Leto IX., št« 42 (^iütbo» xviin ». 24» a> Ljubljana, ponedeljek
Cena 2 M»
w ^idvutóCvo. ujuoijautL, nati jeva ulica & — Telefon St. 8122, 3123, 3124, 8125, 812«. (nseratzu oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 8483 ta 2482. Podružnica Maribor: Gospodu rita
tt. 11. — Telefoa St. 2456, Podružnica Celje: Kocenova rilca
St 2, — Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pil kokxbWM
st. ioa
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: ▼ hlSl dr. Baum-
gartnerja.
Ponedeljska izdaja
„življenje in svet**
tm. 8124,3125 ta am ponedeljek «Jutra). ^ Na-m posebej ta velja po pm* prejemaaa Din po
dh dostavljena Dtn 5.-
U. Tetata
ri. 1, TM.
it. SÉ^^ NfK
RokopM as bs vračajo. — Oglasi pe
tarifo.
SNA OTVORITEV NOVE
PALAČE NARODNE SKUPŠČINE
Včeraj 1 in
bilo ob prisotnosti kraljevega zastopnika, članov vlade - predstavništva otvorfeno novo poslopje Jugoslovenskega parlamenta

Beograd, 18. oktobra. Ob 11.30 je bilo slovesno otvorjeno novo poslopje narodne skupščine v prisotnosti zastopnika Nj. Vel. kralja divizijskega generala Nikole Hrističa. Cerkvene obrede je opravil pa-trijarh Varna va. Navzoči so bili tudi ministri Ko žulj. Cvettkovič, Stošovič, Stankovi^. Subotič, Letica, dir. Rogič, nadškof Radič, vrhovni rabin dr. Alkalaj, predsednik senata dr. Ljubomir Tomašič, večje število senatorjev in narodnih poslancev, predsednik narodne skupščine Stevan Cirio, ter mnogo zastopnikov oblasti, ustanov, diplomatski zbor in drugi.
Govor ministra dr. Kožulja
Po blagoslovitvi je imel minister za gradbe dr. Marko Kožulj govor, v katerem je opisal, kako so pred 30 leti postavili temelj novemu poslopju narodne skup ščdne. Govoril je o zgodovinskem razvoju prve srbske skupščine, ki se je sestala že pred 130 leti. Posebno je bila značilna skupščina v Stružnici 25. aprila 1804 pod vodstvom Karagjorgja. ki je bila najznamenitejša v parlamentarni zgodovini Srbov Nafto je podal pregled razvoja vseh skupščin, ki so zasedale ne le v Beogradu. Nišu m Kragujevcu. nego tud|i v ostalih mestih za časa Karagjorgja in pozneje. Omenil je inženjerje in ostale može, ki so sodelovali pri gradnji novega poslopja^ in pripomnil, da je mrva narodna skupščina stala doslej 62 milijonov Din. Ob koncu je naglasih Z vero-v Boga. z vero v našega vzvišenega mladega kralja Petra II., t Nj. Vis, kneza namestnika Pavla m kra Ijevga namestnika gg. Radenika Stankrr viča in dr. Iva Peroviča izroča vlada to veliko zgradbo vam, g. predsednik, z željo, da jo čnvaite sedanje pokolenje, kakor tudi za bodoče naraščaje v blagor naroda.
Za njim je govoril
predsednik narodne skupščine St. čirič
ki »e je spominjal Nj. Vel. Kralja Pefcra I. Osvoboditelja kot jugoslovenskega kralja. Nato je dejal: Kot eden prvih najvidnejših znakov napredka je bil položen temeljni kamen nove narodne skupščine, toda njeni vrli delavci so morali opusrtüi to delo. Neumorne roke so pustile kladiva in segle po drugem orodju. Čakalo jih je novo delo. bilo ie treba zgraditi veliko domovi,no. Ne čudimo se, ee smo šele danes dovršili to delo. kajti med tem smo ustvarili našo lepo domovino.
Ne bi hotel v teh svečanih trenutkih oživljati težkih spominov, toda preteklost je pretežka, da bi mogli praznovati nas praznik z nemoteno radostjo. Služba narodu v tem domu se moTa pričeti z občutkom globoke boli m brezmejne pi et et e napram onim, ki so tu v častni borbi za blagor domovine plačali svoje delo s krvjo. Žrtve so bile strašne in se ne moremo brezskrbno rad-ovati današnjega dne, ni it i ne smemo pogledati v bodočnost, preden se. ne poklonimo manom teh velikih žrtev velikega rodoljubi j a. Naj bi nas njihovi grobovi spajali in ne razdvajali, ker je bol enaka za vse, enako velika, enako globoka, enako večna in enako upravičena. Zato nas ti grobovi ne morejo deliti, ker bi to pomenilo onečaščenje spomina onih, ki •v njih počivajo.
Kolikor je danes svečani dan radosti,
»am ta radjost ni svetla, ker ne moremo pTeiti preko boli v duši, da niso tu vsi nagi bratje. Če so potrebni pogoji, se vrnemo nanje, ker -nihče ne invsli narodne svobode izdati. Potrebno je, da je o tem vsak iskren rodoljub prepričan. Ko sem prvič stopil k predsedniški mizi, sem •vzkliknil: Pridite sem vsi, ki vam narod saupa! Danes t^ ponavljam z istim prepričanjem. Ali smo izgubili toliko vzajemnega zaupanja, da se ne moremo niti več razgoviarjati, ali smo se že toliko odtujili, dia nimamo več drug drugemu kaj povedati? Jaz tega ne verujem. Če so bile zablode, so bile na vseh straneh. Vsi so grešili, lahko rečem v svojem pa tudi v imenu svojih prijaiteliev in nasprotnikov-<*> so bile kdaj zablode, v iskrenem ro-dioHtibiu smo si bili vsi enaki. Vrnimo se < čuvstvom srca v političnem življenju in
• r rn bo dejalo da ne »nemo tako daleč da se dTug od drugega, odtujimo. To h: nam morala zabraniti pamet, če nam že ni zabranila vzajemna ljubezen. Nikoli ne smemo porabiti, da so Hrvatje oni. ki ima io v zgodovini naši čast p rv en sit va za veliko zamisel našega edinsitva v obliki ju-goslovenstva. Najboljši sinovi hrvatskega •naroda so bili tvorci jugoslovenske ideologi ie. pa je izključeno, da bi se Hrvatje najlepši migli svoie zgodovine na dnu duše mogli izneveriti. Treba je samo dopustiti. da se jugoslovenska ideja prirodno, samo po <?ebi razvije prav tako, kakor se je v velikem duhu Itircev. Stnossmaverjev in bratov Radičev smontano tudi rodila.
Pozivam vse politične voditelje, da primerjajo sedanje razmere z onimi, ko je šlo za sam obstoj, ko smo se morali boriti za materinsko besedo, za golo besedo. Nimamo pravice karkoli preiudicirati, toda mislim, da mora pač vsakdo priznati, da so danes povoljno urejeni vsi nacionalni problemi. Niti narodni, niiti gmotni naš obstoj ni v nevarnosti. Postavljajo se torej le manjši politični problemi, če smo znali rešiti svoje naloge v težjih okoliščinah, zakaj bi ne znali rešiti teh? Ves svet okrog nas rešuje same socialne in gospodarske probleme, išče socialno pravico. V
času hudih pretresljajev ee ustvarja na vseh straneh nov svet, le pri nas se postavljajo politični problemi nepremišljeno, kakor da vseh ostalih sploh ni. Državniki, stranke in pokreti so predvsem dolžni, da pokažejo razumevanje za te probleme, da pokažejo pot. po kateri je treba kreniti, da se uredijo socialna in gospodarska vprašanja. Ta misel in skrb mora oploditi naše politično življenje, da tudi mi pokažemo smisel za najvažnejša vprašanja^ sedanjosti, da bomo tako tudi mi zavedni sinovi svojega časa.
Impozantna je politična zrelost hrvatskega dela našega naroda. Ni dvoma, da je delo« ma osnovana bas na tem, ker ima zdrav čut tudi za socialne in gospodarske probleme in ker je tudi napram njim zavzel določeno jasno formulirano stališče. Naša sreča je, da se pri nas ti problemi niso pojavili z vso nujnostjo, gotovo pa je, da jim bo treba ode'-ej posvečati večje skrbi, ker smo od zedinjenja do danes v»e te probleme namestu z odločno potezo reševali le e slabokrvnimi odločitvami.
Današnji praznik smatram za javno polaganje računov javne vesti Kdor hoče zdraviti sebe in druge, mojih trditev ne bo smatral za pretirane. Mi »aio imeli stranko a-ld večjo osebnost, ki bi od zedinienja do danes svojih smernic ne izpremenila za 180 stopinj? Kako težko je najti pot na; predka, kako jasna je v«a velika pot našega naroda, ki ga je dovedla do narodnega ediustva. Vsem ne glede na pleme in vero so lebdeli isti smotri pred očmi. Vsi so šK po poti, ki vodi k narodnemu edin-stvu.	.
Mjsfcnn, da smo, preveč mlad m krepak narod, ki ne more in ne sme še občutiti utru-jenoetj. Če je morda nastala kakšna začasna utrujenost po težkih dneh hudih borb-nora generacija je ne bi »mela čutiti. V trenutku, ko posvečamo novo zgradbo bo'-j za njo nego za nas, ki vstopimo v njo, je uaša dolžnost, da jian vzkliknemo; Če smo mi trudni, mladina eursum corda, mladina dvigni visoko svoje čelo in svoje srce, pa napreg! Ustvarjeni ideali morejo biti izhodna točka za nove smernice. Ničesar^ ne ememo rušiti. Doprinesenih je preveč žrtev, da biee šumelo žaliti, kar temelji na njih. Glejte, tudi ta dovršena zgradba je, kakor da bi delila usodo našega zedinjenja: Zgradba je tu. divoa je aH vseh bratov ni v njej. Veličastvo zgradbe se izgublja, njena veličina mnogo ne velja, če bratje niso složni. Bog dal, da čim prej dočakamo, da bodo v tem novem domu odločitve, po kate* rih bo narodno življenje znova zasijalo, kakor se je nasproti mračnim, temnim prostorom narodne skupščine zasvetila ta njena nova lepa palača. Z željo, da bi šli nasproti sijajni vladavini kralja Petra n., na« šega ljubega kralja, kličem: Živela »ložna Jugoslavija!
Svečanost je zakljuSlo beograjsko pevsko društvo s petjem narodne himne in vzkliki Nj. Vel. kralju Petru II. in kraljevskemu
Potres v naših krajih
Po dveh tednih nov, močnejši sunek v nedeljskem Jutru Žarišče Je 160 km od Ljubljane
domu.
Odlikovanja
Z ukazom kraljevih namestnikov so bili odlikovani z redom sv. Save I. stopnje Stevan Čirič, predsednik narodne skupščine;
z redom sv. Save 2. stopnje Franjo Mars kič. dr. Josip Bežek in Ladislav Vučelič, podpredsedniki narodne skupščine; z redom jugoslovenske krone 3 stopnje Anton Kovač. Mustafa Muanalič, Vojislav Nenadič, Aleksander Lazarevič. dr. Dragan Dainič, narodni poslanci in tajniki narodne skupščine, dr Todor Lazarevič. dr. Ivan fantič, Vojislav Brkič, Todor Živkovič Mita Di-mitrijevič, Oto Gavrilovič, dr. Juraj Koče, Jevrem Tomič, Vojislav Živadinovič, dr. Milan Senekulič, Milan Kurilič, Radoim ir Gaiič, narodni poslanci; z redom Belega orla 5. stopnje Branislav Todorovič, Mi'oje Rajakovič, Stanislav Lutikovič in Ljubim Ljubomir Pantič. narodni poslanci; z redom sv. Save B. stopnje Mihajlo Jovanovič, vršilec dolžnos-ti načelnika občega oddelka narodne skupščine, in z redom sv. Save 5. stopnje: V'adislav Ceh, šei tehniškega odseka narodne skupščine.
Skupen nastop opozicije
Beograd, 18. oktobra, p. Jutri se zopet prične delo Narodne skupščine. Ob 9. dopoldne je napovedana seja Narodne skupščine, za 11. dopoldne pa senata. Na jutrišnjih sejah bo zaključeno sedanje zasedanje narodnega predstavništva, 20. t. m. pa se prične redno zasedanje, ko bodo izvolili novo predsedništvo skupščine in senata ter nove stalne odbore.
Za jutri je napovedana v skupščini m senatu cela vrsta sestankov parlamentarnih klubov, na katerih bodo sklepali o kandidaturah za volitve predsedništva narodne skupščine.
Danes sfa bili seji Jugoslovenskega kluba pod vodstvom Baričeviča tn radikalnega kluba pod vodstvom Komnenoviča, na kateri so odklonili predlog Stevan a čiriča za skupen nastop pri vofitvi skupščinskega predsedništva ter sprejeli predlog kluba JNS za skupen n.Tstop parlamentarne opozicije pri tej vofitvi.
Jutri bodo imeli seje skoro vsi opozicijski klubi ter se bodo sestafi tudi njihovi šefi, da sklepajo o taktiki na bodočem zasedanju Narodne skupščine, ki se bo pričela 20. t. m.
Ju Iti dopoldne bo hnel sejo tedi senatni klub JNS, na kateri bo sklepal o kandidaturah pri volitvah predsedništva senata.
Seja skupščinske večine
Noooj od 17. do 18. je bila v maft dvorani nove narodne skupščine skupna &eja poslanskih klubov JRZ in «^upščinske večine. Predsedoval je predsednik poslanskega kluba JRZ minister Cvetkovii. Seje se udeležili tudi predsednik vlade dr. Stojadinovič. predsednik narodne skupščine Stevan Čirič ter ministri Stankovdč, Janko-vič, Kožulj, Stošovič in dr. Rortč. Po svojem govoru o občinskih volitvah v morav» ski in vrbaski banovini je dr. Stojadinovič predlagal kot kandidata za predsednika nove skupščine sedanjega predsednika Stevana čiriča. Na njegov predlog je bil sestavljen poseben odbor ki naj sestavi listo nadaljnjih kandidatov predsedništva skupščine ter jo predloži v odobritev. Prihodnja seja bo jutri ob 18.
Dr. Maček na komemoradji Svetozarja Pribičeviča
P ribic evičevci so mu prirejali velike ovacije » Zadnji politični nasveti pokojnega politika
Zagreb, 18. oktobra o. Dopoldne je bila v Balkan kinu slovesna komemoracija za Svetozarja Pribičeviča, ki jo je priredilo vodstvo hivše SDS. V dvorani se je zbralo okrog 200 pristašev z vsemi člani vodstva. Prisotnih je bilo tudi večje število poslancev bivše HSS med njimi dir. Trum-bič in dr. Pemar. Vstop v dvorano je bil dovoljen samo z legitimacijami. Tik pred otvoritvijo je prftel tudi dr. Maček v spremstvu prof. Jelašiča; bil je burno pozdravljen od vseh prisotnih.
Komemoracijo je vodil dr. Milan Kcr stič i® Zemuna, ki ie govoril o zaslugah Svetozarja Pribičeviča. Za njim je dr-Hinko Krizman prečital navodila in nasvete Svetozarja Pribičeviča, ki jih je ta dal svojim pristašem pred svojo smrtjo in ki se smatrajo za njegovo politično oporoko. Pribičevič opozarja na napetost v med narodni politiki in pravi, da je zato tembolj potrebno, da ije Jugoslavija močna. Država se mora urediti tako, da bodlo v njej uživale samostojnost vse narodno-po-litične in zgodovinsko-kulturne individualnosti. Hrvattski narod mora biti v vsakem pogledu ravnopraven srbskemu. Domača in zunanja politika se morata voditi demokratično. Demokratična mora biti tudi naša gospodarska politika. Končno priporoča Pribičevič tudi za bodočnost čim tesnejše sodelovanje z bivšo HSS in skupno z njo sodelovanje v združeni opoziciji.
Prisotni so nato počastili spomin Svetozarja Pribičeviča s triminutnim molkom. Potem je dT. Kostič med velikimi ovacijami navzočih posebej pozdravil dr. Mačka ter se mu zahvalil, da je svoj prvi iavni nastoD po svoji bolezni posvetil svečanosti v spomin Svetozarja Pribičeviča.
Ljubljana, 18. oktobra.
Davi ob 4. uri, 10 minut m 33 sekund je Ljubljančane nenadno prebudil iz spanja močan potresni sunek, znatno močnejši od onega pred 15 dnevi. Pač le redki so bili prebivalci, ki se niso prebudili. Ob zamolklem valovanju so se rahlo zamajala poslopja, zaječali so podboji in pohištvo, marsrkod je zažvenketala steklenica in posod je, zanihale so svetil jke. Predrami jeni od sunka, ki je trajal kake 3 sekunde, so ljudje sredi tihotnega, meglenega jutra planili pokonci in marsikod so se prižgale luči. V nekaterih stanovanjih, zlasti po višjih nadstropjih je zavladalo pravcato alarmantno stanje: treba bi bilo le majhnega valovanja ali ropota, pa bi bili preplašeni prebivalci planili na ulico. To je k sreči izostalo — naj bi tako bilo tudi v bodoče! — in ljudje so večji del spet legli, da dokončajo ostanek nočnega počitka.
Težko je reči, v katerih predelih Ljubljane se je potres najbolj čutil. Spošna je sodba, da se nebotičnik ob takih prilikah najbolj zamaje, kar pa ni točno. Že ponovno je bilo poudarjeno, da je vprav nebotičnik neprimerno trdnejši in neobčutlji-vejši za potresne valove, kakor kakšna lahno zidana pritlična nova stavba. Tako je bHo tudi topot. Kavarna je bila že izpraznjena, le dva pospravljalca sta čistila lokale in sta začutila lahko nihanje. Zgoraj v baru, kjer so še bili gostje, pa so potres komaj zaznali. No da... Kakor nam poročajo iz Rožne doline, je tam precej močno zarožljala steklenina in ljudje so se zazibali v posteljah. Vsa Rožna dolina je bila kmalu v lučeh, a so se ljudje spet pomirili Škode ni bilo nikjer, le malokje je odpadlo nekaj ometa.
Seizmograf v zavodu za geodinamico na univerzi je ob omenjenem času zaznamoval zelo močan potres v oddaljenosti 160 km od Ljubljane. Kakor nam pričujejo poročila, ki smo jih že prejeli v teku popoldneva, so potres močno čutili tudi v raznih naših krajih na deželi. Naprošeiri ste.
da to javite zavoda za geodmamiko. Takšni dopisi so poštnine prosti. Obenem blagovolite z dopisnico kratko sporočiti »Jutru«, kedaj in kako se je potres občutil.
Vsekakor so potresni sunki v letošnjem letu izredno pogosti. 3. t. m. popoldne — bila je sobo-ta — je potresni val iz gornje doline Mure m Murice po povprečni presečnici in sosednjem gorstvu zadel tudi naše kraje. Takrat je bil pri nas menda najbolj prizadet Gornji grad, tokratna največjo učinkovitost sunka pa bomo domali iz poročil, ki jih prejmemo i dežele.
*
Celje. 18. oktobra.
Potres smo začutili v Ceju davi okmg 4.12. Bi! je srednje močan in >e prebudil mnogo ljudi. K sreči pa ni povzročil nobene škode.
•
Zagorje, 18. oktobra.
Davi ob 4.12 smo čutili močan potres v Zagorju in vsej okolici. DVa prav ostra sunka, ki sta trajala po 5 sekund, sta zbudila številne prebivalce. Mnogi pripovedujejo, da jih je prebudil žvenket kozarcev in druge steklenine, ki jo imajo v omarah, vse ostalo prebivalstvo pa se je zbudilo takoj ob pričetku valovanja. Škode ni bilo.
Mehčan potres v Italiji
Sušak, 18. oktobra, o. Davi ob 4. so čutili po vsem hrvatskem primorju močan potres, ki pa ni povzročil škode. Trajal je deset sekund.
Na Reki, v PuJju, Zadru in Vidmu so čutili močan potres, ki je trajal okrog 15 sekund. Potres so zabeležili v vseh krajih Julijske krajine. Vesti o njem prihajajo tudi iz Benetk, Padove in Merana. V pokra-, jini Emiliji je potres povzročil v Terrari panako, ker j« bil prekinjen električni tok zaradi kratkega stika. Tudi v Trstu je bil j močan potres, ki je zbudil preocj ijodi i Električna razsvetlja-wa je bila tudi tu
pro*
kkijena m je mnogo ljudi v strafen pobeg-i mJo na prosto.
Uporniki zavzeli Oviedo
Čete generala Mole so osvobodile oblegance ter zasedle
Pariz, 18. oktobra, d. Kakor poročajo iz Burgosa, se je včeraj popoldne posrečilo uporniškem četam s presenetljivim napadom vdreti v Oviedo ter osvoboditi upornike, ki so jih oblegale vladne čete. Vladna milica ni bila na napad niti najmanj pripravljena ter se je borila še za poslednje postojanke, ki so jih imeli v mestu zasedene uporniki Tik pred poldnevom so pred-straže upornikov zasedle goro N aranco, ki dominira nad mestom. Miličniki so naglo
«spustili svoje postojanke, da bi zadržali prihajajočega sovražnika. Borba na nož j* trajala nad dve uri, končno pa so tujski legijonarji pognali miličnike po srditi borbi v beg. Rudarski miličniki so se umaknili v vzhodni smeri.
Sooči ob 20JO so uporniške čete, ki » prihitele na pomoč oblegancem, vkorakale v mesto. Uporniški vojski je poveljeval general Lombarde.
Dr. Maček je v zahvalnem govoru podal prav kratek obris sodelovanja med Srbi in Hrvati na Hrvatskem od onih dni, ko je mladina pod vodstvom Svetozarja Pribičeviča in Stjepana Radija sklenila nerodni sporazum. Kasneje, po vojni, je prišlo sicer do spora med Hrvati in Sve-tozarjem Pribil e vrčem, toda kar je bilo, se ne bo nikoli več vrnilo. Hrvati m Srbi v prečanskih krajih so se prepričali, da spadajo za vedno skupaj.
Dr. Maček je končal svoj govor z vzklikom »Slava Svetozarju Pribičevidul«, nato pa je med ponovnimi ovacijami odšel. Po njegovem odhodu so o življenju in de'u .Svetozarja Pribičeviča govorili dr. Budi-savljevid. Vilder, dr. Leontič in prota Kec-manovič. Ko je še r»aT. posi. Seva Kosano-vič sporočil, da je bil sinoči za naslednika Svetozarja Pribičeviča izvoljen njegov mlajši brat Adam Prrbičevič, je s tem poleg dr. Mačka postal tudi predsednik hrvatskega dela združene opozicije, je bils komemoracija po triurnem trajanju končane.
-----------— ■» irii ■ -----
Bastianov obisk odgoden
Beograd, 18. oktobra, p. Kakor je bilo javljeno, bi imel v kratkem priti v Jugoslavijo francoski trgovinski minister Ba-stid. Udeležiti se je nameraval otvoritve : Zagrebškega zbora, nakar bi nadaljeval pot j v Beograd, kjer bi vodil trgovinska poga- . janja. Njegov prihod v Zagreb je že dolo- '. čen za danes, bil pa je odgoden. Prav ta-I ko so bila odgodena pogajanja v Bcogr.i-j du in se bržkone ne bodo kmalu pričela, ' ker je nastal nov položaj na denarnem trgu } zaradi devalvacije francoskega franka.
Uspela shoda JNS
Beograd, 18. oktobra p. Dane« sta biki dva zelo uspela shoda JNS v predvojni Srbiji, v Valjevu in Mladenovcu. V Valje-vu je Wa napovedana samo konferenca, prišlo pa je več tisoč ljudi, tako da se je pretvorila v veliko zborovanje. Obširna dvorana Grand-hoteia v Valjevu je bSa polna ljudi, ki so prišli, da čujejo voditelje stranke. Na shodu so govorili podpredsednik JNS senator Banjanin, generalni tajnik senator dr. Krämer. senator Protié in narodni poslanec Ante Kovač. Več nasprotnikov JNS je skušalo motiti govornike, vendar pa so jih prisotni kmar lu pomirili in odstranili ter se je sbod kon-čai v najlepšem redu. Po shodu je bila ožja konferenca.na kateri se je pokaralo, da so VaJjevčami in kmetje iz okolice, najboljši politični delavci v tem okraju, strnjeni v vrstah JNS.
Na zborovanje bi moral priti tudi predsednik JNS Peter Zivkovič.ki pa je b3 tor držan z važnimi posv efcovanji v Beogradu. Med birrnàroi ovacijami mu je büa poslana brzojavka, v kateri ga zborovaloi navdušeno pozdravljajo kot predsednika stranke ter mu obljubljajo polno pomoč in vztrajnost v borbi za ideje JNS.
Prav tako je zelo dobro ur ped shod JNS v Mladenovcu. na katerem so govorili senator Mfljutin Dragovič in poslanci Milovan L»zaievi6. Jeremija Prot.jč in Cvetič. Tudi na tem shoda so skušali nasprotniki motiti zborovanje, pa so jih pometali na prosto. Sbod je bil zaključen v popolnem redu.
Nocoj so se senatorji in poslanci vrnili v Beograd.
Napredovanja
Beograd. 18. oktobra, p. Napredovali so naslednji učitelji in učiteljice:
V 6. položajno skupino Pelagija Bekar v Vavti vasi, Alojzija Stoviček v Leskovcu, Elizabeta Serajnik v Mariboru, Antonija Vreš v Dravogradu, Justina Malič v Bu-gojni. Ivan Močnik v Libeličah in Angela žnidaršič v črnučah. V 7. položajn0 skupino Marija Puncer in Marija špan na Vranskem, Ana šušteršič v Ljubljani, Marija Kostanjevec v Ptuju in Marija Poglajen v Celju. -
Nemirna Palestina
Jerusalem. 18. oktobra, k. Kljub uradnemu komunikeju, da je sedaj spet obnovljen red v Palestini, se tu pa tam ponavljajo n8daljnji incidenti in nasilni napadi. Arabski delavci so ponovno napadS tudi oddelke vojaštva V Jeruzalemu samem je prišlo do več takih incidentov in je b8e nekaj Arabcev ranjenih, na deželi ps napadajo Skupine oboroženih Arabcev vedno znova samotne židovske plantaže.
Spričo vsega tega je nastalo -vprašanje, sli je arabski vrhovni odbor še goßpodsr položaja m ali lahko res kontrolira delovanje posameznih oboroženih skupin Arabcev m jih pridobi za mir. Zanimivo je. da je arabski vrhovni odbor zahteval od oblasti prav velike vsote denarja, da bt lahko pripravil ljudi k opustitvi terorja. Jasno je, da bo proglašeno obsedno stanje, če se bodo nemiri Se nadaljevali Vsekakor se je mnogo Arabcev, ki so se se zadnje dni borili v vrstah arabskih upornikov, zopet vrnilo v mesta in na delo.
Abeslaski cesar pojde v Newyork
Newyork, 18. oktobra, b. Kakor «e desiava, bo bivši a bes Laski cesar v marcu odpotoval v Ameriko, kjer se bo nastanil v New7orku. Vest je v vseh ttdeaj-šnjrh krogih zbudila veliko zanimanje. Liberalne organizacije pripravljajo serijo predavanj v obrambo abesinskih pravic.
Zunanja politika Albanije
•Rrana, 18. oktòbra. b. Pri včerajšnji
otvoritvi albanskega parlamenta je ministrski predsednik Frašeri prečital kronski govor, v katerem se glede albanske zunanje politike poudarja, da bo glavna naloga sedanje albanske vlade ureditev In nadaljevanje dobrih odnošajev z vsemi sosednimi državami, pri Čemer pa bo Se posebej skrbela, da ostane pri sedanjih prijateljskih odnošajih z Italijo.
Obisk dr. Stojadinovič^ v Sofiji
Sofija, 18. oktobra, k. V diplomatskih krogih se je razširila vest. da bo jugoslovenski min. predsednik dr. Milan Stojadinovič vrnil že v kratkem dr. Kjuseivanovu njegov zadnji obisk v Beogradu. Ko bo potoval v Ankaro, se bo uetavS tudi t So£^
Svečanost v palači nove gimnazije
R otvoritvi se je zbralo mnogo predstavnikov — Tudi popoldne so ljudje hiteli ogle dovat moderno srednješolsko palačo — Danes se prične pouk
Ljubljana, 18. oktobra
Na pekovskih njivah, v neposredni bli-žioi bivše imuuoe ob Tyràevi cesti, je bila ob 11. s svečano blagoslovitvijo in otvoritvijo izročena svojemu namenu nova bežigrajska gimnazija, ki pomeni za sve-tokriàki okraj nadvse važno središče novega prosvetnega življenja. R slavju se je zbrala ogromna množica občinstva od bii-in daleč, tako da je moralo veliko število udeležencev ostati pred hišo. kd predstavlja eno naših najbolj ino n um ©n talnih. pa tudi najbolj prostornih èoiskih zgradb. V otusežn: avli so se razvrstili predvsem učenci. njihovi učitelju in starši ter predstavniki oblastev, med katerimi smo opaaili tudi bitna dr. Natlačena, inšpektorja Dolenca kot zastopiiiKa načelnika prosvetnega oddelka nač tehničnega svetnika inšpektorja Vestra z načelnikom kulturnega odded-ka dr. Moieta za mestno občino polkovniki Lukanca za komando dimije. škofa fa dr. Rozmana s kanonikoma dr. Gpeko komando divizije, škofa dr. Rozmana s kanonikoma dr. Opeko in dr. Žerjavom, rektorja dr. Samca, direktorje vseh srednješolskih zavodov, pa tudi zastopnike stein dr. Žerjavom, rekt-orja dr. Samca, direktorje vseh srednješolskih zavodov, pa tudi zastopnike številnih strokovnih Ln kulturnih institucij, tako predsed. Jugoslov. profesorskega društva Grafenauerja. tajnika društva Šola in dom prof. Cepiča predsednika Zveze kulturnik društev ravnatelja Akademskega kolegija prof. Jerana in starosto Sokolske župe Ljubljana, direktorja Pipenbaeherja.
Ko je godba »Sloge« odigrala nekaj vedrih komadov, je načelnik inž. Skaberne izročil banu ključe novega doma. ban pa je stopil na oder in spregovoril nekaj besed o pomenu današnjega slavja. Na začetku svojega govora ob novi šolski palači se je spominjal besed Otona Zupančiča:
Sredi polja jasen grad —
Sama okna...
Ko se bo čez desetletja pisala zgodovina znamenitih stavb v Ljubljani, bo brez d vorn a posebno pozornost vzbudilo dejstvo, da je nnšn banovina v najhujši gospodarski krizi zgradila to gimnazijsko poslopje za osem milijonov D'n. ki v najvišji meri ustreza vsem zahtev m estetike in bigi jene. Po banovem govoru je godba zaigrala
državno himno, četrtošolec Gorgonij Staut pa je po besedilu pesnika dr. Jože Lovrep-čiča z lepim efektom recitiral iskreno navdušeno optimistično himno novi šoli.
Direktor Kuno Hočevar je kot domačin očrtal dolgotrajno borbo III. državne .eal-ne gimnazije za lastno streho. Prav v tem šolskem letu bo poteklo 30 let od ustanovitve zavoda. Gimnazija je bila ustanovljena leta 1907. z odcepitvijo štirih nemških osnovnih razredov na tedanji prvi. se dan ji klasični gimnaziji kot samostojna gimnazija z nemškim učnim jezikom. V naslednjem letu se je šola presedila « najeto Waldherrjevo hišo v Beethovnovi ulici. Mol vojno pa se jc tu nastanilo vojaštvo in gimnazija je dobila streho najprej v kaminskem poslopju, nato pa v Virantovi hiši Sele v šolskem letu 1921/22 je gimnazija spet prišla v poslopje v Beethovnovi ulici, a le z nekaj razredi, ker je I. in O. nadstropje zasedla podružnica Poštne hranilnice Večina razredov pa je našla zavetje v poslopju ITT mestne osnovn-e šole na Vrtači Leta 1929 se je Poštna hranilnica izselila v lastno palačo razredi z Vrtače pa so zasedli hišo v Beethovnovi ulici.
Po prevratu je število nemških dijakov stalno nazadovalo. V šolsknm letu 1921/22 sta se v VTI1. razred vpisala samo še dva nemška privatista. Zato je šolska oblast odredila naj se srimnazija preosnuje v dr. žavno realno gimnazijo s slovenskim in nemškim učnim jezikom dne 16 julija 1924 pa. je zavod postal popolnoma slovenski in je dobil dosedanje ime. Odtlej je število slovenskih dijakov od leta do leta naraščalo. V septembru 1927 pa je učna oblast odredila. da se gimnazija postopno reducira na nižjo gimnazijo in da 52 petošolcev takoj odide na II. realno. Ker pa tam rs nje ni bilo prostora, so petošolc? še nadalje "stali v poslopju, toda kot V * razred n. realne Leta 1928. je učna oblast spet vzpostavila prejšnje stanje. V naslednjih letih je število oddelkov nadalje naraščalo. Prostori v Beethovnovi ulici so postali pretesni V noslo-pju je bilo samo 13 majhnih učilnic.
Zato se je že leta 1930. pričela akcija, za novo šolsko zgradbo.Banska uprava je dve leti zapored postavila v svoj proračun primeren znesek, mestna občina pa je določila stavbni prostor. Te akcije je bilo konec
1. julija leta 1932. ko je bila gimnazij ki je tedaj imnla v 18 oddelkih 706 učei cev popolnoma ukinjena. Naslednje leto s« se njeni dijaki vpisovali deloma na L, d< Ioana pa na H. realni. Leto dni pozneje p je bila s III. realna v avgustu g kraljevii ukazom reaktivirana in nastanjena v po slopje 1. realne gimnazije v Vegovi ulici Učenci obeh šol so imeli izmenoma dopol danski in popoldanski pouk z vsemi nepr likam i ^ ki m; združene s tem. Ker je šft vilo učencev na oleh zavodih rastlo. se j< pričela nova akcija za zgraditev iastneg: poslopja Uspeh te akcije je otvoritev beh ponosne palače na Pekovskih njivih.
Direktor Hočevar se je zahvalil vs^m. k so pripomogli da je zrasel nov prosvetn; hram. predvsem banovini, ki je na svoji stroške zgradila poslopje, me&tni občini, ki je dala zastonj na razpolago svoje najleg še zemljišče v svetokrižkem okraju, pose bej pa še načelniku tehničnega oddelka inž Skaberne,tu in projektantu inž. Emilu Na vinšku ki je izdelal načrte feT ob »odelo vanju ostalih tovarišev ves čas nadzira gradbena dela Inž. arh Nnvinšek je ustva ril povsem nov tip so'skeira poslopja ki bfi vzbudil pozornost po vsej kraljevini Za hvala gre tudi g Emilu Tomažiču in vsem sodelujočim obrtnikom ;n delavcem. Na koncu se je direktor Hočevar v vznešenih besedah obrnil še na mladino in jo opozoril na vzvišene ideale ki naj jim sledi v svoji hvaležnosti do naroda in domovine predvsem pa do najvi*je<ra predstavnika države Nj. Vel. kralja Petra n. in vsega kraljevskega doma.
Za tem je škof dr. Rozman opravil pri oltarčku ob asistenci ostale duhovščine blagoslovitvene obrede. Po oficieln°m delu slavja pa se je v vestibulu gornjesra nadstropja vršila zakuska. ki so jo gostom m profesorjem zavoda na čast priredili stavbenik TomaŽič in ostali sodelavci. Vsi sro-stje. ki :80 si med slavjem ogltxiali zsrradbo. so bili polni hvale njenim stvariteljem posebno pa še projektantu inž. arh. Navin šku.ki mu po pravici gre zasluga, da nam je dal resnično moderni t:p srednje šole Tudi popoldne so še trume Ljubljančan v hitele ogledova-t novo palačo. Jutri prične redni pouk.
janska nedelja
Ljubljana, 18. oktobra ,
Razen potresa in velike nogometne borbe, lahko rečemo, ni doživela Ljubljana današnjo nedeljo nič posebnega. Ozračje je sicer bilo vetrovno, toda sinje nebo, sonce in gozdov je v čudovitih barvah — je vabilo Ljubljančane na izlete, da je bilo živo povsod v okolici. Tudi na pokopališču so se zgrinjali ljudje, že zdaj rahljajoč zemljo za okrasje na praznik vseh mrtvihi — Policija kakor reševalna postaja sta imeli najlepši mir.
Učiteljsko tovarištvo
Poslovilni večer predsedniku JUU Ivanu Dimniku je bil manifestacija solidarnosti našega učiteljstva in je prav tako veljal vsem. ki se morajo seliti iz dosedanjih služ benih mest. V Slamičev.i restavraciji se je zbralo nad 130 učiteljev iz Ljubljane in okolice, pa tudi številni zastopniki raznih nacionalnih in kulturnih organizacij. Večer je potekel v najboljšem razpoloženju in najlepši harmoniji. V znamenju borbe za stanovske pravice so se vrstili poslovilni govori.
Večer je otvorila podpredsednica bano-vin.ske sekcije tovarišioa gdč. Završanova s pozdravom in zahvalo navzočim, da so se zbraL: v tako iepem številu, kar je dokaz našega zavednega učiteljstva. da ima prei ko slej popolno zaupanje v organizacijo. Na predsednika je naslovila govornica nekaj bodrilnih besed. Dalje so govorili učitelji: R bičič, Plavšak iz Trbovelj, urednik »Učiteljskega tovariša« Mlekuž, predsednik »Učiteljske samopomoči« Koc-jančrč. Ježa Zupančič iz Litije, Doijak iz Logatca, ravnatelj gluhonemnice Grad, taj mik banovinske sekcije JUU Kumelj, za brezposelne učiteljske abiturienrte Majda štebiajeva in upokojeni šolski upravitelj Perko. Odhajajoči, ki bo že v torek odpotoval v Beograd, se je iskreno zahvalil za prisrčne besede m je v nadaljnjem govoru, prepletenim z žgočim sarkazmom, razložil svoj program nadaljnjega dela kot predsednik tako močne stanovske organizacije, s kakršno se skoraj nobeden stan ne more ponašati v državi in v kateri obstoja vsa učiteljska moč. Gdč. Vera Divja-kova je predsedniku izročila lep šopek dišečih nageljnov. Med lepim prepevanjem in živahnimi razgovori je ostala številna družba še dolgo skupaj. Ob slovesu so si tovariši krepko stisnili desnico.
Zbor slovenskih skavtov
Dopoldne so se sestali v dvorani OUZD delegati 18 slovenskih edinic, da sprejmejo obračun, ki ga je polagala stara župna uprava, in da si izvolijo novo vodstvo.
S kratkim nagovorom je ing. Pengov pozdravil zbrane delegate, jih opozoril na važnost te . kupščine ter po nekaterih uvodnih formalnostih predlagal vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru n. kot vrhovnemu pokrovitelju jugoslovenske skavt-ske zveze, pozdravno pa g. Ir. Rogiču kot ministru za telesno vzgojo. Iz poročit, ki so jih podali posamezni funkcionarji, je bilo razvidetj velike težkoče, s katerimi se ima boriti ta važna mladinska organizacija. Ne mladostna neizkušenost, ne mladost odbornikov, niti nekatere osebne ambicije. ki so — hvala Bogu le kratek čas — zastrupljale ozračje v župi. ampak predvsem pomanjkanje zadostnih finančnih sredstev za inšpekcije, inštruktorje tečaje, propagandne tabore literaturo in obiskovanje inozemskih ter naših vzornih skavt-skih prireditev so bile stalna ovira, da sikavtizem v Sloveniji letos ni tako napredoval, kakor bi bilo želeti. Precej je olaj-
šalo poslovanje dejstvo, da je skavtom v njihovem »Skavtskem domu« ob velesejm-skem prostoru zajamčena stalna 3treha. Ni sicer še popolnoma skavtski ta »Skavtski dom«, toda z vestnim in vztrajnim delom se bo novi upravi, če bo hodila po smereh, začrtanih preteklo poslovno dobo, gotovo posrečilo, da bo ne samo res skavtski, ampak, da bodo tudi člani kmalu spet na isti višini kakor pred nekaj leti.
Uprava, kl je vložila v svoje veliko delo res mnogo ljubezni do stvari in truda, je zaslužila in tudi dobila vse priznanje zbo-rovalcev. Zlasti gre velika hvala starešini ing. Pengovu in tajniku Manotu Seifertu, ki sta vse leto nesebično v popolnem redu izvrševala svoji funkciji. Skupščina, na kateri je preko petdeset delegatov zastopalo blizu 600 skavtov in 300 planink, je soglasno dala razrešnico stari upravi in v novi odbor izvolila kot starešino ing. Ivana Pengova, dolgoletnega in znanega skavt-skega delavca; načelstvo sta prevzela: za skavte Mano Seifert in za planinke Stana Brezarjeva, tajniške posle pa bosta upravljala Peter Peterlin in Mara Kosmina: blagajno bo vodil tudi letos še Franci Erjavec, gospodarica pa je Boža Lampretova. Med slučajnostmi so se oglasili k besedi razni starejši in izkušeni skavtski delavci; slovenski chief scout g. ravnatelj Pavel Ku-naver je razvil obsežen program in podal mnoge nasvete in ideje za delo v tekočem letu, o katerih je sklepala r.a popoldne sklicana konferenca vodij. Z željo, da bo letošnja poslovna doba plodneiša in da bo dovedla do lepših rezultatov, kar pa je mogoče seveda samo s tem, da vse članstvo vneto služi skavtski ideji in pozabi pri skavtskem delu popolnoma na svojo osebo, je starešina ob 14. zaključil lepo uspelo skupščino.
Preporodovci na pokopališču v Notranjih goricah
Notranje gorice, tiha vas ob robu barjanske doline in skalovitega Krasa, so danes doživele prisrčen praznik. Prepero-dovcu - kladivarju in organizatorju kmečke mladine dr. Janžetu Novaku je bila namenjena skromna svečanost, ki je zapustila močan vtis pri vseh udeležencih te slovesnosti. Dopoldne je bil na njegovem grobu odkrit nagrobnik, postavljen po skupnem prizadevanju Preporodovcev, kmet sike mladine in svojcev.
Dr. Kovič je v imenu »Preporoda« naslovil Janžetu prisrčne besede in mu poklonil lep venec s trobojko Rajko Pavlin pa jc pokojnega in tovariše orisal tako toplo, da so njegove besede tudi starejšim Preporodovcem izvabile solze ob spominu na prestan križev pot, ki so ga prehodili za svojo idejo, preganjani fei osovraženi mladi idealisti, ki so Jugoslavijo soustvarjali z žrtvami in neomajno vero, da ne bodo njihove žrtve zaman. S Preporodovci so prišli v Notranje gorice tudi nekateri odlični predstavniki naše nacionalne javnosti, tako gg. dr. Zalokar in dr Bajič za starešinstvo Jadrana, deputaci ja Sokola III iz Ljubljane, kmetska omladina s prapori itn množica domačinov Na rojstni hiši je bila Janžetu odkrita spominska p'ošča z enako prisrčno počastitvijo.
Pogreb prof. Arnejca
Izpred hiše žalosti na Rimski cesti 20. je danes ob 15 velika množica občinstva zlasti še učeče se mladine spremila na njegovi poslednji poti profesorja klasične gimnazije g. dr. Ivana Arnejca. V imenu tovarišev je pred njegovim domom sprego-
voril najprej prof. Osana, pevci pa so mu ubrano zapeli »Vigred«
Za križem se je proti pokopališču na Viču razvil veličasten sprevod, v katerem je stopalo najprej korporativno zbrano dija-štvo klasične gimnazije s svojimi profesorji, mimo drugih predstavnikov naše javnosti pa so šli za krsto tudi: inšpektor Do-lenec kot zastopnik banske uprave in bana, mestni svetnik inšpektor Wester in načelnik kulturnega oddelka prof. dr. Molš za mestno občino, direktorji vseh naših 1 srednjih šol, predsednik Jugoslovenskega i profesorskega društva Grafenauer, pred-! sednik ZKD ravnatelj Jeran. Številno je j bila zastopana zlasti kolonija na-ih koroških rojakov, ki je s prof. dr Arnejcem izgubila enega izmed najbolj dragocenih sodelavcev, s preds. K'uba koroških Slovencev, med naiboljših dragocenih sodelavcev, s predsednikom Kluba koroških Slovencev, državnim tožilcem dr. Fellaherjem na čelu. Ob grobu sta se od pokojnika poslovila v toplih besedah prof. Sivec v imenu njegovih stanovskih tovarišev in dr. Fellaher v imenu koroških rojakov. Prof. dr Ivanu Arnejcu bosta Ljubljana in narod, katere-mu je posvetil vse svoje življenjsko delo, trajno ohranili časten spomin.
Otvoritev mestnega zavetišča v Celju
Celje. 18. oktobra. Ob navzočnosti lepega števila mestnih svetnikov, uslužbencev in drugih občanov so- ob pol 10. dopo d^e slovesno otvorili novo mestno zavetišče v Medlogu. B as;o-i slovitev je opravil opat Jurak, ki qe naito imel maso v kapelici zavetišča. Po inaši so se zbrala oskrbovanci v jedilnici, kjer sta jih nagovorila župan in sreski načelnik. Ena izmed oskrbovank se je občini prisrčno zahvalila za njeno skrb. Ob zaključku so si udeleženci ogledali zavetišče in gospodarska poslopja. Novo mestno zavetišče je udobno in lepo urejeno. Prostora ima za 46 oskrbovancev, zda i pa jih je v njem nekaj nad 30.
Maribor preko nedelje
Popravek. Na poročilo »Jutra« z dne 12. oktobra pod naslovom »Zavarovanci Feni-ksa v Sloveniji so osnovali svoje društvo« in glede na odstavek: »Poročal je (predsednik) tudi, da naša podružnica Feniksa nikakor nI skrčila svojih izdatkov, temveč celo povišala na ta način, da je sicer vrgla na cesto med brezposelne par svojih dobrih uradnikov, zvišala pa je že itak znatne plače dvema svojima višjima uradnikoma«, smo prejeli od zavarovalne družbe »Fe-niks« v Ljubljani naslednji popravek:
Ni res. da nI naša podružnica »Feniksa« nikakor skrčila svojih izdatkov, temveč celo povišala na ta način, da je sicer vrgla na cesto med brezposelne par svojih debrih uradnikov, zvišala pa je že itak znatne plače dvema svojima višjima uradnikoma.
Res pa je, da je podružnica »Feniksa« v Ljubljani odpovedala trem uradnikom in enemu praktikantu na izrecno imperativno zahtevo gospoda komisarja ministrstva za trgovino in indsutrijo. Na prošnjo ln zahtevo naše podružnice v Ljubljani in na intervencijo tukajšnje podružnice Zveze bančnih,, zavarovalnih, trgovskih in industrijskih uradnikov pa je gospod komisar odpoved dveh uradnikov preklical, medtem ko za ostala dva, ki sta itak upokojena državna uradnika vkljub naši intervenciji in potrebi službe ni dovoFl reaktivactie
Ni res. da je podružnica »feniksa v Ljubljani zvišala že itak znatne plače dvp ma svojima višjima uradnikoma »es pa ie da ni bila nlkomnr zvišana plača, pač pa so po nalogu g. kom'saria ministrstva trgovine in industrije bili vsem uradnikom znižani prejšnji regularni prejemki.
Maribor, 18. oktobra. Prelepa, idealna jesenska nedelja Vse je iživelo, po zidanicah in vinogradih vesela azgibanost, vsepovsod živahnost in v eseje Popoldne je Maribor precej izumrl; dor je mogel, je šel v okolico.
Prijateljski večer Maistrovih borcev V soboto zvečer je bil v natlačeno polih prostorih Narodnega doma tradicional-«i. lepo uspeli prijateljski in tovariški ve-er junaških Maistrovih borcev, katerim •re zasluga da je Maribor ostal v naši po-esti Večer, ki so se ga med drugim ude--žili mestni poveljnik general Milutin Mi-■nkovič s soprogo gospa Maistrova s si-om ter bivSi župan dr Lipoid s soprogo, ie otvoril s prisrčnim nagovorom zaslužni iredscdnik Zveze Maistrovih borcev prof dr. Dolar ki je zakljujil s počastitvijo -pomina blagopokojnega kralja f'edinite 'ia in blagopokojnega generala Rudolfa Maistra ter z vzklikom kralju Petru II.
Razvil se ie prisrčen večer borcev iz raznih kraiev Potek večera so povzdignili s svojim sod-'ovanjem pevci »Jadrar a«. »Nanosa« tn »Radosti« ter mestna godba
Poslednja poi Lojzeta Ivančiča Ob ogromni udeležbi iz vrst raznih stanov m poklicev je bil vrcrai popoldne pogreb prerano umrlega primorskega rojaka in narodnjaka kavamarja Lojzeta Ivan čiča na pobre^kem pakopa'i"*u Pevci ».Ta drana« so pod vodstvom g Laha odneli pri krsti turobno žalosMnko »Člc/vek. glej« ob grobu pa »Vigred«. V pretr -'jivo toplih besedah pa se je poslovi1 od plemenitega rajnkega v imenu primorskih prijateljev g. Ivan Kravos
Bombe na železniške delpvice Danes ob 9. dopoldne so zatulile sirene. Požarni alarm! Mariborski, železniški, študentki. pobre^-ki. bohovski, hočki. radvanj-ski in pekrski gasilci so v trenutku odbr-zeli proti domnevnim požarnim objektom
tukajšnjega koroäcega kolodvora in železniških delavnic, na katere je po domnevni predpostavki padlo več sovražnih bomb, ki naj bi užgale navedene objekte Gasilci so sodelovali pri gašenju s 12 turbinkami pod vodstvom podstarešine marib )rske župe g. Keslerja. Pri gasilskih vajah kot obrambnem sredstvu proti napadu iz zraka z vžigalnimi bombami je prisostvoval tudi mestni poveljnik mariborski M Milenko vič. Po 40 minutnem gašenju so bile dana* nje velike vaje zaključene s ponovnim po trdilom strumne izvežbanosti in gasi'ske akciiske udornosti mariborskega in okoliškega gasilstva.
Prostovoljna smrt vpokojenca V Framu pri Mariboru so našli danes zjutraj v sadonosniku obešenega na iab'a ni 62-letnega železniškega upokojenca Iva na Kohaleta. ki si ie prostovoljno konča! svoje življenje. Kobale je bil v zad-^em i*asu silno potrt ter je kaza' znake denosti Maia mu je umrla žena in od f<ikrat »e mu ie nri'el mra'iti um tT ;e že večkrat i^ra'it d3 poide nrns'ov-' ; v «mrt Ko so "a danes zni^ni -a 'i bil že mrtev Triplo so nr^"üa1i v *—* vašmico na framskem pokopali Iu
Rdeči petelin na deželi Pri Sv. Martinu na Pohoriu je v vi-i Mariji davčnega upravitelja Draga Öep!a'-a i/ Slovenske Bistrice nastal požar, ki ie v krajem času upepeli' vse poslopje do "»! *koda zna;a okoli 10 000 Din. Sumijo, da je bil ogenj podtaknjen.
Vlom v trafiko Prodajalka trafike na Frankopanski ulici 31, Štefka Regorškova je prijavila policiji, da ji je zginilo iz prodajalne, za 3500 Din kolekov in znamk Najbrže je zlikovec ponoči odprl prodajalno s ponarejenim ključem ter odnesel kolke in znamke, nato pa je trafiko spet skrbno zaprl. Policija je uvedla preiskavo.
Uspele konfske dirke na Fužinah
Privabile s j letos nad JOCO gledalcev
Ljubljansko Kolo jahačev in vozačev je priredilo z Jezdnim odsekom ljubljanskega Sokola velike kasaške in galopne dirke na dirkališču na Fužinah, ki bi bile morale biti že zadnjo nedeljo, pa jih je nedavno slabo vreme preprečilo. To pot je bilo vreme naravnost idealno in to je tudi vplivalo na nenavadno dobre rezultate.
D.rke so se začele točno ob napovedani uri in se jih je udeležilo nad 3000 gledalcev. Zastopnikov oblastev ni bilo, čeprav je Kolo poslalo vabila vsem Pri lanskih dirkah smo jih videli. Ali je morda temu vzrok oficielna udeležba Sokola? Udeležil pa se je dirk častni predsednik Kola g. general Milivoj Popadič.
Organizacija dirk je bila letos tako popolna kakor še nikoli. Za red je skrbelo vojaštvo
Rezultati dirk so bili naslednji:
Za veliko dirko mesta Ljubljane na 1600 metrov, ki so se je lahko udeležili 4—12-letni konji, je zmagala v prvem in drugem heatu »Dizma« Franca Kodele iz Ljubljane in si s tem priborila nagrado 1000 dinarjev Ker je padla odločitev že v prvih dveh heatih, je tretji heat odpadel
Pri dirki preko zaprek na 1800 metrov jezdnega odseka Ljubljanskega Sokola je zmagal g. Cvetrežnik in si s tem priboril prvo častno nagrado.
Morda najlepša točka dirk je bila jahalna galop.na dirka jezdnega odseka Ljubljanskega Sokola na 1600 metrov za članice. Udeležilo se je je 5 tekmovalk, ki so se vse izkazale z izredno smelostjo in znanjem. Odločitev je padla šele v poslednjih trenutkih in je zasedla prvo mesto Anica Ti-čarjeva na konju Rudiju Druga je bila Raži Ore.šičcva na Zorki, kot tretja je prišla na cilj Elfi Willmannova, pa je bila diskvalificirana, tako da je potem dosegla tretje mesto Fanči Pouikvarjeva Prve tri so dobile častne nagrade Jezdnega odseka Sokola. Kakor kaže, ima Sokol med svojimi članicami res izborne moči in bi bilo prav priporočlji%ro. da bi se začela ta panoga med Sokolicami še bolj intenzivno go-jitL
Pri jahaln' galonni dirki Kola vozačev in jahačev z nagradami 700. 400. 300. m 100 dinariev si je osvojil prvo mesto art. poročnik Radomir Medenica na EHvni, drugi pa je bil Franc Kodela na Bistrici. Tudi ta dirka je bila prav lepa
Pri vozaSki dirki Dravske banovine na 2.100 metrov, ki so se je lahko udeležili 3—12-letni jugoslovanski konji, je zmagal Jože Petan iz Sromei j na Danici, in si priboril nagrado 1000 dinarjev. Drugi je bil Franc Kodela z Dizmo, ki je dobil nagrado 500 dinarjev.
Pri nagradnem skakanju, kjer je bilo sedem trdih zaprek z maksimalno višino enega metra in ki ga je priredil Sokol za svoje člane in članice, je zmagala Anica Ti-čarjeva na Rudiji, drugi pa je bil Anton G ril na Sokolu. Oba sta si pridobila častni nagradi.
Tudi pri dvovprežni dirki Rudolfa War-
Naše gledališče
DRAMA
Ponedeljek. 19: Tudi Leta bo no&ila klo buk .. Red B
Langerjevo vojno dramo »Konjeniško pa-trolo« bodo igrali v drami v sredo 21. t. m. kot predstavo izven abonmana. Dejanje drame je izredno napeto, ter slika ps;hozo šestih vojakov, ki so zaostali v sibirski koči, obkroženi od sovražnika. — Izvrstne kreacije vseh sodelujočih so p-zmogle delu do popolnega umetniškega "	Re-
žiser: Bratko Kreft
OPERA
Za red B bodo peli v torek 20 t. m Rista Savina opero »Matija Gubec* Kritike ■50 soffia sne v sodbi da je ta ope^a n^imoč-noiše Savinovo delo Zgodovinsko dejanje o uporu kmetov, pod vodstvom Matije Gubca 'n Pasanca je prepleteno z lirskim motivom nesrečne ljubezni med Jano Jur-kovičevo 'n Gturom Moga^čem Zasedba opere je premierska. Dirigent: dr. Svara. Režiser: prof. Sest.
rena Lippitta na 2800 metrov za triletne in starejše jugoslovanske konje z nagradami 1000, 500, 300 in 200 dinarjev je zmagal g. Franc Kodela in z Ljubljane z Dizmo.
Dirka se je končala ob petih popoldne. Pokazala je veliko zanimanje publike m visoko kvaliteto naših konj. Zanimivo je. da se je je udeležilo tudi večje število članov jezdnega odseka trboveljskega Sokola, kar priča, da ima ta lepi šport obilo privržencev tudi po deželi. To je dalo nidi prirediteljema pobudo, da bosta drugo leto najbrž priredila dve taki dirki namestu ene. in sicer maja meseca in oktobra.
Zvečer ob osmih je bila pri »Šestici« razdelitev nagrad in častnih daril. Sestanka se je udeležilo veliko število članov z g. generalom Popadičem.
Obletnica smrti Jakoba Turka
Danes bo poteklo leto, odkar odšel večnost zaslužen in plemenit mož, eden naših najboljših strokovniakov na kmetijskem in gospodarskem področju, ravnatelj inž. Jakob Türk. Nevenljive so njegove zasluge, ki si jih je stekel v neumornem po* speševanju umnega obdelovanja našega Bar ia in barskih tal vobče. Njegovi številni poizkusi na tem področju so mu prinesli priznan ie ne samo doma. temveč tudi v tujini. Doprinesel i e nepobiten dokaz, da &e more prav s pridom pridelovati med raznimi kulturnimi rastlinami predvsem sladkorna pesa na barskih tleh. Uspeh vseh teh številnih poizkusov je objavl jal v »Izvestjih o pospeše« vanju obdelovanja ljubljanskega barja (L 1908—1912) in v strokovnem inozemskem listu »Zeitschrift f. Moorkultur n. Torfverwertung«.	.
Na njeaevo pobudo se je jek» že militi na ustanovitev tovarne sladkorja, toda tedanje politične razmere in svetovna vojna ^ preprečile lepe uačrte. Od tedai »e je pokojni inž. Türk popolnoma posveta svojemu zavodu in je vse svoje odlične zmožno» bli osredotočil na splošno kmetijsko pospeševalno delo. Udejstvoval se je znanstveno kot veščak in pisec na področju agrikulture kemije im bakteriologije. o čemer pričajo njegove temeljite razprave v nemških listih »Chemiker Zeitung«, »Zeitschrift für Meor-kultmr und Torfverwertung«. >I>ie Erah-rung der Pflanze«. Tudi v domačih strokovnih listih in raznih dnevnikih in tednikih najdemo vse po-no poljudnih in znanstvenih člankov. Spisal je več brošur in letakov, ka. kor: Črtice iz bakterio'ogije«, poslovenil je dr. Weinzierlova navodila za sestavo travnih mešanic itd. Našemu kmetu pa je podal poljudno pisano »Travništvo« v dveh delih in zapustil v rokopisih »Pašništvo« za izdajo Družbe ©v. Mohorja in »0 ljudski. liral-t.ki in rastlinski prehrani« za Vodnikovo družbo.
Bil je nestor slovenskih inženjerjev-kemu kov in uiarijiv delavec v mnogih kulturnih stanovskih in strokovnih društvih. Med mnogimi drugimi zaslužnimi imeni pobornikov za ustanovitev našega najvišjega znanstvenega zavoda, naše ahnae matris, se blesti tudi iime direktorja inž. kem. Turka. BL1 je presrečen, ko je videl in dočakal uresničenje svojih mladostnih sanj, mlado in krepko Jugoslavijo, univerzo kralja Alak* Sandra I. Kot honorarni profesor je bil poklican na tehniško fakulteto, kjer je predaval kemijsko anorgan3k<> tehnologijo velike in sorodne indu>trije.
Veljal je kot najvišja instanca v svoji stroki in so ga v tem snrslu spoštovala razna oblastva in strokovne institucije. Ve liko zaslug si je steke'. tudi na noprišču zbiranja besednega zaklada za even®ko tehnično kemijsko terni noiogijo
Bil je mož visoke nteligence. ki je vse svoje živlienje mnogo in idealno delai za dobrobit slovenskega kmetovalca n č-ove 5tva vobče Skromen in t:h. Kri-talno čistega značaja in p0^"'^ ,;tare_ra naibolišesa srca e bi Meri m
ni naših 'a?1užnih
kova in ' ni- me-mož -e -o vr^kakoi hdes'Ho ludi m" ixjkojiitfira Jire\'or;« in Turka. ^ hvaležnostjo se s:- bo =tv>m'nia'o naše kmečko liudstvo katero je tako 'iti bil in katerega reven sin ie bil -am Vaj mu bo ohranjen svetal spomin in blagoslov; ljen večni počitek v domači zemlji I
JA USPEHOV PREKINJENA
Prvi poraz Ljubljane - BSK je bil boljši - Hajduk se dviga — Edino sarajevska Slavija
še neporažena
V. kolo v ügi je prineslo ljubljanskim
barvam prvi poraz. BSK je po močnejši in boljši igri zasluženo ' odnesel obe točki v Beograd. S V. taesta se je povzpel na m. in je svof dosedanji položaj prepustil Ljubljani. Situacija Ljubljane po sedanji tablici še ni prav čista, ker je za eno tekmo v zaostanku. Prihodnjo nedeljo je na vrsti ta zaostanek, in potem bomo na tekočem in jasnem. Se eno moštvo je doživelo poraz v Trn kolu na lastnem igrišču. .Jugoslavija je morala občutiti renesanso Hajduka. Hajduk je z VIII. mesta zlezel na VI., dočim ie T neoslavi ja za eno mesto napredovala. V Osijeku je domači klub po sporedu odnesel obe pik: Concordiji Ta se kar ne more premakniti z zadnjega mesta, na katerem se nahaja še' brez točke. Osiješka Slavita si je. s tesno zmago pomagala z TX. na VTII. mesto. Zagrebški pugerji so prekrižali Rasku drugo ničlo s tem. da so njim rciztrgali nepremagljivost Tako so avanzi rali s TV na n mesto Ba.sk pa je z n. padel na TV Edini še neporažem klub je sarajevska Slavija, ki je gladko odpravila Hiaška. Ostane še nadalje krepko v vod-
BSK: Gl aser-StaJlč, Petkovič-Armenije-vič, Stevovlč, Lechner-Tlrnanič, gurdonja, Moša-Marjanovič, Vujadinovič, Glišovič.
LJubljana: Lo gar-Jug, Bertoncelj-Kuka-nja, pupo, Boncelj-Janežič, Zavrl, Jež, Makovec, Zemljič.
BSK
je torej privedel seboj vse, kar Je imel. Branilca sta iz rezerve tn mesto Božoviča p Igral gurdonja.
V prvem polčasu je bil favoriziran po klimatskih prilikah in je to prednost izdatno Izkoristil. Stalno je bil v napadu. Napadalne akcije sQ se nenehoma ponavljale. Dvakrat je moral Logar kapitulirati, ostalo Je Slo mimo, ali v prečko, ali je dr-tai izborno razpoloženi Logar.
Imponirala je povezanost Beograjčanov. V ozadju'se je moštvo naslanjalo na trden obrambni zid, preko katerega ljubljanski napad ni mogel. Za ta napad sta zadostovala oba branilca, a Glaser je v par prilikah dokazal svojo klaso. Tako sc je posvetila srednja vrsta s oro izključno mpadalnemu delu. V prvem polčasu ^e na olju suvereno gospodovala beograjska krilska vrsta, a njihov napad je z vso silovitostjo pritiskal na ljubljansko obrambo. Tej gre dobro spričevalo, da je napad dobro vzdržala. Po odmoru so s? gostje rr. rali v spremenjenih prilikah prepričati, da so imeli v prvem delu res lažje delo. Sicer s0 potem zaigrali bolj taktično, pokazali so, da se tudi razumejo na taliti ko sistema W. Toda tud; v drugem polčasu s'J se. že zbrali k resnejšim napadalnim potezam in marsikdaj je moral Logar prav energično posredovati. Moral je celo pobrati tretjo žogo iz mreže. Beograjčani so se pokazali kot dobri borci s primemo tehnično podlago .n boljšo taktiko, ki jim Jc> daje oširnejša rutina. Zaigrali pa so mestoma precej brezobzirno in robato, zzasti sta prednjačila Stevovlč ln Tirnanič; tega je moral sodnik proti koncu igre celo izključiti.
LJubljana
Je dala v sploänem dobro obrambno igro, nudila je nasprotniku velik odpor, imela pa je smolo, da je igrala v prvem polčasu proti soncu in vetru. Uglajenosti iu zena-čemosti pa v moštvu ni. Najboljše moči so v obrambi. Stanko je sicer v začetku malo >pciplaval<, pa se je kcmalu vživel. Jug Je sicer neposredno zakrivil drugi in tretji Bgoditek, bil pa je v borbi ves čas zanes-ytv. V kriiski vrsti, jji je Igrala vsaj v pr-vian polčasu pretežno defenzivno, je popolnoma zadovoljil samo Pupo. Kukanja je bil v prvem polčasu šibkejši, za Bonclja je bil Tirnanič pretrd oreh. Napadalna vrela je pretežen del tekime Igrala W-sistem In je bila tako že od vsega začetka precej raztrgana: Jež proti Stevoviču ni uspeval, enako sta bili krili dobro čuvani ta obenem zanemarjeni. V drugean polčasu Je Slo precej akcij i p0 Zemljióu 1 po Jane-žiču, ustvarili so tudi nekaj .prav godnih situacij, zlasti tik pred koncem Igre, vendar v tem napadu ni bilo dovolj energičnega strelca.
Vse v vsem: malo tesnejši rezultat bi bil bolj ustrezal poteku igre in obojestranskim močem. Toda za sigurno zmago so bili Beograjčani nesporno boljši.
Nekaj poteka
Žreb je odločil za goste. Prve minut? je BSK stalno v napadu, že v naslednji • akciji posreduje Logar uspešno, potem v 7. minuti prvi kot za BSK. Bije Tirnanič nepokritemu šurdonji, ki ima čas zgrešiti in ponovno streljati; žoga obsedi ln
BSK vodi 1 : 0
Tudi Glaser pride mimogrede do dela, v splošnem pa napada BSK. Bskova srednja »rsta dela odlično ln pošilja svoj napad neprestano naprej. Bskova ofenriva je trajna, toda vedno znova se razbija ob trdno obrambo Ljubljane St-rvovič ponovno ostro foula, a sodni^ mu vedno pisa. Pu-p0 bije par ostrih prostih strelov, toda Glaser se ne da presenetiti tn sigurno lovi tudi žoge, ki so usmerjene v aut. Sredi polčasa se igra odpre, toda nastajajo pred
stvu. Hašk pa se je priključil na predzadnjem mestu Concordiji.
Tablica je po V. kolu		taka:				
Slavija (S)	5	4	1	0	14:5	9
<.;.: cwjanski	5	3	1	1	13:4	7
BSK	5	3	0	2	11:4	6
Bask	5	2	2	1	9:9	6
Ljubljana	4	2	1	1	5:4	5
Hajduk	5	2	0	3	7:6	4
Jugoslavij	5	2	0	3	9:8	4
Slavija (C	5	2	0	3	6:12	4
Hašk	4	1	1	2	5:11	3
Concordia	5	0	0	5	1:17	0
Razblinila se je velika		iluzija. Vse je pr				
čakovalo uspeh, ves svet je bil usmerjen na zmago. In sveta je bilo nič koliko, 3500 do 4000, za zadnja leta pač rekorden obisk. Pričakovanja so bila upravičena Moštvo je zmagalo en''rat doma, enkrat zunaj, proti Gradjanskemu pa igralo neodločeno. To je dalo skupaj pet pik in zelo dober placemant v tablici. In sedaj naj bi bilo nesl-> še državnega prvaka.
Bitka je z občutno razliko zgubljena.
vrati Ljubljane bolj kritične situacije kot pred Bskovimi. Od 28. do 30. minute trije streli iz kota za BSK, pred Logarjem je parkrat zelo kočljivo, toda žoga najde le pot v polje. Jež po vrsti slabo prevz< ma lil kvari situacije, tako da se igra vrača pred Logarja. V 32. minuti usodepolni napad Ljubljane. Jež je v zelo ugodni poziciji za strel prekratek, žoga gre do Glišo-vlča, ki pobegne Kukanji ln predribla Juga strela pod prečko ne more Logar držati;
2 : 0 za BSK
To je bil tipičen primer netatične igre, v katero.se je moštvo dalo zapeljati' V 39. minuti kot za BSK, ki ga bije Gltšovič prav lepo, Logar odbije s pestj0 šurdonji na nogo, a utegne le pokriti njegov strel. To BSKovo šanso je Logar odlično upro-pastll.
Potem je Ljubljana v prednosti z vetrom in sotiicam. Toda začetek pripada še , Rsku. Začenjajo se tudi Incidenti. V 3. mi-s nuti obleži gurdonja, igra se zelo ostro, sodniku leze tekma iz rok. Počasi si pribori Ljubljana premoč. V 8. minuti bije Janežič s kota, do 10 minute ima še dve žogi s kota, vse brez uspeha. Ljubljana je v napadu in publika ie dobila sorajžo, stalno j-navija«. Bskovci so surovi in mo-i rajo vzeti v kup precej prostih strelov.
Kar jih je od blizu, so vsi Glaserjev plen. j Sedaj B-ak še zavlačuje, potegnil je apojki j nazaj in se brani. Sodnik dvakrat pogreš-! „o piska, ker je Zemljič oba rat v prednosti. V 20. minuti kot za Ljubljano, toda i nikogar ni, da bi preü golom tvegal odlo-I čer; strel. Bsk odpre igro, V 27- mi-i nuti je zelo nevarno pri Logarju. Vujadl-' novič je na strelu pred njim, toda Logar strel drži. V 31. minuti mora Stan o v po | slednjem hipu posredovati, s same golove črte odbije žogo, potem zrela šansa za i Ljubljano; Makovec odvzame branilcu žogo in jo idealno predloži Zemljlču, ta potegne, ali strel gre v prečko. Kmalu nato je Jež sam pred Glaserjem, toda ta se mu
Rezultat je odjeknil bolestno. PrvQ vprašanje: kdo Je zakrivil poraz? In ta-oj odgovor: deloma moštvo samo, kajti razlika v tehničnem znanju in v taktični igri je bila med obema moštvoma res za tako razliko, deloma pa tudi občinstvo. To Je spravilo moštvo v prvem delu Igre lz koncepta, zahtevajoč odprto ln napadalno Igro proti rutiniranejšemu nasprotniku, ki Je imel Se veter ln sonc? zase. Pravilna taktika bi bila zahtevala dosledno defenzivno lgrD s strnjenimi vrstami, kakor so fantje začeli. Po odmoru pa naj bi bila sledila ofenziva z vetrom ln soncem v hrbtu. S pravo taktiko je moštvo prineslo domov točke iz Osljeka Ln lz Zagreba vse prej ko z boljšim znanjem. In skor0 bi se dalo prerokovati, da bo tudi v bodoče tako: fantje bodo nemoteni na «tujem« igrali bolj zbrano in doskdno ln težje jih bo premagati kot na njihovem igrišču. So seveda tudi pomanjkljivosti v moštvu, teda o teh pozneje.
vrže pod noge ln reši, otoenrm Jež obleži. V 36- minuti oster incident med Timani-čem in Pupotom, za kar sodnic Tirnaniča izključi. Potem mu zopet dovoli igrati, ali kapetan Ljubljane se upre in noče nadaljevati igre. Preteče več minut, dokler končalo ne posreduje Boš o Simonovič, ki pozove Igrača, da se odstrani z Igrišča Po ponovnem nadaljevanju zagreši Jug foul na Moši, ta strelja s 16 metrov skozi zid v sam levi kot in postavi končni rezsultat S : 0 za BSK Do konca napada LJubljana, mnogokrat brez glave. Sodni kpodaljša Igro. V 51. ta 52. minuti imata Janežič in Zavrl dve izredno lepi priliki — toda kakor bi bilo zakleto: žoga ne najde cilja.
Sodil je g. Kaiman iz Sarajeva razmeroma dobro in objektivno. Dve njegovi napaki sta omenjeni, proti Tirnamču je bil prizanesljiv in po pravilih ne gre, da bi izključitev preklical.
Hajduk s Jugoslavija
1:0 (0:0)
Seograd, 18. oktobra. Današnja prvenstvena tekma Je bila pravo mesarsko klanje. Sni in drugi igralci so igrali zelo surovo. Na tekmi je bilo ne-številno težkih Incidentov, ln to po krivici enih in drugih. Najbolj surov je bil vratar Jugoslavije Spasič, ki je z nogo sunil vodjo Hajdukovega napada Blaževiča. Diktirano enajstmetrovko je Hajduk v 32. min. drugega polčasa pretvoril v edini goL Blaževiča so morali odnesti z igrišča.
Občinstvo je ostro protestiralo proti surovi igri ter na koncu tudi napadlo igralce in sodnika Višnjiča lz Zagreba.
Slavija 0 : Concordia 1:0 (1:0) Slavija S:Hašk 4:1 (2:0)
Gsradfanski : Bask 3:3 (0:0)
mnogo bolj odvisen od naključja; in to je
tokrat odločilo v korist fiiškarjev.
Korotanci morajo v četrtem kolu beležiti svoj prvi neuspeh. Tega so sami krivi. Ce bi bili predvedli vsaj približno igro, ki so Jo dali nedavno s tolikim uspehom proti Reki, bi bili gotovo odnesli, nadaljnji dve piki v Kranj. Tokrat ni bilo v moštvu nič na mestu, v vsej igri se moštvu ni posrečila nobena prava poteza. NekoUko je držai situacijo Unterreiter v obrambi, pa tudi on ni bil niti približno oni branilec kot proti Reki. Vse drugo je bilo nekam zle sreče. Naj je bila žoga v obrambi, na sredi ali spredaj, vselej so Jo odrivali nekam sunkovito, brez premisleka, na slepo, in če se Je že videlo v potezi pravo hotenje, se je pa akcija ponesrečila. Edini gol je zabil Baumkircher iz edine res odločne poteze v napadu.
šiškarji se nahajajo Se vedno v globoki krizi. Nič ne de, če so tokrat rešili dve točki. Padli sta jim v naročje iz dveh nasprotnikovih začetniških napak, sami so si pa bore malo prilik priredili, lz katerih bi bili utegnili nekaj doseči. Nekoliko se je držala srednja vrsta, obramba je bila vso igro zelo nesigurna, napad je izvedel dve tri poteze, ki so dale naslutiti, da bi morda le utegnil resnejše zaigrati. Ves vtis pa je bil zelo mizeren. Nekoliko povezanosti so pokazali, kl je nasprotnik ni Imel, par ocvirkov iz zastarelega tehničnega repertoarja; to je bilo v glavnem vse.
Prvi polčas je potekel brez pribitka. Korotanci so bili nekoliko več v nasprotnikovi polovici kot ta v njihovi, imeli so par zrelih prilik, Hermežani so parkrat prišli lepo pred kranjski gol, pa so tudi ostali praznih rok. V precej zenačenl igri je potekel čas do odmora. Po tem je v 15. min. dosegel Baumkircher v lepi solo-akciji vodstvo za svoje barve. Vse je kazalo, da bo pri tem ostalo, tembolj, ker je poslej Korotan močno prevladoval na terenu. Pa se zgodi, da bijejo Hermežani v 26. min. s kota, Starec odbije povsem nenevarno žogo, jo zopet in zopet odbije, prav na rahlo, dokler ni naposled Mokorel pri pravem strelu in potisne lz neposredne bližine v mrežo. Ta gol je Starčeva zadeva: Žbgo Je treba ali krepko odbiti ali pa jo držati; s samim božanjem se nič ne doseže. Korotance Je stvar nemalo zmedla, že po dveh minutah lepo centrira levi krilec pred lastni gol, tam je Mokorel in že je druga točka pod varno šišensko streho. Vse naprezanje Ko r o tan-cev do konca Igre je zaman. Točki sta ostali v Šiški.
Občinstva ni bilo mnogo. Sodil g. Ma-co ratti.
Amater t Olimp o : O
Trbovlje, 18. oktobra.
Amater Je na svojem igrišču mogel od-Sčipniti Olimpu v sicer stalno premočni ign samo eno točko. Bil Je v polju močnejši v obeh delih igre, toda njegov napad je zastreljal vse mogoče ta nemogoče prilike. Dasi je bil pritisk domačega moštva v prvem polčasu nekoliko močnejši kot v drugem, si je Amater izdelal šele v drugem delu toliko Sans, da bi s količkaj energič-nejSim napadom moral zmagati s pol tu-cata golov razlike. V drugem polčasu je bila igra manj živahna kot v prvem, Olimp Je lz skrajne defenzive prešel parkrat tudi v napad, toda proti enajstorica Amaterja, v kateri je bila ožja obramba Izvrstna, ni mogel doseči uspeha. Občinstva je bilo na tekmi razmeroma mnogo. Sodil Je objektivno ta dobro g. Ehrlich iz Ljubljane. Moral Je izključiti enega Olimpovega igralca, povsem upravičeno.
Celje t Rapid % i Z (Oxl)
Celje, 18. oktobra.
Na domačih tleh si je danes SK Celje zopet priborilo dve točki. Na Igrišču Je bilo okoli 400 gledalcev.
Domačini so predvedli lepo kombinacij-sko igro ter Igrali požrtvovalno in z e lanom. Njihov napad pa je bil vse premalo odločen. Gostje so mudili učinkovito tehnično Igro, napad pa ni bil dovolj povezan.
Tekma je bila živahna ln napeta, obenem pa tipična borba za točke. Ze takoj začetka sta obe moštvi krepko napadali, toda tudi obe obrambi sta točno čistili. Celje si ustvarja tri zrele pozicije, toda Rapldova obramba je v zadnjem trenotku preprečila nesreče. Igra valovi ves čas a polja v polje. V 42. min. strelja Heller lz kota ta Vidovič doseže vodilni gol. Vratar sicer ujame, pa se obrne z žogo v goL
Po odmoru se Celje znajde. V 7. minuti Izenači Dobrajc s lepim strelom v kot. V 9. minuti poviša na 2 :1. Celje krepko napada. V 17. minuti Pres Inger I postavi po
hitrem prodora volley na 8 : L Rapid »e klone in se slednjič otrese celjske prem/čl. V 24. minuti prodre Rapid do celjskega gola. Vratar skoči po nepotrebnem iz gola in Marič potisne v mrežo. Rapid nanne vse sile, da bi izenačil ter zadnjih 15 m nut stalno napada. Celje je prešlo v defenzivo in drži rezultat.
Ljubljanski sodnik g. Deržaj je bil sicer objektiven, toda precej površen in je spregledal mnogo napak.
V	predtekmi je rezerva Celja premagala rezervo Jugoslavije 3:1 (2:1).
Na dopoldanski drugorazredni prvenstveni tekmi je Laško porazilo Hrastnik 4 : 2 (1 : 2).
K prvenstveni tekmi Žalec : Jugoslavija Žalec ni nastopil in je torej Jugoslavia zmagala par forfait 3 : G.
Maribcr : ŽeSeznišh? Z : i (1:0)
Msril»or, 18. oktobra.
Ta Igra je spričo uspešnih nastopov ob moštev v poslednjem času zbudiia precej zanimanja. Bilo je okoli 500 gledalcev.
Tekma je bila od začetka do pos!e" ìjeg ± piska zanimiva in napeta, mestoma tuoi lepa. Maribor je imel v obrambi najboljši del moštva. Koren je bil v golu odličen. Branilca sta bila sigurna, zlasti Kramber-ger. Srednja vrsta je opravila zlasti mnogo defenzivnega dela, pa tudi v podpirani.; napada je bila dobra. V napadu sta b;ia samo dva polnovredna Igralca. Miloš r-desnem krilu ln Stare kot vodia- m pada. Vseh 11 igralcev se je-od začetka do konca borilo z brezprimerno žilavostjo in vztrajnostjo. Moštvo je zmago zaslužilo.
V	tehničnem pogledu sta bila nasprotnika v splošnem enaka. Majhen plus je Imel Maribor v ožji obrambi, dočim je pokazalo v tem delu železničarjevo moštvo od časa do časa neko nesigumost. Maribor je bil tudi močnejši v srednji vrsti, kjer sta igrala Kirbiš in Gomol kakor v svojih najboljših časih. Vse pohvale vreden je bil tudi napadalec Kornfeld. Stare se je na mestu vodje napada dobro obnese . Spiritus movens v napadu je bil Miloš, ki je s desnega krila dirigiral napad.
Železničar je bolehal na dvojem. Prvič ni moštvo razpolagalo s strelcem, razen tega pa mu je manjkalo elana ln požrtvovalnosti. Napadalna vrsta je v drugi polovici dobro igrala, prišla je tudi. neštetokrat v bližino nasprotnega gola, toda žoga ni hotela zaiti v mrežo. Streli s.o. bili netočno ta nepremišljeno oddani. Krilska vrsta je bila edina, ki je opravila svoje dolo, in sicer v podpiranju napada kakor tua i v obrambi. Le podajanje je bilo včasih p-e-več šablonsko. Obramba je že boljše igrala.
V	splošnem je bila igra ostra, poč tipico prvenstvena kljub temu pa ni nikdar prekoračila dovoljenih mej.
Sodil je g. Lichtenberg lz čakovca objektivno.
ČSK s Atletiki 6 s © : o)
Cakovec, 18. oktobra.
Celjski Atletiki so danes odigrali svojo prvenstveno tekmo na vročih tleh v Ca-kovcu ter po dokaj zanimivi Igri pustili obe točki domačinom. Domače m štvo le danes zaigralo z velikim elanom in požrtvovalnostjo ter tudi zasluženo zmagalo. Goli so padli kot plod lepih komblnacij-skih potez.
Sodil je g. Kaptft tz Maribora dot.x>.
II. razred
je v Ljubljani imel kompletno zasedbo. Rezultati so bili: Jadran - Mladika 2 ; 2 (2:1), sodil g. Kušar; Grafika - Moste 2 : 0 (2:0), sodil g. Kos; Svoboda - Slavija 4 : 0 (2:0), sodil g. Martelanc; Mars -Korotan 2 : 1 (0:1), sodil g. Dolinar.
Ostale nogomeote tekme
Cakovec: Drugorazredna prvenstvena Gradjanski : Lendava 6 : 1 (2:0).
Murska Sobota: Drugorazredna prvenstvena SK Mura : SK Drava 13 : 0.
Praga: Češkoslovaška : Madžarska 5 : 2 (2:2).
Budimpešta: Budimpešta : Praga 5 : 1 (1:0).
Dublin: Irska : Nemčija 5 : 2 (2:2).
Dunaj: Prvenstvo. Austria : FAC 1 : 0 (1:0) Rapid : Vienna 2 : 2 (1:1), Hakoah : Favoritner AC 3 : 0 (1:0), Admira : FC Wien 1 : 1 (0:0), Li berta s : Posts:x>T-t 1 : 1 (1:1), Sportklub : Wacker 2 : 0 (1:0).
Rim: Prvenstvo. Roma : Lario 3 : 1, Genova : Lughese 1 : 1, Bologna : Sampier-darena 4 : 1, Juventus : Ambrosiana 1 : 1, Milano : Napoli 1 : 0, Novara : Bari 1 : 1, Triestina : Alessandria 3 : 0.

prvenstva
V Ljubljani sta zgubila favorita Reka in Korotan — Točke so dobili Maribor, Celje In ČSK po dve, Amater
ln Olimp po eno
V	ljubljanski skupini podsaveznega prvenstva smo imeli včeraj že dopoldne dve tekmi, ki sta prinesli nekoliko nepričakovana rezultata. Oba favorita Reka ta kranjski Korotan sta morala prepustiti svojima nasprotnikoma obe piki. Korotan Je s tem doživel tudi svoj prvi neuspeh. V naslednjem poročili:
Slovan : Reka 1: 0 (1 : o)
V	tipični borbi za točke je Slovan na-, posled odnesel svojo prvo zmago; ta to zasluženo. Igra je bila ves čas zelo živahna, mestoma tudi ostra vendar v dovoljenih mejah, za kar gre velika zasluga sodniku. Slovan je bil večji del igre v premoči, proti koncu pa, kakih 20 minut, je moral prepustiti prvo violino nasprotniku, ki se je trudil, da bi iz zadeve še nekaj rešil.
Slovan je sicer odnesel obe piki, vendar ni njegov napad znal zabiti zgodi tka: rezultat je nastal po avtogolu. Belordeči so se napram svojim zadnjim nastopom razveseljivo popravili, zlasti je dobro igral napad, predvsem seveda v polju, šans pred golom pa ni izkoristil deloma zaradi svoje jalovosti, deloma zaradi pretiranega egoizma, v katerem se je odlikoval posebno Do-berlet. V halfih je bil do srede drugega polčasa zelo dober Uhan, dočim sta stranska krilca bila predvsem požrtvovalna. Proti koncu igre so se krilci morali vdati težjemu pritisku nasprotnikovega napada. Nekoliko nekompletna obramba je bila ves čas popolnoma na mestu, v tem triu je zlasti ugajal vratar, kl je imel v drugem polčasu par prilik, da se je pokazal z najboljše strani.
Vičanj so šli prodat kožo za Kolinsko tovarno. Cena ji nI bila visoka. Prišli so na teren z močne samozavestjo, menda iim je šla zmaga nad Herrn esom zelo v glavo Tako se je zgodilo, da se dolgo niso mogli urediti, pa so skoro ves prvi polčas igrali
preveč podrejeno vlogo na igrišču. Bitko Je predvsem zgubil napad, v katerem je bil eden slabši od drugega s popularnim Dol-fetom na čelu; ta je silil nekam nevajeno visoko Igro, s katero ni utegnil povezati napadalne petorice v običajno celoto. Morda mu ni prijala precej ostra Igra nasprotnikove obrambe. Skoro neverjetno Je bilo, da m napad utegnil Izkoristiti niti očivid-ne nasprotnikove slabosti proti koncu Igre. V srednji vrsti niso imeli Rečani tokrat nobenega omembe vrednega moža. Tudi obramba je bila izredno šibka, močno je »plavala«, branilca sploh nista premogla odbojnega udarca. Vratar je bil sicer dober, ob malo večji pozornosti pa ne bi bil prejel edinega zgoditka.
Ves prvi polčas je potekel v znamenju Slovanove premoči. , Lepo je gradil napadalne akcije in prihajal do gola, vendar vedno brez uspeha. Rečani so le sporadlftno v napadu. V 20. min. pošlje Dovar dolg center pred gol, Repovž poda premočno vratarju ter ga preseneti: žoga najde pot v mrežo. Tekma je odločena.
V drugem polčasu je še četrt ure Slovan v premoči, ostali del pripada Reki, ki pa brez uspeha pritiska na zenačenje.
Tekmo je mojstrsko sodil g. Mrdjen.
Hermes : Korotan Z :1 (o :o)
Po rezultatu sodeč si je Hermes opomogel od dosedanje letargije, toda kdor je videl potek igre, se ne bo dal zavesti v tako optimistično sodbo. Nogomet, ki sta ga predvajali gornji moštvi na šišenskem igrišču, še dolgo ni bil prvorazreden. Rezultat bi bil lahko tudi obraten in ne bi bil prav nič krivičen poteku igre. Niti Hermežani niti Korotanci niso Imeli nobenega presledka igre toliko v rokah, da bi bili prepričevalno vtisnili poteku premočni pečat, j Uspen enega ali neuspeh drugega je bil |
Juniorski miting
Imamo dober lahkoatletski naraščaj — Slovo inž. Ste-pišnika, Svetka in Kovačica
Včerajšnja revija lahkoatletekega naraščaja Ljubljane, ki jo je izvedla Ilirija in povaibfla še Primorje, planino in Korotan, je uspela nadvse zadovoljivo. Mladi tekmovalci, ki imajo v »vojih vrstah že vidne talente, so b« zelo uspešno predstavili na tem, saano njim namenjenem nastopu. Mnogi doseženi uspehi se že močno približujejo onim — starejših, že preizkušenih tekmovalcev ta prvakov. Mladi ta!enti Ilirije, tako Bratovž t skoku v višino (165), kar je za 5 cm višje od njegove lastne višine, in v troskaku (12.04). dalje Kotnik Jože v teku na 1000 m z uspehom, ki je za dobre tri sekunde boljši od iunioi&kega državne» ga rekorda, Vuk Drago z odličnimi uspehi v metu kopja m diska ter Skaza (Prim) ta nekateri drugi že sedaj obetajo, da utegnemo dobiti e pravilno vzgojo v nekaj letih prav dober, enakovreden material za vrzeli, ki že nastajajo ▼ našem lahkoatlet-iskem športu. Prireditelj Ilirija je včerajšnji skupni miting vsega lahkoaUet«kega naraščaja Ljubljane izvedla zek> zadovoljivo. le škoda, da je bil obisk bolj piČeL Tu* di hladno vreme ni več primerno za taka tekmovanja, posebno ne za mlajše tekmovalce. Sodniki so biK, kakor po navadi, vedno isti, kar opažamo že vt*a zadnja leta. V tei organizaciji bo pač treba bolj temeljite remedure. kar se bo dalo morda urediti sedaj preko zime.
Tek 100 m: 1. Vahtar (P.), 2. Boltavzer (P.), 3. Bajda (I.) v«i po 12.9.
Me» krogle 4 kg: 1 Skaza (P.) 1452, 2. Gradišnik (P) 1287. 3) Bajda (I) 1232. Sledijo še Vider (Pl) 1217, Dular (I) 1145 in j
Belak (Pl) 1107.
Skok r višino; 1) Bratovž (I) 165 cm!
Folak in 3) Boltavzer (oba (Pr.) oba 100
Tušek (i) 150.
Skok v daljino: 1) Tušek (I) 5S8. 2) Gaspari (Pl.) 547. 3) Gaberščik (I) 542.
Troskok: 1) Bratovž (I) 1204 cm! 2) Vah* tar (P) 1169, 3) Dušan (PL) 1162.
Met diska- 1) Skaza (P) 3658. 2) Marin-ček (P) 3603, 3) Pregelj (Pl.) 3196.
Tek 1000 m: 1) Kotnik (I) 2:41.8! 2) Nabernik (P) 2:54.5, 3) Gojkovic (I) 3:05 o 4) Pavlič (Pl.) 3:12.3, 5) ?>bre (Korou 3:22, 6) Kadunc (Kor.) 3:36.8,
Met kopja: 1) Pregelj (Pl.) 3f>9~> 2) Ki-rik (PL) 3704. 3) DuW (I) 36S4.
Štafeta 4x100 m: 1) Primorje 50.L 2) Planina 51.4, 3) Ilirija 51.5.
Izven konkurence je natopil v r 'u kladiva tudi znan; jugoslo/enski rekorder inž. Milan Stepišmik, ki ie poizkušal rif- : svoj lastni državni rekord (49.17 m), a mu tokrat ni uspelo, delno zaradi premajhne konkurence, pa tudi zaradi iiladnesra vremena. Vrgel je kladivo »le« 4S.S9 m dai«c\ kar pa je vendarle najboljši rezu lir. i, do, sežen v letošnjem letu. Na zadnjih balkanskih igrah v Atenah je prekosil njegov dosedanji ba'kanfkj rekord Grk Dim rc :-los s 50.22. Ing. Stepišnik odhaja te ihn skupno z nekaterimi znanimi sporta:.ki i? naših klubov k vojakom in ie bil tako današnji nastop nekako v slovo. Upamo, da bodo tudi potem še, ko se vmejo (rvd,>,i njega Še Svetek R. (Ilir.) in Kovači è A (Prim.) ostali zvesti lahki ailetiki in b prekinjano delo še bol-j uspešno nadalje va::
BSK : Ljubljana 3:0 (2:0)
Ne pozabite na moj film: »Zlati kodrčki!«
Marlfa Tasnsdy
Marija Tasnady je novo ime. Prikupna, lepa Madžarica je v letošnjem letu naglo zaslovela in sicer s pomočjo Ufe, ki jo je prevzela iz budimpeštanskega Narodnega gledališča Izprva je Tasnadvjeva študirala filozofijo in se je zlasti posvetila filologiji ki germanistiki. Ko ji je pošla štipendija »a univerzi, je podjetno dekle sklenilo z Jasfriimi sposobnostmi služiti si kruh..Postala je novinarka in je po naročilu nekaterih g*iavnih madžarskih listov odpotovala v Berlin mtervjuvat sloveče gledališke umet-iilke m pisatelje.
Tako je temeljito pogledala za kulise. !fc> prišlo je do tega, da so pol za šalo, pol zares, poizkusili tudi z lepo novinarko posneti nekaj prizorov pri Ufi. Poizkusi so sijajno uspeli. Takoj nato se je odločila
njem življenjska pot. Marija Tasnady je postala kmalu slavna v Budimpešti, zdaj I pa film prinaša njen sloves daleč po svetu. ■ Tudi v Ljubljani jo bomo spoznali v njenem glavnem filmu »Zaključni akord«. V viogi Hane Marschalove igra mlado mater, ki se krčevito bori z usodo in pretresljivo podaja materinsiko ljubezen.
„Garcla"
Med velikimi filmi ameriške produkcijje smo pretekli teden kratko omenili novo delo skrvečega ameriškega igralca Wallacea Beeryja. Spoznali smo ga v Ljubljani že v : nekaterih lepih filmih. Kakor drugod, si je j Wallace Beery tudi pri nas zagotovil ugled enega najkrepkejših in na joriginalnejših
»Tiralica.« Kino Moste ima za konec tedna na sporedu znameniti Paramount film »Tiralica«, katerega glavni junak je Fred Mac Murray v vlogi mladega policista. Dejanja in zadrege, v katere se v filmu zapleta, so nekaj povsem novega v filmski umetnosti, obenem pa nazorno prikazuje ta senzacionalni pustolovski film. v kakšne vratolomnosti se spuščajo ameriški gangster-ji in njihovi preganjalci. Posebno zanimivo poglavje je tudi prikaz radia v službi policije.
V filmu po romanu : »Zima v gozdu«, ki se bo pri nas imenoval »Ivje«, je tudi mnogo lovske latinščine. Tu na sliki jo iztresata glavni igralec Viktor Staal (sedè) in Edvard Winterstein v vlogi gozdarja.
Iz akvaristov® torb®
Nenadno se je spremenilo lice Barja, ko so nadvod ne rastline v mrzlem objemu meglenega, snežnega jutra povesile svoje glavice in si nadele v sWo rumenorjavo haljo. Trstje, rogoz. potoč-nice. bradate &tre-luše in druge tovarišice, vse to pritajeno rožlja in šumi, ko prihrume poznoje^enski vetrovi z gora, da z robato silo ogoHčijo drevje in grmičevje. So pa rastline, plavajoče in podvodne, ki se prav v jeseni osvežijo. tako; morava, jesenski žabji las z malimi, grebenika z velikimi zvezd a m i i n v šopkih rastoči podvodni mah. Vse drugo rastlinje se pa po-eže k dnu, kjer se razkraja. da utegne " v prihodnji pomladi novi rod črpati iz trohnobe.
Tudi raznovrstne živalce, že na pol otrple, se zdaj poslavljajo. Orni potapnik se ozre meglenega jutra žalo-tno po soncu, splava ' obupan k dnu. se zarije v trohnobo in | prespi zimo. Po vrsti izginjajo tako vsi \ hrošči, hrbtovke, pupki, žabe in seve tudi manjše ribice, ki v mrzli vodi nič ne uži-
vajo in ko bi tudi hotele, ne bi ničesar
našle, kajti ves drobiž vodnih členonožcev, kakor so bolhe samooki in drugi račiči, ličinke komarjev in mušic, miruje. Ribe dihajo v mrzli vodi 2 do 3 krat v minuti in stoje mirno, potrošnja toplote je torej neznatna, zato je tudi izguba tolšče čez zimo zelo majhna, znaša namreč le par dek. Toplota ribje krvi je odvisna od toplote \ode in je navadno le 2 do 3 stopinje višja. Organizmu nekaterih rib ne škoduje če zmrzne, začne pa delovati, čim se trup polagoma osvobodi ledenega objema.
Ribe so najlaže prenesle razne toplotne spremembe od praveka do današnjih dni, lo pa zaradi tega, ker v vodah ni naglih sprememb. V akvarijih pa nastopajo nagle spremembe, ker je plast zemlje na dnu razmeroma tenka in ker stekla izenačenje vzdušne m vodne toplote pospešujejo. Kdor hoče, da mu bodo ribe in rastline tudi po zimi žive in sveže, bo pazil, da se voda ne oh'adi prenaglo in ne izpod 8 stopinj (pri foplovodnicah ne izpod 15 stopinj). To do* sežemo s premestitvijo akvarija v sfalno
ogrete prostore (kuhinjo), z električnimi, petrolejsidmi in parafinskimi ogrevalniki ali pa x ogrevanjem z vročo vodo, ki jo vlijemo v lončeno, plasirano, steklenici podobno posodo, zamašimo jo pa z navadnim, čepom.
V	akvarij ili, ki stoje v hladnih sobah, je treba skrbeti za àotni prah in rahlo blato, kamor se zarijejo polži in hrošči, sicer poginejo. —
V	jamicah in lužah vlovimo kljub mrzlemu vremenu še dovolj vodnih bolh za naše
ljubljenke. Po zimi ai moramo Äaäc pomagati z nastrganim mesom. Piscidin, wawil in ostala »uba hrana ne more nikdar nado» mestiti žive hrane ki nastrganega mesa, pleg tega pa postane voda ziasti od wawila in piscidina mlečna, motna.
iena v sodobnem svetu
Vtisi s kongresa v Dubrovniku
Naie ženstvo, sodobni problemi in Mednarodna ženska zveza
karakternih igralcev. Mož ni lep, in prav to je značilno pri njem. da se skozi grdo masko prebije na svetlo njegov robustni, vendar odkritosrčni, junaški značaj. O njegovem novem delu »Garcia« se glasijo svetovne kritike zelo ugodno. Prav odkritosrčno lahko želimo, da vidimo ta film tudi v Ljubljani. Za podlago velikemu filmu je služila drobna, komaj nekaj strani obsegajoča knjižica. Toda mojstri Foxove režije in kamere so po njej ustvarili grandio-zen film.
Izvrševanje dolžnosti, junaštvo, tovari-ška zvestoba, to so vrline, poveličane v tem filmu. Tri imena, trije umetniki: Wallace Beery v vlogi seržana Dnryja. John Boles kot poročnik Rowan m Barbara Stawyck — s temi je režiser George Marshall izgotovil film, ki se odigrava pod vročim solncem na Kubi. Film podaja v roman tienili, napetih in pustolovskih prizorih resnično dogodivščino, ki je odločila usodo treh narodov. Dejanje se je zgodilo v špan-sko-ameri.ški vojni. Pravijo, da si je Wallace Beery s tem filmom zagotovil nesmrtno ime v zgodovini moderne filmske produkcije.
„Ivje"
»Zima v gozdu« se imenuje film, ustvarjen po slovečem romanu Pavla Kellerja. Kakor smo kratko že beležili, je film zajel mnogo prirodnih lepot in bo zlasti tudi med našo športno mladino našel mnogo občudovalcev. Zanimalo bo, kje so film posneli. Romantični grad Kvnsburg v Šlezi-ji je glavno torišče filma. Tu je Paul Keller prebival več mesecev. Stanoval je v stolpu in spesnil svojo čudovito odo pri-rodi. Mraz vlada pozimi tam okrog, strupen mraz. Toda pisatelj je vztrajal, dokler ni dovršil svojega dela. V filmu so zbrani sami posrečeni tipi: Hansi Knoteckova igra Marijano, njena družica je Ingeborg Hertel, glavni moški vlogi pa sta poverjeni Viktorju Staalu in Volkerju Collander-ju. V filmu ni nič olepšanega, Kynsburg z njegovo čarobno okolico m okoličani bomo videli, kakršni so v resnici. Pri nas se bo film, kolikor vemo, imenoval »/rje«.
O prireditvi tako obsežnega formata kakor je bil ženski kongres v Dubrovniku ae lahko nepristransko sodi peč šele iz neke časovne razdalje, ko se poleže navdušenje — ali neprijetni občutek. Prav tako pa se more podati tudi pregled o delu in eventualnih uspehih šele potem, ko se zaostreni obrisi vtisov nekoliko izgla-dijo in obrusijo.
Vse dogajanje na kongresu bi lahko raz delili na tri dele. ki obsegajo seje in zborovanja delegatk, torej delo, ki predstavlja jedro kongresa, dalje javna zborovanja, na katera ima dostop vsakdo, in razstave, sprejeme in bankete.
Pred oficielno otvoritvijo kongresa so imele »eje posamezne komisije, ki so pretresale položaj glede posameznih vprašan;, tako na primer o ženski volilni pravici ii obči državljanski enakopravnosti ženske in moškega, o prizadevanju ženskih organizacij za ohranitev svetovnega miru. o današnjem položaju žensk zaposlenih p i raznih poklicih, o varstvu otrok in mladi-re v zvezi z dvigom higijene ▼ posamezni h državah, o enaki morali it j Sklepi, ki « jih obiikovale članice komisij, so bili predloženi kongresu, ki jih ie sprejel deloma v celoti deloma z izprcniembain5
Kakor vedno, se je mili na letošnjem nasedanju kongres mn >go bavli z vprašanjem prostitucije ter naložil svojim vč'a-.rienim ženskim zvezam nai dc.ujejo ns te, da se omejuje prosi. tuc> ja z vsemi sred stvj, ki so na razpolago, naj s^ odpravilo lavne hiše, naj se vplive na m'ari no v pogledu tnorale ter naj vobče nakopajo pioti dvojni morali. Komisija za tisk je prevzela delovni program jugoslov. komisije za tisk. ki jo vodi Slovenka Pavla Ho;e-varjeva in ki si je med drugim nadel nalogo. da s stvarnimi in dostojnimi članki v časopisju ščiti interese in ugled žensk, da po možnosti preprečuje napade na ženske, da javnost informira o renskem delu in naporih žensk na raznih delovnih področjih itd. Kot zelo važno vprašanje za ženske se je izkazalo tudi vprašan ;e državljanstva poročene žene: tud; v tem pog'e-du se zahtevajo iste pravice kakor za moža, ne glede na to. al; je žena poročena ali ne. Žene naj v svojih državah vplivajo na to. da sc v tem pogledu doseže enotnost v vseh državah Tudi na brezposelno mladino misli Mednarodna ženska zveza: po možnosti naj se omogoča prešolanje za vse one. ki na podlagi svojega prvotnega študija ne morejo najti zaposlitve. Komisija za žensko delo in poklice želi vsestranskih podatkov o delovni ženi. V zvezi s komisijo za poklice so hotele nekatere delegatke spraviti tudi predlog Slovenk glede gospodinjskih vprašanj v najširšem smislu: toda me smo zahtevale osnovanje seniostojne gospodinjsko - gospodarske komisije. Predlog se bo do prihodnjega kongresa proučeval, nakar se bo uvrstil v stalni delokrog Mednarodne in posameznih včlanjenih narodnih ženskih zvez. Umesten je tudi predlog švedske ženske zveze, naj se mladina vseh držav vzgaja k razumevanju in spoštovanju drugih narodnosti. kajti kljub nasprotnim tendencam od nekaterih strani je neizpodbitno dejstvo medsebojne zavisnosti in pc-trebe dostojnega sožitja posameznih narodov. Ta vzgo ja naj se doseže z ustvarjanjem ustrezajoč ega razpoloženja v šoli, z reformiranjem šolskih knjig in zgodovinskega, zemljepisnega in državoznanskega pouka. Tudi na film in radio naj uplivajo žene, zlasti na vse, kar se predvaja za mladino. Posebno pa naj se s pomočjo teh dveh tehničnih na prav propagira mirovna misel. Po vsem svetu pa naj se prepovedo filmi, ki smešijo posamezne narode in njihove^ običaje To je predlog indske delegacije. Kjer imajo ženske volilno pravico, naj voditeljice ženstva delajo na to, da bo udeležba od strani žen čim večja, da pride čim več žen v občinske svete in v parhment. Kjer pa volilne pravice še nimajo, naj skušajo žen ske zainteresirati moške kandidate, da podpro ženske zahteve. To komisijo vodi Plaminkova. Neverjetno jc, kako jc ta 60-letna žena mladostna in sveža, prožna in borbena. Kadar se ona oglasi k debati, vse lej zaveje veselo razpoloženje v često zelo medlem ozračju.
Ali so v vseh teh in še mnogih drugih vprašanjih, ki so prišla v poštev. žene eno-dušne. nad tem lahko upravičeno dvomimo. kajti med njimi so tudi delegat in je iz dTŽav. kjer je pojm svobode, enakopravnosti jn demokracije že davno zamrl Prav tako lahko trdimo, da jih je še več med njimi, ki nimajo smisla, ne razumevanja niti za težnje malih zatiranih narodov, niti za trpljenje malega človeka. To so pokazala rlasti javna zborovanja, posebno očitno pa je vel ta duh iz privatnih razgovorov. Tako je zatrjevala na pr. italijanska delegatka, da ie bila voj<na proti Abesiniji upravičena spričo preobljudeno-sti Italije, kaj-ti italijanski narod potrebuje zemlje in zaslužka za svoj razmah. »Toda kako opravičujete lastni razmah na škodo drugega naroda?« jo vprašam, nakar mi začudeno odgovori: »Naroda? Toda prosim vas, ali je to narod? Sele mi jim bomo prinesli kulturo«. Zgrozila sem se ob ponovnem spoznanju, kako fašizem spači in posurovi človeško dušo. kljub temu. da priznavam kot pozitivno vrednoto krščanstvo, čegar temelj je zapoved ljubezni do bližnjega: pojdite po vsem svetu in učite vse narode.. •: k'jub temu, da sodeluje s cerkvijo, ki teoretično temelji na enakopravnosti vseh ljudi na zemlji. Umevno je. da te ženske tudi mirovne ideje ne pojmujejo pravilno in je niti ne priznavajo. To mvsel je izrazila tudi francoska delegatinja gì. Brunsvickova v zasebnem pogovoru: »Izgleda. da so žene imperialističnih narodov tudi same bojno razpoložene, dočim so v svobodnih, demokratičnih državah večinoma pacifisti tudi moški. In to pripadniki vseh smeri, vsak se s svojimi metodami bori za mir. Pri nas bi se smatralo kot največja absurdnost istovetit: mirovno propagand"» s ko-munizmem«. Ga. Brunsvickova ni bila nikdar kernunistinja. niti socialistica, to se lahko spozna iz vsake njene besede!
Kljub vsemu pa leži težišče Mednarodne ženske zveze in tudi kongresa v Dubrovniku v poudarjeni manifestaciji mirovne misli in vse besede ob otvoritvi so se izlile v himno miru, ki ni onemela v teku kongresa, temveč je vedno znova prinašala do izraza spoznanje, da to stremljenje združuje morda največ žen. Prepričevalen je bil pozdravni govor predsednice gospe Aberdeenove. ki je med drugim izrekla tudi lepo misel, kakor bi nam jo brala iz duše: »Svoboda je najbistvenejša potreba človeške narave, kajti brez svobode ni možno niti zadovoljstvo, niti sreča — niti mir. Periiklej je rekel: sreča je v svobodi, a svoboda je v pogumu. Te besede vam polagam na srce, žene vsega sveta! Ne bojte se! Vam je izročena naloga, da čuvate človeštvo, da ga obvarujete zla, ki ga prinaša vojna!« Tudi drugi govori ob otvoritvi so bili lepi: največje navdušenje je veljalo Cehinji in Francozinji — ne toliko njunim besedam, nego predstavnicama dežele, kjer vlada demokracija. Človeku je bilo toplo v duši: še živi težnja po svobodi!
Najmanj so zadovoljevala javna zborovanja. kajti pokazala so. da znajo biti žal tudi ženske demagoginje, da bi človek želel mnogo več iskrenosti pri obravnavanju tako resnih in perečih vprašanj, ki so bila na dnevnem redu. Na prvem javnem zborovanju so obravnavali stanovanjsko vprašanje. Glavnega predavatelja so Angležinje. ki predstavljajo večino odbora, privedle s seboj iz Anglije, da nam je povedal. kako morajo biti stanovanja ureje-ti denar za tako ureditev. Druge predavateljice so na vso moč hvalile rešitev stanovanjskega vprašanja v njihovih državah na. Glavno je pozabil povedati: kie dohi-in tudi pri nas pred vojno ni bilo stanovanjskega problema, ker je imel vsak sver jo hišo in vTt... Da. hišo in vrt — saj jo ima še danes, tudi v Sibiriji ob Malem grabnu, tudi tam. kjer b'vajo ljudje skupno z živino na prstenih tleh — — — Glej Zečevičevo knjigo! Večer, posvečen ženi v industriji, se je vršil v istem slogu: skoro ni bilo besede o brezposelnosti, o bed-
| nih razmerah, v katerih žive danes deia-r-ke po vsem svetu. Vse so hvalile sociaJ-no-varstvene mere svoje države, a niso povedale, da se v polnem obsegu ne izvajajo. Posebno se je odlikovala Italijanka, bi je zatrjevala, da je v Italiji delavka popolnoma izenačena z moškim tovarišem (menda v brezpravnosti!) da »se sme možati in tudi roditi otroke«. (Res. neverjetne svoboščine!) Cehinje so prinesle celo filmano reklamo za Bato! Nič pa niso govorile o tekočem traku. Itd. Kakšen namen je imel ta večer — na to vprašanje ne vem odgovora.
Prav tako so se odrezale »mralne dame«, ki so priredile večer o kmečki ženi. Ko si jih poslušal, si imel vtisk, da se godi kmetici po vsem svetu tako dobro, da jo človek mora zavidati. Povsod je vse lepo urejeno, tudi v higienskem m kulturnem pogledu, da si kar ostrmcl. Tu se spet v vsakem pogledu zelo odlikuje Italija,, t Litvi jedo dosti surovega masla pri nas imajo zelo razvit estetski čut. Posebno zadovoljne so pa v Peruju, kjer »sicer zelo trdo delajo, od ranega jutra v pozno noč. samo za hrano seveda in obleko, ker so še sužnje v pravem pomenu besede, toda so srečne in zadovoljne, ker nimajo nobenih skrbi za svojo lastnino. Lepo jih je tudi videti, ko so oblečene rdeče in belo... « Ker je vse tako dobro, bi človek skoro mislil. da Ženska zveza izgublja svoj raison d'étre •..
O priliki kongresa so priredile ženske tudi dve razstavi, in sicer žeaskih ročnih, del ter ženskih knjižnih del. Prva je obsegala samo Jugoslavijo, druga pa ie bili mednarodna. Obe sta bili v svojem smislu zanimivi Ln spričo težkoč, ki jih naklada takšna prireditev, dosti popolni. Jugcr slovanska ženska zveza je izdala ob tej priliki tudi nekaj publikacij, ki 'zaslužijo, da se o njih posebej spregovori.
Poročilo sem napisala nekoKko kritično! ker se mi zdi ogabno tisto običajno pavšalno hvalisanje in ker sem prepričana, da samo brezpogojna rcsnica vodi k cilju.
A. V.
FILATELIJÀ
Vodni znaki
Proti ponarejanju uporabljajo poštne uprave največkrat vodni znak. Vsak zbiralec mora na te znake paziti, ker pomeni časih majhna razlika v njih veliko razliko v vrednosti posameznih znamk.
Vodni znak nastane tako, da privarijo kovinsko matrico vodnega znaka na valj, skozi katerega teče v papirnici papir. Papirnata kaša se med valji stisne in enakomerno porazdeli. Tam, kjer je privarjena matrica, postane papir tanjši in tako vidimo potem vodni znak, če pogledamo papir proti svetlobi ali pa na črni podlagi. Nadomestilo za vodni znak je tako imenovani vtisnjeni znak. kakršne opazimo pri starejših švicarskih znamkah (križ med dvema elipsama).
Pri navadnem papirju vidimo vodni znak na način, ki smo ga prej omenili. Drugače pa je pri papirjih z zelo gostimi vlakni in pri površni izdelavi vodnega znaka. Tu si moramo pomagati tako, da položimo znamko na črno ploščo in kanemo nanjo kapljico čistega vinskega cveta ali bencina. Na ta način bomo odkrili navadno tudi najbolj skrite vodne znake. Omenimo pa naj takoj, da se ne smemo posluževati bencina in vinskega cveta pri najmodernejših znamkah, tiskanih v mezzotintu ali svetlotisku. ki so zelo občutljive in se barve rade razkroje. Nekateri katalogi imajo pri vseh občutljivih znamkah to posebej omenjeno in je zato najbolje, da se v katalogu prepričamo o občutljivosti barve, preden uporabimo bencin ali pa vinski cvet.
Po vrstah ločimo vodne znake v navadne, večkratne, vrstne in tiste, ki zavzemajo vso polo.
Pri navadnih vodnih znakih bi morala dobiti vsaka znamka svoj znak f zvezdo, krono, številko, solnce itd.) in sicer na istem mestu. To se pa pri malomarnem vlaganju papirja v tiskarski stroj ne zgodi vselej. Vendar pa znamke, ki nimajo vodnega tiska na sredi, zaradi tega navadno niso nič več vredne kakor navadne, ker jih je pač tolko. dai jih lahko vsakdo dobi. če jih išče. Dražje so na primer znamke. ki imajo po pomoti narobe vložen papir. da je vodni znak obrnjen v nasprotno smer. To se opazi seveda le pri tistih
znamkah, ki nimajo simetričnega vodnega tiska (n. pr. finske znamke, ki imajo pošteni rog za vodni znak).
Večkratne vodne znamke bo začeli uporabljati prav zaradi tega, ker je treba sv-radi njih manj paziti pri vlaganju papirja v tiskarski stroj. Vidimo jih pri Angliji (GR in krona) pn Nemčiji (rombi, potem stari kvadrati in zdaj kljukasti križi), pri Svici (križi), pri Sudanu (polmesec ta zvezda) itd.
Vodni znak. ki teče čez cele vrste, opazimo samo pri Angliji in Queenslandu (izdaja 1868/75).
čeprav gredo večkratni vodni znaki navadno čez vso polo, smemo v to kategorijo šteti prav za prav samo tiste znamke, pri katerih se ena slika pojavi samo enkrat v poli (n. pr. pri belgijskih železniških znamkah) ali v posameznih delih pole (n. pr. pri starejših romunskih znamkah). Pri avstrijski izdaji znamk iz leta 1883. seže vodni tisk celo čez dve poli hkratu. časih opazimo pri nekaterih znamkah vodni tisk, čeprav v katalogn ni omenjen. V takih primerih je to navadno tovarniški znak papirnice, ki se tu in tam pojavi. Take znamke imajo seveda večjo ceno kakor znamke brez vodnega znaka.
Pri določevanju vodnega znaka je treba upoštevati, da je prava smer vodnega znar-ka tista, ki jo vidimo s prave strani znamke, torej ne z belega hrbta. V tem se zbiralci. tudi odrasli, dostikrat motijo in spravijo znamke s pravimi vodnimi znaki kot redkosti, znamke s obrnjenimi vodnimi znaki pa odvržejo. Dostikrat stoje vodni znaki tudi na glavi in so seveda te znamke več vredne kakor normalne.
Obstoje pa tudi znamke z nevidnimi vodnimi znaki Cn. pr. Seebeckove izdaje znamk Srednje in Južne Amerike). Teh vodnih znakov s filatelističnimi pripomočki nikakor ne moremo odkriti. Odkrijejo se samo z raznimi kemikalijami, ki pa znamke hkratu uničijo.
Seveda dobimo pri vodnih znakih doeti različkov. kar ni nič čudnega, ker se pri-varjene matrice v papirniškem stroju počasi zrahlia-jo in pokvarijo, saj so navadno iz tanke žice. To opazimo zlasti pri bavarskih znamkah iz leta 1870.
Globoko potrti javljamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš iskreno ljubljeni soprog, oče. stari oče itd. gospod
FRANC GÄRTNER
upokojeni pfsmonoša in dolgoletni raznašalec »Jutra«
danes 18. oktobra 1936 po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili svete vere v 68. letu svoje dobe.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v torek 20. t. m. ob pol štirih popoldne izpred hiše žalosti na mestno pokopališče.
NOVO MESTO, 18. oktobra 1936.
2ALUJOC1 OSTALI.
IPV . .«ji. £,"6;.
i V '" - . ••
■ : ■ ;
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubi jan;