PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 40 lir Lelo XXI. St. 173 (6151) TRST, petek 23. julija 1965 VEČ SKLEPOV MINISTRSKEGA SVETA V V RIM, 22. — Na današnji seji ministrskega sveta je bilo spreletih več sklepov in med njimi sklep o novih poštnih tarifah, ki bodo pričele veljata od 1. avgusta. Nove tarife so občutno višje od dosedanjih. Običajno pismo do 20 g bo treba franki-rati z znamko za 40 lir (do sedaj 30 lir), za vsakih nadaljnjih 20 g pa po 40 lir (20), dopisnice 30 Idr (25), voščila 20 (15), priporočena pisma 90 (85, in po 1. januarju 1966 130), ekspresna pisma 120 (75, po 1. januarju 1966 150), paketi do 1 kg 380 (280), telegrami do 16 besed 400 (250). Zvišale se bodo tudi tarife za pošiljke v inozemstvo. Poštna uprava zagovarja nove tarife, češ da odgovarjajo o-kvimim navodilom organov evropske skupnosti in da torej predstavljajo prvi korak k u-stvaritvi enotnega evropskega poštnega sistema. Istočasno pa gre tudi za izravnavo vedno o-strejšeiga deficita bilance pošte in telegrafa, ki je dosegel v lanskem letu 138 milijard lir. Predvidevajo, da bodo povišane tarife prinesle dohodek 64 milijard lir. Najmanj so zvišali tarife za običajna pisma, dopisnice ter razglednice in niso zvišali tarif za odpremo listov in revij. Vsedržavno tajništvo federacije poštnih in telegrafskih uslužbencev CGIL, je negativno ocenilo zvišanje tarif, saj se skuša pre-vreči breme slabe politike podjetja na pleča drobnih koristnikov uslug. Poleg tega se še nadaljuje MiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiifiiimiiiiiiniiiiiiiiiiimaiiii iiiiiimiiiimiimimiiii ih Milinim mu VČERAJ ZVEČER Alec Douglas Home je podal ostavko Njegov naslednik bo verjetno Reginald Maudling LONDON, 22. — Sir Alec Douglas Home, šef konservativne opozicije, je danes odstopil. Njegovega naslednika bodo izvolili prihodnji torek, toda rezultat volitev bo znan šele v četrtek. Verjetni - kandidat za naslednika je Reginald Maudling, zastopnik opozicije za zunanjepolitična vprašanja. Opazovalci trdijo, da je Hornov odstop posledica nenehnega pritiska s strani strankinega vodstva in članov parlamentarne skupine, ki zahtevajo takega šefa stranke, ki bi odločneje vodil politiko na prihodnjih parlamentarnih volitvah. Home je Izjavil med drugim, da je sedaj stranka v takem položaju, da lahko zmaga in zaradi tc.a je sklenil, da bo uresničil h: c obljubi, ki jih je dal: da nikoli ne bo dopustil, da bi postala stranka neenotna in da bo proučil ugoden trenutek za prepustitev vodstva drugemu. «Sklep, da odstopim, je bil moj in samo moj,» je Poudaril Home. Dodal je, da bo ostal še vedno poslanec v nekem Škotskem okraju. Ne more pa še reči, ali bo ostal še nadalje član vlade v senci. Opazovalci pravijo, da je za konservativce Hornov odstop trenutno ugoden, ker je gotovo, da letos ne bo volitev in novi voditelj stranke bo imel dovolj časa, da se pripravi na morebitno volilno kampanjo. Home je star 62 let, prvič Je bil izvoljen v poslansko zborno leta 1931, leta 1951 je postal elan lordske zbornice, leta 1960 je bil imenovan za zunanjega ministra, predlanskim pa za predsednika vlade do letošnjih volitev, ko Je postal predsednik vlade Wilson, °n pa voditelj opozicije. Danes je komisija za varnost dr- žave podala poročilo o vohunih Franku Bossardu in naredniku Persyju Allenu, ki sta bila obsojena meseca maja zaradi vohunstva. Predsednik Wilson je v zbornici izjavil, da bodo vse osebe, ki so omenjene v poročilu, postavljene pred preiskovalno komisijo. Kongres KP Romunije BUKAREŠTA, 22. — Danes je že četrti dan kongresa KP Romunije. Kongres je pozdravil japonski delegat Masajoši Oka, ki je dejal, da se bo KP Japonske še «nadalje upirala šovinizmu velesil in frakcionaštvu». Večji del današnjega zasedanja je zavzel govor A-leksandra Draghicija o reformi u-stave v Romuniji, Govori se, da sta se včeraj sestala Brežnjev in Tengšiaoping, ker nista bila na kongresu ves dan navzoča. Toda ta vest ni bila potrjena. de in sindikati in ki ji predseduje Nenni in kjer ni bilo samo govora o ureditvi prejemkov osebja, temveč tudi o predlogih gospodarske ureditve in ozdravitve pošte. Ministrski svet je med drugim odobril zakonski ukrep, ki ureja odnose med državo in avtonomno deželo Sicilijo ter določa norme za izvajanje finansiranja dežele Na predlog ministra za upravno reformo Pretija je vlada sklenila, da bo septembra posebna komisija ministrov poročala vladi o trenutno nuinih ukreoih za reorganizacijo državne uprave, ki jm je ministrstvo za reformo uprave že pripravilo. Komisiji bo predsedoval Moro, sestavljali pa jo bodo: minister za reformo uprave, minister za zaklad, za notranje zadeve in za pravosodje. V soboto se bo sestal centralni komite PSI, ki bo razpravljal o pripravah za kongres. Sobotno zasedanje bo posvečeno izključno svečani komemoraciji Rodolfa Mo-rantiija, o katerem bo govoril ravnatelj Tevije »Mondo operaio* prof. Gaetano Arfe. Tajnik stranke De Martino pa bo poročal v nedeljo dopoldne. Danes je zaključila z delom gospodarska komisija PSI, ki pripravlja gospodarski material za kongres in na kateri je poročal dr. Coen o temi »Ustanove, organi in postopek programiranja*. Govornik je postavil v ospredje demokratičnost programiranja, od katerega je v bistveni meri odvisen uspeh petletnega načrta. U-stanovitev dežel je osnovni pogoj za demokratično programiranje, saj je edina alternativa »napoleonskemu* sistemu, kjer imajo glavno besedo prefekti. Komisija je ugotovila koristnost podrobnejše proučitve gospodarskih vprašanj, kar se je izkazalo, ko je bil sprejet zakon o programiranju in ko je odgovornost za programiranje prevzela vlada in parlament in ni bil ustanovljen poseben komisariat. Za nadaljnjo pripravo debate na kongresu je bilo ustanovljenih več podkomisij. Podpredsednik vlade Nenni se je danes sestal s tajnikom sindikata železničarjev CGIL Mosco in predstavniki državnih železnic. Razgovori se bodo nadaljevali in na njih razpravljajo o predvideni reformi železnic ter o načinih, da se prepreči napovedana stavka ponedeljek. Pričakujejo, da bodo razgovori uspešni. Predsednik vsedržavne federacije zdravnikov prof. Bariati se je sestal z ministrom za zdravstvo Mariottijem, s katerim Je govoril o zahtevah zdravnikov bolnišnic v zvezi z napovedano tridnevno stavko 27. 28. in 29. julija. Minister je ponovil stališče, da je u-reditev položaja zdravnikov bolnišnic povezana z reformo bolnišnic, za kar je bil pred dnevi že predložen vladi osnutek zakonskega načrta. Sindikalne organizacije zdravnikov obžalujejo, da niso bile poklicane na posvet o tem zakonskem osnutku in zahtevajo, da se takoj skliče medministrska komisija, ki je bila že pred časom imenovana, da se priono pogajanja o perečih vprašanjih. To sklicanje je pogoj za prekinitev že napovedane stavke. PO OSEMURNI RAZPRAVI V TRŽAŠKEM OBČINSKEM SVETU Včeraj je ministrski svet odobril Socialista Hreščak in Mocchi od 1. avgusta zvišanje poštnih tarif izvoljena v občinski odbor CGIL ugotavlja, da niso hoteli upoštevati predlogov sindikata o izboljšanju upravljanja pošte - V soboto začetek zasedanja CK PSI - Sindikalne vesti z razgovori posebne komisije, v železničarjev, ki bi morala biti v kateri sodelujejo predstavnik: vla- I nedeljo in v poned Kljub enomesečni strupeni šovinistični papirnati gonji in kljub obstrukcij MSI in PLI ter razgrajanju skupinice fašističnih pobalinov Po skoro osem ur trajajoči razpravi je tržaški občinski svet izvolil ob 2.45 socialistična svetovalca Dušana Hreščaka in Atti-lia Mocchi j a v občinski odbor. Od 52 navzočih jih je glasovalo 38; 14 se jih je vzdržalo. 20 jih je glasovalo za Hreščaka, 23 pa za Mocchija. Po nekaj glasov so prejeli nekateri drugi svetovalci. Vseh govornikov je bilo več kot 20. Med zadnjimi je govoril Arturo Calabria (KPI), ki je izra2tl solidarnost s Hreščakom, čeprav ga od njega ločijo različna politična stališča, medtem ko je glede pre-osnove odbora izrazil mnenje, da gre za «instrumentalizacijo» in za poskus, da bi sl KD pridobila nove zaveznike In nadaljevala po stari poti ter napovedal, da se bodo komunistični svetovalci glasovanja vzdržali. Sledila je kratka izjava odborni-ka Gaspara (KD), ki je potrdil, da se s preosnovo odbora strinja. Končno je govoril še župan Fran-zil, ki je odgovoril vsem disku-tar.tom. Ponovno je poudaril, da je preosnova odbora samo nadaljevanje izvajanja že sprejetih spora- zumov med štirimi strankami levega centra. Ko je pobijal nacionalistične izzive desničarskih svetovalcev, je poudaril, da mora biti Italija do narodnostne manjšine mati, ne pa mačeha. Nato Je prebral pismo prof. Schiffrerja, v katerem se poudarja, da je dolžnost države, da spoštuje pravice manjšin. V dvorani tržaškega občinskega sveta je bilo sinoči že pred pričetkom občinske seje ozračje precej napete. Medtem, ko ne prisostvuje običajnim sejam več kot par ljudi, čeprav gre za javna zasedanja občinskega sveta, si sinoči le s težavo našel prostor, kamor bi se lahko stisnil. K povečanju napetosti, je pripomoglo še pri-. o njuni nadomestitvi s socialistič-čakovanje novih izgredov, ki so nima svetovalcema Mocchijem in jih napovedali predstavniki mladinske fašistične organizacije. Malo pred sedmo uro je župan Franzil pričel z rednim delom seje ter je prebral brzojavko, ki mu jo je poslal minister za trgovinsko mcmarico Spagnolli v odgovor na njegovo zahvalno Dismo in v kafer. se minister obvezuje, da se bo po svojih močeh zavzel poleg rešitve, ki je ponovno prinesla izhodišče brze potniške proge iz Italije proti Daljnemu Vznodu v našo luko. tudi za rešitev vseh drugih ražnih vprašanj, ki zadevajo tržaško javno in gospodarsko življenje. Nato je župan napovedal, da bo med vsemi vprašanji, o katerih bi moral občinski svet razpravljati, načel vprašanje preosnove občinskega sveta v smislu med stranskega sporazuma iz januarja 1964. leta. župan je povedal, da se bo moral občinski svet izreči o ostavki odbornikov Blasine in Fantasie ter IllllllllllllllllllllllllllliaUlllllllllll III Hlinil IIIIIIIHm,11111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 0 NEVARNEM RAZVOJU VOJNE « VIETNAMU Drugi sestanek Četrti napad na postojanko v Beli hiši v Bien Hoa Nov naziv ameriške vojske «U.S. flrmy Vietnam» - Trije pogoji osvobodilne fronte - W. Lippman: Smo pred totalno vojno SAJGON, 22. — «Odposlanstvo miru# Gane za Vietnam, ki ga vodi visoki komisar Gane v Londonu Kvesi Armah je prispelo z letalom danes v Rim in nadaljevalo pot v Hanoj, kamor ga je povabil sevemoviet--------------- namski predsednik Hočiminh Kot smo že včeraj poročali, je Armah glede ugodnega rezulta- ta razgovorov »odposlanstva mi-ru» precej optimističen. V Rimu je Armah izjavil, da v Moskvi ni vodil razgovorov s sovjetskimi voditelji in da bo jutri nadaljeval potovanje v Hanoj. Vse ameriške enote v Južnem Vietnamu se bodo odslej imenovale «U.S. Army Vietnam# — «Ame-riška vojska v Vietnamu#, kateri poveljuje general Westmoreland. Njegovo poveljstvo bo neposredno podrejeno vrhovnemu poe*'*)stvu a- ■■■>■■■■■>■■.............II.••Milim.tulili...Hlinili.. V ATENAH DELNO ZATIŠJE Danes napovedan veličasten pogreb ubitega komunističnega študenta Vlada grozi z ostrimi ukrepi in je mobilizirala policijo, gasilce in vojsko - Papandreujeve obtožbe ATENE, 22. — Današnji dan je bij relativno miren po včerajšnjih krvavih demonstracijah. Policija je objavila uradno poročilo, v katerem pravi, da Je bil včeraj med demonstracijami en demonstrant ubit, ranjenih pa je bilo 114 oseb, 251 pa zaprtih. Med ranjenimi je 23 agentov, od katerih 18 hudo, med demonstranti pa 91, med katerimi 63 resno. Večdno aretiranih so izpustili, 31 pa Jih je v zaporu in so jih prijavili sodišču. Nekateri listi pa pišejo, da so bili včeraj ubiti trije demonstranti in da za dva policija ne ve identitete. V bolnišnici Evangelismos so trije demonstranti, dva študenta in en delavec, v kritičnem stanju. Ubitega študenta Sotirisa Fe-troulusa so včeraj skrivaj pokopali na pokopališču, pred katerim se je danes zbrala množica, ki je zahtevala, da ga odkopljejo in ponovno izvrše avtopsijo. To so kasneje naredili na zahte- DANE ■:fm -, .......... ■ ** « rr • Ministrski svet je med raznimi hkrepi sprejel zvišanje poštnih ta-rif. ki bodo stopile v veljavo 1. “vgusta. Zvišanje je občutno in ga °Pravičujejo z navodili Evropske gospodarske skupnosti, da pride do enotnega evropskega poštnega sistema. v bistvu pa gre za kritje deficitarne bilance poštnega podjetja. CGIL ugotavlja, da je vlada višanje sprejela brez upoštevanja Predlogov sindikalnih organizacij o Preureditvi poštnega podjetja. ^ Grčiji je položaj vedno bolj n*Pet. Papandreu obtožuje Novaso-vlado, da ni samo «izdajalska, temveč tudi krvava«. Danes bodo Pokopali med včerajšnjimi demonstracijami ubitega komunističnega tudenta in policija napoveduje, da |.° n» pogrebu najmanj 100 tisoč JU(tI. Novasova vlada skuša s po-°ejo policije in vojske zatreti od-**°r širokih množic, kar vse vodi 0 ondaljnje zaostritve položaja in ustvarja pogoje za krizo celotnega vladnega sistema v Grčiji. V Vietnamu so enote osvobodilne vojske že četrtič napadle ameriško postojanko v Bien Hoa. V Beli hiši pa Je predsednik Johnson predsedoval drugemu sestanku na «najvišji ravni«, na katerem so proučevali bodoče vojaške ukrepe o Južnem Vietnamu na podlagi poročila, ki ga je podal McNamara po svojem večdnevnem obisku v Sajgonu in drugih mestih. Komentator Lippman zelo res. no opozarja vlado ZDA, da drvi v •totalno vojno«, senator Mansfield pa je izjavil, da če bo šlo tako naprej, bo vojna trajala tudi deset let ter da je zaradi tega nujno sklicati ponovno ženevsko konferenco. V Londonu je sinoči odstopil voditelj konservativne opozicije, bivši predsednik vlade Home. Njegov naslednik bo verjetno Maudling. vo družine in so ugotovili, da je študenta ubila eksplozija solzilne bombe, ki je padla študentu na glavo. Študenta bodo pokopali jutri ob deseti uri in predvidevajo, da se bo na pogrebu zbrala ponovno velika množica ljudi. Tako predvideva policija sto tisoč glavo množico in je že pričela s pripravami in mobilizacijo vseh sil. Pogreba se bo udeležil tudi bivši predsednik vlade Papandreu. Kljub relativnem zatišju je bilo včeraj več manjših demonstracij v Atenah in to zlasti po okoliških in predmestnih predelih. Okoli dvesto študentov pa je krožilo po središču mesta in protestiralo proti No-vasovi vladi, vendar ni prišlo do izgredov. Bivši predsednik vlade Papandreu je po včerajšnjih demonstracijah izjavil, da Novasova vlada ni samo izdajalska, temveč tudi krvava ter da mora izginiti in odgo-vaijati za svoje zločine. Papandreu je v razgovoru z dopisnikom nemškega lista «Sued-deutsche Zeitung# podčrtal svoj poziv, da naj bodo demonstracije mirne in ugotovil, da so rezultat nove vlade. Na vprašanje o legalnosti nadaljnega načina borbe proti vladi, je ugotovil, da je vedno zagovarjal legalnost, da pa Je nova vlada ilegalna in da nihče ne more zagotoviti, kakšno obliko bodo ljudske demonstracije dobile. Papandreu je zaključil, da vidi izhod iz krize samo v novih volitvah, ki jih je treba izvesti čim preje. Novas pa skuša prevreči krivdo za včerajšnje krvave izgrede na Papandreuja in na komuniste, ki menda izgrede organizirajo. Ponovno Je zagrozil, da bodo od «sedaj ukrepi za zagotovitev reda in miru vedno bolj strogi#. Minister za javni red Tumbas Je bil še Jasnejši, ko je dejal, da namerava vlada ohraniti red z vsemi sredstvi, čeprav za sedaj še ne misli proglasiti obsedenega stanja. Tumbas krivi Papandreuja in komuniste za manifestacije proti vladi in pravi, da gre za pripravljeno komunistično zaroto, ter da ie bU tudi ubiti študent komunist, o katerem obstajajo dokumenti na policiji Vlada Je dopoldne mobilizirala vse policijske motorizirane sile, gasilce in druge oddelke. Predstavnik vojske pa je izjavil, da je vojska v pripravljenem stanju, češ da »nameravajo komunisti povzročiti nove izgrede#. Vlada je potrdila, da se bo v primeru potrebe po-služila tudi vojaških oddelkov. Dopoldne so zaprli štiri oficirje, ki Jih dolže zarote v okviru znane nevtralistične organizacije «Aspida». Dosedaj so zaprli skupno osem oficirjev. Grška sindikalna organizacija je potrdila splošno stavko, ki bo v Atenah in Pireju v torek in ki bo trajala 24 ur. V mestu Volos v zapadni Grčiji pa so delavci stavkali že danes proti Novasovi vladi. Harriman v Bonnu BONN, 22. — «Potujoči veleposlanik# ZDA Averell Harriman je danes prispel iz Moskve v Bruselj, kjer se je sestal z zunanjim ministrom Spaakom in zvečer odpotoval v Bonn. V Bruslju je izjavil, da misli, »da so Rusi iskreni, v svejih naporih za razorožitev in se bodo udeležili ženevske konference, vsekakor pa so različna stališča glede nadzorstva.# Glede razgovorov s Kosiginom je bil zelo rezerviran. V Bonnu se bo Harriman sestal Jutri s predsednikom Luebkejem in s podtajnikom za zunanje zadeve Karlom Carstenson, ker je zunanji minister Schroeder na počitnicah Nato bo odpotoval v Muen-chen, kjer se bo sestal s kanclerjem Erhardom. V Washingtonu je predstavnik državnega departmaja izjavil, da bo Harriman konec prihodnjega tedna obiskal tudi Beograd. Politični komentator Pearson pa piše danes, da Je Koslgin ponovno poudaril Harrimanu tisto, kar Je že prej izjavil veleposlanik Dobri-nin, da «ZDA napadajo zaveznico Sovjetske zveze in da mora SZ tej majhni državi pomagati ter da Ji bo pomagala tudi v prihodnosti — če bo potrebno tudi da vojne.# merlške vojske za Pacifik na Havajskih otokih. Ameriška letala so danes bombardirala neki most, ki leži 65 kilometrov od kitajske meje, kar Je tri kilometre bliže od Cilja, ki so ga ameriška letala doslej bombardirala ob kitajski meji. Letala so odvrgla 9 ton bomb. Okrog 100 kilometrov severno od demilitarizirane črte pa so ameriški bombniki bombardirali skupino poslopij. Ameriške pomorske enote so zasule z bombami zahodno obalo Vietnama, ker so baje ugotovile »verjetno prisotnost# enot osvobodilne vojske. Ameriški in Južnovietnamskl vojaki so se spopadli z enotami osvobodilne vojske okrog 128 kilometrov severozahodno od Sajgona blizu meje s Kambodžo. V borbi so sodelovali ameriški helikopterji in letala. Mesto Bien Hoa pa so enote osvobodilne vojske napadle danes že četrtič. Američani so sporočili, da so imeli «lažje izgube# in da so ponovno odprli — po šestih tednih — promet na cesti štev. 20, ki povezuje Sajgon z mestom Da Lat. V Washlngtonu Je predsednik Johnson izjavil, da mora pohvaliti napore britanskega predsednika vlade Wilsona za «dosego miru v Vietnamu s pogajanji#. Poudaril pa Je, da mora biti mir časten — v svobodi in dostojen#. Državni tajnik Rusk pa je dejal, da morajo ZDA rešiti kritičen položaj, ker da »komunisti niso zainteresirani za razgovore o miru#. Rekel je, da ZDA niso «svetovnl žandar«, temveč da imajo v Vietnamu le že deset let stare obveznosti ter da gre sedaj za »integriteto ameriške besede«, ki je «osnovni steber miru#. V Beli hiši se je danes nadaljeval sestanek na najvišji ravni, na katerem razpravljajo o položaju v Vietnamu. Danes so obravnavali vojaška vprašanja, zlasti pa vprašanje povečanja števila vojakov v Vietnamu. Predstavnik Bele hiše je Izjavil, da se bodo sestanki pri Johnsonu nadaljevali mogoče več dni. Komentatorji trdijo, da gre za tri važna vprašanja: 1. delna mobilizacija z vpoklicem rezervistov ali pa povečanje pozivov na odslužitev rednega vojaškega roka, s tem da se zmanjša število tistih, ki so vojaške službe oproščeni ali morebitno podaljšanje vojaškega roka; 2. povečanje števila vojakov In 3. vprašanje poveljstva v Vietnamu. Ta vprašanja pa niso samo tehnična, temveč tudi politična, ker imajo velik odmev v notranjosti ZDA. Znani komentator Walter Lippman piše s tem v zvezi, da je juž-novietnamska vojska prišla do tiste točke, ko je. predsednik prisiljen voditi «ameriško vojno«. «0-snovno vprašanje Je sedaj število vojakov in glede tega predsednik ni še ničesar sklenil. Vsekakor pa smo pred »totalno vojno« in nastaja vprašanje: Ali lahko še sploh dvomimo, da bo taka ekspanzija ameriške vojaške sile v Aziji pomenila verjetno vojno do grenkega zaključka, ne samo proti Vietkon-gu in Hanoju, temveč proti Kitajski?« Lippman zahteva Javno pojasnilo glede namenov ameriške politike in podobno zahtevo postavlja danes tudi «New York Times«. Senator Mansfield je izjavil danes, da če bo šlo tako naprej, bo vojna trajala lahko štiri, pet in mo. goče tudi deset let in da je celo predsednik Severnega Vietnama Hočiminh pred kratkim izjavil, da Je pripravljen na vojno, ki bo dolga dvajset let. Zato je treba napeti vse sile, da se skliče ženevska konferenca in razpravljati' Je treba o vprašanjih Laosa, Kambodže, Severnega in Južnega Vietnama. Ameriški profesor Robert Brown, ki se je pred kratkim sestal z diplomatskimi predstavniki hanojske rodnoosvobodilne fronte Južnega tiskarski material za tiskanje le- Vietnama sestal z dvanajstimi ameriškimi duhovniki raznih ver, ki so povedali, da omenjeni zastopniki predlagajo mirovni načrt, ki vsebuje štiri točke: 1. takojšnje prenehanje sovražnosti, 2. kjer ni popolne kontrole obeh strani, naj se ustanovijo mednarodni odbori, 3. ameriške čete, naj bi se umaknile v šestih mesecih in 4. volitve v vsakem kraju posebej in koalicijska vlada. V MOSKVI Proces proti Brooku MOSKVA, 22. — Danes se je začela v Moskvi sodna razprava proti 27-letnemu Geraldu Brooku, angleškemu univerzitetnemu asistentu, ki ga je 26. aprila letos aretirala sovjetska policija. Uradno ga zagovarja odv. Nikolaj Bo-rovik. Razpravo prenaša tudi sovjetska televizija. Obtožnica mu očita, da je zagrešil subverzivna dejanja po nalogu neke protisovjetske ruske emigrantske organizacije. Broofce je izjavil, da se čuti krivega. Siril je letake in pisma, v katerih se je propagiralo rušenje sovjetske vlade. V to zadevo je vmešan tudi tretji tajnik britanskega veleposlaništva v Moskvi. Brooke je obtožen tudi, da je prinesel v ZSSR takov. Za usluge je prejel 50 funtov šterlingov. Skupaj z njim je bila aretirana tudi njegova žena Barbara. Policija ga je razkrinkala na podlagi prijave sovjetskega državljana Konstantinova, pri katerem je stanoval. Po čitaniu obtožnice je bita raz prava prekinjena, in se je nada Ijevala popoldne za zaprtimi vrati ter se bo nadaljevala jutri. Po sovjetskih zakonih bo obtoženec Brooke lahko obsojen na zaporno kazen od 6 mesecev do 7 let. Razgovori v Malraux-Cen Ji PEKING, 22. — Danes je bilo uradno sporočeno, da se je kitajski zunanji minister maršal Cen Ji sestal s francoskim ministrom za kulturo Malrauxom in da je bil »razgovor prijateljski*. Pariški desničarski «L’Aurore* piše,, da je naloga francoskega ministra, vprašati kitajske voditelje, zakaj so do Francije »indiferentni* kljub vzpostavitvi diplomatskih odnosov. List poudarja, da je od diplomatskega priznanja i-mela korist samo Kitajska, Francija pa je bila »ponižana* in de Gaullu ni uspelo, da bi ponovno igral važno vlogo v Aziji. .........um..n..................... VČERAJ V SLOVENIJI Slovesne proslave Dneva vstaje Manifestacija v Trbovljah ob 24-letnici prve rudarske čete LJUBLJANA, 22. — Prebival- komisije za mednarodno sodelova- stvo Slovenije je slovesno proslavilo 22. julij, Dan vstaje. V mnogih krajih so v čast prazni ka organizirali zbore bivših borcev, odkrili spomenike, položili vence na grobove padlih bor cev in organizirali druge mani festaoije. Tako so med drugim na dan, ko je bila izstreljena prva krogla na okupatorja v Sloveniji v Gornji Radgoni, odprli mu zej revolucije, v katerem je zbrana bogata zbirka zgodovinskega materiala iz borb ljudstva tega kraja proti kapitalistom in kasneje proti okupatorju. Razstavljeni predmeti za jemajo dobo od 1917 do konca leta 1945. V železarni na Jesenicah, kjer so se slovesnosti pričele že 19 julija v spomin na stavko de lavcev leta 1935, se je proslava danes nadaljevala s športnimi prireditvami. Pri Trbovljah, kjer je bila pred 24 leti ustanovljena prva rudarska četa, se je danes zbralo okrog tisoč bivših borcev iz Hrastnika. Trbovelj, Zagorja in drgih krajev Posavja. Podobne manifestacije so bile v Ljubljani, Mariboru, Celju, Murski Soboti in drugih krajih republike. Gospodarska reforma in Zveza sindikatov SFRJ BEOGRAD, 22. — Danes je iz vlade, je danes med drugim izja-1 Beograda odpotovala Jugoslovanska vil, da «* je n«ki z«»to{mik n«. 1 delegacija pod vodstvom tajnika nje Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije Branka Dra-škoviča, ki se bo udeležila proslave 26. julija praznika kubanske revolucije. Plenum centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije je na svojem včerajšnjem zasedanju dal polno podporo bodoči gospodarski reformi, ki »uresničuje smotre, za katere se je sindikat že dalj časa zavzemal«. Centralni svet Zveze sindikatov sodi, da bo reforma ustvarila enake pogoje dela podjetjem in uskladila odnose med dohodki in produktivnostjo v posameznih panogah. Začasne težave, ki jih bo povzročila reforma, se morejo, po mišljenju sindikata, reševati z zmanjšanjem stroškov, boljšim izkoriščanjem zmogljivosti in delovnega časa in z izboljšanjem delovnih pogojev. Centralni svet Zveze sindikatov izraža mišljenje, da je neobhodno potrebno zmanjšati splošne proračunske izdatke in u-smeriti izdatke v korist prosvete, znanosti in kulture. Jutri popoldne bosta zvezni in gospodarski svet zvezne skupščine na skupni seji, po izčrpnem poročilu podpredsednika zveznega izvršnega sveta Borisa Kraigherja o novih gospodarskih ukrepih, pričela z dokončno razpravo o predloženih ukrepih gospodarske reforme. Razprava se bo končala v soboto zvečer s sprejetjem okrog 40 zakonskih predlogov in ukrepov, ki se bodo pričeli takoj ah najkasneje 1 avgusta izvajati. B B. BARI, 22. — Mons. Enrico Ni-cooemo, nadškof v Bariju, Je odpotoval na zasebni obisk z ladjo cProleterka* v Dubrovnik, kjer bo gost pomožnega škofa mons Ivana Gugiča, s katerim bo odpotoval v Zagreb in Beograd in se čez en teden vrnil v Italijo. Hreščakom V zvezi s tem se je oglasil k besedi liberalski svetovalec Trauner, ki je z očitnim namenom, da bi zadrževal potek seje, začel vrsto vprašanj proceduralne narave. Za njim je spregovori) tudi predstavnik MSI Morel-li. ki je prav tako ugovarjal načinu s katerim je občinski odbor postopal pri pripravah na včerajšnjo sejo. Župan je dal na glasovanje resoluciji obeh svetovalcev, in obakrat so za nujno sprejetje glasovali samo misovci in liberalci, take da sta bili obe zavrnjeni. V okviru glavne diskusije o napovedani preosnovi občinskega odbora je spregovoril demokrščansict svetovalec Coloni, ki je poudaril, da je zdaj nastopil trenutek resnica. ko ni mogoče več govoriti o tajnih dogovorih med strankami. Poudaril je, da se preosnova občinskega sveta poraja iz sporazuma med strankami KD, PSDI, PSI in PRI, ki Je predvideval, da bosta sedela v tržaškem občinskem odboru tudi dva socialista. Zdaj Je nastopil trenutek ko bosta stopila odbor dva pripadnika PSI med tema dvema svetovalec Hreščak, ki pripada slovenski narodni skupnosti. To bo prvič, ko bo v občinskem odboru tudi italijanski državljan slovenske narodnosti. Hreščak pa predstavlja v odboru le italijansko socialistično stranko in ne slovenskega življa, zato je toliko manj upravičena teza, češ da njegov nastop ogroža italijanstvo Trsta. Proti njegovi vključitvi v občinski odbor se zaganjajo ravno tisti krogi, ki so nasorotovali zbli-žanju med italijanskimi naprednimi silami in demokratičnimi Slovenci v občini Devin-Nabrežina. Iz tega sledi, da desnica ne nastopa prot! vključitvi «titovskega» predstavnika v občinski odbor, kakor to trdi, temveč proti vključitvi »Slovenca« v ta organizem. Krščanska demokracita st nasprotno šteje v čast, da je pripomogla k ustvaritvi vzdušja medsebojnega spoštovanja med predstavniki različnih narodnosti, v skladu s splošnim zbližantem med obema sosednima republikama in v skladu * smernicami vesoljnega cerkvenega zbora in papeževe enciklike iipacem in terris«. Kar se pa tiče Hrešča-kove preteklosti je Coloni dejal, da sj se časi močno spremenili in da krščanska demokracija ni »pozabila« ampak gleda naprej. Pred leti se je moral morda Trst brani’! pred Slovani, danes pa, ko je Trst že deset let ponovno del italijanskega državnega ozemlja, ni to nikakor več potrebno. Danes mora večina skrbeti za to, da bo pospeševala vključevanje Slovencev v italijansko socialno življenje. Mi krščanski demokrati, je zaključil Coloni, ne delamo tega, da bi si s tem pridobili novih glasov, temveč za to, ker je to pravično. Liberalski svetovalec Morpurgo je poudaril, da predstavlja napovedana vključitev Slovenca v občinski odbor nezaslišano žalitev za tržaško mnenje ter je nato prebral nekaj odstavkov iz člankov, objavljenih v Primorskem dnevniku, (med leti 1945 in 1947. Svojo tezo proti vključitvi Slovenca v občinski odbor je skušal okrepiti z domnevo, da bi Jugoslavija nikoli ne do v o lila tega, da bi v kakšnem občinskem odboru v notranjosti Jugoslavije sedel državljan, ki bi se bil kdaj zavzemal za priključitev na primer Ljubljane italijanski državi. (Živahni medklici: »Kje pa so v Ljubljani Italijani?«). Misovec Gefter Wondrich je na dolgo razpravljal o «moralnih vrednotah«, ki naj bi jih edino njegova stranka že od vsega začetka neomajno branila na tem področju. Pokazal je nekaj posnetkov, ki jih je naredil v občinski knjižnici, in ki so predstavljali prvo stran raznih številk Primorskega dnevnika. Med njegovim izvajanjem, kakor tudi že poprej, se je pod okni občinske palače zbrala skupina fašističnih pobalinov, ki so žvižgali in vzklikali proti »preosnovi« občinskega odbora, vmes pa se Je slišalo tuljenje siren policijskih avtov, ki so jih skušali razgnati. Tudi v sejni dvorani Je nastala zmešnjava, ko je v odgovor na številne medklice s strani komunističnih svetovalcev misovski predstavnik Gefter VVondrich stopil na sredo dvorane in grozil, da se bo s stolico spravil nad svoje nasprotnike. Za zaključek je ponovno pomirjeni Gefter Wondrich izjavil, da zlasti Istrski in dalmatinski begunci ne bodo mogli nikoli razumeti take preosnove občinskega odbora, kakršno pripravljajo krščanski demokrati in njihovi pajdaši. Predstavnik stranke PSIUP Pin-cherle je izjavil, da smatra njegova stranka za pozitivno potezo vključitev Dušana Hrelčaka, poštenjaka in antifašista, v občinski odbor. Izjavil je, da bo glasoval za napovedano preosnovo, in sicer prav tako, kakor bi glasoval, ko bi šlo za vključitev drugega slovenskega predstavnika v odbor, na primer dr Simčiča Pincherle je na koncu izrazil upanje, da bo prisotnost enega Slovenca v ob-činsekm odboru le začetek nove strpne politike do Slovencev, in obenem konec razločevanja (diskriminacije), ki so ga bili ti deležni doslej. Predstavnik Slovenske uniie dr. Teofil Simčič je poudaril, da Slovenska unija soglaša s predloženo preosnovo. Se pred krat-kini se je stranka nameravala vzdržati glasovanja, ko pojde za reši-tev tega vprašanja, vendar pa je vsled protislovenske kampanje, katere smo bili priča v zadnjih tednih v našem mestu, sklenila, da bo podprla vstop Dušana Hreščaka v občinski odbor, vendar s pojasnilom, da bo slovenski odbor-nik predstavljal v odboru le ita- iiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiifiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiMii SEJA DEŽELNEGA SVETA Začetek razprave o zakonu o prispevkih za razvoj turizma Včeraj se je zaključila splošna razprava o zakonskem osnutku, dfines pa pride na vrsto razprava o posameznih členih Včeraj so začeli v deželnem svetu razpravljati o zakonskem osnutku o ukrepih za razvoj turizma, hotelov ter turistično-športnih in planinsko-jamarskih naprav v deželi. Zakonski osnutek je pripravil deželni odbor, pobudo zanj pa je dal deželni odbornik za prevoze in turizem prof. Dulci. Osnutek predvideva prispevke v kapitalu za dve vrsti posegov na to področje, in sicer za tekoče izdatke in upravljanje ter za naložbe. V prvo vrsto so všteti tudi prispevki za šolski in socialni turizem, za razne manifestacije in pobude, ki težijo k razvoju turizma, in za propagando o turističnih lepotah v deželi. Poleg tega pa se deželna uprava z zakonskim osnutkom pooblašča izdajati prispevke aa - povedan je gostinskega premoženja, za pomočne gostinske obrate in obrate turi-stično-socialnega značaja ter končno za koče, steze in podobna planinska dela. Zakonski osnutek predvideva za letos skupno 600 milijonov lir izdatka, od katerih 70 milijonov za razne turistične pobude in manifestacije, 430 milijonov za gradnjo gostinskih obratov in za turistič-no-športne naprave ter 100 milijonov za dela na alpinistično jamarskem področju. V svojem poročilu o zakonu je svetovalec Romano poudaril važnost, ki jo ima turizem, oziroma ki jo bo še v večji meri imel v prihodnosti v gospodarskem življenju Furlanije-Ju-lijske krajine. Rekel je, da gre za sedaj za omejen ukrep. Vendar hočejo z njim zagotoviti razne pobude na tem področju, hkrati pa razširiti tudi turistično zavest med prebivalstvom v deželi. Zato se mora zakonski osnutek smatrati kot izreden in takojšen poseg za kritje nujnih potreb ter za pospešitev turističnega razvoja. V ta namen bo treba čimbolj koristno uporabiti določene vsote. Svetovalec Romano Je zatem dejal, da ima dežela po statutu precej široka zakonodajna pooblastila ter je dejal, da je morala pristojna komisija podrobno proučiti zakonski osnutek in pri tem upoštevati pomanjkanje izvršilnih določb ter načrta, podprtega s statistikami, ki bi pokazal, kakšne so potrebe in perspektive na raznih turističnih področjih, ter nakazal tudi bodoče izbire in usmeritve. Da bi zagotovili učinkovitost tega prvega posega na področju turizma ter da bi pomagali k ublažitvi sedanje gospodarske krize, je komisija menila, da je najbolj pripravna oblika pomoči prispevek na račun kapitala. Za bodočnost pa je komisija tudi izrekla mnenje,' da bi lahko sprejeli pobude z drugačnimi posegi, pri čemer so se svetovalci sklicevali tudi na vsedržavno zakonodajo in na zokono-dajo drugih dežel s posebnim statutom. Zatem je svetovalec Romano dejal, da bo dal odbor tudi vrsto drugih pobud, ki bodo orga nično načele vprašanje, kot na primer ustanovitev sklada za prispevke za plačilo obresti ter krožnega sklada, iz katerega bodo dajali posojila po nizki obrestni meri. Seveda bo treba vsa ta vprašanja prej podrobno in izčrpno preučiti. Razen tega ne predvidp-va zakon samo posegov, ki se tičejo turizma v deželi, marveč so na pobudo komisije opozorili odbor in svet tudi na vprašanje cest, ki niso vse turistične; na vprašanje prevozov, toplic, sob za turiste v zasebnih hišah itd. Po mnenju poročevalca Romana bo zakon, čeprav v omejeni meri, mnogo prispeval za razvoj turizma. V razpravo je prvi posegel republikanec Cumbat, ki je tudi predsednik komisije, ki se je ukvarjala z zakonom. Rekel je, da so v komisiji uvedli v osnutek bistvene spremembe. Pripomnil Je, da so se v razpravi glavni govori tikali pred vsem dejstva, da ni mogoče nakazali v proračunu večjih vsot zaradi pomanjkanja izvršilnih določb. Cumbat je dejal, da gre za prehodni ukrep, ki bo seveda imel omejeno učinkovitost. Pričakuje se pa, da bodo lahko več storili za turizem v prihodnosti. Socialdemokrat Renato Bertoli Je poudaril, da bo samo tri mesece časa za uporabo nakazanih sredstev ter da bo za to treba ta sredstva čimbolje izkoristiti. Po njegovem mnenju Je zakon v ta namen primerno sestavljen. Način prispevkov, to je na račun kapitala, je najbolj primeren, saj ga jarii De Biasio, Chicu in Rigutto ter misovec Morelli, ki so orisali stališča svojih strank. Danes bo sledil odgovor poročevalca diskutantom, nakar se bo začela razprava, o posameznih členih. Danes zborovanje pri Sv. Jakobu Komunisti in prcosnova občinskega sveta Danes ob 18.30 bo na Trgu Sv. Jakoba javno zborovanje KPI o položaju levega centra v tržaški občini in o stališču komunistov do preosnove občinskega sveta. Govorila bosta vodja komunistične skupine v občinskem svetu Tonel in svetovalec Franc Gombač. je tudi vlada nakazala v osnutku petletnega načrta. Na vsak način bo novi zakon služil pospeševanju turizma. Svetovalec je tudi poudaril važnost šolskega in socialnega turizma ter planinstva. Komunist Coghetto je dejal, da zakonski osnutek ne vsebuje elementov, ki bi zagotovili močan začetni vzgon za razvoj turizma, čeprav je tako rečeno v poročilu. Predvsem je 600 milijonov premalo. Najbolj pa zaskrblja dejstvo, da se deželi preveč mudi, kako naj bi «darovala» prispevke. Ne more se ravnati na ta način v izredni fazi, če hočemo res načeti problem. Pravilno sliko o vprašanju turizma si lahko ustvarimo, le če pravilno zasnujemo njegov Vazvoj v okviru splošnega gospodarskega in socialnega razvoja in nujnosti politike načrtovanja. Prepogosto nakazujejo turizem kot nekako čudežni lek v raznih položajih, kar pa je v resnici le beg pred stvarnostjo. Ce hočemo doseči kak uspeh, mora biti postavljen zakon na trdne noge. Zatem je spregovoril socialist Vol-pe. Rekel je, da je turizem pomagal v naši deželi ublažiti krizo. Zato mu je treba posvečati čimveč pozornosti. Po drugi strani pa si ne smemo delati utvar, da bomo tako majhno vsoto sploh rešili sedanjo krizo. Tudi pri turizmu pomeni načrtovanje pravilno izbiro. Odbornik za turizem se je na svojih številnih potovanjih po Furlaniji prepričal o potrebah za razvoj turizma. Predvsem je treba okrepiti že obstoječe turistične o-brate, za kar je treba dajati razne vzpodbude. Svetovalec je tudi poudaril važnost šolskega turizma in rekel, da je treba omogočiti čim-večjemu številu otrok, preživeti počitnice v hribih ali ob morju. Glede propagande je rekel, da so najboljša propaganda nizke cene. Poleg tega je treba izboljšati prometne zveze in sredstva. Zelo važne za propagando so tudi razne turistične manifestacije s folklornimi in kulturnimi nastopi, na katerih se prikažejo običaji in navade prebivalstva, kar tujce vedno zanima. Liberalec Trauner je kritiziral zakon in rekel, da bo njegova skupina glasovala zanj, le če bodo sprejeli nekatere njene spreminje-valne predloge. Trauner je tudi omenil razvoj turizma v Jugoslaviji, ki je po njegovem mnenju začel posvečati, važnost tudi zasebnemu sektorju. V razpravo so posegli tudi socialisti Dal Mas, demokrist no zvišale, ker se mesto širi in je vedno manj razpoložljivih površin na že itak ozkem področju. Glede zemljišč pri Dolini pa pravi, da so v lepi dolini blizu morja, ki jih je že doseglo predmestje. Sodišče navaja tudi razvrednotenje lire, kar seveda znatno vpliva na vrednost zemljišč. Sodišče v vseh razsodbah še posebno kritizira način določanja odškodnine na podlagi čl. XVI. ukaza bivše ZVU, po katerem Industrijsko pristanišče samovoljno in enostransko določa cena. Na podlagi osnovnega zakona 12 iz leta 1865, ki velja za vso državo, pred razlastitvami mora razlastitelj z dekretom doseči sporazum z razlaščencem, sicer pa gre vsa zadeva na sodišče po uradni poti, to je brez izrecne tožbe s strani prizadetega razlaščenca. Sodišče imenuje sodnega cenilca, ki oceni nepremičnino. šele tedaj prefekt lahko izda razlastitveni dekret. Proti te) ocenitvi ima razlaščenec možnost pritožbe v roku 30 dni. V vseh dosedanjih razlastitvah na podlagi omenjenega odloka bivše ZVU iz leta 1953 pa odpadejo vsa jamstva za zaščito razlaščencev in razlastitelj (Industrijsko pri. stanišče) določa samovoljno ceno, proti kateri je možna pritožba na sodišče v roku 30 dni. Sodišče tudi poudarja v razsodbah, da prihaja zaradi takega načina samovoljnega določevanja odškodnine do znatnih razlik med cenami, ki jih določa sodišče. «Ne costituiscono una inequivoca con-ferma gli assai notevoli divari tra le indennita offerte e quelle, nei singoli časi, accertate giudizialmen. te.» Vse to dokazuje, kako je bilo zelo umestno, - koristno in potrebno, da so se prizadeti lastniki pritožili na sodišče, ki je priznalo njihove pravice in potrdilo splošne pritožbe proti dosedanjemu načinu ravnanja s prizadetimi lastniki. Proslava osvoboditve jutri na Opčinah Jutri z začetkom ob 19. uri bo na sedežu kulturnega krožka na Opčinah ljudska veselica v počastitev 20-letnice osvobodilnega gibanja in zmage nad nacifašizmom, ki jo organizira openska sekcija KPI. Veselica se bo nadaljevala tudi v nedeljo ob 16. uri z najavljenim nastopom študentske skupine iz Maribora in naših domačih zborov. PO TREH DNEH BIVANJA POD VODO PRED PORTOROŽEM Zaključen potapljaški poskus češkoslovaškega potapljača Dekompresijski potek dviganja potapljača iz podvodne hiše je trajal 80 minut - Pavel Gross se počuti dobro Včeraj o-poldne se je pred Portorožem dvignil iz potapljaške ladje «Xe-nie» potapljač, ki je preživel v njej natanko tri dni. Preden je podvodno hišo zapustil, je k njemu prišel zdravnik in kontroliral, kako poteka kompresija s čistim kisikom. Izračunali so, da mora potapljač pred vzdigom na površje vdihavati čisti kisik natanko 80 minut. Vendar pa pri dviganju ni šlo vse popolnoma gladko. Preden je poteklo 80 minut, je zmanjkalo v jeklenki kisika in pod vodo so hitro prinesli rezervno jeklenko. Vendar tudi v tej ni bilo kdo ve koliko plina. Zaradi tega se je zdravnikov pomočnik takoj odpeljal v piransko bolnišnico, kjer je razstavil aparat za anestezijo in vzel jeklenko s kisikom. Kljub temu, da je svojo nalogo opravil kmalu, je bil trud odveč, kajti ko je zdravnikova ura kazala 80. miunto dekompresijskega časa, to se pravi zadnjo minuto, je potapljač potegnil iz jeklenke zadnji kisik. Dekompresija je bila tako končana. Kljub temu, da zaradi 80-minut-r.ega vdihavanja čistega kisika ni bilo več velike nevarnosti, da bi bil v potapljačevi krvi raztopljen dušik v večjih količinah, je zdravnik zahteval, da ostane potapljač dobre pol ure še v globini treh metrov in tam vdihava zrak iz kompresorja. Ko je minilo tudi te pol ure, je Pavel Gross počasi zaplaval proti obali -približno 1 meter pod vodno gladino. Iz vode je zleze) sam, pozdravil se je s prijatelji in zdravnik ga je odpeljal v zavod za raziskavo morja, kjer se je mladi češki raziskovalec okopal, najedel in zaspal. Nekaj časa je spal, oziroma ležal, potlej pa je odšel gledat, kako so iz morja potegnili njegovo tridnevno bivališče in vse ostale naprave. Ob peti uri popoldne so mu dovolili, da je počel kar je hotel. Raziskave so bile do tedaj v glavnem končane. ■ S tem so letošnji potapljaški poskusi v Portorožu končani, vendar češki potapljači skupaj s slovenskimi kolegi že snujejo, .načrte za prihodnje leto. Večjo potapljaško hišo nameravajo spustiti v globino 30 metrov na srednjem Jadranu, od koder se bodo potapljači spuščali na morsko dno do globine 150 metrov. Iz pogovora s češkimi in slovenskimi potapljači smo zvedeli, da bo nova hiša po vsej verjetnosti avtonomna in lahko prenosljiva, Lahka premičnost pa bo ista prednost, ki jo žele doseči češki in slovenski potapljači v primerjavi z znanimi Cousteaujevimi hišami. .........................................................................>■■■■..................Milni....................■iuiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiih....111......iiiiiiiiiiihiiiiii SEJA DOLINSKEGA OBČINSKEGA SVETA V dolinskem občinskem proračunu nad 57 milijonov lir primanjkljaja Danes bo svet razpravljal o načrtu za javna dela v okviru prispevka iz sklada za Trst V Dolini je bila včeraj seja občinskega sveta, ki je z večino glasov odobril občinski proračun za letošnje leto. Za proračun, ki predvideva 57.227.800 lir primanjkljaja, katerega naj bi krili z vladnim prispevkom, je glasovalo 12 občinskih svetovalcev, proti sta glasovala 2 svetovalca (KD), vzdržali pa so se 4 (LSS). Danes bo spet seja občinskega sveta, ki bo razpravljal o načrtu za javna dela v okviru prispevka iz fonda za Trst, ki je bil dodeljen dolinski občini v skupnem znesku 22 milijonov lir. 2upan Dušan Lovriha je obširno obrazložil in utemeljil predloženi proračun ter je prikazal sedanje gospodarsko stanje v dolinski občini in navedel najvažnejše probleme, pri tem je pripomnil, da proračun ni zadovoljiv prav zaradi takega gospodarskega stanja, pa tudi zaradi zastarele zakonodaje o upravi krajevnih u-stanov in financ. Rekel je, da se je brezposelnost spet pojavila in POJASNJENA GOLJUFIJA Z imenom umirajoče starke je podpisala 13 menic Ženska, ki je menice podpisala, in kupec strojev pri tvrdki Bonifacio, prijavljena sodnim oblastem Agenti letečega oddelka policije so prijavili sodnim oblastem 52-letnega slaščičarja Federica Manaa iz Ul. Caravaggio 16 in 32-letno Clevijo Schiavi, ki je živela pred časom na istem naslovu, sedaj pa neznano kje, zaradi sleparije in materialne potvorbe menic. Preiskava se je začela avgusta lanskega leta, ko je predstavnik tvrdke Bonifacio iz Ul. Roma 20 obvestil agente letečega oddelka policije, da se je predstavil v njegovi trgovini Manao in si nabavil superavtomatični pralni stroj «Can-dy», in magnetofon «Geloso» v skupnem znesku 200.000 lir. Ko pa Je moral plačati omenjeno vsoto, je vplačal 30.000 lir predujma in pojasnil, da bo njegova sorodnica Anna Birchestock iz Ul. delle Linfe 39, pri kateri je tudi živel, podpisala trinajst menic, to se pravi vsako menico po 13.000 lir. Manao tega seveda ni mogel napraviti, kajti njegovo ime se je večkrat pojavilo v biltenu meničnih protestov. Istega dne je uslužbenec tvrdke Bonifacio izročil v Ul. delle Linfe blago, ki ga je Manao «kupil». Vse je predal neki ženski, za katero je mislil, da je Birchestockova. ženska je podpisala tudi izročilnico in trinajst menic. Toda gospodar tvrdke je lahko dvignil samo en del menic in ko je zaman čakal, da bi mu izplačali ostali del, je prijavil vso stvar letečemu oddelku policije. Agenti dr. Cappe niso potrebovali mnogo časa, da so ugotovili, da je Birchestockova umrla že meseca januarja v neki bolnišnici in ko so zaslišali uslužbenca, ki je prinesel v Ul. delle Linfe pralni stroj in magnetofon, so prišli do sledečega zaključka. Oseba, ki je podpisala menice vsekakor ni bila pokojnica. Omenjeni uradnik se je namreč popolnoma točno spominjal, da ni izročil blaga starki, ampak mladi ženski. Birchestockova, ki je umrla, je imela 75 let. Končno so Manaa, ki je medtem menjal bivališče, izsledili. Vendar je vse k.ir je znal povedati, bilo to, da je podpisovala menice neka Schiavi, vendar ni vedel, kam se je preselila. Tako Manao kot Schiavi sta poznala Birchestockovo. Prav tisti dan, ko je prinesel uslužbenec tvrdke Bonifacio v Ul. delle Linfe pralni stroj in magnetofon, Je bila Birchestockova hudo bolna in je ležala v postelji. Zato pa je Schia-vijo podpisala I menice z njenim imenom. O obeh strojih ni nobenega sledu. Podjetje je utrpelo okoli 156.000 Ur škode. tla so bili v juniju 104 brezposelni v občini. Tudi v dolinski občini so zaskrbljeni zaradi problema ladjedelnice Sv. Marka, v kateri so zaposleni mnogi dolinski občani. Nato je župan podrobneje navedel probleme kmetijstva, turizma, občinskega vodovoda, šolstva, regulacijskega načrta, javnih del itd. Glede kmetijstva je pripomnil, da se pojavlja resno Vprašanje prodaje vinskega pridelka, živinoreja pa se je ohranila in napreduje le v Gročani in nekoliko v Dragi. Turizem se v dolinski občini ni razvil, kakor v nekaterih drugih občinah iz več razlogov, vendar si občinska uprava prizadeva, da bi se uresničile razne pobude, župan je podrobno orisal problem vodovoda, katerega primanjkljaj raste vsako leto in bo letos dosegel 23.807.800 lir. Vodovodno omrežje v dolinski občini je zelo razsežno, režijski stroški so visoki, vodo pa mora občinska uprava plačevati Acegatu po 43.39 lire za kub. m in jo prodaja po 50 lir. Glede regulacijskega načrta je župan izjavil, da je bilo treba vnesti^ nekatere popravke in da bo občinski svet v kratkem o tem razpravljal. Pri obrazložitvi proračuna in glavnih postavk je župan pripomnil, da so največji stroški za uslužbence, za šole in bolnišnice. Med drugim je nato navedel, da je v proračunu tudi predviden izdatek 250 tisoč lir za proučitev in izdelavo načrta, kako naj bi kmetovalci najbolj ugodno prodajali svoje pridelke. Tak načrt bi moral izdelati kmetijski strokovnjak s sodelovanjem kmetijskega nadzorništva in kmečkih organizacij. Sledila je diskusija, med katero so nekateri svetovalci omenili razne vaške in splošne probleme ter potrebe. Nato je podal glasovalno izjavo vodja demokristjanske skupine Hlacia, ki je izjavil, da bo njegova skupina glasovala proti proračunu, češ da ne nudi nobene perspektive. Enako je dejal v imenu skupine LSS dr. Tul, ki pa je izjavil, da se bo njegova skupina vzdržala glasovanja. Poskus samomora s skokom z okna Ob 19,25 so sprejeli na nevrokirurški oddelek glavne bolnišnice 17-letno Lucijo Ferro por. Meded-du iz Ul. D’Annunzio 49, ki se je pobila po desnem boku in krvavela iz desnega ušesa. Ferrovo so odpeljali v glavno bolnišnico z avtom RK, toda sama ni nič povedala, ker je bila v nezavesti. Službujoči podoficir karabinjerjev, ki je takoj prišel na kraj nesreče, je izjavil, da je Fer-rova hotela napraviti samomor tako, da se je vrgla z okna svojega stanovanja, ki je v prvem nad- stropju, in strmoglavila na cesto. Zdravstveno stanje ponesrečenke je zelo resno Zastrupil se je s testeninami in mesom Zaradi zastrupitve so sprejeli ob 16 na ortopedski oddelek glavne bolnišnice 38-letnega mehanika Gio-vannija Roncellija iz Ul. Artemisio. Roncelli, ki so ga pripeljali v bolnišnico z osebnim avtomobilom, je izjavil, da je začutil okoli 15.30 močne krče v trebuhu in pričel je bruhati. Predvčerajšnjim je namreč Roncelli zaužil v neki gostilni videmske pokrajine porcijo testenin in mesa. Od tu verjetna zastrupitev. Dva ranjena pri trčenju Okoli 11.45 je 27-letni mizar Mario Varin iz Ul. Italo Svovo 15 vozil svojo «Ape» TS 34709 po Ul. Settefontane. Ko pa je privozil do vogala s Trgom Perugino, je trčil v fiat 1100 TS 61835, ki ga je vozil Guerrino Bardi iz Ulice della Tesa 27 in ki je bil namenjen v Drevored D’Annunzio. Pri trčenju se je Ape prevrnila in Varin ter 15-letni trgovski pomočnik Walter Bruni iz Ul. Crescia-ni 4, ki je sedel poleg njega, sta se ranila. Z osebnimi avtomobili so ju prepeljali v glavno bolnišnico. Motorno kolo trčilo v avtomobil Okoli devete ure se je 18-letni mesar Alessandro Jordano iz Ul. Andrea Antico 31 peljal s svojim motornim kolesom «Torpedo» po Ul. Coroneo namenjen v Ul. Milano. Ko je privozil do križišča z Ul. Carducci, je trčil vanj avto znamke »Moskvič* z evidenčno tablico KP 6222, ki ga je vozil 49-letni jugoslovanski inženir Franc Stolar iz Portoroža in ki je prihajal od Portici di Chiozza namenjen do Trga Dalmazia. Motorist je padel na tla in se pobil ter o-praskal na desni strani telesa. Delo deželnih komisij Te dni so tudi imeli več sestankov deželne komisije. Prva komisija je v sredo popoldne razpravljala o zakonskem osnutku o organih in postopku za deželno načrtovanje, ki ga je vlada zavrnila. Predsednik Berzanti, ki se je udeležil seje, je orisal nekatere spreminje-valne predloge, o čemer se je zatem razvila diskusija, v katero so posegli številni svetovalci. Zatem so odobrili novo besedilo zakonskega osnutka ob vzdržanju komunistov in nasprotovanju svetovalca Skerka in misovcev. Zatem je komisija izrekla ugodno mnenje o finančni plati nekaterih zakonskih osnutkov. Druga komisija je odobrila zakonski osnutek o deželnih prispevkih za nekatera dela na področju kmetijstva in gozdarstva, pri čemer so se vzdržali komunisti, socialisti in misovci. Tretja komisija je zaključila razpravo o zakonskih predlogih za študijske štipendije in za povrnitev potnih stroškov dijakom. Zakonski osnutek predvideva 125 milijonov lir izdatka. Operetni festival: Grad Sv. Justa: danes zvečer ob 21. uri Zellerjeva opereta «Prodajalec ptičev«. Izvaja romunsko državno operetno gledališče Ameriški cirkus na športnem Igrišču S. Giovanni, tel. 55002, danes predstava ob 21. uri. Vabljeni I * • • Nazlonale Zaprto zaradi počitnic. Arcobaleno 16.30 «La calda arnante« Prepovedano mladini. Excelslor 61.00 «11 temerario« Kirk Douglas. Fenice 16.00 «3 dollari di plombo« Technicolor. Fred Beir, Francisco Nieto. Grattacielo 16.00 «Saul e David« — Eastmancolor. Norman VVooland Alabarda 16.30 «X2 operazione Okl-navva« Richard VVidmark, Joffrey Hunter. Filodrammatico 16.30 «1000 dollari per ur. vvinchester« Colorscope. Da-ve Robertson, Mata Hyeer. Aurora 17.00 «Omicron». / Cnstallo 16,30 «11 momento della vedri« — Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Garibaldi Zaprto zaradi počitnic. Capttol Zaprto zaradi počitnic. lmpbro 117.00' '«Soldato šbltb la 'piog-gia« Vittorio Veneto 17.00r-«La vergine di cera« Dany Harlovv. Prepovedano mladini pod 14. letom. Moderno Počitek. Astra 17.00 «1 pionieri della Callfor-nia« Technicolor. Astoria 16.00 «11 mostro di via Mor-green« Technicolor Vicent Priče. Abbazia 16.00 «1 fuorilegge del Colo-rado« VVestern. M. Anders, L. Davis. Ideale 16.30 «Maoiste nelle mlniere di re Salomone« Technicolor. Reg Parker. LETNI KINO Satellite 20,30 «L’urlo della batta-glia« Technicolor. Jeff Kandler. Se ponovi prvi del. Paradlso 20.30 «Cittadlno dello spa-zio« Technicolor. Jeff Morrow, Rex Reason. Se ponovi prvi de!. Skedenj 20.30 «Jonni Cool, messag-gero di morte« Henry Silva, Elizabet Mongomery OPERETNA SEZONA NA GRADU Dež je tudi sinoči preprečil nastop rumunskega ansambla Romunski državni operetni ansambel, in z njim letoviščarska in turistična ustanova, res nimata sreče. Za včeraj najavljena repriza Kalmanove operete «Cirkuška princesa« je morala biti zaradi dežja prekinjena že po prvih zvokih orkestra in po le bežnem pojavu plesalcev na odru. Ne preveč številni gledalci so se takoj razpršili in tako je še ena predstava, poleg otvoritvene, šla po vodi. Iskreno želimo in upamo, da bi vsaj drevi in jutri lahko romunski gostje nemoteno izvajali znano Zellerjevo opereto «Ptičar». Šolske vesti Ravnateljstvo slovenske srednje šole v Dolini sporoča, da se je pričelo vpisovanje v prvi razred za dijake, ki so v poletnem roku zaključili V razred osnovne šole, in se bo zaključilo 25. juMja, Hkrati sporoča, da se Je pričelo tudi vpisovanje v 2. in 3. razred, ki se bo zaključilo 25. septembra. Drž. srednja šola s slovenskim učnim jezikom v Rojanu, Ul. Montorsl-no 8 opozarja, da Je vpisovanje v prvi razred šole do 25. julija za u-čence m učenke, ki so dovršili u-spešno peti razred osnovne šole in do 25. septembra t.l. za one, ki imajo popravni Izpit. Istočasno sporoča, da se Je pričelo in bo trajalo do 25. septembra t.l. tudi vpisovanje za drugi in tretji razred. Šolski skrbnik sporoča, da je bil objavljen ministrski odlok o organizaciji in delovanju ljudskih šol (scuola popolare) za šolsko leto 1965-1966. Rok za prijave učiteljev zapade 31. julija. Interesenti lahko dobijo podrobnejše informacije na šolskem skrbništvu, pri šolskih nadzornikih in didaktičnih ravnateljih. Šolsko skrbništvo sporoča, da so od 15. t.m. dalje od 10. do 12. ure dopoldne na vpogled na sedežu slovenske srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Ul. Frausln 14 dokončne prednostne lestvice za poverjena in nadomestna mesta na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom tržaškega ozemlja, za šolsko leto 1965-66. Državna srednja šola prt Sv. Jakobu, Ul. Frausin 14, vpisuje do 25. julija učence za prvi razred. K vpisu je treba prinesti spričevalo o končani osnovni šoli, potrdilo o cepljenju in rojstni list. Vpisovanje v 2 in 3. razred traja do 25. septembra. Šolski skrbnik sporoča, da so bile objavljene lestvice kandidatov za su-plentska mesta na osnovnih šolah na Tržaškem ozemlju za šolsko leto 1965-1966. Interesenti si lestvice lahko o-gledajo na šolskem skrbništvu, pri šolskih nadzorništvih in pri didaktičnih ravnateljstvih. Razna obvestila Starši in prijatelj!, ki želijo obiskati otroke v počitniških kolonijah v nedeljo 25. t.m. v Zgornjih Gorjah in v 2lrovnici in se niso še prijavili odnosno poravnali voznine, so naprošenl, da se takoj zglasijo v u-radu SKGZ v Ul. Geppa 9 od 9. do 14 ure. • * • Na čast 20-letnice zmage nad fašizmom priredi KPI Opčine ljudsko veselico v prosvetnem domu na Opčinah. 24. julija ob 19. uri otvoritev razstave Prekomorskih brigad in fotografij padlih iz Banov, s Konkonela in Opčin. 25. julija začetek ob 16. uri, ob 18 uri nastopijo: pevski zbor Prosek Kontovel, študentovski ansambel iz Maribora In PD «Opčine». Oba večera ples do polnoči. Vstop prost. * » • SKGZ obvešča, da bo odhod avtobusov v Žirovnico in Zgornje Gorje pri Bledu v nedeljo 25. t.m. točno ob 7. url lz začetka Ul. F. Severo. Kino na Vneli Wk predvaja danes, 23. t.m. z začetkom ob 18. uri (ob 20. uri se predstava nadaljuje na prostem) film IGIALLI Dl EDGAR VVALLACE N. 4 (DETEKTIVKE EDGARJA WALLACEA ST. 4) Igrajo: Michael Gough, Erika Remberg, Hans Borsody, John Justin, Jack Hedley, Jacqueline Ellis, Patrick Magee. Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 22. julija 1965 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 5 oseb. UMRLI SO: 67-letnl Giovinnl Radin, 79-letna Giovanna Vrabez poi. Sedmak, 68-letni Carlo Boselli, 67-Ietni AtUHo Fabris, 55-letnl Ovidlo De Bellis. Smrt starega miljskega antifašističnega borca Umrl je Mario Depangher, stari in zavedni antifašistični borec iz Milj, ki je vse svoje življenje posvetil stvari socializma in komunizma in ki je bil med prvimi ustanoviteljo Komunistične partije v Miljah. Pogreb zaslužnega pokojnika bo danes ob 17.30 v civilni obliki izpred hiše žalosti v Miljah. Mil iški antifašisti, partizani in komunisti izrekajo ženi Orsolini, sinu bratu, sestram in sorodnikom najgloblje sožalje in sočustvovanje. DNEVNA SLUŽBA LEKARN <19. 7. - 25. 7.) Alla Salute, Ul. Giulia 1; Benussl, Ul. Cavana 11; Picclola, Ul. Orianl 2; Vernari, Trg Valmaura 11; D’Am-brosi, Ul. Zorutti 19; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Ravasini, Trg Liberta 6; Testa d'oro. Ul. Mazzini 43. Od 13. do 16. ure Alla Salute, Ul, Giulia 1; Benussl, Ul. Cavana 11; Picclola, Ul. Orianl 2; Vernari, Trg Valmaura 11 NOČNA SLUŽBA LEKARN D’Ambrosi, Ul Zorutti 19; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Ravasini, Trg Liberri 6; Testa d'oro. Ul. Mazzini 43. LADJE V PRISTANIŠČU Cltta di Slracusa (It,), Malka (Izrael), Lily Lauro (It.), Bratstvo (Ju-gosl.), Irma, Iris, Fucinatore, Auso-nia, Aida Lauro, A. Paclnotti, Afri-ca, B. Borsi (It.), Bloudan (ZAR) Agostino, Saipa II, Sardatlaritic II (It.), Axum (Erit.), Bulmar (It.), Naprijed, Zelengora, Bovec, Nazim Ni kmet (Jug.) Semanii (Alb.), Vul-cania, Saturnia, Elice, Elbano (It.), Thesee (Bel.), Gondar (Erit.), Ho-lendrecht (Niz.). Pred dvema letoma je preminila Marija Luxa Opelt MOZ, sin MARIJAN z družino, sin MIRO in sorodniki se je spominjajo. Sv. maša bo v župni cerkvi na Proseku 24. julija t. 1. ob 7. uri. +' Zapustil nas Je naš dragi Josip Žužek Pogreb bo danes 23. t.m. ob 18. uri iz hiše žalosti na domače pokopališče. Žalujoči mama, sestri in sorodniki Sesljan, 23.VII.1965. PRED SODIŠČEM ZAKULISNE SPLETKE PRVIH POVOJNIH DNI Kdo je vojnemu zločincu Roatti omogočil beg iz zapora v Španijo? Zgodovinar Zangrandi na zatožni klopi zaradi «klevetanja» Sodniki v Vareseju se morajo, zaradi številnih prekinitev in odgoditev, že dalj časa ba-viti z zelo zanimivim sodnim postopkom, kjer igra, pa čeprav sam ni obtožen, glavno vlogo zloglasni vojni zločinec general Mario Roatta. Gre za proces po zakonu o tisku, o klevetanju, obtožen pa je italijanski zgodovinar Ruggero Zangrandi, avtor knjige «1943. leto — od 25. julija do 8. septembra«. V tej knjigi je podrobno opisano obdobje od padca Mussolinija pa do dneva, ko je Italija prestopila na stran zaveznikov in napovedala vojno Hitlerjevi Nemčiji. Zangrandija toži dr. Italo Robi-no, ki je bil po končani vojni preiskovalni sodnik pri visokem komisariatu za sankcije proti fašistom. Robino trdi, da je Zangrandi lažno opisal njegovo vlogo v aferi Roatte in da ga je oklevetal, ko je napisal, da mu je maja 1943. leta, ko je pripravljal proces, pomagal uiti iz preiskovalnega zapora. Dr. Robino zahteva ne samo obsodbo Zangrandija, temveč tudi zaplembo knjige. Nas predvsem zanima kdo je zloglasni Mario Roatta. Ko je aprila 1941. leta italijanska vojska vdrla v Jugosavijo, ji je poveljeval komandant II. armade general Am-brosio. Njemu je kmalu sledil kot poveljnik italijanskih čet, ki so zasedle del Slovenije, Hrvatske, Bosne, Hercegovine in Dalmacije general Mario Roatta. Pred polomom Mussolinijevega režima je Roatta postal poveljnik IV. armade v Siciliji, ki je imela nalogo, da prepreči izkrcanje zavezniških čet. Jasno je, da mu načrt ni uspel. Po Mussolinijevem padcu ga najdemo v Rimu, kjer organizira obrambo mesta v trenutku, ko se Italija pod vlado maršala ' Badoglia pripravlja na napoved vojne Hitlerju. Kc je bil Roatta v Jugoslaviji, je bil kot poveljnik okupacijske cone najvišja osebnost. Zaradi tega Je osebno odgovoren za vse strahote, ki jih je zakrivila italijanska vojska. Naštevati vse zločine bi pomenilo napisati debelo knjigo. O Roatti pa vemo, da je bil skrajno surov, tako da je vzbudil zgražanje tudi pri številnih Italijanih. V arhivih II. armade so našli številne dokumente, ki to najbolje potrjujejo. 8. junija Je na primer poslal podrejenim častnikom obširne smernice, "v katerih podrobno govori o internacijah, uničevanju celih vasi in streljanju talcev in to v tonu prave zveri. Prebivalstvo je hotel prisiliti k lakoti, ker je bil mnenja, da bi tako tudi partizani ostali brez hrane. Iz istih razlogov je dal zapleniti v trgovinah vse čevlje. Te so morali zapleniti tudi prebivalcem, tako da bi jim ostal en sam par. V neki okrožnici je celo napisal: «Pokazati je treba Slovencem, da so v zablodi, če mislijo, da je italianski narod sestavljen iz umetnikov in sentimentalnih slabičev. Začelo se je novo obdobje in Italijani morajo Pokazati, da so drugačni. Poprijeti se je treba vsake koristne krutosti, pri čemer ne sme biti nobene obzirnosti. Vse sposobne o-sebe je treba deportirati na otok Rab. Ni važno, če bodo med deportiranimi tudi nenevarni ljudje, ker tudi ti lahko postanejo nevarni. zaradi tega — popolna evakuacija! Kamor boste prodrli, odstranite vse ljudi, ki nam lahko nekega dne streljajo v hrbet,« je ukazoval Roatta. «Da se razumemo, ta ukaz o deportiranju ne Preklicuje prejšnji ukaz, da se stresajo tiste, za katere se ve, da so komunisti in tudi tiste, ki so samo osumljeni. V ta namen je treba ojačati sistem in način, da bodo lahko spoznali, da za njih ni upanja.« Roatta je torej množični morilec. On je bil kot največji vojni žločinec na čelu seznama tistih, ki jih je Jugoslavija zahtevala cd zaveznikov. Jugoslaviji pa ni bil izročen. Roatta je imel precej na vesti tudi glede na samo Italijo. Bil je od 1934. leta načelnik italijanske obveščevalne službe (servizio in-formazioni militari — SIM). Na tem mestu je ostal tudi po letu 1936., ko je postal poveljnik italijanske armade v Španiji, ki jt pomagala Francu, da je vzpostavil diktaturo. Ko je bil načelnik SIM, je bil Roatta odgovoren za zahrbtni umor prvakov Italijanskega antifašizma v emigraciji Carla in Nella Rosselllnija. Uboj je ukazal Mussolinijev zet, minister zunanjih zadev grof. Clano, izvršili pa so ga agenti generala Roatte. Po vojni so Roatto v Rimu aretirali; ne sicer zaradi zločinov, ki jih je zakrivil v Jugoslaviji, temveč zato ker je je bil znani eksponent fašizma, zaradi kriminalne prakse v vohunstvu in tudi zaradi umora bratov Rosselli. Roatti pa se je posrečilo zbežati iz zapora in se zateči v Španijo. Proces je potekal v njegovi odsotnosti in generala so sodniki obsodili na dosmrtno ječo. Leta 1949 pa je kasacijsko sodišče razveljavilo obsodbo kot «brez podlage«, Roatta je ostal v Madridu, kjer je služil Francu kot vojni strokovnjak, a se je bavll istočasno tudi z drugimi posli. V zadnjih letih je prihajal tudi na letovišče v Italijo, kjer so mu tudi objavili spomine. Sedaj je hudo bolan v Madridu. Do sodnega postopka proti zgodovinarju Zangrandiju je torej prišlo, ker bivši preiskovalni sodnik dr. Robino meni, da je obtoženec lažno prikazal nekatere stvari okoli Roatte in predvsem o njegovi, Robinovi vlogi. Na številnih krajih Zangrandi omenja sovraštvo med Roatto in maršalom Badogliem, ki je bil dalj časa načelnik generalštaba, dalje podkralj v Etiopiji, kjer se je po-služil strupenih plinov, in po padcu Mussolinija predsednik kraljeve vlade. Eden in drugi sta bila kompromitirana. Vendar saje njuna pot razšla med 25. julijem in 8,- septembrom- ‘1943: leta: Tedaj so kralj, Badoglio in vlada zbežali iz Rima in se zatekli na jug na stran zaveznikov, v Rimu pa so se pripravljali na o-brambo. O tem so italijanski zgodovinarji mnogo pisali in se še vedno bavijo s tem vprašanjem. Rim niso hoteli prepustiti besu nacistov, temveč ga je bilo treba braniti. To bi se moglo predvsem s pravočasno in z razumno koordinacijo vojne akcije okoli Rima. ker je hotel Badoglio pokazati. da on in njegovi generali niso nesposobni in niti strahopetci. Naravno nosi svojo krivdo tudi kralj Viktor Emanuel, ker je kot drugi mislil samo na svojo glavo. Roatta, ki je imel pri tej obrambi velik del odgovornosti, je poznal preveč stvari, ki so bile neugodne za Badcglia samega in za kraljevo kliko. Zangrandi trdi, da je Roatta poznal bolje od drugih generalov in politikov tragične napake maršala Badoglia pred in po 8. semptembru 1943. leta. To je bil takoj po vojni razlog nujnega medsebojnega izsiljeva- nja. Roatta Je s svoje strani izsiljeval maršala Badoglia in druge, da ga ne bi izročili Jugoslaviji, ki ga je kot vojnega zločinca upravičeno zahtevala. V zameno za osebno svobodo je seveda ponujal svoj... molk. Z druge in sicer z namenom, da ga res prisili k molku, mu je Badoglio grozil, da ga bo izročil Jugoslaviji ali da ga bo poslal zaradi drugih zločinov pred sodišče. Badoglio se je končno odločil, da aretira vojnega zločinca Roatto in da ga preda sodišču. Kmalu zatem je sledil insceniran beg aretiranega generala iz preiskovalnega zapora. (Nadaljevanje jutri) I. M. Zbor vseh malčkov pred šolo v Žirovnici iiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiMniiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|l|||iiiiiiiiiiill||||||||||,|||||||,|l|l|||||||||||||,,„l,„||||||||||||||l|||,|„lM,,l,„„l,,„|„„|,„l„,„,B OBISK KOLONIJE V ŽIROVNICI NA GORENJSKEM Začetno domotožje je izginilo • Živo Sil E in veselo kot v zabavišču Bolj sproščeno pred fotografsko kamero V prekrasnem modernem šolskem poslopju v Žirovnici letuje 87 otrok, in sicer 41 iz Trsta in 46 iz Ljubljane. V tej koloniji so mlajši otroci kot v Gorjah in seveda so tudi tisti, ki so letos prvič na letovišču. Zaradi tega so imele nekatere deklice v prvih dneh domotožje; solz v začetku torej ni manjkalo. Pod materinsko roko upravnice tov. Fani Perbil in pod nadzorstvom naših dveh požrtvovalnih vzgojiteljic Ljube Ukmar in Celestine Gulin pa so se punčke hitro pomirile in se vživele. Ko smo prišli v to kolonijo je bilo na velikem dvorišču pred stavbo vse tiho in mimo, tako da smo mislili, da so letoviščarji odšli na izlet. Upravnica pa nam je povedala, da otroci še počivajo in da se bomo lahko čez nekaj minut osebno prepričali, da ni tako blažen mir kot smo si ga zamislili. Imela je prav, ker je bilo nekaj trenutkov kasneje v šolskem poslopju in na vrtu vse živo in veselo, kot da bi bili v «luna parku«. niiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiKiiUHDiiiitiiMiniiniiitiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiii Maturantom srečno pot '5U maturantov s trgovske akademije, klasičnega in znanstvenega liceja je v sredo zjutraj odpotovalo z avtobusom na osemdnev-m izlet po Jugoslaviji. Maturanti’ ki jih vodi pedagoški sveto-v*lec za slovenske šole na Tržaškem prof. Stane Mihelič, spremljata pa jih prof. Gracijela Simoniti - Suhadolc in prof. Hum-očrt Mamolo, si bodo med ide-j°m ogledali poleg Ljubljane, Ve-moja, Celja in Rogaške Slatine l*e Krapino, Zagreb, Banja Luko, Jajce, Sarajevo, Mostar, Split in ^adar. Žirovnica, kjer letujejo naši o-troci, je rojstni kraj Matije Čopa. Bil je Prešernov najboljši prijatelj in njegov literarni mentor. Otroci so že obiskali rojstno hišo tega velikega moža, kot tudi rojstni kraj Prešerna, Vrbo. V Vrbi so se otroci ustavili pri lipi, kjer so izvolili Pionirski svet. Za načelnika je bil izvoljen 10-letni Peter Rogelja iz Sempo-laja. Ogledali so si umetno jezero in vasico Moste, kjer je Sava zajezena za hidrocentralo ter so se poklonili spominu padlih v NOB. Kot nam je upravnica povedala imajo na programu še mnogo kratkih in daljših izletov, in sicer na Bled, v Kranj, v Prešernov gaj, v Begunje in v Drago. Tudi otroci iz te kolonije so na dan vstaje slovenskega naroda imeli skupno proslavo, na kateri je bil kulturni spored s pesmimi, recitacijami in tabornim ognjem. Na tej proslavi je sodeloval pevski kvintet iz Žirovnice. V teh dneh bosta naše otroke obiskala tov. Dolar aktiven borec, ki je sodeloval v bojih za osvoboditev Trsta ter tov. Slovenka z Jesenic, ki bosta pripovedovala otrokom o njunih doživljajih v času NOB. Omenjeni obiski in ogledi bodo prispevali k oblikovanju zavesti otrok, utrjevali v njih spoštovanje do preteklosti, domovine in svojega rodu. Življenje v koloniji poteka po točnem dnevnem redu, ki je lasten vsem tovrstnim ustanovam. Vsako jutro je zbor z dviganjem zastave. Zastavo dvigata na drog dva otroka, ki sta bila prejšnji dan najbolj pridna. Kot smo že omenili je na dnevnem redu počitek, zabava, kultura in šport. Kolonijo v Žirovnici ima v u-pravi občina Ljubljana - Bežigrad, ki zares dobro skrbi za otroke. Poleg upravnice je v koloniji še 7 vzgojiteljic, ena medicinska sestra, ki pa je kot zdravnik v Gorjah, tudi ona ((brezposelna«, kajti tudi v Žirovnici so otroci pri dobrem zdravju. Največ dela imajo pa brez dvoma 4 kuharice in dve snažilki, ker so otroci kot v hotelu, oziroma v restavraciji, kjer preko svojih načelnikov naročijo kar hočejo za kosilo ali za večerjo. V naši prisotnosti so naročili za večerjo kranjske klobase, za naslednji dan opoldne pa piščance, in sicer nekateri pohane, drugi pa pečene. VlllllillliMIIIIVIVIM........|aa*|ialllsi||iv|ii|i||vtt|laaalai*iiiillllllliiiiiiiiiiiiiiiMillllllllllllllllllllillllllllllllllll|lllllllltllllllllllll|||||||||||||||||||||y||||||||||||||||||t||||| OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Potovanje in srečanje bosta velike važnosti. Pri načrtih, ki zahtevajo tajnost, zanašajte se samo nase. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Danes se boste lahko posvetili bolj nevarnim nalogam. Soglasje v druži- LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Sreč-Ie, če se boste no obdobje za vaše delo in vaš prestiž. Tudi v prijateljskem kro- HOROSKOP ni boste ohranili le, če se boste odpovedali preveč osebnim načrtom. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ni izključeno, da vas bo neugodna obveznost pripravila, da se boste odpovedali vašim idejam. Zdravje odlično. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Pri izvedbi načrtov, boste pokazali močno osebnost. Potreben vam je počitek. v gu boste dobili zadoščenje. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ne smatrajte današnje sklepe za dokončne. Treba bo še premisliti. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Ne smete si naložiti preveč dela, ki ne bo poplačano. Sklepe boste po nekem sestanku spremenili. ŠKORPIJON (od 24. 10. od 22. 11.) Ko se boste znašli v novem okolju bodite pripravljeni na nepričakovane dogodke. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Precej živahen in morda tudi odločilen dan za vprašanje, ki ga še niste rešili. Bodite pazljivi pri izbiri prijateljev. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Izredno dober dan, vendar pozor pred razburljivostjo. Kljub nagnjenju k jezi, soglasje v družini. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Usoda vam je ugodna, brez skrbi lahko sprejmete nalogo. Srečen dan dan kljub nasprotju v družini. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ne smete biti preVeč pesimisti: sreča vam bo od strani. «Renata», giavna oseba romana Ernesta Hemingvvaja «Onkraj reke in med drevesi«, ni sad fantazije pisatelja, temveč ženska, ki jo je Hemingway spoznal 1949. leta v Italiji. To je izjavila protagonistka romana gospa Adriana Ivancich. Ivancicheva se je rodila v Benetkah pred 35. leti in je prvič spoznala Hemingwaya, ko je imela 19 let. Njena družina izhaja iz Dalmacije, njen oče Carlo Ivancich, ki je bil eden najbolj raprezentativnih oseb v Benetkah, pa je tragično preminul leta 1945. Adriana Ivancich živi sedaj v Milanu in je poročena z nemškim trgovcem grofom Rexom. Ivancicheva rada slika, piše in se tudi bavi s poezijo. V svojem stanovanju ljubosumno hrani pisma, ki si jih je 11 let izmenjavala s He-mingwayem. Začetno črko njenega imena, navaden A, najdemo na obeh naslovnih straneh originalne izdaje knjig ((Starec in morje« in ((Onkraj reke in med drevesi«. Obe naslovni strani Je za Heming-waya narisala Ivancicheva osebno. Adriana Ivancicheva je spoznala pisatelja pozimi 1943. leta med lovom na divje race. Brž ko sta se pozdravila, jo je Hemingway vprašal, če bi se lahko še kaj videla. Srečavala sta se dan za dnem in spočetka se je Ivancicheva dolgočasila s tem človekom, ki je bil precej starejši od nje, ki je govoril počasi in katerega včasih ni niti razumela. Čutila pa je. da je Hemingwayu njena prisotnost u-gajala, še posebno ker je lahko z njo govoril in govoril. Njun stik pa se ni nikoli sprevrgel v ljubezenskega. In to najdemo prav v besedah pisateljeve žene Mary. Ta majhna plavolasa, vedno nasmejana ženska, je bila Heming-wayjeva prisrčna tovarišica. V začetku se je nekoliko bala za Ivan-cichevo. To ji je Mary sama izpovedala. Večkrat je samo sebe spraševala, kako naj se vede do moža, ki ga je vedno klicala «pa-pa’». Nekega dne pa je spoznala, da Ivancicheva ni iskala slave, da se njeno čustvo ne bo spremenilo v ljubezen in da ni predstavljala nobene nevarnosti; bila je pisatelju celo v pomoč. Zakaj je bila v pomoč, ona tako majhna, njemu, ki je bil tako velik, je Ivancicheva spoznala žele kasneje. Hemingway ji je povedal, da mu posledica rane na glav! ni dovoljevala, niti potem ko je zapustil bolnišnico, da H se ponovno posvetil pisanju. Njegova zadnja knjiga «Across the river and into the trees« je ležala nedokončana. Po njunem srečanju ga je zajela nova volja. «Vr-hllk sl" »ni ponovno možnost, da pišepi, za kar ti bom večno hvaležen«, jr'je rdkel1 pisatelj, ki ji je nato povedal, da je dokončal knjigo in da je glavni osebi dal njen obraz. «Sedaj bom pisal drugo knjigo, zate. To bo moje najlep-še delo. Pisal bom o starcu in o morju«. Adriana Ivancich je s temi besedami potrdila, da je tudi knjiga «Starec in morje«, za katero je ta iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiriiiiiiiuiiHimiiiiimnumiiiHmmiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmimiiiimiiiMiiiiiimiiiHM Skoda Je le, da čas tako hitro mine. Komaj se bodo otroci navadil na zrak, komaj se bodo vživeli v skupno življenje — tudi tisti, ki so prve dni jokali, pa bo že treba napraviti kovčke in oditi. In na kolonijo bo ostal samo še lep spomin, ki pa se bo Polno izletov in prijetnih sprehodov po lepi okolici morda prihodnje leto spet spremenil v resničnost. Upravnica, kot tudi vzgojiteljice, toplo priporočajo staršem, ki jih bodo v nedeljo obiskali, naj ne prinesejo otrokom preveč slaščic in sadja. Hrane imajo otroci namreč dovolj. MARIO MAGAJNA BENEČANKfl (DALMATINKA PO RODU) VELIKA PRIJATELJICA HEMINGWAYA Glavna oseba romana z njenim obrazom Gre za «Renato» v romanu «0nkraj reke m med drevesi* veliki ameriški pisatelj prejel Nobelovo nagrado za literaturo, posvečena njej. Ivancicheva, ki Je bila strastno zaljubljena v slikarstvo Je pripravila nekaj risb a naslovne strani obeh knjig. Hemingwayu so te ugajale, kakor so ugajale ameriškemu založniku Charlieju Scrlbnersu, katerega ji je pisatelj predstavil v Parizu. Ivancicheva je nekaj časa živela skupaj z materjo na Kubi. Stanovala Je v hiši nedaleč od Hemingwayevega bivališča. Nekdo je v tistem času poslal materi članek, v katerem Je bilo poleg »Renate« — glavne osebe romana — njeno ime. Cela zadeva je bila opisana v popolnoma drugačni luči in Je bila lažna. Njeno mater Je to potrlo in se je takoj odločila za povratek domov. Dolge počitnice mlade Ivancicheve na Kubi so bile tako končane. Leto dni kasneje, marca meseca 1951 leta, je Ivancicheva dobila pismo, ki ji je Hemingway pisal iz Kube. «... če se mi posreči še kar dobro pisati, bodo govorili o meni in o tebi še stotine let. Mogoče bt bilo bolje, da te nisem nikoli spoznal. Mogoče bi bilo bolje zate. Mogoče te ne bi smel nikoli srečati pod dežjem v Latisani. Toda, hvala nebu, sem te opazil še preden si bila premočena. Hčerka. isto bi bilo, če ne bi nikoli pisal knjige o Venetu. Ljudje bi vseeno opazili, da svo bila skupaj, da sva bila srečna in da nisva nikoli govorila o resnih rečeh. Ljudje so ljubosumni do tistih, ki so srečni.« Ob koncu pisma, ki ga le Adriana Ivancicheva v teh dneh tud! objavila, je Hemingway napisal naslednje: «Pomni hčerka, da je resnica najboljše orožje proti laži. Proti govoricam pa hi orcžja. So pač kakor megle, ki jih veter razpiha, sonce pa jih razblini...« | IZ UMETNOSTNIH GALERIJ | NOVO RAZSTAVIŠČE V PALAČI COSTANCI Kinetska umetnost novost za naše mesto Tržaška občina je preuredila v palači Costanzo, ki stoji tik ob anagrafskem uradu, nekdanjo kino dvorano v večje razstavišče. S tem je končno zadostila zahtevam kulturno - umetniških krogov, ki so že dalj časa terjali izboljšanje razstavnih možnosti, ki jih dosedanja Občinska galerija ni mogla uresničiti. Novo razstavišče so slavnostno otvo-rili z razstavo kinetske umetnosti, katero prirejata ustanova za letovanje in turizem ter krožek za kulturo tn umetnost. Bistvo nove umetnosti, ki se je uveljavila v zadnjih petih letih sko-ro povsok po svetu, sta občinstvu pojasnila kipar Mascherini in sloviti kritik Dorfles. Razstava po svojem obsegu ni novost samo za Trst, ampak tudi za Italijo. Sedemnajst razstavljavcev prikazuje 20 primerov u-stvarjanja, ki delujejo na oko pretežno potom raznih načinov njih osvetljevanja z vpadno ali poševno lučjo, pri čemer se z večjo ali manjšo domiselnostjo izkoriščajo nekateri fizikalni zakoni iz optike. Tako je presenetljivo gledati sedem, eden nad drugim v isti smeri vrtečih se in z barvnimi kolobarji poslikanimi valji, na katere pada utripajoča svetloba, ki s tem navidezno menjuje njih hitrost in smer vrtenja. Izdelala jih je milanska • skupina MID, ki ji pripadajo Grassi, Baresi, Laminar-ca in Marangoni. Njihova je tudi, v enakem smislu učinkujoča velika vrteča se plošča. Podobno, toda v prosevajoči modri luči počasi migota *Spremenljiva svetloba shema• Grazie Varisco, barvno živahnejše pa se spreminja »Tribarvna strukturacija» Ancesch ija iz Milana. Massiro-nijeve, v neskončnost bežeče odseve žarnic in Colombove rotorje smo videli že lani v Benetkah na Bienalu, kot tudi Boria-nijeve potom magnetov premikajoče se opilke. So pa tu dela, ki so prvič prikazana. Tako npr. «Osometrične deformacije» De Vecchija s padnimi sencami nenehoma v razne oblike geometričnih teles spreminjajoča se žična ogrodja, ter Biasijev na enaki osnovi podani »Spektral- ni kino-mrežnik.. Tu so še Costa, Maino, Mari in Munari, ki nam je znan že iz leta 1951 po svojih konstrukcijah »Nepotrebni stroji». Kinetska umetnost odpira torej široka polja gibljivo barvnih, svetlobnih in plastičnih ustvarjalnih možnosti, katere so se pri nas poslužili do sedaj le Getulio Alviano, ki pa. kot kaže razstavljena aluminja-sta plošča, doseže gibanje brez »elektromotorjev, Mario Zot z gibljivimi plastikami ter še Milko Bambič, ki je nekajkrat predvajal v eksperimentalnem gledališču projekcijo v barvi in obliki poljubno presnavljajočih se informalno abstraktnih slik. MILKO BAMBIČ V Nemčiji premalo zaklonišč Samo 291.000 oseb bi se rešilo pred atomskim napadom Samo 291 tisoč oseb bi ostalo pri življenju v Nemčiji, če bi danes prišlo! do spopada z atomskim orožjem. Po podatkih, ki Jih Je objavilo notranje ministrstvo v Bonnu, bi samo 291 tisoč oseb našlo zatočišče v obstoječih javnih zakloniščih. Za te osebe bi bila rešitev samo začasnega značaja. V stalna zaklonišča, ki bi zagotovila možnost zaklona in ki nudijo možnost življenja za razmeroma dolgo obdobje, kar bi bilo brez dvoma potrebno v primeru atomskega napada, bi se lahko zateklo največ 10 tisoč oseb. Temu obupnemu položaju, ki bi lahko v primeru nenadne vojne zakrivil smrt 52 milijonov ljudi, se hočejo izogniti z gradbenim načrtom zaklonišč, ki ga Je bonski parlament potrdil s posebnim zakonom. Izglasovani zakon predvideva, da bodo morale imeti vse nove stavbe primerna zaklonišča. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve bodo v kratkem dogradili 32 javnih zaklonišč, ki bi zadostovala za nadaljnjih 64 tisoč forlške pokrajine se naročajo pri upravi — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societk Pubbllcitš Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Tret