14- LOVE ti r e d n i š t v o : Ljubljana, Tyrševa cesta št. 17 Naročnina četrtletno 15 din za pol leta 30 din za vse leto 60 din Posamezne številke 1.50 din V zamejstvo celoletna naročnina 90 din Ljubljana, 28. aprila 1939. Upravništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta 17 Poštnočekovni račun: Ljubljana št. 16.176 Rokopisov ne vračamo Oglasi po tarifu Tiska Zadružna tiskarna (M. Blejec) v Ljubljani Ob zatonu ilirizma Odkar je tako imenovano jugoslovenstvo dobilo moč nad upravo države brez vsake omejitve, se je potvarjala resnica o prizadevanju južnih Slovanov po skupni državi tembolj, čim močnejši pritisk je to jugoslovenstvo izvajalo. Med njihove potvorbe spada tudi neresnica, da. je misel o enotnem jugoslovenskem narodu z enim jezikom in enim oficialnim knjištvom ali vsaj knjižnim jezikom že mnogo pred vojno doživela širok razmah med južnimi Slovani. Ni jim bilo dovolj, da so nazore posameznikov ali tudi nekih stru j v vseh odtenkih ilirizma obesili na največji zvon, temveč so tem strujam ali posameznikom, ki sicer v političnem življenju širokih narodnih slojev niso igrali vodilne vloige, to vlogo vendarle prisojali. Danes, ko dovolj poznamo obseg in pomen ilirskega gibanja kot specifično le za bansko Hrvaško pomembnega gibanja, in tudi vzroke, ki so vodili do njegovega končnega poraza, je politično jugoslovenstvo z zgodovinskimi spričevali v rokah le malovredna menica. Zato je dobro in prav, da se njihove 'potvorbe rušijo prav z zgodovinskimi spričevali, z zgodovinsko resnico. Tako je zgodovinska resmica, da so Srbi v avstrijski monarhiji prav do svetovne vojne, razen nekaj izjem, dosledno odklanjali ilirizem v tej ali oni obliki. »Hrvatski dnevnik«, glasilo hrvaške kmečke stranke, je zato z vso pravico kar v dveh sestavkih dne 13. in 14. aprila letos opozoril in spomnil jugoslovensko usmerjene Srbe na njihovo: zgodovino v banski Hrvaški. V prvem sestavku obravnava program Srbske sa-mostalne stranke, ki si ga je nanovo izdelala leta 1902. Ta stranka je v tem času zbrala pod svoje okrilje največ S ib o v iz banovinske Hrvaške. V prvi točki njenega programa je stalo: Ker se ima srbski narod za popolnoma ravno,pravnega z narodom hrvaškim, bo Srbska samostalna stranka zastopala in branila srbsko narodno individualnost in pravico srbskega naroda do avtonomije naše srbske pravoslavne vere in šole na zgodovinski osnovi. Ostale točke obravnavajo podrobneje narodne, jezikovne, kulturne in cerkvene zahteve, ki vse temeljijo na izhodni prvi točki. V svoji programski zahtevi je šla Samostojna stranka ceilo tako daleč, da je pri bodoči reviziji ogrskohrva- SKft n.np’n/llvn hs-vtnl*?____________ v njo vneseno zahtevo, vaška zorov vod za medsebojno nezaupanje. — Torej tudi iz t( ga sestavka je dovolj jasno in razumljivo spregovoril srbski politični realizem, ki je tedaj zalit eval za vsakega — svoje. In vendar vemo, da je ravno politični realizem na obeh straneh, mimo ilirskih, velikohrvaških in velesrbskih prizadev, prinesel pivo dejansko zbližan je med Hrvati in Srbi v banovimi, srbsko-hrvašlko koalicijo. Pred 36 leti so torej banovinski Srbi — kakor Srbi v avstrijski monarhiji sploh — imeli vse prej na misli, kakor take vrste jugoslovansko »uedi-njenje«, po kakršnem so hrepeneli in ga tudi izvajali v Sloveniji in na Hrvaškem jugosloveni različne zvrsti zadnjih dvajset let. Če je oficialna politika vseh srbskih strank po' svetovni vojni sprejela načelo narodne enotnosti in jo izvedla v državni organizaciji Jugoslavije s pomočjo hrvaške in slovenske manjšine — ljudske manjšine! - so stvarna dejstva z načini upravljan ja države pokazala dovolj jasno, komu je služilo praktično izvedeno ilirstvo in kakšni so njegovi sadovi. Ni slučaj, da so srbske kolikor toliko demokratične narodne sile s sprejetjem ilirstva prišle v položaj, da so hočeš nočeš 'pomagale razorožiti demokracijo v državi in jo izročile reakcionarnim silam absolutizma, ki je začel ograŽati srbsko narodno jedro samo. In prav našim domačim prisklednikom »uedi-njenja« bo treba korenito še izprašati vest, zakaj spnco današnjih svetovno političnih zmed in ne- varnosti preprosti in socialno šibkejši naš človek ni notranje tako trden in zbran, kakor bi bil in moral biti, če ibi toliko let ne bili dušili njegovega glasu, ki je zahteval, da se na svoji zemlji čuti tudi zares svoj gospod. Kajti zavedati se je treba, da se državno politični čut in zavest slovenskega ljudstva da osnovati do polnosti le iz tistih osnov, iz katerih je rastlo nekoč njegovo narodno prebujenje: iz avtonomnosti lastnega jezika, kulture in pisma, ki jih je treba razširiti še v pravno, gospodarsko in socialno območje narodnega življenja z vsemi nasledki. Ne bojmo se torej, napraviti v vsej naši miselnosti potrebne revizije v smeri slovenskega narodnega programa! Ta obrat v nas mora biti zares revolucionaren, popoln na podlagi vseh bridkih skušenj zadnjega desetletja v notranji politiki in zadnjih dejstev v svetovni politiki. Nove številne zunanje nevarnosti bomo bolje in krepkeje premagovali le z razširitvijo in poglobitvijo našega narodnega čustvovanja in zavesti — v socialno-gospodarski smeri. Tako prečiščeni in okrepljeni bomo šele prav zmogli svoj delež pri postavitvi nove, boljše jugoslovanske državnosti, take, ki bo vsako nepotrebno majoriziranje enega naroda nad drugim izkl jučevala že vnaprej in s tem preprečevala nepotrebno razsipanje narodnih sil v medsebojnem trenju in boju navznoter. Ljudje pa, ki so tako radi in tako lahko čut ustavnosti in enakopravnosti zamenjali z načini nasilja, bodo šele poslej izključeni iz narodne sredine kot temni politični akterji. oze: Slovensko vprašanje . . . ške nagodbe hotela imeti da je srbski narod in jezik enakopraven s hrvaškim. N jen kulturni in gospodarski program je zahteval ustanovitev lastnih kulturnih in gospodarskih organizacij. — Tedaj o kakem narodnem, političnem in kulturnem ilirizmu v programu ni bilo niti sledu! — Prav tako je srbsko glasilo »Novi Srboibran« leta 1903., torej na pragu srbsko-hrva-*kega zbližan ja, napisalo tolle: Tisti Hrvati, ki izpovedujejo načelo narodnega dualizma, morajo ,p?o facto priznati, ako odkrito hočejo sporazum, mise! Orodne enakopravnosti. Oni drugi, ki ve-r,l.)ejo v nar !no enotnost Srbov in Hrvatov, morajo vendar dopustiti, da obstajata dve zasebni zgor ovinsko politični organizaciji, srbska ;n hr-1,1 pri logični uporabi svojih miselnih liane smejo trpeti, če spet le odkrito želijo I razum, podrejenosti enega narodnega dela dru- ff0U] M A 1 “ ° • ‘V Kar je glavno, eni kakor drugi morajo i ris ulj na to, da se načelu enakopravnosti da tudi na zakonodajna podlaga, ki izključuje vsak po Priobčujemo rudi 'ta tl tepi« slovenskega razumnika, živečega med Hrvati, ker 'nam na pronikav način kaže na tisti del našega narodnega vprašanja, ki tako radi pozabljamo nanj. Ured. Boril sem se 4 leta na boiiščih za slovensko vprašanje v bivši Avstro-Ogr.ski državi. Po rojstvu SHS države nastanil sem se na levem bregu Sotle in nekoliko niže od tam živim že 20 let, — v sredini hrvaškega vprašanja. V moji okolici živi okrog 200 slovenskih družin. Govorimo, pojemo in kolnemo slovensko. Hrvatje nas raizumejo', samo nas ne razumejo' slovenski odpadniki in odpadnice, ki so večji Hrvati od, samega Starčevica. Slovenske povezanosti med nami ni: nimamo društva, ki bi nas kulturno, prosvetno, gospodarsko in politično družila. Na tisoče Slovencev bega: med Hrvati; človek se poniža kot pes, pozabi, da je brat Hrvatu, govori spakedra-no, da se miu smeje Slovenec in Hrvat. Zaradi tega imamo pridevek »bedasti, Kranjac«, ki nima svojega narodnega ponosa in zavesti. To so naši delavci, služkinj© in »inteligenca«. Seveda najdemo med njimi krasnih izjem, ali večina teh je orez narodnega slovenskega ponosa... Vseli 20 let po »osvobojenju« živim v takem ozračju m vsak dan primerjam slovensko vprašanje s hrvaškim vprašanjem, pa me je sram ... v S.lum me je, da je slovenski človek tako hlapet, v s o vzgojen večkrat še zraven potuhnjen in pokvarjen, kadar išče kruha in če ga že ima. ; ram me je, ker nismo krivi za to mi mali pri-epenci. ram me je, ker je temu kriv naš rodni dom, rojstna lnsa prosvetni dom, cerkev, šola, javna in politična zborovanja, vodeči možje, Moj-zcm slovenskega naroda! Slovenstvo se premalo naglasa v Jugoslaviji, in danes se hoče poleg hrvaškega vprašanja1 rešiti -tudi slovensko vprašanje, pa: nihče ne ve, koliko Slovencev se nahaja onstran Sotle, a dobro vemo, koliko se nahaja Srbov onstran Drine. Kdo za stopa Slovence pri reševanju hrvaškega vprašanja? Slovence v dravski in hrvaških banovinah? Kramerjeva politilka je poznala skozi 20 let samo »jugoslovensko« 'politiko. Ko se je 10. IV. 1929 osnoval v Zagrebu lclub SKAS-a, tedaj se je začelo razvijati društveno življenje med zagrebškimi Slovenci v hitrejšem tempu, vendar ne pomeni to družabno življenje za slovenski narod popolnoma nič, ker je plaho, med štirimi stenami. Samo zagrebških Slovencev je blizu 40.000, a kje so njihove kulturne Tnsti-tucije: šole, prosvetni domovi, kje gospodarske ustanove, zadruge, posojilnice? Nedeljska pridiga, kakšna diletantovska igra in kakšno predavanje je vsa slovenska narodna moč v Zagrebu in savski banovini, in tako je povsod v državi kjer žive Slovenci izven dravske banovine Reci-v Za'grel>u žive danes tri slovenska društva: dekliško, Slomškovo in Narodni dom, ki nimajo nobene skupnosti, nikjer ne nastopajo kot narod kot gibanjp, nastopajo kot društvo le pri igri in pri pijači. Vpliv iz dravske banovine se čuti samo malo pri verskih zadevah, nekoliko pri prosvetnih- pri narodnih (političnih), kulturnih in gospodarskih pa prav nič. Ako smo narod in ako hočemo da bo ta narod povezan in da bo igral v državi kakšno vlogo, potem se učimo te povezanosti ,v,.; Judih, Madžarih, Nemcih, pa, tudi pri Srbih Mi ki živimo leta m leta izven okvira dravske bano-’ vine ali .zven »slovenskega naroda«, hudo čutimo, da se domovina za nas prav nič ne brk« da se za nas ponos ne zavzema, in tako brez oslonca. v kulturnih smo ostali m prit mn L-,v . ^ n ~in narodnih stvareh, dnvpnslro Hrvatje: v tem mnogo agilnejši. O 1 •m ,vPJ'0!sanjii bi mnogo mogel povedati . am vodja hrvaškega pokreta, ki je sin sloven- skega očeta, kakor tudi na tisoče slovenskih sinov in hčera, ki se danes bore za hrvaške pravice, slovenske so jim pa smešne. Kaj to pomeni? Pomeni, da je slovensko vprašanje samo dravsko, vsi ostali Slovenci v državi so pa v drugem kolenu že Hrvatje ali Srbi, ker se že danes po 20 letnem skupnem narodnem življenju mnogo slovenskih deklet, omoženih s Hrvati, več ne šteje za Slovenke niti v govoru niti v ljudskem štetju. Pesem s’ovenskega preporoda (11 koncertu Akademskega pevskega zbora v Ljubljani 3. IV. 1939) (Nadaljevanje.) K a ni i 1 o M ase k (1830—1859) je potomec sodobno slovitih poklicnih čeških glas-benikov iz rodovine Mašekov. Kamilov oce Kašpar se je izobraževal pri očetu Vincenciju Mašku, pevovodji cerkve sv. Miklavža v Pragi, dovršil je praški konservatorij, služboval kot carski kapelnik v Rusiji, nato kot kapelnik stanovskega gledališča v Gradcu, kjer je poročil Kamilovo mater, Amalijo Horny, primadono tamkajšnjega gledališča. Pred ljubljanskim kongresom 1820 sta bila •zakonca poklicana v stanovsko gledališče v Ljubljano. Tu je prevzel Kašper Mašek tudi vodstvo Filharmonične družbe. Za Časa ljubljanskega kongresa so zahteve razvajenih evropskih samodržcev vsilile takratni Ljubljani neverjetno pompozno glasbeno življenje. Poleg nemške opere sta bili pozvani v Ljubljano na kongres italijanski operi iz Milana in Beneitk, prišla je tudi polna vojaška kapela polka barona Wimpfena iz Celovca. Poleg stalnih nemških in italijanskih oper in operet so se v obilni meri izvajala dela Beethovna in Haydna. Vse te glasbene prireditve je dirigiral Kašpar Mašek, vodil pa je tudi komorno glasbo v. Cojzovi hiši, kjer je ta čas sto-loval Metternich. Leta 1822. je postal Kumilo Ma- Slovenski narod nima volje ne smisla, da bi se po vodečih svojih ljudeh zavzemal za svoje posamezne raztresene Slovence ali korporacije izven dravske banovine. Z uvodnim člankarjem v »Sloveniji« od 24. IV. 1939 končujem: »Vse bolj ko veliki narodi bi se morali brigati za slehernega rojaka za mejo in v državi onstran Sotle...« šek učitelj glasbe na glavni šoli v Ljubljani. Po kongresu je začutilo ljubljansko občinstvo, razvajeno in nasičeno tuje muzike vso provincialno puščobo. Glasbene razmere Filharmonične družbe so šle rakovo pot, glasbena učilnica je že leta 1926. utihnila, z njo pa tudi okus in zanimanje občinstva. 1828 so se zaprla vrata stanovskega gledališča. v . Kamilov učitelj je bil njegov oče Kašpar. glasbene nauke je nadaljeval na Dunaju. V mladem glasbeniku so je zgodaj pojavila težnja po lastnem ustvarjanju. Obilica nemških in slovenskih kompozicij, večinoma v osnutkih in neobjavljenih, izpričuje Maškov skladateljski dar. (Vokalna maša v D-duru, uvertira k melodramu »Judiih«, fantazija za melofon in klavir, divertimento za 2 violi, 3 violončela in kontrabas, ofertorij za bas in orgle: iO Deus, ego amo te«, nedovršeni oratorij: »Die Kbnige von Israel«, 62 pesmi, dve tretjini na slovenski tekst). Kot učitelj na c. kr. glasbeni šoli v Ljubljani, kjer je nasledil svojega očeta, je pričel izdajati glasbeni mesečnik »Cecilijo« (1854) za organiste in učitelje. 16 snopičev prvega zvezka ima več poučnih sestavkov o pouku petja na ljudskih šolah, prostem preludiranju, odlomke o harmoniji in življenje-pisne črtice slavnih cerkvenih skladateljev. V drugem zvezku (2 snopiča v Maiškovi uredbi) se ti sestavki nadaljujejo in izpopolnjujejo s praktičnimi navodili za organiste, o vzdrževanju in izdelavi orgel in prinašajo početke našega glasbenega slovarja. V svojin sestavkih se je prvič spomnil Gallusa, češ »Da glas preroka v domovini često brez odmeva utihne«. 1858 je v mesečnem zboru kot člen Filharmonične družbe predaval s priznanjem o slovenski narodni pesmi, za Modna \ Nogavice, rokavice, vsakovrstno damsko in : Z “ : moško perilo, žepni robci, brisače, ščetke, \ m ■ : krojaške in šiviljske potrebščine kupite ■ • najugodneje pri : j Peigimc, jčf\ ob vodi, blizu Prešernovega spomenika 10111 1 .’ računamo kot z dejstvom. Nevarnost presenečenj ibi obstajala samo tam, kjer bi di-za va-napadallka lahko računala na nevtralnost velesil, lakih šibkih točk pa na evropskem zemljevidu ne vidimo več. Zato moramo računati, da bomo v bližnji prihodnosti slišali krepke izjave za mir in tudi predloge za njegovo zavarovanje, ne glede na to, kakšne načrte so neke države pred nedavnim še imele in kakšne imajo za prihodnost. Položaj Jugoslavije. Vse ravnanje osrednjih sil moramo torej danes presojati z vidika, da hočejo na vsak način preprečiti popolno obkolitev po veliki koaliciji in si na Balkanu zavarovati hrbet, da se hočejo pri tem brezpogojno izogniti spopada s to koalicijo in pridobiti na času, da z vztrajnimi in načrtnimi diplomatskimi in propagandnimi akcijami zrahljajo obroč okrog sebe in ustvarijo ugodnejši položaj za svoje politične račune. Potemtakem moremo računati na neko dobo miru, ki bo seveda pomenil za prizadete države samo začasen oddih. Diplomatski boj in politična propaganda in priprava pa se bodo nadaljevali na obeli straneh. Jugoslavija in Bolgarija stojita danes v ospredju diplomatskih prizadevanj obeh taborov, zlasti še prizadevanj Italije in Nemčije, da ju pridobita za svoje načrte. Osrednji velesili bosta na vse načine skušali preprečiti, da bi tfe, obkoljevalni obroč na Balkanu sklenil. Kake aspiracije na naše državno ozemlje ne obstajajo danes nikjer. Saj bi morale nujno izzvati to, česar se vsi bojijo: splošno vojno. Politike Italije in Nemčije nasproti Jugoslaviji zato ne moremo presojali z vidika kakih osvajalnih namenov, ampak z vidika, da jo pritegneta politično in gospodarsko čim bolj na.se in si zagotovila zanesljiva poroštva prijateljske nevtralnosti. S tega stališča moramo tudi presojati prizadevanje Italije za zbližanje med nami in Madžarsko. Prijateljska in neokrnjena Jugoslavija je danes popolnoma v skladu s političnim konceptom Italije. Ne pozabljajmo, da obstajajo lahko med najožjimi zavezniki še vedno kaki posebni politični računi. Morda smo se preveč zagrizli v misel, da so osrednje države tiste, ki hočejo za vsako ceno imeti prosto pot do mej. kjer lahko napadejo glavnega nasprotnika. Taka prizadevanja so razumljiva do- katero se je poleg Prešernovih poezij najbolj zanimal. Neprestana borba za obstanek, prenapeta delavnost in nepokojnost so izpodkopale Maškovo po naravi slabotno zdravje, da je izhiral šele 28 let star. A n t o n H a j d r i h (1842—1878) je bil prvotno namenjen za duhovski stan. Močno napeta bohemska narava, izrazito glasbeno nadarjena, ni mogla prenašati ne suhoparnega dogmatičnega ozračja šenklavške bogoslovnice, niti ljubljanskega družabnega in kulturnega mrtvila. Pri Gregorju Riharju in Kamilu Mašku je dobival začetne glasbene nauke. Njegovo posebno nagnjenje k skladanju, lep doneč bariton lUziva bohemska razgibanost so ga gnale v svet. Bogoslovnim je dal slovo in se napotil na konservatorij v Prago. Življenje velemesta pa mu je bolj škodilo nego koristilo. Hajdrihovo sledečo trnjevo pot po slovenski domovini spremlja očita tragična poteza: popolno nerazumevanje in nebriznost za realne zahteve življenje. Vse ugo< nos ti je z ne_ kim bolnim prezirom odklanjal v skritem, odporu do koristnostmi mislece družbe, ki ima redoma bohema-poeta za manj vrednega zamudo. Da je imel mladi Hajdrih pravega mentorja, ki bi bil znal dvigniti njegov veliki talent do pomemibrtcj-šega ustvarjanja, bi nam bil ta duh ustvaril monumentalna dela. 1 ako pa. se je njegova nebrzdana sila v tedanjih utilitarnih, čilalniško malostnih emocijah razkrojila v majhna sunkovita doživetja, v katerih so si tako radi ugajali rodoljubi tiste dobe. V neprestani opoziciji z razmerami, nezadovoljen sam s seboj, je Hajdrih v družbi či-ta ln iški h prijateljev, ki so le jemali, prerano iz- Proti psihozi strahu* (Dopis) Več samozavesti in mirnosti. Ni razumnega človeka, ki ne bi bil bolj ali manj zaskrbljen nad usodo naše zemlje in vse Evrope. Dejanski položaj pa ne opravičuje psihoze strahu, ki vlada pri nas, in še manj njenih tipično slovenskih izrodkov. Nikjer menda ni toliko političnih jasnovidcev, ko pri nas, ki slišijo travo rasti in so naitanČno in nepristransko pretehtali, katera usoda nas neizbežno čaka. Mi Slovenci in naša država smo seveda, samo predmet v računih tujih sil in ne ostaja nam nič drugega, ko mirno čakati, kaj bodo drugi glede nas sklenili. Samo iz te sramotne pasivnosti je razumljivo, da mirno gledamo in dopuščamo, da tujci in plačani domači nasprotniki širijo vesti, koda bi bila usoda slovenske.zemlje že zapečatena. Povsod drugod bi takim ljudem zagodli, da bi jih minilo veselje do takega pošla, le pri nas najdejo vedno nekaj tepcev, ki poslušajo njih razodetje. Žal tudi naše razumništvo ni vselej na mestu. Če sediš v družbi slovenskih meščanskih ljudi, ti mora v glavi brneti od samih modrosti, ki jih slišiš in ki so seveda vse oprte na najboljše vire. Čudno je le to, da tega, kar je najbližje, najverjetnejše, naj preprostejše, ti modrijani ne vidijo. Menda je tudi v političnem življenju tako, da najpreprostejšo resnico človek najteže dojame. Mirna, stvarna presoja položaja je v teh časih živčne napetosti bolj ko vse drugo potrebna. Že dosedanje izkušnje bi nas morale poučiti, koliko nepotrebnega strahu smo preživeli v polpreteklem času. Veliki preokret. Priključitev Avstrije k Nemčiji je zrušila ravnotežje političnih sil v Srednji Evropi. Noben resen politik si ni mogel biti na nejasnem o daljnosežnih nasledkih tega dogodka. Češko vprašanje je stopilo iznenada z vso svojo težo v ospredje. A že takrat je bil strah pred neposredno ogroženostjo naše zemlje neosnovan, saj je pomenila priključitev Avstrije že dovolj težko preizkušnjo zavezniške zvestobe obeh držav osi. Razumljivo je, da je po usodi, ki je zadela Češko, dosegla politična negotovost pri mas svoj vrhunec, dasi nam ni pretila neposredna nevarnost in ni bilo treba, da. smo v tako hudi meri izgubili živce. Prišel pa je potem veliki, zgodovinski preokret v angleški politiki, čigar daljnosežnega pomena menda le še nismo dovolj globoko, dojeli. Po odločitvi Poljske, opredelitvi Amerike, Rusije, Romunije in Turčije se je položaj in razmerje političnih sil na mah do osnov spremenilo. Zdi se, * Sestavek smo prejeli pred zadnjimi dogodki, ki v veliki meri potrjujejo te misli. — Uredništvo. da smo še vse premalo pretehtali usodno težo teh dogodkov. Zamenjava vlog. V id ©z je skoraj, kakor bi bila oba tabora zamenjala svoji vlogi. Diktatorski državi sta se čutili na mah življenjsko ogroženi, in vsa njiju politika izza teh dogodkov je narekovana od strahu pred obkolitvijo. Vseeno je, če je nastajajoča koalicija zgolj obrambnega značaja, odločilno ni. kar dopoveduješ nasprotniku, ampak kako on presoja položaj. Če sta imeli državi osrednje osi res neko velike načrte, Nemčija na vzhodu, Italija v Sredozemlju, potem sta jih gotovo po zadnjih dogodkih postavili za nedoločen čas v ozadje, in vsa iijihna skrb je usmerjena na to, prehiteti nasprotnika, preprečiti popolno obkolitev in si pravočasno ustvariti vojaški položaj, da bi lahko vzdržali koncentričen napad koalicije. Dejansko se čutita danes potisnjeni v obrambo, in doba velikih presenečen j in stalne nervoznosti za neke države, se zdi, je pri kraju. Danes lahko trdimo, da v teli razmerah ne bi nobena skupina držav tvegala splošnega spopada, in da je neposredna nevarnost za svetovno vojno minila. Vojne za zdaj ne bo. Radi govorimo o dinamični sili fašističnih držav, ki iz sebe rodi vedno nove mogočosti mednarodnih sporov in laihko proti računom njihovega vodstva izzove spopad z nasprotnikom. Tudi ta govorica spada do neke meje med politična strašila. Pomirjenje sveta gotovo ne more izhajati iz ideoloških osnov, kakor je fašistična, a težko je odrekati odgovornim državnikom obeh avtoritarnih velesil sposobnost realnega presojanja položaja. Dokazali so, da znajo prav dobro preračunati svoje politične ukrepe in akcije in z majhnim tveganjem doseči velike uspehe. Ni tu beseda o tem, kaj je državniška daljnovidnost. Upravičeno lahlko domnevamo, da Italija in Nemčija pri svojih političnih akcijah nista nikdar računali na svetovno vojno in da je nikdar ne bi tvegali. Oboroževanje in krepke besede so od nekdaj služile kot sredstvo političnega pritiska in strahovanja političnega nasprotnika. Čim večja postaja tveganost vojne, tem dalje proč smo od nje. Višek vojne nevarnosti smo že davno prekoračili. Če je res kaka država imela velike osvajalne in napadalne namene, potem je uro zamudila. Opredelitev Amerike in Rusije za zahodne velesile je tako mogočno dejstvo, da bi bilo od strani'osrednjih sil blazno početje, sprožiti v takem položaju svetovni konflikt. V današnjem položaju se bosta Nemčija in Italija za vsako eeno izognili spopada z Anglijo in njenimi zavezniki. tlej, dokler se kdo čuti v premoči, kdoir pa se čuti ogrožen, pa si bo samo želeli medi sabo in nasprotnikom pas nevtralnih držav. Prijateljska nevtralnost je včasih celo več vredna ko odkrito zavezništvo. V tej smeri torej ‘lahko pričakujemo nadaljnjih akcij osrednjih sil. Zavedajmo se pri tem, da noben političen račun ni povsem zanesljiv. Mi se zanašamo na državniško' modrost naših državnih kr mila rje v, da 'bodo vodili tako politiko, ki bo služila utrjevanju političnega položaja in neodvisnosti naše države in bo v skladu 7. mišljenjem in čustvovanjem njenega 'prebivalstva. Naša glavna skrb. Politični položaj torej nikakor ne opravičuje pretirane skrbi za neokrnjenost našega državnega ozemlja in prihodnost naše dlržave. Resne nevarnosti za njen obstoj tako dolgo ne bo. dokler je v nas volja in pripravljenost, da skupno branimo njene meje in njeno samostojnost. Edina nevarnost bi natm pretila od notranjih razmer, če bi se nasprotstva med narodi poostrila in dala povod za vmešavanje tuje države. Zato je naša prihodnost odvisna bolj ko od vsakega zunanjega zavezništva in poroštva od sporazuma, med narodi te države, od poštenega, odkritega in trajnega sporazuma na edino mogoči osnovi enakopravnosti vseh državnih narodov. S tega stališča je danes gotovo koristneje, ko vsa ugibanja, kaj neke velesile proti nam kujejo, da vsi in vsak na svojem mestu storimo, kar se da, da odstranimo ovire resničnega sporazuma in podpremo tiste, ki se zanj prizadevajo. Mnogo pametnejše je tudi, ko živčno napetost z raznimi strahovi stopnjevati, da pomagamo med našim ljudstvom dvigati narodno samozavest, zlasti na naših mejah. Pozdravljati moramo v tem oziru prizadevanja našega obmejnega razumništva vseli taborov in naziranj, ki je nedavno s »civilno mobilizacijo« za utrditev narodne zavesti v obmejnih krajih pokazalo, kako je treba umeti in uresničevati misel slovenske skupnosti. Naj bi jih Ljubljana posnemala. Kazmene sn Švicarski tednik »Di< - Weltwoche« je priobčil poročilo o »Vojnem potencialu tretjega raj ha«, oročilo poudarja, da se naslanja zgolj na prvo- > VI t‘0 zlo r\r» n « l 1. i i ,v, L L — — ^ - i^uuur ju, vici ac iicialetuj ci Agui j lici pi vu- vrste vire, da pa se ogiblje vseh zgolj vojaških številk, ker hoče podati samo tvarno stran vojnega vprašanja. Ta pa je zanesljiva samo v okviru natančno dokazljivega. Poročilo predpostavi ja najprej najneugodnejši primer, da bi bile namreč zahodne sile navezane v vojni same nase. V najvažnejših vojnih pro- Ion): Nemčija sama Anglija Francija Zdužene države p rem og 1935 145.00 253.00 379.00 1936 138.00 277.50 440.20 1937 184.30 289.40 444.20 železna ruda 1933 6.04 45.19 51.03 1956 6.65 46.09 49.40 1937 8.52 52.64 73.52 surovo železo 1935 12.55 12.23 21.02 v 1000 t 1956 15.50 15.95 50.01 1957 15.96 16.40 56.61 surovo jeklo 1935 16.10 16.20 55.41 v 1000 t 1956 19.17 18.04 46.81 T,: v , . _ • 1957 19.85 20.86 49.31 z lasu se, cia je vsaka m o g* oco s t poveča n j a* že pred vojno izčrepana. še jasnejša pa postane slika, če se primerja uvoz in izvoz. Nemčija je uvažala rud 1.1933 14.07, 1.1936 18.47 in 1. 1937 že 20.62 milijonov ton. Francija pa je izvažala v isti dolbi 17.02 — 18.23 — 19.32 milijonov ton. Pšenice je pridelala, Nemčija v tisočih ton leta 1934 3.763, leta 1937 pa samo še 4.490, rži 8.727 naproti 6.762, krušnega žita v celoti 14.492 v letu 1934 in saimo I 1.252 leta 1937. Pridelek je lanskega leta spet nazadoval. Potreba po uvozu je torej postopno narasla. Uvozni delež za mast znaša zda j okpli 42% vse potrebe, pri čemer je šteta kitova tolšča. Od vseh živil jih je treba uvažati 21%. V črpal svoje moči. Kakor tačas premnogo močno napetih, živo talentiranih a prerano izgorelih slovenskih kulturnih delavcev ga je pobrala jetika. Njegove pesmi odlikuje živa,, izrazno močna melodična črta, jasen, preprost stavek, ozek, dostikrat skoraj preskop osnutek. Po plastiki izraza, intimnosti in skriti bolesti bi smeli Hajdrihov ton primerjati tonu Simona Jenka, ki so Hajdrihu posebno prijali Njegove ustvaritve »Mladini«, »1 od oknom«, »Jadransko morje«, »Slabo sveča je brlela«, »Hercegovska«, ki jih je minuli pevski rod skozi desetletja prepeval kot naše najbolj iskrene pesmi, ne bodo utihnile, dokler bo prepeval slovenski rod. Anton Ned ved (1828— 1896) Za slovenski glasbeni preporod in nastopajočo 'čitnlniško dobo je po prvih mogočno razgibanih P°četkih napočil čais umirjenja, stvarnejše struje reakcije, ki je zahtevala izčiščen ja v smeri romantike’ Delavca in mentorja, kakršen je bil N[ntar na leposlovnem polju, glasbeni preporod Slovencem ni dal Zato je bilo treba strokovno č?n lz,vedenih in uglednih osebnosti od domačinov, ker Slovenci svojih prerokov nismo nikdar upoštevali j,« S3" E1|,a,, Mašek, FleBm»n vnlivn V ?! skoraj neopazno in brez pravega stpr , zb(>reli; morala sta priti Nedved in I'oer-svn^iJ1 ,lz1or.ieta Slovencem glasbeno ledino s ]T.„b 11 Pkmnim ustvarjajočim, vzgojiteljskim in °|IS. ,iru delom; da ustvarita glasbeno podlago 40 j10,., J11 je samostojno delo. Kar je Foerster v N > |6 - j ustvaril v naši cerkveni glasbi, to je v 'e. ,rja podoben, dasi ne tako določen način letih pripravil v prosvetni glasbeni smeri. vojni bi bilo treba uvažati še več, ker bi velik del proizvajajočih moči odpadel. Zmanjšanje za prebivalstvo bi znašalo kakih 36.40%, torej kakor konec vojne 1917/18, in sicer to pot že po nekaj mesecih. Kajti zbrane rezerve bi zadostovale največ za 2V2 do 3 mesece. Ta cenitev pa^ se mora šteti* glede na: pripojitev Avstrije in Češke še za ugodno, kajti obe ozemlji zvišujeta potrebo. Leta 1913 je na primer proizvajala Nemčija 28.608 milijonov ton železne rude, zdaj samo še 7.310 — brez proizvodnje novo pridobljenih ozemelj. ki se pa obilno izravnava z večjo materialno porabo zaradi potrebnih novih investicij v teh deželah. Presežek sc bo zato pokazal' šele čez dalj časa. Zelo poučne so zlasti številke glede porabe gonilnih snovi. Bencina, gonilnega plina in olja, krni!nega in mažnega olja je rabila Nemčija leta 1937 5,150.000 ton. Lastna zelo draga in popolnoma nesplačljiva proizvodnja je znašala istega leta 1,850.000 ton. Uvažati je treba 64% te potrebe v miru. X vojni bi narasla potreba za 250 do 300%. Nemčija bi torej imela v vojni ob vseh zalogah komaj za kaj dlje kakor za tri mesece gonilnih snovi. Ugovor, da bi osvojeni romunski petrolej mogel pomagati, ne more veljati, ker'bi bilo treba vsaj tri četrt leta znova vrtati, kajti nobene industrije ni laže razdejali kakor petrolejske. Sicer bi pa tudi najvišja romunska letna proizvodnja mogla kriti komaj štiri mesece vojne potrebe. Nemške državne železnice so imele leta 1926 nad 26.700 lokomotiv. To število je padlo 1. 1937 na 21.500. Medtenn ko je bilo 1. 1933 v rezervi še 2400 lokomotiv, jih je bilo 1. 1938 samo še 400. Minimalna rezerva je Mia zasežena db 20%. Temu nasproti pa je narasel promet od 574 milijonov prevoznih kilometrov v letu 1926 na 912 milijonov 1. 1938. Vsaka lokomotiva je morala torej lani skoraj še enkrat toliko voziti kakor 1. 1926. Zato se je ves železniški material poslabšal po mnenju izvedencev za 50%. Kar se tiče človeškega materiala, je velikega pomena vrzel od 1919 do 1931/33, ko ni bilo prisilnega novačenja. To pomeni, da letniki 1900/01 do 1914 nimajo zadostne vojaške izurjenosti. Še neugodnejše bi bile številke glede niklja, bakra, aluminija, gumija. Današnja Nemčija ima samo del bogastva in kredita viljemovske. Vse-kako bi že po 90 dneh vojne začelo gotovo vsega zmanjkovati. Italija ne bi mogla v teh stvareh nič spremeniti. Tudi z vojaki ne bi mogla pomagati. Iz mornariško vojaških razlogov je treba imeti Italijo za bistveno osamljeno. Kolonije bi ji ne mogle pomagati, ker bi bile same ogrožene. Kar se tiče letal, uči vojna 1914/18, da mora doseči proizvodnja 600—650% bojujočih se letal. Pri današnji spopolnjeni obrambi je treba računati s 1000% produkcijo bojujočih se strojev. Pri 5000 bojujočih se letalih bi morala doseči proizvodnja torej 50.000 strojev, da ostane stalež isti. Te številke Nemčija ne bi mogla doseči, zahodne sile pa bi jo s pomočjo Amerike mogle. Švicarski tednik končuje svoja izvajanja z ugotovitvijo, da bi se seveda vse to razmerje še povečalo v neprilog osi, če bi se ji postavile nasproti tudi druge države, kakor Poljska, Rusija in druge. Našim prijateljem! Naš tednik »Slovenijo« je treba razširiti kar največ mogoče. Prepričani smo, da to žele ne le naši dosedanji naročniki, ampak vsi prepričani Slovenci. Zato prosimo vse naše naročnike in prijatelje, da naj nam pridobivajo novih naročnikov. To zato, da list tvarno podpro in pa da se slovenska misel čimbolj razširi. Našemu tedniku je treba že zaradi kritja stroškov, ki so veliki, novih plačujočih naročnikov, da ne omagamo. Uprava tednika »Slovenija« Opazovalec Slike iz V 1 j ubi j zadnje dni parskih del in kiparji, 28. malega prizori iu kiparska dela s s! o v e n s k e zgod o v i n e auskem umetnostnem pavil jonu je bilo razstavl jenih nekaj slikarskih in ki-I. ki so jih naredili slovenski slikarji ker je ljubljanska banska uprava dne travna lanskega leta pod IV št. 8600/1 razpisala nagrado 20.000 dinarjev za slike, kipe in risbe s prizori iz slovenske zgodovine. Štella so le dela, ki so nastala med 1. malim travnom 1938 in 31. suišcem 1939, oziroma dela, ki pred tem časom še niso bila razstavljena ali pa reproducirana. Pretekli mesec pa so bili razstavljeni v ljubljanskem umetnostnem paviljonu osnutki za slike iz zgodovine Slovencev, ,s katerimi namerava okrasiti ljubljanska banska uprava dvo- Nedved nastopa kot močan glasbenik z dovršenim študijem nai praškem konservatoriju, izvrsten pevec je in pevovodja in še posebej odličen pedagog. Bil je 26 let ravnatelj ljubljanske Filharmonične družbe, Je-ta je pod njegovim vodstvom dosegla svoj umetniški vrhunec. Je soustanovitelj ljubljanske Čitalnice, njeu moški zbor je vodil dve leti brezplačno. Po smrti Kamila Maška je bil 1860 imenovan za glasbenega učitelja na ljubljanskem učiteljišču, kjer je vzgojil v 30 letih dolgo vrsto dobrih glasbenikov, ki so po njegovih izvrstnih intencijah vzgajali naš narod do naj novejše dobe (operni pevec F. Pogačnik-Naval, A. Dekleva, J. Pavčič, T. Gorjup, J. Pianecki, znameniti tenor A. Razinger, A. Sachs, F. Juvanec, L. Po-trebin, J. Žirovnik, F. Marolt st., A. Štamcar in vrsta drugih.) Vse svoje glasbeno' nadarjene uČen-ce — bodoče učitelje — je Nedved neprestano opominjal k sistematičnemu zapisovanju naših narodnih pesmi; prav tej pobudi se imamo v prvi vrsti zahvaliti, da so ti učitelji zapisali veliko večino narodnih napevov, ki jih hrani Zbirka slovenskih narodnih pesmi z napevi. Posebno pomembni za tedanji šolski pouk sta njegovi , jrHj »Slavček« in »Vaje v petju«. Njegove skladbe spadajo do početka Novih akordov med najboljše proizvode naše glasbene literature, Jmenimo le mešan zbor »Nazaj v planinski raj« ali moški zbor »Popotnikovo pesem«, poleg obilice latinskih in slovenskih maš, ofertorijev in »Albuma« z 12 samospevi. Zgodovina slovenske glasbe od 1856—1896 je z Nedvedovim širokim in globokim delom ozko zvezana. Kakor veliki Foerster zasluži tudi Nedved viden spomenik pred ljubljansko Glasbeno Matico, katere častni ud je od 1880. F r. S. V i 1 h a r (1852—1924) Njegov prvi učitelj za petje in glasbo mu ji bil oče Miroslav Vilhar, znani slovenski pesnik in skladatelj, ki se je učil glasbe pri Kašpairju Mašku. Bil je vsestransko naobražeu mož, ki ji dovršil vseučilišče v Gradcu. Nekaj časa je bil urednik lista »Naprej« (1863), kar ga je spravile na slavno znani ljubljanski Žabjak. Izdal je obilico pesmi in klavirskih skladb, leta 1850. pa prvo slovensko opereto »Jamsko Ivanko«, izvirno' domorodno igro s pesmimi v treh dejanjih, posvečeno Slovenskemu društvu v Ljubljani. Strokovno se je Vilhar Fr. izobraževal na znameniti orglarski šoli v Pragi. Njegova pedagoga sta bila r r. Blažek in skladatelj F. Z. Skuherskv. Po končanih študijah si je moral iskati zaslužka na Hrvaškem, služboval je v raznih krajih kot orglavec, kapelnik in glasbeni učitelj. Izdal je tri zvezke kompozicij Djulabije (klavirske fantazije in parafraze, samospeve s klavirjem, »Slovo«, moški zbor z baritonskim samospevom in spremljavo klavirja, moške in mešane zbore na slovenske in hrvaške tekste). Zložil je operi »Smiljano« in »Lopudsko sirotico«. Po svojem značilnem slogu se nagiba predvsem k idealizaciji hrvaškega folklora in stilizaciji narodnih plesov. Hrvatom je ustvaril s svojimi deli svojevrstno glasbo Znani pa so se posebej njegovi samospevi s klavirjem na Prešernove ekste: »Mornar«, »Nezakonska mah«, »Kam«, »Ukazi«. Po svoji široki melodični ci i, lastnorodni motiviki in precizni glasbeni iaktun je opozoril na svoja dela ves tedanji slovanski svet. 1 oleg 1. Zajca ga smemo šteti med najp odovitejse in najvrednejše južnoslovanske skladatelje. ' (Dalje prjhoclnjiC.) Najboljše šivalne stroje ADLER za dom in obrt ter posamezne dele ter kolesa kupite pri LJUBLJANA za vodo, blizu Prešernov, spomenika Večletno Jamstvo! — Pouk v umetnem vezenju brezplačen rano v banski palači. O ti raizstavi oziromai teh osnutkih smo 'poročali v »Sloveni ji« 17. sušca t. 1., in kar smo pri tej priložnosti povedali, ve!lja v načelu tudi za razstavo slikarskih in kiparskih del s prizori iz slovenske zgodovine, ki je bila končana v sredo 26. malega travna, le da bi bile potrebne za; to razstavo' precej ostrejše besedie. Iz zneska 20.000 dinarjev je bilo podeljenih 11 nagrad, kollilko pa so znašale posamezne nagrade, pa ni bilo na razstavi nikjer razvidno. Da morajo »historične« slike in »historična« kiparska dela podajati zgodbo samo oprijemljivo in da mora) biti v »historičnih« umetninah tudi pripovedna moč, če naj se sploh delo tako' imenuje^ je gotovo. Če teh dveh sestavin ni, ne more biti besede o »historičnem« slikarstvu ali kiparstvu. Npa so vsa ta osebna vprašanja za gospodarsko silo dežele čisto postranskega pomena in gospodarski 'položaj Slovenije se zaradi te i imenovani j ne spremeni niti za ipiko. Vse drugačne važnosti ipa je za vse naše gospodarstvo, če preneha ta ali ona tovarna obratovati v Sloveniji. Samo ena tovarna preneha obratovati in nekaj sto ljudi je brez zaslužlka. Če le ena tovarna s 500 delavci preneha obratovati, pomeni to pri najmanjši povprečni mezdi delavca iizguibo skoraj pol milijona dinarjev na mesec na zaslužku. V enem letu torej izgubo 6 milijonov dinarjev. Od teh 6 milijonov din ni živelo le 500 delav-skih rodbin, temveč so imeli svoj dobiček tudi kmetovalci, obrtniki, trgovci in industri-jalci, a tudi naše samouprave, kajti tovarna v obratu je dober davkoplačevalec, če pa je ni več, je tudi tega davkoplačevalca konec. Zato vendar ne gre, da se vprašanje bega industrije iz Slovenije talko .neoprostljivo nialoti in če naši odgovorni javni delavci delajo, kakor da se jih to vprašanje sploh ne tiče. Kaj pa se jih tiče, če je zanje irelevantno, kadar pride 500 ljudi ob zaslužek? Saj politično delo ni navsezadnje ile v tem, kaj 'kdo misli o tem ali onem dnevnem javnem vprašanju, temveč tudi v tem, kako ljudje žive, če imajo mogočost, da z delom preživljajo selbe in svojce. Moške besede Glede na sedanjo politično napetost je napisal I. B. Rusch za švicarski dnevnik »National-Zei-tung« tele moške besede: Pričakujmo z resno pripravljenostjo in vso odločnostjo valečo se usodo, ustavimo se ji z vsemi razpoložljivimi sredstvi in ne odlagajmo puške, da bi se oprijemali travnih bilk! Pripravljenost na najhujše krepi zrele in značajne ljudi in narode. Toda tisto brezdelno upanje na popust napetosti zgolj zaradi »interpelacij« in »gibov« diplomacije, tista lahkomišljena vera, da so zaradi takih sredstev nevarnosti spet kedaj šle mirno, to učinkuje psihologično škodljivo. Ono jemlje moč. Tudi če bi bilo mogoče, izogniti se najhujšemu, vojni sami, po nekem čudežu božjega usmiljenja in prav gotovo ne več samo s sredstvi človeške presod-nosti, moramo vendar še računati na dolgo vojno pripravljenost in uravnati vse našo narodno in državno gospodarstvo, vso notranjo in zunanjo politiko na te nenormalne časovne olkolnosti. Ne samo duhovno in vojaško, ampak tudi gospodarsko in politično moramo biti tako pripravljeni, da nas nobeni dogodki ne vržejo in razdražijo; kajti dinamika računa zmeraj s slabimi živci napadenega, z omotičnostjo v prvem trenutku, da bi med nezavestjo napadenega zvezala. S tem pa je zgubljen. Mali zapiski Razstava slovenskega slikarja v Zagrebu Slovenski planinski slikar Edo Deržaj je odprl 25. t. m. razstavo svojih slik v Zagrebu. »Ju-tarnji list« pozdravlja to razstavo kot nekaj popolnoma novega za Zagrebčane in kot eno izmed naj zanimivejših v sezoni. Pravi, da dajejo Der-žajeve slike tisti čar, intimnost in veličino planinskega sveta, ki ga poznajo samo planinci. Zato opozarja nanjo vse prijatelje umetnosti, a zlasti še planince. Naš davčni sestav »Trgovski list« poroča iz nelkega govora v skupščini: Neka firma, katere lastnik je bil prišlek v Skoplje, je imela zelo velik promet ter je na podlagi kontin-gentiranja plačala okoli 250.000 din davka. lo jii tudi ni bilo težko. Našel pa se je neki brat Srbim, odvetnik^ ki je šel k temu trgovcu im mu dejal: »Kaj plačuješ 250.000 dinarjev? Zalkaj ne spremeniš svoje trgovine v delniško družbo, pa boš plačal mnogo nižji davek?« Ta človek ga je poslušal in prihodnje leto je plačala firma niič več ko samo 2000 din davka. Od 250.000 din je zlezla na 2000 din. Nov fond Poročali smo že o ustanovitvi zavoda za pre-skušnjo in nadzorstvo kmetijskega orodja. V ta namen je že tudi osnovan pri Privilegirani agrarni banki nov fond. Fond se bo upravljal seveda centralistično. Logika »Neues Wiener Tagblatt«, sedaj vistosmerjeni dunajski dnevnik, se dne 19. t. m. jezi nad Ame-rikanci, ki da so začeli napadati Nemčijo z gro- zotnimi izmišljuvami. Kot primer navaja »Christian Science Monitor«, razširjen obzornik versko-znanstvenega značaja, ki da se ne plaši, spet predlagati lakotno blokado Nemčije in ki ima zato kot svoje stalno geslo: Nobenega uvoza iz napadalnih držav. Iz Češke Voditelj nemških napadalnih oddelkov May je govoril v Brnu in dejal med drugim, da morajo biti Čehi Hitlerju hvaležni, ker jih je osvobodil iz klešč svetovnega judovstva. Pomen Rooseveltovega posredovanja Glede na Rooseveltovo poslanico in njene nasledke piše švicarski dnevnik »Natioinal-Zeitung«: Nobene besede ne more biti o tem, da bi se odpovedal Berlin katerim 'koli načrtom na Vizhodu in Italija v Sredozemlju; po posredovanju »outsiderja« Roosevelta je nastopila samo nepredvidena zamuda, ki jo bodo skušali najprej narediti neškodljivo z navidezno popustljivostjo. Chamberlainova oseba je tu spet tiho upanje Berlina, ki še ni nikoli varalo. Pravljice »Slovenski narod« od 26. t. ni. pripoveduje ° predavanju, ki ga je imel dr. Rudolf Bičanič v Ljubljani, pa pravi, da je predavatelja povabil v Ljubljano »Slovenski klub«, ki izdaja tednik »Slovenijo«. Na to naj samo ugotovimo, da prvič »Slovenije« ne izdaja »Slovenski klub«, da nam drugič ni nič znanega o kakšnem povabilu dr. Bičaniča v L j ubi j ano in da. tretjič za to predavanje, sploh nismo vedeli, ker nismo bili obveščeni o njem. Javno predavanje. Slavistični klub na univerzi v Ljubljani vabi kulturno občinstvo na javno predavanje dr j a. Ferda Kozaka O slovenski kultur i. Predavanje bo v ponedeljek l. maja ob 20. uri v Hubadovi dvorani v poslopju Glasbene Matice ob Vegovi ulici. Vstop pr Ost. Vabilo Naročnike, ki tega še niso storili, prosimo, da nam čim prej nakažejo naročnino. Kdor bi ne imel položnice, jo dobi na vsaki pošti. Nanjo naj napiše na za to določenih mestih številko našega poštnega čekovnega računa — 16.176 — in naslov: Uprava tednika »Slovenija«, Ljubljana. Kdor položnico že ima, pa je ne rabi, naj jo shrani, ali še bolje: pridobi naj listu novega naročnika. Denar se lahko nakaže tudi s poštno nakaznico. Ustreženo nam je tudi z naslovi oseb, o katerih je pričakovati, da se bodo naročile, če jim pošljemo list na ogled. Kdor ne misli postati naročnik, naj list vrne z.,opazko: Ne sprejmem. Opozarjajte svoje prijatelje in znance na »Slovenijo«! Urednik in izdajatelj: Vitko K. Musek, Ljubljana. NOVA ZALOŽBA V LJUBLJANI p. z. z o. z. KONGRESNI TRG Priporoča Ivana Cankarja zbrane spise 20 zvezkov z uvodi in opombami Iz. Cankarja Tl spisi niso samo naš naiobšlrneišl narodni tekst, ampak so najpogumnejša Izpoved slovenskega duha. Iz lastne založbe se še posebej priporočajo: F. S. Pinžgarjevi zbrani spisi (8 zvezkov); Fr. Stelč, Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih; Stanko Vurnik. Uvod v glasbo; Jak. Kelemina, Literarna veda. Poseben oddelek za pisarniške potrebščine