Mostnina Piacana v gotovim Leto IVII. V Uubltonl. v soboto, dne 9. februaria 1929
St. 34
2. Izdala st. 2 oir
Naročnina
Dnevna nuajn
za državo SHS
meiecno U Din polletno ISO Din celoletno 3oo Din
za inozemstvo
mesečno -tu Din Bed^ijsk« itdnjn celole no v Jugo-slavil) 120 Din, z« Inozemstvo 140 D

VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov istotp (>ciu-vr»ia moli oglau po 150 in 2D,veC|t oglasi nad O mm vitlne po Din veliki po 3 in 4 Din, v uredmtkrm delu vršilca po H) Din Pr veciam o
Izide ob 4 ciuiral
razen pondelfKo tn dneva do Drazntku
Uprava /e o MopliorfeM WJ.4t.fr ■» Lakoiol račun: C/ublJana štev. 10.«50 In IO.340 ko iBMtole. Saialeivll.TMJ, r.ogreto it. J9.0II. Praga In Duaaf «1. 24.797
Svetovni zgodovinski dogodek
Spravni akt med Vatikanom in Kvirinalom - Cerkvena država obnovljena
V torek, dne 11. februarja 1929, se bo slovesno podpisal spravni akt med poglavarjem vesoljne katoliške cerkve in italijanskim kraljem, ki bo vrnil papežu neodvisno, čeprav na minimalen obseg reducirano državo, ga priznal kot nikomur na svetu podložnega suverena in mu vrnil popolno svobodo. S tem se bo popravila krivica, ki jo je storilo novo italijansko kraljestvo 1. 1870., ko je papeža oropalo lastne države in ga s svoje strani podvrglo sebi kot državljana Italije ter pravno smatralo cel6 vatikansko palačo kot svojo last. S tem je končan težak spor, ki je trajal skoro 60 let, Italija in SV. stolica sta se spravili, učinek tega svetovno zgodovinskega dogodka pa je tolik, da se v svojih izdejstvitvah v bodočnosti ne more dovolj oceniti in v vseh svojih posledicah obseči.
Kakor smo že poudarjali, jc vprašanje, ko lik teritorij se je papežu vrnil, postranskega pomena. Sveta stolica noče v ničemer okrniti obsega, dejanske moči in prestiža neodvisne zedinjene Italije v njeni rimski prestolici Zato je obseg papežu priznanega teritorija kolikor-mogoče majhen, na vsak način pa tak, da daje poglavarju katoliške cerkve popolno oznako od vsake druge posvetne oblasti neodvisnega suverena. Kajti tako zvana garancijska postava, ki jo je svojčas liberalna italijanska vlada sklenila, papežu ni v resnici nudila tiste svobode, ki jo kot poglavar cerkve neobhodno io-trebuje, kar je najbolj dokazala svetovna vojna 1914—1918. Zakaj takrat so se morali pri Sveti stolici akreditirani poslaniki umakniti v Lu-gano, občevanje med papežem in škofi centralnih držav je bilo dolgo prekinjeno in položaj Svete stolice je bil negotov, nedostojen in čisto odvisen od samovolje italijanske vlade.
Akt, h kateremu se je odločil šef italijanske vlade, g. Mussolini, je brez dvoma znak vednobolj naraščajoče duhovne ln moralne moči katoliške cerkve, ki je v dobi papeževega ujetništva po geslu Pija IX. per crucem ad lu-cem dozorela do sedanjega položaja, ko se njenemu poglavarju vrača svoboda, katere ga je oropala minula doba framasonske prepotence, fanatične protiverske propagande in plitvega liberalnega razumarstva. Gotovo je to od strani g. Mussolinija velik čin državniške daleko-vidnosti in poguma kakor tudi pametnega ume-vanja lastnega interesa in interesov Italije, ki si je z vpostavitvijo neodvisnosti in svobode poglavarja 300 milijonov katoličanov gotovo pridobila simpatije velikega dela sveta
Papež sam se bo odslej lahko svobodno gibal ne samo po Italiji nego po vsem svetu. Odvajeni tega, si ne moremo danes niti v do-voltni meri predstaviti, kakšnega pomena bo to dejstvo za povzdigo veličastja katoliškega kulta, za njega poglobljenje in razvoj, za upravo cerkve in razmah njenih kulturnih in moralič-nih sil. Ogromen korak se bo s tem storil tudi v delu za zedinjenje pozitivno verujočega krščanskega sveta, pa v prizadevanju papežev, da se svet pomiri, narodi spravijo in podredijo naddržavnemu redu, ki je potreben za složno sodelovanje izobraženega človeštva. Tudi se -ii bati, da bi se središče krščanstva po zgodovinskem aktu 11. februarja v kvar svojega vesoljnega poslanstva kaj navezalo na italijansko državo. Nasprotno. Cerkvi neprijazne sile bodo ■ sicer sedaj nergale in skušale pomen epohal-nega dogodka zatemnitl, toda vse to je zgo'j žalovanje za prenehanjem stanja, ki ga je bilo iz mržnje do katoličanstva in z namenom, da se kolikormogoče ovira duhovno poslanstvo cerkve, zakrivilo t. z. »svobodomiaeUtvo«.
Katoličani vaega sveta pa »prejemaijo Cin »prave med Vatikanom in Kvirinalom z neizmerno radostjo in razpoloženjem, dostojnim pomena vekovnega zgodovinskega dogodka.
Kralj Viktor EmanueL
Pogodba bo podpisana ti. febr.
Rim, 8. febr. (Tel. »Slov.«) Podpis kon-kordata med Vatikanom in italijansko vlado se ne bo jzvršil v nedeljo, kakor je bilo prvotno sklenjeno, temveč šele v ponedeljek, ker se bo v nedeljo pel >Te deum« za obletnico papeževega kronanja v Lateranu, pri čemer se bo pred palačo zbrala velika množica ljudi Pogodba bo podpisana z zlatim peresom, ki ga bo Vafikan nabavil v to svrho in se bo pozneje hranilo v muzeju kot zgodovinski simbol.
Rim, 8. febr. (Tel. »Slov.«) Vsi evropski listi objavljajo svetovno senzacijo, da je bil v sredo zvečer parafiran dogovor med italijansko vlado in Vatikanom o rimskem vprašanju. Po tem dogovoru je suverenost nekdanje papeževe države zopet obnovljena. Nova Cerkvena država bo dolga 5 km Zato pa bo Vatikan priznal suverenost Italije nad ostalimi kraji nekdanje cerkvene države, ki jih je 1. 1870. zasedla Italija. Poleg tega dobi Vatikan 1 milijardo iir kot pro«tivredm>3t za tisto odškodnino, ki jo je 1. 1870. Italija enostransko ponudila Vatikanu in ki je znašala letno 3 milijone lir. To vsoto, ki jo je papež vedno odklanjal, je Italija nalagala v angleško banko.
Dogovor bo objavljen 12. februarja na dan kronanja sedanjega papeža.
Dne 13- februarja bo italijanski kralj obiskal papeža, kar pomeni, da je sprava med Vatikanom in Kvirinalom dovršena.
Dne 14. februarja bo papež zapustil Vatikan, prvič od leta 1870., ter bo obiskal italijanskega kralja.
Oba se bosta potem v posebnem vlaku skupno odpeljala v Milan, kjer se bosta udeležila blagoslovitve novega semenišča v Vene-gono.
V tukajšnjih diplomatskih krogih se presoja ta dogovor kot dogodek svetovnoz^odo-vinske važnosti, ki bo imel svetovnopolitične posledice, kakor bo tudi vplival odločilno na bodoče notranje življenje v Italiji.
Odmev lega dogodka v Italiji in v vsem svetu jc velikanski.
Pred sklicanjem konzislorlja
Pariz, 8. febr. (Tel »Slov «) Po objavi sporazuma z Kvirinalom bo sv. oče sklical kardi-nalski konzistorij, kjer bo slovesno objavil konkordat z Italijo. Ta konkordat jc za Cerkev izredno ugoden. Glavni uspeh Vatikana je, da je vzgoja mladine urejena popolnoma v smislu zahtev katoliške cerkve.
Francoski kementarji
' Pariz, 8. februarja. (Tel. »Slov.«) Vsi pariški listi ocenjujejo sporazum med Vatikanom in italijansko vlado kot zgodovinski dogodek največjega pomena. Splošno mnenje je, da je Mussolini dosegel s tem najlepši uspeh svojega živijenja Zanimivo jc, da cela vrsta listov, med njimi tudi »Echo de Pariš« izjavlja. da je stanje, da so kardinalski kolegij v
Papež Pij XI.
večini sestavlja iz Italijanov, po sporazumu postalo zgodovinski anahronizem, ki je doslej onemogočal upravičene želje katoliških narodov, ki hočejo biti vsi zastopani v kuriji, in <k>-ga torej ni mogoče vež vzdrževati. (Dejansko danes število neitalijanskih kardinalov za 8 članov presega število italijanskih. — Opomba uredn.)
London naglasa svetovno važnost dogodka
London, 8. februarja. (Tel. »Slov.«) Tudi angleški listi označujejo sporazum med obema Rimoma za zgodovinski dogodek največjega pomena, ki bo izzval zunaj Italije daleko-sežne akcije in reakcije. (?)
Cerkvena država v preteklosti
Velikost Cerkvene države se je v teku tisočletja menjala. Poleg mes a Rim, ki so v njem stolovali - rimski škofje, je frankovski kralj Pipin 1. 754 podaril papežu celo >Pro-
vincia Italia«, ki se je imenovala kot država res publica Romana«. Zastopnik te države je bil papež. V 11. stoletju je ta država dobila od emškega cesarja zra en še Benevent,' Apu-lijo, Kalabrijo in Sicilijo. V 12. stoletju je po-dedoval papež del Mantue, Parmo, Modeno, Reggio, kar so mu pa nasilni nemški cesarji deloma zopet vzeli. L. 1512 je prišla k Cerkveni državi Bologna, 1532 Ancona, 1598 Fer-rara, 1636 Urbino, 1619 Castro in Ronciglione. Tako je 17. stoletju obsegala Cerkvena država velik del Italije.
V 18. stoletju pričenja propad. Neapoljskl Bourbonci so 1. 1768 vzeli Benevent in Ponte-uorvo. L. 1797 je moral papež odstopiti Franciji poleg Avignona še Bologno, Ferraro in Romagno. Ostalo ozemlje Cerkvene države sc Francozi 1798 spremenili v rimsko republiKo, papeža Pija VI. pa odpeljali kot vjetnika v Valence, kjer je umrl 29. avg. 1799. L. 1800 se je v Rim vrnil papež Pij Vil. ki je v ostan-
;voje države uvedel zopet staro .davo Toda 1. 1809 je Napoleon zopet vzel papež-u d.žavo, njega pa zaprl v Fontainebleau. Pc dunajskem miru 1. 1814 in 1815 je bila Cer-vena država zopet obnovljena. Obsegal, je A„cono, Camerino, Benevent, Pontecorvc in dediščino (Bologno, Ferraro in Romagno), razun onega dela Ferrare, ki leži na levem bregu Pada. Ta del je vzela Avstrija. Pa tudi sedaj ni bil papež več edini gospodar v državi. Nekatere dele so imeli zasedene Avstrijci deloma pa pozneje Francozi pid izgovorim, da ščitijo papeža. NjegoVi protesti niso zale-li. Ko so Francozi 1. 1838 odšli, so začeli rovariti Carbonari, ki so 1. 1848 izvedli revolucijo. Toda Louis Napoleon je poslal francoske čete, ki so napravile mir, a zasedle tudi R . Avstrijci pa so po zn.agah v gur. Italiji zased1' tudi Bologno. Ko so 1. 1859 zapustili Br,"g- i, Ferraro in Anrono, so se 'a mesta združila s Pijemontom. Pozneje 1. 1861 je Pi-jemont zasedel še nekaj dežel, tako da je ostalo le ena petina nekdanjih deiel papežu, ki je stoloval še v Rimu, katerega so imeli zased lega Francozi. Ko so l. 1870 odšli zadnji francoski vojaki iz Rima, je Rim padel in njim zadnji kos nekdanje Cerkvene države.
Italijanska vlada je papežu pustila Vacr-k za bivali' Tja se je papež umaknil in ga ni več zapustil. Italija je papežu ponujala lc'-ie odškodnine 3,225.000 frankov. Toda to so ps ježi vedno zavračali, ker se je nad premoženjem Cerkve izvršil rop.
Temperatura zopet pada
Belgrad, 8. febr. (Tel. »SJov.«.) Včeraj in danes je zopet pritisnil mraz. V Belgradu se je temperatura od —11 znižala na —22. V državi je bilo stanje to-le: Kragujevac —29, Sarajevo —27, Veliko Gradišče —27, Kovilja-čka banja —25, Petrovaradin —22, Niš —18, Skoplje in Kosovska Mitrovica —15, Zagreb —14, Vis —6, Mos;ar —3. Samo v Kotorju je bilo plus 2 stopinji Celzija. Radi ostrega mraza nastopajo za železniški promet nove težave. Proga Skoplje—Gostivar se je očistila. Dalje se poroča, da se čisti proga Gostivar— Ohridsko selo. Očiščena je proga Gostivar— General Hanri. Cisti se proga Kičevo—Presek. Promet Paračin—Zaječar je otvorjen.
Lirika proga deloma očiščena
Zagreb, 8. febr. (Tel. >Slov.<) Čiščenje liške proge je toliko napredovalo, da se je vzpostavil promet Zagreb—Gospič. Nadalje se čisti proga Gradac—Pribudič. Med stražnicama 108—109 so viharji progo znova za-metli, lako da je ponekod sneg zopet do 50 cm visok na progah.
Mraz na Poljskem
Varšava, 8. febr (Tel. »Slov.«) V okolid Vilne je včeraj padla temperatura do — 44 stopinj Celzija. V vzhodni Galiciji je bilo —38, v Varšavi pa — 26 stopinj Celzija. Mnoge šole so radi mraza zaprte in v železniškem prometu je velik nered.
Mraz v sveti deželi
Jeruzalem, 8. februarja. (Tel. >Slov.<) Vzdolž levantsko obale divjajo hudi viharji. V Aleksandriji je včeraj prvič, odkar ljudje pomnijo, več ur snežilo. Na Libanonu je padlo 4 metre visoko snega Reka Jordan je silno narastla in odplavila most Allenby, ki Je vezal med seboj vzhodno in zahodno Palestino. Pro-met med Beyrutom in Damaskom ter m«» Haifo in Bejrutom je prekini««.
Carigrad, 8. febr. (Tel. »Slov.«) Mraz » Turčiji traja dalje. Temperatura je znašala davi v Carigradu —10. Pomorski in železniški promet z Anatolijo je zopet vzpostavljen, evropski vlaki pa že devet dni niti ne prihajajo nin n« odhajajo.
Redakcija ne bo prevelika
Belgrad, 8. febr. (Tel. »Slov.«) Nekatera ministrstva, ki so reducirala uradništvo v svojih področjih, so nekaj urndnikov zopet sprejela nazaj in jih prevedla na dnevnlfarje. Po tem se sklepa, da redukcija ne bo tako izdatno, kot se je prvotno govorilo, razven če bi finančni minister prav izdatno skrčil izdatke v proračunu.
Nove uradne are
Belgrad, 8. febr. (Tel. »Slov.«) Na podlagi odredbe predsednika vlade so vsa ministrstva določila uradne ure na državnih uradih od 8 do 12 in 15 do 18, ob sobotah od 6 do 18. Ministri opozarjajo uradništvo, da se bo v tem pogledu vršila stron kontrola, b nedeljah in praznikih so mera vršiti dežurni služba.
Sovjetska „miroljubnost"
Pred podpisom LHvinovega protokola - Sovjetski ultimatum
K. Goaar:
Reforma aprave
Z zahtevo, da sa morajo spisi, ki to dopnščaje, ■proti rečeva U, je kajpak združena nevarnost, ta tako zvano pošiljanje spisov »na šetnjuc. (Nemci imajo za to izraz >Schleifer<). To se pravi, uradnik, ki se mu ne zljubi. da U prod met preštudiral ter ga definitivno rešil, pošlje spis kamorkoli na »poizvedovanje«, po kake nepotrebne podatke, v priključitev kakega nepotrebnega ali Izmišljenega spisa itd Prav te mib Jul pripovedovati, o ta-kem aktu, ki J« imel že okrog X številk vlažnega zapisnika (to se pravi, da je bil najmanj že pri 1? uradih), pa jo bil za končne rsiitev prav tako malo zrel kot ob začetku.
Če bi bil dotični uradnik, ki je zagrešil to »izprehajanje« spisa v nevarnosti, da bo moral, če mu pridsji sa sled. za vsako tako nepotrebno »šetnjo< plaČaH, rseime, samo 30 Din kazni, bi si gotovo premislil, tako ravnati. Sieer pa ne bi bilo niti najmanj krivično, če bi takega Človeka enostavno postaviti na cesto. Dobre je le, da so H grehi rarridni iz spisev. Zato bi jth ne Mlo po-sobno težko zatreti Trebnto bi le posvetiti tej stvari nekaj pozornosti.
Druga, prav tako silno važna točka je, odpraviti iz uradov ■»•potrebno delo zlasti vse nepotrebno pisarjonjo. Nepotrebno pisarjenje je poleg prej>oča»nega reševanja spisov največje zlo naše. pa menda tucM vsake druge javno uprave.
Vzrok tega tiči v sledečem: Tehnični ustroj Javne uprave Je predvsem delo uradnikov. To tudi ne more biti drugače Vsa šola in vaja uradništva pa je taka, da nbije v njem slehern smisel za to, da upravni posli, zlasti da pisarjenje v upravi tudi ncknj stane. Papir in črnilo, prostore, kurjavo in razsvetljavo, vse to dobi uradnik v uradu, tipka-rice. sluga in druge pomožne moči so tudi že tam, pošta je zastonj in vsi, katerim piše, jih česa prosi, mu odgovarjajo, mu morajo odgovoriti, vsaj akt mu morajo vrnili.
Kaj čuda, če se uradniku skoroda ne pojavi vprašanje, kdo vse to pisarjenje plača oziroma, koliko to stane? K večjemu da mora v lastnem uradu šteiditi, recimo pri kurjavi, morda celo pri razsvetljavi. Toda tega so krivi »prenizki krediti«. Vsi ura<li, ki se nanje p« potrebi in nepotrebi obrača. pa mu ustrezajo, kakor vedo in znajo — ker je to pač njihova naloga. Državni uradnik, ki bi si kdaj zastavil vprašanje, koliko stane državo to In ono pisanje, kateremu bi se dalo — brez Sinode — lepo izognili, je pač redka prikazen.
Tipičen primer, ki nam to stvar spričuje, je ■namenita prevedba starih kronskih apokojentev n« dinarje. Naraven flovek bi mislil, da se bo to zgodilo enostavno tako, da bo odslej vsak upokojenec dobival, toliko dinarjev, kolikor je prej prejemal kron. O. ne, birokrat, ki ga pisarjenje nič ne stane, jo je moral drugače pogruntati. Določil je. da so morajo vsi kronski upokojenci najprej povsem formalno prevesti na dinarske plače, kakor so prevedli svoj čas aktivne uradnike. Sele na podlogi te prevedbe, se jim odmeri dinarska pokojnina. In vse to kljub temu, da — razen morda pri višjih stopnjah — menda sploh ni bogve kake bistvene razlike, med tako izračunano pokojnino in pa med enostavnim povišanjem iz kron v dinarje.
Koliko nepotrebnega dela in koliko stroškov državi je povzročila samo ta nesmiselna odredbal Kje na svetu bi si kak privatnik, privatno podjetje ali zavod kaj takega privoščilo?
Ali ta-le primer: Invalidu dovolijo iz narodnega invalid, fonda 1.000 Din posojila. Da se to posojilo izplača, morata na priznani« jamčiti za invalida dva ugledna in premožna občana Podpise teh dveh jemcev, pa mora overoviti — rekli boste župan, toda ne, — ves občinski odbor in, če se ne motim, mora župan še podpise občinskih odbornikov posebe overovitil To ni morda šala! Tako sem to stvar svoj čas v ministrstvu zasledil. Razume se, da je priznanica romala — seveda preko vseh instanc t. j. velikega župana in sreskega poglavarja — po petkrat sem in tja, predno je bilo vse v redu. Ali ni več ko jasno, da je mogel kaj takega zamisliti samo človek — njegovega imena žal nisem mogel dognati — ki mu je pisarenje poklic oziroma delo, U očividno nikogar nič ne stane?
To je pomanjkljivost, včasih vprav bolezen, Ki je birokracija sama ne bo nikdar odpravila. Z vsem tem, kar sem tu navedel, nočem uradništvu na-splošno ničesar očitati. Uradnik mora biti — vsaj do neke mere — birokrat. Zakaj brez lega ni reda. In nered je še slabši od pretirane birokracije. Zato pa je naloga in do'žnos< drugih, ki niso uradniki, da držijo birokracijo v pravih meiah.
Po moiem ni treba nič drugega kol izbrati nekaj ljudi, ki upravo poznajo, ki pa niso okosteneli v birokratskem mehanizmu, marveč imajo smisel za lo, kar je praktično. Tem treba poveriti, da bodo od časa do časa pregledali v vsakem resoru unravo z opisanih strani ler vse nepotrebno delo in zlasti vse nepotrebno pisarjenje omeiili do najnižje mere. Seveda bi bilo Ire^a v te svrho IzpremeniH ludi relo vrsto obstoječih zakonskih in naredbenih prednikov. Toda to delo bi se resnično izplačalo ler bi rodilo državi obilo gmotnih in političnih koristi.
V neposredni zvezi s tem je kajpak vprašanle čim nonotneiše defconcentrariie oziroma decentralizacije državne uprave. Tudi arhivska slufhs tvori pri na* važno poglavie. Samo po sebi pa se končno razume, da le z reformo uprave spojen« Ittdi uredi** v nradnUker* vprašani«. Po«tepna. pa irdatn« rrdnkrii« uradništva, v prvi vr«ti onega. Id ne bi bilo ko* n«'or«m rreurefene uprave. M b<l» neiro-gibna ro«|edlr« tat« upravne reforme. Na dru<tf nm u nray lalro fofovrv da se brez primerne, vrč let Iraiajočr »elekoie državnega nr«dm'!fva In brez odmov«rf«lofegs ppvf*anfa tnvrdnMVih plač ©mervefll Msfvenl nedoslaflri onrtvf ne dajo odpraviti. Toda to je že drugo poglavje.
London, 8. februarja. (Tel. »Slov«) Kakor piše »Daily Express«, j« angleški poslanik t Kabulu potrdil ruski ultimatum Habib ulaha. Sovjetska vlada zahteva v rokn 48 ur zadoščenje za slabo ravnanje z 10 Amnnula-hovimi ruskimi častniki in plačilo 5 milijonov fantov za dobavljeno orolje in munieijo.
Varšava, 8. febr. (Tel. »Slov.«) Neki jutranji list poroča iz Rige, da Estonska in Latvija nista edini v tem, ali naj podpišeta Litvinov protokol obenem s Poljsko in Romunijo, ali pozneje. Estonska je za to, da podpiše istočasno, Latvija pa hoče počakati. V Moskvo dospeli romunski delegat Davilla iz Varšave je izjavil poljski brzojavni agenturi, da svetuje baltiškima državama, da takoj sopodpišeta, da ne bo mogoče razločevati signatarnih držav prve in druge vrste.
M*skva, 8. febr. (Tel. »Slov.«) Po uspehu
Pogreb španske kraljice
Madrid, 8. febr. (Tel. »Slov.«) Z vsem sijajem srednjeveškeg. španskega žalnega ce-ela se je izvršil včeraj ponoči pogreb kraljlce-malere Marije Kristine. Ko je včeraj truplo ležalo v dvorni kapeli, so se ves čas bralo sv. maše. Ljudstvo je imelo pristop k odru, kralj pa je prepovedal fotografiranje trupla in se tudi ni smelo balzamirati. Ob 9.30 J v- šel žalni sprevod skozi špalir vo;»«Skih čet na severni kolodvor. Osem črnih konj je vleklo mrtvaški voz, kateremu so sledili španski grandi, dvorni uradniki in služabništvo, vsi v starodavnih oblačilih, dalje kraljeva telesna straža na konjih, dočim člani kraljeve rodbine ni vlada ni bila prisotna. Na kolodvoru ^a so l!Ii zbrani Primo de Rivera, vsi ministri in ^'"plomatski zbor. Ob 12 je dospel vlak n«» kolodvor v Esecrialu, kjer so izročili krsto pri-orju avguštinskega samostana. Samo prior n r ateri menihi so prenesli krsto v grobnico Š. le po 40 letih se bo izvršil pravi pogreb v grobnici, kier so pokopani skor- vsi Španski kralji in kraljice od Karla V. dalje. V g:ob-r' ' je 26 oddelkov za krste, ki so že vse zasedene razen treh. Med ljudstvom je razširjena govorica, da na Španskem ne bo več itra-ko bo grobnica polna.
Pripustitev verskih redov v Franciji
Pariz, 8. februarja. (Tel. »Slov.«) Meščanski mir v francoski zbornici, ki je imel varovati vlado pred potresi med reparaciiskimi p.gajanji, je sedaj omogočil gladko rešitev členov o zopetni pripustitvi verskih redov, vsaj v odboru. Zunanji odbor je včeraj te člene sprejel v obliki, kakor jo je predlagala vlada.
Upor v Indiji
87 mrtvih, 620 ranjenih
London, 8. februarja. (Tel. »Slov.«) V bojih proti Hindom v Bombayu je bilo dosedaj ubitih 85 oseb, težko ranjenih 620, lahko ranjenih pa 800 oseb. Voditelji indijskega narodnega gibanja zasledujejo dogodke v Bom-tayu z velikim nemirom, ne da bi mogli kakorkoli vplivati na fanatične .tolpe. Vseindij-ski kongres je na pobudo Gandhija pred več tedni predložil angleški vladi ultimatum z rokom enega leta, s katerim so zahteva sprejem dominijonske ustave in obenem grozi s stavko. Teror v Bombayu pa dokazuje, da indijski nacionalisti nikakor niso v stanu, podpreti plemenske in verske boje z moraličnimi sredstvi. S tem se dokazuje -potreba močne angleške uprave in poraba znatnih posadk belih čet za vzdrževanje miru in reda v Indiji.
Ponesrečen atentat
Pariš, 8 febr. (Tel. »Slov «) V poslopju italijanskega lista »Uniona« v Tunisu so neznani storilci vtihotapili bombo, ki je k sreči eksplodirala že pred začetkom dnevnega dela, podrla nekoliko zidov in razbila vse šipe. Poškodovana sta tudi italijanski konzulat in italijanska šola, ki ležita nasproti. Kakor se čuje, je ta atentat odgovor na velike fašistične prireditve, ki so bile včeraj v Tunisu o priliki prihoda novega italijanskega generalnega konzula.
Nov finančni škandal
Pariz, 8. februarja. (Tel. »Slov.«) V Parizu imajo že zopet nov finančni škandal. Odkar obstoji pariška borza, se je prvič uvedla kazenska preiskava radi dogovarjanja za spe-kulativne mahinneije, in sicer radi lansironja akcij družbe Societe Miniere Franco-Belge. Ta družba je bila lansko lete ustanovljena s kapitalom 3.8 milijonov kot nadaljevanje neke srbske rudniške družbe. Družba trdi, da ima na Bnlkanu velika posestva, da ima v Franciji koncesijo za pridobivanje zlata ln patent za sintetična goriva. Sedaj se je izkazalo, da balkanskih rudnikov sploh ni, da se vrši radi pridobivanja zlata zelo dvomljiv proces in da Je patent za goriva brez vrednosti. Družba pa je navzlic temu povišala kapital na 30 milijonov in gnala akcije od 159$ na 1300%.
razgovorov latiškega in estonskega zunanjega ministra v Rigi se tu smatra, da se bo Estonska pridružila podpisu Litvinovega protokola obenem s Poljsko in Romunijo, če bo parlament odobril danes Kellogov pakt. Podpis se pričakuje za jutri, ker očividno čakata Poljska in Romunija na končno odločitev Estonske in La-tvije. Romunski poslanik Davilla je imel danes prvi razgovor z Litvinom, rok za podpis pa se ni določil, ker je Poljska želela danes še razjasnitev nekaterih podrejenih formalnih vprašanj.
Riga, 8. febr. (Tel. »Slov.«) Ratifikacija Kellogove pogodbe kot predpogoj za pristop Latvije k Litvinovemu protokolu bi se imela v latvijskem parlamentu izvršiti danes potom nujnega predloga. Radi ugovora komunistov, ki hočejo očividno preprečiti skupni podpis protokola s Poljsko, se more ratifikacija izvršiti najpreje še le v ponedeljek.
Industrijei za reformo statistike o zunanji trgovini
Belgrad, 8, febr. (Tel. »Slov.«) Statistika zunanje trgovine tujih držav, Češkoslovaške, Madjarske, Avstrije, Nemčije in drugih držav prinaša poleg drugih pregledov tudi pregled zunanje trgovine po skupinah predmetov, po mednarodni shema, sprejeti na mednarodni konferenci v Bruslju z dne 31. marca 1913. Ti predmeti so sledeči: 1. živina, 2. hrana in pijača, 3. sirovine in polizdelki, 4. izdelki; zlato in srebro, neobdelano ter zlati in srebrni novci. Taki pregledi kažejo v velikem obrisu gospodarsko strukturo posameznih držav na podlagi zunanje trgovine. Ker naša vladna statistika takih pregledov ne prinaša, je centiala industrijskih korporacij izdala tak pregled Iz tega pregleda je bilo razvidno, da znaša uvoz gotovih izdelkov v našo državo 7396, izvoz gotovih izdelkov v druge države pa samo 595 skupnega izvoza. 2ivina, predmeti za hrano in pijače, v glavnem neobdelani, dalje sirovine in polizdelki tvorijo pa 95 % našega izvoza. Ogromen uvoz gotovih izdelkov blaga ha eni strani, izvoz neobdelanega, ali polizdelanega blaga na drugi strani dokazuje nerazvitost našega gospodarstva in potrebo, da se domača delavnost čim bolj razvija, da se poveča izvoz gotovih izdelkov, ker ima od proizvajanja gotovih izdelkov ljudstvo in država največ koristi. Ker so statistični pregledi zunanje trgovine po skupinah bruseljske konvencije velike važnosti, je Centrala industrijskih korporacij zaprosila s posebno spomcnico finančnega ministra dr. švcrljugo, da sc po zgledu drugih držav tudi pri nas objavljajo podatki o gibanju naše zunanje trgovine, in sicer po navedenih skupinah in vsaj enkrat na leto.
Pred justifikacijo Prpiča in pajdašev
Zagreb, 8. febr- (Tel .»Slov «) Kakor smo snoči poročali, je sodni stol prejel od Stola sedmerico akt o usmrtitvi Prpiča in njegovih tovarišev, oziroma o pomilostitvi treh. Ponti-loščeni so: Fran jo Smojver na 15 let težke ječe, Ibrahim Prpič na 20 let, Nikola Budak od 15 na 10 let. Smrtna kazen za Prpiča Malega, Nikola Brdariča, Mijo Vrbanca in Marjana Krmpotiča je potrjena. — Krvnik Dragotm Hart je bil brzojavno pozvan v Zagreb. Usmrtitev se bo najbrž izvršila v torek ali sredo. Obsojenim se bo smrtna kazen naznanila neposredno pred usmrtitvijo. Krmpotičeva mati jo v Belgradu. Prosila je, da bi bila sprejeta od Nj. Vel. kraljice, katero bo prosila milosti za svojega sina.
Spremembe v organizaciji gledališč
Belgrad, 8. febr. (Tel. »Slov.«) V prosvetnem ministrstvu izdelujejo zakon o umetnostnih ustanovah. Po tem zakonu bodo samo tri državna gledališča, v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani, ki bodo nosila ime državuega gledališča. Ostala gledališča bodo oblaslna. Po novem zakonu umetniki ne bodo več v uradniški kategoriji kot dosedaj. Kar jih je bilo dosedaj nastavljenih po 9larem zakona, ostanejo. Glede novo nastavljenih pa se bo sklenil dogovor med državo in umetniki. Stalno se bodo namestile le moči s posebnimi zaslugami.
|Zbirke po šotah prepovedane
Belgrad, 8. febr. (Tel. »Slov.«) Prosvetni minister dr. Boža Maksimovič je izdal dve na-redbi. V prvi prepoveduje, da bi učitelji oziroma profesorji poučevali p>oti plačilu, zlasti tiste, ki so iz njihovih razredov. Ravno tako njihove žene. Druga nairedba prepoveduje zbirke po šolah: denarja, priporočila knjig itd.
Požar uničil muzej
Praga, 8. febr. (Tel. »Slov.«) V deželnem muzeju v Brnu je ogenj popolnoma uničil etnografski oddelek. Radi gašenja so se udrla tla, vsled česar je hudo poškodovan tudi zgodovinski oddelek muzeja.
Dunajska vremerska napoved: Mraz bo nekotiko odnehal, posebno podnevi. Ostalo bo lasne, ponekod jutranja megla.
Ali hočete nov
stanovanjski zakon?
Od raznih strani smo prejeli utemeljene pri-toZbe, da so nekateri hišni posestniki znova zvišali najemnine. Nekateri so šil s povišanjem celo take daleč, da zahtevajo za svoja stanovanja že 65 krat« no predvojno najemnino, pri Čemur velikodušno prepuščajo strankam, da skrbe same za vsa popravila Pri tem pa je treba povedali še to, da se ta poviševanja izvršujejo brez vsakega ozira na socialen položaj najemnika. Tako se zahteva od uradnika, ki nima niti 3000 Din mesečne plače, po 1200 ln tudi še več mesečne najemnine. Če si upa najemnik na to opozorili, pa sledi ciničen odgovor, da komur ni prav, si lahko poišče drugo slanovar nje. Kje pa najti drugo stanovanje, tega ue po v« nihče in zato najemnik nima nobene druge možno, stl, ko da še bolj skrči vse svoje Izdatke — če j« to sploh še mogoče — in plača tudi za svoje namere mnogo previsoko najemnino.
Bodi v čast hišnim posestnikom poudarjeno, da velik del njih ne ravna tako ln znani so nam slučaji, ko je ostala nnjemnina ie leta in leta ista in ko hišni posestniki iz lastne iniciative upoštevaje tudi socialne razmere najemnikov.
Ali ne vsi, kakor jasno dokazujejo upravičene pritožbe najemnikov. Samo tem hišnim posestnikom veljajo tudi naše besede.
Jasno je, da se mora tudi hiša rentirati, toda kakor vsaka druga stvar, mora imeti tudi la reula-biliteta svojo mejo. In mislimo, da mora biti vsak hišni posestnik zadovoljen, če je najemnina dosegla v zlati valuti isto višino ko pred vojno. Treba vendar upoštevati tudi to, da je večina hiš le po večkrat amortizirana ln vsak razumen gospodar bo zadovoljen, če mu donaša hiša vedno enako visoke dohodke, pa čeprav Je vrednost hiše vedno manjša.
Zato hišnih posestnikov, ki zvišujejo najemnine čezmerno, kralkomalo ne razumemo. Od ljudi se vendar sme zahtevati samo to, kar morejo plačati. Kar presega njih moči, to je napačno, kor lega kratkomalo ni mogoče dobiti. Ljudje pa tudi ne morejo stanovati na prostem, temveč morajo za vsako ceno biti pod streho. In no v luknjah, da bi umirali od bolezni kar trumoma, temveč v stanovanjih, ki odgovarjajo vsaj uajprimitivnejšim zahtevam higiene. Če družba ljudem takih stanovanj nc daje — in s pretiranimi najemninami se ljudem stanovanja odvzemajo — potem morajo ljudje občutiti skrajno sovražnost do družbe in tla za komunistično propagando so ustvarjena.
Kakor hrana in oblek« tako spada tudi stamv vanje med neobhodne potrebščine človeka in zato morata družba in država skrbeti za to, da itnajc ljudje stanovanja. V »temnem« krščanskem srednjem voku je bilo izključeno, da bi kdo ne imel stanovanja — če lastnega ali najetega ne, pa so bili tu od cerkvene in zasebne dobrodelnosti ustanovljeni brezplačni ln spodobni azili. Brrzstano-vanjakost je produkt šele moderne «e1eknplt'«jis!ične dobe. Moderne države so po vojni, ko je »iliPW4. novanjska beda na višku, s posebnimi zakoni obvarovale ljudi, da niso bili vrženi na cesto. Kakor so bili ti stanovanjski zakoni potrebni, vendar so bili le izjemni ukrepi in zato jih je država polagoma odpravljala v prepričanju, da bodo tudi hišni posestniki imeli sami to uvidevnost tn ne napenjali loka preveč. Če že ne iz socialnih nagibov, pa vsaj zato, da ne dožive nov stanovanjski zakon, ki bi jih iz hišnih posestnikov dejansko spremenil le v hišne upravitelje.
Kakor pa vse kaže. nekateri hišni posestnik) nimajo niti te uvidevnosti in zvišujejo najemnine, kakor da bi živeli vsi ljudje v izobilju in kakor ds bi bilo čisto izključeno, da bi prišel nov stanovanjski zakon.
Toda ti neuvidevni hišni posestniki se silno motijo, ker stanovanjski zakon bo moral priti, če bo lok preveč napet. Zaradi nekaj pohlepnih in nerazsodnih ljudi ne bo nihče dovolil, da bi ljudska nezadovoljnost zavzela nevaren obseg in da bi želi komunisti. To si naj ti gospodje zapomnijo in če ne verujejo nam, naj pogledajo na Češkoslovaško, kjer je vlada pravkar vložila zakonski načrt o podaljšanju stanovanjskega zakona do 1. 1037.1
ln še nekaj! Ljubljana se ne more razviti, ker nI stanovanj, ker ni prostora za dotok, ki sili od vseh strani v mesto. Od tega imajo največjo izgubo trgovci, obrtniki in podjetniki, ki so po večini tudi hišni posestniki, ker je pač danes tako. da človek težko živi, če ni prav nič drugega ko hišni posestnik. Časi, da bi človek živel samo od tega, kar podeduje, se bližajo koncu, ker danes treba delati, in sicer morajo delati vsi, pa naj bodo bogati ali revni.
Naj zato poviševale,i najemnin preudarijo še enkrat svoj korak in naj ga revidirajo, če nočejo, da bo to storil novi stanovanjski zakon, ki postane neodložljiv, če bodo nekateri hišni poseslnirci take brez uvidevnosti, da bodo sami prisilili državo, da seže po izjemnih ukrepih. In naj vedo gospodje, da tudi brezparlamentarni režimi skrbe za to, da ljudje niso brez strehe in da Jih'preveč ne odirajo. Monarhlčna samovlada in reakcija namreč ni treba da bi bila eno in isto, kakor mislijo čisto napačno nekateri naši »gospodarski krogi«...
Belgrajske vesti
Bolgrad. 8. febr.
V stalni zakonodajni svet za Slovenijo je pravosodni minister poklical ljubljanskega profesorja dr. Milana Škerlja.
Kazenski zakonik. Pravosodni mlnistei dr. Milan Srskič je dal danes kazenski zakonik v tisk »Službenim novinam«, ki bodo nnj-brže jutri izšle. Med izvršilnimi naredbami je določba, da stopi ta kazenski zakon v veljavo z razglasitvijo v »S. N.«,obvezno moč pa dobi s posebnim zakonom.
Kred"fi za n0vo postavljanj« IjurtokeSol-i sklh učiteljev je otvorjon. V Sloveniji se bo nastavilo 14" abiturientov.