Leto I. Ljubljana, četrtek 51. julija 1919. Štev. 164. VEČERNI L! NEODVISEN DNEVNIK Posamezna številka 10 vinarjev Cene po pošti: kb celo leto K 40*— *n polleta . K 20*— >a četri it'!« K K)* — 1 rnnsec K S OO 2b Ljubijano mesečno 3 H. Uretlriittvo In upruva. KupiUrJev« nllcs St. (u IXr««ia, (eietan 6lev/tli. Izpraznitev Celovca. LDU Celovec, 29. julija. (Uradno) Po-£ajanja, ki so se vršila meseca julija na temelju sklepa interaliiranega vrhovnega vojnega sveta v Parizu med interaliirano komisijo za premirje v Celovcu in vojaškimi zastopniki kraljestva SHS, kakor tudi tned entenf.no misijo in vojaškimi zastopniki Nemške Avstrije na drugi strani, so dovedla do določitve nastopne demarkacijske črte med nemškoavstrijskimi četami in četami kraljstva SHS na Koroškem: Mumovec (Maloška peč, Mallestigerkogel) (1817), Poljana (666, do Drave nasproti Skočidola (Gottestal), potem Drava do i km vzhodno od Rožeka, potem Vrbsko jezero južno od Vrbe ob Jezeru (Velden), sreda Vrbskega jezera Jezernica (Glinica, Vankart, Glanfurt), Glina {Glan), Krka do približno 1 km južno od Šentjanža nad Mostičem (St. Johann), potem politična meja okrajnega glavarstva Velikovca čez Speik-kogel do Kaspersteina, potem severno od vasi Hrast (Hart), zapadno ob železniški progi do vzhodno od Plestatten in potem južno od cerkve Sv, Magdalene do Košenjaka (Hiihnerkogel). Na podlagi tega sporazuma se umaknejo čete kraljestva SHS v odseku vzhodno od Vrbskega jezera na zgoraj imenovano demarkacijsko črto, v odseku južnozapadno od Vrbskega jezera pa se pomaknejo v svoje postojanke na novi demarkacijski črti. Ta pokret se izvrši dne 31. julija. LDU Celovec, 30. juKja, Mnogo korporacij in uglednih zasebnih privatnih oseb, kakor tudi več občin iz celovške okolice e storilo pri koroški deželni vladi korake, da bi se preprečila zopetna zasedba mesta in okolice po nemško-avstrijski ludski brambi, ki se je odlikovala 8 plenitvami in razuzdanostjo. Koroška deželna vlada je uvidela potrebo izjaviti v ofidel-nem komunikeju, da bo nemškoavstrijsko orožništvo zasedlo Celovec in njega okolico. , Demarkacijska črta v Banatu* LDU Belgrad, 29, jul, Jugoslovansko-rtjmurska demarkacijska črta se začenja v Banatu na severu 9 km jugozapadno od ogrskega mesta Mako, končuje pa se na jugu ob teku reke Nere, Na srbski strani demarkacijske črte se nahajajo kraji: Ma-jur, Kerestur, Mirijevo, Mokrin, Nakofal-va ,Mali Kolmoš, Žombolja, Keča, Senj, Ujvar, Eregfalu, Vitorja, Srbski Itebej, Ištvan-fold, Sarjan, Kriva Bara, Soka, Veliki Gaj, Vatin, Veliki Sam, Lazunac, Kupice, Kaludjerovo. Od Kaludjerova se spu- šča črta na reko Nero, na koto 111 proti Leskovici. Na rumunski strani demarkacijske črte stoje: Bolgar Teleb, Valkanj, Iste-remi, Nagy Olmos, Bobda, Aurel Haza, Magyar St, Marton, Otelek, Pardanj, Mo-doš, Banlok, Denta, Moravica, Jerman, Klokodja, Pomorište, Baradja, Vranj, Mir-kovac, Mala Subotica, Nikolince, Najdaš, Na levem bregu Nere se nahajajo: Leskovica, Zlatica, Lugovac, Sokolovac in ob Donavi Bazjaš. Krvavi nemiri v Bolgariji. LDU Deutschaltenburft, 30. julija, (Brez- I resni nemiri. V več mestih so bili krvavi spo-žičooj Rumunski tiskovni urad poroča iz So- I padi. Čimdalje pogosteje lije: Zadnje dni so po vsej Bolgariji izbruhnili 1-------'*l~*— r f_ se Suje zahteva po pro&laienju sovjetske republike. Poraz Mažarov. LDU Deutschaltenburtf, 30. julija. (Brezžično.) Rumunski tiskovni urad objavlja naslednje vojno poročilo z madžarske fronte: Ob Tisi so Rumuni dosegli nove uspehe; dosedaj •o ujeli 8000 Madžarov. Ob vzhodni fronti so poizkusile ruske boljševiške čete prekoračiti Dnjester. Poizkus se je izjalovil vsled odpora rumunskih in grških čet. LDU Deutschaltenburtf, 30. julija. (Brezžično.) Kakor javlja rumunski dopisni urad Dacia iz Bukarešte, pravijo bukareški listi, da je treba na vsak način izvršiti vojaški pohod v Budimpešto. »Adeverul« izjavlja, da bo Ru-muniia sama brez vsakršne pomoči entente izvedla to akcijo. Odstop Bele Kuna. LDU Dunaj, 30. julija, (ČTU.) Danes dopoldne je odpotoval v Bruck ob Litvi ogrski poslanik na Dunaju Bohm v spremstvu predsednika budimpeštanskega voja- škega in delavskega Sveta Jakoba Welt-nerja, kateri je bival nekaj dni na Dunaju, da se v imenu Bele Kuna pogaja z dunajsko ententno misijo. Istočasno je dospel V Bruck is Budimpešte Bela Kun in se posvetoval s svojimi emisarji. Kakor se za* trjuje iz poučenih krogov, je izjavil Bela Kun, da je pripravljen predati svojo vlado popolnoma socialnim demokratom, ako mu ententa dovoli nekatere koncesija ki se nanašajo na mirovno pogodbo z Ogrsko. Jutri zvečer se odposlanec Bele Kuna najbrže povrne na Dunaj, da poroča en-tentni misiji. Ker tukajšnja ententna misija brez navodil svojih višjih oblasti najbrže ne bo odločala, se pričakuje, da bo menda šele v soboto padla končnoveljavna odločitev o madžarski sovjetski vladi. Podi vtisom pričakovanega odstopa vlade Bele Kuna so madžarski socialni demokratje pozvali svoje inozemske sodruge, da se pripravijo na vrnitev v domovino. Bojni položaj v Rusiji. LDU Belgrad, 29, julija. Iz ruskega uradnega vira se javlja: Protinapadi rdečih čet na Denjikinovi fronti v poltavskem in jekaterinoslavskem okrožju so bili odbite. V smeri proti Astrahanu smo prekoračili Bebsjakov. Na fronti ob Volgi smo zavzeli Carev, Fronta ob Donu poteka preko Dikova, Lapčinskaje, Dobrova,, Linkija, Koroca in Oskola- Na severu uspešno napredujemo, Na zapadu gre fronta preko Grajvarona, Bogoduhova, Krasnokutska, Jekaterino8lava, Znamenka in Aleškova. Uralski kozaki so oddaljeni od Astrahana 60 vrst. Pripomba: Mestece Carev se nahaja na iztočni obali vzhodnega rokava do-lenjega toka reke Volge. Zavzetje Careva pomeni popolni prelom boljševiškega prometa med Osrednjo Rusijo in Kaspiškim morjem. Zasedba srebrjanskega pristanišča in bližanje uralskih kozakov od vzhoda grozi boljševikom z izgubo vseh pristanišč na Kaspiškem morju, tako da bo boljševi-ško kaspiško brodovje v kratkem času prisiljeno, da se uda. Od ostalih zavzetih točk ima važnejši pomen železniška postaja Znamenka, ki leži na desnem bregu Dnje-pra in je oddaljena od Kijeva 270 km od Odese pa 300 km, kar ni mnogo na ruske razdalje in način vojevanja. Selo Aleški stoji na levi obali Dnjepra nasproti Her-zona in je le 70 km oddaljeno od Nikolajeva, važnega pristanišča in oporišča ruskega črnomorskega brodovja. Na ta način so boljševiki odrezani od Kaspiškega morja. Fronta Kolčakove vojske se more sedaj brzo združiti s fronto generala Denjikina, ki je na svojem pohodu v zapadni smeri znatno napredoval Rok avstrijski delegaciji podaljšal?. LDU Lyon, 30, julija- (Brezžično-) Avstrijska delegacija jo zaprosila za osemdnevno podaljšanje roka, ki ji je bil dovoljen za predložitev pismenega odgovora na mirovne pogoje. Mirovni posvet. LDU Lyon, 31. julija, (Brezžično.) Vr-lovni svet zaveznikov se je v svoji včerajšnji seji pečal z mirovno pogodbo, ki je namenjena Bolgariji, Ko je bil odobril gospodarske določbe, ki jih je izdelala strokovna komisija, se je lotil teritorialnega problema, Zaslišal je predvsem Venlzelosa, ki je poročal o mejah Grške, Predsednik iVenizelos je govoril zlasti obširno o grozovitostih, ki so jih zagrešili Bolgari na grškem prebivalstvu v Macedoniji, ter prečital tudi nekaj izvlečkov iz poročila komisije, ki je preiskavala te dogodke, —-Vrhovni svet aliirancev se je bavil nadalje s prošnjo nemškoavstrijske mirovne delegacije, naj se ji podaljša rok za predložitev odgovora. Sklenil je, da se ji podaljša rčk za teden dni. RafSSikacija mirovne pogodbe v Belgiji. LDU Amsterdam, 30, julija, (Dun, KU) »Telegraaf« poroča iz Bruslja: Belgijski jbomični odsek za zunanje stvari je sprejel mirovno pogodbo z Nemčijo, Poslanska Zbornica bo razpravljala o ratifikaciji mirovne pogobe prihodnji teden. Podržavljeni« rudnikov na Angleškem. LDU Horsea, 30. julija. (Dun, KU — Brezžično.) Angleška vlada se je v bistvu izrazila proti podržavljenju rudnikov. Ta odločitev pa še ni končnoveljavna, ker se hoče angleška vlada glede podrobnosti svoje politike napram rudniški industriji še posvetovati s parlamentom, Podržavljenje rudnikov more pa že danes veljati za izključeno in se ministrski svet niti več ne posvetuje o tem problemu. Italija ne bo posredovala. LDU Rim, 30, julija. (Dun. KU) Odgovarjajoč na vprašanje glede na intervencijo Italije na Ogrskem in Ruskem, je izjavil ministrski predsednik Nitti, da Italija ne (misli nato, začeti tako akcijo. Premožesijskl davek v Italiji. LDU Berlin, 30. julija. (Dun, KU) »Ber-liner Tageblatt« poroča iz Lugana: Glasom »Avantija« bo tudi v Italiji, in sicer potom kraljevega dekreta uveden premoženjski Idavek, ki ima obsegati vsa premoženja, ki [prekašajo 50.000 lir. Nemške vojne ladje bodo dvignili. LDU London, 29, julija. (Dun, KU) »Evening Standard« poroča: V nasprotju z dosedanjim naziranjem se je ugotovilo, da bo mogoče, pretežno, večino nemških vojnih ladij, ki so bile potopljene v Scapa Flowu, dvigniti na novršje, in sicer še tekom tega leta, Mitafska lic Japonska; LDU Washingion, 30. julija, (Dun. KU) Japonski opravilnih je po razgovoru z Lan-singom zastopniku lista »Associated Press« izjavil svoje mnenje, da bo Japonska obnovila suvereniteto Kitajske v Kiau-čau in da bo glede lega uvedla kar najprej mogoče pogajanja. Kitajska in Japonska bosta skupno oskrbovali železnico in Tsingtau bo kot internacionalna mednarodna naselbina imel svoboščine za svetovno trgovino. Japonska bo umaknila svoj čete iz Šantun-ga, kakor hitro bo to praktično mogoče. Cesarska vila v Išias — zavetišče otrok. - LDU Dunaj, 30. julija. (ČTU.) Državni tajnik za socialno skrbstvo Ferdinand Hanuš je izjavil zastopniku r.ekega časopisa: Po prizadevanju državnega tajništva za socialno skrbstvo je bilo v nekdaj cesarski vili y Išlu, katera je bila kakor vse drugo, zasebno premoženje cesarske rodbine, razlaščena, sprejetih 400 otrok. Pomanjkanje stanovanj je občutno na Dunaju, posebno zaradi priseljencev, katerih je okoli 30,000, Po sklepu miru je upati, da se velik del teh izseli, posebno v nove nastale države. Iz pofcrs|ine. k Bohinjsko jezero je pravi biser v kroni Jugoslavije, Primerja se lahko rtaj-lepšim jezerom v Alpah; ima pa to prednost pred njimi, da je ohranilo še vso svo* jo romantiko, ker ga ne obdaja venec bogatih manj okusnih vil in hiš. Ako hočeš videti pravo, pristno in nepokvarjeno planinsko krasoto pridi v Bohinj. Kakor nedolžen otrok v materinem naročju tako počiva jezero sredi nebotičnih gora. Svetni šum ne sega sem, Tu pozabiš na vse skrbi in neprilike, ki jih povzroča sedanje moderno življenje, Ako bivaš tu le par dni, vrneš se že okrepčan v svet, Dasi gleda s Črne prsti pohlepni Lah v zeleno dolino, so ti vklub temu na razpolago najlepši izleti in najkrasnejše ture. Po zložni poti prideš na planino pri Kraju, kjer leži cela vas, kamor so se hodili vojaki s Krna od-počivat. Triglavska jezera, Triglav sam in njegovi sosedje te vabijo, da jih obiščeš. Po vsaki turi te čaka potem dobra in cena postrežba v planinskem hotelu »Zlatorog«* in kako krasna je kopel po daljšem izletu v svežih jezerskih valovih, k Osebne vesti. Sprejet je gradbeni nad-komisar v p. inž. Josip Žužek kot pogodbeni uradnik v službo gradbenega ravnateljstva. Rudarski inženir v p, Karel Brus je sprejet kot pomožni pogodbeni uradnik v začasno službo osrednjega urada državnih montanisfič-' nih obratov. Dr, Peter Jarnik je sprejet v začasno pogodbeno službo pri osrednjem uradu državnih montani stičnih obratov. Dr. Fran :Rostahar, začasni gimnazijski učitelj na državni gimnaziji v Mariboru je imenovan za pravega gimnazijskega učitelja. Živinozdravnik Lovro Tepina je sprejet v državno službo_ kot vodja podkovske šole v Ljubljani. Absolvirani pravnik Anton Krajšek je sprejet kot kon-ceptni praktikant v pripravljalno službo politične upfave v Sloveniji, Stud, mont. Viktor Šinkovec je! sprejet kot ferjalni tehnik v služ-ibo '"V premogokopu- Velenje. -k Počitniški tečaj, ki se bo vršil na državnem učiteljišču v Ljubljani za gojence (gojen- ke) 3. letnika učiteljišč (er za abiturijenie srednjih šol (lice;... prične due 18. avgusta ob 8. uri zjutr.: j ter bo trajal do 4. oktobra. K obisku tega tečaja so pripuščeni vsi, ki so —* ustmeno ali pismeno •— prijavili svojo udeležbo. k Ustanove dežele Kranjske, Iz seje dež. vlade. Poverjenik za soc. skrb se pooblašča, da sporazumno s komisijo za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave prevzeme vse ustanove dežele Kranjske, ki spadajo v delokrog poverjeništva za socialno skrb. Poleg tega se pooblašča poverjenik za socialno skrb, da uredi v sporazumu s komisijo za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave imenovanih ustanov in da stavi glede imenovanja za to upravo potrebnega uradništva celokupni deželni vladi tozadevne predloge, k Rogaška Slatina. Nadravnatelj dr. Mulli zapusti svoje mesto. Posle prevzame novoimenovani ravnatelj tega zdravilišča, Franjo Herg. k Celjska cinkarna. Deželna vlada je pri-'trdila zvišanju prejemkov delavstva v celjski 'cinkarni. ■ k Puškarska šola in preskuševalnica za 'ročno orožje v Borovljah spada odslej v delokrog poverjeništva za uk in bogočastje. k Ženitovanjske zglasrdce odpravljene. Deželna vlada je sprejela naredbo, s katero se razveljavlja po gubernijski naredbi iz leta 1832 upeljana institucija ženitovanjskih zglas ,nic za vojvodinjo Kranjsko. k Nemška razbojništva na Koroškem, Iz Ledenice poročajo: V soboto dne 26. t. m. ie sedelo cb 10 zvečer kakih 8 kmetov in fantov v gostilni na pošti, kar naenkrat je priletela sozi odprta vrata ročna grana-' ta v zid, naslednja pa v vrata, GosPe so .pobegnili, a granati sta se razpočili z groznim pokom, K sreči se osebam nli ničesar ;zgodilo, poškodovano pa je zidovje in so' okna, omare, mize, steklenice itd. bile popolnoma razbite. Napadalca, Nemci, so p°* begnili brez sledu'."—Naslednji dan sta hodila okrog dva vohuna ter izpraševala ljudi po novih dogodkih. Ljudje iz gorenjih' vasi pripovedujejo, da se Nemci hvalijo, ka ko so vrgli na sredo mize, okoli katere so : sedeli srbski vojaki, ročne granate in dsl bodo prišli v kratkem z večjo silo. To fesi bil že peti napad na isto hišo, kjer so bdi že 4 mrtvi in 7 ranjenih žrtev. Prebival-: ,stvo, ki trpi pod nasilstvom nemških razbojnikov, si želi, da bi že enkrat prišli vi. varno zaledje jugoslovanske demarkacijske črte, ki je samo dobrih 800 korakov, oddaljena od omenjene hiše. Prebivalstvo upa, da se bodo jugoslovanske čete vzdig-i nile in korakale naprej, <■ [ k Ko so organizirali na Jesenicah narodno obrano, Prea ljubljanskim deželnim sodiščem se je zagovarjal 30, julija skladiščnik državne železnice Ivan Pintar. Obtožen je:' Dne 4, maja je bilo v Humnovi gostilni več Žostov, kjer je Lovro Humer v pogovoru tudi ejal, da so ravno po lepakih objavljali, da se ’ morajo fantje zglasiti k orožnim vajam, cta' pa se že čuje, da se jih ne bo nihče udeležil. Na to je pristavil Josip Pintar: »Saj vendar ni treba, saj smo že svobodni.« Pinta,r_pravi, da' ni kriv. Po polomu sem bil prvi, ki sem zahteval od predsednika krajevnega odbora narodnega sveta g. dr. Kogoja, da naj se skliče in oboroži narodna obrana, ker se je pričakoval vpad nemških tolp s Koroškega. Dr. Kogoj kot priča zaslišan, je izpovedal, da je re? prišel k njemu Pintar in mu izjavil/da so_sq-[ cialni demokratje pripravljeni sodelovati v narodnem odboru z namenom, da se organizira narodna obrana in je v odboru predlagal, da naj se fantje oborože, da ne bodo prišle nemške drhali doli. Smatral sem Pintaria za boli mirnega socialnega demokrata, ki se ie čutil vedno Slovenca. Dr. Korun priči: »Vi niste pristaš socialno demokratične sfranke?«' — Priča: »Tako oficielno ne.« — Predsednik -enata priči Francu Tepini-. '>Povejie/- kateri »tranki pripadate?« — »Zvezi jugoslovanskih železničarjev.« — Priča potrdi, kar očita obtožnica Pintarju, — Prič« Kuitter ni slišal, u bi bil Pintar govoril, kar mu obtožnica očita. — Sodišče je Pintarja oprostilo, ker se je prepričalo, da Pintar ni imel namena hujskati in dai ni hujskal, ker je, če je te besede govoril, lih govoril mirno. Srbski in hrvatski udeleženci social" iega kurza na Homcu pridejo iz Zagreba v petek 1, avgusta popoldne ob treh v Ljubljano na južni kolodvor, kjer jih pozdravijo deputacije naših organizacij. Isti popoldan ob šestih odidejo z gorenjskega kolodvora na Homec, Vabimo vse, da se številno udeleže pozdrava na južnem kolodvoru, Srbov in Hrvatov pride okoli 180, Iz LSublfane, 1 Ruski kružok v Ljubljani povzame v kratkem svoje delovanje v veliko širšem okvir.u kot doslej. Odbor vabi vse prijatelje Rusov k vstopu v društvo. Članarina znaša mesečno 1 K. Prijaviti se je pismeno na: Ruski kružok v Ljubljani, Jurčičev trg št, 3, Dan občnega zbora se razglasi v. časopisju. Članarina se bo pobrala pozneje. Za odbor: Terezina MahajloVna dr. Jenkova, 1 Uradniki in uradnice denarnih zavodov se opozarjajo na skupščino Društva zasebnega uredništva Slovenije, strokovna skupina denarnih zavodov Ljubljana, ki se vrši v nedeljo, 3, avgusta t, 1. ob 9. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Zborovanje je velevažno in vsled tega polnoštevilna udeležba zelo priporočljiva, Odbor, 1 Inženirska zbornica v Ljubljani. Deželna vlada je sprejela naredbo o ustanovitvi inženirske zbornice v Ljubi jaii. 1 Hišni posestniki ljubljanski se vabijo, da se radi primerne ureditve najemščin nemudoma z^lase v pisarni Prvega društva hišnih posestnikov, Šelenburgova ulica štev, 4. od 6. do 7. ure zvečer, 1 K stanovanjski bedi. Prejeli smo: Predsednik Prvega društva hišnih posestnikov ljubljanskih je deželni vladi predložil 27 predlogov, s katerimi bi se zamoglo v najkrajšem času vsaj nekoliko odpomoči skrajni stanovanjski bedi v Ljubljani, Ker §e more vsaj nekaj predlogov nemudoma izvršili, jih bo treba brez odloga upejstvjti in obupne stanovanjske razmera vsaj nekoliko ublažiti. Gotovo bo delo hitreje izvršeno, ako se sedaj o tem ne razpravlja v javnosti. . 1 Vzklicne razprave pri deželnem sodišču. Ivana Derničeva je bila obsojena pri okrajnem sodišču v Radovljici na 500 kron globe redi razžaljenja časti, ker ie rekla Ivanu Der-niču z Lancov: »Ne’ upaš se me tožiti, ker si že toliko_ goljufal. Če bi ne goljufal, bi pa imel še aprovizaciio. Okrajno sodišče v Radovljici ni smatralo, aa se je Derničevi posrečil dokaz resnice. Prizivni senat je Derničevo oprostil, “er je smatral, da se ji je dokaz resnice po-»rečil, ker je Dernič postopal na 'goljufiv na-c>n in za trgovca na nereelen način^ Pustil je močiti žaganje in leseno volijo, kar je dobavljal vojakom, da je bilo blago težje. Derničevi *e je tudi posrečilo dokazati, da so bile pri »frovizaciji nerednosti in mu je glavarstvo fiprovizacijo odvzelo. — Okrajno sodišče v Kranju je prisodilo Francu Vertniku 5 tednov, Janezu Grošlju pa 1 mesec zapora. Nahrulila sta namreč lovskega čuvaja Pavliča in je sodnik obsodil tudi radi poskušene lovske tatvine. Ljubljansko deželno sodiSče ju je W oprostilo od obtožbe radi prestopka po- ! skuti«ne lovske tatvine in je prisodilo Vertni-I kr. iO, Grošlju pa 5 dni zapora. — Sodišče v :jki Gori je prisodilo železniškim delavcem Jensterhij- Pečarju, Mesariču in Koširju po 24 ur zapora, ker so pri nakladanju izolatorjev pobili 15 k{« izolatorjev, ki so jih kar metali, mesto da bi )ih lepo skladali. Vzklicni se-' nat je vse štiri oprostil, ker ni smatra! za do-! kazano, da so delali z zlobnim namenom škodo. 1 6 mesecev težke ječe je prisodilo deželno sodišče Juriju Kramarju iz Kamnika, ker (je kradel po polju, pokvaril svoji ženi grah in izruval preklje. Klatil se je okoli, kar je zaslužil, je zapil. 1 Mlada tatica. Pred deželnim sodiščem se ie zagovarjala. 30. t, m. 1. 1902 rojena A. Z., ker je ukradla svoji zadnji gospodinji 1 bluzo, 1 srajco, 1 predpasnik. Predsednik senata ; nadsvetnik Vedernjak: »No, povejte)" kaj so Vaš oče in Vaša mati?« — Obtoženka: »Oče so rudar, mati so zaprti v Begunjah, ker so neko žensko ubili. Hodila sem v tovarno, ko so mater zaprli, sem šla služit.« Služila je po 4, po 3 im 1 mesec pri raznih gospodinjah. Zadnji gospodinji je vzela navedene predmete. Predsednik: »Zakaj ste vzeli?« — »Ne vem, kaj me je premotilo.« — Predsednik: »Dekle, kaj bo iz tebe, tako mlado si, pa že kradeš? — Kakšen bo konec?« — Njena zadnja gospodinja kot priča zaslišana izpove, da jo je dobila pri Srbih v baraki. Predsednik: »Dekle, kako si zašla na slaba pota? V šoli si bila tako pridna!« — Sodišče ji je pisodilo 4 tedne navadne ieče. Dekle je glasno plakalo. Pedsed-nik jo je po razglašeni obsodbi očetovsko resno prosil in svaril, da naj se poboljša. DekLs; »Sai ne bom več kradla. Se bom poboljšala. Predsednik: »Danes smo te milo sodili. Upam, da te ne bom več tu videl. Če pa zopel prideš pred nas, bo šlo za mesece. Z Bogoml Poboljšaj sel« • ž Koliko zapravijo evropske vladarice za svojo obleko? Tisti bajni časi so minuli, ko se je pripovedovalo, da se kraljice odevajo v zlato in drago kamenje. One so sicer še sedaj merodajne v najvišjih krogih glede okusa in mode, toda za obleko zapravijo vendar mnogo manj, nego nekatere odlične igralke ali žene milijonarjev. Nemška cesarica je potrebovala na leto 50.000 kron za svoje obleke, kar bi bilo za marsikatero Amerikanko veliko premalo. Kljub temu se sodi, da je bila nemška cesarica najlepše opravljena. Mnogo več zapravi španska kraljica Viktorija, ki plača samo v Parizu vsako leto račun od 120.000 K. Na drugem mestu stoji italijanska kraljica Helena, katera potrebuje za svojo garderobo 70.000 K na leto. Angleška kraljica Marija porabi na leto 50.000 K za svojo obleko, medtem ko se je ruska carica zadovoljevala s toaletami, ki so stale 35,000 kron. Najskromnejša je nizozemska kraljica Vilhelmina, ki ne zapravi več kot 25 tisoč kron. ž Ženski rekord v tenisu. Svetovni rekord v. tenisu je dobila na tekmi v Londonu Francozinja Suzana Lenglen, ki je premagala Angležinjo Lambert Chambcrs, katera je bila že od 1. 1914 prva na tem polju. To je prvič, da je na Angleškem Francozinja odnesla pri športni tekmi rekord. Po svetu. 110 kilometrov v 62 letih. »Echo de Pariš« poroča: Dosegli smo rekord poštne počasnosti, V resnici ne mine mesec, da bi listi ne poročali o slučajih, da je pismo po- trebovalo do svojega cilja pet ali šest let : deset, petnajst, dvajset let, potem ko je bilo oddano na pošto. Toda vse to je malen-kost, V našem slučaju se gre Za vse kaj bolj važnega: dvainšestdeset let. Dvain-f šestdeset let za progo stodesetih kilomei trov! 15. junija 1857 je oddal Saint M... •vi Beyssacu (Correge) na pešlo pismo na-slovljeno na svojo ženo Clermont-Ierrand; Žena je dosegla visoko starost, vendar ni dočakala, da bi prejela to pismo. Letos 10' junija pa je pismonoša dostavil pismo. Ketf je žena od Saint M,,, umrla že pred 8. do 11. ure, šv, 600 do 1200 dne 1. avgusta od 2. do 5. ure, štev. 1200 do 1800 One 2, avg, od 8. do 11. ure, od 1800 naprej dne 2. avg. od 2. do 5, ure. Za vsakega otroka se plača 1 krono za režijske Stroške in se dobi; 60 dkg kakava — 75 iSkg sladkorja — 65 dkg moke in S polic fronderz. mleka. Naddijiu spored se objavi y listib, »Mi smo tu v Belcu vsi skromni, zakaj pa bi ne bili? Se-li morda lahko ponašamo z eleganco? Ah, ali, saj vemo! A tu smo drugačni, vsak samo gleda, opazuje, se smeje, a kadar je čas, zna povedati tudi resnico. Včeraj je takoj tu nekdo povedal: Še stekleničnice nimal — A da ne pozabim, — samo na izlet ne pozabite, a da ne bo hrupen, sicer bi ne šla — mi imamo radi skromne zabave, a prisrčne, čeprav so brez elegance!« Pri tem je stala kot na odru, usta so veselo ščebetala, tenke roke so razkladale, na licu pa se je družila otroška priprostost s pogledi izkušene kokete. »Samo hudi ne smete biti, gespodična —« zamrmra tajnik in ji požuga. »Jaz huda? Ali, potem me, gospod tajnik, slabo poznate! Jako slabo!« Iz sobe se začuje zbor smejočih se glasov. »Aa — družba!« pravi tajnik, »Mama ima obisk — po mojem okusu bi to ne bilo, jaz imam rada tiho, prijetno,« veli ona skoro šepetaje. »Ne pozabita, gospoda, kar sem rekla o tem izletu. A kaj si vendar domišljujem! Kaj je neki gospodom zame — ako gvem, ali pa ne'l« »O, prosim, gospodična, saj zato sva vam prvi povedala, vam edini doslej —« se brani učitelj. »Od zadnjega konca, ne? A zdaj moram hiteti — klanjam se, priporočam se!« Že je bila na stopnici pred vrati, a se še obrne: »Kje pa, gospod Beranek, mi to poveste?« »Kjer želite, gospodična!« se prikloni on, — »Torej jutri večer — tukaj na klopi, ne?« Nasmejala se je ljubeznivo in izginila. Cingljanje zvončka je skončalo njene vesele besede. Gospoda sta stala za hip omamljena od tega žvrgoljenja. Ko sta šla dalje, si je tajnik zavihal brke in zamrmral: »Meni 6e zdi, da sva si škodovala.« »Meni tudi,« pritrdi učitelj, počasi korakajoč, »a kaj za to?« »Čujte, prijatelj, meni se zdi, da ima vas na piki.« »Brez skrbi!« in Beranek si je vihal konec mladih brk ... Malka je pritekla v sobo vesela, zardela. »Verjamem, gospodična, verjamem,« jo s prisiljenim usmevom sprejme županja. Tudi druge dame so se skrivaj smehljale. »Kaj pa, gospe?« nedolžno vpraša gospodična. »Kaj bi tajili — saj gospodična kar žari po tej zabavi!« »Gospa — to je bila poštena zabaval« »No, Beranek tu lahko postane definitiven — pet sto bi imel —« se posmeje ravnateljica. »Ah, na kaj takega niti ne mislimi« odgovori Malka, igrajoč se s predpasnikom, «4 kaj ima Beranek s tem tajnikom, temu se čudim! Temu je kupica čez vse,« pravi Darbujanka. »Ah, vi se motite, moj ga močno hvali — v uradu ima lep red!« hvaleč opomni županja. »Bahala sta se mi, da sta že videla gospo oskrbnikovo — in kakšna eleganca da je!« V teh Malkinih besedah je bilo toliko ostrosti in posmeha, da so se vse dame vznemirjene ganile in je poštarica jezno vzkliknila: »Le poglejte si!« »Prosim te, dekle, za to se ž njima vendar ne boš prepirala!« pokara jo mati očitajoče. »Kam pa mislite, mama, še na mislih mi ni bilo, še smejala sem se!« odgovori užaljena. »Tako torej — eleganca —,« »Le poglejte Beranka in tajnika I Tem ljudem je tu menda že vse prenizko!« ostro veli županja in hudo užaljena strese z glavo, »Kar pustimo jih, gospe, bosta že videla — jaz poznam to!« se zasmeje doktorica- — Bil je že mrak, ko so dame odhajale od Darbujanovih, Malka jih je glasno pripovedujoč spremila do srede trga. Po cesti s klanca je prihajal voz s parom krav; med lestvicama na detelji je sedel postaren kmet. Ugledavši skupino dam, je snel potlačeno kapo in zaklicat: »Bog daj dober večer!« »Dober večer!« je odgovorila ravna1 teljica, druge pa so samo prikimale. »Le poglejte,« pravi doktorica pritajeno, »Poupa, prvi mestni svetovalec, pelje s kravami!« Županja zaviha nos, dvigne glavo, a ne odgovori. Za Marijinim znamenjem so se ustavile, da bi se ločile; a vedno so se znova zapletale v razgovor. Naenkrat so umolknile vse. Po klancu je prihajal oskrbnik z ženo. Bita sta enako velika in to jima je pristojalo. Oskrbnica je imela priprosto, temno obleko, nepokrito glavo in hodila je prožno, Ugledavši krog dam, je oskrbnik globoko pozdravil in mlada gospa se je priklonila. Dame so komaj pokimale z glavo in se delale, kot bi bile v živahnem razgovoru; a nobena ni vedela, o čem so prej govorile. Komaj sta oskrbnikova odšla mimo, se je pet glav obrnilo za njima. »Tukaj ju imamo!« je izpregovorilai doktorica. Druge so molčale. Razšle so se s kislimi nasmehi, ki so jim ostali o pogledu na zalo mlado gospo,, (Dali«.) Izdajatelj konsorcij »Večernega lista«. Odgovorni urednik Viktor Cenčič, Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubljani«’