poštnina otafana v cotovirv Leto LVI. V Uublteni. v sredo, dne 17. oktobra 1928 Št. 238. st. 2 Din Naročnina Dnevna izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polleino 120 Din celoletno 240 Din za mozemjtvc mesečno 35 Din nede |»Ua izdala celote no v Jugo-slavlli 120 Din. za Inozemstvo 140 D COVEJVEC. S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I Slolp. pelli-vrsla mali oglasi po I SO In 2D,ve£|l oglasi nad 45 mm višine po Dln2'50, veliki po 1 ln 4 Din, v uredmSkem delu vršilca po IO Din O Pri večicm p naročilu popust Izide ob 4 zlulraj razen pondeliko ln dneva do prazniku (/KdiiMivo le l Kopuartevi ulici it. S lil Rokopis) »e ne vrača/o, nelranltlrana pisma sc ne sprercma/o < li reOnlAlva telefon i I. 2010, upravnt&tva il. 2326 Političen lis/ sza slovenski narodi L/prava /e v KopUarlevi ul.4i.tt * Čekovni račun: L/ubl/ana Stev. 10.050 ln tO.349 Z€i Inaeiate. Saralevo&t.7563, Zagreb il. J9.0I1, Praf/a tn Ounal št. 24.797 Pozdravljen maršal Francije - naš vojvoda! Z zadoščenjem in z radostjo v srcu pozdravlja danes Slovenija na svojih tleh maršala Francije Louisa Franehet d'Esperey-a. Z zadoščenjem, ker se more tako osebno zahvaliti velikemu vojskovodji za veliko delo preboja naše solunske ironte. Kajti tudi naša je bila solunska, fronta. Tu je tekla naša kri, tu se je odločevala naša usoda, ona jc bila no-siteljica naših nad in tu je bil položen največji kamen k našemu zedinjenju. Ne samo velika, ampak tudi v pravem času je bila izvršena solunska zmaga. Ko jc po drugih bojiščih še bila vojna sreča dvomljiva, je na Solunu že padla odločitev in naši pariški delegaciji ni bilo treba zahtevati naših pravic na podlagi uprizorjene in aranžirane zmage, temveč resnične, ki jc bila pričetek zmage zaveznikov. In da je bila solunska zmaga pravočasna, jc zasluga maršala Franehet d'Espe-rey-a, ki je takoj po svojem prihodu organiziral ofenzivo ca Solunu in jo zmagovito tudi izvedel. Solunska zmaga jc revidirala londonski pakt. A nc samo kot zmagovalca na Solunu pozdravlja Slovenija Franehet d'Esperey-a, temveč enako prisrčno tudi kot zastopnika Francije. Odkar je bila porojena politična zavest, so tudi vedno živele slovenske simpatije do Irancoskcga naroda. Njegovo svobodoljubne, njegove nevenljive zasluge za človeštvo so vedno znova množile ljubezen Slovenije do Francije. S posebnim povdarkorn pa pozdravlja Slovenija maršala Francije Franehet d'Espe-rey-a kot zastopnika one slavne armade, ki je pred sto leti prinesla Sloveniji na zmagovitih bataljonih Napoleona ravno tako svobodo, ko dobrih 100 let pozneje pod njegovim poveljstvom. Največja slava francoske armade je v tem, da ni podjarmljala, temveč prinašala svobodo, da je potem oživelo kulturno življenje in da je povsod! zavladal napredek. Večno živ je v francoski armadi duh Crpand-a in temu duhu se klanja Slovenija. Ne nazadnje pa pozdravlja Slovenija maršala d'Esperey-a tudi kot najmlajšega vojvodo naše vojske. V tem imenovanju vidi Slovenija trdno jamstvo, da bo v naši armadi vedno vladal isti duh, ko v francoski. Da bo naša vojska hrabra in zmagovita ko francoska, da pa bo tudi opora kulture in prava hrbtenica vsega narodnega življenja. Veliko se ima zahvaliti Slovenija maršalu Franehet d'Esperey-u in zato bi ga hotela tudi pozdraviti tako, da bi bili maršalovi spomini na bivanje v Ljubljani in naši državi tudi najlepši njegovi spomini. Toda bolimo se, da tega Slovenija ne bo mogla doseči, kajti tudi pri nas ni vse tako, kakor bi moglo in moralo biti. Tudi mi bolehamo od nepotrebnih razprtij, tudi pri nas manjka mnogo onih junakov, ki so bili soustvaritelji dela Franehet d'Esperey-a. Ali grobovi so ugrabili tudi pri nas cvet naroda in zato se njih ideali ne izvajajo tako, kakor je zaslužila njih kri Ali z maršalom Franehet d'Esperey-em vred upamo, da bo njih kri rodila še polen sad in še v pravem času streznila ljudi, da ne bodo pozabil! svoje dolžnosti do domovine in do njenih mrtvih graditeljev. Naš pozdrav vsem onim junakom, ki niso več mogli slediti maršalu Franehet d'Esperey-u na njegovi zmagoviti poti, bodi naša popolna posvetitev delu za domovino. To je bilo tudi vedno geslo maršala Franehet d'Esperey-a. Vse svoje sile posvetiti narodu. biti vedno pripravljen, da se ves posveti narodu, to je bilo najvišje priznanje, ki ga je posvetil Franehet d'Esperey drugim in te besede veljajo tudi zanj. In samo želeti moramo iz dna srca, da bi veljale slične besede tudi za naše ljudi in potem bi nc bili samo hrabri in delavni, temveč naša hrabrost in delavnost bi imela tudi popolen uspeh. Vselej, kadar je prišel slovenski narod v stik s francoskim, je napredovala njegova kultura, je dobil njegov razvoj nov razmah. Zato pa tudi veže slovenski narod s francoskim trdne ljubezen in zato bo večno obstojala med obema narodoma v KmV - trjena zvestoba. In v tem prepričanju k) sebnim povdarkorn svoj por.i njenemu odličnemu zastopni hei d'Espcrey-u. živela Francija in njetu J i po-iji in iršalu i ar- Saučič nadalfuge posueiooanfa Mogoč je sporazum na parlamentarnih tleh - Skupščina hitro dela - Proračun dogotcvlien - Prošnje in oritožbe r Belgrad, 16 okt. (Tel. »Slov.«) Javnost se največ zanima za akcijo Miloša Savčiča. Kakor smo žc poročali, je on v teku včerajš.ijega dne obiskal predsednika vlade g. dr. Korošca, predsednika DS-kluba g. Davidoviča, danes je imel sestanek z g. Spahom, vodjo muslimanov, jutri se bo sestal z zemljoradniikim voditeljem g. Joco Jovanovičem. Jutri zvečer se pričakuje prihod g. Stanojeviča, katerega je na Savčičevo prošnjo pozval v Belgrad g. Trifkovič. Vsi politični krogi ugotavljajo pri tej priliki, da je bilo njihovo stališče vedno to, da se razgovarjajo z vsemi skupinami na parlamentarnih tleh. Vse skupine četverne koalicije so za sporazum. Seveda pričakujejo, da bo poprej moralo tudi z druge strani, to je s strani KDK, priti do take evolucije, da bi bila pogajanja o sporazumu z njimi mogoča. Za danes še ni videti takega preokreta v KDK. Mnogo se misli, da je vsa akcija g. Savica, ki je povsem zasebnega značaja, storjena na prošnjo Pribičeviča, ki se nahaja v zelo Isžavnem položaju in ki sedaj išče izhoda iz položaja, ki si ga je ustvaril sam radi svoje prenagljenosti in skrajnosti. Pribičevič sicer še stalno zanika, da bi imel z g. Savičem kake zveze in da se KDK ne misli niti razgovar-jati s strankami četverne koalicije. Vendar se je opazilo v vseh krogih, da Pribičevičeva zanikavanja niso več tako odločna in njegovi napadi niso več tako ogorčeni in ostri, kakor so bili dosedaj. Glede strank četverne koalicije lahko rečemo, da vlada med njimi popolno soglasje v vseh pogledih, pa tudi v tem oziru glede sporezuma. Vse štiri stranke in njihovi voditelji so za sporazum in imajo povsem enaka mišljenja tudi giede pogojev, pod katerimi bi se sporazumeli. Vsaka politična akcija sc moro striktno izvršiti na parlamentarnih tleh. Vsaka druga rešitev lahko škoduje temeljnim interesom naše države. Kadar bo prevladovalo tako stališče na drugi strani, takrat bodo mogoča končna pogajanja za sporazum. V tukajšnjih krogih prevladuje najboljše razpoloženje, ker se misli, da bo pri vseh razumnih politikih, tudi v KDK, končno vendarle prevladal hladen razum in dn bo prišlo do tega, da je med političnimi strankami mogoč razgovor samo na parlamentarnih tleh. Ob Savčičcvi akciji so sc ponekod pojavile vesti o nekakem nesporazumu v vladni koaliciji. Nagfasiii smo žc, da vlada popolno soglasje, ki se je tudi ugotovilo na ponovnih sestankih. Predsednik vlade je snoči žc imel dolg razgovor s predsednikom NRS-kluba g. Vukičevičem, danes pa z g. Davidovičem in g. Spahom. Na teh sestankih se je po naših vesteh ugotovilo popolno soglasje v vseh vprašanjih. Ne glede na to, prevladuje v vladnih krogih mnenje, da mora skupščina nadaljevati z normalnim delom in da ne sme dela ovirati :tob?-ia taka ali slična akcija Jutri bo skupščina nadaljevala s svojim delom Na dnevnem redu je več zakonskih predlogov, ki se bodo gotovo vsi sprejeli do konca rednega zasedanja, to je do 20. oktobra. 20. oktobra se bo z ukazom otvorilo novo zasedarje skupščine, ki bo po svojem delovanju mnogo živahnejše, obilnejše in bogatejše, kakor sedanja- Zakoni so že izdelani. Takoj po otvoritvi rednega zasedanja se bodo skupščini predložili številni zakonski predlogi, predvsem gospodarski zakoni, na katerih se posebno intenzivno dela. Proračun je v glavnem že gotov. Kakor se nam poroča, se bo proračun predložil narodni skupščini že pred predpisanim rokom, to je pred 20. oktobrom, nakar bo takoj pričel finančni odbor obravnavali proračun. O proračuna in o vprašanjih, ki so v zvezi z njim, je imel finančni minister g. dr. Subotič danes dolgo korferenco z zastopniki strank vladne koalicije v finančnem odboru. V imenu Jugoslovanskega kluba je tej korferenci prisostvoval g. Smodej, v imenu DS-kluba g. Dra-gutin Pecič, v imenu JMO-kluba g. dr. Befcmcn. Na tej konferenci so obravnavali tudi prošnje, ki so bile v odboru že sprejete, oziroma, ki se pred odborom že nahajajo- V odboru za prošnje in pritožbe se namreč nahajajo številne prošnje če bi sc vse ugodno rešile, bi bil državni proračun obremenjen z več kot 100 milijoni Din. Zato jc potrebno, da se sprejmejo samo take prošnje, ki so v resniri utcmljene. V tem smislu so se delegati teh strank sporazumeli in v tem smislu odbor tudi dela. I r Belgrad, 16. oktobra. (Tel. »Slov.«) Nj. Vel. kralj se je danes ob pol 12 vrnil iz Topole v Belgrad in sprejel v avdienco ministrskega predsednika g dr. Korošca. r Belgrad, 16. oktobra. (Tel. »Slov.«) Predsednik vlade g. dr. Korošec je po sestanku z g. Davidovičem sprejel tudi kmetijskega ministra g. A n d r i č a in številne poslance iz vseh strank. r Belgrad, 16. oktobra. (Tel. »Slov.«) Po svojem sestanku z gosp. dr. K o r o š c e m je imel g. Davidovič daljšo konferenco s prvaki DS. O sestanku z g. dr Korošcem je g. Davidovič izjavil: »0 sestanku z g. dr. Korošcem lahko rečem samo toliko, da sva se razgovar-jala o skupščinskem delu. Včeraj je bil tudi pri meni in pri njem g. Savčič, pa sva se malo razgovarjala tudi o položaju.« Naš atenski oosanlk pozvan v Belgrad r Belgrad, 16. oktobra. (Tel. »Slov.«) Na poziv zunanjega ministra je prispel v Belgrad naš poslanik v Atenah g. Tihomir P o p o v i č. Zunanji minister g. Marinkovič ga je takoj sprejel. Predložil mu je poročilo o svojem sestanku z merodajnimi grškimi činitelji v zvezi z bližnjimi pogajanji med našo državo in Grčijo. Gosp. Popovič je v isti zadevi gosp. predsednika vlade ter tudi njemu podal obširno poročilo. D pomatične zveze z baltfkiml državami r Belgrad, 16. oktobra. (Tel. »Slov.«) Nj. Vel. kralj je sprejel v svečani avdienci poslanika lotonske republike na našem dvoru g. Karla D u t s m a n s a , ki jo obenem tudi stalni zastopnik svoje države pri Društvu naro- dov v Ženevi S tem so se vzpostavile diplomatske zveze tudi z baltskimi državami. Pričakovati je v najl rajšem času imenovanja naših poslanikov za Letonsko, Litvo. Finsko in Estonsko. Kakor znano, je bila naša država iz sentimenalnih ozirov brez stalnega zastopstva v teh državah. r Belgrad, 16. oktobra. (Tel. »Slov.«) Zunanji minister g. Marinkovič je v zvezi z raznimi zunanjepolitičnimi vprašanji sprejel angleškega poslanika g. Kenuarda, romunskega poslanika g. F i 1 o d o r a, francoskega poslanika g. D a r d a in grškega poslanika g. Polihroniadesa, s katerim se je razgovarjal o vseh pripravah za pogajanja, ki se bodo po naših vesteh pričela v najkrajšem času. Na potek pogajanj se v tukajšnjih krogih gleda zelo optimistično. Smatra, da se bodo sprejele vse konvencije, radi katerih je padla odločitev v Parizu in v Belgradu ob priliki Venizelosovega bivanja. Tiho so se vrnili č Zagreb, 16. okt. (Tel. »Slov.«) Danes so se vrnili iz Prage predsednik HSS in drugi zastopniki KDK gg. Maček, Prcdavcc in Š v e g e 1. V Pragi so prisostvovali sestanku med češkimi voditelji agrarne stranke in angleškim labourističnim voditeljem Macdo-naldom. Značilno jc, da »Narodni val« ne prinaša nobene izjave niti nobenega komentarja, čeprav je pretje na vsa usta poudarjal važnost tega potovanja za razvoj naše notranje politike. Zato se misli, da je bil ta sestanek samo informativnega značaja in da so zastopniki HSS in KDK izšli tako, kot v Berlinu, da so namreč doživeli polom. h maršalovega iivlfenfa Louis Franehet d' Esperey je bil rojen dne 25. maja 1856 v Mostagaue-u kot sin francoskega oficirja pri Chasseurs d' Afrique (afriških lovcih). Tudi Louis je vstopii v vojaško službo in bil imenovan 1. 1876 za oficirja pri alžirskih strelcih (tirailleure algčriens). Velik del svojih službenih let je prebil y kolonijah kot oficir in služboval tudi v Tunisu in Tonkinu. Ni pa postal enostranski kolonialni oficir, ker je od časa do časa tudi vedno služboval v Franciji. Tako je bil 1. 1891 ordonančni oficir pri vojnem ministru Freycinct-u. Udeleži! se je tudi 1. 1900 kitajske ekspedicije proti bokserjem in bil nekaj časa mestni komandant Pekinga in nato vodja etapne službe na obrežju. Leta 1903 je bil imenovan za polkovnika in mu je bila poverjena komanda 66. pehotnega polka v Besanconu. Nato je prevzel poveljstvo 29. peh. jx>lka v Toulu. L. 1908 je bil imenovan za brigad-nega, 1. 1912 pa za divizijskega generala in mu je bilo poverjeno poveljstvo nad 23. divizijo v Chani-bčry-ju. Še isto leto je bil pos an v Afriko in sicer kot komandant zapadne armadne skupine v Maroku. Skoraj nato pa se je vrnil v Francijo in prevzel 1. 1913 povelje nad 1. armadnim zborom kot komandant tega zbora je vstopil tudi v svetovno vojno in se z njim vojeval na desnem krilu 5. francoske armade (Liurezac) in si pridobil velike zasluge, da je koncem avgusta vzdržal zvezo s 4. armado, s tem da je zadržal s krepkimi protisunki prehod 3. nemške armade preko Mozc pri Dinantu. kma u nato je bil na mesto generala Lanrezac-a imenovan za komandanta 5 armade. Z njo se je udeležil slavne in od'očilne bitke na Marni (6. sef> tembra 1914 in sledeči dnevi) ter sc boril v sredini francoske fronte z 2. armado feldmaršala v. Biilovva. Začetkom 1. 1915 je bil imenovan za vrhovnega poveljnika nad severno, začetkom 1. 1918 pa nad srednjo francosko armadno skupino. V tem času je imel le malo prilike, da bi se izkazal. Zato pa tem več proti koncu vojne. Vrhovni komandant solunske fronte. Meseca junija 1. 1918 je bil imenovan na mesto generala Guillaumat-a za vrhovnega komandanta zavezniških čet na solunski fronti. Kmalu po prevzemu vrhovnega poveljstva je sklenil, da prične z ofenzivo proti bolgarskim četam, kar je preje srbska vrhovna komanda opetovano zaman zahtevala. Prvo svoje povelje za pripravo ofenzive je izdal v soglasju s srbskim vrhovnim poveljstvom g. Franehet d' Esperey dne 27. julija, detinitiven načrt pa je bil gotov že 8. avgusta. Točen dan pričetka ofenzive pa tedaj še ni mogel biti doočen, ker je bilo jasno, da bodo trajale priprave več tednov. General Franehet d' Esperey je izbral za preboj fronto, ki se je nahajala tik pred srbskimi pozicijami, v planinskem delu izvira reke Moglenice v širini 30 km. Nemci in Bolgari so smatrali ta del fronte za nepremagljiv, ker so tu pozicije dosegle višino do 2000 metrov in so bile že po naravi pozicije nemško-bolgarske vojske odlične. Baš vsled tega pa je bila izbrana ta najtežja fronta, ker so Srbi opravičeno razumeli, da bodo tu sile sovražnika najmanjše. Seveda pa je bilo (u treba premagati tudi največ težav. Vse priprave so se morate vršiti po noči, komunikacija med četami je bila nad vse naporna in zalaganje čet s hrano in municijo skoraj nemogoče. Poleg tega jc bila največja nevarnost, da bi megle sploh onemogočile napad. Toda naši junaki so imeli srečo in vreme je bilo ugodno. Nemci in Bolgari, se nikakor niso nadejali napada in zato niso zbrali nobenih rezerv. Vsled tega je tudi bila srbsko-francoska vojska, ko je pričela z ofenzivo, v veliki nadmoči nad svojimi nasprotniki. Francosko-srbske čete so štele na tem ofenzivnem sektorju 75 bataljonov, 580 topov, 756 stojnic, 18 eskadronov in 81 aeroplanov, dočim so imeli Bolgari ter Nemci le 26 bataljonov, 146 kanonov, 245 strojnic, 5 eskadronov in 24 aeroplanov. Ta velika nadinoč zaveznikov je bila usodna nemška napaka in ta je tudi odločila, poleg neverjetnega junaštva srbskih in j ugoslo venske divizije, da je preboj solunske fronte odločilno uplival na konec svetovne vojne. To jasno dokazuje Hindenbureovo pismo nemškemu kanclerju z dne 30. oktobra, ko pravi: Vrhovni komandant vztraja na svoii zahtevi, nodani dne 29. septembra, da se takoj ponudi zaveznikom mir. Ker je maccclonska fronta zmučena in ker so s tem zmanjSanc rezerve za zapadno Ironto...« Po odlični artiljerijski predpripravi se jc pričel napad pot! poveljstvom vojvode Mišiča dne 15. sep- tembra in šumadijska divizija je zavzela Vetrenik, jugoslovanska pa drugi dan nato Kozjak. Enako so lrancoske čete odlično sodelovale in imele tudi težke izgube. Prvi dan so se Bolgari odlično borili in se zato tudi ni mogel ves načrt popolnoma izvršiti. Zato pa je naslednje dneve potekala ofenziva proti vsakemu pričakovanju in srbske čete so napredov tako silno, da so zavezniške zaostale in bi mogel postati položaj srbskih čet kritičen, če bi mogla bolgarska krila še razviti polno bojno sposobnost. Dogodki so se nato razvijali z neverjetno brzino in v boju so prišle srbske čete 440 kin v 44 dneh. Ko so se zavezniške čete približale k bolgarski meji, je Bolgarska kapituhrala in jx)dpisala dne 29. septembra premirje, v katerem je sprejela vse zahteve generala Franchet d' Esperey-a. Ko je prišla srbska armada do Donave, je prišel v Belgrad grof Karoly ter prosil za premirje, do katerega je tudi dne 13. novembra v resnici prišlo in so bile podpisane od Madjarske vse zahteve zaveznikov. Nato je istega dne srbska vojska vkorakala v Subotico, 14. Pečuj, 16. v Temišvar in 22. v Arad. Tako je ime generala Franeheta d' Esperey-a neizbrisno združeno z našim osvobojenjem in tudi ujedinienjem. Po svetovni vojni je bil imenovan general F. d'E. za generalnega inšpektorja francoskih čet v Afriki, dne 26. febr. 1921 pa za maršala Francije. Maršal Franchet d' Esperey je tudi član francoskega Vrhovnega vojnega sveta, najvišje inštance v francoski vojski. Ob proslavi desetletnice solunskega proboja pa je bil imenovan Franchet d' Esj*rey od Nj. Vel. kralja Aleksandra I. za vojvodo naše prve armade. Ga. Radičeva rekrimlrvra proti Pribš£ev?čevi obrnam č Zagreb, 16. okt. (Tel. »Slov.«) V ^Narodnem valu« je ga. Marija R a d i č e v a napisala članek, v katerem opisuje vtise o dogodkih, ki so se dogodili pred 20. junijem. V članku opisuje preganjanja vodstva HRSS za časa obznane in trdi, da je bil ves postopek NRS za sklenitev sporazuma samo igra, da hi Stjepana Radiča zvabili v Belgrad in da bi ga tam ubili. K hitremu koncu 6 Zagreb, 16. okt. (TeL »Slov.c) Kakor smo poročali, je sklical upravni odbor staro-katoliške hrvatske narodne cerkve svoj sabor za 23. oktobra. Tudi škof Kalodjera je sklical sabor, toda za 25. oktobra. Medtem pa se je Kalodjeri zazdelo, da bi lahko ostal brez sabora. Zato je tudi on sklical svoj sabor za 23. oktober, in sicer ob istem času, ko je sklical sabor upravni odbor. Ker se pričneta oba sabora s službo božjo v starokatoliški cerkvi v Zagrebu, preti nevarnost, da bi se verniki radi prevelikega navdušenja za svojega cerkvenega poglavarja v cerkvi med seboj steplL Novi naoadš na s. Hefnzla č Zagreb, 16. okt. (Tel. »Slov.«) Po Heinz-lovem pismu Hrvatskemu bloku, s katerim je napovedal svoj odstop, se je splošno mislilo, da bo tudi časopisje, ki ni bilo naklonjeno g. Heinzlu, to stvar pustilo v miru. Toda »Narodni val« ostro napada g. Heinzla in ga obtožuje zvez z današnjim režimom, posebno z g. Vukičevičem ob priliki zagrebškega gospodarskega kongresa. »Narodni val« napoveduje, da bodo odšli z magistrata senator Šarii, magistratni ravnatelj, šef gradbenega odseka g. Vajda. Razen tega napoveduje, da bo razkrinkal nekak sporazum med g. Vukičevičem in g. Heinzlom. Poostreno nadzorstvo gradb 6 Zagreb. 16. okt. (Tel. »Slov.«) Ob gradbenih katastrofah v Pragi je tudi zagrebška občina odredila, da se morajo pregledati vsa novozgrajena poslopja. Pregled bi izvršil poseben odbor, ki ga bodo tvorili zastopniki ! občine in inženerskega društva. Občina je sklenila, da se ustavijo vsa dela, ki so se pričela brez odobritve in vednosti občine.. O v Berlin, 16. akt. (Tel. »Slov.«) Vrsto predavanj o novoustanovljenem komiteju za mednarodne razgovore je včeraj v nemškem državnem zboru otvoril Macdonald s svojim pn-edavanjem. Prisotnih je bilo tudi veliko število političnih osebnosti. Macdonald je zahteval, da namesto medsebojnega nezaupanja v mednarodni politiki stopi zaupanje in volja za sporazum. Izjavil je, da osebno ne veruje, da bi se moglo katerikoli narod sam napraviti za odgovornega za zadnjo vojno. Bolje pa je, da se misli od preteklosti koncentrirajo na sedanjost. Treba je skrbeti za to, da se ustvari mirovno duševno razpoloženje v Evropi. Dasi se od 1. 1919. dalje niti en glas ni javil za vojno, vendar ne more problem razorožitve napredovati, ker se narodi rizika miru očividno bolj bojijo kakar rizika vojne. Vprašanje razorožitve pa ni samo vprašanje obrambe, temveč je tudi vprašanje časti. Obljuba zaveznikov, da se bodo pridružili nemški razorožitvi, se mora in se bo ne samo po črki, temveč tudi po duhu izpolnila. To zahteva čast podpisa Velike Britanije. Ttek .te svoboden ... v Milan, 16. okt. (Tel. »Slov.«) »Osser-vatore Romano« poroča o kaznovanju pie-montskega katoliškega tednika »Kedeltar, kateremu je cenzura prepovedala objavo vseh ne čisto verskih vesti in poročil m celo sprejem inseratov, objavo voznih redov itd. — »Osservatore Romano« protestira proti takemu postopanju, ki ne ovira samo tiskovne svobode, katero je Mussolini ravno pred krat- ■ - tanu.aJi fii^i nmvi^np iillll ZUpei jniuuaijuij ,------ privatne interese s tem, da se listu odtegujejo eksistenčna sredstva. Zeppelin oožnio sijajno prestal v Lakehurst, 16. oktobra. (TeL »Slov.«) Takoj potem ko je »Zeppelin« pristal, je dr. Eckener v spremstvu namestnika državnega tajnika dr. Varnerja in dr. Kiepsa dal novinarjem enourni intervju. Najpreje je izkazal svoje obžalovanje radi nesporazumov, ki so nastali med vožnjo, ter naglašal, da je polet preko Oceana obljubil brez ozira na vreme. Dalje je govoril o poškodbi zrakoplova, ki pri posadki ni povzročila prav nikake skrbi ali strahu. Za njim je govoril komander Rosei.-dal. Povedal je, da zrakoplov nikdar ni bil ogrožen, dasi je bil poškodovan. Razpoloženje potnikov je bilo izvrstno. Komandant španskega zrakoplovstva polkovnik Herrera je potrdil, da se zrakoplov lahko porabi za potniški promet med Buenos Airesom in Barcelono. »Zeppelin« se je kot zrakoplov dobro izkazal. Nihče ni dobil zračne bolezni. Edino neugodno sodbo o potovanju preko Oceana je izrekel lord Rainer iz New Yerseja, ki se je prvi poganjal za vozni listek. Pritoževal se je radi vročine, radi slabega zraka in ker je zmanjkalo pijače ter pristavil, da se bo spo-korno zopet vrnil na luksusne parnike. Eno uro po pristanku je komandant mesta priredil posadki večerjo. Potem pa so jih v avtomobilih prepeljali v New York, da jim pripravijo kopelj in zasluženi počitek. »Grof Zeppelin« je pritrjen na prostem ob jamboru, ker veje precej močen veter, vsled katerega bi bilo otežkočeno spraviti zrakoplov v hangar. Šele ob 3 popoldne so ga pozneje spravili brez težkoč v hangar. Po vsej Ameriki vlada veliko navdušenje. Ko je bila Nemčija s svetovno vojno na tleh kot Kartago po punskih vojnah in ko je videla, da je pruski militarizem, v katerega je stavila od francosko-nemške vojne vse svoje nade, veliko vojno izgubil, je vstal v nemški duši boj za vprašanje, kaj je prav za prav poslanstvo nemštva v svetu. Moltke, Ludendorf in Hindenburg so v tridesetih letih zatemnili Schillerja in Goetheja, Beethovna in Wagnerja in nemškega telesa se je v očeh zunanjega sveta oprijela mrzla skorja puškine cevi ter nožnice. Tedaj je prišel do večje besede južno-zapadni nemški element, ki se je že 1. 1848. v Frankfurtu izkazal za kulturnej-šega in demokratičnejšega, ki ga je ožarjalo bavarsko in porensko solnce večjih mednarodnih stikov in večje privlačnosti k interna-cijonalnosti. Prišel je do besede običajen kmet in delavec, obrtnik in trgovec ter izpodrinil oficirja in plemiča na pruskih veleposestvih. Ta element je dejal: Nemčija je visoko kulturna in civilizirana država. Nemško poslanstvo v svetu je kultura, da svet prepričamo, da znamo ceniti sami sebe in druge, da nismo barbari, kot nas je ožigosala francosko-angleška predvojna propaganda, kateri je tako učinkovito prilival olja pruski generalni štab in oholi plemič. Ta veter so zaijela tudi jedra nemške zunanje politike. Karkoli je želelo strpljeno človeštvo, vsemu je skušala ugoditi. Zbrisali so iz besednjaka besedo »političnega maščevanja«, bodisi nad Francozi, Belgijci ali Poljaki. Medsebojni spori naj se izbrišejo s sveta potom prijateljskih pogodb, kjer dasta dva pogodbenika svobodno svoj podpis na dokument. Niti boljševiki niso razlili toliko črnila za popolno razorožitev, za brezpogojno razsodišče, za mir med narodi, za enakopravnost med narodi brez ozira na to, ali so njihove države velike ali majhne, kot nemški diplomati, politiki in publicisti. Kultura, civilizacija! Nemški narod naj v duhovni tekmi, kdo bo višje duševno dvignil svoj narod in človeštvo, doprinese vse, kar zmore v kulturi in civilizaciji in prostor na svobodnem in gorkem solncu mednarodne veljave ter upoštevanja bo prišel avtomatično nazaj. In res: Skoro vse velike mednarodne kulturne razstave so se vršile v zadnjih letih v Nemčiji; milijoni tujcev so posetili državo, izmenjali misli. Da pa se dvigne kulturna ter civiližatorična tendenca Nemcev tudi v tujini, so organizirali ogromno Ko se je zrakoplov prikazal nad Washingto-nom, je predsednik Coolidge prekinil sprejem, da je potem z vrta bele hiše prisrčno pozdravljal zrakoplov. Prekinjena je bila tudi seja vrhovnega zrakoplovnega sveta, da pozdravi zrakoplov. Komentarji dnevnih listov so polni občudovanja za delo, ki ga je izvršil dr. Eckener. Soglasno se poudarja, da je večje vrednosti, da je »Zeppelin« prestal vihar, kakor pa da bi v gladkem poletu dosegel rekordni čas. S tem se je utrdilo prepričanje, da je ta tip prometnega sredstva hiter in da je gotovo, da se more porabljati pri vsakem vremenu. Tudi ton pariških listov se je po končani vožnji bistveno spremenil. Priznava se športni uspeh, dasi se slejkoprej stvarni uspeh slika kot neuspeh. Socialistični »Popu-laire« se obrača proti preostri francoski kritiki in izjavlja, da povzroča ogorčenje, s kakšnim obsodbe vrednim sivinizmom in s koliko škodoželjnostjo podcenjujejo francoski listi zares veliki uspeh nemškega zrakoplova. Tudi angleški listi navzlic priznanju dela. ki ga je izvršil zrakoplov in njegovo moštvo, vendar dvomijo o praktični vrednosti, posebno kot o stalna napravi za osebno potovanje. Vendar pa pišejo angleški listi tudi tople besede, da je Nemčija lahko ponosna na dr. Eckenerjevo delo. »Daily Express« piše: Mi samo želimo, da bi bili Angleži! Angleški listi tudi priznavajo, da je »Zeppelin« dokazal, da nevihta in vetrovi zrakoplovu niso mogli ničesar storiti in da se ne more povedati naprej, kaj na tem polju še lahko prinese prihodnjih dvajset let propagando, katere ena najučinkovitejših sredstev je bila včeraj dovršena pot Zeppe-lina v Ameriko. Zeppelin je torej pristal v Ameriki. Viharji morja so se udali zračnemu orjaku; potniki so srečno prispeli, ne da bi trpeli med vožnjo kaj pomanjkanja. Odkar obstoja svet, se je posrečil prvi poskus rednega zračnega trgovskega in potniškega prometa med dvema glavnima celinama. Poskus je izvršila Nemčija in simbolično se je umaknila največja ameriška zračna ladja »Los Angelos«, bivši »Zeppelin III.«, katerega je morala Nemčija dati Ameriki za vojno odškodnino, da napravi prostor novemu »Zeppelinu« v svoji lopi. Veliki, močni, velikih gest žejni in sprejemljivi Ameriki se je poklonil Berlin in nemški narod ter ponudil dolarju marko, da se oba medsebojno v svetu oplojujeta. — Razne pariške časnikarske afere, skrivnostni mornariški dogovor med Anglijo in Francijo, lasanje med sovjetskimi veljaki in kitajskimi generali — vse je stopilo v ozadje, ker svet prisluškuje le prhutanju zračnega orjaka. Posebej naglašati historičen pomen tega dogodka je odveč. Za Nemčijo pomeni eno stopnjico kviSku na lestvi svetovnega slovesa. Pomeni slavlje tehnike, ki se vkijub vojaškemu porazu smelo meri z državami-zmagoval-kami. Znači vzpodbudo trgovskemu svetu in kaže pota razvoja narodnega blagostanja. Najvidnejši pa je prst, ki kaže, kje se bo v bodočih vojnah obračunaval spor med dvema državama, ki ste segli po orožju in najbrže je hotel dr. Eckener tudi sam naznačiti usodnost zračnega razvoja, ki je pri prvih poskusih krožil nad Anglijo in Londonom: Anglija, ki ima svoj svetovni imperij zahvaliti edinole insularnemu položaju, ker lastnosti Angleža so končno tudi posledica tega položaja, ta Anglija je ta položaj izgubila, ko je zrakoplovstvo premagalo zračne ovire, se pomnožilo in močnejše zavarovalo. Kaij bo, če bo moč nasprotnika v zračnih višavah nadkrilila angleškega pilota in kako se bo branil London? Zeppelin v Ameriki je mejnik. Ali res k pospeševanju kulture, civilizacije in spoznavanju dveh narodov med seboj, ali pa bo le še povečal nervoznost modernega človeka? Odgovor bo dal človek! Koliko je vstal čistejši in kulturnejši iz očiščevalnega ognja svetovne vojne. v Bukarešt, 16- okt. (Tel. »Slov.«) Ministrski predsednik Bratianu je imel včeraj pred svojimi volivci govor o finančnem in političnem položaju Romunije. Izjavil je, da je ustavno vprašanje sedaj končnoveljavno urejeno. Vladi se je posrečilo, da ni samo dobila za stabilizacijo leja posojilo v inozemstvu, temveč si je zagotovila tudi podporo najvažnejših emisijskih bank na svetu. Posojilo bodo emitirale Združene države, Anglija, Francija, Italija in morda tudi Nemčija. Kot pivi obrok dobi Romunija posojilo 80 milijonov dolarjev za stabilizacijo valute. To je pa samo začasna pomoč, ker so potrebe Romunije zelo velike in popolna obnova finančnega položaja se more izvesti šele v dvajsetih letih. Zato ni mogoče že sedaj ugotoviti višino potrebnih kreditov. — Narodna kmečka stranka objavlja dolg komunike, v katerem zahteva, da vlada takoj odstopi, ker Bratianu s pogrijij(%*r» mistificira državo. V kratkem bo v Bukareštu velik ljudski sliod odposlancev iz vseh krajev. Pogreb žrtev prs v Praga, 16. okt. (Tel. »Slov.«) Danes dopoldne je bil pogreb devetih žrtev stavbne katastrofe, ki so pristojni v Prago. Pogreba so se udeležile ogromne množice. Stavbni delavci iz Prage in okolice so ustavili delo, da se udeležijo pogreba. Zupan dr. Baxa je imel žalni govor, v katerem je obljubil tudi strogo preiskavo proti onim, ki so krivi nesreče. — Komunistični poslanec Zapotocki je v svojem nagovoru poživljal na boj proti moreči racionalizaciji dela kapitalizma. V sličnem tonu so se vršile tudi druge demonstracije. Tako se je med venci nahajal tudi velik trnjev venec z rdečo pentljo in napisom: »Sodrugom, ki jih je umoril kapitalizem.« V sprevodu so nosili tudi rdeče zastave z napisi: »Maščevanje!«, »Proč z delavskimi morilci!« itd. Med sprevodom, ki je trajal eno uro, so peli delavski zbori internacijonalo in druge revolucionarne pesmi.z — Ostale smrtne žrtve bodo tekom današnjega dne odpravili v domovinske občine. Pred ©življenjem »napredne" fronte Gospod Žerjav jc v zagrebških »Novo-! stih« oznanil svetit, da se mu bo v kratkem izpolnila njegova srčna želja in da bo za prihodnje volitve v Sloveniji ustvarjena napredna fronta, katere vrhovni komandant bo seveda on, njegovi poslušni podpoveljniki pa »zeleni generali« iz Kolodvorske ulice. Iz prejšnjih neuspehov sc je torej g. Žerjav naučil to, da ni začel snovati napredne fronte šele tik, ali celo po pričetku volivne borbe, temveč že v času, ko na volitve sploh nihče resno še nc misli in so volitve le še sanje zagrebških deklamatorjev. Ni se pa naučil g. Žerjav tega, da bi dal svoji »napredni fronti« tudi nekaj vsebine, da bi ta tudi pomenila kak program, temveč tudi nova napredna fronta ima samo en cilj m samo en namen, da pridobi slavni SDS 6 pomočjo žrtvovanja SKS še kak mandat in da se ustavi razvoj slovenskega političnega življenja za vse čase na žalostnem zabavljanju kranjskega liberalizma. Lov za mandati ia skrajno reakcionarstvo, to je vsa vsebina Žerjavove napredne fronte. Porojena iz meglenih računov s količniki in volivnimi številkami naj zbere na čisto negativni podlagi vse one, ki imajo strah pred klerikalci. In da bi bil ta strah tem večji, zato ima ves tisk SDS samo eno nalogo, da vsak dan osreči slovensko javnost s pamfletom proti SLS in da se ogorčuje nad njenim delom. Nič zato, Če je to delo še tako koristno za celoto, nič zato, če je blagor vsega naroda odvisen od tega dela, časopisje SDS bo vedno nasprotno, pa naj gre za elektrifikacijo Kranjske ali pa za pridobitve slovenske kulture. Brez lastnih vrlin, brez lastnih uspehov, obložen z gospodarskimi in drugimi polomi, se kranjski liberalizem ne more krasiti s svojim delom in zato mu je edina rešitev — zabavljanje ia omalovaževanje dela drugih. Zabavljanje in nič drugega, to je tudi prava in edina vsebina napredne fronte. Ia to v sedanjih težkih časih, ko bi moralo vse brez izjeme misliti le na to, kako dvigniti produkcijo, kako pridobiti ljudem novega dela, kako rešiti narod iz mlakuž vojnih posledic in kako uravnati razmere v državi, da bo ta mogla s polnim uspehom zadostiti svojim nalogam. Samo delavce potrebujemo na vseh poljih, same cele ljudi, ki so jim znane vse pridobitve modernega znanstva, same može, ki skrbe tudi za nravstvene sile naroda, propagatorji napredne fronte pa nas hočejo zakopati na nivo starega kranjskega liberalizma, da bo Ljubljana in z njo vsa Slovenija še nadalje dolga vas. Zabavljači ne moreijo dati drugega ko dolgo vas in zabavljači niso drugega ko ovira dela, kar so naii liberalni zabavljači tudi že temeljito dokajzali. Na^ so bili v vladi ali v opoziciji, vedno so osrečevali Slovenijo le s polonvi in niti ene pozitivne strani ne morejo pokazati. Da, Slovenija potrebuje naprednjakov, ki bi nadaljevali delo bivšega kranjskega deželnega odbora in izvedli elektrifikacijo vse Slovenije do konca. Če ne bi bilo liberalnega nasprotovanja, bi bil že velik del tega dela izveden in tuji podjetniki ne bi ustanavljali svojih tovaren v Zagrebu, temveč v Sloveniji, Savi. Ne bi bilo danes nobenega bega v Zagreb, če bi naši iiberaloi prav razumeli politiko. Samo Ljubljanico poglejte, kako teče po šinah in pred vami je gospodarski program napredne fronte. Resnično, za zabavljanje je to snov brez primere. Napredna fronta! Se pri vsakih volitvah je skrahirala in tako bo tudi pri prihodnjih in naj se tudi g. Pucelj odloči, da bo mesto na svoji, kandidiral na listi g. Žerjava. Osebno morda g. Puclju ne bo neprijetno, če bo na eni listi z g. Žerjavom, saj ga vežejo z liberalno stranko stare tradicije. In pravijo, da stara ljubezen ne zariavi, če pa zarjavi, da jo je treba le malo osvežiti. Druga pa je seveda stvar, če bodo tudi kmetje, ki so izšli iz kmečkega povojnega po-kreta in so že leta 1920. odločno odklonili, da bi bil njihov kandidat dr. Žerjav, s to staro ljubeznijo g. Puclja. Tudi pri najboljši volji namreč ne moremo najti nobenega vzroka, da bi se slovenski kmet navduševal za politiko g, Žerjava, ki ima vendar samo smisla za najbolj ozko meščansko politiko. O tem je svoje dni tudi g. Pucelj svojim volivcem na široko pravil in mislimo, da jim ni pravil tako slabo, da bi oni že na vse te njegove besede pozabili. Mesto ustavnega vprašanja, mesto gospodarskih in kulturnih problemov, bodo torej naši anahronistični liberalci pri prihodnjih volitvah zopet razvijali svojo napredno fronto. Včasih so jo za volitve vsaj malo preple-skali, da ni bila tako dolgočasna, sedaj menda ! ne bodo storili niti tega in nastopili bodo ; edino leot stari liberalci in gospodje od široke ; ceste. Prav je to, bo vsaj slovenski volivec ; jasno videl, s kom ima opravka in zato bo J boj tem lažji. A zato tudi nič manj zmagovit ko vsi prejšnji. Tudi po volivnem rezultatu ! bo napredna franta samo fronta narodnjakov. Novoaadska vremenska napoved. Deloma oblačno. Tiho. Zmerno hladno vreme. Brez dežja. Dunajska vremenska napoved: Jasno, morda nekoliko topleje. Pogled na Newyork, največje mesto novega sveta«, ki je ie dni že drugič občudoval Zeppelina, zmagovalca Atlantskega oceana. Najmodernejše motorno kolo, opremljeno z vsemi instrumenti, kakor merilnik za hitrost, za pritisk olji itd., kakršne imajo avtomobili. Ima celo varo-vamo steklo za veter, razen tega je pa seveda tudi va.nejše, nego običajna motorna kolesa. »C. /i. Larzcn«, ladja, s katero se je podal svoječasni zračni zmagovalec severnega tečaja, R. Byrd, pred kratkim na južni tečaj v svrho znanstvenih raziskavanj. Njegova ekspedicija šteje 32 mož in ic izvrstno opremljena z vsemi modernimi te'—i ^-^močki. Kakor znano, je južni tečaj še j;;kc malo raziskan. Paul Feval: Pssem hruške V naši vasici, Ma Ion lan la, MoJ krog, la-hi-la, V naši vasici Stala je hruška... (Staro kdlo.) t Visoka hruška je stala na koncu vasi; ko je bila pomlad, je bila podobna stogu cvetlic. Najemnikova hiša je stala na drugi strani ceste; imela je kamenita vrala, enaka grajskim; najemnikovi hčeri je bilo ime Perina. Bila sva zaročena. II. Imela je Šestnajst let. Koliko rož na njenem licu! Toliko, kakor cvetja na hruški. Bilo je pod hruško, ko sem ji dejal: »Perina, moja Perina, kdaj bo najina poroka?Dobro si napravil in dober si; pojdi, moj Peter, čakala bom nate.« VI. Desno, levo, desno, levo, ob spremljanju bobna! Naprej, marš! Korakali smo tako nepretrgoma do \Vagrama! Peter drži se trdno! Evo sovražnika! Videl sem bojno vrsto. Bilo je petsto topov, ki so pokali hkrati, bilo je dima, ki je legal na prsi in krvi, v kateri je drsela noga. Zbal sem s« in pogledal nazaj. VII. Zada] je bila Francija ln vasico in hruška, katere vse cvetje je belo sedaj samo sadje. Zamižal sem in videl eem Perino, ki je molila zame. Zahvaljen bodli Bog! Glej me ju- naka. Naprej, naprej! desno, levo! Nastavi, pali! na bajonet! — O, o, dobro napada novinec! »Fant, kako se zoveč?« — >Veličanstvo, ime mi je Peter.« — »Peter, imenujem te za korporala.« VIII. Perina, o meja Perina! Ivorporal! Živela vojna! Praznik so dnevi bitke! Da premagaš armado, ti ni treba drugega kot prestaviti eno nogo pred drugo. Desno, levo! »Ti si zopet, Peter.« — >Da, Veličanstvo.« — »Po-beri epoleto.« Bilo jih je za naprodaj na ramah mrtvecev. IX. Veličanstvo, hvala lepa! In naprej do Moskve, — toda ne dalje! Po prostrani snežni poljani cesta, zaznamovana z mrtvimi trupli; tu reka, lam sovražnik, na obeh straneh smrt! — »Kdo postavi prvi čoln za most?« — »Jaz, Veličanstvo!« — »Vedno ti, kapetan!« Dal mi je svoj križec viteza častne legije- X. Bog hodi zahvaljen! Perina, moja Perina, ponosna boš na me. Vojna je končana, odpuščen sem. Pritrkavnjte, zvonovi, za najino poroko. Pot je dolgo, toda upanje hodi naglo. Tam doli, za tem klane«ni, je ž« domovina, Prepoznal sem zvonik, rekel bi. da zvoni. XI. Zvoni. Tod« hruška V Mesec cvetja je tu in vendar ne opazim cvetočega stoga. Včasih ga je bilo videti od daleč; ker tedaj je še stal. — Posekali so bili drevo moje mladostne ljubezni. linelo je svoje cvetje, vse svoje tako radostno cvetje! Toda njegove veje so ležale razmetane po travi. XII. »Zakaj zvoni, Matevž?« — »Za svetbo, gospod stotnik.« — Matevž me ni več prepoznal. Svatba! Govoril je resnico. Zaročenca sta stopala po cerkvenih stopnicah. Nevesta je bila Perina, moja Perina, smejoča se in lepša kot nekoč. Ivan, moj brat, je bil ženin. XIII. Okoli mene so govorili ljudje: Rada se imata.« »Toda Peter? : sem vprašal. »Kakšen Peter?« so mi odgovorili. Pozabili so na me. XIV. Pokleknil sem prav tam zadaj v cerkvi. Molil sem za Perino Ln molil sem za Ivana: I vse, kar sem ljubil. Po koučani maši sem odtrgal cvet, ubog mrtev cvet in vrnil sem se po poti, ne da bi pogledal za sabo. »Zahvaljen bodi Bogi Ljubila «o; srečna • bosta!« XV. "^Ti jii se vrnil, Peter?« »Do. Veličanstvo.*. Imaš dvaindvajset let, major si, vitez si. Ce hočeš, ti bom dal grofico za ženo.« Wa''er, župan Newyorka, ki je tudi čestital Ecke-re-iu k uspelemu prekooceanskemu po'eti'. Francoski podmorski čoln iOndine«, ki se je pred kratkim potopil v severnoportugalskih vodaii. Vanj se je zadel neki grški parnik tako nesrečno, da se je potopil, še preden je mogel izvršiti kake varnostne ukrepe. Podmornica je imela 6000 ton, dolga je bi a 64 m, široka 5.2 m in jc bila dogotovljcna šele leta 1925. Amerikanska vojna ladja »Raleigh« odhaja na manevre. Očividno namerava Amerika čim prej uo-hiteti tudi v vojni mornarici, zato gradi na vse kriplje najmodernejše vojne ladje, opremljene z vsemi vojnimi pripomočki. Dobrodošel povod pri pomorskem oboroževanju je bi.o odkritje francosko-an- gleškega mornariškega sporazuma. Novi belgrajski park na Kalimegdanu, ki je bil otvorjen ob priliki zadnjih svečanosti v spomin desetletnice prebitja solunske fronte. Koledar Sreda, 17. oktobra: Margareta Marija Ala-coque, Hedviga, Viktor. Zgodovinski dnevi 16. oktobra: 1909 je umrl lužiško-srbski pisatelj Jakob Cišinski. — 1S49 je umrl skladatelj Fran9ois Chopin — 1760 se je rodil francoski socialist Claude Henry grof Saint Simon — 1797 sta Avstrija in Francija sklenili mir v Campo Fonnio. — 1902 je umrl avstrijski zgo-dovinopisec Fr. Xav. Krones v- Marschland. — 1912 sta Srbija in Bolgarija napovedali Turčiji vojno. — 1893 je umrl maršal Mac Mahon. — 1901 je umrl v ljubljanski bolnici slovenski časnikar in pisatelj Jakob Alešovec. Osebne vesti k V Rim je odpotoval včeraj, 16. oktobra, na službeno poročanje o stanju škofije ljubljanski knezoškof g. dr. Anton Bonaven-tura Jeglič. Spremlja ga vseučiliški profesor in dekan teološke fakultete g. dr. Josip A. U j č i č. k 50 letni jubilej. P. Alfonz Furlan in br. Silvester Hlede, frančiškana v Novem mestu, praznujeta 50 letnico svojega redovnega življenja. Redka slovesnost se bo vršila prihodnjo nedeljo v frančiškanski cerkvi v Novem mestu. 'A' Umrla je v Radovljici gospa Minka Hrašovec pl. Homansgiilt r. Homan. Pogreb bo v četrtek ob po! petih popoldne. k I z vojaške službe. Odrejeni so po službeni potrebi na službo v poveljstvo mornarice kapelan fregate Rihard Kubin; na službo v oddelek za mornarico kapetan kor-vete Ivan Uimanski in poročnik bojnega broda 2. razr. Anton Simovič; na službo v II. pomorsko obalno poveljstvo poročnik bojnega broda 1. razr. Aleksander Gricenko; na službo na Kr. brod »Hvar« mornariško-tehni-ški poročnik Adolf Čižmek; na službo na kr. podmornico »Nebojša« mornariško-tehniški podporočnik Janko Gustin; na službo na Kr. brod »Sokol« poročnik korvete Boris Tomažič; na službo na Kr. brod »Sokol« poročnik korvete Itubens Karlovac; na službo na Kr. tor-piljarko >T poročnik bojnega broda 2. razr. Oskar Jeglič; na službo na Kr. torpiljarko >T 5< poročnik korvete Slauislav Abram; na dlužbo na Kr. torpiljarko »T 7« poročnik korvete Ivo Hekman; na službo na Kr. torpiljarko »T 8< poročnik fregate Josip Cerni in poročnik korvete Fran Potočnik; na službo na K r. torpiljarko »T 3« poročnik korvete Stanislav Cvirn in Fran Martinis; na službo na Kr. torpiljarko »T 4< poročnik fregate Fran Koz-jak in poročnik korvete Kazimir Renčelj in za pregledovavea računov glavnega avto-povelj-»tva administrativni kapetan II. razreda ekon. stroke Mihael Delci. Ostale vesti k Sprememba uradnih ur pri sodiščih. Radi potrebnega pomanjkanja potrebnega kredita za kurjavo in razsvetljavo je ministrstvo pravde odredilo, da se vrši pri vseh okrajnih sodiščih v območju višjega deželnega sodišča v Ljubljani nedeljena služba od 8 do l4X/2, začenši s 15 oktobrom. k Umetniška Matica poziva tem potom vse slovenske umetnike, ki so udruženi v tej organizaciji, da prijavijo svoja dela, ki bi jih hoteli razstaviti v palači Delavske zbornice ir, poziva cme, ki še niso člani, da se čim preje prijavij-o. Razstavljena dela so obenem seveda tudi na prodaj in je ravno tu velika možnosd, da se prodajo. Vse dopise in prijave je pošiljati na centralo Umetniške Matice v Ljubljani, Dunajska cesta 35, osebno pa se lahko prijavijo vsak dan od 10 do 12 dopoldne pri tajniku T. Seliškarju, književniku v Ljubljani, Rožna dolina V.-10. — Odbor. k Podporno društvo organistov in povo-vodij v Ljubljani ima svoj redni občni zbor v sredo, dne 24. oktobra t. 1. Dopoldne ob 10 v strokovnem predavanju v ..Radiju" - Ljubljana dobre lastnosti B ki ga nudi samo RftDKHRL. LJUBLJANA, Kongresni trg 3 Istotam dobite tudi najnovejše eno • dvo - in tro - elektronske aparate po priznano nizkih cenah. Peter je potegnil iz svojih nedrij mali mrtvi cvet, ki ga je utrgal na posekani hruški. »Veličanstvo, moje srce je kot to. Hočem mesto pri prednji straži, da umrjem kot dober vojak. XVI. Dobil je mesto v prednji straži. Na koncu vasi leži grob polkovnika, ki je umrl z dvaindvajsetimi leti na dan zmage. Mesto imena na spomeniku so zapisali tri besede: »Zahva-Ijeu bodi Bog.< bo v stolnici sv. maša, na kar se bo vršil občni zbor v »Rokodelskem domu«, Komenskega ulica št. 12. k Pisavo je rodila potreba. Človek je želel čuvstva in misli, ki jih je izražal v besedah, položiti tudi v znamenja, da bi zaznal zanje tudi sočlovek v bližini in v daljavi in S katerimi bi se ohranila vredna dognanja tudi preko danes in jutri. Zgodovina pozna tri samostojne kulturne skupine, ki so ustvarile svojo pisavo: azijatska, zapadno azijatska-evropska in ameriška skupina. Kulturni sa- j dovi zadnje sikupine so žal propadli in bili uničeni ob odkritju Amerike. Ohranjeni so le še manjši ostanki. Nas zanima predvsem za-padno-evropska podskupina in razvoj pisave, ki se je vršil pod vplivom te kulture. Vse to je točno prikazano na razstavi »Tisk« v Ljubljani, Velesejem. k Poiiv absolventom filozofske fakultete. Diplomirani filozofi, ki še nimajo službe, naj nemudoma javijo na podpisani naslov svoje yne, predmete, iz katerih so naredili izpit in pa navedbo, ali so prosili za službo in za katera mesta. Gre za njih lastne interese. — Odbor Društva slušateljev filozofske fakultete v Ljubljani, Univerza. k Izpiti za logarjo, predpisani z odlokom ministrstva za šume in rudnike z dne 6. IX 1926 št. 43.486, se bodo vršili za ozemlje Slovenije dne 5. novembra pri direkciji šum v Ljubljani. Franchet d'Esperey v Dalmacija V ponedeljek zjutraj ob 8 se je z brzovlakom pripeljal v Split maršal Franchet d'Espe-iey. Na kolodvoru se je zbralo okrog 5000 ljudi, ki so maršala burno pozdravljali. Ko je pri vozil vlak na kolodvor, je vstopil v vagon general Stamenkovič, ki je maršalu želel dobrodošlico. Pred vagonom je maršala pozdravil veliki župan dr. Perovič, nato pa upravitelj mesta Bonetti. Maršal se je zahvalil za lep sprejem in pozdrave ter rekel, da je bil v Splitu pred 29 leti, a sedaj, ko prihaja drugič, ga veseli, da vidi svobodno mesto. Želel je mestu in meščanom najlepši napredek. Med vožnjo v hotel Bellevue je meščanstvo maršala prisrčno pozdravljalo. Maršal je želel videli msgr. Bulica. Ko je prišel, mu je maršal segel v roko in ga prisrčno pozdravil, nato sta skupaj pregledala znamenitosti mesta. Popoldne se je maršal odpeljal na Slatino in v Trogir. Včeraj opoldne se je Franchet cl'Esperey pripeljal v Šibenik, kjer so mu istotako priredili slovesen sprejem. Maršal si je ogledal mesto, posebno znano katedralo in druge zanimivosti. Popoldne se je maršal s tenderjem vojne mornarice podal k slapovom Krke in k Lipovačkemu jezeru. Zvečer se je vrnil v Šibenik in se nato odpeljal z brzovlakom preko Zagreba proti Ljubljani, kamor prispe danes ob 1.53 minut popoldne. Strašna smrt dek5?ce Rudarske žene v Trbovljah imajo slabo navado, da dopuščajo svojim otrokom sedeli na zapečku, ki se nahaja na štedilniku. Že parkrat se je pripetilo, da je otrok padel iz zapečka na segret štedilnik in se do smrti opekel. Te dni se je zgodil enak slučaj v koloniji na »Njivi«. V hiši rudarja Zorka je sedela njegova osemletna hčerka na zapečku. Naenkrat je padla na razbeljen štedilnik, kjer se je opekla in kmalu nato v groznih bolečinah umrla. Zooet f30Žtda h koncernu za zgradbo Zeppelin-zra-koplovov. Ta največja tovarna za zobata kolesa na koutinentu razstavlja zelo kočljive dele za zrakoplove vseh vrst in za gradnjo avtomobilov, enako pa tudi fiodstavna in razdeli na gonila za visoko-turške motorje, ki jih je možno prvovrstno izgo-toviti le s pomočjo najmodernejših fabrikacijskih in merilnih naprav. Nobeno racionelno poslujoče podjetje za zgradbo letal in avtomobilov ne more izhajati brez cenenih izdelkov te tvrdke. Continental razstavlja na velikem, elegantnem oddelku obroče za letala kot edina nemška tvrdka za pnevmatiko. Pri vseh poletih je najtežje pristati na zemlji in v to svrho izborno služi dobra pnevmatika. Ustr&ai cJio.papnč3i je najlažji pot za dohod bolezenskih kali v naSe telo. Pri boleznih v grlu, hripavosti glasu in nahodu so za»o neobhodno potmbnp okusne S&a&i S£S, Rova. V nedeljo dne 15. oktobra t. 1. se je vršil na Rovih pri Kamniku shod SLS. Poročal je oblastni poslanec Mazovoc o delu v oblastni skupščini in o uspehih, ki so jih oblastni poslanci dosegli za kamniško-brdski okraj. Poročilo je podkrepil z natančnimi števjlčuiini podatki. Nato je poročal oblastni poslanec Potni? zelo izčrpno in zanimivo o problemih in težavah kmečkega stanu. Udeležba skoro pol-noštevilna, zborovalci so vsi neomajno odobrili program in delo SLS. NemcSCence OnanCnlh straž orožnike uniformira najceneje __Schwab LJubljana Sočna služba lekarn Nočno službo imata Piccoli na Dunajski cesti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu. * * • © Nj. Em. kardinal Hlond, ki je, kakor snano, iz salezijanskega reda, pride 27. oktobra na obisk k salezijancem v Ljubljano in ostane tu do 29. oktobra, ko se odpelje v Rim. 0 Someščani! V sredo, dne 17. oktobra ob 13.53 pride v Ljubljano slavni zapovednik zavezniških armad na solunski fronti francoski maršal Franchet d!I5spcrey ter ostane tu do 20. t. m. Maršalu se priredi na kolodvoru slavnostni sprejem. Vabim Vas, da se udeležite sprejema v kar največjem številu, da izkažemo svoje čustvo hvaležnosti in prijateljstva velezasiužneinu vojskovodji in s tem vsemu francoskemu narodu. Mestna občina bo razobesila zastave na vseh svojih poslopjih. Vabim Vas, da okrasite svoja poslopja z narodnimi zastavami tekom maršalovega bivanja v Ljubljani. — Župan: Dr. Dinko Puc s. r. G Se en dokaz, kako se pri nas zida. Prejeli smo: Neka stavbna tvrdka v Ljubljani je naredila za celih 30 cm ožje temeljne zidove, kakor so bili predvideni v načrtu, na katerega je stavila tvrdka ponudbo in katerega je tudi mestni magistrat odobril. Končno pa ta tvrdka še zahteva polnovredno plačo, kljub temu da ima vsled tega hiša mnogo manjšo vrednost. Radoveden sem, kaj pravi k temu stavbna oblast? O Šolski obisk razstave »Tisk« v Ljubljani. Ta zanimiva in naši učeči se mladini neprecenljive koristi nudeča razstava je pritegnila nase pozornost našega učiteljstva. Zadnje dni je obisk šol zelo številen. Da pa se omogoči obisk prav vsem, se je znižala vstopnina na 2 Din za učenca, spremljajoče učitelj-sitvo pa je vstopnine prosto, kakor tudi nekaj najrevnejših učencev po predlogu razrednika. Vsi učenci in učiteljstvo, ki so doslej obiskali razstavo, so z njo zelo zadovolijni in se izražajo o njej prav laskavo. © Pojasnilo k sadni razstavi. Ker je pošiljka sadja iz mariborske oblasti tako hitro pošla in so nekateri interesenti zopet ostali brez sadja, se obveščajo, da je velesejmska uprava zainteresirala nove razstavljalce sadja iz Štajerske. Sadje bo prispelo v kratkem. Interesenti se naprošajo, da se priglase v vele-sejmskem uradu.. Cene bedo približno iste. O prihodu sadja bomo občinstvo obvestili. 0 Is VII. okraja Ljubljane a!i Šiške. Odkar je Šiška spojena z Ljubljano, se hitro spreminja iz vasi v mesto. Zlasti zadnja leta je ta okraj mesta silno narastel. Poleg nove cerkve sc je zadnji čas postavilo veliko novih stanovanjskih hiš. Z ozirom na to naglo razširjevanje mesta ima občina nemalo težavno nalogo sproti napravljati razne nujne komunalne naprave. Vodovod, elektrika, ceste, kanale, trge itd. Verno, (hi se vse ne da napraviti takoj v enem letu, vendar se nam zdi, da bi se s prav malimi izdatki mogle prav dobro nasipati vse ceste in pota, ki vedijo zlasti do šole in cerkve. Naj bi si cestno nadzorstvo ogledalo zlasti ob deževnem dnevu poti, tudi samo prehodne (pešpoti), do Solel S par vozovi primernega gramoza bi bilo pomagano! — Ravnotako je z dohodi do cerkve. Cerkev je vendar tcčlca, kjer se velika veČina prebivalcev vsaj enkrat na teden zbere. — Poti do eerkve morajo biti debro nasute in potem stalno vzdrževane v redu. To niso prav nobeni nepotrebni^ izdatki! Novo cerkev prihajajo občudovat razni tujci, in prav nič hvalevrednega ni, da se peta okrog cerkve sama sebi prepuščena. — Ko se je delal novi hodnik na Celovški cesti — se je napravil, menda ja ne samo začasno, tudi na drugI strani, če ravno le bolj provizoricen; vendar je tudi ta potreben in naj se tudi zanaprej vzdržuje. Kolesarstvo se je že tako razvilo, da bi se moralo od strani cestnega nadzorstva tudi le-to vpoštevati, ter pota, — ki so pripravna za kolesarje, primerno vzdrževati. Le mnlo smisla, pa se z malimi stroški to da napraviti in vzdržavati. — Apeliramo na cestno nfdzorstvo, da se sedaj pred zimo požuri ter vsaj, kar je meči, zboljša ceste in pešpoti do šole in cerkve v VIL okraju. © Umrl je v Gallspachu v Avstriji, kjer je iskal zdravja, gosp. Viktor Golob, prokurist in dolgoletni likvidator banke -Slavi,je« v Ljubljani. © Generalna direkcija katastra je dostavila mestnemu magistratu elaborat o preračunavanju kataaterskega čistega donosa cd zemljišč in izračunavanje količnika z:t spreminjanje dosedanjega čistega donosa v novi. Omenjeni elaborat je interesentom na vpogled od 17. do 31. oktobra 1928 v Mestnem gospodarskem uradu med običajnimi uradnimi urami. 0 Združenje jueoslovanskih inžencrjnv in arhitektov — Sekcija Ljubljana vabi na predavanje, ki se bo vršilo v petek 19. oktobra ob 20. uri v lastnem družabnem lokalu na Kongresnem trgu št. 1 (II. nadstropje). Predaval bo g. inž. Gvido GuliČ o »Smernicah pri razširjenji! parne naprave ljubljansko mestno elektrarne«. Vabljeni so člani in vsi, ki se zanimajo. 0 Samomor radi denarnih težko?. Včeraj se. jo ob pol 2 popoldne pognal nn svojem stanovanju v Vod matu št. 180 krojilo v desno sence 27 letni trgovski potnik Franc Pozlek, doma iz Brezove« v Slovenski Krajini. Pozlek je prišel pred časom v Ljubljano in tu naloži! svoj prihranjeni denar v pod;etje nekega trgovca, ki pa je propadel in z njim tudi Pozlokovo imetje. Pozlek je zašel v denarne težkočzlasti ker je preživljaj tudi svojo zaročenko. Prvo pomoč je samomorilcu nudil g. dr. Perko, na čigar odredbo so Pozlekn prepeljali z rešilnim avtom v bolnico, kjer pa je že čez nekaj minut umrl. 0 Jtnloston koncc starega tatu. Poročali smo včeraj i smoli neVogii tatu, Id je ukradel časnikarju Francu S. v kavarni »Zvezda« suknjo ter so poteni ponesrečil na Ježici Ta smola se je izpre-menila v tragedijo, kajti tat si pri padcu s ko- zolca ni zlomil samo noge, ampak tudi hrbtenico in v bolnici umrl. Je to 61 letni E. P., ki je imel svoj fciv dan opraviti s sodišči. Bil je kaznovan nlč-manj kot 27 krat ter je skupno presedel v ječi 17 let. Klatil se je po vseh deželah bivše Avstrije, nazadnje pa je ves strt prišel v Ljubljano, kjer se je nekaj časa preživljal z zakotnim pisarjenjem in s tatvinami, dokler mu zadnja suknja ni postala usodna. O Aretiran poliotnož. V Šiški je bil aretiran trgovski potnik I. II. ki je v nedeljo izvabil neko 19 letno deklico na Rožnik ter jo poskušal tam zlorabili. Oddan je deželnemu sodišču. 0 Tatvina ua trsu. Včeraj zjuiraj je na trgu neki ljubljanski gospodinji izginila torbica s 170 dtn.-rji vsebine. Okradenka je osumila tatvine neko lnnečko dekle, ki pa na policiji vztrajno zani-kuje krivdo in vsa v solzah dokazuje svejo nedolžnost. 0 Javna borza (Iola. Delo je na razpolago: moškim: 2 sodarjema, 2 čevljarjema, 1 mlademu mesarskemu pomočniku, 1 kamnoseku, 1 pečarju, 15 zidarjem, 15 tesarjem. 45 navadnim delavcem, 3 hI apcem, 1 krojaču, 1 želeaoslrugarju, 1 elektro-inonterju, 3 vajencem; ženskam: 10 pletilkam, 1 kmečki dekli, 2 šiviljiama, 1 prodajalki, šteparici, 6 tkalkam, 2 modistinjama-vajenkama. Ik »J? JU? \J> JBU •"'J nudi iesenska in rim^a oblačila J. MAČEK specialna konfekcila t-\ uroepode in deco Aleksandrova cesta 12 . □ Volilni imeniki za volitve delegatov za občni zbor Pok. zavoda za nameščence so interesentom na vpogled v vložišču mestnega magistrata od 15. oktobra do 29. oktobra 1928 med uradnimi urami. □ Kako jc to inogeče? Zvedeli smo za tale zanimiv slučaj. Pred par dnevi je dobil pri tukajšnji kontroli dohodkov delo kot dnevničar neki milo-ščinar z mesečnim dohodkom 60 dinarjev. Že čez par dni pa je bil — odpuščen, češ, da ni kredita. Pa pravijo, da sta uslužbena tamkaj kol dncvuičar-ja dva gospoda, ki imata polno pokojnino, ki je bojda celo zavidanja vredna. !n je kredit... □ K živilski higijeni. Sadja pridejo kupovat na trg — mamca, tetka, hčerka, sinko itd. Breskve! kako lepe so! Poli pije mamca, otipfje tetica, sledita seveda sinko in hčerka. Gredo. Pri sosedni stojnici imajo lepa jabolka. Pristopi najprej mamca in otip-Ije, sledi tetica, hčerka, sinko. Pa grozdje! In tako gre lepo naprej kakor po — taktu. Pa ie ljudem zares težko dopovedati, kaj jc io higijena in šc v prav posebni men živilska higijena. □ Kakšna vzgoja. Cujejo se pritožbe, da pod-stavljajo dečki v popoldanskih urah noge mladim pasantinjam in da je njihovo obnašanje skrajno pobalinsko. Pravijo, da hodijo dečki v meščansko šolo. Pritožbe se ponavljajo. □ Gibanic nalezljivih bolezni. V mariborskem mestnem okolišu sta zboleli v času od 8. do 14. okt. na nalezljivih boleznih dve osebi in sicer: ena na šenu in ena na ošpicah. □ Enega it imajo. Pretekli teden smo poro-; čali, da sta izginila brez sledu 52 letni posestnik Martin Zamuda iz Stojncev pri Ptuju, ter 49 letni strojevodja Kari K. Ugotovilo se je, da se poslednji nahaja v Mariboru in da ga zato ni domov, ker ne mara k ženi. Poizvedbe glede Martina Zamude pa so doslej ostale brez uspeha. □ Oni se je umračil predvčerajšnjim 9 letni učenki Mariji D., stanujoči v Dravski ulici. Prepeljali so jo v bolnico. □ Zopet kolesar. Delavec Franc Sch. je pri-vozil po Aleksandrovi cesti v smeri Meljske ceste. Na križišču je priletel v viničarko Marijo Jamševo iz Sv. Petra. Posledica je bila, da sta oba treščila v bližnjo ograjo. Po srečnem naključju večje nesreče ni bilo. Pravijo, da je povzročil neprijetnost trka kolesar, ker ni zvonil. □ To so berači... Predvčerajšnjem sta se pojavila v tukajšnji knezoškofiiski palači dva gosta. Beračila sta. To je bilo okoli 12. Istega dne pa se je ugotovilo, da so neznani storilci okoli 19. odrezali na dveh mestih preprogo na stopnicah, ki vodijo iz veže knezoškofijske palače v prvo nadstropje. Tički zaenkrat niso imeli sreče. Ni minilo pol ure, pa je že stražnik zalotil knjigoveza A. K. ter A. V. Prvi je nosil pod pazduho sumljiv omot. Ko ga ie stražnik ustavil, je omot ponujal svojemu tovarišu. Izgovorom ni bilo konca. V omotu sta bili dve preprogi; izkazalo se je, da sta preprogi ukradeni iz knezoškofijske palače. Oba lička tajita vsako krivdo, in tudi tretji tovariš — neki R. H. — zanika soudeležbo pri tatvini. Zaenkrat se vsi trije nahajajo pod ključni. To so — berači... — rti Aife/o. ^ •©■ Občni zbor Glasbene Matice v Celju, ki se je vršil v ponedeljek 15. t. m., je potekel tako, kot se to za resno kulturno ustanovo spodobi, stvarno in mirno. Udeležba pa je žalibog bila tako minimalna, da nikakor ni v čast celjskim kulturnim delavcem. Izčrpna poročila so podali občnemu zboru matični predsednik ravnatelj g. Gruden, tajnica ga. Zupančičeva, blagajnik g. Pfeifer, šolski ogleda g. Fink in ravnatelj matične glasbene šole g. K. Sancin. Iz poročil je nn splošno odmevala tožba, da Celje za glasbene prireditve globlje umetnostne vrednosti ne kaže baš velikega razumevanja in da bi bilo resno delo matice vredno s strani države, oblasti in mesta vse izdatnejše denarne podpore, kot pa jo dobiva sedaj. Matična glasbena šola je t-.ko po številu gojencev kot tudi po nepristranski kritiki ugotovljenih uspehih brez dvomu tako resna umetnostna ustanova, da se mirno lahko kosa z drugimi slovenskimi podobnimi zavodi, ki pa so deležni večje milosti merodajnih faktorjev. V odbor matice je bil na predlog prof. Mravljaka izvoljen ves dosedanji odbor. Na predlog g Peršuhn je občni zbor izvolil na še eno prazno mesto v odboru odvet. knnd. in umetnrwt-uega zgodovinarja g. M. Marolta. Predlog veterinarja g. dr. Jerine, da naj matica osnuje svojo podružnico v Laškem je bil v principu soglasno sprejet in občni zbor je naročil novemu odboru, da vznme to zadevo čimpreje v pretres, da bi se lahko s L januarjem 1929 pričelo s poukom tudi že v Laškem. i? Biipnijslri Izpit je napravil s prav dobrim uspehom naš celjski rojak g. Radovan Jošt. ki "tedaj rudi študija službuje v zagrebški nadškoPji. & Pri ekspozituri Javne borze dela v Celju Sadna razstava v Radovljici. V nedeljo, dne 14. f. m. je bila otvorjena ob enajstih sadna razstava v prostorih restavracije Kunstelj, katero so priredile sadjarske podružn. radovljiškega okraja. Razstavo je aranžiral šolski nadzornik Turk, ki je pravzaprav duša vse prireditve. Za razstavo vlada med občinstvom veliko zanimanje. Vkljub 110 posebno ugodni sadni letini, jo razstavilo nad 160 razstavljalcev (»reko 700 vzorcev zares prav lepega sadja. Sadje se je razstavilo na krožnikih ter nomlniralo s pravimi poniološkimi imeni, katere so določili razni strokovnjaki, njim načelu g. Gom-bač. Obonslvo je kar drlo na razstavo. Popoldne sla se razstave udeležila tudi oblastni referent kmet. svetnik g. Trampuž, in tajnik Kmetijske družbe Sadna razstava je verna slika lepo razvijajočega sadjarstva v radovljiškem okraju. Razstava bo trajala do vštevšl srede, 16. t. in., tako da se bo nudila tudi prilika zunanjim interesentom se jo udeležiti. Zakasnele objave v »Službenih novinah*. Ponovno so se čule pritožbe o zakasnelih objavah v uradnih listih. Tipičen slučaj je objavljen v »Službenih novinah« št. 239 z dne 15. oktobra t. 1.: »Ustavljeno prejemanje in odpravljanje vcg. pošiljk za Zagreb-gl. kolodvor in Zagreb-Sava« za dobo od 5. do vključno 9. okt., datiran iz generalnega žel. ravnateljstva pod 4. okt. — Tako kasno objavljanje je v izredno veliko škedo gospodarstvu in potrebni so tozadevni ukrepi. Vclitve v Obrtno zbornico v Belgradu. V Belgradu so se vršile volitve v Obrtno zbornico. Oddanih je bilo 1277 glasov, od katerih ie dobila lista Milana J. Stojanoviča, sedanjega predsednika zbornice, 1095 glasov in vse mandate. Nasprotna lista g. Milana K. Cvetanoviča, tiskarja, pa je dobila 182 glasov in je ostala brez mandata. is orao 16. oktobra 1928. DENAR Današnji devizni promet je bil srednji. Bilo je zaključenega tudi precej privatnega blaga in sicer v devizah: London, Ne\vyork, Pariz in Trst, ostale devize pa je dala Narodna banka. V tečajih je omeniti znalno oslnbljenje Dunaja, pa tudi Trst in London sta popnstiln. Nadalje je bil zaključen tudi Stockholm po 1518.50. Devizni letaj: na ljubljanski borzi ifi. oktoiira m2i. povpraš pon. srednji sr. 15 X. Amsterdam — 2282.75 — 2-'82.75 Uerlin 13S4.25 1357.25 1355*75 1355.75 Bruselj — 791.56 — — Budimpešta _ 993.21 — — Curih I094M0 1097. K 1095.6» t<)95.6( Dunaj 79S.82 801.82 800.3? 801.81 London 275.81 276.61 276.21 276.23 Newyork 66.83 57.03 56.93 56.93 Pari« 221.25 223.25 222.25 — Praga 168.37 169.17 168.77 168.77 Trst 297.— 299.- 298.- 298.21 Zagreb. Berlin 1354.25—1357.25. Curih 1091.10 do 1097.10, Dunaj 798.82-801.82, London 275.81 do 276.61, Newyork 56.816-57.016, Pariz 221.35 do 223.35, Praga 1(38.37—109.17, Trst 297.16 do 289.16. Belgrad. Amsterdam 2279 — 2285, Berlin 1354.25—1857.25, Budimpešta 991.71—894.71, Curih 1094.10-1097.10, Dunaj 7.98.82-S01.82, London 275.81-276.61, Newyork 56.8025—57.025, Pariz 221.38—223.38, Praga 168.37-109.17, Trst 296.75-298.75. Curih. Belgrad 9.13, Berlin 123.70, Bukarešt 3.14, Dunaj 73.05, London 25.196, Newyork 519.65, Pariz 20.2925, Trst 27.215, Sofija 8.75, Praga 15.3975. Dunaj. Belgrad 12.505; dinar 12.45. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana. 7 odst. inv. pos. 88.75 bi., Celjska 158 den., Ljublj. kred. 128 den., Praštediona 920 den., Kred. zavod 175 den., Vevče 110 den., Ruše 260- -280, Stavbna 56 den., šešir 105 den. Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 43S—139 (438), kasa 438—439.50 (440, 438.50, 440, 439), termini: 10. 440-441, 11. 443.50-445, 12. 448-449.50 (449.50, 44S.50), 2. 457—459 (459) s kuponom in promeso, 7% inv pos. 85.50—86, agrari: 55.75— 56.50. — Bančni pap.: Hipo 58—58.50, Pol jo 17.50 —18.50 (17.50), Hrv. 58 den.. Kred. 85 den, Jugo 88—88.50. (88.50), 12.90-92 (91), Li. Kr. 126 den., Medjun. 57.50 den., Nar. 7000—7100, Prašted. 020 925 (920), 12. 920—940, Srpska 151 152 (151), Zem. 120—140, Etno 160—180, Obrtna 38—39, Rav- na gora 80 den. — Ind. pop.: Guttmann 200—205, Slavonia 6—6.25 (6. 6.75«, 12. 6—6,50 (5), Slavoks 100—105, Danica 149—155, Drava 550—570, Šeče-rano480—185 (180), Osj. ljev. 180 den., Drog. vag. 85 bi., Isis 20—25, Ragusea 480-4R5 (4fO), Trbovlje 480- 500, Vcvčo 110-115, Nar. šum. 16 den., Piv. Sar. 250—250, Nar. mlin. 19.50 deu. Belgrad. Narodna banka 7070, vojna odškodnina 437.50—438, 10. 43a 12. -147.50, Srečko rdečega križa 153, 7% inv. pos. 85, agrari 50.50. Dunaj. Podon.-snvska-jadran. 81.60, ?ivno 124.60, Hipo 6.90, Alpine 41.05, Greii.iiz 2.59, Trbovlje 61.80, Kranjska industr. 37.50, Mundus 172. Lesni trg Na ljubljanski borzi je blo danes zaključenih 10 vagonov remeljuov. Tendenca nespremenjena Žitni trg V naših krajih je danes večje zanimanje za pšenico in je bila kupčija pri 2j5 gornjeb.>č!:a postaja dosti živahna. Ponudbe so še vedno redite in le iz druge roke. V produktivnih Itraiih se je pojavila močna špekulacija s pšenico, katero trgujejo nekateri prodajalci izključno le za termine. Za koruzo je dokaj zanimanja tudi za, termiusko ameriško blago, ki se ponuja po dosti zmerni ceni. — Oves jo vedno čvrstejši in je postal tudi predmet špekulacije. Za mlevslte izdelke so cene niso i spremenile. V Ljubljani notirajo: Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov. post., dob. prompt., plač. 00 dni); pšenica bač. 78- 80 kg 2% 302.50-305, okt. 302.50—305, nov. 307.50— 310, uioka Og vag bi. fko Ljubljana 130—435, rž 73—74 kg, uzančna 295—297.50. oves bč. zdrav re-šetan 285—290, koruza a 367.50—370, amer. 317.50 —320. ajda zdrava domača S00—305, ječmen bč. 70—71 kg, 315—317.50. Zaključka ni bilo. Tendenca neizpremenjena. Novi Sad. Pšenica bč. gor. post. sr. 252.50— 255, bn. Vršac 247.50—250; ječmen bč. sr. 245— 250,poletni 285—295; bar. poletni 293—300; oves bč. slav. 250—252.50; fižol 830—850; seno bč. post 115-117.50, bos. 102.50—107.50; koruza des.-jaiu 260—205, marec-npril 287."0 292.50, april-maf 292.50-295. v storžih 170-175: moka Og 357.50 — 367.50. 2 337.50—347.50 , 5 317.50—327.50, 6 270— 280. 7 250—260, 8 205- 215; otrobi bč. 182.50— 187.50, bil. 180—185. Promet: 24 vag. pšenic«. 6 moke. 4 ječmena, 2 ovsa, 20 koruze. 10 sena, skupaj 67 vag. Budimpešta. Tendenca: omahujoča. Pšenua* okt. 26.40, zaklj. 26.24—26.80, marec 28.74-28 62, zaklj. 28.62—28.64, maj 20.38—29.32. zaklj "9 30— 29.33; rž marec 27.58-27.2), zaklj. 27.33—27.40, moj 27.90—27.60. okt. 35.32—25.24. zaldj. 25.21— 25.28; koruza maj 29.62—29.fl0, zaklj. 29.60—29.62, julij 30.16-30.14, zaklj. 30.14- 30.16. Hmelj Nurnberg, 13. okt. (Izv.) Letošnja glavna hmeljska sezija je bila razmeroma kratka. Dočim je prejšnja leta trajala večkrat tri do štiri mesece, je bila letos zaključena že tri tedne po obiranju. Vzrok je v tem, da pivovarne in trgovina sedaj kupuje jx>_ lastnih nakupovalcih na mestu produkcije novi pridelek in da tako prodticentom blaga lji treba dovajati niirnberškemu tržišču.Poleg tega je v Nemčiji težaven položaj nemškega kmeta povzročil, da je bil ves pridelek' hitro predan. Na trgu je povpraševanje največ za prima vrste kateregakoli izvora. Cene pa so bile šc pred par dnevi čvrste. Ker pa se je zadnje dni povpraševanje zmanjšalo, so cene tlačene. Položaj ie miren. Dovozi na trg po železnici so znašali v" septembru 55.572 stotov (lani 58.8579 stotov), največ iz Bavarske. Virtem-berške, Jugoslavije, Avstrije, EeW:e in Ahaci ie. Niirnborg. 16. okt. (Tel. >Slov.«) Dan.-s nt bilo na trg pripeljanega nobenega blaga. Prodanih je bilo 50 baL Hnllertau se je ponujal po 225, vir-tenbeiški joo 208. Tendenca slej' kot prej zelo mirna. PADEC CEN GOBAM Zaradi izredno velikih množin blaga nove rasti, ki je prišlo na trg in ker je bila tudi v inozemstvu obilna rast gob, so cene gobam popustile. Od zadnjega našega (nedeljskega) poročila so nakupne cene popustile za 15—20 Diu pri kg. * Vino. Trgatev v šibeniškem okraju je pri kraju. Kakovost je odlična, količina pa je razočarala. Mošt ima v splošnem 18—21 odslofkov, cene pa so mu padle: črn 150 200. bel 240—2S0 Din, to pa radi tega, ker radi slabih gospodarskih razmer kmetje morajo prodajati pridelek.'Kupčija je živahna. Večinoma se mošt izvaža v Slovenijo, deloma tudi na Hrvatsko. Volna Letošnja produkcija volne v naši dr-j žavi je za 10 do 15 odstotkov večja kakor lanska; I tudi kakovost je letos zelo zadovoljiva. Prve in j največje količine so pokupile domače tovarne. Ceno so 19-20 Din kg pri večjih zaključkih. je na razpolago delo za moške: 9 hlapcev, 74 ru-I darjev, 2 vrtnarja,, 2 kotlarja, 2 sodarja, 1. mizar, 1 gabmterist, 23 čevljarjev, 1 mesar, 1 hotelski sluga, 1 pikolo, 5 slikarjev, 1 občinskega slugo in 19 vajeneov. Za ženske pa: 7 dekel, 2 pletilji, 2 šteparici, 1 likarico, 1 perico. 2 natakarici, 1 hotelsko kuharico, 26 kuharic, sobaric in služkinj ter ! 2 vzgojiteljici. 1 M» Kranj Jutrov dopisnik no more skriti svoje nestrpnosti. V torkovem dopisu, kjer govori o odkritju spomenika padlim v šmnrtnem pri Kra-i nju pravi, du jc petje pripravil domači Sokol. Nam je popolnoma vseeno, ali je bila dotičnn oseba, ki je vabila pevce. Sokol ali Orel, snia-; trali smo in še smatramo, da je odkritje spo-| menika vojnim žrtvam zadeva cele dotične , fare. Pomoč pri petju smo obljubili odborniku pripravljalnega odbora in ne članu kakega drn-' štva. Zato mislimo, da nima nobeno društvo pravice lastiti si uspehov pri tej žalni slavnosti, vse delo je viselo le na pripravljalnem odboru, njegove so tudi zasluge. Da smo smatrali lo slavnost zu zadevo vseh faranov, smo dokazali s tem, dn smo dnii našega pevovodjo in nad polovico vseli pevcev, če pa šteje vse petje Jutrov dopisnik v zaslugo kakega drn.štvn, moralno poudariti, da «c pri takih in sličnih slavno stili to tie more in ne sme delati. Akademija kranjsko orliške srenje v Hrnst-ju. V nedeljo popoldne je orliška srenja prirc- (lila svojo akademijo v Urasfju. Knko zanimanje je vladalo za to akademijo, je pokazalo občinstvo, ki je dvorano Izobraževalnega doma napolnilo do zadnjega prostorčka. Da pa so Orlico res zaslužile tako zanimanje, so dokazalo z vzornim izvajanjem svojih viij — večinoma simboličnih, od katerih so morale nekatere vaje ponavljati, ker so se občinstvu tako dopadle. Pri akademiji so nastopili orliški krožki: Kranj, Iržič, Naklo, Preddvor, vsak krožek s svojimi vajami. Lepo uspelo akademijo so zaključile Orlicc iz Kranja z vajo: Tri dobe češke zemlje. Trbovlje Letovišče zn trboveljske občane. Po-driižnicn Rdečega križa je kupil« nn Omišlju ^000 kv metrov zemlje nn najlepšem kraju ob morju. Tu bo postavi jenu krasna stavba, ki bo stala 300.000 Din in ho imela 50 postelj. Poslopje bo v teku enega leta izgotovljeno in bo služilo kot okrevališče starih in mladih trboveljskih občanov. Kočevje Novo kavarno je otvoril pred kratkim p. Mu-colini v prostorih g. Turžanskcga. To je zdaj'četrta kavarna v Kočevju. Gradbe. Gostilničar g. Lackner ob cesti proli Dolgi vasi je zgradil poleg gostilne pritlično hišico. V Gnadendorfu gradi g. K. Rom hišo. — Zgradba pri novi tekstilni pod vodstvom g. inž. Deucka je deioma že pod streho. — Hodnik od mesta do Rudnika je dograjen; je pa malo preozek in temelj je premalo vzdignjen. — V Podgorski ulici gradi gospodarski objekt g. Klun. Meh Izza velikega preloma v Rusiji Aleksander Kerenski, načelnik prve ruske revolucionarne vlade, piše v svojih spominih, ki so pravkar izšli v nemškem prevodu (Reiss-ner, Dresden): Bilo je v ponedeljek, dne 12. marca 1917., ob S zjutraj, ko so me zbudili iz spanja: »Vsta-nite, Nekrasov je na telefonu. Pravi, da je duma razpuščena. Volinjski polk se je uprl in koraka iz svojih barak. V dumi Vas potrebujejo, in to takoj.« Prešlo je nekaj minut, preden sem pojmil vso teiko pomembnost Nekrasovega poročila. Udarilo me je kakor s kolom, ^otem me jc pa prevzel en sam čut: Ura odločitve je tu! Skočil sem na noge, se v par minutah oblekel in hitel v dumo. Ob pol devetih sem prestopil prag Tavrijske palače in že me jc zgrabi! vrtinec, ki me je nosil potem osem mesecev. Z vsem povdarkom moram naglasiti, da nima noben razred kot tak pravice, da bi si prisvajal ime povzročitelja velike ruske revolucije ali pripisovati samemu sebi, da je izvršil prevrat Ruski proletariat (in prav posebno petro-grajski proletariat) ima za to najmanj pravice. Dne 22. marca zvečer, tc je dan pred prevratom, je imel takoimenovani informacijski biro levičarskih strank: socialnih demokratov, bolj-ševikov, ljudskih socialistov in delovne stranke — v moji sobi običajno sejo Na tej seji so ljudje, ki so par dni kasneje nastopali kot brezpogojni revolucijonarii, naglašali z vsem povdarkom, da revolucionarno gibanje pojema, da so delavci nasproti vojar':im demonstracijam brezbrižni; da so te demonstracije same čisto neorganizirane in brez vsakega jasnega cilja; da na revolucijo v neposredni bodočnosti ni misliti in da naj vse sile porabimo samo za propagando. Prišedši v dumo, sem tekel po čisto praznem, dolgem hodniku in naletel slednjič v Ka-tarinini dvorani na nekaj poslancev. Mislim, da so bili Nekrasov, Efremov, Veršinin in par drugih. Povedali so mi, da je prejel predsednik dume Rodzianko, od Nikolaja II ukaz, da dumo 12. marca opolnoči razpusti. Rodzianko, da je nato brzojavil carju, vrhovnemu vojnemu stanu in poveljujočim generalom na fronti, da revolucija v Petrogradu čimdalje bolj narašča, da se je poleg Volinjskega polka uprl sedaj tudi .gardni bataljon, da se punta Preobraženski polk in more vsak hip odkorakati na ulico. Planil sem na telefon in rotil prijatelje, naj gredo v barake k upornim polkom in jih napotijo v dumo. Duma se je v trenotku napolnila, dasi ni bil čas za seje Napetost je bila nepopisna ter je rasla od trenotka do trenotka. Izredno dobro nam je služilo, da smo si bili or anizirali poročevalsko službo po vseh delih mesta. Poročila so prihajala vsakih 10 do 15 minut. Po klubih desničarskih in zmernih strank je vladalo mrzlično razburjenje. Ko sem prišel mednje, so me obkolili in obsuli z vprašanji: »Kaj se prav za prav godi? Kaj bo z nami?- Odgovoril sem naravnost, da bije odločilna ura, da je v mestu revolucija, da koraka vojaštvo proti dumi in da imamo kot ljudski zastopniki dolžnost, da ga sprejmemo, da se postavimo na stran revolucionarne armade in revolucionarnega ljudstva. To je gospode še bolj razburilo. V tem je revolucija v mestu naraščala. Ka- tastrofa je sledila katastrofi, polk za polkom je brez častnikov odkorakal na cesto. Razburjenje med desničarji se je stopnjevalo, nad ulicami je ležala čudna tajnost Rodzianko je otvcril sejo strankinih voditeljev, nas obvestil o svojih korakih v zadnjih 48 urah in nam prebral telegrame, ki jih je poslal carju, in telefonične pogovore, ki jih jc imel s carjevim ministrom. Glavni zastopniki opozicije — Nekrasov, Efremov, Čeidze in jaz smo nato oficielno predložili program revolucionarnih odredb. Zahtevali smo predvsem, da se nemudoma skliče duma, ne da bi se najmanj ozirali na ukaz o razpustu. Toda prevladovala jc še neodločnost. Večina in Rodzianko so se predlogu upirali-Noben poizkus, da bi jili pregovorili in prepričali, ni nič zalegel. Naslednji dan, 13. marca, smo že imeli dve različni vladni oblasti, ki sta obe izšli iz revolucije: »duma s svojim neoficijchiim« zasedanjem in začasnim odborom — ier zbor ali sov-jet delavskih in vojaških svetov s svojim izvršilnim odborom. Ker vojaštva in ljudstva ni hotelo biti, sem postajal vznemirjen. Tedaj mi je nekdo zaklical od glavnih vrat: 'Vojaštvo prihaja!« Planil nem k oknu. Vojaki so prihajali! Takrat nisem vedel, kaj bom storil prihodnji trenotek. Utegnilo je biti ob 1 popoldne. Z okna sem videl vojaka, a okolu njih gosta množica. Prikorakali so na nasprotno stran ceste in nekako plaho in i nerodno izvajali svoje okrete; videlo se je, da ; jim je gibanje izven običajne okolice in brez i častnikov težavno. Trenotek rem se zagledal : skozi okno. nato pa brez klobuka planil po j stopnicah k vojakom, ki smo jih bili tako željno pričakovali. Za menoj je bila skupina poslancev. Tekel sem ua cesto in v imenu dume in svojem lastnem pozdravil vojake. Obkolili so me v največji zmedi in hoteli čuti, kaj jim imamo po-vedati- Čeidze je imel kratek nagovor na vojake, nato pa sem jih pozval, naj nam slede v dumo, odstranijo caristično gardno stražo in nato sami prevzemo varstvo in obrambo poslopja. Vojaki so uredili svoje vrste in odkorakali smo v palačo. Pričakovali smo odpora in opozoril sem vojake, naj se ne dajo izzivati. Toda skrb je bila odveč — gnezdo smo našli že prazno. »Pressa« zatvorjenu V Kolnu so 14. t. m. zatvorili pivo veliko mednarodno časniško razstavo »Pressa«, ki je trajala pet mesecev- Udeležilo se je razstave 43 držav, obiskalo pa je »Presso« okroglo 5 mili-i jonov ljudi, med temi približno 1 milijon tuj-! cev in nad 11.000 časnikarjev iz vseh delov sveta- Začasa razstave se je vršilo v Kolnu 311 kongresov. Med obiskovalci je bilo mnogo odličnih inozemskih državnikov, ki jih je mesto Kolin sprejelo kot svoje goste; na obedih je bilo mnogo pomembnih političnih govorov, ki so vsi izzveneli v prospeh mirovne misli. Morje izdalo svojo skrivnost Ameriški listi poročajo: Paroplovna družba -Prince Line«, ki ima svoj sedež v Londonu in Newyorku, je bila v velikih skrbeh za svoj parnik »Asiatic Prince«, ki je bil pred meseci izginil nekje med Honokilujem in Ja- Gospod Modrijan in hudomušni vran ponsko. Parnik je bil dne 16. marca t. 1. od-plul iz San Pedra proti Jokohami; ined drugim je vozil zaboj zlata v vrednosti milijon dolarjev. Posadka je bila sestavljena iz peščice belih častnikov in 34 kitajskih mornarjev. Dne 22. marca je ujel radiotelegrafist na »City of Eastbourne« klice SOS nekega parnika, ki pa ni navedel ne svojega imena ne kraja, kjer sc je nahajal. Vsa odposlana vprašanja so bila zaman — parnik se ni več oglasil. Ce bi bil klical »Asiatic Prince«, se jc moral nahajati nekako 700 morskih milj se-verno-zapadno od IIawaija. Prav tu so sedaj našli na majhnem, neobljudenem otoku na-plavljeno truplo belega moža, ki mu je tičalo v prsih kitajsko bodalo. Truplo je pa bilo že toliko razpadlo, da se je dalo samo toliko spoznati, da jc bi! umorjeni belega plemena. Na nekem drugem bližnjem otočku so pa našli ostanke rešilnega čolna, kitajsko mornarsko čepico in prazen zaboj, kakršne uporabljajo za pošiljanje zlata. Na podlagi teh najdb sklepajo, da je kitajsko moštvo »Asiatic Princc« bele častnike napadlo in pomorilo, zlato spravilo na rešilne čolne in parnik potopilo. Ali sc je Kitajcem posrečilo z oropa-nim zlatom doseči obalo in pa je tudi nje požrlo morje — tega zaenkrat ni mogoče ugotoviti. Sestro ustrelil. Franc Pein v Feldbachu pri Gradcu je iz ljubosumnosti ustrelil svojo ! sestro Ivano Levanič, ženo pekovskega moj-; stra v Chicagu. ki je zadnji čas živela doma pri starših. Pein je nato streljal tudi nase in se težko ranil. Piratstvo v kitajskih vodah. Iz Šanghaia poročajo, da so morski roparji obstreljevali angleški parnik, s katerim se vozita bivši predsednik indijske narodne skupščine sir Whyte in njegova žena. Pirati so napadli tudi neki francoski parnik in odvedli kapitana, ki so ga pa pozneje izpustili. '—ija v motornem čoln«. Na poizkusil: ;i motornega čolna »Kungsholmc se je v oližini Helgolanda pripetila eksplozija. Mrtve so bile tri osebe, 21 oseb pa je bilo ranjenih. Demonstracije proti tujini tvrdkam t VaršavL Varšavsko dijaštvo prireja velike demonstracije za izboljšanje pasivne trgovinske bilance. Demoliralo je konfekcijsko trgovino »Old England« in avtomate švicarske čokoladne firme Suchard. Ludondorff organizator kitajsko armade. Iz Nankinga poročajo, da je kitajsko vojno ministrstvo pozvalo znanega nemškega generala Ludendorffa, naj prevzame mesto organizatorja in učitelja kitajske armade. Tajna fašistična oddajna postaja v Nizzi. V Nizzi so aretirali italijanskega odvetnika Perigny-a, ki je priznal, da je na svoji tajni radiopostaji pošiljal fašistom v Italijo poročila. Pri hišni preiskavi so našli mnogo šifri-ranih listin. Vremenske skrajnosti v Severni Ameriki. Preko Newyorka se pomika vročinski val; take vročine že od oktobra 1886. niso imeli. V Chicagu je vročina neznosna in išče prebivalstvo hladila v Michiganskem jezeru, kjer mrgoli kopalcev. — V državi Wyoming so pa nasprotno nastopili snežni viharji; sneg je visok 12—18 palcev. Viljemu sc liočt rcprezcntancc. Listi poročajo, da si je kupil bivši nemški cesar Viljem grad Heerenberg blizu nemško-holandske meje, ker mu je grad Doorn postal premalo reprezentativen- Šolstvo v Berlinu. V Berlinu imajo z letošnjim letom 828 šol z 11.751 razredi in 370.000 učenci obojega spola. Enajsti del vsega berlinskega prebivalstva odpada na šolsko mladino. Časopis za domačine na Bismarckovcm otočju. V Raboulu na Bismarckovih otokih so začeli misijonarji izdajati mesečnik v gunantu-naškem jeziku za katoliške domačine. V roke ga dobiva približno 25.000 oseb. >Gospod profesor, mar mislite, da mi bo moj glas kdaj kaj koristil?« :2e mogoče, če drugje ne, morda ob priliki kake nezgode, ko boste klicali na pomoč.« Kaj jo težje? Krovec: ^Najtežje je popravljati križ vrhu zvonika.« — Brivec: Malenkosti Najtežje je, iz sedmih las napraviti frizuro!« tnsvee Niko Kuret: Tečaji „A!!»ance Francaise" Znano je. da vršijo Francozi kar nojživah-nejšo propagando za svojo kulturo. To propagando scve razširjajo predvsem po prijateljskih državah, kjer dajejo iniciativo za ustanavljanje neštetih francoskih krožkov, podpirajo francoske knjižnice itd. Eminentno nalogo v tem pogledu pa imajo najrazličnejši počitniški tečaji v Franciji somi. Take počitniške tečaje prireja zdaj menda že vsako francosko vsenčiliško mesto, vsem na čelu kajpak Pariz. Na ta način znajo privabiti tujce v deželo k neposrednim virom francoske kulture, vidijo pa v tem seveda tudi dragocen — gospodarski moment. Dočim se drugod vršijo počitniški tečaji v okrilju univerz samih, prireja pariške tečaje sAlliance Francaise« (Associntion nationale re-connuc d'utilitč publicjue, sicge socinl: 101, Bou-levard Raspail, Pariš Vl<=), ki gre letos že v 35. leto. Vendar so počitnice le del njenega delovanja »A. F.c prireja namreč podobne tečaje i tudi med šolskim letom. Slovencem so se s svobodno državo odprli ; tudi viri francoske kulture, ki jo je zadrževal preje mogočni val nemške kulture. Danes nam je že Pariz skoraj bližji nego Dunaj. Prav bo, da se vpliv izravna. Preveč eks-kluzivni pa tudi sedaj ne bomo smeli biti. Le harmonično sprejemanje zapadnih kulturnih vrednot bo vresničen vzpon naši lastni slovenski kulturi. Počitniški tečaji (Cours de Vacances). Verjetno je, dn bi se kdo takega eno- ali dvomesečnega tečaja lahko in rod udeležil, zlasti ker niknka posebna predizobrazba ni predpisana. Zato nekaj podrobnosti ne bo odveč. Počitniški tečaj »Alliancc Fran^aisec v Parizu se vrši vsako leto julija in avgusta Tečaj sn deli na julijski in avgustovski del, ki sta različna, a je vsak zase celotu. Naloga takega tečaja je, da vodi pri študiju vsakogar, ki bi rad izpopolnil svoje znunje francoščine, francoske književnosti, francoskih naprav in šeg in francoske umetnosti. Kdoi jezika zna prav malo ali lič, mu seveda ni svetovati, dn se tečaja udeleži. Kaj pridu sc namreč ne bo okoristil z njim. Predavanja so vobče zanimiva, predavatelji sami strokovnjaki in ugledne francoske osebnosti, po večini licejski in univerzitetni profesorji. Predavanja in praktične vaje znašajo Covprečno najmanj trideset tedenskih ur rez umetnostno-zgodovinskih vodstev, ki zavzemajo cele popoldneve. Redno obiskovanje kurza je torej za poletni čas precej naporno. Ne vštevši praktične vaje obsegajo predavanju osem predmetov. Navedem jih, ker dajejo tako najbolj pregledno sliko tečaja samega. Predstavljajo pa letošnji minuli tečaj. 1. Francoske institucije, predaval g. Georges W e i 11, profesor filozofske fakultete na univerzi v Cuenu (v juliju: Volitve v zakonodajno skupščino, v avgustu: Najnovejše reforme v državnem šolstvu). 2. Francoska umetnost, predavala in vodila gg Roux in Blanchot (julijo in avgusta; uvodna predavanju in vodstva po Trocuderu, Louvru, Pctlt-Paluisiu. Luxembourgu. Notre Dame in Vrrsail-lesu; za udeležence tečaja je povsod vstop prost). 3. Francoska klasična književnost. Sedemnajsto stoletje (v juliju predaval g. Jen n N o r m n n d , profesor no liceju | Voltaire: La Bruyere, v avgustu predaval g. S. Rocheblave, bivši profesor na univerzi * Strasbourgu: Drama v 17. stol.). Osemnajsto sto*-letje (v juliju predaval g. Rocheblaver Roman v 18. stol.). 4. francoska književnost 19. stoletja, predaval znani literarni zgodovinar Rene D o u m i c, član F rancoske Akademije (v juliju: Victor Hugo, v avgustu: Razvoj modernega teatra). 5. Historična gramatiko ! moderne francoščine (v juliju predaval g. P. Laurent, profesor na liceju Henri IV.: Glagol v 17. stoletju, v avgustu predaval g. Mil la rde t, Drofesor ua filozofski fakulteti univerze v Montpeilierju: Slovnični pretres >Cida«), 6. Razlaga tekstov. Razlaga klasičnih tekstov: v juliju in avgustu g. Le gen-dre, profesor na liceju Montaigne: Corneille, Polyencte (v juliju), La Fontaine, Fables I, II, III. (v avgustu). Razlaga tekstov iz 19. stoletja ! v juliju g. A. VVeil, profesor na liceju Janson-de-Sailly: Victor Ilugo, La Legende des Siecles, v avgustu g. S. Rocneblave: Mme de Stael, Pages choisies. 7. Uporabna gramatika, predaval g. Frey, ravnatelj tečaja in profesor na liceju Michelet (v juliju: Dejanje, v avgustu: Dcterminacija in kvalifikacija bitij). 8 Izgovarjava. a) Eksperimentalna fonetika z ozirom na pouk izgovorjave (v juliju in avgustu abbč M i 11 e t: Tuje izgovarjanje francoskih vokalov (v juliju) in konzonnntov (v avgustu), b) Praktični kurz (v juliju g. obbe Millet- Popravljanje napačnega izgovora, v avgustu g. Fauste-Lachotte: Eksperimentalno predočevanje francoskih glasov, pregled glavnih principov branja, popravljanje napačnega izgovarjanja). Pri tem kurzu so slušntelji(-ce) razdeljeni v četvero skupin: v eni so Angleži, v drugi Nemci, v tretji Slovani, v četrti vse ostale narodnosti. c) Analitski in teoretski kurz fiancoske izgovorjave in dikcije hkrati s primerjalnim študijem tujih napak (v juliju in avgustu gdč. rayolIe-Faylis, članica Cotnedie Francaise). Praktične vaje so razdeljene na tri oddelke: na višji, srednji in pripravljalni oddelek. Obstojajo v prepariranju tekstov iz antologij, v vzporednem studirnnju slovnice, v oddajanju prostih spisov po danih temah itd. (Dalje.) Nova mnzika št 5. Oktobrska 5. štev »Nova Muzikac izide danes. Zakasnila se je radi tega, ker je bil glavni notorez beograjskega štamparsko-umetniškega zavoda »Zlatibor«, v katerem se »Nova Muzikac sedaj tiska, 14 dni bolan. Zvezek ima literarne priloge, ker je imel 4. zv. dvojno, ima pa dvojni obseg priloge »Mala Nova Muzikac, ker take priloge ni imel 4. zvezek. Številka obsega 16 strani notnega tiska za klavir in umetniške plesne vsebine komponistov J. Pavčiča (Spomin na prvi ples), J. Ravnika (Valse melancholiiue), M. Bravničarja (Tango), Sr. Koporca (Menuet), M. Tnjčeviča (Prva mala suita v štirih stavkih), St. Premrl (Dva otroška plesa), E. Adamič (Štirje otroški plesi) in SI. Osterc (Valse lente). Glasbena Matica nujno prosi vse naročnike, da poravnajo ! naročnino, ker je jNova Muzikac v težki finančni stiski. • Varšavski Pen-Mub jc ustanovil dvoje nagrad po 1000 zlotv, in sicer za najboljši prevod kakega poljskega dela v tuj jezik in za najboljši prevod kakega inozemskega dela Nagradi bi se podeljevali vsako leto. Za klubovega tajnika je bil izvoljen Ju-Ijan Woloszynowski. Najbolj kunovgne knjig« y septembru t. !. -Lit. Welt« navaja tri knjige, ki so se v sept. t. L največ kupovale: Tilla Durieu*. Eine Ttir fHIlt ins SchloB (njen prvenec, Fr. Werfel: Abituriententag in Mau-rois: Disraeli Spori Športni dogoditi Stadion, ki ga bo gradila dunajska občina, bo stal 4 do 8 milijonov šilingov in bo imel prostora za 60.000 gledavcev. Prihodnje leto se bo vršila v njem že delavska olimpiada. Od nogometnih iger omenjamo se neodločeno tekmo WAC proti milanski Ambrosiana 2 : 2, igro Hungaria-Ujpest 3 : 3, Somogni-Sabaria 2 : 1 (to je že četrti poraz tega sicer tako odličnega kluba v kratkem času). Italija je v Zurichu po izredno hudem boju v tekmi za evropski pokal premagala Švico 3 : 2 in se je pomaknila s tem na prvo mesto; sledijo Češkoslovaška, Avstrija, Ogrska, Švica. Na Dunaju: Austria Vienna 2 : 0, Nicholson Slovan 2 : 1, Admira Wacker 5 : 1, Rupid FAC 5 : 1. K dogodkom v tenisu pripominjamo,, da sta se Koželuh in Richards udarila v zadnjem času Šestkrat ter da je Koieluhov Karel petkrat zmagal; to potrjuje slučajnost Richardsove zmage. Na Dunaju je teklo pri lahkontletskih tekmah delavskih telovadnih zvez po okraju Favoriten 32 štafet po 36 mož, torej skoraj 1000 tekačov, vsak obtežen s 7 kg težkim nahrbtnikom; pot je bila dolga 7.5 km in jo je pretekla prva štafeta v 20 : 22.06. Hkrati se je vršila tekma 30 kolesarskih štafet po 4 možje na 14 km in je prišla zmagujoča štafeta na cilj v 33 : 20. Dunajčanka Perkaus je v Budimpešti rekor-diraJa z metom diska 31.00 m. — V Italiji je dobil maratonski tok Finec Marte! in v 2 : 41 : 25.2, drugI jo bil znani angleški maratonski tekač Ferris v 2 : 48 : 49, tretji Italijan Prnto. Robinsonovi pa njenega rekorda 100 y v 11 sek. ne bodo priznali, ker ji je pihal veter v hrbet. — 00 kilometrov v petih urah prehoditi je že nekaj; Nemec Halmel jih je prehodil v 5 : 01 • 21.3. Diener bo spet boksal. Njegov rojak Rademacher je na Japonskem še startal; na 100 m in na 200 m v prsnem plavanju je zmagal Tsuruta v 1 : 17.4 in 2 : 52.6 (R 1 : 18.4 in 2 : 55), na 400 m pa Rademacher v 6 : 20, Ts. 6 : 24 : 5; R. je bil na koncu 6 m pred Tsu-rutem). Nemcu se je poznala utrujenost, vslod dolge vožnje. Gledavcev se je nabralo 12.000 do 15.000. Gospod in dama sta na dirkališču Montlhčry (Pariz) skupaj vozila na motornem kolesu neprestano skoz 12 ur; prevozila sta nad 1284 km, na uro dobrih 107 km. Še nekaj avtomnbilnih in aviatienih rekor-doT bomo navedli ; je tlobro, da si jih včasih pokličemo v spomin. Ž avtomobilom je vozil I ta v Eeech na uro 334 indiciranih kilometrov; v vodi Z motornim čolnom Miss Andrica Garwood 14!) km; Bernardi z acroplanom Macchi-Fiat 513 km; z aeroplanom Roineo-Jupiter se je pa dvignil Donati 12.700 Um vigoko. Pisali smo, da bo skušal dcseči Segrave z avtomobilom hitrost 380 km. Greig pa z aeroplanom tudi dosti več kot Bernardi. Gorskim kolesarskim tekmovanjem posvečajo v drugih državah veliko več pozornosti kot pri nas. Take tekme zahtevajo od tekmovalca izredne »možnosti; tukaj ni nobenega počitka, vozač mora zbrati vse sile, da more vsled vedno dvigajoče se ceste zmagovati progo. Tekmovanja na Riederberg, Ries, Arlberg, Brenner, Semmering so vsakoletne prireditve Avstrije. Cesta na Brenner ima večinoma 18 pošto vzpona, cesta Sohotwein-Sommering pa samo 8.2 pošto in je ravno zato najprikladnejša proga. V letu 1925 je bil postavljen na tej progi v dollini 10 km rekord včasu 24 : 35.9 min. — če primerjamo progo Pijava {rorica—Turjak in čas, Ki ga je dosegel Zanoškar v nedeljo na progi 12 km 600 m, bomo videli, v kaki formi se nahajajo naši vozači. — V. Razpis olimpijskega petoboja za prvenstvo Slovenije v letu 1928. ASK Primorje razpisuje na nedeljo, 28. oktobra 1928, s pričetkom ob 10. olimpijski petoboj za prvenstvo Slovenije v letu 1928. Prireditev se vrši na igrišču ASK Primorje, Dunajska c. Tekališče je iz leša, ima 4 nedvignjene zavoje in je dolgo 395.50 m. Tekmovanje se vrši brez han-dicapa in po obstoječih pravilih JLASa. Prijavnimi znaša za osebo Din 20 in je isto, priloženo prijavi, poslati najkasneje do nede'je, 21. f. m. ob 12. na naslov: S. Sancin, Tavčarjeva ul. 1. Naknadne prijave 6e sprejemajo proti dvojjii prijavnini do 25. okt. ob 12. na isti naslov. Redosled tekmovanja je sledeči: 1. Skok v daljavo z zaletom, 2. Met kopia, 3. Tek 1500 m. Dovoljeni 30 samo po trije meti, oziroma skoki; teke 20 in 1500 m absolvira vsak tekmovalec posamezno. Klasifikacija se izvrši po tabeli za desetoboj, ki jo izdaja FIAA. Nagrade: I. mesto — primerno darilo — in naslov prvaka Slo- venije za leto 1928. v olimpijskem petoboju; II. in III. mesto plakete. — Akademski Športni Klub Primorje. Programi Uadio-Efublfana Sreda 17. okt.: 12: Reproducirana glasba ln borzna poročila. — 19: Srbohrvaščina, poučuje prof. Mazovec. — 19.30: Zemljepisne podlage industrije, prometa in trgovine v naši državi, predava prof. dr. Val ter Bohinjc. — 20: Pevski večer »Ljubljanskega Zvona«. Oktet poje narodne pesmi. Samospeve poje gdč. Ramšnk, pri klav g. Prelovec: 1. Z. Prelovec: Tažba. 2. Z. Prelovec: Pesem zapuščene iz igre »Zakleti grad-. 3. Z. Prelovec: Bom šel na planine. — Jazz-band (Švaba). -- 21.30; Poročila. Četrtek 18. okt.: 12: Reproducirana glasba in borzna poročila. — 19: Laščina, poučuje prof. Gruden. — 19.30: O elektronkah, predava prof. Andree. — 20: Cello-solo koncert koncertnega mojstra prof. Šedlbauerja, učit. na Glasb, Matici v Ptuju: 1. Ed. Lalo: Concert d-moll (Preludio-Allo maestoso Intermezzo-Allo presto-Allo vivace; 2. Jos. Suk, op 3: Balada; — op. 3: Serenada; 3. A. Dvorak: Gozdna tiliota; 4. Cesar Cui, op 36: Can-tabile; 5. Al. Glasunov, op. 20: Serennge cspa-gnole; — op. 71: Cliant du Mens strel. (Vmesne solospeve poje g. Mirko 1'ugelj: 1. škerjnnec: Počitek pod goro; — Vizija; 3. Mozart: Arija iz Don Juana; 4. dr. A. Dolinar: Romanca; 5. Savin: Predsmrtnica; 6. Čajkovski: Arija Gremina Iz »Onjegina«; 7. Gounod: Rondo iz jFausta«. — 21.30 Poročila. "Drugi programi Četrtek, 18. oktobra. Zagreb: 17.30. Popoldanski koncert (violon-cello in klavir). — 19.30 Prenos iz Prage. Koncert češke filharmonije. — Breslau: 16.30 Zabavni koncert. — 20.15 Vijolinski koncert. — 21.15 Vesela kvartetska glasba. — Pra^a: 12.15 Opoldanski koncert — 16.30 Koncert vojaške godbe. — 19.30 Simfoničen koncert češke filharmonije. Himne. —• Nagovor ministra Beneša. — Suk: Legenda mrtvih zmagovalcev. — Smetana: Blanik, simf pesnitev. — Dvorak: Dediči Bele gore, himna za meš. zbor in veliki orkester. — Leipzig: 20 Koncert R. Stolzove glasbe. Odlomki iz njegovih operet in druga deta. — 21 Poljudna orkestralna glasba. — Stuttgart: 16.15 Popoldanski koncert. — 19.15 Predavanje Krvni pritisk in njega vpliv na bolezni. — 20.15 »Halo, tu radio Zeinija«, radio simfonija. — Bern: 17 Orkestra ni koncert. — 20.40 Orkestralni in soli-stovski koncert. — Katoviee: 20.30 Prenos koncerta iz Varšave. — Rim: 2045 »Hči velika tamburja«, opereta (Offenbach). — Langenbcrg: 17.45 Koncert 20 Koncert s pestrim sporedom. — Berlin! 16-30 Kramljanje o starem Dunaju. — 17 Koncertno delo za dve vijolini in klavir. —■ 19.30 Predavanje: Kako se poleg svojega poklica še nadaljuje izobrazba. — 20 Zabavni večer. — Dunaj: 11 iu 16.15 koncert kvarteta glasbe. — 19.30 »Aricdna na Naksu«, opera (R. StrauB); nato poljudna orkestralna glasba. — Miinchen: 17.30 Zabavni koncert — 20 Orkestralna g'asba. — Milan: 20.50 Prenos opere iz gledališča. —- Budapest: 1830 Koncert ciganske kapele. — 21.15 Koncert solistke s sodelovanjem flavte. —-22.15 Koncert kvinteta na pihala. Izpred? &®Mšča Če ga jezik srbi... Oče Klemše je znan po svoji nadutosti in nesramnem obnašanju do vseh, s katerimi pride do občevanja. Rad udari z jezikom, kakor pravi narodna prislovica; udari pa pogosto tudi s pestjo ali kakorkoli drugače. Zadnjič je n. pr. neusmiljeno bil svojo rodno hčer in so ga zaradi tega posadili na zatožno klop. Mož se brani na vse načine in junaško odbija vse izpovedbe prič. Tudi pri tem poslu pokaže svojo staro slabost; niti pred samim sodnikom ne odjenja in uprav nesramno napada pričo, ki izpoveduje, da je »pač nekaj slišala o tem« in podobno. Klemše priči pred sodnikom javno in ostro očita, da laže. Ponovno ga sodnik opozarja, naj brzda svoj jezile, ker da je tako ali podobno očitanje nedopustno in strogo kaznivo. Mož kljub temu misli, da si sme dovoliti tak »špas« in priči še nadalje očita laž. In tako se ie zgodilo očetu Ivlem-šetu, da je bil za dejanje, radi katerega so ga posadili na zatožno klop, radi pomanjkanja dokazov oproščen, bil pa je ob istem času obsojen radi omenjenega očitka, da namreč priča laže. Sedel bo radi svojega nebrzdanega jezika dva dni. Naznanila Cfublffanalto gledališče Začetek ob 20 Drama: Sreda, 17. oktobra: NOBLOVA NAGRADA. Pre- mijerski ubonnm. Četrtek, 18. okt. KROG S KREDO (C). Petek, 19. okt. Zaprto. Opera: Začetek ob pol 20. Sreda. 17. oktobra: Zaprto. Četrtek, 18. okt. BOCCACCIO, Premierski abonma. Petek, 19. okt. SALOME Za lanske C aboneute. V sredo 17. oktobra bo premijern Bergninn-nove komedije »Noblova nagrada«-. Delo spnda meji najboljše in na bolj znane komedije današnje švedske literature. Vlogo starega Sve-denhielma bo igral g. Skrbinšek, oba rolucla Svedenhinlmu gg. Rogoz in Jan, Julijo Sveden-hiel m gdčna Debelnkovn, Marto Bohmannovo gospa Medvedova, Astrid gdčna Vicln. Eriksona c Lipah, 1'edersenu g. Sancin, snažilko gospa Rnkar jeva, eksekutorja g. Potokar. Režijo inta g. Ciril Debevec. Mariborsko gledališče Sreda. 17. oktobra ob 20: GEJŠA Red B. Kuponi. Četrtek, 18. oktobra ob 20: MOJ OČE JE IMEL PRAV. Red C. Kuponi. Plesni večer Ksenije Burghauser v mariborskem gledališču se vrši v torek 23. oktobru, na kar že danes opozarjumo. Prireditve in društvene vesti Vsaka objava pod tem naslovom te mora platati in sicer prvih 15 besed po 25 par, vsako nadatjna beseda po 3 Din. Prvi izvenerkveni sestanek v letošnji zimski sezoni ima danes zvečer v družbeni dvorani Križanska moška kongregacija. Pričetek ob 8. Prosimo točne in številne udeležbe. Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. Danes, v sredo važna pevska vaja in sestanek zu mešan zbor ob 8 zvečer. Prosimo gotove in točne udeležbe vseh članov in člunic. Jutri važen nastop. — Odbor. Cerkveni vesfnlk MISIJONSKA NEDELJA Meseca oktobra je posvečena enn nedelja po želji sv. stolice misi jonski misli. Za mesto Ljubljano je določena letos prihodnja nedelja (21. oktobra), po deželi pa bo misijonski praznik zadnjo oktobrsko nedeljo (28. oktobra). Misijonski praznik se praznuje predvsem cerkveno. Cerkev vabi vernike k sprejemanju sv. zakramentov, k snokornim delom in molitvi za misijonc; božja beseda velja ta dan predvsem misijonski misli. Mi Slovenci imamo letos Glavo pokonci! Nc uklonite se pri prvem napadu prehlada, gripe, influencel so prignano sredslvo proti glavobolu in vročini, glavnih po-javih pri tistih bo» pL^«-'"'"*] leznih. - Pristne samo v originalnem zavoju ..jtkiakijGidat". poseben povod, da se navdušimo zu misijonsko misel. Spomnimo se 70 letnice smrti velikega misijonarja osrednje Afrike Ignacija Knoblehar-ja in 60 letnice smrti škofa Barage, misijonarja Indijancev. Naj bi sc zdaj v jeseni in pozimi priredila predavanja o Knoblennrju in Baragi. Unio Cleri (Pred škofijo 4) da z veseljem na razpolago skiopiične slike. Vodstvo DŠV in Unio clerL Kongregncijn zn gospode pri sv. Jožefu ima drevi shod v kapeli ob pol 8, nato odborova seja. Orel Občni zbor Krekovega orlovskega okrožja v Škof ji Loki se vrši v nedeljo 28. oktobra ob 7 zvečer v Društveni dvorani. Opozarjamo vse odseke, du se občnega zbora udeleže po dveh zastopnikih, po poslovniku načelnik in predsednik, oziroma namestnik. Pol&veitovainfa Velik pes ovčje pasme se je zatekel v hišo Kleče 19, kjer ga lastnik lahko dobi. Ičžss s« iiislan nik ki se dobro razume na oskrbovanje in negovanje vina. kakor tudi na sadjarstvo ln vrtnarstvo. Mesto stalno. Oglasiti se je po možnosti osebno ali s phmeno ponudbo na naslov: Motel ,Srbski kra)]' Beograd. Služba se more takoj nastopiti. Slara renomirana Ivrdka Spisal Leopold Aiidrce Broširan Din 60'—, vei.uti Din 76*— v Lšubiiani. kol prva in najstarejša izdelovalnlca in ras-pošiljalnica priporoča prislne kranjske klobase priznano kol specialilela izdelane zajamčeno samo iz svinjskega mesa iastnega izdelka L 'd ts n iS m samo poleg Mestne elektrarne Brzojavke: Urbas Ljubljana Telefon šL 3322 V»6volod Ivtoov: Povratek (Povest.) 10 >,Tasno je, da tukaj ni šel Čingis-Khan v Rusijo. Sicer bi ne bilo take megle. Vsa vlažna mesta je 011 osnažil s človeško krvjo ... spomnite se Turkestana, profesor.* Včasih pridejo v tepluško ljudje v kožuhih povrh usnjenih suknjičev. Ko pregledujejo mandate, površno gledajo papirje, gledajo pa nekam čez glave, kakor da bi ugotavljali po duhu, kdo je kdo — kam se pelje. Ptice na selitvi so gotovo tudi take. Oči imajo od vetra rdeče in nenavadno razširjene nosnice. — Prav take nosnice je zagledal profesor pri mon-golu Čži: Dava-Dorčži je bil pri postajenačelniku, prosil ga je, da bi jih priklopih prvi garnituri. Profesor je prosil vrč tople vode. Ko mu je dal Čži vrč, je narisal z njegovim zlomljenim ročajem nepravilno peterokrako zvezdo na umazanih tleh, je pljunil in se hitro sunil s prstom v prsa. Profesorju bi bilo treba naučiti se mongolskega Jezika. Bridko mu je ob tem in nemara zato se mu zdi voda neobičajno sladka ... * Po izročilu »Zaupne povesti o mongolskem narodu« XIII. st je bil osumljen orjak Hnsar zarote proti Čingis-Kluinu in ga je rešila smrti le stara mati. >Večno modro nebo« (Men-ko-Tengri) Je bilo poseben pokrovitelj Mongolov In samega Čingis-KImnn, ki se je smatral kot izvoljenca neba. Krvave žrtve in ogenj so igrali veliko vlogo v poganstvu (šamanstvu) Mongolov kot obramba proti številnim hudobnim duhovom. Vojvode člngis-Khnna Diebe In Subedej sta bila v Rusiji le mimogrede 1. 1223 ko sta prlfla na zasledovanju premaganega Horezin-šaha skozi Kavkaz v južnoruske stepe, strahovito potolkla rusko vojsko ob reki Kalki in se zopet vrnila zn RnspIJ-sko morje, ne dn bi osvojila Kijev, do katerega jima je osfalo *amo nekoliko dni hoda. To noč zopet streljajo zeleni na vlak. Vodja vlaka mobilizira vse vojake. Tepluško varujejo ženska, Šurka in profesor Safonov. Čži in še trije se ne povrnejo. Profesor vprašuje: »So jih ubili?« Dava-Dorčži sune z revolverjem proti zaboju: »Ušli so! Z rdečimi vojaki!... Lastnoročno bi bil ustrelil te pse, če ne bi... Kaj imajo tam, kako naj to razumem?« Vitalij Vitaljevič se spominja zvezde, katero je narisal Čži na tleh in razume. Na drugi postaji (ali so Mongoli razumeli ruski?) dohitijo tepluško topovi. Sivkastomodro platno, s katerim so prevlečeni stroji, se gubanči in blišči od slane. Temne kepe oklopnic. Rumena perot letala. (Ali so oni, ki so odšli, zavohali vojno? To je bolj verjetno.) Vso noč drevijo s težkim ropotom mimo postaje, kakor da bi zvijali v klobčič zveneče tračnice. Tep-luške z ljudmi se spoštljivo odstranijo. Jekleni stroji vržejo v tepluško plakate in kose dnevnikov, na katerih stojijo kakor brizg strdelega jekla besede — klici: »Vojna!... Tovariši«... Za slroji so ljudje v usnjenih suknjah. Profesorju se zdi, da so sami tudi deli strojev, le da niso prevlečeni s platnom. Samo njihova prsa zapazi. Čudno je dihanje teh prs; ravni, komaj zbočeni in blesteči štirikotniki, — gotovo so zelo topli, če tako ostro ln močno dihajo. Megla se vleže nad smreke. Profesor gre zamišljen v tepluško. Kmalu priteče tja Dava-Dorčži, ki se mu mudi, za njim pride potem Anisimov. Listnice nima več, toda njegova usnjena suknja je čudno podobna listnici. Vroče stisne roko profesorju in se ogleduje: Se peljete? Le naprej, le naprej!... Jaz pa se bom tačas tukaj vojskoval. Sem se vpisal v našo piter- sko četo, v komunistični oddelek.1 Generali napadajo, splošna mobilizacija ... Da, polizana sodrga, da!« ... Še enkrat strese profesorju roko. »Na vas, tovariš Maksimov, stavim veliko upanie. Če ste tudi profesor, a ugajali ste mi na prvi pogled. Sedi in kuri peč s papirjem — tako kakor mi. Se sem mu rekel — treba je glavo obvezati... Pa sva začela govoriti o svetovni revoluciji.. .celo noč naprej. Poj-diva k nam v tepluško, s čajem postrežem, damo bova igrala. Dievel je tudi tam, z menoj, tega je ludi treba.« Ogleda se in potipa zaboj: »Še sediš?« Dava-Dorčži se prijazno dotakne profesorjevih ramen. »Težko d abo šel profesor z vami, tovariš Anisimov. Če smo tudi v najgršem položaju, kjlub temu sva odločila kakor prosvitijona Evropejca... to se tika pravzaprav samo profesorja... sva odločila in porabiva dnevno ves prosti čas za znanstvene preiskave iz področja mongoloznanstva. Če sem tudi le skromen zastopnik...« Anisimov vleče svoj suknjič, polipa zavihani nos in hitro koraka proti izhodu: »Z eno besedo ni časa!... Vsakemu svoje, navadna zgodba... saj vas ne vabim k predavanju, — če ne gre — pa ne gre!... Zelo enostavno!« ... Že je zunaj. Na postaji zvonijo. Vlak odide. In potem: Vlak stoji med smrekami. Mogoče je nekje — zeleni kader. Smreke šumijo, ena se dotika druge, — mraz in veter, — smrekam je otožno. Vojaki do pasa v snegu nabirajo dračje. V tepluški diši po smoli, toda ne od zaboja Buddhe. Ženska Cin-Čžun-Čan spi: nedavno, proden se ie ustvaril vlak, io je obiskal sam gigen. Gigen je živi včlovečeni Buddha: ona je zadovoljna. 1 Poter Veliki je bil navdušen za Nizozemsko, kjer se je učil delati !«uje. Nlzozfm?keg.~ izvora je celo ruska In potem slovanska troboitiirn. Ker se je podpisal car vndno holividskl Piter, jo ohranilo lo iiue v ljudski govorici tudi njegovo mesto Petrograd. l5SE8!3i K S > C- c o; ■ c- = = x C ® £' 2" ~ S ■ 2 to £ 5. ti f? % ** ? _ > pš d a S' P- 7? as .t. t N tO « S ~ "5 2. n n m J — o (S A* IO N* Ta -o n o > «1 .-c —. ? B 8 & i: K v,. % c r « = M o «1 — ti B' | • »r1 S ® rt s s! ^ — ^ rt Z i ? < c X d u f m. 30 -■ JQ co Z. te tt a P n fc r c-n ar < cr t® s i B fB M. C » -1 B. -t =■ —' UM S ar 111=811= Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1'50 Din. Najmanjši znesek5Din.Oglasi nad 9 vrstic se računajo višje.Zaoqla*e jtroqo litovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica 2Dur NaimanjšiztietckIODiri.Pristojbina za šifro 2Din.Vsakoqla> treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovanamo le.čejepriložena znamka. Ček. račun Sprejmem služkinjo veščo nemščine, 20 let staro, za gostilno in kuhinjska dela. - Naslov v upravi Slov. pod št. 9950. Ključavničarskega pomočnika popolnoma zmožnega vseh v to stroko spadajočih del, iščem. Nastop 'akoj, drugo po dogovoru. Andrej Dobrovoljc, ključavničarstvo, Vrhnika. Snažilca priborja močnejšega fanta, išče Hotel Štrukelj, Ljubljana. Klepar, pomočnika dobrega, za stalno sprejmem v Ljubljani. Naslov pove uprava »Slovenca pod štev. 10.097. Natakarica izurjena, se sprejme. Naslov se poizve v upravi Slovenca pod št. 10.100. Pošteno služkinjo ki jc vajena tudi kuhe. sprejme mala slovenska rodbina v Srbiji. Več se izve v upravi »Slovcnca« pod štev. 10.083. Gospodična ki je absolvirala 2. razr. trgov, akademije v Ljubljani, išče službe kot pisarniška moč. Najraje v Ljubljani ali Kranju. Gre tudi na deželo. - Naslov upravi Slovenca pod »Pisarniška moč« št. 10.091 Katera trgovina bi dala delo prvovrstni šivilji; konfekcijsko in perilo? - Dopisi pod »Delo na dom« 6t. 10.070 nn upravo Slovcnca. i i danes posluje inseratni odde'ek „S'ovenca" v svojem pavilionu poleg „Uniona" kot običajno, t. j. od 8. do 12. in od 2. do 6. Telefon 30-30 Novo uro za obrtnike in za ljudi, ki zaradi svojega poklica rabijo trpežno, točno žepno uro, dobite poleg velike izbire prvovrstnih Švicar, žepnih ur v ceniku stare strok, tvrdke Anton KllJmann, Maribor »t. 40/b. Zahtevajte cenik takoj, pošlje se brezplačno. hukove in hrastove odpadke od parkvtov do (tavlia po nizki erm ne dom Dama žaga I V. SCAGNETTI * Ljnbllunl ta goreniskiro kolodvorom Najcenejše in najuspešnejše krmilo za prašiče in J konje je zdrava, nova Naiboliii v mnterijalu in konstrukclil so kolesa in 8lva stroju znamko „Qi i4zncr" in „Ad ar" za dom. obrt In industrijo. — Sv carski pietltn. stroji „uudl«d". I-Uotum pisalni stroji „Uranlja" v treb velikostih Pouk vezenja brez leten! Ha obro el Le pri JOS. PETEL NC Ljubljana blizu PreSen ovega sp. ob vodi Večletna iraranelja ; Zahtevajte ponudbe 1000 Din nagrade dam onemu, ki preskrbi ; mojemu sinu mesto v tr- j govini za dobo l leta kot ^ navedbo cene praktikant, nairaje v kaki v modni trgovini v mestu, DrtlŽbi »Ilirija«, eventuetno tudi na de- Ljubljana, želi. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek lista pod »Praktikant« St. 10.112. Metoda Berlitz ; Pouk francoščine, angleščine, italijanščine, nemščine itd. po profesorjih dotičnih dežel. Vsak profesor poučuje edinoie v svoji materinščini. - Prijave samo: Kralja Petrn trg S/L, Ljubljana. Agilnega akviziterja za prodajo gospodinjstvu potrebnega predmeta za Ljubljano sprejmem proti proviziji - Naslov pove uprava pod. štev. 10.094. * Službo dobite pri nas vsi, kateri jo iščete, brez razlike spola in stanu že od 15 let naprej. Dnevno zaslužite 30 lin in 100 Din. Ni no->er.a prevara: pošljite svoj naslov s prilogo znamko 3 Din na podružnico Slovenca v Mariboru pod »Zajamčeno^. Kislo zelje 3 do 4000 kg, na stroj ribano, naprodaj. Cena po dogovoru. - Poizve sc v Drnvljah 51, St. Vid n. Lj. Kostanj zdrav. 3.50 Din za kg, s I pošte Sunja, pošiljam po povzetju od 25 kg dalje. Mijo Grgurič, Sunja, Hrvatska. Dijakinja se sprejme na stanovanje event. v vso oskrbo. Lepa, solnčna soba, krasna oprema. Nemška in srbo-hrvatska konverzacija. — Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 10.069. Trgovino dam v najem tik farne cerkve, najraje ženski osebi, ki bi bila obenem vajena pletenja. - Naslov v upravi Slov. št. 10.092. Lep3, solnčna soba se ugod. odda pri bolišd družini dvema gospodičnama ali dijakinjama v Vodmatu event. z vso oskrbo. Naslov v upravi Slovenca pod štev. 9972. Šlezijski premog odlični, in koks, prompt-| no iz skladišča, ter trboveljski premog, dobavlja Čebin, Ljubljana, Wolfo-va ulica 1. — TeL 2756. Vijoline kitare, citre, strune in potrebščine kupite najbolje pri M. Mušiču Paviljon za dramskim gledališčem. Prepričajte sel Stanovanje snažno in solnčno, s tremi sobami, kuhinjo in pritiklinami, se s 1. nov. odda mirni stranki. Naslov pove oglasni oddel. Slovenca pod št 10.096. Puhasto perje kg 38 Din. razpošiljam fio povzetju najmani 5 kg zkoristite priliko, dokler zaloga traja. Imam tudi beli puh kg 300 Din , L. Brozovič, L cm čistio-! na perja. Zagreb. Uica 82 I U Skladišče 16X5 m, sredi mesta, sc odda takoj. - Vprašati: trgov. Toni Jager, Dvorni trg, Ljubljana. Lepo posestvo hišo z gospodarskim poslopjem in vsemi potrebščinami, v lepem kraju pri Ljubljani, ugodno prodam ali dam v najem. Naslov pove uprava (ista pod št. 9883. Proda se razna hišna in kuhinjska ninis j oprava, železen štedilnik. Gosposka 4/1. Prosim vsakogar, ki ve, kje je čevljar, pomočnik Karel Hojker, da mu pove, naj pride takoj tu-sem, kjer ga čakajo zelo važna pisma, ozir. naj sporoči svoj naslov na Oblastno deško vzgajališče v Ljubljani. Parcela 300—500 m5 sv. Krištof-Posavje, se kupi. — Ponudbe na upravo Slovenca pod »Parcela« 10.098. m uiil »j. B 11 in! Kupim Diesel- : ali motor na sesalni plin j (Sauggasmotor). 40 do 50 KS, v brezhibnem stanju. Ponudbe z opisom in '.eno na Stjepan Kupčič, Sisak. Hlode bnkove in hrastove (hrastove že od 20 cm na-i prej), kupuje parna žaga ' V. Scagnetti, Ljubljana. Ia, bukova drva kupim vsako množino. -Ponudbe z navedbo cene franko vagon na upravo Slovenca pod »Takoj? plačilo« St. 9947. I Dobi sc po zelo nizki ceni pri tvrdki A. VOLK, Ljubljana, Rcsljeva cesta 24. Zahtevajte ponudbe. Vilharjeva cesta (za glavnim kolodvorom). Krojači in šivilje! Kroje (šnite) po najnovejši modi razpošilja za dame in gospode: Knafelj Alojzij, učitelj krojaštva, Ljubljana, Križevniška 2 Pozor! Slike za legitimacije izvršuje najhitreje in ceno Franc Kune, fotograf, Ljubljana, \Volfova ulica. Volna in bombaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po JV nainižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 • Židovska 4. Darujte Podpornemu društvu slepih, Ljubljana, "^ollova ulica St. 12! Parkefe hmstovo in bukove hrastov resa« Bes In parjieno bukovino prodaja najugodneje Ivan tovarna parket In parno Sage Ljubljana - Metelkova ulica 4. Telefon 2244. Kupili«! vedno in vsako koliii >0 hrasto* vlh hlodov, hrastovih desk 27 mm ln hrastove frlz«. plan* < uajvISte M. GERaAK & C0. l/jnblj&nn. Prečna ulica 4 (poleg mestne liudske kopeli). — Telefon 2329. Razpisujemo dobavo kompletnega materijala za izdelavo jamskih železnih vozičkov Ponudbe jc vložiti do 23. oktobra t. L Natančnejše informacije pri Direkciji drž. rudnika Zabukovca pri Celju. Vsalcdo dobi za Din 90— lepo rožasto flanelasto odejo R. MIKLAUC „Pr! Škofu" L|UBL]A!VA Pred Skotijo Stev. 3 Liogerjeva ntlea Ogromen prihranek izdatkov za vsakovrstno blago, za moške ;n ženske obleke, za razno perilo, kamgarnc, sukno, blago za ženske plašče, raznovrstne parhete za obleke in perilo Sezijska razprodaja Kamgarni za moške obleke od 110 Din, važno sukno za moške obleke od 40 Din, za žensk« plašče od 60 Din, volneno blago za ženske obleke, dvojna širina, od 34 Din, različni kambriki od 10 Din, vsakovrstni parheti od 9 Din naprej. Suk-nena obleka 3-20 m blaga z vso dobio podlogo samo 230 Din Vse navedeno sc dobi samo v manufakturni trgovini Ivan Kos, Uublfana Sv. Petra cesta SL 23 Nc zamudite ugodne prilike! Oglejte si blago! AGILEN POTNIK 25 do 30 let star. neoženjen, če mogoče iz stroke kolon atnegn blaga, z dobro trgovsko odgojo in dovolj iim znanjem slovenskega in nemškega jezika, more z dovrgenim in zanesliivim delom dobiti stalno nameščenje v večiem pod.etiu. — Rokopisne ponudbe s prepisi spričeval se prosi poslati pod .Marljivost 105" NA INTERREKLAM D. D.. ZAOREB. MAROVSKA BROJ ozariamo na, Poslužujte sc ga ob vsaki prilik v našem dnevniku. . PUH - PERJE R.MIKLAUC LJUBLJANA v, V .S od 18 cm srednjega premera naprej in 1 m dolžine dalje v vseh množinah ali tudi cele gabrove gozde kupimo. Ponudbe na 91 za trgovino in industrijo V ZAGREBU, MESNIČKA JjL. 17 Tužnim srcem javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da jc naša preljuba sestra oziiroma teta in svakinja Minka Hrašcvec p!. HomsnsgO t rol Homan danes ob pol 2, previdena s tolažiti sv, vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne rajnice sc vrši v četrtek 18. oktobra 1928 ob pol 5 popoldne. Radovljica, dne 16. oktobra 1928. Rodbini Homan in Hrašovec. F)rez posebnega naznanila. MM izbiro. Najnižje Dvokotesa nova od Din lOUO"— naprej. Sivalm stroji od Din I400"— naprej. Otroški vozički od Din '240*— 'laprej. Motorji po najnižji ceni. Oglejte si pred nakupom «alogo. — Prodaia nn nbroke. Ceniki franko. „TRIBU-4M", F. B. L. Ljubljana« KarSovska cesta Številka 4. Prima suhe bosanske slive mm Din 43.— Din 81.- etuiranc' v zabojčkih po 5 kg 10 kg Suhe hrnSke in jabolka "•C rnvolu 4 Din ceneje. — Franko poštnina in ovojnina — Polilja po povzetju Iz Gallspaeha v Avstriji smo prejeli žalostno vest, da je tam nenadoma umrl, gospod prokurisi in dolgoletni likvidator naše ljubljanske podružnice v starosti 47. let. - Počival bo v Galispachu, kjer ie iskal zdravja. Bodi mu ohranjen blag spomin! »Slavija«, jugoslovanska zavarovalna banka v Ljubljani. Eksport G. DRECHSLER, Tuzla, Bosna. po Din 4'25 v poljubnih količinah pri Bosaodarsfci zvezi v LjubKoni Razglas o draZbfl looa Lov krajevne občine Srednja vas v Bohinju se bo oddal za dobo od 1. novembra 1928 do 31. marca 1933 potom avne dražbe v zakup v uradu sre-skega poglavarja v Radovljici v soboto dne 20. oktobra ob 9, mL Zakupni in dražbeni pogoji so pri istem uradu na vpogled ob običajnih urad. UTah. Za Jugoslovansko tiskarne » LJubljani: Karel Cet Izdajatelj dr. I t Kaiovcc. Urednik: Franc TcrsegUn