DELEGATSKA VPRAŠANJA IN ODGOVORI Danilo Jurca, delegat KS Moste-Selo na 11. seji zbora KS dne 29. maja 1991: Glasilo naše občinske skupščine Naša skupnost St. 2/91 nas je seznanila z odgo-vorom pristojnega republiškega sekretari-ata na delegatsko vprašanje lvana Kuharja - našega občinskega delegata v republiški skupščini v zadeve gradnje (pravilno: NE-gradnje) vzhodne cestne obvoznice okoli mesta Ljubljane. Iz omenjenega odgovora delegatu jasno sledi. da se mesto Ljubljana ni odzvalo na razpis, katerega je v zvezi s priglašanjem investicijskih del in pripravljenosti posa-meznih občin oz. DPS za sofinanciranje priprav oz. izvedbe del - vsekakor v tistem deležu. ki jih izgradnja posameznih delov cestne izgradnje neposredno zadeva - in razrešuje tudi lokalni dostavni promet oz. izloča tranzitni in ciljni promet izven cen-tra. Dokončanje tkz. »zunanjega prstena obvoznic« okoli mesta Ljubljane ima vse-kakor ta namen - in kar zadeva občine Odgovor Mestnega sekretariata za gospodarstvo, promet in zveze Po gostoti prometnih tokov okrog Ljub-ljane je bilo v preteklih letih odločeno. da je promet v smeri sever-zahod-jug in obratno večji kot pa na vzhodni strani. Promet iz severne smeri (Maribor) se od-vija direktno preko Ptuja proti Zagrebu. Gradnja vzhodne obvoznice je bila in je še v osnovnem planu Republiške uprave za ceste za obdobje 1991-2000. Po okvir-nem programu bi bila vzhodna obvoznica zgrajena do leta 1998 in sicer priblržno polovica do leta 1995, ostali del pa v na-slednjem obdobju. Zaradi preusmeritve denarja v druge na-mene. natančnejših rokov ni možno dolo-čiti. V sedanji fazi poteka projektiranje in nadaljnje priprave. Vzhodna obvoznica je tudi del ceste Ma-ribor-Ljubljana oz. bolj konkretno Arja vas-Ljubljana. Torej je vzhodna obvoz-nica sestavni de! dveh programov. Vred-nost vzhodne obvoznice po decembrskih cenah je približno 1.600 mio din. Finančni načrt mesta Ljubljane za leto 1991 predvi-deva komaj 100 mio din, iz česar financi-ramo rekonstrukcije cest v petih občinah. tudi več cest v Mostah. O najetju tujih kreditov v tem času ni možno razpravijati. Pristojna služba mesta ima stalne dogo-vore z Republiško upravo za ceste in skuša doseči kar se čim več da. Pripravili smo pogodbo, po kateri bi bila nosilec pro-grama za gradnjo vzdrževanja celotne cestne mreže na območju raesta pristojna služba za ceste pri SML, kamor sodi tudi vzhodna obvoznica. Pred tem je bilo pripravljenih tudi več drugih poizkusov. po katerih naj bi čim-prej začeli graditi vzhodno obvoznico. Ob vidnem usihanju denarja pa je odlo-čitve o tako veliki investiciji težko podrob-neje določiti. Vodja enote: mag. Jože Jenko Sekretar MSKGPZ: Janez Lesar Ana Sadikova, delegatka KS Nove Fužine, je na 11. seji zbora KS dne 19. junija 1991 postavila naslednje dele-gatsko vprašanje: V KS Nove Fužine ugotavljamo. da ko-munalne dejavnosti (od odvoza smeti do čiščenja. urejanja in vzdrževanja javnih' površin in pripadajočega inventarja) ne potekajo zadovoljivo in smo dnevno so-očeni s pritožbami krajanov zaradi neure-jenosti in nečistoč v naselju. Iz navedenega razloga načrtujemo orga-niziranje krajevne komunalne službe. Za realizacijo bo nujno potrebna pridobitev dela planskih sredstev, predvidenih za ko-munalne dejavnosti. Kaklne so možnosti za pridobitev sredstev? Odgovor Mestaega sekretariata za komunalno gospodarstvo, promet in zveze Po sprejetem programu kolektivnih ko-munalnih storitev za leto 1991 opravljajo rninimalno vzdrževanje in obnovo javnih objektov in naprav kolektivne komunalne rabe komunalne organizacije v okviru raz-položljivih finančnih sredstev. Sredstva za komunalno dejavnost so se v letu 1991 v primerjavi z letom 1990 nominalno zmanjšala za 17%, kar realno pomeni 50% zmanjšanje. Iz tega vidika ni realno pričakovati v letu 1991 pridobitev sredstev za financiranje krajevne komunalne službe, ker so ta minimalna finančna sred-stva po dogovoru mesta in občin že razde-Ijena za financiranje posameznih progra-mov komunalnih dejavnosti. Opravljanje in financiranje komunalnih dejavnosti v prihodnje pa je odvisno od sistemskih rešitev nove komunalne zakonodaje, ki je v pripravi in naj bi jo skupščina republike Slovenije sprejela predvidoma že v letu 1991. Prvi del vprašanja, ki zadeva odvoz smeti in čiščenje javnih površin pa smo odstopili JP Snaga kot izvajalcu teh stori-tev na območju Ljubljane. Pripravil: Alojz Tomc Mestni sekretar: Janez Lesar Delegatski predlog KS Zadvor predlaga. da se ob obravnavi sprememb in dopolnitev dolgoročnega prostorskega plana občin in mesta Ljub-Ijana za obdobje 1986-2000 vključi zahteva KS Zadvor, da se zemljišče parc. št. 535/1 in 534/3 k. o. Sostro rezervira za storitveni center v KS Zadvor. KS Zadvor je že večkrat opozarjala, da na prostoru krajevne skupnosti ni rezervi-ranih površin za storitveni center (banka, trafika, drogerija. mesarija. sadje in zele-njava itd.) ter da to onemogoča realizacijo potreb krajanov po širSi preskrbi. Zato svet KS Zadvor predlaga. da se v Sostrem na omenjenih zemljiščih dolgoročno rezer-virajo površine za dejavnosti v ta namen. Prilagamo tudi osnutek idejne rešitve ure-ditve centra. S tem predlogom tudi priča-kujemo, da se na teh povrSinah ne izdaja dovoljenj za gradnjo v druge namene. Juvan Janez Odgovor na delegatsko vprašanje je pripravil Občinski sekretariat za urbanizem in varstvo okolja V dolgoročnem planu občin in mesta Ljubljana (Ur. 1. SRS št. 11/86) je skozi center vasi Sostro mimo cerkve predviden rezervat ceste, ki povezuje Bežigrad. Mo-ste in Vič. V spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana občin in mesta Ljub-ljane. ki jih mora sprejeti oz. obiavnavati še skupščina mesta Ljubljane. občine so ta dokument že sprejele na junijskih skupšfii-nah, je obravnavani rezervat ukinjen. Šele s sprejemom sprememb in dopolni-tev dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane se bodo povrSine rezervata ceste sprostile in bo takrat tudi raožno pričeti z zakonitim postopkom dopolnitve odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plan-sko celoto M9 Zadvor - Sostro. Izdelo-valcu dokumentacije za dopoJnitev odJoka bomo posredovali vašo ponudbo za opre-delitev storitvenega centra na zemlj. parc. št. 535/1 in 534/3 k. o. Sostro, ki jih bo na osnovi vaših programskih izhodišč vključil v projektno nalogo. Delegatski predlog Svet KS Zadvor predlaga Sekretariatu za urbanizem in varstvo okolja, da naj ne izdaja lokacijskih dovoljenj, če krajevna skupnost predhodno ne izda soglasja. V sedanjih postopkih dobi krajevna skupnost že izdano LD v vrednot, kar pa povzroča težave, ker se včasih širša oko-lica, ki ni bila vključena v postopek, ne strinja z dovoljeno lokacijo. Odgovor na delegatski predlog je pripravil Občinski sekretariat za ur-banizem in varstvo okolja Krajevne skupnosti sodelujejo v pripra-vah in sprejemanjti prostorskih delov dol-gorotnih in srednjeročnih planskih aktov ter so vključene v postopek priprave in sprejema prostorskih izvedbenih aktov - javna razgrnitev osnutka PIA v KS, nji-hove javne obravnave v KS z možnostjo dajanja pripomb in predlogov, na katere izdelovalci naloge pripravijo strokovne od-govore. V teh primerih ne gre za izdajo soglasja Krajevne skupnosti na navedene akte po določbah Zakona o urejanju naselij in dru-gih posegov v prostor, temveč za postopek usklajevanja interesov krajanov in predla-ganih strokovnih rešitev glede načrtovanih posegov v prostor. ¦ Po Zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS St. 18/84, 37/85. 29/86, RS 26/90) ter Zakonu o splošnem upravnem postopku (Ur. 1. SFRJ št. 47/86) krajevne skupnosti ne spa-dajo med subjekte. ki dajejo svoja soglasja k lokacijski dokuraentaciji oz. lokacij-skemu dovoljenju. V določenih primerih. ko gre za gradnjo objektov širšega družbenega pomena (šole, vrtci, tovarne, gostinski lokali, trgo-vine) pa KS neposredno sodelujejo v po-stopkih izdaje lokacijskih dovoljenj s tem, da se natančno seznanijo z nameravano gradnjo, ter podajo svoje mnenje, ki ga upravni organ v največji možni meri upo-števa. Upravni organ vroča Krajevni skupnosti ostala izdana lokacijska dovoljenja v smi-slu seznanitve s predvidenimi posegi v pro-stor na njenem obrriočju.