Številka 94. TRST, v petek 3. aprila 1908 Tečaj XXXIII Glasilo političnega društva £dinostk,^za Primorsko.^ V edinosti je moč J UHAJA VSASI ĐAK •b nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedel|kih ob 9. zjutraj f?»»*mičnei številke se prodajajo po 3 nvS., (6 stotinki « mnogih totakuruah v Tistu in okolici, Ljubljani, Gorici, Hmii:-, £t. Petru, Sežani, Nabrežini, Sv Luciji, Tolmina. AjdovSčini, Postojni, Dom'-ergu, Solkanu itd. OfglB ^f se računajo na milimetre v Sirokoeti ene celot . OENE : 1 rg^vinske ia obrtne oglase po 8 etot. mili-o&etei oBairtnire, rr.bvale, poslanice, rglase denarnih savodov t* 20 «t. mm. Za oglase v tekatu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-Jaljna vrsta K 2. Maii eglaB! |>o S stot. beseda, najmanj pa 49 atot. — Opicam sprejemu „Inseratni oddelek uprave adicođu". — Plačuje se izključno le upravi Edinosti". na bočnih a znaša u Tee leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece « K —, o* naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne onr«\ laioiilia ia isdiiliio Udails .Eiiiastl' naie: ceifletta X a-20, pol lila a-*« Vsi dopisi naj se poSiljajo na uredništvo Usta. Nefrankova-i pisma se ne sprejemajo ln rokopisi »t* no vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije ie pobijati La upravo !.»;» UREDNIŠTVO: ul. Glor*io ChOmttl 18 (Narodni d on j. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTKFAN GODINA. Laat Ut konaorcij lista „"Edinosti — Natisnila tiskarna kondor lista .Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatu ^t 1 . _ Poštao-bruuilnlčnl račun St. 841'(»«2. - ■ Telefon »tov. 1167 _ BRZOJAVNE VESTLj Ce?ar Fran Josip v velkem tednu. I DUNAJ 2. Listi poročajo, da se cesar I ietos ne ml-.lezi !>obožnosti vtliktga Tedna, Žrebanje. DUNAJ 2. (Turške srečke). Na žreba- I nju turških sreček je glavni dobitek 60^.000 frankov zadela št. 06S.573 ; €0.000 fr. jo zadela it. 1.-141.«37 in po 20.000 fr. tfa zadele št. 93.049 in št. 1 413.140. C. in lir. vojna mornarica DUNAJ i?. Glasom brzojavnih vesti ie dne 1. aprila dospela vojna ladij a ,Leopard" v Hankao, kjer ostane p?t dni. Od tam 3« poda v Sanga'. Požar, BUDIMPEŠTA 2. (Ogr. biro) V podstrešju vseučilišča ie v-ded kratkega stika nastal požar, ki so ga pa kmalu pogasili. Škoda je neznatna. Nagodba med Avstrijo in Ogrsko. BUDIME'EŠTA 2 Uradni list je priobčil nagodbo o ureditvi medsebojnih trgovskiz in prometnih odaošsjev. ki je bil sklenjen h deželami, zastopanimi * državnem zboru. V prilogu je priobčen carinski tarif obeh držav avstro-ogrrko monarhije. Potre«. SOFIJA 2. Potresni aparati tukajšnjega meieorologičnega zavoda eo včeraj ob 11. uri 10 min. ponoči zabeležili precej moc&n potres v daljavi 400 km. Z nizanje diskonta. BEROLIN 2. Govori ee, da zniža jutri državna banka diskont od 5 in pol cd sto na 4 od sto. STOKHOLM 2. Držama banka zniža 3uiti diskont od 6 in pol cd sto na 6 od sto. — Angleški liberalci pripravljeni na fcoj. LONDON 2. Lord A;quith izjavil je včeraj na nekem banketu, da niso biii liberalci Se nikdar tako pripravljeni za boj kakor sedaj. Liberalci izgubijo raje 50 mandatov, nego da bi tako zmagali kakor so zmagali ▼ Picckhamu. Poneverjanja depozifnega denarja. FRANKOBROD o M. 2. ,Franki. Zei-tung', poroča iz Madrida, da so v depozitni blagajni finančnega ministerstva odkrili velika poneverjena. Blagajnik Zavata je poneveril nad tri milijone pezet ter že pred 15 dnevi izginil. Ladij a izginila. PARIZ 2. Od 20. marca ni več nika-kega glasu o kuterju ,Fran Josip4, ki pripada misijonarjem sv. Duha. Omenjena ladija je s škofom Kuenemannom, 5 možmi posadke in z t urojencema odplula iz Ngazobila v Dakar. Nemški državni zbor. BEROLIN 2. Na dnevnem redu je bila razprava o društvenem zakonu. Boj za predse dniitvo v Združenih državah. INDI ANO POLIS 2. — Republikanska stranka države Indiana je Alenila, da bo podpirala kandidaturo sedanjega podpedsed-nika Fairbanka na mesto predsednika. Fair-bank zagovarja v nekem pismu, naj se revi-zija tarifa izvrši takoj po dovršeni volitvi predsednika, in ne se le na spomlad 1909, j kakor je v svojem sporočilu na kongres j predlagal predsednik Roosevelt. Fairbaok meni, da je treba samo nekoliko spremeniti j tarife in da jo treba storiti to čim prej. Atentat na ruskega polkovnika? TEHERAN 2. (Ncra. kab. družba.) Včeraj ponoči je nekdo petkrat ustrelil proti 'kočili msk'ga polkovnika Sahova. Kočija je ; bila prazna. P»ržkouo se jo nameraval iz-I vrniti atentat. Storilca n s» nnš-i. Kakor se j govori, ni bil niLče ranjen. Sin princa Ernesta Meiningenšksga ponesrečil. MEINiNGEN 2. Dospela je semkaj I vest, da je edinega &ina princa Ernesta Mei-! ningenskega, barona Saalfdda danes predpo-ludne povozil tramvajski voz. Golen mu je popolnoma zdrobilo, nogo pa odtrgalo. Ponesrečenca bodo operirali x»a kirurg&ni kliniki. Nogo mu bodo morali odrezati do kolena. Romunska zbornica. BUK ARE ŠT S. Zbornica ie z 62 proti 1 glasu v3prejrla ri bansko konvencijo fl Srbijo. Bojkot japonskega blaga. SIDNEY 2. (Nem. kab. družba). Včeraj so je vršil velikanski shod Kitajcev iz Sid-neya in južnega New Walesa. Shod je sklenil" bojkotirati blago tukajšnjih japonskih tvrdk, ki prihaja iz Japonske. Rusija. Poroka v Carskem Selu PETROGRAD 2. Dno 3. maja se bo vršila v Carskem Selu poroka Švedskega i princa Viljema z veliko knegin'o Marijo j Pavlovno. Aretovanja v Petrogradu. PETROGRAD 2. Policija še vedno are-: tuje teroriste, ker je odkrita velika organizacija zarotnikov. Aretovan je tudi zdravnik Frenkd, ki pripada baje voditeljem revolu-, cijonarne vojaške organizacije. Frenkla so I odvedli v Pttropavlovsko trdnjavo. Avstrijska poslanska zbornica. i DUNAJ 2. Poslanska zbornica se je danes popoludne zopet sestala. Med doSlimi ulogami je več vladnih predlog, mej temi navadni rekrutni kontingent za 1908 ter vladna predloga glede povišanja rekiutnega kontigenta za deželno bramba 4740 mož; nadalje različni nujni predlogi, da se takoj konečno reši splošni rekrutni kontingent ter predloga glede ustanovitve ministerstva za : javna dela, potem da se takoj prične prvo čitanja povišanega rekmtnega kontigenta za j deželno brambu. Zbornica je pričela nato razpravljati nujni predlog posl. Pogačnika glede splošnega rekrutnega kontingenta. Predlagatelj je utemeljeval predlog izlasti s tem da bo proračunska debata dolga in da bi bili oškodovani novinci in njihove rodbine, ako ne bi bilo novincem možno pravočasno nastopiti vojaške službe. : Nato je bila razprava prekinjena. Prihodnja seja jutri. _ Ogrska poslanska zbornica. BUDIMPEŠTA 2. Predsednik je priob-; čil, da imajo od mnogoštevilnih poslancev, |ki so vložili predloge z vsaj desetimi podpisi, pravico do sklepne besede le Štirje, ker so u-ložili spreminjevalne predloge. Zbornica je 'sklenila t smislu predsednikove izjave. Na to je pričelo glasovanje. Prišlo je do daljše debate k poslovniku. Za besedo se je | priavil posl. Vlad (Romun.) Nastal je velik hrup« Predsedtik je izjavil, da ne more med glasovanjem dati besede nobenemu. Prva točka Nagyjevega predloga je bila vsprejeta z veliko 1 večino, v obliki kakor jo je predlagal posl. Eitner. Vsi drugi spremirijevalni predlogi so bili odklorgeci. (Živahna pohvala in ploskanje na klopeh večine). Po poglasovanje je sledila zopet debata k poslovniku, na kateri eta se posl. Maniu in Vlad pritožila, da ni dal predsednik njihovih predlogov prečitati pred glasovanjem, kakor sta predlagala. Predsednik je izjavil, da nista predlogo? pravočasno uložila. Opozicija se sklicuje veduo na izgled angleškega parlamenta. Mirno sme trditi, da ne moie tudi predsednik angleškega parlamenta objektivnije postopati nego en. Podpredsednik Radovszkj je v svojega poslanskega sedeža izjavil, da se je v zadnjem času skoraj vsak dan dogajalo, da so členi o-pozicije obdolževali predsedništvo, češ, da krši ; poslovnik, le radi tega, da so prikrivali nev-speh svoje akcije. Poslanci, ki se vedno sklicujejo na angleški parlament, morajo tudi pomisliti, da členi angleškega parlamenta na poseben način spoštujejo predsjedništvo. Ivanka (Slovak.) To predsedništ/o tudi zadužuje. (Velik hi up.) Rakovszhy: Narodnosni poslanci delajo vedno ovire. Nji? ove cbdolžitve bo le tendenciozne izmišljave. (Velik hrup pri narodnostih). — Poslanec Maniu je to očitovanje odločno zavrnil. Podpredsednik je včeraj zopet kršil poslovnik. Narodnostni poslanci niso nikdar delali tehnične obstrukcije in je tudi da-. nes ne delajo. — Posl. Ivanka je izjavil, da ni hotel s svojim mejklicem reči, da ne zaslužuje predsedcištvo spoštovanja. Toda podpredsednik je šel tako daleč, da je tako u-glednemu členu zbornic?, kakor je posl. Lu-kaciu, žugal z zaušnico; tako daleč se ne ime podpredsednik spozabiti, če tndi ne predseduje, marveč sedi na poslanski klopi. — Posl. Pop (Romun) je rek?l, da je podpredsednik dolžan svojo strasti brzdati. Ou je tisti, ki neprestano insultira poslance. Na ta način si ne pri dobi spoštovanja. Razprava je bila na to pre* , kinjena. Prihodka seja jutri. i Sedanja kriza in stara igra. Politično življenje v Avstriji je zopet v akutni krizi. Položaj se je že tako poostril, da se je govorilo o ministerski krizi kakor o dogodku, ki se mu ni možno več izogniti. Vprašanje je bilo le — tako so se glasila poročila z Dunaja — ali ima pasti vse mi-nisterstvo Beckovo, ali pa samo minister za pravosodje Klein ? 1 Ali se ima žrtvovati ves kabinet t doka? solidarnosti z ministrom Kleinom, ali pa žrtvuje ministerstvo K'eina. da reši — 6ebe ? ! 1 In vzrok tej krizi ? 1 Znan je, ker je star. Znan je tisti resnični rek, da je vpra-ianjo češko-nemškega spora grobišče avstrijskih ministerstev. Ni ga še bilo ministerstva v vsej ustavni dobi, ki ne bi bilo pripozna-valo neizmerne važnosti tega spora za vse politično življenje v držav?. Dejstvo, da raz-: voj češko-nemškega spora deluje na razvoj splošnega političnega življecja ▼ državi ter da je tudi vsakodobni parlamentarni položaj t direktni odvisnosti od sodobnega stadija v razmerju med Čehi in Nemci — to dejstvo naglaša sleherni minister, naj je že izšel iz strank na desni ali na levi, ali pa iz tiste slavne avstrijske birokracije, ki se nimalo ne odlikuje z lespektom pred konstitucijonelnim in parlamentariškim principom, marveč se drži še danes — po 4 desetletjih ustavnega življenja — tiste znane devize francozkega i kral a Ladovika XIV. : »V etat c est moiJ — država sem jaz! Prhnava so t'jrej u-;odno delovanje česko-nemškega spora na vse življenje in bnovanio v državi in dr sit dno temu se tudi reriev tega spora označa kakor življcnsko potrebo države. Vsaka vlada obljublja ob svojem na-' stopu, da smatra pomirjanje med Cehi in ' Nemci kakor jedno prvih svojih nalog, a k*r j je jezikovno vpraša glavni vir temu 3poru. j zagotovlja vsaka vlada, da hoče zastaviti vae | svoje sposobnosti, vso svojo dobro voljo in vso svojo avtoriteto v to, da se najde formula za tako urjenje jezikovnega vprašanja, da bo zadovoljivo na obe strani. Tako je obljubljala doslej vsaka vlada in le redke, posamične izjemo so bile, da so nastopali taki okostoneli in bornirani miuisti;, ki so smešili sami sebe zatrjevanjem, da šeško vprašanje zanje jednostavno ne obstaja. Ali nijedna vlada ni izpolnila doslej daae ! obljubo ! Ali jej je manjkalo sposobnosti in spretnosti za to, ali pa resne in pošteno volje. Zato pa je čtško vprašanje navaden vzrok pa lamentarnih in mioisterskih kriz. Tako je nastal rek, da je češko vprašanje grobišče avstrijskih vlad. Mnogo ministerskih ekzistenc so že položili na to grobišče k počitku. Na resničnosti tega reku ne spreminja nič dejstvo, da so nekatere ekzi-etence kedaj pozneje slavile zopetno vstajenje od mrt-ih. Tudi ministerstvo Beckovo j« ob svojem nastopu naglašalo troiico nalog, ki jib heče izvršiti : volilno reformo, nagodbo z Ogr-ko inublaženjo narodnih sporov in pred vsem rešitev češko -nem" Skega spora. Glede prvih dveh vprašanj je ministerstvo Beckovo po dolgih trudih in naporih izpolnilo dano obljubo. Kako in s kakimi sredstvi, to jo seveda vprašat je. ki spada na drug j stran knjige in ga ne bomo tu razmotri v ali. i Glede tretje naloge pa se stvar nevarno ' zapleta tudi za ministerstvo Beckovo in sedaj smo notri sredi akutne krize. Vrata grobima se zopet odpirajo ! Kje je vzrok ? Nedostajali Beckovi vladi sposobnosti in spretnosti za rešitev tega toli težavnega in delikatoegu spora, ali pa mu nedostaje prave, resnična, resne volje v to ?! Morda jej nedostaje obojnega, prav gotovo pa poslednjega — prave, resnične volje. No to kaže že metoda, kakor si jo je izbralo. Stre:ni namreč za dvemi cilji, ki jednostavno izključujeta drug druzega. Pomiriti bi hotela Oeh*, ne da bi se dotaknila gospodarstvene nože-ljivosti Nemcev, Proti vsaki in tudi najbolj opravičeni zahtevi Čehov se poslavlja na stališče, da se spor mere rešiti le po »pora-zumljenju med obema narodoma in da torej ona ne more in ne mara storiti ničesar, kar bi Nemce razburilo. Na vse zadnje bi se človek spoprijaznil tudi s tem stališčem, ako bi je vlada konsekventno uveljavi j a 1 a t u d i n a s p r o t i Nemceir. Kaj še I! Dovolj je, da Nemci nastopajo s kako zahtevo s teatralično in seniranim hrupom — že jim je vlada na uslugo, ne da bi se ni najmanje menila za proteste vse češke javnosti. Načelo, s katerim sicer vlada vedfiL> paradira, da bi se kazala v luči najlepša objektivnosti, načelo, da v češko m mškem sporu ni smeti ničesar storiti, kar bi moglo razburiti jedno prepirajočih se strank : to načelo kar hkratu ne velja več, ako Nemci kaj zahtevajo. Ravno te dni opazujemo jako karakterističen pojav. Vlada napoveduje v najkrajšem času zakon, ki ima urediti jezikovno vprašanje na Češkem in izdaja parolo, da dotlej naj vlada premirje, naj velja status quo. Čehi in Nemci naj potrpe in naj ne- store ničesar, kar bi razburjalo in kvarilo dispozicije. Ali kaj smo doživeli te dni ? Minister z* pravosodje Klein je podal v proračunskem odseku izjave, ki naj bi delovale pomirljivo na obe strani. V tem istem svojem govoru pa je v resnici dajal potuho tistim nemškim sodnim uradnikom v nemških krajih na Češkem, ki so ravno zadnje čase jeli v nasprotstvu z vso dosedanjo prakso zavračati češke vloge, ki torej ne spoštujejo premirja in rušijo status quo ante! Akademično in teoretično se v sVdk h in ganljivih besedah oznanjuje jedno, ncuiškim uradnikom pa se v praksi dovoljuje — nasprotno. To je tista stara nsrredaa igra ! Ali doživeli smo te dni še nekaj hujšega. Še ni prav izzvenel govor ministra Kleina. v katerem se je mož v odgovor razburjeii češki javnosti izgovarjal, da ne more nič storiti proti tistim nemškim uradnikom, ki so začeli odklanjati češke vloge, češ, da bi se s tem kršila po zakonu zagotovljena neodvisnost sodnikov — še niše prav izzvenele to beeede, in že prihaja iz Lounov na Češkem PODLISTEK. 46 KAZA KI. KavkaSka povest. — Grof LEV N. TOLSTOJ. „Girej-kanu lahko zaupaš, ves njegov rod je pošten; njegov oče mi je bil zvest prijatelj Le poslušaj strica, nič slabega te ae naučim. Daj ga, da priseže, potem mu je zaupati. A Če pojdeš z njim, imej pištolo zmeraj pripravljeno. Najhujše je, kadar začneš deliti konje. Enkrat bi me bil Čečenec skoro ubil; zahteval sem od njega po deset rubljev za konja. Zaupati — da, le zaupaj; a brez puške ne lćzi spat." Lukaška je z zanimanjem poslušal strica, „Kako je, stric ? Pravili so, da imaš travo razganjati ko,a je rekel po kratkem jnolku. „Razgnnjadke nimam ; a naj bo, naučim te. ker si vrl dečko in na starca ne po-! zabiš. Ali te čem naučiti, kaj „Nauči me, stric.44 „Želvo poznaš 1 Saj je grd vrag to, želva.44 „Kako bi je ne poznal „Poišči njeno gnezdo in spleti plotek okrog, tako da ne more skoz. Kadar pride, gre okoli in okoli in takoj spet nazaj; poišče travo razgazyadko in razdene plot. Tedaj pojdi drugo jutro zgodaj tje in poglej : kjer je razdrto, tam leži tudi trava razganjadka. Poberi jo in nesi jo, kamor hočeš. Ne bo za-te ne zidu ne zapaha." „Ali si ti to poizkusil, stric ? A ?a „Poizkusil nisem; a pravili so mi pošteni ljudje. Jaz sem imel samo zagovor, da sem zmolil „Pozdravljena", kadar sem sćdel na konja. Kaka je ta „Pozdravljena", stric?" „Al' tega ne znaš ? Eh, kakšno ljudstvo ! Tu le strica vprašaj. No, poslušaj in govori za menoj: Pozdravljena, hči v Sionu. Glej, kralj tvoj. Mi sedamo na konje. Se tanja, vpije. Zaharja kliće. Oče Mandriče Človeka varoj. „Človeka varuj,44 je ponovil starec. „Ali znaš ? No, povej." Lukaška se je zasmejal. „Ali, stric, mar te radi tega niso ubili ? Ali je mogoče !" ?Zelo pametni ste postali vi. A le nauči se in izgovarjaj to. Ne bo ti škodovalo. No, jaz sem zmeraj zapel „Oče Mandričepa je bilo prav," in starec se je sam zasmejal. „A k Nogajcem, Luka, ne jahaj! To ni nič." ! „Zakaj ?" „Niso več časi za to, vi niste ljudje za to; zanič kazaki ste postali. In koliko so vam Rusov nagnali! Obsodije te. Res, pusti to. Kaj vam bo! Da, midva z Girči-Kom sva nekoč..." In starec je hotel začeti praviti svoje b:ezkončne storje. A Lukaška je pogledal skoz okno. »Je že čisto dan, stric," ga je prekinil. „Čas je. Pridi katerikrat k nam." Ti v _ . . (Da^je.) Stran II »EDINOST« StT. 94 V Trst *. dne 3. aprila 1908 vest, da hočejo uvesti d i s c i p 1 i nario preiskavo proti tamoš njima sodnikom a, ker staokrož-■ emu sndi&čn v Mostih pisala 6 a 6 k i!! Kje je tu lepi princip — neodvis nosti in nedotakljivosti sodnikov ?! Z nemške strani so naglaša, da sta se ona češka uradnika pzegrešila proti dvema — mini sterijalnima naredbama iz leta 1856 oziroma 1880. Ta drakonična strogost; proti nemškim uradnikom pa, ki se drzno zagrešaio proti zakonu in proti naredbam, izišlim na podlagi tega zakona, se izjavlja obnemoglim pravosodni minister istega kabineta Becko-rega, ki zahteva za sedaj — premirje! To je grda nedostojna igra, ki mora udušiti vsako dobro dispozicijo za pošteno spora-zumljenje : ker na češki strani ogorča, na nemški pa podžiga k fte reči objestnosti! In s tem istim govorom Kleinovim, ki je dajal potuho tej revoluciji nemških urad ziikov, so Nemci baje — nezadovoljni. Skrajno razburjeni da so po govoru Kleinovim zapu •tili dvorano, v kateri zboruje proračunski odsek. Očitajo mu, da je g. minister prav za prav postavil na stališče — Čeh o v !! Zastrmeli bi na takem falzificiranju dejstev, ako ne bi vedeli, da je že to stara znana i g£ra Nemcev, da figurirajo neko mučeniitvo, kadar v resnici objestno jašejo konja in diktirajo! J Kadar koli avstrijski ziBtem zadaja udarec Slovanom, hitro zafte njajo kričati tudi Nemci, da so tudi oni eno dobili I Namen tej igri je prozoren tudi za slepca: vlada, ki je le Nemcem na uslugo, se more tako kazati v luči neke „objektivnostjo", češ : vidite, saj so tudi Nemci nezadovoljni ! To ja stara igrpf bi se uprizarja tudi sedaj, ko baron Btck rešuje češko-nemški spor in pripravlja tozadevni zakon. Temelini principi, na katerih bo slonel ta zakon, niso znani javnosti. Predvčerajšnjim je imel baron Beck v proračunskem odseku daljši govor, ki mu je bil očeviden namen, da izbriše poguben utis, ki ga je napravil minister Klein se svojem govorom. Tudi iz tega Beckovega govora ne doznajemo ničesar druzega, nego da je češko-nemški spor poguben za državo, zato pa vlada pripravlja zakon, ki naj refci ta spor, in prosi za to, naj se spoštuje status quo ante, dokler se ne ustvarijo zakonite določbe za rabo jezikov na Češkem ! Glasom vesti z Dunaja se je baronu Bscku res posrečilo, da je nekoliko pomnil dahove, da se dovoli vladi kratek respiro. Kriza pa traja dajje in nemško-češki spor ni izgubil nič na svoji akutnosti. Vrata velikega grobišča avstrijskih mi-nisterstev se odpirajo. Le poštena rešitev na principu absolutne enakopravnosti jih more zopet z a p r e t i. če pa se oni, ki koncepira ta zakon v strahu ozira na večni nemški veto proti vsaki enaki pravici, potem bo kmalu zopet pogreb na — veliko grobišče. Angleški in ruski predlog za Makedonijo. — Bolgarska spomenica. Iz Londona javljajo od 1. t. m.: Ruski poslanik je izročil danes državnemu tajniku iirey u predloge ruske vlade za Makedonijo. Obe vladi bosta delali na to, da pride do sporazuma in sicer tako, da se spojita oba predloga. Iz B6rolina pa javljajo, daje neki ugledni diplomat zatrdil, da glavni namen razgovorov med nemškim kaacelarjem Biilowum in avstrijskim ministrom za vnanje stvari Aehren-thalom je bil ta, da se najde formula za odgovor na an^ležke predloge o makedonskem vprašanju. Berolinska „Kreuzzeitung" pa za-trja zopet, da je ta informacija netočna. Potovanje Biilowa na Dunaj da ni imelo nika kega določenega političnega namena, tudi ne ozirom na stvari na Balkanu. Res pa je da ata se državnika poleg drug h dotaknila tudi makedonskega vprašanja. Toda angležki predlogi pa nimajo za sedaj posebne aktualnosti in tudi Anglija sama jih ne smatra kakor ultimatum, ki bi ga bilo ali vsprejeti alt odkloniti Angležki predlogi so bilt stavljeni na ta-i et z namenom, da tudi drugi povedo sv« j a mnenje. To je porabila Rusija, da je prišla se svojimi predlogi glede vprave v Makedoniji. Sedaj izražajo velesile svoja mnenja ▼ nadi, da najdejo p.dldgo za nadaljno složno akc\jo. Čim bo — zaključuje rečeni list — dosež-no sporazumljenje o glavnih točkah, dobe poslaniki v Carigrada potrebne instrukcije za pogajanja s turško vlado. Iz Sofije javkajo sjednjič, da hoče Bolgarska — čim jej bodo ruski predlogi priob-ceni oficijelno — predložiti vlastim spomenico, v kateri bo označeno bolgarsko stališče nasproti tem predlogom. Nekaj skupin make-danskih emigrantov je odposlalo angleškemu ministru za vnanje stvari sir Grey u zahvalo na angleškem predlogu za imenovanje guvernerja za Makedonijo. Hrvatska. Sklepi srbskega crkvenega kongresa. Govori se, da je ministarski predsednik dr. VVekerle na svoji zadnji avdijenci pri cesarju izposloval potrditev sklepov srbskega cerkvenega kongresa. Istočasno je dr. We kerle predlagal upraviteljem karlovaškega pa- trijarhata budimskega viadiko d-ra Bogiano-viča. Patrijarh atsko premoženje bo upravljal odbor, dokler izvolitev patrijarha ne bo potrjena. K položaju v Avstriji Praški Narodni Listj so prejeli iz čeških poslanskih krogov dopis, v katerem se z ozirom na vest. da je pravosodni minister j Klein podal demisijo in da je s tem minister-' ska kriza rešena, konštatuje, da češki politiki niso nikdar vodili osebne politike, in da je za niih le podreieno vprašanje, kdo da vlada. Glavna stvar je, kako se vlada! Iz tega razlo ga bi bila sprememba v vodstvu pravosodnega ministerstva, brezpomembna, ako se ne spremeni tudi zistem. Malorusi in vlada. Maloruski klub v državnem zboru je imel ▼ sredo na Dunaju sejo. Na seji je klub izrazil svoje ogorčenje proti vladi, ker se ista ni držala pogojev, ko je sklenila nagodbo z Ogrsko. Nadalje tudi radi tega, ker so se na zadniih deželnozborskih volitvah ▼ Galiciji dogodile velike zlorabe. O gr sk a. Katoliška avtonomija na Ogrskem. Kakor javljajo iz Budimpešte, je imel grof Ferdinand Zicbj, vodia ljudske stranke, daljše posvetovanje o stvari katoliške avtonomije. Obsojen novinar. Urednik liste revolucijonarnih socialistov na Ogrskem je bil obsojen na 8 mesecev državne ječe, kar je povodom vinogradarske krize v južni Francoski napiial antimilitaričen članek. Drobne politične vesti. Denarna pomoč reservistom. Vlada je prijavila državnemu zboru zakon, s katerim se odrejuje denarna pomoč reservistom in nadomestnim reservistom, ko bodo pozvani na vojpške vaje. (Oficijelno motivacijo k temu načrtu priobčimo doslovno.) Agrarno vprašanje na Romunskem V romunski zbornici je minister za poljedelstvo predložil zakonski načrt, v katerim se omejcge pravica dajanja posestev v zakup. Civilna lista pruske a krga-lj a. Neki berolin*ki list poroča, da pruska vlada predloži v kratkem pruskemu deželnemu zboru zakonski načrt, s katerim se cesarju Viljemu kakor pruskemu kralju povila civilna lista. Nemški cesar ne prejema namreč od nemške drŽave nikake civilne liste. Kakor pruski kralj dobiva cesar Viljem v ime civilne liste 15,719.296 mark. Leta 1820 je znašala civilna lista 7,700.000 mark; leta 1858 je bila povišana za poldrugi mi--lijcn, 1868 za tri milijone, in leta 1886, v drugem letu vladanja sedanj ega cesarja zopet za 3 in pol miljone. Napad na bolgarsko četo. Glasom vesti iz »Soluna je bilo v nekem napadu na bolgarsko četo ubitih 10 do 15 turških vojakov. Turki so ujeli 18 kmetov, ki so podpirali četo. _ Dnevne vesti. VSI ŽELEZNIČARJI pri c, kr. državni železnici so povabljeni na vele-važni shod, ki bo nocoj ob 7 7* uri zvečer v prostorih „Narodne delavske organizacije". Bog dal delavcem mnogo tacih — sovražnikov! Na pogajanjih glede volilne reforme za občino puljsko je dr. L a g i n j a vstrajno delal na to. da bi se proletarcem v Puli zagotovilo vsaj 6 mest v občinskem za-stopu. Z it lianske strani so prigovarjali La-ginji s trditvijo, da je neki vplivneiih členov socialistične stranke izjavil, da 86 oni, socijalisti, zadovoljujejo z dvema zastopnikoma. Pri tem je tudi ostalo. Na shodu „N. d. o." v Puli je izjavil dr. Laginja te dni, da je pripravljen v slučaju potrebe tudi povedati ime dotičnega vplivnega socijalista. Nu, te potrebe ni več, ker se je dotičnik sam oglasil v „Lavoratore". To je puljski sodrug T u nt ar. Priznava, da je res rekel Rizziju, kakor gori navedeno; opravičuje pa to svoje čudno delo zatrjevaje, da njim, socijalistom, ni do števila, ampak; da jim gre le za to, da se pripozna — princip. — To je izgovor — puhel, da Bog pomagaj. Ne le, da ga delavci ne morejo biti veseli, ampak je tudi v kričečem nasprotju z dejstvi, z vso prakso socijalno demokratične stranke na raznih volitvah. Na vsaki način pa imamo pred seboj fakt, ki bi moral odpreti cči tudi zadnjemu socijalno demokratičnemu slepcu: Laginja, buržoazijec, nacionalist, reakcijcnarec, ako no celo — kapitalistični vampir, se bori za to, da bi pro-letarci dobili v občinskem za stopu 6 zastopnikov svojih interesov; socijalni demokrat in voditelj proletarijata Tuntar pa se zadovoljuje z dvema zastopnikoma in s — principom. Nadaljnje razmišljanje o tem fenomenu prepuščamo vsem onim socijalnim demokratom, ki znajo misliti se svojo glavo. Fenomenalna pa je tudi drznost ▼ „La- voratore", ki porablja tudi ta fakt za napade na — Lngmjo ! Dr. Laginja da se je z ,besedo" res potezal za delavstvo, ali v resnici da si je hotel pridobiti le simpat€>j obliki. Letos se je izpustilo muzikalno primes in igra je bila podana po auktorievi volji. Ali na bolje, ali na slabše, pisec ne more soditi, ker mu nedostaje med um comparatio oi*. Vsekakor pa je gotovo, da igra že kakor taka vsebuje toliko vrlin, da zadostuje popnl-nomn sama na sebi brez druge primesi. Zdrav bamor, vesele epizoae v protislovju značejev in nazorov, pri tem spretna lokalizacija na domača tla zasigurajo vspeh igre. Igralo se je precej dobro. Če tudi se je iziasti začetek prvega dejanja razvijal neko* jko težavno so igralci vendar kmalu prišli v pravi tir, v oni hitri tempo, ki je neobhodno potreben pri vseh burkah, v katerih mora prizor slediti prizoru s kinematografijo ) hitrostjo; napetost mišic smeha ne sme nikdar pojemati. To-le se je igralcem tudi posrečilo v precejšnji meri. Igro največ oživljajoča uloga je ona „narodnega ža farja", malomeščana na letovišču, ki jo je podal g. Verovšek z neizcrpljivo komi ko. V tej vlogi je pač ta umetnik vzvišen nad vso kritiko; boljšega interpeta si ne morem niti mislit?. Poleg njega je izzvala naj več aplavza gč. J a n o v a, ki je tudi igrala v vlogi, ki se največ prilega njenemu igral skemu značaju. Kakor se v obče sliši, je ta brezdvomno nadarjena igralka dala z nedelj* sko predstavo valet Taliji. Škoda, kajti mislim. da je gospica zmožna velikega razvoja, -n priključujem se nadi, ki jo je izrazil kronist, da cam ta moč ostane ohranjena. G. V e b 1 e je bil izboren „ober"4, dober slasti v sceni slove a in ljubezni. Ker smo že >>ri njem, omenjamo p »hvalno zares lepo, za naše razmere naravnost vzorno inscenacijo, ki je delo njega kakor tehničnega vodje našega odra. Pri njegovi benetici, ki bode pri hodojo nedeljo, zaslužuje g. Vebie zares v polni meri priznanj našega občinstva. G.a Starčeva, ki se je tekom krat kega svojega delovanja na našem odru, pridobila že toliko simpatij, je jako ugajala s svojini naravnim igranjtm. G. V i k t o r je bil fin in eleganten kakor vedno; izboren tip profesorja pa je ustvaril g. Zvezdan. Dobra tudi gd*. Puceljnova in g. Boleslavski. Tudi drugi epizodisti so prispevali k -rečni ilustraciji miljeja. Na zadnje — last not least — orne njamo še gč. K a t a 1 a n o v o, ki je zapela neko narodno arijo s svojim polnim in me-talnočistim mezzosopranom. Upamo, da ta gospica ostane ohranjena našem gledališču. Zaključujemo: nedeljska predstava je bila ena izmed najboljših v sezoni. __Nalada. •) To-le kritiko smo dobili ie pred dnevi; -&Ai tirana-pro*toija jo objavljamo še le danes Društvene vesti. j Zaznamovalni odsek trž. podr. S. P. D. V nedeljo dne 5. aprila smer zazna-i movanja potov: Draga (od postaje) — Pesek — Gročana — Veliko Gradišče — Lokev. Odkod z vlakom drž. žel. ob 7 uri 20 min. vo Drage. Povrat iz L>kve v Trst peš. Pla-r lnci, ki se žele pripružiti zaznamovalcom dobrodošli. Zaznamovalni od ek S. P. D. Tržaško kolesarsko društvo „Balkan*' je imelo v nedeljo pop. v prostorih , Tržuškega podpornega društva" svoj I. redni t»bčci zbor. Otvonl in vodil ga je podpredsed. g. Muha, ki jc po tb čajne m pozdravu proglasit sklepčnost. a? zahvalil vsem navzočim članom na iepi udeležbi ter podal potem splošen pregled o društvenem delovanju v minolem pol letu od ustanovitve društva sem. Preusednik je pozval člene naj delujejo m pridno nabirajajo novih členov, pozival tudi druge kolesarje nečlene, naj se vpišejo v dru-fctro, da pokažemo, da smo tmdi mi Slovenci < kolesarji in ne samo Lahi. Dalje se je zahvalil ko'es. drui'.vu „Gorica". Iz tajnikovega poročila je razvidno, da je bilo 14 odborovih sej, nakupilo se je 50 znakov, naročilo 100 legitimacij za prehod čez italijansko mejo (odlok ital. m n sterst™ pričakujmo dan za dnevom). Društvo, ki Šteje 45 členov, se je vdeležilo po deputaciji razvitja zas ave „Nar. čitalnice v Sjlkauu"4. Iz blag. poročila je razvidno, da je imelo društvo K 228.40 denarnega prometa. Blagajniku se je pjdal na predlog revizorjev, „ab»olutorii*. Na volitvah so bili izvoljeni z vsklikom in enoglasno Celeatin Sirk, predsednik, Josip Muha, podpredsednik, Josip Rož>4 tamik. Štefan Renčelj njega namestnik, Josip M -drijan, rednik, Just Sosič njegov namestnik. Ivan Počkaj in Ivan Krebelj pregled, računov. Ob točki „raznovrstnostiw se je določila čle-narina mesečno K —40, vstopnina K 2— in podpornina letno K 3—. Društvena obleka naj ima okraske kakor sokolska surka. Nadalje se ustanovi tudi pevski zbor. (T > pa se nam pač ne zdi potrebno. Op. ured.) člen je lahko vsak kolesar, nai ž*» stanuje v mestu ali v okolici (in tudi zgora'i). S pozivom na delo je predseduik, zaključil zborovanje ob 4. pop. Nar. delav. organizacija vabi za danes ▼ petek dne 3. aprila vse žt« lezničarje naše organizacije na velik shod, ki bo v društveni dvorani ob 7 uri in pol zvečer. Ker je shod velicega pomena za sedanje gibanje, pričakuje se poluoštevilne udeležbe. Skupina premikačev glavnih skladišč vabi svoje člane na zaupni sestanek, ki se bo vršil v nedeljo 5. IV. ob 3 uri popoludne v društvenih prostorih. Vratarji včlenjeni pri N. d. o., vabijo svoje somišljenike, da se vdeleže v pone eljek ob 7 uri in pol zvečer zaupnega sestanka v društvenih prostorih ul. Lavatoio 1, I. Ker se bo razpravljalo o zelo važnih rečth; naj nihče ne izostane. Člani N. d. o., uslužbeni pri zavodih S. Marco, so vabljeni, da se vsi udeleže zaupnega sestanka, ki se bo vršil v torek 7. IV. ob 7 uri in pol zvečer ? društvenih prostorih ul. Lavatoio 1 I. Radi važnosti predmeta naj nihče ne manjka I I Vesti iz Goriške. Javna knjižnica v Tolminu. V Tolminu se otvon v nedelio 5. aprila ob 9. uri dopoludne občinska javna knjižnica. Te naprave je bilo zelo potreba za omiko tukajšnjega ljudstva. Knjižnica bo, kakor upamo, jako lepo delovala, ker pričakujemo od ljudstva, da bo z veseljem pose-zalo po knjigah. Knjižnica je opremljena za sedaj z nad 700 knjigami. Za izposojevanje knjig ima pravico vsaki občinar in stalni prebivah c (rLo^ki in ženski) tolminke županije od 12. leta da'je. V knjižnici je za mladino odmerjen poseben oddelek. Knjige se bodo izposojevale brezplačno ; vsaka izkaznica pa velja 20 stot. Na vsaki izkaznici je prostora za 20 knjig. Nepremožni bodo dobivali od županstva izkaznice zastonj. Podpisano županstvo vabi vse občinarje, da se pridno poslužujejo te prav koristne naprave. V Tolminu, 1. aprila 1908. Županstvo ▼ Tolminu. x Kdo in kaj je Josef WoIfgang Dobernigg ? 1 Da je ta slovenski renegat koroški deželni in državni poslanec ter naj-veči pangerman, je dobro znano vsakomur, , ki se zanima za politiko le količkaj ; znana i pa je malokomu njegova minolost, in menda uiti njegovim lastnem volilcem ne. Tudi nje* j govi životopUni podatki, navedeni v almanahu „Das osterreichische Abgeordnetenhaus. Ein biographisch - statistisehes Handbuch 1907 — 1913 von Fritz Freund*, ne odgovarjnjo po* polnoma resnici. Pisec teh vrstic je z gosp. Doberniggom skozi več let mnogo občeval. Sedel je namreč ž njim pri eni in isti uredniški mizi; da navaja naslednje podatke is Dobern ggovrga življenja, je provzročil njegov podlistek o Gorici v grafiki »Tagespost". Kakor mnogo drugih potrebnih dijako? priromal je Dobernigg leta 1879 tudi na goriško gimnazijo in sicer v 6. razred. (Dobernigg je študiral nekoliko časa tudi op tržaški državni gimnaziji. Op. ured.) O.; doma ni imel nobene podpore. Preživljal Ss' je torej kakor drugi siromašni dijaki, po*ehn i so ga podpirali duhovniki in redovniki. Po j nedovršenem 7. gimnazijskem razredu podalj se je v Trst in ker je bil doher nemški šti-lista, vsprejel ga je tedanji lastnik „Trieserj Zeitunge", dr. Aleksander vitez Dorn, v; uredništvo kakor reporterja. A tu ni ostal i dolgo časa. Pri glasilu nemških Židov-tovar-1 narjev v Lodzu, na ruskem Poljskem, bilo jej razpisano mesto urednika; za to mesto je! Novo skladišče zgotovljenih oblek ss M ALLA „FIDUCIA" SH TRST, ulica Scorzeria štev. 4 (vogal ulica Arcata) TRST SCCST" Velika izbera oblek in kostimov. "1S2JS MoAke obleke lz modernega blaga glđ. S 50, 7-50. 8 50, 9 50, 12'50 in vet. Obleke iz finega blaga, za dečke gld. A 50, 5 50 6v>0, 7-60 in več. Velika izbera Paletots zadnj** no > "Rti. za m. fike in dečke po gl. 6 50,7 50. 8'50, 9 50,11*50 in vet Obleke aa otroke po gld. 120, 150, l'80. 2 20. 2 50, 3 50 In vet (vsake kakovosti in oi*llke). Bogata izbera hlač za delavce, predpasnikov za prodajalce, jopičev za uradnike, srajc vsake kakovosti in barve. Modrih in rumenih montur za delo in belih jopičev. Vae po najnižjih cenah. ^M Priliko! Y pdajalnici izptovljet oblek in Krojačiaci • M. FARCHI, Trst i ul. Giacinto Gallina Št. 8 (Prej v uL delle Legna) prodaja oblek, površnikov, paletof in hlač pT Najfineje blago. k Cene čudovito niske ! štkMM Pozor no :: nosio«! Denarna posojila ,z£ •Ivi, zamorejo dobiti ossbo vsakega »loja ta-Oko na osebni kolikor na hipotekami kredit, pod ugodnimi povračili. Hipotekama posojila v vsake« znesku se dajejo po želji strank proti primernim obrestlm oziroma proti amortizaciji. Obrniti se Je na JOSIPA ZID ARI v mliea, della. Caasrma it 14, L nadet od 9.—12. prsdpol. la od i-«, popoludne Včeraj zvečer se je odprla nova kavarna „ORAZIO" ulfoa opnedotto Št. 22 katera je preskrbljena s tu- in inozemskimi listi ter izvrstnimi likerji. — 2 biljarda. Priporoča se udani Giol M&lnie. Širite „gpSJCOS?" Dr. Fran Korsano specijalist za sifilitične in kožne bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu, v ulici San Nicolć štev. 9 (nad Jadransko Banko) 8pr«j«m» od 11. do 1. lu od 6. in pol do 6. la pol pop Direktni dovoz štajerskih kokoši ifi jajc. Specijaliteta: Graške poularcU. Cene dogovorne. — Postrežba na dom. Ulica Campanile št. 13« Nova prodajalnica :: z veliko Izbero hišnih In ^^ Kuhinjskih predmetoo po naj zmernejših cenah. lfincenz Pibrouz, junior ulica delle Poste štev. 3. Skladišče izpiljenih oblek in izdelanih kosov za ženske obleke A. Fonda, Trst 31 — ulica Barriera vecchia — 31 SLOVENCI ne zamudite obiskati skladišče, kjer najdete blago po jako nizkih cenah. f^sssRm« Parobrodna družba Severno-nemški Lloyd-Bremen (NOSDDEUTSCHER fcljOVD — BREMEN) : Redne parobrodne črte Iz Bremena v Nov York, Baltlmore, Ofclveaton, Buenos Alres kakor tudi po pristaniščih južna Azije. _ Avstralije itd. itd.---- Parobrodi nemškega severnega Lloyda * 178 velikanskih brzih parnikov, z dvema vijakoma za transoceanske vožnjo, od katerih 30 s 15000 ton.; U velikih parobrodov za prevažanje blaga ; 2 velika painika za rež-banje; 37 velikih parnikov za vožnje po . evropskih morjih ; 11 velikih najmodernijih I parnikov v delu; 156 manjših parobrodov Vsega skupaj 390 parnikov, od Katerih 172 f brzih, oprenoljeni z modernim komfortom. ' —- BRZI PARNIKI — ___________^^^^ ki preplovojo ocean v 5-6 dnelt. JJ3F" 470 agencij v prvih svetovnHiist praniščih. Cene nizke, hrana dobra. Za informacije in pojasnila obrniti se na F O-TI IMDIh Glnrol zastopnik u Trstu b O f IVI 1 Piazza Gluseppina I. ===== TELEFON štev. 20-68. I DOBIVA 8E V VSEH LEKARNAH. NajVSpeŠneje SrOdStVO proti DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH revmatizmu in protinu ieTFKflflNfl fnniNfl prirejena V Trstu Rafaela 6o9iia, lekarna „fi[\i JCafomna WU S»U»t" pn 1 H \U vil 1/ 1 vauullli 1 Od lekarnarjev: $». ]a oba in Josipa Solina, lekarna jni'3ga' farneto 4 Steklenica stane K 1*40. Is Tr*ta se ne od podila manje od 4 steklenic proti podt. povzetju ali proti anticipatni po&^jatvi zneska 7 K franko pošt, in sarqf*. — -------=— — - ■ r Stran IV »EDINOST« Štev. 94. V Trstu dno 3. aprila 1908 fcompetiral DoberiJ^g in je tudi dobil. Radi fckrajno piotiruske pisare ir.u pa tadi pri „Lodzrr Tfigblattu" ni bilo obstanka in moral jo pobrati svoja Sila in kopita. Podal se ie na D um.j. Ker pa ni mogel dobiti službe, vrnil se je v Tr.-t na 6taro ineatc. Prej se je čutil nekako konservativnega Genr&tia, a sedal je bi! pristaš devize „Deutschland iibor Alies Večkrat je pravil s t m, da njegova mati ni znala niti besede nemške in da ga je večkrat zmerjala z besedami: Ti prekleti hudič! ako je ni vbogal. Ko je prejšnja nf-mško-libeialna „Triester Zeitung* pod lastništvom pruskega junkerja pJ. Kt scielski postala vladino glasilo primorske vlade, izstopili so vsi uredniki. Eden je šel na Dunaj, diugi v Z3greb, tretji v Gradec, eden ;,c otvori! trgovino v Trstu in Dobernigg je prevzel vodstvo celovških „Freie Stimmen-. Poročil je hčer lastnika lista, ki je tako pntel popoluoma v njego, e roke in postal Se radikalnejši. Z njim je do segel Dobernigg vse poslaniške mandate in je sedaj naimerodajnejša o-»eba med celovškimi Nemci. D b e r i: i g g govori veliko boljo slovensko, n- go laiko, katero le za silo krni. Nekdaj ie bil Lahom nasproten, sedaj so jim pa luska. d-» bi so oklenili v.^e-nemšk^g?? kiuba v državnom zboru. O p*il?ki njegove navzoči,osti v Gorici je občeval edino le s poznanimi vele nemškimi sloji; pripo2nbti pa se mora, da je v^led svoje izredne velikosti povsodi vzbujal občno pozorno^. Druge nesreče se ni prigedilo! Truplo novorojenčka so nt I i blizu Cervinj*.na. Def« ic bilo zavito v bluzo višnjeve bane. Ležati 'e moralo tam že najmanj dva tedna. Detcmoriiko iščejo. V Volče na Tolminskem je prišla te dni jedna ktotnija vo t kov ; tam oitarejo do jeseni. V pomoč kofonom. Včeraj je dospel v Gorico dvorni svetnik dr. H. Schuliern iz poljedelskega mini^terstva. da prouči kolon-sko vprašanje v Furlaoiji. Spremljal ga bo namestnifrki tajnik J. Gasser. Krogle iz Italije. Iz R- činja nam pišejo od 1. t. m. : Včeraj okolu ure zjutraj 80 čuli ljudje, ki so delaii ca polju, moćan pok, podoben strelu iz top*j. V zraku pa je nekaj zabrizgalo v »meri od italijanske meje jroti iztoku, Nekatai so menili, da je to tak meteor, drugi pa, da je krogla iz topa. Danes se io doznalo, da je bila res krogla i* topa. Martin Križnič iz Avč je delal na polju blizo vasi in videl, da je poleg njega padla krogla v steblo jablane, katero je zdrobila, in se potem zarila globoko v zemljo. Kroglo so izkopali, v A*čah so jo tehtali, težka je 130 dbk:sgramor. Pričakujemo, da poklicani faktorji to stvar razjasnijo. Vesti iz Kranjske. Tujci v Ljubljani meseca marca. — Meseca maica 1908 je prišlo v Ljubljano 3904 tujcev, 501 več nego prejšnji mesec in 16 več nego v iatem mesecu Ignekega leta. Vesti iz Štajerske. Obesil se je v celjskem policijskem za poru l " i potujoči obrln pomočnik. Zalotili so ga i;i beračenju ia zaprli. Škrlatica ie je znčtla širili v Gaberju pri Celju. Štrajk v Mariboru. Štrajkujočim krojaškim pomočnikom v Mariboru to so pridružil tudi mizarski pomočniki. Nesreč* na gradnji. Na gradbi novega davkarij s kega potlopja v Celju se je v torek sesul ognjebrambeu zid sosedne hiše in pokopal tri zidarje. Dva zidarja sta bila težko ranjena, da se ju morali prepeljati v bolnišnico. Tretji je dobil le lahko poškodbo na glavi. Gospodarstvo. Tržaška posojilnica in hranilnica je imela v mesecu marcu t. I. prometa K 1.313.732*61, med temi je vloženih vlog K 361.724 17 vzdignjenih pa K 353,001*14. Posojil se je izplačalo K 171.955 in vrnilo K 107,526'40. Skupni promet v tom letu iznaša do kcnCa minol. meseca K 4,940.022 81. W MALI OGLASI. Pri rini delavci najdejo stalno delo. Krojačnica ■ IIUIII mofikih oblek H a 1 i w ach s, Trst nlica Torre bianca št. 14, I. nadstr. 478 ■■■■■■ Pekarna in slaščičarna Alojzij Gul TRST - ulica Caserma štev. 17 - TRST Podrulnlca: Trg Caserma štev. A je preskrbljena vedno ■ ■velim kruhom kakor tudi slaiftioaml in sladkimi prepe&enol prve vrste. Dobiti je tudi milanski kruh lastnega izdelka ter vsak o vrst a a tu- in Inozemska vina —— In likerje. , {/flnr potrebuje tr:nrga cppilcp. naj »e obrne na ! t\liUI Inceratni oedelek Edinosti pod štev. 46*. !ntp!fripnfpr ** !eten s°8P°d 8e že,i 8e* ■ lllOlit,Olil&i , zr.arc ti t gospodično primerne starosti in prijetne v pju.j osti. Pisma s eliko se prosijo do 10. aprila pol , Stavko poste rfstante, : Trst, glavna pt sta. 8i?ke se vrnejo, tajucst zajamčena. 470 ===== T VEDKA ——— Adolf Kosforis skladišče oblek za rnosRe in dečke TEST, ul. Oiiserma 12 X. iiadstr prodaja na mesečne ali tedenske obroke obleke Ere poviršnske za moške, Popilo fi f. £?= Naj&ogovomejša cene. Pmii^if1 Cfi nfl tedenske rli mesečne obroke i I UUfljvi OO obleke in površnike ?a mo5ke Ulica Caaerma 12, L nad. Stenografa ma sprejme odvetniška pisarna mš Dr. Frana Brnčić-a — in — Dr. Mateja Pretner-ja Via Nuova št. 13. Nastop službe 1. maja 1908. Plača ===== ih> pogodbi. = I Mesnica l^iil^I Dollenz Trst, ulica Belvedere štev. 2 Prodaja govejega mesa I. vrste po <>0, 6S, <6 In 80 Krajcarjev. Tolminska teleta po 72, 80, 90 lu jaučjega. iiie.sa. Izbera kokoš!; cele po gld. 1—. kosi po gl. 120, istotako vampe. fea t rV—1 Ih« CsS is E« m mu mm i y TVstU je odprla sledeče podružnice : Riva Pescatori štev. 8 (vogal ulice Annunziata) in Ulica Scorzeria štev. 14 (vogal ulice Parini) kjer se dobi bogata izbera j koroškega lesa po konkureucsiila cenah- jfcv^ Belita znlDfici uolnenih pojrinfol —Prešitih pogrinjal lastnega izdelka Pokrivala, perilo, trliž, plete-Speeijaliteta —^nine, zavese in pre- voine in žime za žirnaiccT^^^^O v/ j"'__= Vse to se dobi pri —® Josipu Woilenigh, ^^^JJJ&i ^ 1RST, ulica M&lcanton štev. 12. o o o n o o ^^__^^^ Ob priliki Velikonočnih praznikov ne zamudite obiskati sladšeiearne Mateja Stoppar, Trst ulica S. Giacouio št. 7 (Corso) kier najdete veliko izbero potic in presnecev, izdelanih z največjo natančnostjo in naravnim maslom brez barv. Prvo primorsko podjetje za prrtafanjg pohištva in spe^icijsko pošjetj^ RUDOLF EXNER - TRST 847. - Via Ut^zioiie Stv. 17. - Telafon it. 7 f iliiaikc v PUL!, GOBICI. REKJ In CRADEŽJ. Prevažanje pohiStva na ^sse kraje ta- in inosemafcva v saprtih patentnih vozovih aa pohižtvo, dolgih S do 8 motrov. --->Mi\m\i prđaelsf, 13 se lemlieja n polomi" \i prefalsije u w praie.) = Sprejema 8t> trti pchlštv« predmete v ehrasriis v lastna za ta pripravljena suha ekiadlšč«. »T Edini tržaški aavod «a == ,.VACUM-CLEANERU. OlSCEin SHRANJEVANJE PREF'iiOG ---------- ločna, postrežb* in nisko cene. mr Trgovina z manufakturnim blagom -m ANTON SANZIN pok. Frana - Trst. Barriera vecchia št. H Veliki dohod zeflrjn, perKoln, satena, batisia In perila ^mm MODSRCI, 6lPS£, HiC&M . ia DROBNARINE. j pohištvo solidno in elegantno 'OJT po zmernih cenah Hafaeie Italia TffST — via Maioanton 7 Hočete se prepričati? • himte T*m& iLlsdjtta I Parife vdove Sslarini "orne dttita FrtDru 3 1 ui. Post« Nu.vv t (■»ojr?J Tcrreiit^}. }({ Crtti di ^ Velik isb»;r izgotovijenik oblek t* »oike. : tj-iLuiai otroka PorrSnfki moČae jopf. tofcii. [ rtrp.iij pA!<>t0t0T. Oblek« m d-vai iu delo. Daj«, j t ■ abieVe. Tirolski .Vepren.očljiri pI»Wi -ig.eški). bi.go tu- ia imozemu vtera. > sr oblekr j,o naerl po naj.jis.T in elfj-.ntso BO c* Namizna vina ISTRSKI TERAN . . totink 72 PRISTNI viŠKi OrtJLO „ 30 Vs faton faurgundec. spaoijaliteta tvrtfke po stot. 90 liter v steklenicah od 30 litrov mprej. v.^ Kefosk (Izola) stoki milica k AbtL npuniAUte F.lli Cora .. 4. Velika izbera španrkih via. Skladišče uma, Trst ul. SS. Msrtiri n TELEFON štov. 14-7 Črevijarnica - Kalflinelli i €^«11:3, trpsžnost, ekonomiji. ; Sprejema se naročila po meri ter se izvršuje v 24. urah. ! Sprejme ho naročila /.a neprencočljive j-o-toi*-pravljsnja po zmernih cenah Prodaj a najboljših voščil za čevlja. Trst, ullc^ Crosada štev. 5, Irst (Vogal ulice Punta del Forno;. : : Mehanična delalaica : : avtorizovans za napeljavo voda in ptir . GUIDO SAMBO ZEStopcii odliiOTans tovar« nrac^oso* TejCji risliier GRAMOFONI od 50 K naprej z dobrin glasom in specijalna piosče na l2bero. SUadlaou pramofocor, svetilk. »p»r»'o* sa Aoerjevo lao, mruilo ia cevi. Popravljanj« kole«, Rr»rnofonoT, ui o turov ua j>IIb »li tx.a-iin, el^kuičnlh in T^uko tJ-haDiĆuo Trst, piazza San praiices« d' #sisi 8. Gumijeve cevi. -— j = in neprodirno blago Pri«aaa kakor a»jboij>i iu nepr^t«lji- r« Ti-stn TMh iU^iijfTih hisij.sn.4ii i* M. Gal — trsf, Corso FoHIJ.tr« r« s. *> _ a.laJn o« pasav, klln.h »«»». •■••J^-Bih ncgovic, ob***, rav»odrl*J»v. "r-ge!j In bidei. IriflaforJI od >U 120.»»raj-Toolomori zm vročico K 2. 1 ~ aU- Andrej Gulič Irst, nliea Farneto štev. VI vogal ulice Qelsi Skladišče pohištva In tapetaru lastnega izdelka. SPECIJALITETA: Popolne sobe svetle ali temne, posamezni komadi vsake vrste z zalogu stolic, obešal in divanov vsake vrste in veliko sti PresMi S3 popolno opravo za prenočišča po jako zmernih teiiah in s skrbno vožnju Paiificio Umm (BENEŠKA PEKARNA) TRST — ulica Conti štev. 2 Izreluje pravi hisuenlcen Kruh I po bene&kem zistemu kakor tudi sladke biikotioe I In prtjiefisnee za uporabi ni ladijah. M" Postrežba na dom. Prodajalniea jestvin peter peternel, tvs\ ulica Giulia 76. H r odaja: kavo, r!ž, teiteaine, aiadVor, aok«. aiu «l!o, clje, »važe Ia suho aadje,kostanj, otrobi,sodlvjb Poštne poliljatve na deželo od S kg naproj. Otrobi. Boka, oves na drob.io i» debelo po kos*j renfinlh cenah Vsaki dan svežo blago. Hotel Balkan 70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopelji C«M smerno. Počkaj & Kogl, Hotel Balkan