaja. To je v prav-nej državi nekaj nečuvenega, pa se nadejamo, da preneha čim preje, in da ne bode treba opozicijo-nalnemu časopisju iznovič bežati iz zemlje, v katerej se vlada po trditvi mažaronske stranke po geslu „red in rad".
Zalibog da se rabi to geslo le za protinarodno politiko na Hrvatskem, pa se ga zategadel ue more okleniti ves narod. Obrnite ga v prospeh prave narodne politike, potem ne bode tolikega propada med obema strankama, še več, zginil bode za vselej, kajti narod hrvatski bode zedinjen pod tem geslom delal le za svojo boljšo bodočnost.___
Politični pregled.
V L j u b 1 j a ni, 14. junija.
Jezikovna naredba »a Češko. Zanimivo je čitati kako trezno sodijo ruske „Mosk. Vedomosti" o stališču nemških liberalcev glede jezikovnih na-
redb. Imenovani list piše: Nemcev v Avstriji do zdaj še ni nihče stiskal, ter jim v nobeni kronovini ni kratil njih narodnih pravic. Njih sedanje divjanje izvira le odtod, ker se je priznala tudi češkemu jeziku pravica veljati kot notranji uradni jezik. To pravico pa ima češki jezik že stoletja uradno potrjeno in je niso nikoli ovrgli, marveč je le niso izvrševali. Jezikovne naredbe grofa Badenija eo tedaj le dosegle, da se je popravila storjena krivica in to je bila vlada moralno dolžna storiti. Liberalni Nemci zato nimajo najmanjšega vzroka očitati vladi, da je s temi naredbami storila kaj nezakoniteg». S svojim divjanjem Nemci sedaj le kažejo, da hočejo v Avstriji eamo gospodariti in vse slovanske narode tlačiti, da si je Slovanov več v Avstriji in niso v kulturnem in političnem razvoju nič zaostali za Nemci. — Prav je, da glede tega tudi ruski listi označijo svoje stališče, ker v tem toliko pišejo nemško pruski listi seveda proti Slovanom.
Katoliško učiteljsko društvo na Češkem. V Kraljevem Gradcu je bilo 8. t. m. posvetovanje, glede ustanovitve kat. učit. društva za Češko. Shoda se je vdeležilo 38 učiteljev, med njimi okrajni nadzornik dr. Pražak, 12 učiteljic in 82 duhovnikov. Zborovanje je vodil nadučitelj Vaclav Spaček, kateri je v veliko radost navzočih naznanil, da je društvu pristopilo že 110 učiteljev, 16 učiteljic in 40 katth«tov. Kot društven list se je proglasil „Vyhovatel", ter se je sklenilo, da društvo po kraljevini vstanavlja podružnice. Slednjič se je sprejela resolucija, v kateri zborovalci odločno odbijajo napade liberalnih in socijalncdemokratičnih učiteljev. — Mi novemu društvu želimo, da bi se krepko razvijala in podpirala katoliška zavest med češkim učiteljstvom. Ob enem pa izražamo željo, da bi se tudi naši učitelji, katerih je še veliko odločno katoliških mož že vendar enkrat združili v katoliško slovensko učiteljsko društvo, ter tako kot možje pokazali, da jim lešerba, katero v „Učiteljskem Tovarišu" prižiga D.mnikov Jaka s Posavlja, ni zvezda vodnica. Fiat I
Socljalistična agitacija se po Mažarskem vedno bolj razširja, tako da je vladi že v veliko preglavico. Binkoštnega socialističnega shoda v Budimpešti se je vdeležilo celo 28 vseučilišnikov, izmed katerih bode enkrat 27 profesorjev. Čudno je, da imajo ti gospodje svoja socijalistična zborovanja kar na univerzi. — Pa tudi med kmeti ee že prikazuje sad socijal. rovanja. V Elemeru se je pretekli teden vzdignilo 700 kmetov zoper židovskega najemnika Ig. Liiwy-ja. Bili so oboroženi z vilami in kosami. Štirje žandarji so streljali na upornike, 2 ubili in 7 težko ranili. Sedaj pa so kmetje planili na žandarje in 2 grozovito zmesarili z kosami. Vojaštvo je naredilo mir in 40 upornežev odpeljalo v zapor. Mnogo so temu krivi krivični gospodarji.
Potovanje francoskega predsednika v Peterburg. Navdušenost, ki vlada na Francoskem zaradi rusko francoske zveze, se kaže posebno zadnji čas, ko se pripravlja predsednik francoske republike, da vrne carjev obisk ter se poda v Peterburg. Kaže se pa ob tej priliki pri Francozih tudi neka smešnost. Francozom dela najprej skrb to, po kateri poti da bo šel Faure v Peterburg. Teenoprsno se boje, da bi ob tej priliki stopil na nemška tla, ker s tem se zdi Francozom, da ta pot izgubi ves sijaj. Zato se je določila pot po morju, kjer se Francoska nasproti Rusiji lahko po-baha tudi s svojo lepo mornarico. Oportunistični republikanci so s potovanjem zadovoljni; monarhisti seveda obžalujejo, da Francije ne vodi kralj, ki bi ob tej priliki pokazal ni ruskem dvoru ,ves francoski sijaj. Nezadovoljni so pa 8 potovanjem radi-kalci, ki trde, da po ustavi predsednik republike ne sme zapustiti države. Tem nasproti prav primerno omenja „L' Univers", da naj predsedniku nasujejo nekaj francoske zemlje v čevlje, kakor jo je baje nosil turški sultan, ko je 1. 1867 obiskal razstavo v Parizu, ker je tudi njemu zabranjeno zapustiti turško ozemlje. — Pravi vzrok, zakaj da so radikalni listi proti potovanju je pa ta, ker so proti predsedništvu republike sploh in ker vedo, da se s tem stališče predsedništva le vtrdi tudi mej Francozi in pa zato, ker Faure ne mara vzeti seboj predsednika senata in zbornice, ki po mnenju radikalcev jedina zastopata francoski narod. Vidi se iz tega, da ga ni solnca brez sence, vzlasti ako eo veliki narodi v mnogem tako malenkostni, kakor so Francozje.
Grško-turška mirovnapogajanja. Kakor je razdvojenost evropskih velesil bila vzrok, da se je
•vnela vojska mej Grki in Turki, takoj je sedaj ista razdvojenost kriva, da se toliko časa že vrše brez-vspešna pogajanja za mir. Točka o kateri se je najtežje zjediniti je ta, čegava bo v prihoduje Tesa-lija. Angleška, Francoska in Italija so zato, naj se Turki nemudoma še pred sklepom miru umaknejo iz Tesalije, Rusija, Avstrija in Nemčija pa so tega mnenja, naj se to polagoma zgodi po sklenjenem miru. Turki se seveda za to malo menijo, nasproti pa prav pridno poš.ljajo še vedno vojake v Tesalijo, so vredili vso politično upravo, vojaki so za se pobrali vso žetev, sploh vravnavajo vse tako, kakor da bi Turčiji nikoli več ne bilo potreba izprazniti Tesalije. Za zadnje dni so zopet listi napovedovali važne sklepe mirovnih konferencij, o katerih pa najbrže zopet ne bo nič videti.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 14. junija.
(Nadvojvoda Leodold Salvator) se je v soboto v spremstvu treh štabnih in 45 višj'h častnikov trinajstega vojnega kora pripeljal v Postojino. Po vaji v okolici si je nadvojvoda ogledal dvorno žrebčarijo v Prestranku, popopoludne ob 3. uri pa z vsemi častniki Jamo. Ob 7. uri se je odpeljal v Trst.
(Dnevni red) občinskega sveti izrednej seji, ki bode v torek, dnč 15. junija t. I. ob šestih zvečer v mestni dvorani. I. Predsedstvena naznanil. II. Ci-tanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Personalnega in pravnega odseka poročili: 1. o volitvi dveh članov v c. kr. mestni šolski svet; 2. o prošnji mestnega vrtnarja za priznanje prve petletnice. 17. Finančnega odseka poročila : 1. o računskem sklepu mestnega loterijskega posojila za leto 1896; 2. o magistratnem dopisu št. 12694 glede začasnega najetja posojila v izplačevanje tekočih obrokov za mestno elektrarno in topničarsko vojašnico; 3. o prošnji avstro ogerskega pomočnega društva „Av-stria" v Norimberku za podporo ; 4. o prošnji uredništva v Budimpešti izhajajočega časnika „Latogatok Lapja" za prispevek. V. Stavbinskega odseka porodili: 1. o ugovoru dr. Ignacija Kotnika proti stavbinski rešitvi mestnega magistrata št. 8271 ex 1897 ; 2. o ugovoru A. Trškana, posest, v Vodmatu, proti magist. odloku št. 14333. VI. Policijskega odseka poročili: 1. o nasvetu mest. magistrata, da bi se v proračun za leto 1898 postavila primerna svota za napravo voza za prevažanje ujetnikov, odgoncev in prisiljencev po mestu ; 2. o nasvetu mestnega magistrata, da bi se upeljale pristojbine za produkcije gimnastov in drugih umetniških specijalitet, za cirkuse, zveriujake, kolovrate in druge jednake razveseljevale naprave. VII. Nadzorovalnega odseka za elektr.čno razsvetljavo poročili: 1. o uasvetu, da bi se na Sv. Petra cesti, na Rimski in Poljanski cesti položili kablji namesto prostorazpetih žic; o dopisu ingenieurja Wageniiihrerja, podjetnika za zgradbo vodnjaka pri mestni elektrarni, v zadevi nekega zahtevanega nadplačila. VIII. Personalnega in pravnega odseka poročilo o stalnem nameščenju uradnikov mestne hranilnice ljubljanske. IX. Finančnega odseka poročilo o prošnjah za predujme. X Regu-lačnega odseka poročili: 1. ponudbah posestnikov na sv. Petra cesti za podaljšanje Komenskega ulic; 2. o raznih odkupih.
(Župnijo Višujagora) je dobil g. Gregor J a -kelj, dosedaj župnik pri sv. Jakobu na Savi.
(Izlet „Glasbene Matice".) Ob najlepšem vremenu se je včeraj v Postojini vršila pevska slavnost moškega in ženskega zbora „Glasbene Matice" ; bila je v pravem pomenu ljudska veselica, neprisiljena, živahna, prosta zabava odlične gospode in pripro-stega ljudstva v lepi, prekrasni naravi, v svežem notranjskem zraku. Gotovo nad osem frto prijateljev ubranega petja in godbe se je zbralo včeraj v prijazni Postojini, občudovat začarani podzemeljski svet, svetovnoznano čudo Postojinske jame ter si ogrevat srce milo pesmijo slovensko. Preprijazno so ponositi Postojinci vsprejeli drage jim goste, došle iz Ljubljane, Gorenjske in Notranjske. Čitalnica, notranjski „Sokol", gasilno društvo, klub biciklistov z vrlo domačo godbo zbrali so se na kolodvoru, da v slavnostnem sprevodu „svojce med svojimi" spremijo v praznično z zastavami okrašeni trg; domača dekleta sipljejo šopke svežih cvetic med vesele prijatelje in znance; župan v imenu obč. zastopa in čitalnični predsednik pozdravita mnogoštevilne izletnike, v imenu katerih se zahvali gosp. predsednik „Gl. Matice" dež. sodišča svetnik Vencajz. Med sveto mašo ob 4,9. uri v župni cerkvi, ki je
bila natlačeno polna, peli so veličastno izletnikov pevski zbor ter milo in nežno solistinja gdč. I^pajue is Idrije in solist gospod Razinger. Ob deseti uri so se odprla vrata v krasno razsvetljeni biserni svet, okamenelo morje in začarani kameuiti gozd, ki omamljajo in prevzemajo človeškega duha ob deroči reki pod visocim uaravnim svodom v jami. Popoludne ob 2. uri je bil ua prostorni m senčnatem vrtu pri „Ogerski kroni" skupen obed, med katerim so se vrstile razne napitnice. Predsednik gosp. svetnik Vencajz napije vzajemnosti, ljubezni do domače pesmi in glasbe, ki oplemeujujeta in razveseljujeta srca, povzdigujeta duha ter mikata narod. Gospod Oittrich v imenu občine nazdravlja „Glasbeni Matici", ki širi slavo slovenske peemi. G. Bel 6 izraža željo, naj narodne pesmi glas oznanja svetu ljubezen slovesnkega rodu za lepo in pravo ter užiga srca za pošteno reselje. Gosp. dr. T r e o nazdravlja beli Ljubljani in županu Hribarju; g. Jerovec nežnemu spolu, ki ljubi in goji lepo pćsem; gospod dr. H u d n i k predsedniku Vencajzu, ki se z drugimi žrtvuje za razvoj našega prvega pevskega in glasbenega zavoda. Po 4. uri se prične prosta zabava na vrtu in dvorišču. Pevska zbora pod vodstvom gospoda Cerina pela sta med vednim odobravanjem vesele družbe več mešanih in moških zborov, domača, vrlo dobro izvežbana godba je mladini privzdigovala pete. Skratka: včerajšnja pevska slavnost „Glasbene Matice" izvršila se je na občno zadovoljnost ter ostane udeležencem v prijaznem spominu.
(Delavski veteran.) V soboto je umrl mojster v tukajšnji Samassovi livarni, Eberle, rodom Predarelec, ki je 41 let služil pri tem podjetjo.
(Italijanska razdivjanost.) Iz Trsta se nam poroča: Žalostne in obsodbe vredne delavske izgrede v Skednju porablja italijanska vladajoča stranka v svoje politične namene. V soboto so namreč spravili to zadevo pred mestni zbor tržaški in za to priliko nabrali na galerijo vso poulično druhal, da bi besede iredentovskih govornikov v mestni zbornici dobile potrdilo in odobravanje javnega mnenja. Zupan Dompieri je omenil, da je pri izgredih prosil namestništvo, da skrbi za povrnitev reda in normalnih zadev. Mestni odbornik Venezian je na to za galerijo sprožil dolg govor, v katerem je dokazoval, da izgredi v Skednju ne izvirajo iz slabega gmotnega stanja ondotnih delavcev, namreč da imajo svoj povod v narodnostnih prepirih. Ti izgredi, dejal je idealni Venezian, so neko nadaljevanje nasilstev, katere uprizarjajo Slovani v Istri proti ubogim in zatiranim Italijanom!! Pri teh besedah je uboga in zatirana iredentovska raja na galeriji zagnala hrupno odobravanje ter kričala pogin Slovanom. Slovenski zastopnik Goriup je v krepkih besedah pojasnil de-janjske razmere ter dejal, da imajo izgredi svoj povod v slabih gmotnih razmerah in v izzivanju na-hujskanih laških delavcev. Galerija je seveda tudi mej tem govorom storila svojo dolžnost in kričala nad govornikom, kar galerija v tržaški mestni zbornici stori pri vsaki priliki nekaznovana. Konečno so sklenili laška gospoda, izreči nevoljo mestnega zbora proti tem napadom in nasilstvom ter pozvati vlado, da energično postopa proti takim izgredom. Odbornik dr. Cambon je čutil potrebo, ob tej priliki tudi udrihati po slovanskih voditeljih in dejal, da ne bo poprej miru, dokler se ti ne postavijo na suho, ker so ti vir vsem nemirom in neredom v Istri. — V surovi razdivjanosti proti Slovanom res primorski Lahi nimajo vrstnikov na svetu.
(Iz Rajhenburga) se nam poroča: 91etni hlapec pri Fr. Hlostanu je šel 9. junija z dvema domačima otrokoma v stransko izbo, vzel je puško v roke in vstrelil takoj do smrti 4letnega otroka, starejšega 61etnega pa nevarno ranil. Drugi dan mu je doktor izrezal 5 svinčenih zrn, drugih ni mogel, tako da je le malo upanja, da bi tudi ta otrok ostal pri življenju. — Torej zopet: Očetje ne hranite nabitih pušk v sobi 1
(Poziv!) Naši davki so ogromni, vendar upamo, da si bodo požrtvovalni rodoljubi, ki imajo kaj srca za trpeče brate, radi utrgali nekaj krajcarjev za stradajoče rodbine tržaških okoličanov. Možje, ki so jih z delom svojih rok preživljali so zaradi volitev zaprti, žrtve šovinizma, ki vlada v Trstu. Prosimo vse rodoljube, da nam pošljejo kaj doneskov, da po-moremo bratom v njih obupnem boju, ki ga bijejo za pravičnost in svojo narodnost 1 Darove sprejema uredništvo.
(Nesreče.) Dne 6. t. m. po noči je 201etni Janez Kovačič iz Oblačič pri Starem Trgu padel s ko-
zolca, kamor je hotel spat, ulomil si tilnik ter 8. t. m. umrl. — Dne 8. t. m. zvečer pusti posest-nica Vertačnik iz Most za trenotek poltretje leto staro hčerko samo pred skednjem poleg vode polnega škafu. Ko se mati vrne, najde otroka mrtvega v škafu.
(Požar.) Včeraj opoludne, praznik sv. Trojice gorelo je v Stepanji Vasi pri Ljubljani. Vnela se je hiša Florijana Lesjaka št. 39 in je zgorela streha in vse kar je bilo pod streho. Prvi pot so se prav dobro skazali gasilci novo ustanovljenega društva v Mostah
(Samomor.) Včeraj proti večeru je neki berač skočil s Francovega nabrežja v Ljubljanico ter utonil. Trupla še niso dobili.
Društva.
(Občni zbor „Katoliške družbe.") V petek 18. t. m. ima Kat. družba v svojih prostorih v Križankih svoj občni zbor, k kojemu se vsi p. n. udje uljudno vabijo. Vspored naslednji: 1. Sporočilo predsednikovo, 2. sklepui račun za 1. 1896., 3. volitev novega odbora 4. posamezni nasveti.
(Slavnost v Ljubljani,) katero priredi dne 27. junija t. 1. pevsko društvo „Ljubljana", bode zares prava narodna slavnost. Ta dan združili se bodo v Ljubljani vsi slojevi našega naroda v proslavo slovanske pesmi iu narodne stvari. Po društvih bodo zastopani slovenski književniki, umetniki, učitelji, obrtuiki, delavci, narod, kakor tudi oni možje ki zastopajo kulturna slovenska podjetja. Zastopan bode torej celokupen narod slovenski. Do zdaj so prijavila naslednja društva svojo udeležbo : Slovansko pevsko društvo v Trstu, delavsko podporno društvo v Trstu z zastavo, pevsko društvo „Hajdrih" na Proseku, slovensko pevsko društvo v Ptuju, pevske društvo „Lira" v Kamniku z zastavo, pevsko društvo „Glas" v Sodražici, Celjski Sjkol v Celju, Zagorski Sokol v Zagorju z zastavo, akad. društvo „Slovenija" na Dunaju, akad. društvo „Triglav" v Gradcu z zastavo, čitalnica v Spodnji Šiški z zastavo, čitalnica v Škofji Loki z zastavo, čitalnica v Kamniku z zastavo, čitalnica v Bizoviku z zastavo, slovensko bralno društvo v Tržiču, družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, „Glasbena Matica" v Ljubljani, slovensko pisateljsko društvo v Ljubljani, slovensko učiteljsko društvo, „Ljubljanski Sokol" z zastavo, Narodua čitalnica v Ljubljani z zastavo, klub slovenskih biciklistov „Ljubljana", I. splošno ljubljansko kolesarsko društvo, sloveusko planinsko društvo, slov. kat. del. pevsko društvo „Zvon" v v Ljubljani, slovensko del. pevsko društvo „Slavec" z zastavo, dobrodelno društvo tiskarjev na Kranjskem, veteranski kor v Ljubljani, tamburaški klub „Zvezda" v Ljubljani, „Jadranska Vila" na Sušaku z zastavo. — Da zdaj so obljubili udeležiti se slavnosti naslednji slovenski skladatelji gg.: dr. Benjamin Ipavec, Fr. S. Vilhar iz Zagreba, Danilo Faj-gelj in Karol Hoffmeister. Gospod dr. Benjamin Ipavec posvetil je pevskemu društvu „Ljubljana" krasno skladbo: „Da sem jaz ptičica, kam bi zletela", katero bode pel mešan zbor na koncertu dne 27. t. m. Radi potrebnih priprav želi in prosi društvo „Ljubljana", da se ostala društva čim prej odzovejo in prijavijo svojo udeležbo. Na bratsko svidenje torej v matuški Ljubljani.
(Kmetijsko društvo v Dobrepo-p o 1 j a h , r e g i s t r o v a n a zadruga z ome-jeno zavezo.) Letno poročilo za prvo upravno dobo od 1. julija do 31. decembra 1896. Na ustanovnem shodu dne 15. sušca 1896 se je ustanovilo naše društvo kot prva zadruga te vrste med Slovenci. Okrožno sodišče v Novem Mestu je kot trgovsko sodišče vpisalo našo zadrugo v zadružni register dne 2. junija, št. 557, in 1. julija 1. I. je začela zadruga poslovati. Naša zadruga je osnovana na širji podlagi, kakor so navadna konsumna društva. Med tem ko konsumna društva le blago kupujejo za svoje zadružnike, prodaja naša zadruga tudi pridelke svojih zadružnikov; tako hočemo doseči, da ostane dobiček, ki daje naš kmet prekupcu pri prodajanju in kupovanju, kmetu samemu in zadrugi le toliko, kolikor potrebuje za upravne stroške in za rezervni zaklad, iz katerega so pokrijejo morebitne izgube. Mi vemo, da nismo dosegli še desetine onega, kar je naš namen, toda našemu cilju se bližamo; polagoma sicer, toda neprenehoma in vztrajno. Da smo na pravem potu, dokazuje nam malodušnost onih ljudij, katere redi dobičkolovstvo ; zakaj viri, v katerih zajemajo, se suše. V skladišču imamo otrobe, moko, usnje, vino, slanino, mast, koruzo, sladne cime, apneno klajo, umetna gnojila, deteljno in pesino seme, olje, riž, jesih, suho meso in živinsko sol. Naši zadružniki so porabili jeseni do dva vagona gnojil, kar je za prvi hip gotovo veliko. Z vspehi umetnega gnojenja se zadružniki hvalijo. Prodali so pa zadružniki tri vagone fižola in jeden vagon ježic za ugodnejšo ceno, kakor se je to blago sicer prodajalo. Naše društvo je v zvezi s sledečimi zadrugami: Vinarska zadruga v Vipavi, isterska vinarska zadruga v Pulju, vinarsko in sadjarsko društvo v Gorici, kmetijsko društvo v Žužemberku in kmetijsko društvo v Horjulu. Zadruga more zaznamovati na vseh straneh ugodne vspehe in to daje naiestvu pogum, da bo pričeto delo čvrsto na-
daljevalo tem bolj, ker se nadeja zaupanja vseh ali vsaj velike večine zadružnikov. Na ustanovnem shodu je bilo naznanilo svoj pristop kakih 70 posestnikov in ti so navzlic strašenju in natolcevanju ostali možje, t. j. da uiso odnehali takrat, ko je pričela zadruga svoje delovanje. Koncem leta 31. grudna 1896 je bilo zadružnikov 113, ki so imeli vplačanega na deležih 1163 gld. Danes ima zadruga 140 zadružnikov. Število sicer ni veliko, toda pomisliti se mora, da ni s strani načelstva nobene agitacije, da prist»pi vsak nov zadružnik iz prepričanja, ker le taki zadružniki so potem zadrugi najtrdnejša podpora. Zahvaljujemo se svojim sozadružnikom najtopleje za neomejeno zaupanje, katero so uam izkazovali ves čas ter se jim priporočamo tudi v bodočnosti, zagotovljaje, da bomo delovali vselej nese bično in vztrajno za blagor cele zadruge. Priporočamo jim si žuost, ker le v složnosti bomo dosegli, po čemer hrepenimo. Priporočujoč naše podjetje božjemu varstvu, kličemo našim vrlim sozadružnikom : Bodite složni in stanovitni I — Dasi je bil začetek zadruge skromen, prodalo se je blaga do 31. grudna 1896 "za 6772 gld. 8 kr. Čistega dobička je bilo 152 gld. 64 kr., ki se je dejal v zezervui zaklad. — Stanje zadružnega imetja dne 31. grudna 1896 kaže naslednja prav vestno sestavljena bilanca: Imetje: Blago po nakupni ceni 4716 gld. 35 kr., tirjatve za prodano blago 891 gld. 93 kr., inventar 150 gld., gotovina dne 31. grudna 1896 236 gld., 42 kr., skupaj 5994 gld. 70 kr. — Gotovo lep napredek, ua katerem če?titamo prvemu kmetijskemu društvu.
Telegrami,
Krakovo, 13. junija. Poljedelski minister grof Ledebur je odšel danes v Czer-nichov, da si ondi ogleda agronornično šolo. Jutri se odpelje minister v Tarnov, kjer si ogleda deželno vrtnarsko šolo.
Pariz, 13. junija. Na potu, kjer se je vozil predsednik Faure k dirkanju razprožila se je s smodnikom napolnjena cev. Poleg cevi našli so lepak, na katerem so se čitali napadi na predsednika ter se je našlo bodalo- Več sumljivih ljudij so zaprli.
Atene, 14. junija. Guverner mesta Volo objavil je razglas, v katerem naznanja prebivalstvu, da se vse premakljivo in nepremakljivo imetje onih oseb, ki so zapustili Tesalijo. ako se s svojimi družinami ne vrnejo v 14 dneh v domovino, konfiskuje v korist turške države. — Seifullah-paša je izročil prestolonaslednika pismo, s katerim mu
naznanja, da bo 3. kor menjal svoje taborišče, ter ga prosi nadalje, naj pošlje nekaj častnikov, da mu pojasne nekatere posameznosti glede premirja.
Kalkutta, 13. junija. Tukajšnji potres je bil precej močan. V nekaterih delih mesta je skoraj vsaka hiša poškodovana. Osem ljudij je bilo pokončanih in mnogo ranjenih.
Podpisana naznanjava vsem prijateljem in znancem, da so umrli danes na praznik presv. Trojice v Mokronogu najina
m a t i
po kratki in hudi bolezni prevideni s sv. zakramenti, v 62. letu svoje starosti.
Priporočava jih v molitev in čast. gg. sobratom v memento pri daritvi sv. maše.
Ivan in Milan Šašelj,
412 1	duhovnika.
Služba cerkovnika m organista
je oddati v Kovorji pri Tržiču. —
Oglasiti se je pri podpisanem.
402 4 3	Lorenc Krištofič,
župnik
ITmrli so:
10.	junija. Frančiška Rozina, gostija, 75 let, Florijanske ulice 46, vodenica.
11.	junija. Marija Venedig, uradnikova vdova, 85 let, sv. Petra casta 8, kap.
12.	junija. Alojzij Eberle, tovarn, poslovodja, 68 let, Kar-lovska cesta 15j vodenica.
MeteorologiSno poročilo.
a f. a	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina v 24. urah v mm.
12| 9. zvečer		741-5	1Б 8	sr. jzah.	del. jasno	0-0
13	7. zjutraj 2. Dopol	741 5 740-6	16 1 23-0	sr. vzjvzh. si. jjvzh.	skoro jasno jasno	
1H| 9 zvečer		1 740-9	1 17 3 1 si. sever		jasno	00
. .1 7. zjutraj i 2. popol.		740.5 738-3	16-8 246	si. jvzh. sr. vzjvz.	jasno n	
t
403 1-1
Srednja temperatura sobote 16-1°. za 1-3° pod normalom. Srednja temperatura nedelje 18 8°, za 1-3° nad normalom.
V nedeljo dne 13. junija ob l',2. uri popoldne je gospod
Matija Muhar
mnogoletni cerkovnik stolnice ljubljanske po kratki bolezni, previden, star 56 let, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bode v torek, dne 15. junija, ob C. uri zvečer iz semeniških ulic št. 2.
Pokojnika priporočam znancem in prijateljem v pobožni spomin.
Ljubljana, dne 14. junija 1897.
Nežika Muhar
sestra.
Natečaj.
Mestno županstvo v Idriji razpisuje s tem, natečaj za zgradbo nove mestne hiše. Omenjena dela proračunjnna so sledeče:
I.	Zemljiška dela gld. 303 44
II.	Zidarska dela	„ 14542 25
III.	Kamnoseška dela ч 2152 32
IV.	Podobarska dela „ 536'—
V.	Tesarska dela	„ 2206 23
VI.	Kleparska dela „ 718-33
Vil. Pokrivanje strehe „ 685 84
VIII. Mizarska dela	„ 3102 36
IX.	Ključavničarska dela ч	2820 70
X.	Dobava železa „	1208 10
XI.	Pleskarska dela „	591 55
XII.	Slikarska dela „	332 —
XIII.	Steklarska dela „	585 36
XIV.	Bazne naprave „	960 —
Skupaj gld. 30744-4S
Navedena dela oddana bodo skupno jednemu podjetniku in sicer delo z materijalom vred. K tej ponudbi vabijo se podjetniki z dostavkom, da mora vsak podjetnik ponudbi priložiti vadij, znašajoč 10% proračunjene svofe, t. j. 3074 gld. Pismene ponudbe morajo biti zapečatene in naj imajo razun naslova napisano »Ponudba z a zgradbo nove meslne hiše v Idriji«.
Ponudbe morajo biti najkasneje do 23. junija opoludne v Idriji.
Potrebni načrti, proračuni in posebni pogoji nahajajo se v občinski pisarni vsakemu na vpogled.
Mestno županstvo v Idriji, II. junija 1897.
ШШШШШ
sr
-s»
kranjski
laneno-oljnati firnež.
I. kranjsko
čisto laneno olje.
SieeaMtf'fiimež (selile)
priporoča najceneje 59 104-61
dldolf %JCaupfmann,
I. kranjska tovarna oljnatih barv, flr-nežev, lakov in kleja v Ljubljani.
X Kristijan Mahlknecht x
t
&
y.-šm i«
uradno protokolirana tvrdka
St. Ulrich, Groden, Tirolsko
se priporoča za
lesena cerkvena «lela
kakor altarje, prižnice, podobe svetnikov, Kristuse, božje grobe, jaslice vzbuknjena križeva pota nafioej-šega dela in druge umetnine vsake vrste. Vse po zmernih cenah.
Ilustrovane cenike, narise, proračune pošiljam na zahtevo zastonj.
Priporočila. Vaše blagorodje! Potrdim Vam, da je za sv. misijon pri Vas naročeni križ došel v najboljšem stanu. Ta podoba je po mojem mnenju umetno delo prve vrste. Anatomija krasna, izraz obličja prešinljiv. Videl sem ljudi jokati ob pogledu tega Kristusa. Moram Vam toraj izrekati svojo najtoplejšo zahvalo ter vsestransko priporočim Vašo tvrdko. Grahovo pri Cirknici 28 4-1	Fr. Lakmajer, župnik.
Blagorodni gospod ! S poslano „Nebes kraljico" sem povsem zadovoljen. Prekrasna je. Lepa hvala ! Stari Trg pri Ložu. Vam vdani Л. Ponikvar.
I >...	■ i av-kC.ti.. '-. I
Ш Dunajska borza.
Dna 14. junija.
Skupni driavni dolg v notah .... Skupni driavni dolg v srebru . . .
Avstrijska zlata renta 4%.....
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4%......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld. . ...
London vista..........
Kemiki dr», bankovci za 100 m. nem. dri. v«
10 mark...........
10 frankov (napoleondor).....
italijanski bankovci.......
C. kr. cekini ..........
102 gld. 25 kr.
102
25
. 123 ,	35 .
. 100 .	85 .
. 123 .	
. 99 .	90 .
. 963 .	
. 368 ,	
. 119 .	50 ,
j. 58 .	65 .
• H .	73 ,
• 3 „	524,
. 45 .	45 „
. 5 „	65 ,
Dn6 13. junija
4% driavne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . .
Državne srefike 1. 1864, 100 gld.....
4 % zadolinice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . ,
Posojilo goriškega mesta.......
i% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred. banke 4 % Prijoritetne obveznice državne železnice . . ,	„ južne železnice 3 % ,
,	„ južne železnice b% .
,	, dolenjskih Ieleznic 4%
155 gld. 50		kr.
159 .	—	n
1Š9 .	—	m
99 .	35	a
141 .	25	*
127 „	60	•
108 .	50	«
112 .	50	n
98 .	76	il
99 „	80	%
225 .	—	•
180 ,	20	■
126 .	30	•
99 .	50	
Kreditne srečke, 100 gld........198	gld.	75 kr
4% srečke dunav. parobr. drnžbe, 100 gld.	150	d	—
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20	,	20
Rudolfove srečke, 10 gld.......25	.	25
Salmove srečke, 40 gld........72	.	50
St. Genćis srečke, 40 gld.......7o	.	—
Waldsteinove srečke, 20 gld......59	.	—
Ljubljanske srečke.........22	,	25
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld.	160	,	25
Akcije Ferdinandovesev. železn., lOOOgl.st.v.	3555	„	—
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ...	382	,	—
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	88	,	—
Dunajskih lokal, železnic delniška druiba	—	,	—
Montanska družba avstr. plan.....100	,	15
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .163,—
Papirnih rubljev 100 ........ 127	„	—
Nakup ln prodaja fsaktvritnih driavnlh papirjev, srećk, denarjev itd. Kavarovanje is zgube pri irebanjlh, pri izžrebanjs
naihianjsega dobitka. £ s 1 s n t n a i i v r š i t e v narodll na boril.
Menjarnična delniška družba
„M K K C U H"
Wollziili it. 10 Dunaj, Rariihilfirstraise 74 B.
ЖаГРоЈавп11а"5<дк v vseh gospodarskih in flnaninlh stvareh, j
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoi|skili vrednost*:!' ' papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče viiocega abrestovanja pri popolni varnosti BV naloženih glamlc,