216 It. — 4. lctO. Poštnina pavSalirana Današnja številka velja 6— K V Ljubljani, nedelja ff. Septembra 1921» Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 40 K. Letno 480 K. Inozemstvo: Mesečno 50 K. Letno 600 K. Dglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust JUuOSLAvi Uredništvo; V(Mf ^ NAS PRORAČUN. j Beograd, 10. septembra. Jiovi proračunski predlog izkazuje 4 in pol milijarde dohodkov (dinarjev), izdatki pa 7 in pol milijarde dinarjev. Ministrski svet upa, da se bo*lo izdatki znižali na pet milijard dinarjev. Beograd, 10. sept. Ker je nujno treba, da se razjasni naš finančni položaj, je vlada prekinila dcbalo o vseh drugih zakonski predlogih In je pretresala načrt novega finančnega zakona. Finančni minister dr. JCumanudi .«• svoje tovariše stre Informiral o proračunu za drugo polovico L 1921. Razpravljanje o tem Je trajalo skoro vso včerajšnjo sejo ter so se člani vlade zedinili v tem. da se ne morejo dovoliti Izdatki 7 milijard, temveč da se Je treba potruditi, da se dobi bilanca brez deficita. Vsem resortnlm ministrom se bodo vrnili njihovi proračunski načrti, da se izdatki zmanjšajo. Vlada je včeraj določila, da sme maksimum izdatkov znašati pet milijard, ki se ne sme prekoračiti. Zato se mora pričakovati, da se bodo stroški v proračunu izdatno zmanjšali. UKINJEN JE POVERJENIŠTVA ZA PRAVOSODJE V ZAGREBU. Beograd, 10. sept Vlada Je izdala naredbo, da st poverjeništvo za pravo-sodstvo v Zagrebu ukine. Posls tega poverjeništva bo opravljal oddelek pravosodnega ministrstva. PROCES PROTI MORILCEM GROFA T1SZE, Budimpešta, 10. sept Razsodba v procesu proti morilcem grofa Tisze se razglasi prihodnji teden. , _ DOBROVOLJCI V BOLGARIJI. Sofija, 9. sept »Zora« piše: Načelnik generalnega štaba bolgarske vojske Tomančikov je dal sotrudniku »Zore« nastopno izjavo: Vprašanje sistema obveznega rekrutiranja ni nova zahteva, marveč datira od onetfa časa, ko se je podpisala neuillyska mirovna pogodba. Poudarjali smo in poudarjamo, da se dobrovoljski sistem ne more porabiti iz razlogov, ki so vsem poznani. Po- polna Izvedba vojaških klavzul v mirovni pogodbi je rezultat nezaupanja v naše Izjave, da se dobrovoljska vojska ne more rekrutirati in rezultat tega, ker medzavezniška vojaška kontrolna komisija veli, da mora svoje delo dovršiti konec tega leta. Rezultat vsega tega je kritično stanje, v katerem se nahaja Bolgarska. Bolgaru kasarna ni prirasla k srcu; razen tega ga dvanajstletna obvezna služba plaši tako, da ga niti največja plača ne more privabiti, da bi se vpisal med dobrovoljce. Dosedaj se je vpisalo v dobrovoijsko vojsko 4100 oseb. Od teh so 4 petine beguncev iz boslljgrajske okolice, iz Macedonije, Tracije in Dobrudže. Da ne bi umrli od gladu, so se vpisali v dobrovoijsko vojsko. Iz katere lahko dezertirajo, kadar hočejo. Sploh se na take dobrovoljce ne more veliko računati, posebno pri straženju meje. Kar se tiče notranjega miru, sem mirnejši, ker verujem v razum Bolgarov razen komunistov, PROTIČEVA POLITIKA. Zagreb, 10. sept. »Jutarnji list« priobčuje vest svojega beograjskega dopisnika, da začne g. Stojan Protič med I. in 15. oktobrom izdajati svoj list »Preporod« ali »Osvit«. Gospod Protič pripravlja proglas na narod, v katerem bo razvil svoj politični program in pojasni) svoje dosedanje postopanje v politiki. Obrazložil bo svoje stališče glede hrvatskega vprašanja in zemljoradniških zahtev, Podal bo rezultate svojega bivanja na Hrvat-skem in vtise svojih razgovorov s hr-vatskimi politiki. Njegovi razgovori niso bili službenega, temveč samo informativnega značaja. . IZVOZ IZ MADŽAPSKE. /'. Budimpešta, 10. sept. Madžarski minister za poljedelstvo je Izdal naredbo, po kateri Je do Jej prcsU Izvoz čebule, česna, z?lja, dalje svinj iz Nagy - Tetenlya, kakor tudi svinjske masti navezan na izvozno dovoljenje. Odredba veli d d e, da se za pšenico, rž, ječmen, oves, koruzo, fižol, grah, krompir, živo in zaklano perotnino in jajca ae bodo več Izdajale izvoznice. GRSKO-TURSKA VOJNA/... Angora, 9. sept (Vojno poročilo kemalistov.) Naša armada je navzlic dva tedna trajajoč, neprestanim bojem ohranila svojo bojno moč in je zdaj ojačena s čilimi četami. Izjalovila so se vsa prizadevanja sovražnika, obiti najprvo naše levo in potem ‘desno krilo. Hrabrost naših čet je odbila vse grške napade. Naval Grkov je ustavljen. Njih izgube znašajo nad trideset-tisoč mož. v . KRIZA V POLJSKEM KABINETU, Varšava, 10. sept Kabinet Witos Je odstopit ITALIJANSKO POLJSKA TRGOV-SKA POGODBA. Rim, 10. sept. Uradno se poroča da je bila sklenjena ItallJansko-polJ-ska trgovinska pogodba. Ta pogodba Je obvezna za 6 mesecev, 1 .VESTI IZ RUSIJE. Moskva, 10. sept. Po uradniH poročilih bo pomožna akcija za stradajoče prebivalstvo v Rusiji zahtevala skoro 39 milijard rubljev, POGAJANJA RADI RAZDELITVE NEMŠKE VOJNE ODŠKODNINE. London, 9. sept. Danes se le vr-811 prvi sestanek Sir Robert Hernea in njegovega izvedenca na eni strani ter francoskem finančnem ministra Doumerja in Tanneryja na drugi strani. Obravnavali so razdelitev prve nemške milijarde in stališče Anglije in Franclje glede tega. Po-razgovori so bili jako prisrčni) iz-nova so se povzeli ob 16. In bodo bržkone končani Šele pozno zvečer, STRADAJOČA RUSIJA, Moskva, so, »ept. Po. Nansenovifi podatkih znaša število stradajočih v Rusiji 35 milijonov duš. .. ITALIJANSKE ČETE ZA ’ ' 1' i gornjo s lezi j o. Dunajsko Novomesto, 10. septembra. (Izv.) Danes je semkaj dospelo pol bataljona italijanakega vojaštva, prvi oddelek čet namenjeniK za Gor, Slezijo. Najbrže p* ostane ta oddelek toliko časa tukaj, dokler se ne razčisti položaj na zapadnem Ogrskem. Naročajte Jugoslavijo"! Višek poIlSKne podlosti. Včerajšnji »Naprej« prinaša razkritja o Peskovl aferi in med njinu baš tole: »Prva priča 1.1. (imen za enkrat ne navedem, dasiravno so mi znana), nadučitelj je v glavnem izpovedal, da je šel neki večer pred leti z g. Peskom iz Ptujske gore skozi Majšperk proti Narapljam, kjer je g. Pesek nčiteljeval. O. Pesek je pričo nagovarjal k nekemu nenaravnemu dejanju in je priča m g. Pesku to dejanje tudi izvršil.« Značilno za JDS in za demokratsko vlado je dejstvo, da je ta »priča«, kafior izhaja iz »Napreja« še danes nadučitelj■ Spolnemu pohotnežu tedaj le izročena vzgoja in nadzorstvo nad mladino in JDSarijl se to zdi čisto samo-posebi umljivo, ker dotični — ime *Naprej« ialibog zatajuje, bo pač JDSar. In JDSar sme biti po morali, ki izhaja logično iz »Naprejevega« poročila, vzgojitelj mladine, četudi se polom zločina obrekovanja označi samega sebe za spolnega pohotneža. Res lepa perspektiva. Ljudje si bodo za dobro plačilo začeli o sebi izmišljevati najostudnejše stvari, ki naj bi jih zagrešili s svojimi političnimi nasprotniki, samo da Istega oblatijo.. Kazen za priznanje svojih grehov prejmejo v obliki nekaj tisoč dinarjev in za svojo amoralnost in karakterno gnilobo povišanje v službi. Povedali bodo, da so JDSarji, pa bo vse dobro. V žalostne razmere plovemo pod vodstvom Jutro-Žerjavove klike. Rdečica sramu mora obliti obraz vsakega poštenega Slovenca, ako opazuje formo in bistvo blatenja, ki se ga poslužuje zadnji čas proti svojim nasproU nikom mladoliberalno časopisje. Obrekujejo, blatijo, psujejo in podkupujejo, toda dokaza za svoje obrekovanje ne prineso niti enega. Gredo pa celo tako daleč, da javno priznavajo svoje lastne zločine v svrho, da bi z njimi umazali tudi čistega človeka, ki je njihov političen nasprotnik in se pri tem niti ne zavedajo svoje moralne defektnosti. Proti človeku, ki je absolutno čist in ga po krivici dolže spolne pohotnosti, zahtevajo justilikacljo, oni pa, ki v zU nameri isti defekt sami priznavajo, dobivajo za nagrado boljša službena mesta in bogato podkupnino. Socljalno demokratska stranka le dobila vpogled v akte, ne da bi to zahtevala. Nar. soc. stranka pa in g. Pesek se je zaman trudil, da bi dosegel kot prvi inleresiranec to, kar se drugim daje brez prošnje• še danes nam niso znana imena teh kupljenih prič in njihove izpovedi moramo posnemati iz tujega, strankarskega časopisa. Večkrat že smo zahttvali, da naj se javno in jasno povi obdolžencu imena onih, ki ga obdolžujejo. Dosedaj je ostala vsaka naša zahteva le klic vpijočega v puščavi. Toda pritirali bomo stvar do konca, ker tu ne gre za kake bagatele, temveč za težka očitanja, ki zadenejo človeka, ki ima za seboj dvajsetletno čisto rodbinsko življenje. In zato ponovno zahtevamo imena onih, ki se sami priznavalo za moralno defektne pohotneže. Nikdar nismo dobro mislili o zločincih okoli »Jutra*. Da pa bodo šli tako daleč z zastrupljanjem našega ljudstva, tega vendar nismo pričakovali. Da podkupljajo in to lavno priznavajo s svojim početjem, to je zadnji kamen na njihov grob. . ^ 1 - Tudi amoralnost ima tvoj višek in svoj konecl MADŽARSKA VLADA PREGANJA KOMUNISTE. Budimpešta, 10. sept. Policija )e zaprla danes 18 oseb, ki so osnovale organizacijo komunističnih mladih delavcev. Ta organizacija dela komunistično propagando med vajenci posameznih tvornic. Sledovi organizacije vodijo na Dunaj, odkoder je bivši ljudski komisar Landler poslal večje denarne vsote v Budimpešto. RAZOROŽITEV BOLGARSKE. Beograd, 10. sept Po brzojavki iz Sofije, Je bil včeraj končan odpust tretje skupine regularne vojske na Bolgarskem. Po predpisih pravilnika se bo zadnja skupina odpustila 20. septembra. Potem pa bo vojska obstajala iz do-brovoijskih odredov. Pri odpustu se Je opazilo po vsej Bolgarski, da se vračajo vojaki domov z orožjem, municijo in v uniformi To se more tolmačiti samo tako, da Bolgarska poizkuša lntrigirati proti odredbam neuillyske pogodba* MADŽARSKA NE BO SPREJETA V ZVEZO NARODOV?, Praga, io, septembra. r(T*vJ Min. Zilnanjih zadev Beneš je izjavil napram ženevskemu dopisovalcu »Prava iidu« da Madžarska ne bo sprejeta v zvezo narodov. Madžari nočejo izpolniti mirovne pogodbe in odpade potemtakem vsako pogajanje glede njihovega sprejema v zvezo narodov. Stališče Češkoslovaške v zvezi narodov je prav dobro. —' »Venkov« poroča iz Ženeve, da zasede mala antanta tekom a4 ur Budimpešto, ako bi Madžarska poskusila posaditi na madžarski pre«tpl kakega Habsburžana. ZASEDANJE ZVEZE NARODOV. Praga, 10, sept. Stalni poročevalec lista »Pravo Lldu« v Ženevi je imel z ministrom za zunanje posle razgovor, Otovnl uspeh delov*. kakor lansko. Olavnl uspeh delovanja zveze narodov Je sestava mednarodnega razsodišču, ki začne v najkrajšem času poslovati. Tudi dejstvo, da je predsednlštvo zveze narodov bilo pozvano, da odloči v gornješlezljskom konfliktu, dokazuje, da narašča avtoriteta zveze narodov. Najvažnejša točka letošnjega zasedanja je po njegovem mnenju razorožitveno vprašanje. Franclja je stavila predlog na medsebojno kontrolo proizvajanja vojnega materljala. Minister ne ve, ali se bo o tem merltorično pogajalo. Češkoslovaški predlog glede ustvaritve regionalnih skupin v okviru zveze narodov je zadel na odpor Kitajske. Zato minister dovomi, jda bi bil predlog soglasno sprejet. Skupščini pa bo stavljen predlog, po katerem bo za odobritev izpre-memb v organizaciji zveze narodov zadostovalo dvetretjinska večina. Tedaj bo izgled za češkoslovaški predlog vsekakor ugodnejši. Ceho-slovaškl predlog Je eminentno pacifističen, zakaj se regionalne zveze ^ in pogodbe morejo odgovarjati miroljubni nalogi zveze narodov. Stališče češkoslovaške republike v. zvezi narodov Je ugodno. BORZNA POROČILA, Curih, 10. sept. Devize. Berlin 5.80, Holandija 185, Newyork 583. London 21.74, Pariz 43.35, Milan 2520. Bruselj 42.75, KodanJ 102.50, Stockholm 126, Kristijanija 76.50, Madrid 76, Buenos Aires 175, Praga 7, Varšava 0.15, Zagreb 3, Bu-1-35. Bukarešta 5.75, Du-0 48 av*trijsko Žigosane krone Podpirajte družbo Cirila ia i^etodflb m Ljubljanski velesejm od 3, iSI Notranji aranima. , Kako si posamezni razstavljale! Okrase svoje prostore in način, kako občinstvu nudijo svoje blago, to je prepustil sejmski urad popolnoma okusu in ielji posameznika. Celotni notranji aranžma, razdelitev in dodelitev prostora, združitev razstavljalcev iste ali sorodne stroke v skupine, katere so zopet združene v posamezne, za to določene paviljone, Je napravil arh. Costaperaria s pomočjo razstavnega odseka. Vsaka posamezna stroka je dobila v svrho lažje orijen-tacije določeno barvo napisne table Ih barvo napisa ter številke, katero je dobil vsak posameznik od sejmskega tirada. Organizacija Je v tem oziru zelo popolna in dopušča lahek pregled zastopanih firm in strok. Aranžma posameznih boksov, pa j« bil prepuščen indlviduelnemu okusu posameznega trgovca ali firme. Ravno ta $voboda pa je ustvarila veliko pestrost !n življenje, ki ga mora imeti semenj, Ih kar ga loči od razstave. Do sedaj je bilo pri nas le malo trgovcev, ki so polagali važnost na izložbo ali zavijanje (Packung), ki je bistveni del reklame. Večina Je bila mnenja, da je dobra kvalitet« blaga sama že dovelj reklama. To mnenje je bilo deloma opravičeno gadnja leta vojne, ko se je dobro blago le * težavo dobilo in ni bilo zato ni-kake konkurence. Sedaj pa, ko je blaga tudi dobrega vedno več na trgu, je treba skrbeti za dobro reklamo, treba gledati, kako se da blago na trg, kako le ga strankam ponudi. Cim lepša je Ižložba, čim okusnejši ovitek, čim večja feklama v plakatih, Inseratih, oglasih jlld. tem večje je število odjemalcev. JDkusna izložba zapelje človeka, da ku-|pi Cesto stvari, ki jih momentano niti fies potrebuje. Ravno ženski svet se da jfia ta način najlažje zapeljati, da kupi. £e to rafiniran način zapeljevanja, ali dostojen in dopusten. Večja mesta ItnaJo v ta namen nastavljene umetnike, Specialiste za izložbene aranžmaje, ki firmam po želji okusno opremijo izložbe, sejme ali razstave. Ustanovila so $6 v ta namen podjetja, ki izdelujejo tJO umetniških načrtih plakate in reklamne objekte, katere trgovci v bsromnlh množinah naročajo in kupu- Iejo. Je to panoga umetne obrti, ki za-fteva izredno izšolan okus in dobro po-inavanje reklamne tehnike. V Ljubljani se šele zadnje čase opala, da skušajo trgovci tudi v tem oziru Izpopolniti svoje prodajalne In izložbena okna. Večje firme, kakor: Naglas, Kette, Magdič itd. v tem oziru vzorno-tirejujejo svoje prodajalne in so do-Ifcgle že velik uspeh in napredek. Aranžma sam na sebi mora podati |fopolno karakteristiko stroke, izražati kakovost blaga itd. Dovelj imamo umet-'JMkov, ki bi bili zmožni ustreči želji tr-tovcev in industrijcev ter bi na ta na-fcn s pozitivnim delom dvignili ne sa-iho našo kulturo ampak tudi obrt in trgovino In s tem narodno bogastvo. Z ozirom na Izredno važnost aranžmaja, katerega vrednost mora spoznati vse naše trgovstvo in Industrija, hočem ¥ sledečem opozoriti na prednosti Ia nedostatke poedlnlh razstavnih prostorov v posameznih paviljonih, začenši I paviljonom E, v katerem Je zastopana papirna industrija, pohištvo, ma-Jollka, plctarstvo, vrvarskl Izdelki, slamniki in klobuki, oblaka, ure in zlatnina. Takoj pr! vhodu Ja znano reklamno podjetje »Atoma« preje Matelič. Priznati se mora temu podjetju, da je ono v prvi vrsti zainteresiralo naše trgovce !n industrljalce za umetniško reklamo kot itiserate in plakate. Ta firma Je razumela pritegniti slovenske umetnike in jim dala često priliko zaslužka, trgovcem pa omogočila na lep in umetniški način povdaritl dobre lastnosti ponudenega blaga. Aranžma te firme Je sicer zelo prlprost In enostaven, vendar okusen, ter odgovarja podjetju in njegovemu namenu. Lepo so razstavljen! predmeti Jugoslovanske, kakor Učiteljske tiskarne, kateri sta z okusno razvrstitvijo svojih prolvodov podala obiskovalcem pregled proizvajajočega blaga. Okusno je aranžiran prostor karto-hažne tovarne Bonač z Izdelki omenjene stroke. Višek umetnlškeg aranžma fca je dosegla v tem paviMonu Industrija pohištva. Firme, kakor Nnjrias, fcojina, Perko, mizarska zadruga VIČ, Itd. tekmujejo med seboj. Prvenstvo se mora prlnornatl firm! Naglas, ki le razstavila tri kompletne sobne oprave * vsemi pritiklinami. Naj-lepSl je salon v holandskem baroku v prostoru s temno modrimi tapetami Druga soba v angleškem slogu (chlp-pendale) Je salon enake umetniške Vrednosti. To Je oprava, s katero Je firma pokazala, da proizvaja najfinejlo najluksurijoznejšo opravo, k! moro konkurirat! v kvaliteti z vsako Inozemsko'-Irmo, Tretja soba Je zelo Primltiv-z mehkega lesa* vendar zelo okus- na ter cena, kar omogoča tudi revnejšim slojem, da naročajo potrebno opravo pri omenjeni firmi. Omeniti moram, da je napravil aranžma, kakor tudi osnutke g. Naglas (mlajši) sam in podal dokaz, da je umetniško nadarjen in v tej stroki popolno izšolan ter ima Izredno dober okus. Kipu, ki krase te sobe je napravil ar. kipar Lojze Dolinar in so tudi na prodaj. Ob tej priliki opozorim, da jih Je večje število na razpolago tako da si občinstvo, ki hoče imeti mal spomin na »Ljubljanski veliki semenj« ob lednem pa okusen okras svoje sobe lahko z majhno svoto nabavi eno ali drugo njegovo delo. Svetilke v omenjenih sobah so last tvrdke »Vesta«, ki sicer niso v slogu omenjene oprave vendar zelo okusni ki umetniško Izdelani. Druga, veliko zanimanje vzbujajoča Je jedilnica firme Perko, narejena po načrtih predsednika »Probude« g. prof. Grebena. Zanimiva je oprava z ozirom na modernizirane motive slov. narodne umetnosti. Tudi zavese, prti sploh vse je okrašeno z motivi naše narodne ornamentike, kar dviga njihovo vrednost. Poleg te oprave bi omenil še vrtno garnituro pletarske šole tudi izvršeno po načrtih g. Grebcnca. ’ nv< Okusne in iine so oprava »ostalih firm, ie žal, da ni povsod aran/ma po-serčen in vsled tega izgubi'potem oprava na svoji lepoti in eleganci. Omenil bi tukaj prvo Bothe-Ehrrnann, Zagreb, ki ima fino in dragoceno pohištvo* vendar v prostorih z nesrečno izbranimi tapetami. Krasni so keramični predmeti firme »inž. Pavlin«. Prikupna oblika, barva vse vabi k nakupu. Želeti bi bilo le, da bi tudi v tej stroki prišli do zopetne veljave naši narodni motivi, kar bi sigurno dvignilo vrednost predmetov, posebno še z ozirom na tujski promet. Vsak tujec kupi na svojem potovanju majhen spomin ali ta mora povsenrod-govarjatl dotlčnemu kraju, dotičnemu ljudstvu. In kaj je bolj ozko spojeno z njim, kot njegova lastna narodna umetnost. Zanimiva je industrija igrač firme »Veles« in »Progres«. Z ozirom na še malo razvito industrijo te vrste imata omenjeni firmi še lepo bodočnost. Kar se tiče aranžmaja bi omenil, da je pri »Veles« preenostaven in suhoparen, pri »Progresu« pa ne odgovarja stroki. Je to izložba za parfumerijo, za rokavičar-ja ali za otroške igrače to ni primerno. V tem oziru ima firma Krišper na mestnem trgu mnogo boljše urejeno izložbo. Tu kar s privlačno silo zadrži poglede naših malčkov, da ne morejo naprej in strme po celo uro ob oknu in sanjajo o njihovem svetu. Igrače omenjenih dveh firm so na sejmu mnogo boljše od onih, ki Jih Je firma v začetku izdelovala. Tipična in zase zanimiva je izložba suhe robe firme Pakič, ki je tvorila nekdaj našo prvo domačo industrijo. Zanimive so damske toalete modnega atelijeja Šarc, Tudi v tej stroki prodira narodna umetnost vedno globlje In pridobiva vedno večjih simpatij. Prostor posebno oni z opravo v ozadju s krasnim kožuhom lz polhovih kožic je prav okusno aranžiran. Lepa In velika Je izbira oblek firme Kunc, ki z zmernimi cenami obrača nase pozornost mnogih kupcev. Okusne so Izložbe urarskih In zlatarskih predmetov. V zunanjih boksih pa so Izlože-ne tehtnice, mlatilnice, kose, srpi Itd. v pestrih skupinah, vendar družeč se z ostalimi predmeti In objekti sejma v harmonično celoto. Najairamr.joznd je pač paviljon F, strojne Industrije, železniških polizdelkov In železnine, kovnice In kovinskih Izdelkov. Tu ne vpliva na Poset-nika toliko aranžma okusnia In harmonično združenih baiV, kakor predmetov samih. Ogromni ali njihovi deli, kolosalnl kosi obdelanega železa, jekla, medi, različne rude Itd. občuduje obiskovalec In neverjetno maje z glavo. Je 11 mogoče, da Je vse to naša last, delo naših rok, naša domača industrija, in vendar Je vse to res. Samozavest se dviga v vsakem, kdor prestopi prag tega paviljona. Okusni in elegantni aranžma firme Emil Lajovic !n drug opozarja nase, dragoceni motorji »Ites«, velikopotezni aranžma »Jeklarne v Ravnah«, »Kovinske Industrie Maribor, »državna cinkarna rude ! in f izdelki odseka zemaljske vlade, Sarajevo Itd. vzbulajo občudovanje in 'zanimanje domačinov In tujcev. Firma Bizjak In drug z najmodernejšimi stroji za keks, k! proizvaja dnevno do !(MV) kg drevno, priča o lz-rendo izpopolnjeni tovarni te stroke. Višek vsega pa so s svojim aranžmajem dosetrle strojne tovarne in livarne. Ni tu okusna In umetniška razvrstitev predmetov ono, kar zainteresira poset nika, ampak obratovanje strojev, ki nazorno kažejo kal In koliko morejo proizvajat!. Lnksurljozn! Izdelki kot svečniki, zvonov!, lestenci, okovje Itd. priča o vsestransko Izpopolnlenl Industriji, ki more konkurirati z vsako Inozemsko firmo v cenah, kakor v kvaliteti. „ Nadaljevanje sejma tvori paviljon G, ki vsebuje stavbinstvo, poljedelstvo in vozove. Največji je obisk v oddelku za kmetijstvo in sicer pri »Vinogradar-jih Slovenije«. Tu stoje steklenice naj-izbranejših vin in zapeljujejo posebno moške obiskovalce tega sejma. Na tem prostoru se snidejo poznavalci in ljubitelji dobre kapljice in obrazi jim žare, od zunaj pa doni domača pesem in veseli šum že nekoliko razposajenih gostov, ki so se nekoliko preveč okiep-čali s to božjo kapljico. Najlepši, oziroma materijalu najbolj odgovarjajoči aranžma tega pavijjona je oni »kolic-ske tovarne«. Velika piramida sestavljena iz 6amih izdelkov kavnih nadomestkov stoji sredi boksa. Zanimiv je okrašen prostor firme »Čatež«. Veliko drevesno deblo je razrezano in tvori obliko vodometa. Tretji zelo originalni je boks firme »Rajšter«, v katerem sto;i ogromen stožec narejen iz koiuznih Storžev. Tla so posuta z različnimi i\h in semeni, enako stene. Posebno je zanimiv prostor »Zveze industrijcev«, firme »Ravnikar in ing. Kassal«, specialna firma za gradbo železobuon-sklh konstrukcij«. V teni paviljonu ima svoj prostor tudi tvrdka Kcfle z veliko izbiro modnih in sportmi. predmetov v okusni razporedbi. Največ življenja m pestrosti r*udi trgovski paviljon H. Tu je res pravi semenj. Vsi mogoči predmeti vseli vrst v najrazličnejših skupinah ir aranžmajih stoje razvrščeni v teni pav;',onu, Elektrotehnični predmeti tvrdke »Štebi-Tuječ« tvorijo lepo skupino zase. Motorji, krasni luksurijoznl avtemobiii, kolesa itd. firme Camernik vzbujajo pozornost prisotnega občinstva. Za učno opremljen prostor parfumerije »Glmsi« se zanima posebno damski t>vet. Ara 2-ma firme Goreč, z velikimi umetni sivimi plakati priča o dobrem okusu in raz-umetavanju lepe reklame. »Impeks« zanima kmeta in trgovca zaradi velikega števila raznh predmetov, kakor stroiev, žit, zunaj na prostem pa voz in konj. interesantni so umetniško dovršeni luksuzni predmeti iz umetnega jantarja »Resar«, katerega izdcljujc.‘0 pri ras. Najobsežnejši in najeiegantr.cjši v danski modi je brezdvomno aranžma tvrdko »Magdič«. Krasne obleks, svila, kožuhovina itd. očara mimoidoče. Koliko skrivnih želja se porodi v sicih mimoidočih dam in gospodičen, koliko prošenj, pa tudi skrbi pri možeh in očetih. Zanimiv po svoje je paviljon I. I’u ie zastopana industrija usnja, keuičnih produktov, kosmetike In perila. Brezdvomno najlepši je aranžma firme »Mali Demberjrer«. Stene prevlečene z belim blagom, obrobljene z zlatočrulm okvirjem. Sprednja stena je temnomodra In Ima dva osmerokoti:a izloJbera okna. Izredno okusni In tiegantni so čevlji omenjene firme razpostavljeni v teh prostorih. Lep je aranžma lirme »Polak«. Zanimiva Je protezna delavnica z umetnimi udi, ki pa ne dovoljujejo estetičnega aranžmaja Izredno lepa so dela zadrug« za ročna dela. Slovaška narodna ornamentika krasi razstavljene predmete V bližini je zastopan zavod za pospeševanje domače ženske obrti z lepimi deli v steklenih omarah, kar dc'<* boli utls razstave, kot sejma. Zal da se v tem zavodu premalo ozira na dodate motive in tehniko. Res Je, da le pravilno in popolnoma upravičeno poučevanje vseh tehnik z raznimi motivi, vendar domača obrt naj v prvi vrsti upolreblja domače narodne motive. Z enostavnimi sredstvi je dosegla zelo okusen aranžma lekania Levstik. Zobna pasta, krema za obr«7 ti: ustna voda so tu na prodaj. Predmeti hi ovoji so opremljeni z domačimi orramenti, ki povdarjajo, da je to naš proizvod ne importiran in zato v prvi visu upoštevanja vreden. Zanimiv Je aranžma v »Češkoslovaškem paviljonu« ali z ozirom na reprezentančno stavbo premalenkosten In daleko ne odgovarja češki Industriji. Res nekaj nepričakovanega *udl naš prvi velesemenj obiskovalcem. Od naj-prlmltlvnejše robo, šolskih zvezkov, delavskih čevljev in oblek, kmečkih vozov In surovih železnih strojev, pa do najelegantneje sobne oprave, luksurijoz-T nth damskih čevljev, elegantnih toalet In frakov, krasnih kočij in a"torm>bl-tov, vsega Je tu v Izobilju na ponudbo, tako, da zadosti ne lc radovednega Ljubljančana ali okornega kmetiča, ampak tudi vsakega trgov :a ali razvajenega bogataša. Ta pr'-! fcemenj v polni meri priča o IzvanredPl živi jenski moči jugoslovanskega, v pivi vrsti slovenskega življa. ____________ O Žitu. 2e od nekdaj nam dela največje preglavice naš vsakdanji kruh in ni čudo, da se cel svet, predvsem pa Žl-dovstvo tako zelo Intcreslra za žito In da s tem predmetom na vse mogoče načine Koekulira, kar J? tem W0o kar je kruh predmet, ki si ga moramo vsaki dan nabavljati. Vendar je razlika v žitni trgovini med nekdaj in danes . zlasti v naših krajih velikanska, ker se naše cene vsled svetovnih neurejenih razmer nikdar ne krijejo s svetovnimi cenami, ampak iste daleko presegajo. Še vedno smo žal nekako odrezani od ostalega sveta, kar daje logičen povod, da smo v marsikaterem oziru izročeni na voljo in nevoljo raznih premetenih špekulantov. Čudom se čudimo, kako je mogoče, da so cene baš v naši državi, ki velja za eno najagrarnejših na svetu, vedno mnogo višje kakor povsod drugod. Dan na dan ugibljemo, kako draginjo žita In mlevskih izdelkov odpraviti ali vsaj ublažiti, vedno se poživlja vlada, da naj s kakršnimikoli sredstvi doseže znižanje cen. Vsak pametni človek se takim zahtevam le odkritosrčno smeji, ker ve da je absolutno neizvedljivo, regulirati cene nasilnim potom, tem manj če gre za en sam predmet. Zgodovina nas uči, da je nasilje vedno rodilo nasprotno, kar se je pa želelo. Za primer navajamo pri nas stanovanjsko komisijo, razne vojne naprave, kakor žitni zavod in slično, uredba o osiiiu-ranju valute in druge slične naredbe. Prepričani smo, ko bi ne bilo stanovanjske komisije bi bilo dovolj stanovanj, ko bi ne bilo raznih vojnih institucij baš za živila, bi bila živila najbrže polovico cencjša in ko bi država pri izvozu ne zahtevala osiguranja tako-zvane zdrave valute, bi dinar danes najbrže reprezentiral današnjo desetkratno vrednost. Zdi se nam konečno tudi krivično, da bi država posegala vmes ravno pri trgovini z živili, nasprotno pa bi druge panoge puSčala povsem v nemar. Rav-notako, kakor je krivično, da država posega vmes v hišno lastninsko pravico in odloča tako glede najemnine kakor tudi glede oddaje stanovanj, Isto-tako je krivično, če bi hotela država na kakršenkoli način uplivati na žitno trgovino. Res da so razmere takorekoč brezupne in skorajšna regulacija .eob. hodno potrebna, vendar stojimo na stališču, da se da tudi žitna trgovina urediti edinole po principih kupčevanja, pri čemur se pri majhni ponudbi in velikem povpraševanju cene dvigih, v nasprotnem slučaju pa rapldno padajo. Za vzgled nasilja naj nam služi bivši verižniški urad, ki vkljub svoji agilnosti nikdar ni in tudi ne bi dosegel svojega namena, temmanj se mora 5e trditi, da so cene radi te inštitucije padale. Opazovali smo nasprotno, da jo uplival vedno naravni razvoj, ki nas je dovedel tudi do tega, da smo se navadili na tako visoke cene; sicer pa so sc za-jedno z žitom dražili tudi drugi predmeti, ne sicer v istem razmerju, temveč nekateri bolj in drugi manj. 2e eno leto opazujemo in vidimo, da vc-rižništvo izginja in bode mogoče pri nas v prav kratkem času popolnoma izginilo. Ampak ne zaradi verižniškega urada, temveč zbog temeljito .spremenjenih razmer, ker so nastopili časi, ko zamore trgovino vzdržati ln voditi edinole legalni in v to poklicani trgovec in strokovnjak. Pripomnili bi, da se verižnlštvo naravnim potom samo iztreblja In ni daleč čas, ko o verlžniklh ne bo ne duha ne sluha, vidirnb že še več In videli še bodemo, da bo marsikateri bivši vcrižnlk tak revež, da bode zavidal najbolj navadnega delavca, ki sl od svojega rojstva naprej služi v potu svojega obraza svoj vsakdanji kruh. pa je pri tem zadovoljen, ker ni razvajen, Glede verlžništva bi hoteli pri tej priliki omeniti še nekaj. Neštetokrat se je že očitalo in se še očita našim trgovcem in veletrgovcem, da tudi oni verižijo. Kdor pa je le količkaj trgovca, ve, da se mora konjunkturo vedno Izkoristiti, ker le na ta način si Je mogoče zasigurati rezerve za hude čase. To je posebno dandanes potrebno, ko se cene raznemu blagu neverjetno visoke in Je prej ali slej pričakovati močne konkurence, ki bi katastrofalno upllvala na padec cen in kje naj takrat razni trgovci ln razne družbe jemljejo denar za kritje eventuelnlh velikih diferenc? Ker Je Imel verižniški urad nalog, da pazi na to, da se ne bi preveč zaslužilo smo mnenja, da bi bilo v takem slučaju zelo na mestu, ko bi se ustanovil urad, ki bi kril take dlfercnce. Pri žitu so razmere nekoliko boljšajo, kar se opazi posebno v tem, da se skuša sicer po primeroma visoki ceni oddajati vsaj prvovrstno blago. To že samo na sebi povzroča upravičeno konkurenco, ki pa jo vzmore zdržati edinole legalni trgovcc ln strokovnjak, ki je pri nas, kjer so prilike razmeroma še najbolj urejene. Nekoliko težje je v tem oziru v Vojvodini, ki je naša žitnica In po kateri so vsled tega žal moramo ravnati. Kdor le kolikor toliko obhodil Vojvodino ln se uživel v tamoš-nje razmere, ta ve, da so prilike v Vojvodini vnebovpiloča. Dobiti # Voj- vodini blago iz prve roke je docela nemogoče, kajti kakor znano je ravno Vojvodina polna madžarskih krivonos-cev in zajedno krvosesov, ki so se že od nekdaj najraje bavili z žitno trgovino. Ti ljudje so med seboj tako dobro organizirani in sporazumljeni, da jim ni moči priti do živega, čeprav Jih v sedanjem času 95 odstotkov od njih ni legalnih trgovcev, temveč so samo posredovalci in posredovalcev posredovalci med producentom ln resnim kupcem. Takih posredovalcev pa žal ni malo, smelo lahko trdimo, da se jih pri vsaki skoro najmanjši kupčiji udeleži 4 do 5, pri večjih kupčijah tudi več. Ravno potom teh svojih posredovalcev pa so čifutski žitni trgovci vedno najboljše informirani o stanju cen in pa o raznih dnevnih prigodklh. Gorje mu, ki bi hotel to umetno verigo raztrgati in poskušati sam direktno nakupovati žito. Takoj je alarmirana cela pokrajina in židje umejo prav dobro, skaiitl vsakemu takemu predrznežu veselje do nadaljnega direktnega nakupovanja. Znano nam je, da so to poskusili par-krat tudi naši trgovci in so naleteli na take težkoče, da so se morali namah umakniti. Posledica talcih nakupov pa je bila za konzum-nta naravnost katastrofalna, kjer so cene jele grozovito naraščati. Nadalje igra pri nas lahko rečemo usodno vlogo naša nizka in kar je še hujše vedno se izpreminjajoča valuta. Umevno je, da č? je vrednost naše novčanice nizka, da je import toliko dražji, vsled česar mora producent svoje potrebščine in pa delavce drago plačevati in ne more svojih pridelkov v ceno oddajati. Še hujše upliva izspre-menjava valute, kjer se ne more nikdar točno kalkulirati. V splošnem smo mnenja, da bi država v Vojvodini lahko ukrenila precej pametnega, to pa le če bi v to svrho razposlala v Vojvodino več veščakov, ki bi v doglednem času zamogli in morali tamošnje razmere temeljito preštudirati in podati čez to izčrpen referat. Na podlagi teh referatov bi država lahko prišla do potrebnih zaključkov, kaj treba v Vojvodini ukreniti. Predvsem bi trebalo vse takozvane posredovalce temeljito legitimirati In prepričani smo, da bi se priš!o do umevnega zaključka, da treba večino pognati čez mejo, ker isti niso samo dražile! cen in informatorji raznih žitnih špekulantov, temveč so poleg tega najhujši zabavljači £•« državo in tudi madžaronl, kajti oni, vkljub temu, da so čifutl, niso mednarodni, temveč jih njihovo politično t« nacljonalno prepričanje vedno vleC® preko meje In tako hote ali nehote ru-jejo proti naši edinstveni državi In na ta način državo dvakrat občutno oškodujejo. Prvič z navijanjem cen, v nadalje pa še s protidržavnim ruvanjem. Tit je baš ona pereča točka, katero treba temeljito razjasniti in šel« potem bo prišla tudi v Vojvodini legalna trgovina do veljave in se bodo razmere zamogle naravnim potom boljšati. Kakor smo že rekli, je eden najvažnejših faktorjev naša valuta. Pri tem smo mnenja, da Je naloga države, da na kakršenkoli način doseže zboljšanje valute, mora pa zajedno dovoliti tvdl prost uvoz žita, ker le na ta način »odo naši trgovci In producenti konečno primorani, ravnati se po svetovnih prilikah ln cenah. Ce pa bomo obdrZul a-redbo, da je uvoz žita dovoljen sg>lf proti visoki carini, dajali bo* o lsliote našim agrarcem, še boli pa še nnSI-n žitnim špekulantom v roko oroSJe, s katerim se Isti že danes borijo profl nam samim. Omeniti bi bilo nadalje, da reguliranje cen pri raznih panogah trgovine ni mogoče v visoki meri IzpeUati n*-> enkrat, ker si s tem gotovo samo Ito-dujemo. Opazovati smo Imeli priliko, ds sl vsak trgovec v zadnjem Sasu nabavlja edino toliko blaga, kolikor sa neobhodno rabi, ne spušča pa se V vefi-jo kupčije, ker se boji hitrega ln mo$» nega padca cen, kar bi zanj lahko pomenilo Izgubo premoženja ln • tem njegovo gospodarsko smrt, k! bi imela usodne posledice tudi za konzumenta. Potrebno je vsled tega, da se regulacija Izvede nekako sistematično In kupčij« skim potom, ker nasilen In hiter pre* hod v nove razmere gospodarsko lahko ubije ne samo kapitalista, temved % polni meri konzumenta samega. Konečno bi bilo posebne omemba vredno, da SJovencl, ki posečajo Vojvodino In Srbijo, pa tudi Hrvatsko, vse bolj občutijo velikansko draginjo v teh krajih, nasprotno ostali Jugoslovani, ki prihajajo v Slovenijo, žive razmeroma ceno. V resnici je tam vse dražje, vendar tega tamošnji domačin ne občuti tako hudo, nasprotno pa pri nas vkljub cenejšim prilikam domačin mnogo tefjt živi in draginjo mnogo boli občuti, kakor tujci. Temu so krive zgolj razmer#, ker tam doli ljudje morejo in znalo » manjšim trudom mogo več zaslužiti kakor pri nas., Nadalje pa so krive tem« tamošnje razmere- medtem ko po*tat| Slovenija pravi tip moderne države, v kateri razun nekateremu navadnemu zemljanu ni mogoče zaslužiti več, kot se pa pri dotičnemu poklicu sicer povprečno lahko zasluži. Polagoma prehaja tudi Jugoslavija v te moderne razmere, vendar je do konečne ureditve še zelo daleč. Treba nam je vsepovsod dobro izvežbanega personala, dobrih in zanesljivih železniških zvez, ^eba nam je nadalje, da pošta v vseh panogah brezhipno in točno funkcijo-nira. To so glavni pogoji moderne in uspešne konkurence, katera edina je zmožna voditi nas v urejene razmcic, hjer nam bode tudi zasiguran cen vsakdanji kruh. Bosna 1 Hercegovina je vrlo slabo IB skoro ni malo zastupljana na Uub-Ijanskom sajmu, ako u to nečcmo ubro-jiti one kučice, u kojima se toči »turska kava«, koja na svašta siičl, osim na pravu tursku kavu ... Ul ako !zuz-mete ono, što je Pokrajinska Uprava Iztožila — paviljon Zelezare Vareš — aa upadnom bistom kraljevskog na-mjesnika Gjurdevlča. onda bi čovjck mislio, da u toj Bosni i Hercegovini, gdje se Istok sa Zapadom rastajc, uopče I nema nlšta! Na kome Je kriv-nja ne znam, ali žalim, da je propuštcn ovaj momenat, a da nije Pokrajinska uprava Bosne 1 Hercegovine upotre-blla, da pokaže stranom svijetu i nama samima, Ita se sve izraduje u Bosni i Hercegovini. Ja se sječam izložba u Budlmpeiti, Beču, pa čak i Parizu, gdje je bosanski paviljon sa svojim šareni-lom I bogatstvom privlačio posjctnike Dvfli Izložba. Danas -- danas u našoj državi, gdje se po prvi put prlreduje u vellkom stilu jedan sajam, Bosna i Hercegovina je zastupljana sa nekoliko lesova, kojl kavu prodaju 1 bistom na-»Ujesnikovom! . . . šta ima Bosna i Sta bi mogla iztožiti? Počam od Sarajeva, svih predmeta, Je izraduje umjetnička radionica sa raznim vezivom (kutije za duhan i cigarete, clgaraiuci, razni drugi predmeti • radeiii zlatom 1 srebrom na drvetu 1 željezu); osim tkaonice čilima i beza, Siji su proizvodi poznati skoro u pola Europe, nužno Je bilo ovdje naročito Iztožiti domače rukotvorine, koje se po kučaina izraduju. Tu dolaze u pr-vom redu razni vezovi, ornamentika sa zlatom i svilom, koja se može skoro takmičiti i sa istočnom, carigradskom lzradbom. Domači vez po platnu i bezu, j domači čilimi, razna sukna i drugo, industrija koža, štapova, lonaca (kera-mitna industrija), u koliko je originalna; — jedan bosanski paviljon bio bi zaista Ukras ljubljanskom sajmu. Vjerujem, da če se nači isprika sa Službene strane i da če se reči, da je sve učinjeno: narod nije shvatio važnost ovakih priredaba, ispričati se s po-»eškočarna prevoza itd., ali to Još uvi-Jek ne opravdava učinjeni propust. To se može odnositi i na Srbiju, Banat, Bačku, ali se još uvijek ono ne može oprostiti. Da je možda pogreška i na ministru saobračaja i trgovine I to Je istina, no Pokrajinska uprava mogla It ipak još što poslati na sajam. Inače ljubljanski sajam zasiužuje natočita pažnju — izloženo je sve sistematski 1 čovjek ne bi vjerovao, da naša, poglavito Slovenija ima tolikog Industrijsko« blaga, da mnogo toga, Ito naši trgovci kupuju na strani, mogu dobiti u svojoj zemlji uz mnogo povolj-pije uslove. Od kolike su koristi ovaki sajmovl, Htjboije mogu ocjenitl izlagači I posje-Uoci-kupcl, grad, u kojem se prireduju 1 država, ali kada bi više išla u susret u prevozu robe, pokrajinske uprave I tr-itovačke komore, kada bi imale više tr-govačkog smisla. Meni je vrlo 2ao, da uza sve, što tam na sajmu vidio — nišam vidio Bosnu i Hercegovinu, pa niti sam popio »dobro, pravu tursku kavu«. Bp. Tura Mm in «i imMi u Vibnild. 0S izTirku Ljubljanice, stoji lep In prijazen trg Vrhnika, kateri je znan po svojem bogastvu v gozdovih in po »vojih opekarnah. Nekdaj je procvi-tala tam usnjarska obrt, katero pa je izpodrinila veleindustrija usnja. Tudi pivovarna ie bila tam, katero so kar-tciirane pivovarne uničile. To pivovarno je kupilo nekaj podjetnih mož, katero so prezidali in dozidali v mo-jderno tVornico za mesne konzerve in sa mesno industrijo sploh. Oblika ipodjetja je družba z omejeno zavezo. 2e od daleč reprezentira 42 m visok dimnik z lastno železniško progo in znači velepodjetje eno največje v tej branži v Jugoslaviji. V izdelovanju mesnih konserv edino. Tovarna obstoji iz 24 samostojnih’ poslopij, z IftStfto električno oeattaJo z 250 H2 in lastno plinarno. Velike hladilnice 2 umetnim hlajenjem in proizvajanjem ledu, omogočijo veleobrat z mesom in mesnimi izdelki, lastni hladilni vozovi napravijo podjetje neodvisno od vročine. Tovorni avtomobili pripravljeni za prevažanje svežega mesa v primorska mesta in Italijo sploh omogočijo promet tudi v času štrajkov železnic in zaprtin. V dveh klavnicah' se lahko zakolje dnevno 150 glav živine in 200 prašičev, to je pri osem urnem delu. Za izdelovanje mesa je tvomica razdeljena v tri glavne oddelke in »icer izdelovanje mesnih konzerv, prekajevalnica mesa in klobas in izvoz svežega mesa, ter zaklanih prašičev. Pri osem urnem delu se sedaj lahko izdela 70.000 škatelj konzerv, ki se pa v potrebi lahko takoj razširi z trikratnim obratom dnevno na dve-stopetdesettisoč škatelj. Izdelujejo se konzerve za vojaštvo kakor tudi za civilno vporabo in za ladje od najpri-prostejše do najfinejše vrste. Podjetje ima za to izdelovanje špecijaiiste vseh vrst. Moderno urejene prekajevalnice in tovarna za klobase omogočijo izdelovanje najfinejših izdelkov vseh vrst. Izdelovanje praških šunk, pršuta, ogrskih in milanskih salam omogočijo vsako konkurenco v inozemstvo, ker tvornica je urejena v prvi vrsti za eksport zlasti v Italijo, Francosko ter na Orient. Seveda bo preskrbovala tudi domači trg in bo imela tudi na Dunaju 120 prodajaln. Važen odjemalec bodo tudi ladije v jadranskem morju. V glavnih pristaniščih tega morja bodo urejena posebna skladišča za te proizvode. Podjetje izvaža nadalje sveže meso in zaklane prašiče, ravno tako ima pripravljeno večje število goveje živine in prašičev za izvoz. V kratkem času se bodo zidala velika pitališča za prašiče za približno 2000 glav, da se bodo racijonalno porabili vsi odpadki tovarne in vsebina vampov od zaklane živine. Da se vporabi racijonalno vsako stvar od surovin, se urejuje tvornica margarina, mila in sveč. Za vporabo kosti so posebne naprave za ekstra-cijo, izdelovalo se bo koščeno olje, jtihne kocke, lim in kostna moka. Kič se bo izdelala v posebno patentirane izdelke. Poleg strokovno izvežbanih tehnikov ima tovarna lastnega od države dodeljenega živinozdravnika in lastnega zapriseženega kemika za živila, pod katerih nadzorstvom se bo vršila ce'a manipulacija. Zadnji bo imel posebno to nalogo, da ne gre nobeno blago iz tovarne, dokler ga ne pregleda, da je zdravo, nepokvarjeno in prvovrstno. S tem je dana garancija vsakemu odjemalca. Iz kosti in umetnih smol se bodo izdelovali posebni okraski, napestnice, fajfe, stročnice, držaji za palice in dežnike, korale in drugi nakit. Iz slabejše masti se bo izdeloval kolomaz, mazilo za čevlje in orodje. Za izdelovanje plehnatih škatelj je urejena posebna tvornica, ki bo lahko krila vso domačo potrebo in bo izdelovala tudi za naročila tujih potreb vsakovrstnih škatelj Velika žaga z dvema gatroma in eno venecijanko pripravlja les v prvi vrsti za lastno tovarno za izdelovanje zabojev, sodov in lesene posode. Ravno tako se žaga in izdeluje vse vrste lesene posode tudi za druge. Ko bo tovarna popolnoma končana in v polnem obratu, bo zaposlevala najmanj 600 delavcev. Zaposlene bodo tudi v prvi vrsti ženske. Podjetje gre iz stališča, da imamo v Jugoslaviji veliko živine in prašičev, katere se izvaža ogromna množina. Živina naj bi se podelovala doma in izvažali izdelki, pri tem bi ostal velik del izkupička doma, delavci bi zaslu zili, kože za usnjarsko obrt ostanejo doma, tuje države zapirajo za izvoz živine radi meje z izgovorom, da živina prenaša kužne bolezni, kar se pri izdelkih ne more trditi. Glavni vzrok svetovne vojske je bila Madžarska, katera je zapirala Srbiji mejo za izvoz in prevoz živine in prašičev, pod pretvezo, da prenašajo te živali bolezen. Mesne konzerve, ki se zamorejo izdelovati le iz najboljšega mesa nudijo najfinejšo ift najredilnejšo hrano, V nobenem gospodinjstvu ni mogoče pripraviti tako okusnega mesa kakor v velikem pri konzervah, ker se tam izvlečejo s posebnimi pripravami vsi soki in finese iz kosti, kit iz mozga in se dodajo mesu. Dišave so najskrb-nejše in strokovnjaško pridane. Taka konzerva se drži popolnoma dobra najmanj 4 leta. Zato so te konzerve zelo pripravne za gostilne zlasti po deželi, kjer ni vedno pri rokah svežega mesa, za potovanje, za lovce kakor tudi za vsako gospodinjo. Zavre se voda in zaprta škatlja se pusti v nji 10 minut nakar se vzame ven, odpre in najfinejša večerja ali kosilo je na mizi. K nekaterim vrstam konzerv se doda tudi sočivje, kakor graji, fižol, nadalje zelenjava, teste- nine, riž itd. Poleg govejega, svinjskega mesa, telečjega mesa se izdelju-jejo konzerve še iz perutnine, zlasti iz gosi in puranov, nadalje iz divjačine, kakor iz fazanov, jerebic itd. — Zeio okusne so paštete iz gosjih jeter. Omeniti ni potreba, da je to podjetje izvanredno zanimivo v celi organizaciji, katero so poznali do sedaj le Amerikanci. Meso od naše živine ifl prašičev je zelo pripravno in okusno za konzerve, veliko bolj nego od živine in prašičev, ki so veliko na paši ali od banatskih prašičev, ki se krmijo s želodom in koruzo. Naše planinsko seno in naš krompir napravi pri živini posebno fineso mesa, zato lahko konkuriramo vsem drugim. KVALITETA NA »LJUBLJANSKEM VELESEJMU« RAZSTAVLJLNIH VIN! Kakor smo ie opetovand Omenili je razstavljenih, odnosno se toči na tem velesejmu čez 170 različnih vin, od katerih zavzema največji del odJdck »Vina vlnogradarjev Iz Slovenije v paviljonu »O« in k temu pripadajočih točilnic z Istim naslovom s 150 raznimi vrstami Iz vseh spodnještajerskih In dolenjskih vinskih goric. Pri teh mr.ožlnah izreči sodbo o posameznih sortah, je nemogoče. Omejiti se torej hočemo le na komi-sijonelno najboljša spoznana v'na. Med te spadajo: 1 b muškatni silvanec (Franc Zemljič, Maribor) 17 a Vlnskovriičan (Ozmec Josip, Ljutomer). 18 muškatni silvanec (Rajh Joško, Ljutomer) 19 a jeruzalemčan (Petovar Lovro, Ivnajkovci). 32 a in 32 b muškatni silvanec (Kočevar FruuC, Središče). 37 a Nunskovrh-Čan (Mursa Josip, Krar’e pri Ljutomeru). 36 a Oresovčan (Kranj Alojz, Ljutomer. 37 a špon in 27 h zeleni silvanec (Puklavec Ant^n, Veličane pri Ormožu). 39 a, 39 c l„:ki rizling, 39 d izbor železnudrvčan. 39 e muškatni silvanec, 39 f šipon, 39 g burgundec, 39 i silvanec, 39 j špon, 39 1 Kau.enščan (Zemljič Fric, vinogradnik in vinotržec v Ljutomeru). 53 a laški rizling in 53 b, črni burgundec (Uprava graščine Dorneva). 40 g Drobna graševina (NcmllU rizling), 40 h beli burgundec, 40 i muškatna ranina (posebna lastna vrsta), in 40 j muškatni silvanec (Olotar Bouvier, vinogradnik in vinski trgovec ter izdelovalec šampanjca v Gornji Radgoni). 51 a Zasavčan in 51 C 1 urškovrličan (Gjuro pl. Valjak, Maribcr). 52 a, b, c, d, beli burgundec, kabernet, traminec in drobni rizling (Uprava graščine grofa He-bersteina v Ptuju. 22 a drobni rizling in 22 c Leanku (Franc Oster-berger v Ptuju). 24 b in c rizling in 24 traminec (Lud- ik VVratzfeld v Novicerkvi pri PtnhiV 27 mušknte-iec (Maks Ulm, Zavrče pri Ptuju). 12 a muškatelec in 12 b Žubančan (Alojz Schicher, Šmarjeta v Pesnici). 13 a, b, c in d silvanec, burgundec, drobni rizling in beli burgundec (Državna vinarska šola v Mariboru), 5 a laški rizling in 5 b muškatni silvanec P.oblč Srečko v Limbušu). 6 traminec (Oskrbništvo grofa Merana v Vrhdolu) pri Mariboru). 7 a in 7 b Bekrčan (Marija Pahernik v Vuhredu). 8 Pekrčani (Franc Pahernik v Vuhredu). 48 a in 43 b beli burgundec (Veliko knje-ževo oskrbništvo v Konjicah). 42 b, c, d, e, f silvanec, rizling in traminec (Oskrbništvo graščine Brežice). 50 a Ortinek in ,50 b rizling (Florjan Gajšek, Loka pri Znmsu). 55 a rizling drobni, 55 b, d in e rulandec, muškatni silvanec in črni burgundec (Dr. Rudolf Sadnik v Celju). Vsa ta vina nadkriijujejo 1 b, 5 a, 6. 12 a, 13 d, 32 a in b, 37 a in b, 39 a. c, d, e, f, i, j, 53 a, 40 h in j, 40 p, 48 a in 55 a. Od dolenjskih vin, od katerih je vsled prejšnje razprodaje sorazmerno pičlo število zastopanih, so po svoji dobroti in lokalnem značaju odgovarjajoče odlikujejo: Beji burgundec in rulandec (Anton Ulm v Klevevžu pri Mokronoga). Malkov-čan (Franc Prijatelj v Tržišču). Boj-nlčan (Janko Kariovšek v Smarjeti). Zagradčan (Franc Zupančič v Rakovniku). Rizling in dolenjska črnina (A Sušnik iz Trške gore pri Novem mestu). Črnina iz Gadove peči (Franc Kerin v Sv. Križu pri Kostanjevici). črnina iz Bočja (Ivo Kerin, Kostanjevica). Poleg že navedenih štajerskih vrst sta razstavila in točita gospoda Clotar Bouvier In g. Čuček v Radgoni odnosno v Ptuju svoj šampanjec, od katerih se odlikujeta Bou-viertov Demi sec 40 1 in Bouvicrtov couvee reserve 40 n ter Čučkov Elite sec 23 d In sladko vino. a la Chorinth. Lepo kolekcijo razstavila' je v posebnem paviljona G »Oospodar-ska zveza« v Šiški, od katerih sc po avotf dpfrofl odllkujajo beli fegg. gundec iz Slovenskih goric, jeruzalemski šipon, Pekrčan in Limbušan. Vina v omenjenih paviljonih točijo se v kozarčkih in v steklenicah. To težavno in ne ravno hvaležno delo pri vedno naraščajočem navalu v paviljonu »G« izvrstno podpirajo rodoljubne ljutomerske in dolenjske dame. Fran Gombač, Ljubljana. Telovadno in litin orodje na seji. Blizu paviljona za godbo na eni »trani in zvonovi strojnih tovarn na drugi strani je razstavila svoje izdelke »Prva jugoslovanska tvornica telovadnega, športnega in igralnega orodja Balin i drug, Ljubljana, Pred Škofijo štev. 19.« Orodje, katero je razstavljeno na tem prostoru, je gotovo najlepši in najsolidnejši izdelek te stroke, kar smo sploh dosedaj videli. Iz najfinejšega materijala, nadvse skrbno izdelano, oblike elegantne in svojemu namenu popolnoma odgovarjajoče. Razstavljena je konstrukcija za krog, visoka bradlja (s prevozno pripravo v nogah), konj, amerikanski salonski drog, prožna deska in garnitura drobnega orodja (palice, kiji, diskosi, kopja, žoge itd.) Vzlic preciznosti izdelkov visokim cenam materijala in visokim delavskim plačam so vsi predmeti v primeri z manjvrednimi inozemskimi izdelki še tudi znatno nižji v ceni. Ne čudimo se torej, če vidimo na razsavnem prostoru vedno celo gručo interesentov, ki preizkušajo in ogledujejo orodje. Mnogobrojna naročila s strani šolskih in vojaških oblasti slasti pa sokolskih in orlovskih društev so znak brezpogojnega zaupanja, katerega uživa tvrdka ie po enoletnem obstoju. Iz skromnih početkov, boreč se s začetnimi težavami sta dvignila gospoda Stane Vidmar in A. Bašin podjetje do sedanje višine z neumornim, solidnim in temeljitim delom. Z neverjetno energijo sta premostila vse težkoče, tako, da je danes podjetje že skoro popolnoma razvito. Vsi potrebni stroji so v obratu, zaloga težko nabavljivega specijalnega materijala polna. Naročil dovolj. Le enega še manjka, to je dovolj in primernega prostora. V sedanjih prostorih se vkljub vsej marljivosti ne more izvršiti vseh teh velikih naročil, zato se je podjetje odločilo, da si zgradi še letos nove, velike, moderne delavnice, v katerih se bo izdelalo lahko toliko orodja, da se bodo vsa naročila izvrševal'- lahko točno in brez običajnega delavnega roka. Na sejmišču je razstavljeno po večini samo telovadno orodje. Kakor pa pove že naslov podjetja, tvornica ne bo ostala samo pri tem. Kakor hitro bodo dograjene nove delavnice, prične tudi z izdelovanjem vseh športnih in igralnih potrebščin v velikem. Da bo podjetje tudi v teh predmetih s istim uspehom konkuriralo s tujino, kakor v telovadnem orodju, nam je porok že dosedanje delo te tvomice in pa dejstvo, da je vodja -podjetja tako odličen strokovnjak, kot je to gospod Stane Vidmar, Živimo v času, ko se telovadba in šport nenavadno živahno razvijata. — Koliko bo k razvoju telesne vzgoje pripomoglo tudi gori omenjeno naše novo specijalno podjetje, to vedo ceniti le oni, ki so se bavili resno z vprašanjem telesne vzgoje in naleteli vedno rta nepremostljivo oviro »pomanjkanje orodja«. Imamo domače podjetje, ki daleko presega po kvaliteti vsa tuja podjetja, ki nam nudi svoje prvovrstne izdelke po jako zmernih cenah. Podpirajmo to podjetje obračajmo se v vseh teh vprašanjih nanj. Podjetje prevzema tudi popolno opremljenje telovadnic, letnih telovadišč, športnih prostorov itd. Vodstvo je v vseh vprašanjih, ki so v zvezi s telesno vzgojo, z nasveti vedno na razpolago. Kdor se zanima* naj se z zaupanjem obrne na imenovano tvrdko, katero toplo priporočamo. Ost Bksport o ljubljanskem velesejmu Pod tem imenom v Berolinu izhajajoči trgovski list prinaša v nemškem in v srbohrvatskem jeziku (v cirilici irt latinici) o Ljubljanskem velesejmu talč članek: »Med drugimi inozemskimi trgovskimi semnji, ki se ravno sedaj in v tako velikem številu vrste, je brez dvojbe za Nemčijo ljubljanski velesejm najvažnejši »n ako se zna izrabiti trenotek za bodočnost, najplo-dovitejša prireditev. Da se ta prvi sejm jugoslovanske države vrši v severno-zapadnem kotu države, iz srednje Evrope lahko dosegljivem, dokazuje, da se smatra udeležbo nemških gospodarskih krogov za ravno tako potrebno, kakor se že v Nemčiji množi zanimanje za Jugoslavijo bolj in bolj. Tudi oni krogi nemškega gospodarstva, ki se še ne udeležujejo kot razstavljala, bodo brez dvojbe uporabili osebno ali pa po svojih zastopnikih ta prvi jugoslovanski sejm, kakor jajtadjsko, sredstvo u sklenitev direktna? stikov. Naro'dno gospodar^ ski politiki jugoslovanske ui nemški države, ki ne mislijo na trenotek, ampak na daljno bodočnost, so davno spoznali potrebo ozkih stikov med obema zemljama, ki imata toliko dati ena drugi v gospodarskem oziru ia kateri se od razpada usodepolncga habsburškega prijateljstva tudi politično ne ločita v ničemur. Mi smatramo ljubljanski velesejm kot prvo da-lekovidno priložnost, pri kateri lahko stopi nemška produkcija brez nepotrebnih posredovanj v zvezo z jugoslovanskimi interesi, in pri kateri se nemški interesenti na drugi strani lahko prepričajo na lastne oči, kaj nam zamore nuditi ta bogata zemlja.« Ta laskava ocena naše gospodarske važnosti in moči nas mora navdajati ne le s ponosom, ampak nas mora tudi podžigati, da to ugodno mnenje inozemstva o naši gospodarski moči, opravičimo z vztrajnim delom, v katerem je naš gospodarski in tudi <—< politični spas. »JUOOSLOVANSKI LLOVD« O LJUBLJANSKEM VELESEJMU. »Jugoslovanski Lloyd«, ki Je posvetil v svoji številki od 4. t. m. ieHt strani ljubljanskemu velesejmu ter prinesel v isti številki tudi sliko iste« ga, je objavil v številki od 8. t, m. jako simpatično notico o semnju, ki se glasi: »Vsi listi so polni beležk in vesti o ljubljanskem velesejmu. Kolikokrat se je tudi te zadnie dni po« navijalo, da nismo imeli nikakega pregleda o naši industriji in naši obrti in trgovini. Produkte, ki se je proizvajalo pri nas, držali smo za tuje blago ter nismo znali, kam naj se obrnemo, da moremo nabaviti, naročiti in kupiti domače proizvode. Danes srno vsaj tako daleč, da si moremo, nabaviti, naročiti in kupiti domače proizvode. Danes smo vsaj tako daleč, da si moremo, akoravno ne povsem jasno vendar pa z vidnimi konturami predstavljati razvoj naše industrije in obrti po osvobojenju. Slovenija, že od narave izbrana, da postane zibelka vse jugoslovanske industrije, je dokazala, da si je opravičeno izvojevaU vodilno mesto v naši državi, ter s posebnim ponosom konstatiramo, da so ie velike in največje delavnice in podjetja nacijonalizirana in prešla v slovenske roke. Da je bil boj za to nacionalizacijo ljut in težak, ni potreba posebej naglašati. Slovenski trgovec, v svesti si lastne moči, ni pozabil svojega narodnega čuta, ni pa niti fanatičen. — Trgovec in industrijalec znata prav dobro, da dosežeta le s pomočjo internacionalne trgovine in internaciio-nalnih zvez ugled lastne domovine ter so slovenski elementi tudi v tej priliki dokazali, da znajo spojiti idealno narodno čustvo s praktično življensko potrebo. Ves aranžma je v narodnem slogu, ali vendar se tolerirajo vse narodnosti in tuji državljani Nekaj pa moramo vendar posebej opomniti. Do sedaj se je znalo malo ali nič o deiu ruskih beguncev. Ta razstava nam v prvič predočuje ter nas upozn.lv« z delom ruskih slojev Tvrdka Bogati-rjev Palic, ki izdeluje posebne patentirane peči, tvornica igrač Veles in Progres imajo v pozadini ruski kapital in rusko delavsko silo. Nasprotno pa sta angaževana v tvrdki Aumaa in drug, Krško, ruski in slovenski kapital in delo. Ta tvrdka izdaja namreč ruske knjige in note, kakor tudi vse ruske grafične proizvode v Jugoslaviji. To podjetje je prvo te vrste v, naši kraljevini. Note te tvrdke so nam že davno znane v Zagrebu, a zdaj smo videli tudi izdanje ruskega ABC in druge šolske knjige. Tvrdka Milan Auman in drug je zares podjetje zasnovano na moderni bazi ter je gotovo, da doprinese še svojo idejo —« ako se bo moglo oživotvorili — namreč, da pripomore, kakor hitro se prilike v Rusiji popravijo, tam svoja središča, mnogo do kulturnega in gospodarskega zbližanja ruskega in jugoslovanskega naroda«. TRGOVINSKI GLASNIK O LJUB-LJANSKEM VELESEJMU. To odlično beogradsko dnevno narodnogospodarsko In' trgov ko glasilo objavilo je v svoji številk! od 7. t. m. o Ljubljanskem velesejmu daljši članek, it katerega posr.e-mamo glavne za nas zanimive misli. Najprej poroča list o otvoritvi sejma ter piše: »Ta prvi poskus miših vrednih bratov Slovencev, da oiga-nizirajo tako nstaonvo, ki ve jt pokazala v vsih zemljah, kakor zelo umestna, izpadel je na občo zado-voljnost. Sejm jo odlično or*an’7}-ran ter se more vsporedlt! u:*ur o »U, *? \rste v dru*lb tembah. .V-jih Imajo že mnogo preje. »Nat' op suje list ureditev sejma ter ueda ljuje: »Zelo dobro le urejen katalog v katerem so, r&zun mnogobrojnlb podatkov za potovanje, raagleuova-nje Ljubljane In njene okolice, ti* rita sejma, tlorisa Ljubljano, aUeoif iv .ar .7* »■ )d -s /£> »« 'd !# ift *2 ?*■ m Tt as 4 m n t A at Ig ir e tj d A tfčno vnešenl vsi razstavljali. Na sejmu je izložilo svoje produkte In blago 455 industrijskih, jbnnlh In trgovskih podjetij, od kate.ih je 90 odstotkov Iz Slovenije. Hrvatsko predstavlja samo 20 podjet-M, a osia-le naše pokrajine po nekor>er von eineni eigentlichen regula-Handeltverkehr zvvischen den *»ei Staaten kann nneh nieht ge-»Prochen wcrdcn, da tu vielc Ver-»ehrseinschrinkungcn noch in Kraft Sjnd. Besser schon steht es um das iVerhlltnis zwischen Jugoslavien und Deutschland, Hier sind vielfach die Besjebungen, dic vor dem Kriege auf nandeispolitischcm Gebiete bestanden Jpbon, wieder angekniipft worden jkid bewihren sich vortrefflich. Der Beuttche Exporteur arbeitet golid llnd billlg und seine jugoslavischen lAbnebmer haben dies mit kaufm&n- M— ■■ ■ • - nisclier Klugheit crkannt und vvcnden ihte Kundschftft wieder dem deut-schcn Untcrnehmer tu. Man tragt sich in reiclisdeutschen Kreiscn • Jutri v pondelfek Izide »Jugoslavija«. i*— Konsekvence. Pod tem naslovom le KtraJInJa »Jugoslavija« prinesla tako tola-Klen In lep Članek, da ta bodo naši tržaški •©bratje res veseli. Toda ml tuka). ki užijemo svobodo, ne moremo kar tako mimo M takim dogodkom, kot se doga|a]o v »Ve-Besli Olulll«. Naša vlada, ki Ima besedo povsod, kjer }e le najmanj treba In ki Ima •oliko Casa za notranje politične zadeve In IB sl dobi časa, da ho event. pomagala Du-•aju do madjarskth krajev. t» vlada nima •asa In najbrže ne moči, da bi vendar enkrat napravila korake In zahtevala zado-•CenJe za barbarsko početje sinov 2000 let-•» kulture. Primorci v Jugoslaviji opazujemo vsak korak zunanje politike In nam prav ■j* 0« ugaja taka mlačnost s strani naše Vlade. Odzovlte se vendar enkrat klicu naroda In izvajajte ros, toda prav resne konsekvence. Za enkrat na) sl pa narod sam s«e Izvaja. Prepovejmo sl predrznost laških Ftovcev, ki prihajajo po trgovskih poteh L neštetokrat smo prosili ln grajali UL JUrznost, da se šopiri Italijanščina pri Sivo*™ Lie mera polna- Vsako Italijansko Jvmico bomo preprečili - četudi z silo. *.]! P0,D ke,,h ~ Us da *» tz* T , SoctjabU demokrati In demokrati tanjeni. Iz vesti, ki Jo Je včeraj očlvldno •© željah demokratov, prinesel o g. Pesku »Naprej«, Izhaja Jasno kakor beli dan, da >o socljalnl demokrati v najlesneišl zvezi z demokrati. Pri tem Imamo v mislih nflcllel-ie socijalne demokrate, kateri so dnHII v •Vole vrste zopet Toneta Kristani, ki je po-begnil iz Baranje s polno kaseto dennrla. Ker vedo prav dobro, da Jih delavstvo nfk-Hr več ne mara, so se začeli udinjati demo-•ratom, kapitalistični stranki, katera Jim Je Pripomogla do tega, da so postali dediči komunističnega premoženja. Socljalnl demografi In demokrati združeni — to sl bo po-•ttno delavstvo dobro zapomnilo. ~ , Začudene se delalo. Kdo pa? Kdo frugl kot kundetl od »Jutra«, ki sc čudijo, •» se baje ne more najti proslulo Rajher-levo revizijsko poročilo glede Jugoslovanskega kreditnega zavoda. Sprašuje se, kje M bilo to poročilo? Ja, ali so »Jutrovcl« že Etablll, da so poročilo celo po svojih tali obešali. Pogledajo naj po svojih predalih, prašajo nal, če se ni Izgubilo pri nul- & selitvi Iz Jadranske banke; morda Je pa »I na zofah generalštabne sobe v Na-fbdnl kavarni. Nekje že bo. Samo naj se •amord nikar ne čudilo, da so črni. In nl-f»r na) nimajo občinstva za večje koštrune kot so oni sami. m *.T Pol?,n(} f at prav a o toibt, ki Jo Je vložil g. Pesek proti »Jutru« radi napada ■a Jugosl. kreditni zavod, bi se Imela vršiti I t .J"" *^u^ro< dolgo ni vložilo nlkakegg fokazllnega materljala, ker ga nima ter Je tele par dni pred obravnavo napravilo vlo- 1°’. ‘•/m?1 i.a?,iSI kot prl2a «• Relcher (II). Takoj nato Je vložil g. Petek po svojem pravnem zastopniku dr. Furlanu obsežen dpkazllen materljal, da Je Relcherjevo poročilo neresnično In zlagano Prem vrata. Morda nas ubijejo, ko le odpro. Ce nas, adijo vsi skupaj! Daj svoje kresilo, Tr!nquemaille. Dobro. Ne genite se ml odtod...« Odhitel je. Razbojniki so dreveneli in vsi zasopli Iztezali vratove. V naslednjem trenutku so začuli kresanje in kmalu nato mehak, čudno svilnat šum. Še hip, in Royal je stopil mednje, z gorečim netivom v roki. »Tako,« je dejal, »ključ se it Obrača v moji ključavnici. .Vrata se Odpro takoj.« Royai je bil izdolbel pod vrata luknjo in nabasal Vanjo par funtov Smodnika; pred luknjo pa Je nasul dolgo, tenko smodnikovo progo, ki jo je bil pravkar zažgali... »Pozori... Bouracan, vzemi sod fta pleča!.,.« »Jal« je odgovoril Bouracan z Vzvišenim prostodušjem. 2 mogočnimi rokami Je pograbil Ipd, ki je bil nialr,i''' poln smodnika, in si ga zavihtel na hrbet. Samo pogled mu je škilil « strašnim It-fazom na goreče netilo, ki ga je drla! Royal... / »VI trije se postavite zadaj fe iTrinquemaIlle, Corpodibale ln STrapaiar so ubogali; bili so bledi Jujtor rjuhe, a .vendar pripravljeni tletetl v zrak... Zdaj so razumeli ^ palov bojni načrt! Zapazili so bili '* netilo, ki je viselo spredaj - ter tahteval, da m zaslišijo priče In dopuste navedeni dokazi. Sodišče Je temu ustreglo In preložilo porotno razpravo, da se zaslišijo vse od g. Peska navedene priče. »Jutro« bi zopet rado v kalnem ribarilo, pa ne bo šlo. — Sodba odličnega Kočevarja o dr. lerlavu 1913. leta. Slučajno sem dobil v roke star dopis Iz Kočevja, Iz katerega se ml zdi potrebno omeniti sledeči značilen odstavek: »V Kočevju poznam edino Jaz natančno razmerel Brez mene se Je delalo, moji nasveti se niso nikoli upoštevali. Bilo Je naravnost sijalno, kako je cvetela prt-hodnlost Slovencem pred petimi leti v Kočevju. A napovedal Je volsko dr. 2erjav ln njegovi sodrug! In kot Itdalalrl so nas prodali za vselej. Kočevje bi se dalo z lepa polagoma zavzeti, ali na tak način kot dr. Žerjav, kateri Je požrl to premoženje Slovencem, kar so ga Imeli In kaplan Kopitar, kateri Je vsenavzkriž sovražil, takih se tukaj ne potrebuje.« Upamo, da k temu sicer zastaranemu dopisu ni potreba komentaria. Pribijemo le. kako so še pred vojno odlični Slovenci sodili o »zasluženemu In velezmož-nemu« gospodarskemu strokovnjaku dr. Žerjavu. — Obsojena le bila •Jugoslavija*. Včerajšnje »Jutro« priobčuje sledečo notico: »Obsolena le bila »Jugoslavlla« včeral na 800 kron karnl. ker ni priobčila popravka poverlenlka Ribnikarja, kateremu Je očitala, da Je v Ptnlu aranžiral »komnlot« proti Pesjru. 0. Ribnikar lelos snloh ni bil v Ptu-1». 1 ist mora tudi priobčiti popravek. 7nn-čMno te, d« se ie odgovorni prednik pritožil.« Pes Je, dn se ie odgovorni prednik pritožil. Razprava le bila razpisana na pol t?. uro In ker Je prišel odgovorni urednik tri minute prepozno. Je bila »razprava« že končana In on »In kontumac« obsoicn, tako da se ni mogel niti zagovarjati niti nastopiti dokaza resnice. Resnica Je namreč, da se Je vršil koncem Junlla t 1. v gostilni pri Zupančiču v zadnji sobi v Ptulu neki sestanek Jede-esarjev, h kateremu Je slučalno prlšef neki nar. socijallst. Ko Je vstopil. Je neki tuj gospod. ki ga ni poznal, ostro govoril zopor g. Peska. Navzoči so ga začeli drezati ter mu namtgavatl, da naj neha, ker »zrak ni več Čist«. O. Ivan Klemenčič Je nato stopil k vstoplvšemu nar. aodlallttu In ga pozval, da naj zapusti sobo, ker se vrši tam zaupni sestanek In ga Je še nahrulil, kal hodi vohunit tja. Čeprav Je Mia Javna gostilniška soba, se Je prišlec vendar mirno odstranil. Tuli gospod, ki Je navzočim ptuiske Jede-esarje hnlskai na hoj zoper g. Peska. Je Ml boli malhen, teh relen. s plešo In mah brado In natakarica mn le rekla, da le to neki povetlenlk It Lhhlfnne. Vsi so mnenla, da Je bil poverlentk Ribnikar, ker on|s osebe Je pravilen. Ce ni Ml Ribnikar, kdo pa Je potem bil?! K e- Je Ml pri prvi obravnavi odgov. urednik kontumaclran — ni Ime! zagovornika —- ker Je doŠel tri minute prepozno. bo pri vskllcnl obravnavi podal dokaz resnice ln se bo dognalo, kdo le hulskal v Ptulu zoper g. Peski la aranžiral komplot zoper njega. Royal v bližino tega netila!... Tre-bal ra je le zapaliti. in strašna raz-strelba je morala pokopati bežeče ln preganjalce pod razvalinami profo-sovega dvorca!. .. Tisti blp pa je udaril zamolkel pok. Oboki so se stresli, začulo se je rušenje ometa ln kamenja... gost dim je napolnil klet — vrata so bila odprta!... »Dobro!« je pokimal Beaurevers. »Ubilo nas ni, kakor vidim. Naprej tedaj — naprej!« Stopili so skozi raztrgana vrata In se odpravili po hodniku, na koncu katerega so držale stopnice v pritličje. Korakali so z divjo odločnostjo; znoj jim je Ul po čelih, lasje so se jim ježili. A bai ko so stopili skozi vrzel, se je začulo po stopnicah drvenje tuleče tolpe, zgoraj pa je kriknil glas, hripav od sovraštva: »Kolji! Bij! Ker niso hoteli umret! od gladu In Žeje. pokončajte jih s Orožjem! Smrt jim!« »Pa smrt!« je zagrmel Royal de Beaurevers. »A če je tako, poginemo skupaj, gospod veliki profos!« Podrial je netilo k sodu!... Bouracan se ni genUl Samo oči je tt-tlsnll... »Smodnik! Smodnik!...« »Smodnik!« j« zarjul Beanre-vers tn se vzravnal kakor sveča, podoben angelu nevihte. »Naprej!« Stopnice so bile proste. Vse — Časnikarstvo v češkoslovaški. Češkoslovaški zavod za blbllostraflio v Pragi Ja izdal to dni obširen katalog časopisja v češkoslovaški republiki za I. 1920. Vseh listov v republiki Je brez razlike Jezika izhajalo v omenjeni dobi 2423, od teh 1684 če k slovaških, 589 nemških, 96 madžarskih, 11 rutinskih. 10 poljskih ter 30 v drugih Jezikih. Glede časa v katerem Izhalajo Je bilo: 193 dnevnikov; 32, ki Izhajajo večkrat v tednu, pa ne vsak dan: 632 tednikov, 395 Štirinajst dnevnikov, 589 mesečnikov Itd. — Izpopolnitev mednarodnega paketnega prlstolbenlka. V medsebojnem prometu med Avstrijo In našo krallevlno so dovoljeni tudi paketi, težki 5—10 kg. Za te pakete I« plačati teine pristojbine 16 din. 45 par. — (sprememba pristojbine ta novinarske brzojavke v Češkoslovaško. Od I. septembra i I. le znižana pristojbina za novinarske brzojavke v Češkoslovaško na 8 centimov ali «n par od besede. — O priliki drulabnete večera, ki so ga priredili kočevski železničarji v gostilni pri Bellanu dne 8. t. m., se Je nabralo za Jugoslovansko Matico 280 kron. Živeli nasledniki! — PoverlenUtvo ta pravosodle v Ljub-Hani le odpravljeno. Posle poverjeništva prevzame poseben oddelek ministrstva, dokler se ne Izvrši nova organizacija pravosodne uprave. — Kolo lugoshvensklh sester.'Se par dni trala ljubil, veliki semeni, kjer se pod rdečim dežnikom prodajajo srečke dobrodelne loterije. Glavni dobitek 50.000 kron. Poiščite sl našo prodajalko, kntdte sl srečko, ki stane le 1 dinar in poskusite srečo! — Shod v Radečah. Danes v nedeljo se vrši po prvi maši na trgu v Radečah Javen shod Narodno-socljnllstične stranke, na katerem govorita poslanec Brandner In podžupan mesta Celle Žabkar. — Itpremembe v osobla. Policijski komisar dr. Mirko Kresnik pri polic, ravnateljstvu v Ljubljani se Je odpovedal službi. — Za šefa gradbene sekcije v Kranju Je Imenovan Inženjer Fr. Cmmer. Za upravna asistenta sta Imenovana praktikant Pr. Oo-rečan pri zdravstvenem odseku v LJubllanI In oflcljant Anton Gorečsn pri Javni bolnici v Celju. — Za upravitelja hiralnice v Vojniku Je Imenovan oflclial Fr. Hribernik. Za asistenta splošne bolnice v Mariboru le imenovan dr. Fr. Marinič. — Sodno poslopanle v Novem Sada. Pri sodišču v Novem Sadu Je bila razpisana velika obravnava, h kateri so bile povabljene razne priče Iz daljnih krnlcv, en« celo iz Ljubljane. Ta obravnava Je Mia razpisana na dan 22. avgusta. Radi pogrebnih slavnosti našega pokojnega kralja Petra I. Osvobodite!!«, se ta obravnava ni vršila. Drtbro Je bito to. toda dobro ni bilo. da ni sodišče obvestilo o tem tudi povabljenih strank In prič. Potom zastopnikov so zvedele stranke in priče, da Je preložilo sodišče obravnavo na dan 6. septembra. Ta dan so prišle na sodišče stranke In 8 prič. Čakali so zbrani pred sodno razpravno dvorano, toda zaman. Nlkdo ni prišel, ki bi odnrl vrata. j*°Pnlka sta končno šla k vodil pisarne sodišča, ki mu le odgovoril na vprašanje, zakaj, da se obravnava ne vrši: »Obravnave nema. sndac bolestan!« — Znstonntka sta Šla nato k drngemu sodniku, da bt ta Prevzel zadevo, ker Je obravnava že drugič raznlsnna In le dnšjs večin« prič že dnteič iz hkn oddaljenih kralev. Ta sodnik na Je obravnavo kra^komato odklonil, češ da o zadevi ni Informiran. Prvič Je to značilno za sodnika in za razmere na sodišču v Novem Sadu. ki tako bagatellzlra ne samo povabljeni stranki, marveč tudi precej oddaljene priče, drugič pa Je odnrto vprašanje, kdo bo poravnal stroške preložene razprave. katerih ne more naprtiti sodišče niti strankam, niti kaki priči. Potne tegltlmaclle. V Ljubljano le dole! gospod, kf se Je vrnff pred kratkem !* po Bački. Pokazal Je uradno potno tegtlmncljo. kf stane za enkratno vož-nlo s kolki In takso sedem dinarjev. Ker slovenski trgovski krogi v zadnjem času pre-cel številno poseč« lo Bačko, se živahno zanimajo, kako da so baš v Bački, ki Je ule-dlnjena v našo državo pod enotno ustavo, potne Izkaznice tako drage. Tof pri Brezovici. Danes oh 3. url popoldne se vrši ustanovni občni zhor Kr#!ev-ne organizaelle Narodno sodjalne stranke v Logu. Na občnem zboru poroča predsednik NSS narodni poslanec Deržlč. — čudni roparII. Svoječasno smo poročali, da sta napadla dva maskirana roparja 2? l0®,*,**. Kranja proti Kokri odnosno Strahečl dollnj 3 gospodične In Jim postrigla kite. Tl čudaki, kf so bržkone Izvršili rop is osebnega sovraštva, če so bl!| domačini, sod |o pa, da so bili tujci, k! so Čakali na vsako priliko. In so Jim slučajno ttidl lasle dobro došll, so odrezali eni deklici skoro so bila polna obupno kričečih ljudi, ki bi bili narajšl raztrgali drug drugega, samo da bi hitreje odnesli pete. Ronchcrolles sam je zdirjal z brezumnim! skoki v Florlzlno sobo In vlomil vrata z nogo. Vojnikl so vreli na ulico, vse duri so se zapirale. In d očim se je s hlfrostjo Burje razširjala splošna groza, se je pojavila četa na dvorišču, raztrgana, črna od dima, ostudna ln veličastna hkrati. Korakala Je proti vhodu, ki je bil odprt na stežaj. RoyaI de Beaurevers je stopal na čelu. držeč goreče netilo jedva sa palec od smodnikovega soda. Sledil mu je orjaški Bouracan, ki je nosil smrt na ramenu. Za njim so šli v stisnjeni gruči Strapafar, Corpodibale in Trinque* mailie. z bodali v rokah, bulječ s očmi kakor v strašnem snu. Tako so prekoračili dvorišča, ki ga ja bil izpraznil strah. Tucat Hudi, ki niso nfegntli »beliti, •• je tiščalo k zidu ln gledalo v blazni grozi mimohod razbojnikov, upirajo oči v slonoano Rovalovo netilo. Na stopnicah pa se Je prikaza! velik! profos, ki Je odnašal hčer v naročju. Tud! Florlza je zrla na straSna ubežnike. In rahel smehljaj je zletel ob tem pogledu preko nJe-oltt sladkih pst... pMfctf t pol metra dolto krasno kito črnih las, njenima tovarišicama pa vsaki po približno 35 centimetrov dolgi kiti temnokostanjevlh las. — Ukraden konj. Posestniku Janezu Kranjc iz Planine ie bU ukraden na planinskem pašniku dveletni žrebec, nepodkovan, vreden 10.000 K. — Smrtna nezgoda v Poljčanah. Dne 7. t. m. Je v Poljčanah pomožni sprevodnik Fr. BobaJ iz Maribora prišel med odbijače tovornega vlaka, ki so mu stisnili prsa, da ]e kmalu preminil. UublJana. — Krajevna organizacija NSS ta Dvorski okral priredi Jutri v pondeljek ob 8. url zvečer shod v restavraciji »Zlatorog«. Dnevni red: Nadomestne volitve v ljubljanski občinski svet. Govorijo: Obč. svetovalec Tavčar, župan Pesek in poslanec Brandner. — Zaupniški zbor llubllanskih krajevnih organltacll NSS se Je vršil včeraj zvečer ob polni udeležbi v mestni posvetovalnici. Poslanec Ivan Dertli Je poročal o splošnem političnem položaju, obč, svetovalec Ivan Tavčar o komunalni politiki in poslanec Anion Brandner o strankini organizaciji. Vsi referati so bili z velikim odobravanjem sprejeti ln se Je konstatiralo popolno soglasje v stranki. Na zboru se je najodločneje obsodilo politično divjanje mladollberalne klike. Navzočemu tov. Antona Peska so priredili zaupniki ponovno viharne ovacije. — Pravoslavna služba boi/a. Danas na Usckovanje gl. Jovana Krstltelja. služi se služba božja u 10 časova, u pravosl. vojnl-čkoj kapeli, kasarna Vojvode Mišiča na Ta-.boru. — Portret dr. Ivana Tavčar la. V oknu »Narodne knjigarne« v Prešernovi ulici je razstavlejn portret dr. Ivana Tavčarja, delo prof. Iv. Vavpotiča. Okvir Je Izvršila tvrdka Gfltzl—Lebar na Bregu. Portret Je namenjen za uredniške prostore »Slov. Naroda«. — Dodellevanle stanovanj. V zmlslu veljavnih uredb in predpisov dodeljuje v Ljubljani stanovanja v sejah stanovanjskega sosveta edinole stanovanjsko oblastvo I. stopnje, to Je državni stanovanjski urad, ki Je nameščen na ogalu Dunajske ceste in ceste na Južni kolodvor. Zato naj se stranke glede stanovanj nikar ne obračajo na oddelek za socijalno skrbstvo pri Pokrajinski upravi, ker nima ta oddelek na dodeljevanje stanovanj prav nobene ingerence. Pismene pritožbe zoper odloke stanovanjskega urada Je vlagati na stanovanjsko oblastvo II. stopnje. ki Jo pri oddelku za socijalno skrbstvo predstavlja poseben senat s sodnikom na čelu. Clanl teza senata sploh ne sprejemajo strank, ter imajo soditi na podlagi zaslišanja In razprave pri I. instanci. Stranke naj v lastnem Interesu In zato, da ne motijo uradnega poslovanja, radi stanovanj nikar ne hodijo na oddelek za socijalno skrbstvo pri Pokrallnskl upravi, ker Je tukaj njihova osebna Intervencija brezuspešna ln utegne reševanju njihove stanovanjske zadeve le tkodovati. = Voinla kolesarjev ln mlekaric na driavnl cesti Ljubljana—Jeilca. Da se olajša promet na državni cesti Ljubljana—Ježica, določi se za kolesarje levi banket državne ceste v smeri Ljubljana—Ježica kot edino dovoljen, za pešce pa desni banket. Vsaka vožnja kolesarjev po desnem banketu omenjene državne ceste Je pod kaz-ni|o prepovedana. Mlekaricam In vsem, ki prevažajo stvari z dežele v mesto ali nazaj na vozičkih, le prepovedano uporabljati oba cestna banketa in imajo uporabljati le cesto. ** Tedenski zdravstveni Itkat. V dobi od 28. avgusta do 3. septembra t. I. se Je rodilo v Ljubljani 30 otrok (13 dečkov, 17 deklic). V Isti dobi Je umrlo 35 oseb (18 moških, 17 žensk), med temi 21 domačinov In 14 tujcev (v zavodih). Smrtni vzroki so bili sledeči: 4 življenjska slabost, 3 Jetika, 8 griža, 1 druga nalezljiva bolezen. 1 možganska kap, 1 srčna hiba, 3 rak, 15 drugi nabavni smrtni vzroki. Izmed nalezljivih bolezni Je bilo prijavljenih 47 slučajev griže. =» Ga. Maša Gromova Je prišla Iz bolnice domov in Je na potu okrevanja. Toliko v vednost onim, ki hodijo it povpraševat V bolnico po njej, . * finančna deželna blagajna v Ljubljani, Krekov trg št. 1 bo dne 13„ 14. In 15. sep-tembra 1921 radi glavnega snaženja uradnih prostorov strankam zaprta. ■* Vsi člani In članice poverjeništva splošne organizacije vojnih Invalidov, vdov In sirot za Ljubljano tn okolico, bivajoči v Ljubljani in bližnji okolici t. J. v ohmočlu ljubljanskega policijskega rajona, se poživljajo, da se zglase radi zeto važnega gospodarskega vprašanja dne 13* 14. In 15. L m. od 8. do 12. v društveni pisarni v St. Pe-»ersk! vojašnici soba št 3, Clanl in članice, k! še niso oddali članskih knllžic, nal lih prlneso seboj. Novo lekarno v Ljubljani namerava odpreti mag. pharm. Ovidon Bakarčlč v šentjakobskem okraju. « Državna trgovska akademija v Ljubljani. Vpisovanje v I. ln II. letnik se vrš! 12., 13. In 14. septembra dopoldne od 9. do 12. In popoldne od 3. do 6. Priglašene! za ablturllentskl tečaj naj se javijo od 25. do 30. septembra. Začetek pouka na akademiji, oziroma predavan) na ablturljentskem tečaju %9 bode kasneje objavil. Ravnateljstvo. *» Mestna zastavl/alnlea Ima tomeaeč-no dražbo Januaria 1921 zastavljenih predmetov 15. L m. popoldne. „ " Ukradeno kolo. Iz veže hiš« v Sodni trtici It. 1 |e bilo ukradeno kolo, last Josipa Kadunca iz Ilovice prt Ljubljani. Kolo Je bilo znamke »Puch«. vredno 1800 K. Maribor. Podražen plin v Mariboru. Radi podražitve premoga Je mariborska mestna plinarna s 1. septembrom povišala ceno plinu od 6 na 7 K ca kubični meter. Obrtna razstava. V včerajšnjem poročilu smo pomotoma poročali, da )e otvorll razstavo minister dr. Kukovec, otvorll lo ie v resnici podžupan Ivan Roglli. Porotna razprava proti ubijalcu abltu-rtjenta Serajnika Antonu TrnJeku se vrši dne 21. t. m. predpoldne. Danet ob pol 15. url popoldne drugi del dirke na Teznu. — Jesenske prvenstvene tekme začneta dane* od pol 16. url popoldne na mariborskem športnem prostoru športna kluba »Svoboda« In »Ptuj«. Te dni (e goštoval graški amaterski športni klub. Proti »Rapldu« Je podlegel a 4 s 3, proti »Mariboru« pa zmagal z 5 : 1 Pogreb vlakovodle Kampa. Mariborčani amo Imeli v pondeljek popoldne lep In ganljiv pogreb, ki se Je vil iz Javne bolnice na pokopališče v Pobrežju. Položili smo k večnemu počitku vlakovodjo Kumpa, rojenega v Toplicah na Dolenjskem. O pokojniku se ame reči, da Je bil Izmed naših Juž. železničarjev ob naših progah najbolj priljubljena oaaba. BK le orjak po telesu, po duhu in IM (Bol poštenjak, kakoršnlh ne sre- čujemo povsod. Na njegovi zadnji poti ga je spremljal mariborski SoI'ol, Železniška godba. Zveza jugoslov. železničarjev, dopu-tacija železničarjev, lovsko društvo in ogromno število prijateljev in znancev. «~ »Drava« mu Je zapela nagrobnlco, godba pa mu je zasvirala zadnji pozdrav. Revi* deni. Škerjanec je Ime! ob odprtem grobu ganljiv nagovor. Ki sto ie kitilo 12 krasnih vencev. Nal počiva V miru! Josip Mlakar Je pri nadzorovanju dela v mestnem vodovodu na Vetrinjski ulici tako nesrečno padel po stopnjicah, da Je zadobil težke notranje poškodbe in so ga morati s rešilnim vozom prepeljati na njegova stanovanje. Ivan Smole, posestnik Iz Sv. Miklavža, se Je v pondeljek popoldne z dvovprežnlm vozom peljal v tako vinjenem stanju po Aleksandrovi cesti, da Je voz zadel v bližini kavarne »Beograd« ob neko drevo, on sam pa Je pri tem padel na tla. Nezavestnega so ga prepeljali v bolnico, kjer pa ie vsled težkih notranjih poškodb umrl. Na svinjskem sejmu dne 9. t. m. lo bilo na prodal 366 prašičev. Prodani so bili do-malega vsL Cede. Strankina seja NSS se vrši v pondeljek 12. t. m. ob 9. uri zvečer v prostorih pr! »Wilsonu« v Gaberju. Ker Je seja važna, Je potreba, da se je zanesljivo udeleže vil odborniki in zaupniki. Prvo predavanje Ljudskega vseučilišča v Celiti se vrši nepreklicno Jutri v pondeljek 12. t. m. ob pol 20. url v risa Intel dekliške meščanske šole v Vodnikovi ulici. Predava vladni svetnik g. Emil Liiek o francoski revoluciji. Obrtno-nadallevalna Šota v Celju se Ja preselila v prostore meščanske šole. Njeno vodstvo prevzame ravnatelj deške meščanske Šole g. B. Serajnik. DozdaJ Je šolo Vodil g. Joško Bizjak. V šolskem letu 1921/22 bo imela šola dva pripravljalna razreda, dva dekliška (I. in II.) ter po dva deška za L In II. letnik, skupno torej 8 razredov. Vsek vajencev in vajenk, ki so obvezni obiskovati šolo, je v Celju In okolici 344. 7,a prihodnje šolsko leto (1922/23) se bo skusil pouk urediti po strokah, kakpr imajo to v Mariboru in Ljubljani. V to svrho bo treba 18 razredov. Dramatično društvo v Celja sklicuje ža pondeljek 12. sept. ob 8. url zvečer sestanek društvenlkov. Igralcev in Igralk ter Vseh prijateljev društva v klubovo sobo hotela »Balkan«. Podružnica CMD za Gaber je ln okolico priredi 29. sept. 1921 ob 20. url v gostilni Pievčak v Gaberju prijateljski sestaaaib Griža se Je pojavila v Gaberju. Ptul. Najnovejša demokratska lampartla f Ptulu. Pri današnji z napetostjo pričakovani volitvl ptujskega župana in podžupani so bili navzoči vsi odborniki razen JDS odbornika dr. Fermevca, ki se Je danes zjutraj odpeljal z avtom v Ljubljano. Najsta-rejšl odbornik, pristaš JDS, gostilničar Mahorič Je otvorll točno ob 18. uri sejo, na kateri Je manjkal celo zapisi.Ikar, In sporočil, da dr. Fcrmevc ni prišel, ker se mu le na povratku baje pokvaril avtomobil, da se torej volitev ne more vršiti, In je kratkomalo preložil sejo na pondeljek. Izrekšl to Je vzel klobuk ln hotel oditi. Ostali JDS odborniki so bl!l tudi vsi pripravljeni na odhod. NSS in JSDS odborniki, 17 po številu, so najod-ločnejše protestirali ln zahtevali, da se voli župana In podžupana. Na ta protest se (e JDS odbornik Mahorič porogljivo nasmejal in odšel. Nastal Je velikanski vihar ogorčenja v dvorani med narodnimi socijailsti tn soc. demokrati, kakor tudi na galeriji, ki Je bila polna. Ostali odborniki JDS, med njimi odvetnik dr. Senčar ln ravnatelj Vaida, to bili tako nesramni, da to zatrjevali, da ja to postopanje popolnoma pravilno, kliub temu, da sta se Jim raztolmačila Is 48 In' 48 volilnega zakona, ki lasno določata, da odsotnost enega odbornika ni ovira, da te ne bi moglo voliti župana tn da je prlaotnoot nadpolovične večine dovoljna za pravihte volitev. Po dolgotrajnem prerekanju so odšli še ostali JDS odborniki. Nato so se rušil med glasnim protestiranjem proti taki demokratski samopašnosti tudi odborniki NSS ln JSDS. Po celem mestu vlada velikansko ogorčenje In razburjenje naprate nečuvenemu postopanju demokratov, ki Ml sl s tem dejanjem zapravili še Ultd maW simpatij, ki so lih dosedaj Imeli. JDS M šlo za glas enega odbornika, temveč to at bali, da bo moral odločevati žreb med NSS in JDS kandidatom, ki bi bila enaka po številu (6^, kdo od teh dveh pride v ožjo volitev. Ce M bila sreča mila narodnem« ao-cijalcu, bi prišel ta v ožjo volitev, ta ker li bi demokrati vsled tega volili, M M ta l|en socijaldemokrat ter ne M mogli oni . tem zvračatl krivde na narodne aodlallttu da so oni dopustili Izvolitev Internadjonat-nega župana. Radovedni amo. kak MS imajo JDSarJI pripravljen za pondeljek. Gledališč« in alatba. Letno gledališče. Program ta nedf'v© 11. t. m. ga. Gorska: (alt) Meyrbeer: »Pro* phet«, Hildach: »Maj«. Žirovnik: Slov. Mur, pesmi; g. Armand: Nesrečna ljubezen (n©* vo). Pot v Ameriko (novo); g. Rledlteer, umetni kolesar; Trlo BartakoK: rutki nar. pleti; The 2-tlllys: moderni pleti (novoli Fred VVilllams: sllhuetist (nov programh Duo Tilly, moderni žongler (novo) ta Mk NVeinlieher: balet. Šport in turistika. Slovensko Planinsko Društvo naznanja, da Zatvorl Češko Kočo pod Grintovcem dne 12. septembra 1921; glede drugih visokogorskih koč naj računajo turisti, da bodo zafvorjene 19. septembra 1921. Aljažev dom ostane oskrbovan in odprt še nadalje ln st bo njegova zatvorltcv pozneje naznanila, Celo leto. tedaj tudi čez zimo bosta oskrbovana hotela Zlatorog In Sv. Janez ob Bohinjskem Jezeru ter Turistovska koča v Kamniški Bistrici, v Logarski dolini pt Piskernikovo zavetišče.' ■TrnaflOTi peta la Čevlje Novo! Novo! Helena. Povest Marije Kmetove. Cena vezani knjižici 28 K, Broširani 24 K. Naroči se: >*■ Zvezna knjigarna Ljubljana, Marijin trg štev. 8. Proda se: KOMPLETNA POSTELJA1 Si''z perila se kupi. Ponudbe na upravni* itvo lista pod »Postelja.. ZELO DOBRO OHRANJEN KLAVIR M proda za samo 10.000 kron. Poizve se; Erjavčeva cesta 4. 2. vhod, vrata 12. NOVA HIŠA Z GOSTILNIŠKO PRAVICO h del nllve tik postajice Dobravlce. se fldda v najem. V poštev pridejo marljivi rokodelci (krojači, čevljarji). PojjoJI se dobijo pri lastniku Ivan Zugell, Dobravlce tl. Pošta Gradac, Belokrajlna. MAL HOTEL V restavracijo In trgovino z mešanim blagom, vse skoro novo, na eni glavnih cest IV Ljubljani, se proda. Prodam zaradi draških rasi ilnsklb razmer po Jako nhcU ceni. Naslov K »pravi. KUHINJSKO OPRAVO prodam. Poizve se; v Ljubljani, Resljeva c. 26. pritličje. DVONADSTROPNA HIŠA v sredini mesta Celje, kupec hna takoj ste-Dopisi pod »Redka novanje na razpolago, prilika, na upravnlStvo »Jugoslavije*. DOBRO OHRANJEN ČEVLJARSKI STROJ Cilinder (Singer) se proda. Krakovska ulica 20. Ljubljana, Stular Fr. DESET MALIH PREŠIČEV katere Je povrgla 28 mesecev stara plemenska svinja, bo v šestih tednih na prodal. Vpraša naj se pri g. V. Janžekovič v Siamu štev. 34 pri Moškanjcih. DVE HIŠI enonadstropni v Ljubljani z lepim vrtom a« prodajo. Cene zmerne. Kupcu eno stanovanje na razpolago. Poizve se v upravi lista. PRODA SE HIŠA ▼ trgu na štajerskem z mesarijo In zalogo piva. Pri hiši Je tud lep zelenjadnl vrt Cena K 150.000. Resne ponudbe na opravo pod »Bodočnost*. 1824 PRODAM večjo množino sodov od 200 do 2000 I starih In novih po ugodni ceni, Mohar Anton, sodar, Vič. 1833 DVA ČEVLJARSKA POMOČNIKA za boljše zbito In šivano delo, proti dobri plači In vse) oskrbi v hiši, za takojšnji nastop Išče Rud. Jeglič, čevljarski mojster, Radeče p. Zid. most 1825 TRA 'NIC Cenjene ponudbe na Karl Kovač, Stari trg pri Rakeku. 1755 LEPA HIŠA (VILA) s 4 stanovanji, verando, gospodarskim poslopjem, velikim vrtom za zelenlavo, z vinsko trto zasajeno In eno niivo. Eno stanovanje se lahko takoj sprazni. Vpraša se pri lastniku v Mariboru, Jurčičeva ulica, it 18 predm. Studenci, 1827 posarrvo z 20 orali zemlje, obstoječe It vinograda, sadonosnlka, njiv, gozdom in travnikom se takoj proda. Povprašati pri občinskem uradu v Gradiški spodnja Kungota pri Maribora. TRGOVSKA HIŠA enonadstropna na prometnem mestu V Celju s trgovino z mešanih blagom, dobro idoča s celim Inventarjem. Prostorno dvorišče z zidanimi drvarnicami, lepim vrtom In veliki njtvl ob glavni cesttl krasno stavblšče za obrt ali malo Industrijo, ze proda po primerni ceni. Pojasnila se da I« resnim kupcem na ponudbo pod »Trgpvlna 1921« poit-noleieče Celje. VOLGA', VOtCAT Iz prodaje na Llubljanskert velikem itrnnK Paviljon H 291 ruske krasne pesmi Volga, Volga, Sarafan ln drage lepe ruske muzlka-llje z originalno naslovno sliko po 10 K Izdal Milan Anman in drag, Krško, Slovenija. JERMENA gonilna, usnjata, prvovrstna Knochova v “ ‘ ‘ ‘j) od dimenzijah (širinah) od 30—250)mm prodaja po ceni, takoj s skladlšta. Glavno zastopstvo za Jugpslavlju Frkovlč I drug, Mes-nlčka 5. Telefon 4—45. Ljubljana, Stritarjeva uL 7, telefon 422. 1870 VELIKA IZBIRA otročjih vozičkov, dvokoles In šivalnih stroiev po cehi F. Batjel, Liubljana, Stari trg itev. 28. Sprejme se v polno popravo iza emajliranje z ognjem In ponlklanje dvokolesa, otroški vizlčki, šivalni in /azni strnil. Mehanični delavnica, Karlovška cesta 4. 1819 »TRIBUNA« •' tovarna dvokoles ln otroških' vozičkov, Karlovška cesta 4, Zvonarjeva 1819 Ljubljana, ulca 1. MORSKA TRAVA (afrlb na debelo In drobno se dobi pri Brata Sever, trgovina s pohištvom In tapetniška delavnica, Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 13. Kupi se: I ELEKTROMOTOR, 300 VOLT NAPETOSTI */» PS. z 1200 obrati na minuto, z pogonskim oporom, se tako) kupi. Cenjene ponudbe prosim na upravnlštvo lista. 1613 ZLATO - SREBRO staro — zlomljeno, F, Čuden, Ljubljana. Prešernova ulica 1, 878 Službe: SPREJME SE * Bazno: U1(J______ s prakso, spretna strojepiska. Kontorisfinja . ---------------- zmožna vsaj slovenske stenografije in zanesljiv skladiščnik, izučen pomočnik mešane stroke, natančen In energičen. Nastop služba v kratkem. Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevami na tvrdko Janko Popovič, Ljubljana. PET ČEVLJARSKIH POMOČNIKOV Iščem. Nastop takoj, stalno mesto. Naslov: Paja Tekajlč. Bjelovar, Hrvatsko. DVA DOBRA KROJAŠKA POMOČ-’ NIKA sprejme v trajno delo Franjo Pungerčar v Trbovljah. KLJUČAVNIČARJI, ki Izdelovanje tehtnic prav dobro razumejo, M sprejmejo proti dobremu plačilu pri Fr. 2nidar, IzdelovatelJ tehtnic v Mariboru. Pobreika cesta 9/a, Pod mostom Z M ANUF AKTURIST dober detajllst, se takoj sprejme pri tvrdki F. Stiger In sin v Slovenski Bistrici. MOČAN DEČEK z enomeščanskim razredom, poštenih staršev, se želi Izučiti trgovine. Marija Hafner, Škofja loka. Suha pot 35. IZPRAŠAN ŠOFER 32 let, samec, z večletno prakso. Išče službe. Ponudbe pod »Praksa« na upravo lista. GOSTILNO ALI BUFET iščem v najem, eventualno pristopim tudi kot kompagnon kakšnemu drugemu slične-, mu podjetju. Cenjene ponudbe se blagovolijo poslati pod »ML moč«, glavna pošta Ljubljana, poštnoležeče. MLADEGA PSA volčje pasme kupim. Ponudbe na upravnlštvo pod »pes«. BOLJŠA GOSPODIČNA želi mesta kot odgoiitellica otrok pri kaki boljši rodbini. Piača po dogovoru. Ponudbe na upravo lista št. 1995. MESARIJA1 na Jako prometnem kraju se da takoj v najem. Samci Imajo prednost. Vpraša se pri »Hotel Triglav«, Sevnica ob Savi. IŠČE SE V NAJEM mala klet najraje kjer Je v hiši uapeljan pito, ali pa prazna pralna kuhinja. Dopisi na delikatesno trgovino J. Janc, Ljubljana, rijiu trg. GOSTILNA v okolici Maribora s koncesijo in z bogatim gostilniškim inventarjem, lep vrt za goste to zelenjavo približno 2 orala zemljišča. Cena 600.000 K. Pojasnila daje prometna pisarna K, Troha, Maribor, Slovenska ulica štev. 2. IŠČEM STANOVANJE Vzamem vsako stanovanje, grem kot pod-stanovalec z souporabo kuhinje, vzamem ev. samo mesečno sobo. Cenjene ponudbe prosim pod »Nujho« na upravo lista. 1764 VEČ RABLJENIH DVOKOLES, švalnih strojev ln otroških vozičkov v dobrem stanju se ceno proda: Ljubljana, Karlovška cesta 4. 1319 PRIPOROČA SE atelje za črkoslikarstvo Filip Pristou et Bricelj. Ljubljana, Aleksandrova cesta L (Hotel Malič). POZOR! ZIMA! POZOR! 2iu.o vsake vrste izdeluje in prodaja tv, J-ka U. Ješe, Stražišče pri Kranju. Vzorci aa razpolago poštnine j.osto. 1737 ŽENITNA PONUDBA. TRGOVEC MEŠANE STROKE z večletno prakso, star 33 iet, z 250.000 K premoženja, se želi v kratkem času poročiti z eno mlado gospodično ali vdovo, ki bi imela dobro idočo trgovino ali pa gostilno na prometnem kraju. Resne ponudbe pod šifro »Srečna bodočnost« na zastopstvo »Jugoslavije« v Ptuju. 35 LETNI SAMEC čez 100.000 kron premoženja, želi znanja s 25 do 35 let starim dekletom ali vdo.vo z dvema otrokoma, ki ima malo premoženje ali kako obrt. Ponudbe pod »Ženitev« na upraVo lista. Tajnost zajamčena. 36 LETNI DRŽ. NAMEŠČENEC ločen zakona, želi spoznanja v svrho ženitve z olikano gospodično ali vdovo brez otrok, 25 do 35 let starosti. Cenjene ponudbe na upravo lista »Jugoslavije« pod naslov »Resno«. Industrija drva Lavrenčič & Co. lesna industrija in trgovina drvara i gradjara LJUBLJANA, Dunajska cesta 47. BETO MrZ E L EZOBETON Dnzj i,?HROwa-RIHSKR CTSTfl HX2 IZRRBR UODNIHSIL Žne£-KLini-7CZ0Ui-HIŠE-DILE-lli0USTR.STIlVBE-n0STBiFi= p PRofinčum-nftčaTi in obisk iužeiu»7b btemačno. E| platnu, dalje za snaženje nožev šmirglov prah. steklen papir (Olaspapier), kremenalov papir (Flintpapier) razstavi na »Ljubljanskem velikem semnju« v paviljonu H. štev. 245 tvrdka Toman & Reich, Maribor, Gosposka ulica 38. Telefon štev. 386. . . - r . Zahtevajte vzorce I Cene konkurenčne I Ivan Jax in sin Ljubljana, Dunajska cesta št. 15. Šivalni stroji in stroji za pietenje Tečaj za krojno risanje in prikrojevanje damskih oblek ..r—:—.:: pričnem 8 15. t. m. =!7 :■ ROZA MEDVED, modni dte^je LJUBLJANA, Mestni trg 24/111. TOVARNA Barva vsakovrstno blago. JOS. REICH, Kemično čisti obleke. Ljubljana, Poljanski nasip št. 4. Podružnica: Šelenburgova ulica št. 4. Svetlolika ovratnike, zapestnice in srajce. PODRUŽNICE: MARIBOR, NOVO MESTO, KOČEVJE Gosposka ul. 38. Glavni trg. štev. 39. Edikta razprodaja vseh vrst špecijalnega gipsa-mavca za celo kraljevino SHS iz tvornice Stanz-Kindberg, Sem-meHng-Schottwien, Puchberg-Auseewiesen po najnižji ceni iz svojih zalog: Ljubljana, Novi sad, Osijek, Zemun, Marijino sleklo v izolirne svrhe v vseh velikostih in dolgostih. lipii z liani Hm sni ia viaMii banani razpošilja na debelo in drobno tvrdka ARTENJAK & SCHOSTERITSCH PTUJ. Izborna dolenj. črnina iz Gadove peči ter izvrstni štajerski rizling se točita v nedeljo dne 4. t. m» v gostilni poleg kemične tovarne na Selu. Na razpolago so vedno gorka in mrzla jedila. - Za obilen obisk se priporočata RniCfl In FPUIG HflVČIČ. m « Otvoritveno naznanilo. Sl. p. t. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril pod tvrdko: Oblačilna Industrija A. Kunc Ljubljana, Gosposka ulica li 7. velo konfekcijsko trgovino ob glavni progi j. ž. obstoječa 83 let, z enonadstropno hišo, velikim skladiščem, kletmi in vrtom, z okoli 4 orale njiv, travnikov ter sa-donosriikom , se radi družinskih razmer z inventarjem brez pohištva za polovično ceno proda. Želo pri- z moškimi in deškimi oblačili. Ker imam v zalogi izključno le lastne izdelke, jamči moje ime in solidnost blaga in prvovrstni kroji Kot prva roka pa morem poslužiti tudi z izvanredno nizkimi cenami. V zalogi imam lepe in dobre obleke iz volnenega blaga za moške od K 900: naprej. Obleke iz pristnega angleškega blaga K 2000. Priporočam najvljudneje ogled kakovosti in cen mojega blaga! Z velespoštovanjem A. Kunc. •lanmuiiMituiiMUMUu ituiuuiu il ZHOm v ;, Dunajska cesta 17. Podružnica: Celje, Breg 33. je ustanovila oddelek za življenska zavarovanja. Sprejema: V življenjskem oddelku: zavarovanja na doživetje in smrt v vseh sestavah, zavarovanja na otroško doto, rentna in ljudska zavarovanja pod najugodnojšlntl pogoji. V požarnem oddelkut zavarovanja vseh premakljivih in nepremakljivih predmetov, ki »o poškodujejo po ognju, etreM in po eksploziji svetilnega plina po znano nizkih cenah, UUUUUUUUU—ISHUSMUSMISMIMHMUSMS—1 ■■■■■■— Liljaii m suj 1 io 12. sept. Paviljon n 258 Modna in športna trgovina za dame in gospode P. MAGDIČ, Ljubljana, nasproti glavne pošte. izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v LINČU. Ustanovljena 1. 1867. Vezenje poučujejo prezpiaČno. Popravila se sprejemajo. Lastna delavnica. Pisalni stroji „fldler“. Kolesa Iz prvih tovaren. Dfirkop, Styrla, Waffenrad. Veletrgovina v kram kraja i Sloveniji merno za mlade podjetne trgovce, kateri imajo veselje za Velik in uspešni promet. Naslov v upravi lista. J« živalske slike za naše malčke, vezane na trdem kartonu. Cena 8 dinarjev. V Zvezni knjigarni Ljubljana, Marijin trg št 8. ©radbeno podjetje ing. Dukič & drug Ljubljana, Resljeva c. 9 priporoča se za vsa v t® stroko spadajoča dela. Novo! Novo! Spisali Emil Stefanovič Novo I Cena Z ln Vit Novo I o o na RAKEKU Pred nakupom naj si vsakdo ogleda veliko zalogo jedilnega orodja, jeklenega in aluminijeve«: ,--------- .ijevega, potne .tošare, čevljarsk. orodja, rinile ln zapon za čevlje, sukanca, gumbov, vezenin in našlvkov ter vse druge potrebščine za krojače, šivilje, čevljarje, sedlarje Josip Petelinc-o Ljubljana, So. Patra nasip It. 7. Največja Izbiral Nizke eanel HA VELIKO IH MALO II Ljubljana, Streliška ulica štev. 29. priporoča svojo zalogo suhih, !,ih ii il silil ln po zmernih cenah. Naročila se sprejemajo v Strel liški ulici št. 29 in v gostiln-Komenskega ulica 36. SPEDICIJSKA TVRDKA I LUaUMRml °o00o® oskrbuj« toSno, najhitrejš« v*« v šp*-diotjsko stroko spadajoče poti«, kakor tudi ocarinjen]«. Trgovina s manufakturnim blagom in oblekami domačega izdelka priporoča po znlianlh cenah. Osnimi uti Seat (Torino) 20 PH v naj- j boljšem stanju se ceno prodi » P. ŠKAFAR, ! Ljubljana, Rimska c. IM veletrgovina manufakture na debelo iaMa vsakovrstna HUuudaktBnn Kas. • !•>* :'Mj i.,- izdeluje vsakovrstno usnje, čevlje fine in navadne, gamaše, torbice, listnice, denarnice in drugo fino galanterijo. — Cene nizke, postrežba točna. pr Telefon štev. 260. Pater Kosina & Co vs.h opremah, materijal In Izvriba predvoji obrtno rabo, tar val poaamaaal d.U aa 1 olja na drobno ta na d.b.Io, [na, ca rodbinsko Telefon štev. 508. Štev. poit. Jekov. SHS 12.051, Vlog« na knjižic* in na tekoči račun obrestuje s Obrtna banka v Ljubljani ===== A°L = Kongresni trg atov. i - .. ^ F A||* kredit« v obrtno avrh«, po teredoih pogojih, pospefcg« ttatamvUutf« obctalk A A * i A A " A • la indturtrfy*kifa podje^j, isvmujo vm banžoe tnuiMka^o nejkiiUntn^«, OCI UllC VlOjC wO uH6 QVlg&. Stev. 216. Automobili, motorna kolesa, sestavni deli * b m Wien IV, Favoriteostraot 38 Ftkt vuMlatz J. Manufakturno - Galanterijskoj trgovini Kirila M.aneviča-Kumanovo potrebna je od mah vredna i stručna modlskinia i krojačka I ledna sluiavka ■ dobrom preporukom. Sa ponudama i uslovima obratiti ts firmi pismeno. KEBRIN 99 prašek zoper mrčes |e garantirano najboljši pokončevale* muh, stenic, iiurkov itd. Cena za tucat steklenic št. 1 K 84.—* Cena za tucat steklenic št. 2 K lf>8=— I.Keber Basist Tacen pri Ljubljani (Slovenija). Gumijevi Miki za pričuje prafta k. 28 K. Dunaj Vlil mn fflnoi kr. dvorni dobavitelj Največja zaloga kožuhovin lastnega izdelka. Največja izbira kolirjev, jaketov, ovratnikov in mufov. Plaristengasse 7. Tele!. '057/VIIL Telef. 1657/V UL tfCAPAJEBCKA« OAEPMKA HCAITIA» .ni cim M PA aloaa; Turjaški trs it. 1. (Telefon it. 572.) Tvrdka zastopana s paviljonom H št. 267 pri UubUanskem veSesslmu. ■ s j; Cm Me MiuiyTMHooHhayji.l2i a a i a Zahtevajte cenike in proračune. SARAJEVSKA« , " A FABMKA KAPA i$ES|RA .SARAJEVU Mariahilfer Bar. i*: mu i. ni s Si. m ime WIEN VI. HtiUnhn 47, Stani M JOT. rendez vous aller jučoslaven • • ■p '• o o II it von 711 Mi. fiis 3 Bli ii. Mi M > Paviijon G 161. I Sostro Daimler in Fudiwsrbe d. d. Reprezentanca; ,, . RUDOLF HILLE, Ljubljana, Gledališka ulica 2. ,, Osebni luksuzni avto: v Austro Daimler 35 PS 6 €ylinderski Puchwerke d. d. 20 PS Tipe XII. 38 PS Tipe VIII. Locomobila (Zugtriehwagen) „Ma“ Austro-Daimler 6 PS. Puchovo motorno, oralo „Excelsior“ 35/40 PS. Puchov motorni vo* za poljsko železnico 4 PS. Preseliš se le presodni zauod Polyglolt v Sodno ul. 5. feri?vrdka Josip Peteline * stroje* LJUBLJANA, Sv. Petra nasip štev. 7 trgovine, gostilne z malimi in večjimi posestvi v Celju in okolici, kakor tudi vefi industrijskih podjetij Ima na prodal A. P. ARZENŠEK, Celje, Kralja Petra c. 22. Izdelovanje luksurijoznega pohištva s Strojnim obratom Putnik Putnikovič, CELJE, Gledališka ulica 5. Novo za otrokel lil MII 11(1 11II IM VII • Cena 49 kron. UKMa ulica It. V »JUGOSLAVIJA« Ti. septembra 1921 • Čokolada ,ORION‘ l ! ni stirogat ! ! ampak zajamčeno pristni izdelek kot v predvojni dobi. Dobi se povsod. Nagrobni spomeniki, grobnice, mavzoleji, marmornate plošče vseh vrst barv za oprave in stroje, luksuzni izdelki In dekoracije, kipi in portreti po fotografiji, cerkvena kot vsa stavbena dela PRI KAMNOSEŠKI INDUSTRIJI Alojzij Vodnik, Ljubljana USTANOVLJENO LETA 1860. Ceniki na zahtevo! Ceniki na zahtevo! družba z o. z. Krakov trg štev. 10. :: Telefon štev. 243 inferurban Prodaja vse vrste žita; moko banatsko in domačo. Velika skladišča v Ljubljani in Somboru. LJUBLJANA, Krekov trg 10 nasproti,Mestnemu domu'. Vplačana delniška glavnica K 30,000.000. Telefon št. 567. Čekovni račun št. 12205. Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem računu. — Izvršuje vse bančne posle najkulantneje, Veletrgovina s tehničnimi proizvodi in stroji za vse industrije, kovine, železnine, kemikalije, barve, gumi i. t d. TENNIČN0 INDUSTRIJSKO PODJETJE LJUBLJANA GRADIŠČE 9. TEHNIČNO INDUSTRIJSKO PODJETJE LJUBLJANA GRADIŠČE 9. Občna zavarovalnica. Ustanovljena leta 1831 Generalni zastop za Slovenijo v Ljubljani, Marijin trg — Sv. Petra cesta štev. 2 v lastnem domu. Zavaruje zoper požare na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov, na življenje ift za doto v vseh mogočih sestavah. Družba je izplačala za škode nad poldrugo miljardo kron. Premoženja družbe znaša preko 550 milijonov kron. Rezerve okrog 6,000.000 kron, Kapital: 20,000.000 kron. IntBPSSIia skupnost S Msho eskomptno banko in Srbsko liano B Zagrebu. Ljubljana, Selenburgova Ulica št. 1. M" Izvršuje vse bančne transakcije najkutantneje. Denarne vloge. Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut. Eskompt menic, terjatev, faktur. Akreditivi. Borza. I Moške, fantovske in deške, mHrado, raglane, površnike, kožuhe, jahalne hlače, špecijalitete v otroških oblekah (kostumih) in drugo konfekcijo od najpriprostejšega do najfinejšega kroja v najboljši izdelavi ter razno sukno, hlačevino in podloge nabavite najceneje edino le pri konfekcijski industriji „ F R A N D E “ m UH). UBJtt M »sta M 8. - Telie iv. 1 • Udeleženec »Ljubljanskega ratega velesejma". Paviljon E, oddelek St 52. Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter ku- I ‘ .................................... i ponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits i. t d. LJUBLJANA Prešernova ulica št. 50, v lastnem poslopju. LJUBLJANA ' - Brsojtvnl naslov: KREDIT LJUBLJANA. - T«l«fon «. 40 In 447. Casrišk© pissm©. Vojaška dolžnost. — Jugostovenl — brezpruvna raja. — Ljudski tabori. Miren pri Gorici, 7, sept. 1921. Zopet se nam grozi novo gorje: naši novi gospodarji se pripravljajo, da raztegnejo vojaško dolžnost tudi na novo pridobljene pokrajine. Upali smo, da bo italijanska vlada vpoštevala naše Čustvovanje, ter vsaj nekoliko let še ne bo klicala naših ljudi na vojaško službovanje. Toda varali smo se, Že pred nekaj tedni je imel vojni minister Ga-sperotto o tem vprašanju razgovore z Italijanskimi poslanci iz anektiranega ozemlja v Rimu. Pred kratkim je pa bil minister Gasperotto v Trstu in je tudi tam izjavil, da se bo vojaška dolžnost čifnprej razširila na nove pokrajine. Naše ljudstvo je vsled tega razbur-.Jeno. Grozote svetovne vojne, ki jih je pretrpelo in kojih posledice vidi in čuti y svojih porušenih domovih in nepri-'Jaznih barakah še vsak dan, so mu omrzele vojaško suknjo do dna duše. j 2e prej naše ljudstvo ni bilo navdušeno j za militarizem, sedaj ga pa, kar je Umevno, naravnost sovraži. Poleg tega bi morala italijanska vlada upoštevati, da si je ona nas prilastila proti naši volji in da iz brezpravnosti, v katero so nas potisnili razni oblastniki, še ni mogla vzkliti ljubezen do italijanske države. Smo korektni državljani, ki se zavedamo svojih dolžnosti in jih tudi vršimo. Zahtevati pa od nas krvni davek je protinaravno, nemoralno in nekulturno. Vojaška dolžnost je krvni davek. Krvni davek je pa največja žrtev, ki jo zmore človek, saj je žrtev srca In duše. [Taka žrtev mora imeti svoje korenine v brezmejni zvestobi in ljubezni, temeljiti mora na neomajnem načelu: zvestoba za zvestobo, ljubezen za ljubezen. Toda kako nam izpričuje italijanska Vlada svojo zvestobo, svojo ljubezen? Poglejte, kako razni fašlstovski in drugi nasilniki smatrajo naš narod za brezpravno rajo in ga tepejo s škorpijoni, n? da bi jih kdo klical na odgovori Ali ni to zvestoba?! Poglejte, kako gore naši »Narodni Domovi!« Ali ni to ljubezen? Kakor Čujem se namerava od naše strani proti uvedbi vojaške dolžnosti najodličnejše protestirati. Pomagalo sicer najbrže ne bo, ker smo prešibki ln na milost la nemilost izročeni r.vojim gospodarjem. Mogoče se bodo pa le našli med državnimi krmilarji ljudje, ki bodo uvideli, da je v danih razmerah uvedba krvnega davka med našim ljudstvo —p nekulturno nasilje« * ' * O požigu »Narodnega doma« pri Sv. Ivanu v Trstu ste v Vašem cenjenem listu že poročali. Tržaškim fašistom pa 'le ni dovolj grozot in nasilstev. »Edinosti«, ki odločno nastopa proti faustovski sramoti, so začeli prav po ma-ipirl najbolj prostaških banditov groziti. Glasilo tržaških fašistov »Popolo di jlTrieste« je naslovilo med drugim na uredništvo »Edinosti«, ki je stalno za- i. y ^ po italijanskem vojaštvu, sledeče kulturne izlive: »Pazi se, šleva! Pazijo naj se tudi svoji ljudje! Tudi orožniki in stražniki jso Italijani . . . Zgodilo bi se lahko to °no noč, da bi tvoje strahopetno telefoniranje, tvoj klic po pomoči pred nevarnostjo, ostal brez odgovora . ..« In take direktne pozive na poboj Jjušcajo italijanske oblasti neženirano v javnost in če se kaj zgodi, seveda ne najdejo krivcev?! Potem naj človek še dvomi, da nismo po mnenju gotovih krogov nePotrebna golazen, ki jo je J&eba iztrebiti! Končajmo s tem žalostnimi in obup-[tifml slikami in pomudimo se za hip pri ■veselejšem pojavu: pri kulturno-poll-Jlčnemu gibanju našega ljudstva. Nemarnosti, Jd nam groze od vsepovsod, •nas silijo, da se še tesneje družimo in (Organiziramo. Nedeljo za nedeljo se ivrste zato po celi deželi prireditve, ki vse sijajno obiskane; nekatere se razvijejo v pravcate narodne tabore, j Jako n, pr. je priredila »Goriška omla-;.dina« v nedeljo, dne 28. avgusta v Pr-jvačini velik športni dan z Javno telovadbo, raznimi tekmami kot kolesarsko jdjrko, plavanjem itd, ter vprizoritvijo jTlnžgarJeve; »Verige«, katerega je po-»*etiIo okrog 500 ljudi. Ravno Isto nedeljo |e Imel poslanec Š5ek v tolminskih’ nrlbih v Hudajužni velik javni shod, katerega se je udeležilo na stotine zaved-,nlh mož ln mladeničev ter so mu dala posebno pomembno oblležje številna dekleta v narodnih nošah. Zadnjo nedeljo, dne H', t. m. Imamo narodno slav-rld narodna slavnost, na kateri Je nastopilo okrog deset pevskih zborov, ter rn ie zbralo nad 2000 ljudi. Slična, toda iso sljajnejša prireditev bl se bila imela pršiti tudi na Opčinah pr! Trstu, a je /bila prepovedana v zadnjem hipu; v [nedeljo ob dveh popoldne, ko je bilo že i več tisoč Hudi skupaj. Prihodnjo ne le-llio, dne ll. t. a imamo narodno slav IftMl it« v M trnu,, „ sosednih društev in pričakujemo ✓ slučaju lepcjia vremena mnogob;jjen obisk. Vse te prireditve izpričujejo, leako it naše ljudstvo zavedno in kljub vsemu trpljenju neupognjeno, ter vžigajo novega ognja. Zato jih je človek iz srca vesel. KOSTA V.OJANOVIC; Film. . Menda je o umetnosti najtežje de-bahruli, ker je sploh nemogoče dognati, kje je meja med suojeitivijo in objektivno lepim, ln lepota je bistvo .umetnosti, naj si bo potem ze v ozira čustvovanja, izražala ali delovanja. Nekdo je napisal, da Vavpotič in (iaspari nista umetnika, a mnogo jih je, ki povsem .uruiuee mislijo. O kraljevi umetnosti si spioii nuice ni na jasnem. Kaj se boste čudili? Saj jilt je še mnogo, mnogo, ki celo na Cankarja vehio ne držijo.,. V komaj polpretekli dobi je uživala Krpanova kobila vsesplošno spoštovanje ln veliko protekcijo v gledališkem uoihu. /.ato sem bil v vprašanju umetnosti vedno suojekuvist, nisem se brigal za splošna gesia in prav nobene teorije. Ce gospod operni pevec X. recimo tako poje, da mi ugaja, pravim, da lepo poje, a če mi tragedija, o kateri piše kritik, da je v vseh kreacijah nedosegljiva, s svojo igro ni ugajala, pravim, da je za nič. Tako navadno pravo zadenem. Pred nekaj leti sem na primer gledal na Dunaju znanega igralca Girardija, katerega je poznala vsa Evropa. Nastopal je v Strausovi opereti »Mein junger tierr«. Niti naj-manje me ni ganil, a čutil sem, da živi mož od svojega renomeja in takoj sem se spomnil na toploto in neprisiljenost humorja, ki se je razlil po našem gledališču, kadar je stopil na oder pokojni Verovšek... Zato ostanem pri lepoti in umetnosti subjektivist. »Danes grem v kino!« »Kaj, v kino, ti obiskuzeš kino?« me vpraša začudeno prijatelj. »Da, vsak teden vsaj enkrat!« Ni še dolgo, ko je takozvani inteli-gent smatral za potrebno, da je nekoliko pozabavljal črez kinomatograf in zlasti vsi koncesijonirani vzgojitelji so mu napovedovali pravo guerilo-vojno. V prvih počelkih je bilo to morda nekoliko upravičeno, ker se je, produciralo vse vprek. Ali naj zavržem vse li-tere, če je recimo vmes nekaj trgovskega blaga, ki se ne ozira na to ali ono umetniško pravilo. Pa še tu ni našega prvega romansierja Tavčarja, ko pripoveduje v »Obiskih« o svoji mla-* dosti: »V Novem mestu sem pričel Citati nemške romane najnižje vrste. V nekem starem leposlovnem časopisu je izhajala, ne vem, ali v prevodu, povest, v kateri je nastopala vdova, neka tnada-ma, ki je vodila veliko trgovsko hišo v Smyrni, in v katero je bil ves svet zaljubljen. Ta madama ml je silno ugajala. Če se prav spominjam, je žalostno poginila, in zategadelj se je še bolj priljubila mojemu srcu.« Vse te besede bi lahko veljale o filmski umetnosti, da imamo poleg slabih tudi komade yelik(; umetniške dovršenosti. Kinematograf je rodila doba tehniškega napredka, ki je preobrazil gospodarsko in tudi kulturno življenje. Film je danes integralen del naše kulture. Kakor so popularna imena kake Sare Bernhard ali Eleonore Duše, tako pozna vsakdo Henny Porten, Neuman ali Zelnik. Ne vem, zakaj naj bi mi ugajal igralec dobrega imena, ki se večinoma slabo nauči svojo vlogo, kakor oni v filmu z dovršeno mimiko in gestiku-lacijo. Toploto in melodijo njegovega glasu, nadomesti sijajna in bleščeča scenerija, ki je nikdar ne more nuditi tudi najbogatejše gledališče. Poznam znamenitega ljubljanskega slikarja, ki ravno zato obiskuje kino ter zlasti občuduje lepoto roke neke filmske igralke.«« Kinematograf je najopasnejši tekmec gledališča. Vse vlade so ustanovile posebne cenzurne urade, da je onemogočena produkcija amoralnih in vsebinsko manjvrednih filmov. Svetovni Usti imajo že stalne umetniške kritike o. novo izdelanih komadih in tudi podjetniki sami si stalno prizadevajo, da vedno bolj zadoščajo nravnim, lepotnim ln znanstvenim zahtevam. Klnolndustrija je najbolj razvita v Ameriki in Nemčiji. Samo letošnje leto je bilo v Nemčiji vpisanih v registre trgovskih’ sodišč 328 novih podjetij, ki se bavijo s kinemotografijo. y delu so sto* miljonski kapitali. Mesto atelijejev so Pričeli graditi cele filmske gradove. V Nemčiji se je grupiralo podjetje, da zgradi moderni filmski grad. Predloženi modeli kažejo pisano mesto, v katerem se vidijo vse znamenitosti sveta. Najprej cela japonska mestna četrt 3 svojimi karakteristikami, poleg njega stoji karakteristični starorimski del Alt-Nftrnberga, komad Newyorka s svojimi tridesetnadstropnimi »Wolken-kratzerji« in lukami. KraJ tega stoji napolskl zaliv, egiptovske piramide, cirkuška arena, luksuzno moderno gle-uališče, razni potoni, vodometi itd. Skozi ceio mesto teče železnica, ki veže poeuuie deie mesta. V sarnem mestu se nahaja vse, kar je treba za fiim, velika garderoba, pa tuai ves koniort za one, ki žive v tej koloniji. Za realiziranje tega projekta je predvidena vsota lč>0 milijonov mark, ki se bo po potrebi seveda še večkrat zvišala. Poleg tega je izdelal berlinski arhitekt Vaggenberger načrt za novi veliki atelije, ki ga napravijo v Berlinu. Načrt vsebuje tri velike steklene zgradbe, vse potrebne pisarne za vodstvo filmske industrije, veliki zavod za kopiranje itd. Na sedanjem dunajskem semnju je fimska industrija Nemške Avstrije v velikanski meri zastopatia. Družbe Sascha, Helios in Vita so znane tudi pri nas. Vita se bavi z izposojevanjem filmov -ter je razpredla svoje delovanje po vsem svetu. V Jugoslaviji ravno sedaj ustanavlja akcijsko družbo. Film je danes na tem, da stopi kot najvažnejše sredstvo v službo znanosti. Pred nekaj tedni je kazal dunajski profesor Weibel v družbi zdravnikov vrsto kinematografskih posnetkov, ki so potek porodniških in ginekologiških opetacij tako jasno predvajale, da je vsak gledalec moral uvideti, da je s tem ustvarjeno učno sredstvo prve vrste. Učitelj na kliniki je popolnoma neodvisen od slučajnih bolezni, ker lahko predstavlja tipične operacije na tak način, kakor jih je mogel videti le asistent poleg operaterja. Prvi zdravnik neke mestne bolnišnice v Berlinu je izumil nov način izdelovanja filmov pri operacijah. Aparat se nahaja nad operacijsko mizo ter ga vodi operater sam. Ves operacijski prostor se posname v povečani obliki, da se vidijo potem tudi posameznosti, celo cibanje tako malega instrumenta kakor je šivs^’ a: Tudi kongres jugoslovanskih zdravnikov v Ljubljani je porabil naš kino Ideal za nekatera znanstvena predavanja. Razvoj filma in njegov pomen v umetnosti in znanosti še ni dosegel vrhunca. Tudi predsodki nekateri ..;olev še niso izginili, ki pa imajo svoj vzrok še v prvih početklh filmske tehnike,,. Dački dom Visoko-šolaca u Zagrebu. U slovenačkoj štampi nije se gotovo ništa pisalo o akciji zagrebačkih studenata oko izgradnje »Dačkog Doma« i ako je ta akcija vrlo važna za nacijonalni in politički razvitak čita-vog našeg troimenog naroda. Osim toga ta je akcija vrlo interesantna kao jedina akcija ove vrsti u cijeloj našoj državi, gdje^se. študenti sami bez I jed-nog fillra početnog kapitala, odlučuju na ovako smioni pothvat 1 prihvačaju se posla kao običnl radnici, da tako što prlje i što Jeftinije dodu do svog vlastitog doma. Potrebno Je pisati o toj akciji tira više, što l mnogi slovenski študenti dovršuju svoje JkolovanJe na zagrebačkom sveučillštu, te 6e 1 njima taj dom biti od velike koristi, Jer če modi u njemu mirno skloniti glavu i savjesno se posvetiti naukama, da jednora postanu čestiti i sposobni ljudi. Da barem donekle uputim sloven-sku javnost u ovu akciju, oertaču ukratko, kako se čitava stvar, razvijala. Kada se sveučilišni rektor dr. Karlo Radoničič, povratio iz Cehoslovačke sa promocije predsiednika republike Dra Tome Masaryka, donlo je jednu vrlo spasonosnu ideju, kako bi se ovoj stu-dentskoj bijedi stalo na kraj. Inicija-tivom sveulišnog rektora, a na poziv vršioca banske dužnostl dra, Teodora Bošnjaka sastavljen je akcijonl koml-tet za izgradnju »Dačkog Doma Viso* koškolaca«, koji se je podijelijo u če-tiri odsjeka 1 to: tehnički, financij&lni, pmvničkl 1 propagandističkt. Svaki odsjek prihvatio se je odmafi posla. Čitava organizacija rada razvila se upravo napadno brzo. Član teli« ničkog odsjeka prorektor kr. tehhičke visoke škole prof. Edo Schon, konsta-tovao je, da su projekti dačkih’ domova, što Ih je donio dr. Karlo Radoničič za uzorke iz Praga, za naše prilike obzirom na sastavni materijal, kao 1 na našu klimu, jako nepodesni, dapače neizvedlvJ, jer kod nas nije razvijena izradba drva ni iz daleka u toUkoj mjeri, kao u Čehoslovačkoj. Kod nas je više razvijena proizvodnja opeke, pa Je mnogo lakše i jeftinije graditi d-glom, nego drvora prema konstrukciji čeških’ studentskih domova. Prof. Edo Schdn pravlo je načrte za jednokat-ne paviljone Iz opeke, a unutamju Iz* vedbu stubišta, razmještaj soba, kupa* ona itd. takoder je vrlo uspjelo i po* voljno rlješto, leako najbolje odgovara Jeftinoči izvedbe, potrebama daka, a 1 samol esteticL Istodobno je izradio ta-čan proračun *vih troškova oko izved-. be ovoga projekta. Študenti su visoke tehnike po naputkn prof. SchOna i ovL dv. graditelja g. Milan Potočnjaka, Iz-radlvali pojedine detajle načrta tako, Odmah nakon dovršenih načrta i prora^m.a pristupilo se je organizacij studenata - radnika, koja se realizirala vrlo brzo i vrlo solidno. Študenti su se hpimice javljali za rad tako, da ih se nije moglo, sve ni uposliti, jer je broj prijavljenih studeiriut - radnika premašio svako očekivanje. Ovaj korak akademske omladine učinio je d« tavu akciju vrlo simpatičnom. Opčin-stvo se je počelo živo interesirati za dački dom, ,a kao posljedica toga bili su obilni doprinosi sa različnih strana. Vlada, vojska, industrijaina i bankovna poduzeča, pojedlnci te različita društva in korporacije pritekli su u pomoč, da tako omoguče našim studentima ri-ješiti jedan od najvažnijih socljalnih problema, ne samo omladine, nego i čitavoga našeg naroda« Kako čujem, centralna je vlada darovala za tu akciju 4 milijuna kruna, a pokrajinska ? vlada za Hrvatsku i Slavoniju 1 mili- ! jun kruna i gradilište. Osim toga daro> vali su neki novčani zavodi po 100 do 150 hiljada kruna, a tvornice su opet poklonile jedan dio gradevnog materi-jala. Trgovačke in obrtničke tvrdke, koliko sam upučen, išle su na ruku gradevuoj upravi »Dačkog D. V,« »vo*> jim vrlo niškim cijenama, odnosno bes-platnom izvedbom pojedinih konstriik' cija. U svakom večem mjestu organizi-raju se odbori, koji če upriličivati raz-ličite priredbe, kao koncerte, zabave, predavanja, kazališne i kinopredstave, sabirne akcije itd. 11 korist dačko? doma. Novine besplatno irTštavaju sve obavijesti o napredovanju gradnje. Neke su trgovine takodjer 'izvjestan procenat od čistog prihoda daroval 3 dačlcom domu. Usporedno sa saloipljanjem do-brovoljnih prinosa izvada sc gradnja dorna, koja napreduje bolje, nego što se je mijslilo. U početku se je naime gledalo prilično skeptički na tu akciju, jer predvideni troškovnik iznaša neštj preko 16 milijuna kruna, pa se držalo, da se tolika svota ne če moči sskupiti' I tako če propasti čitava stvar. Medu-tim prilike su pokazale obratno. Do-brovoljni priloži stižu, a gradnja teče glatko. Dosada su dovršene ove rad-nje: priredba zemljišta, priključak vodovoda, sve zemljoradnje, sve betonske radnje, dobava opeke, pijeska, šljunka, vapna i drugog gradevnog mate-ijala. Samo zidanje napreduje tako povoljno, da če barem dva paviljona več za 10 dana biti pod krovom, dok se I na ostalima več radi. Pouzda-no se nada, da če se svih pet paviljona več u mjesecu novembru o. g. moči predati na uporabu. Študenti rade vrlo marljivo tako, da bi se mnogi od njih mogao takmiti 1 sa profesionalnim rad-nicima. Kod podjeljivanja stana pojc-dinim studentima trebalo bi paziti na to, koliko je njihova okolina učlnila za. dogradnju doma, da se ne bi eventualno nanijelo nepravde upravo onima, koji su najviše žrtvovali za ostvarenje ove plemenite zamisli. Trebali bl stu* denti svih naših pokrajina poradlti Stogod preko praznika kod svojih kuča, te tako Ispunitl svoje dužnostl naprapia ovoj instituciji. Da s« je onaj novac, koji !je blo oidreden za stndentskl dom u Ljubljani iskoristio na silčan način, mogli su ljubljanski študenti dočl do mnogo boljeg l za njihove potrebe prikladnl-jeg doma nego što ga danas imaju, a Slovenci do Jijepog narodnog spomenika. Naš narod, koji tek izgradu-je svoju slobodnu državu, stavlja velike zahtjeve na sveučilišnu omladinu, koja se mora temeljito usavršiti u »vom zvanju, kako bi onda u svom javnom radu mogla najviše koristiil narodu I domovini. Omladina Je puna ideala I ljubavl za narod, te Joj treba omogučiti obrazo-vanje na visokim školama, opskrbiti je pristojnim stanom 1 hranom, pa čemo biti sigurni, da če ona ispunitl sve zahtjeve, koje na nju postavlja narod i domovina. Podjarmljeni. Bivala sem nekaj časa pri svoji najboljši prijateljici na deželi. Nestrpno smo čakali liste, da nam povedo« kaka psoda nas čaka. Nekega dne prinesejo listi vest, da so na potovanju jugoslovenski cast »p-niki. Spremljale da Jih bodo njihove soproge v Rahelo, kjer jih pogosti soproga italijanskega ministra. Roka mi je omahnila ter gledila sem nemo pred se. Začudeno so me gledali moji gostitelji, prijateljica ‘Anja in njen soprog. »Kaj pa Je, gospa?«, rekel je gospel »JKaJ Vas Je tako vznemirilo?« Molče sem podala list prijatelju ter. 8 prstom pokazala one vrstice. Gospod Je vzkliknil: »Slabo kaže! Hudlka, kaj pa hočejo one tam?« »Našo sužnost bodo zalili s šampanjcem,« sem vzkliknila. »Gostile se bodo! Jedli in pili na račun prodanega Jožefa.« »Gospa, saj ni še nič gotovega!«, mi odvrne prijatelj. »Mogoče pa Žele yjdetl Mo. ta po^aostH«, »Kaj pa imata!« reče prijateljica. »Jaz vaju prav čisto rtič ne razumem.« »Italijani smo, draga moja!« ji pojasnim. »Nikakega upanja ni na našo rešitev!« »Po čem sklepaš to?« me začudeno vpraša prijateljica. Vzela sem v roko »Edinost« ter ji prečitala dotlčni odstavek. Zmajala je % glavo ter povzela: »Saj ni nič omenjeno, da smo ?e Italijani. List pravi le, da gredo v Rahelo jugoslovenski zastopniki, s svojimi soprogami.« »Sirotica naivna!« ji rečem. »Vedi, da gospe gredo le zalivat »likof« v Ra* helo. Pogodba je že sklenjena. Ni drugega, nego podpisat; zato pa v.idu-šča par minut, kar jim gotovo ne pokvari želodca.« »Toda kaj je ta mali trud v ntimerl z bogatim plačilom, ki jih čaka- korana jedila in izvrstna vina po takem duSev-nem naporu jim bodo gotovo šli v slast.« »Ali ironijo na stran! Vedi, da smo hočeš, nočeš italijanski podaniki.«. Nemo smo se gledali drug drugega. Ci-tali smo drug drugemu težko duševn-j bol. Skromno, toda okusno kosilce nam n? ?,!o v slast. Odložili smo žlice ter se molče razšli. Šla sem v sobico, rneni namenjeno, da sem dala duška svoji Joboki duševni bolesti. Ubogi moj narod! Mučeniški narod moj! Že stoletja te mučijo in Tl odrekajo vsako pravico. Sedaj ko si mislil, da si dosegel svoj cilj, ti razburkani svetovni valovi zopet butajo ob skalovje. Tužtia »Primorska«, tvoja usoda Je bila vedno žalostna. Res po tvoji zemlji so se križali različni narodi ter te usužnjevali. Zasvetil ti je žarek svobode ali težki svetovni val te je zopet ta* gna! med ljute valove. Take in enake težke misli so mi polnile trpečo dušo. Ko sem sc nekoliko umirila, sem poiskala prijatelje. Na obrazu sem Jim čitala isto težko bol, ki je meni prevzela dušo. Govorili smo malo ter hodili po hiši kot sence. Ta otopelost Je trpela dva dni. Tretji dan prinesli so listi vest, da je naša usoda zaključena. Žrtvovani smo bili ter smo se tega zavedali. Ali našo žrtev, dasl je bila grozna in obupna, smo blažili z mislijo: Bratje naši imajo skupno in rešeno domovino. Prijatelj in gostitelj moj, dasl strasten kadilec, onega večera ni mogel kaditi. Tudi naslednjega dne ni kadil. Odšla sem domov ali nisem ga videla kaditi, tako ga Je pretresla ona čudna vest našega podjarmljenja, katera Je bila hujša nego strast do kajenja. Misel, da si tujec na lastni zemlji, tujec Tl ukazuje, te žali v tvoji lastni hiši, te smatra za bitje nižje vrste ter se roga tvoji lepi govorici, smeši tvole narodne znake, Žali tvoja najsvetejša čustva. To ta grozne duševne muke. Dante Alighleri. h Letošnje leto Je prav posebno bo* gato obletnic znamenitih mož. Med drugimi obhajamo letos tudi 600 letnico smrti največjega Italijanskega pesnika Dante-ja. Ves kulturni svet slavi to ob« letnico čim najbolj dostojno velikega duha. - «:<. ■. Dantejevo življenje sicer ttf zavito v ono bajnost kot življenje Homerja ali Schakespeare-ja, a vendar so nam nekateri deli njegovega življenja precej nejasni Za nadrobno raziskavanje narp zelo primanjkuje virov. Kar vemo, ve» mo iz njegovih lastnih del ali pa iz spisov njegovih sodobnikov. Izmed teh sta Giovannl .Villanl in Boccaccio opisala Dantejevo življenje, toda ysak le gotove partije Iz njega. Dante se je rodil leta 1264 meseca maja v znamenitem italijanskem mestu Firenci. Po. starem Izročilu je izhajal njegov rod iz starorimskih plemičev Trangipanov. O njegovi mladosti vemo zelo malo. Njegova vzgoja je morala biti zelo temeljita' in vsestranska. Poznal je popolnoma latinski jezik in slovstvo kakor tudi provensalsko in francosko literaturo. Prav posebno ga je zanimala tudi glasba in risanje. Razcn-tega je bU tudi navdušen športnik. V devetem letu se je zaljubil v lepo deklico Beatrico, ki je postala njegov pesniški ideal. Pozneje jo je izgubil izpred oči in šele v svoejm 18. letu jo je zopet srečal na ulici. To zopetno srečanje 'Je zelo močno vplivalo na Danteja. Plamen, vžgan V 9. letu je znova vzplapolal, njegovo čustvo je privrelo na dan ln Dante je izdal svojo prvo zbirko »La vita nuova«, (Novo življenje). To je zbirka sonetov, v katerih opeva Beatrico in Izraža svoje čustvo do nje. To zbirko so njegovi sodobniki posebno njegov prijatel' Guldo Caval-canti sprejeli z velikim odobravanjem in priznanjem. Leta 1290 pa je zadel Danteja krut udarec: Beatrlca kot $0-proga odličnega Florf>n+,,’"a je nenadoma umrla. Sedaj se pričenja popolnoma nova ''oba zanj. ?v’cnil je, da n« bo pel več o Beatrici dokler ji ne postavi dostojnejšega spomenika. Lotil se JMJ(KUMBISL^ da su svi planovi bili u najkračnn roka sploh pozitivnih znanosti. V tej dobi je nastala njegova d.u»a zbirka, izraz njegove individualne ljubezni. V njej opeva v kancoich L. > h žene in jemlje za simbole duhovne lepote. Medtem ko je bila Dantejeva ljubezen do Beatrice ljubezen pesnika je bila ljubezen do Gemme Donati ljubezen Danteja-človeka. Leta 1295 se je Dante poročil z imenovano Donati. Ona mu je rodila sedem otrok. Svoje žene in svojih otrok se v svojih delih nikdar ne spominja, ker to pač ni bilo v običaju one dobe. Po letu 1295 se je pričel Dante baviti tudi s ^olitiko. Radi njegove naobraženosti so ga sodržavljani uporabljali kot poslanca in posredovalca v neprestanih sporih. Kot poslanec se je nekoč hudo zameril papežu Bonifaciju VIII. in ta se je zato kruto maščeval. Ko so v Firenci prišli na krmilo Guelfi, pristaši papeža in Karla Valois, so takoj začeli preganjati nasprotnike m vse, ki so bili osovraženi na pape- DaZ/nT’ n^Cd tCml Pa ie bU todl • P?* so ga na globo 5000 frne,5rn'a,k®v- katere ie moral plačali tenom 3 dni m v prognanstvo na dve leti vseh državljanskih pravic. tw u P? ie pn5e! še huiSi udarec: Dante bo, ako pride še kedaj v oblast Firence ž1V sežgan. Sedaj je začel Dante življenje političr ega preganjanca. Stalnega mesta si ni mogel pridobiti, kajti on ni poznal priliznjenosti in kle-ceplastva. Prvo zatočišče je našel v Veroni pri slavnih Scaligerih. Po letu 1306 pa ga nahajamo v Tadovi, in Sar-cani; zadnja leta pa je preživel v Ra-venni pri prijatelju Guidonu Novellu da Polenta očetu Rimske Pranceske. Tu Je »topU v službo princa Scaligera. Ta ga |e pošiljal kot svojega poslanca v različne kraje. Tako je potoval 1321. leta v Benetke. Pri povratku pa je zbolel w umrl 14. septembra 1321. Meščani mesta Ravenne so mu postavili krasen mavzolej. n„Pan,teiey° naive^'e delo je njegova Božanska komedija. Imenoval je svojo pesnitev komedijo, ker so v srednjem veku vsako pesnitev, ki je srečno kon- Si®*- ^omed,io- mnenju tedanjih učenjakov pa je za komedijo prikladen .* Jefk* katerega »govore žene«. Zato le spisal Dante Kon edijo v vulgarnem jeziku. Svojo pesnitev je razdelil v tri iivnH 1 . d*! raz'n prvega obsega »vod in zato šteje prvi del 34 spevov. o mnenju nekaterih dantologov pa je šele v poznejšem čaru narastel prvi del za en spev. Cela velika pesnitev je podobna katedrali v gotskem slogu. Sve- 7 3 doloc:a vso konstrukcijt eln.astnega epa. Te-cm je spesnjena v tercinah. Konec vs.-lega dela pa ima to posebnost, da se končni verz končuje z besedo zvezde (atellae.) V Komediji podaja Dante svoje doživljaje iz potovanja po peklu, vi.-ah In nebesih. Na Poti ga spremlja deloma Vergil deloma draga Beatrica. To pa je le navidezna Vsebina. V resnici je služila pesnitev zato, da je v njej poaal zgodovino svoje dobe, da je izrazil svoj svetovni filozofski nazor in da je ošvrknil z bičem satire svoje nasprotnike in propalost svoje dobe. Na ta način je s svojim fPorn najdostojnejše proslavil spomin Mubljene Beatrice. Božanska komedija je služila celi vrsti umetnikov In znanstvenikov kot vir njihovega razglabljanja. Razvila se je i osebna veda — dan-itplogija, ki raziskava Božansko kotne-tlijo in jo razlaga, fei Nobeno delo raztn biblije ni bilo tl .Ukano tolikokrat kot Božanska Kome-iiilja. Prevedena je v ' se jezice še celo »m kitajščino in sanskut. Največ prevo-sflov pa imajo Nemci, namreč 30. Po-■Hiakl pa 20. si Razen tega velikega dela Je spisal -Dante še več manjših. 2e preje sem -»menil »La vita nuova« in »Convlvio«. fZadnje delo je nekak uvod h Komediji. Nadalje je pisal Dauf.e tudi nekaj v la--iinščini. Najvažnejši deli sta »De Mo-sparchla« in »De volgari e!oquentia«. Olavna in najvecja Dantejeva zasluga pa je, da je on prvi uporabil ljudsko ■^govorico za svojo umelno pesem. Na jjja način je ustvaril lz blagodoneče to-.jskanščine italijanski književni jezik. - i Minka. frhoman A. Hifzl Bielevca. — Povodom druge izdaje 1921. •3 Prva izdaja tega najboljšega dela gjomanopisca A. Hifzi Bjelevca je bila idrazprodana v enem mesecu. To Je bila -redkost, redkost ne samo v Bosni, am-9^>ak tudi pri nas sploh. V Avtor je v tem svojem delu orisal v muslimansko Življenje, ženo muslimansko, ženo turkinjo, orisal njeno življenja '■doma In izven hiše, v Bosni in Cari-jegradu. Opremil je svojo knjigo s pristni--ami slikami Bosne in Carigrada, orisal ^življenje naroda, njegove običaje in Kar daje knjigi posebno zanimivost, Je, da le vzel avtor snov za svoj Vroman iz resničnih dogodkov In zadel • »Poglejte ta nož,« je rekel čas?* mlinarju; »pq njega bo mogoč® j*-gladiti zločinca.« .. : j • ; Ob tem pogledu se je aSareS zgrO« toda rekel je hladnokrvno f; »V teh krajiK imajo pri vsetij šah približno. .enake nože, temu podobne ,,, CTa' revež je bil gotovo sit jjlatgm iivljenja in si ga je gotovo sam $pnčal. Meni je stvar čisto jasna.« . »Molčite!« je zakričal oficir razka- o, »Ne vem, kaj bi me zadrge-|pHo, da n« bi zapalil te vasi!« ( : j ■ ‘ K' sreči ga je ovirala jeza, “ Endus-trij preja KAROL POLLAK, razstavlja svoje Izdelke v skupnem oddelku za usnjarsko Industrijo na prvem mestu levo. faclav Schramm, Celje, izdelovatel] godbenih inštrumentov. Velika zaloga violin, kitar, mandolin, citer, tamburic, harmonik itd. Najfinejše strune za gosli, citre itd. Loke za gosli in vse druge godbene potrebščine. Umetniške gosli in čela. Popravila id izvrLiejo točno in strokovnjaško. Hajcmjii v tej stroki. Ob počitnicah se naši šolarčki najlepše zabavajo z zabavno in poučno knjižico s slikami izvod 20 K v Zvezni knjigarni v Ljubljani, Marijin trg štev. 8. Zavod za plakatiranje i reklame Bogdan Velenovič mm Ferbadila ul. 35 Veletrgovina z vinom in žganjem Ludvik Dekleva LJUBLJANA, Sp. Šiška Gosposvetska cesta 5t 7» Velika zaloga vsakovrstnih vin. ] telefon interurb. 127 dobavlja po najnižjih dnevnih cenah vsako množino živih in zaklanih govedi, debelih prašičev in pršutnikov. — Ima vedno v zalogi garantirano čisto svinjsko mast. Teodor Korn Ljubljana Poljanska cesta št. 8. se priporoča cen), občinstvu za izvrševanje vsakovrstnih kle« parskih in vodovodnih inštalacijskih del ter za pokrivanje -I - - I - _ ..I | S—II— streh. Vsa stavbinska in kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Proračuni brezplačno in poštnine prosto. Popravila točno in po najnižji ceni. Pločevinasta ambalaša kakor kpnse za firnež, olje, bencin, doze za barve, kandite in konzerve. , Največja izbira naj novejših, najtinejših in naj cenejših oblek za gospode, dame in otroke r Slišal Im JUbnM. Cena 18 kron. Izdala in založila Mestni trg 5 - 6. Mi kiama" i IVAN ZAKOTNIK, mestni tesarski mojster Telefon 379 LJUBLJANA Dunajska c. 46 Vsakovrstna tesarska dela, kakor: moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile. tovarne, cerkve In zvonike: stropi, razna tla, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje Itd. lral mostov, ježev in mlinov. Pan lam Ion Mija. Radi selitve se ni mogla tvrdka pridružiti k semnju. Velika zaloga šivalnih in pisalnih „Adler“ strojev in koles z znamko „Styria“, „DQrkopp“ „Waffenrad‘‘ (orožno kolo). IVAN JAX in sin Ljubljana. ! 0 3 u 1 £ Novol Nevol JOSIP KOSTANJEVEC: KRIVEC roman I UM. [n liti. M11- ta nun o « Mi n m m i um n Menki ml ' '.BIBiaWi=- .. . -o 3 < 7T O) Si O klobukov za dame in gospode, nadalje velika izbira klnčanih in praznih damskih klobukov. KlobuCarna in modisterila BarborK - Završan Ljubljana, Mestni trg 6 — 7. Tovorni avto „Fiat“ 38 PH, 1000 zabojev 560 X 400 X 400, 2500 zabojev 425 X 225 X 200 stavblnskl les raznih vrst, vsled preureditve podjetja zelo ugodno naprodaj. Naslov pri ALOMA COMPANY, d. z. o. z. Kongresni trg 3 oziroma »Ljubljanski veliki semenj", paviljon E, oddelek 2. I. SANDRIN LJUBLJANA. Velika zaloga f f Q J kož, podplatov, gonll- vsakovrstnega Ul o 11 j (X nih jermenov in boksa na debelo. TRESI MESTNI TRG 6. na s: Mestna občina Kočevje razpisuje službo občinskega tajnika. Prošnje je vlagati do 1. oktobra 1.1. Plača po dogovoru. Schneider & Verovšek trgovina z železnino In zaloga poljedelskih strojev UublJana, Dunajska cesta it. 16. priporoča prvovrstne poljedelske stroje, stroje in orodje za rokodelce, stavbeni materijal in kuhinjsko opravo. ========= Na debelo in na drobno. ======== FRAM RAVNIKAR mestni tesarski mojster 125. • Telefon fla «5. I "OBj pristen domaC brinjevec prodaja samo na debelo. Parna veleij?aniom« Robert Dlehl, Celje (MIA Novo došlo! Posteljno perje Fino perje (Caunen) Preproge Posteljni predložkl Gradi za madrace Platno za sla mn jake Nanking lniet Brišnike Kuhinjske brisače Umivalne rute Voščene rute Posteljni vlolkl po najnižji ceni pri K. VVORŠČHE, Maribor, Gosposka ulica štev. 10. izvršuje vsa v njegovo stroko spadajoča dela In sicer vodno In nadtalno ter umetno tesarstvo. Parna žaga In strojne delavnice Prevzemam po danih, kakor tudi lastnih načrtih zgradbo mostov, jezov, hiš, vil ter razne gospodarske in industrijske stavbe, stolpne strehe, kupole In cerkvena ostrešja, balkone, vrtne utice, verande ter razna druga vrtna arhitektoniina dela. Stopnice, dekorativne stropove ter dekorativne stenske opaže, Zn razne Industrijske stavbe opozarjam zlasti na moje patentirane nosilce za večje proste razpetine od 12—50 m. Razstavljam v paviljonu stavbene stroke in lesne Industrije. Parna pekarna Jean Schrey-a naslednik Jakob Kavčič LJUBLJANA GRADIŠČE naznanja slavnemu občinstvu, da lahko večkrat na dan postreže s ivežim In vsakovrstnim pecivom. Priporoča se za najobil. naročila. Prodaja se v naslednjih prodajalnah: Prešernova ul. 26. M. Strauss, Škofja ul. M. Bergant, Spodnja Slika 61. Zanoškar, Poljanska c. Žabnfkar, Kongr trg 5. Svetel, Tržaška c. Cernak, Tržaška c. Kat. Konzule, mlekarna, Poljanska c. 'SS4BS5 Razpošiljalna Schinab l Bizjak LJUBLJANA, Do vrni trg 3. Špecijalna zaloga angleškega sukna, dežnih plaščev in vseh krojaških potrebščin. Promenadne, modne in športne obleke, površniki, raglani itd. itd. Konfekcija za gospode in dečke ter moderna izdelava oblek po meri v lastnem modnem salonu po najnovejših krojih. Solidne cene! Soliden izdelek! Zunanja naročila se izvršujejo tožno po poštnem povzetju! Zahtevajte vzorce. •* Razstava lastnih izdelkov na Ljubljanskem velesejmu od 3. do IZ. septembra 1921 (paviljon H it. 270). NUDIMO: *j|p| Glavnike, lasne zaponke, kol lene zaponke; Nože, vUlce, iflce. leseno robo; - Parfum, motilo za brke, puder, brlljantinej Veziva, čipke, vrvice; Trakove za ievlje, steni. naramnice; Brože, prstane, uhane; Gumbe, aukanca: Svininike, pereea, sob«. Ščetke vseh vrst! !n vso ostalo galmterijeko In airberike robot Prodaja eamo na veliko 1 Predaja aamo M velik«! BRAČA SVJEZIC, ZAGREB Telefon 23-44. Petrlnjeka ul. 5. Telefon 33*14. R. THiklauc, Ljubljana Pred Škofijo štev. 3, Lingerjeva ulica priporoča sukneno, manu-fakturno In pleteno blago. Prodaja na debela id Mr. x frtamijm lota 1851. Prodaja posode. Porcelan, emajlirana in luksuzna posoda no vrtu Resljeva c. 4, od 12. do 24. t m. ANA KUC nllteij M. Matke ZBpiiLizved8BKdet.nl LMIjaDa. KSDoretni tro 15 (pri gitki urbvi) 20 ppima klavirjev In pianinov Fčrster, BOsendorfor, Heitzman etc. razstavljenih za čas sejma. JANČIGAJ & GAGEL UUBLJANA, KOLODVORSKA UL. 8. Prodajamo od dnu mpni doklvr atsga traja pe konVnrentni ceri: PflZM! moJke čevlje, prlma telečle usnje po K 400-— molu« čevlje, prlma boi usnj« po K 450—. Koloture za štednjake (Herdringe) rešetke za peči (Roste) i sav fini trgovaČki lijev izradjuje I dobavlja: ipaonlca žeijeza tlSMBVMa tvornice Strojeva u Bjeiovoru. Centrala: Ljubljana, Rimska cesta Z M. Kuštrin Tehnični, elektrotehnični in gumijevi predmeti vseh vrst na drobno iu de* beto. Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorno automoblle tovarne Walter Martiny. *— HydravllCna stiskalnica za montiranje gumijevih obročev v centrali, Ljubljane, Rimska cesta 2. — Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov ne vse kraje, za kar je na razpolago tO Jo* Bzasas vornih automobllov. Ljubljana, Maribor, Beograd, Podružnice: Dunajska c. 20. Jurčičeva ul 9. Knez Mlhajlova tel. št 470. tel. št. 133. ulica Z > f M S v Jc i £ a •wm E t J S ss Najnižje cene! Najnižjo cono! VULKAN tvornica gumijevih i zdel kov v Kranju izdeluje prvovrstno podpetnike. cr < n I s o TJ 2. S' s o s *» sr S m S Čisto domače podjetja! Restavracija Južni Kolodvor1 Maribor. Priporočam slavnemu občinstvu dobro domače vino In dobro kuhinjo po najniZjih cenah. Franjo Stlkler, rastavratar IKSedif, Rakove s Zanki tarna kemičnih in pudRinskiii bara ter lakov. Centrala: Ljubi jan«. D. z o. z. Skladišče: Noviaad. Brzojavi: TfUrikl. Ljubljana. — Talafen 64. Em a ji ni laki. Pravi firnež. Barva za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: Barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweifl), strojno olje, karbonilej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. „MERAKL“. Lak za pode. »MEKATOA Liwo!eum lak za pode. »MEKAKL". Emajlni lak. „ME1£AKL“ Bruno line. Ceniki se začasno ne razpošHfafof sasssssrai^j Zaloga pohištva Karel Preis-a, v Mariboru, se je preselile v Gosposko ulico it. 20. Plrhanova hiša velika zaloga lesenega, železnega tn tapetniškega pohištva. Ceniki na razpolago I Na debelo! Eksport! Na drobno! ms3sss2smm h. SELJAK StrimBSfiB wa a m&jawa.aa& v Balkana. Priporoča p. n. trgovcem svojo veliko zalogo in bogato izbiro manufakturnega blaga po najnižjih konkurenčnih cenah. ( Solidna in točna postrežba zajamčena. Ljubljana — Praha. Prva češka tvornica usnja za mobilije in knjigoveze. Vrhno usnje vseh vrst. HAKAGAttASE usnjeni izdelki. Velika zaloga čevljev. Karlovška cesta 2, — Prešernova ulica 52. Čretnik Jože Jf| graditelj mlinov in žag, St. Jurij ob južni železnici se priporoča vsem cenjenim interesentom za zgradbo mlinov in žag. Priporoča osobito lesene jermenice lastnega izdelka. Lastni paviljon, enodružinska stanovanjska hišica, vse* buje: dve sobi, I kabinet, kuhinjo, sobo za služkinjo, kopalno sobico, shrambo. Zastavljena ploskev 73 m9. Dobavljamo celo leseno konstrukcijo z vsem tesarskim, mizarskim, ključavničarskim delom približno en mesec po naročilu; na licu mesta postavljeno v približno 3 tednih. Cena za I m2 zastavljene ploskve lOOO do 2000 kron po obliki tlorisa. Radi razpustitve moje zaloge ur pošiljam tekom 20 dni vsakemu pošiljatelju tega iz časopisa izrezanega oglasa eno krasno remotttoir« uro (za gospode), dobre kakovosti, dobro idočo 30 ur brez navijanja, ter s triletno pismeno garancijo, za reklamno ceno 40 mesto 85 dinarjev. Denar se pošlje franko naprej v priporočenem pismu. Uro se pošlje takoj priporočeno. Povzetne pošiljatve le tedaj, če se pošlje 10 dinarjev naprej. Obvestilo Imam v zalogi vse sokolske potrebščine, kroje, telovadne obloke, ievlje, ovratnike gumbe za člane in Slanice. Ceniki na razpolago 1 PETER CAPUDER Zdravo! Dobavitelj J. S. S. Stavbno in umetno mizarstvo A. ROJINA in KOMP. m. 460 Uiibllana SVftSSi. STAVBNI ODDELEK POHIŠTVENI ODDELEK SLOMŠKOVA ULICA 16 KOLODVORSKA ULICA Q ledaluje: okna, vrata, portale, izdeluje: spalnice, jedilnice, sa~ obatenje, strop« itd. v vsaki Ione, pisarn, in hotelske opreme {množini od najenostavnejše do itd. v vsakem slogu iz mehkega najfinejše isvedbe. in vsakovrstnega trdega lesa. iBfmDdBPniis urejeno podjetje! onudbe in načrti brezplačno. Papirna industrija Anton Janežič LJUBLJANA, FfiorBlanska ulica štev- 14« Zaloga vseh vrst šolskih zvezkov in poslovnih knjig. Prvovrstno blago! NalniSJe cene! papirna trgovina in knjigoveznica, Uublianav Sv. Petra cesta St. 2. Ima vedno v zalogi vse vrste papirja, trgovske in poslovne knjige, pisarniške in šolske potrebščine. : : Založništvo solskih zvezkov lastnega izdelka. : : :::::: Naročila po poiti z obratno pošto. == Delavnica {rev Taško Djordjevič SKOPLJE, Ledi pedieft 105 priporoča vsem prekajevalcem, in prekupcera nakup prvovrstnih črev za izdelavo klobas, kranjskih klobasic, salam i. t. d. Prodaja na debelo in drobno. Razpošilja se po celi državi po poštnem povzetju. Zahtevajte cenik. Tftehanična vrvarna, terilnica, predilnica Anton Šinkovec, Kranj - Grosuplje Centrala: drosuplje. Celeton: Grosuplje l razstavlja svoje izdelke na Ljubljanskem velesejmu paviljon C št. 39, katerega obisk se uljudno priporoča. SLOVENSKE ESKOMPTNE BANKE Telefon it. 3, fcHOMpBU.1 _______ MOTO" Ksusa PNEVMATIKA - v*l deli in oprema v. • • v, en gross en detall J. GOREČ, j Ljubljana, Gosposvetska c. IV. i ■’ i Semeni: Pavillon H štev. 250. Vedno velika izbir« v »oh vrat bombala, sukanca, kvačkanca, nogavic« se. dame In gospode, tar galanterije na debelo, Karol Prelog, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje štev. 1!. Popolnoma varno naložite svole prihranka v reglstrovana zadruga z omejeno zavezo THarijin trg štev. 8. ob Ljubljanici. Podružnica v TTturski Soboti in Dolenji Lendavi oddani. Velikost 17 do 90 hi. Izven tega tudi razstavljalni sod z 320 hi, skoraj nov. Ponudbe pod „SODOVI“ na Anončno ekspedicijo GAJSSER, Maribor. POZOR! Strojne tovarne in livarne d. d. Ljubljana. Se por dni na ogled v paviljonu E, it 81. Podstavek za razlikanje športnih čepic, za razlikanje rokavov v ramah ter istih za izso* parjenje v ramah in okoli vratu. Zaključena so obila naročila. Model se tudi proda, izumitelj ANTON ZAVODNIK krojaški mojster, Kranjska Gora, čistih, brez odbitka rentnega in invalidskega davka, večje stalne vloge z odpovednim rokom in vloge v tekočem računu pa po dogovoru. Daje posojila vsake vrste svojim članom, eskompt menic, inkaso faktur in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo. Ustanovljen v septembru 1919. Neposredno pod državnim =.. nadzorstvom. - ■■■1 ■"■■■ Brzojavni naslov: Jugoslovanski kredit Ljubljana. Celofan it. 54. Čekovni račun št. 11.323. mm vožnja'ro worjm samo 6 pni. '« ' lid^. Mi fattMHM II. * - n"'!•* Natanfaa pojasnila daj. ealno: koncesijska potovalna ^pisarna tvrdke ivah KRAKER Kolodvorska ulica 41, JUGOSLAVIJA1* 11. septembra 1921. •w Priznano najboljši, lastni Izdelki UH! ffWf| iz belega finega papirja in moder- gm SPB Hrti nih ovitkov dobavlja vsako množino Ufe 5' * * ^ ' '* ♦ * • V P v , ‘ Zvezna tiskarna, Ljubi Im Wolfova ulica štev. 1. Wolfova ulica 1 Telefon štev. 359. Poštni predal 74. SSMiŽ Izdeluje vsa tiskarska dela: časopise, brošure, knjige, tabele, note, razglednice, umetniške slike, trgovske in uradne kuverte, pisma, vizitke, koledarje itd. Ima moderno stereotipijo, rotacijo, brzotekoče stroje, tigelne, stavne stroje, krasne moderne črke in okraske. Ima moderno knjigoveznico, ki izdeluje vsa knji- JUGOSLAVIJA*, 11. septembra 1981 «I«MQ Dobra knjiga je najboljši prijatelj Albreht Ivan: Slutnje, pesmi . . . ....................broš. K 8* Glaser Janko: Pohorske poti, pesmi ..................... „ „ 8* Pugelj Milan: Mimo ciljev, novele..................... Golar Cvetko: Kmečke povesti.................... Romanova Marica : aopek samotarke, novele . , . . „ „ 10' Azov in Teffi: Humoreske, zbirka ruskih grotesk ... „ „ 10' Stuhe Janez Ev.: Slovenska narodna mladina .... „ „ 15 Seidelc Ferdo: Rastlinstvo naših Alp ...... Kurentov Album, humorističen almanah s karikaturami 5 Zbirka rudarskih in fužinarskih izrazov ...... „ „2 Machiavelli N.: Vladar „ „20' Gruden Igo: Karcls . . ^ • „ ,, 24 „ „ Primorske pesmi . . . ....... „ „ 24* Albreht — Gaspari: Mlada Greda navadna 40' Knjižnica »Jugoslavije' 1. zv. Larisch: Razkrinkani Habsburžani II- izd. . . . broš. K 10* n. in III zv. Levstik VI. : Višnjeva repatica, satiričen roman v dveh delih ....... „ „40* v plati V. zv- Waldova O.: Vera, roman ........ broš. K 20 ZVEZNA KNJIGARNA" V LJUBLJANI, Mariih) trg 8 To posojilo je investicijsko ter se bo porabilo izključno v svrho splošnega dobrobitja kakor; popravilo, izvršitev in razširjanje železniškega prometa, stavbo novih in dovršenje započetih železniških prog, napravo in popravila pristanišč, cest, potov itd. Nominalni iznos posojila je Din. 500,000.000 izdan al pari v kosih po Din. 100, 500, 1000, 5000 in 10.000 v 50.000 serijah po 100 številk, obresti so 7°/0 na leto ter se izplačujejo dekurzivno brez vsakega odbitka v polletnih kuponih in to 15. marca in 15. septembra vsakega leta pri vseh javnih blagajnicah in zato pooblaščenih denarnih zavodih brez odbitka kakoršnega koli davka, koleka in takse. Prvi kupon se izplačitfe 15. marca 1922, V teku 10 let se to posojilo ne mere konvertirati, niti v tem času obrestna mera znižati. V slučaju, da se posojilo po preteku 10 let konvertira, mora se imejitejjem obveznic ponuditi izplačilo v nominalnem iznosu. Posojilo je amortizacijsko ter se izdaja na 50 let. Amortizacija počinje 4 leta po emisiji, ter se vrši enkrat na leto pri Generalni direkciji državnih dolgov z žrebanjem ali odkupom po določenem amortizacijskem načrtu, ki je na obveznici natisnjen. Posojilo je zavarovano z hipoteko, a potrebna svota za anuitet (obresti in amotrizacijo) stavila se bo vsako leto v budget (državni proračun), za pokritje pa bodo služili pred vsem dohodki dotičnega investicijskega objekta. Kuponi zastarajo 5 let potem, ko so zapadli, a izžrebane obveznice 30 let po žrebanju. Posojilo bo kotirano na vseh domačih borzah. Obveznice tega posojila so ravnopravne ostalim državnim obveznicam, uživajo pupilamo varnost, morejo se polagati kakor kavcije, upotrebljivati za fonde, ustanove, depozite pri vseh javnih blagajnah in privatnih podvzetjih. Obveznice se morejo lombardirati pri Narodni banki Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter njenih podružnicah po zakonitih predpisih. Obveznice in kuponi tega posojila so prosti vsakega sedanjega in bodočega davka in doklade, kakor državnih tako tudi ostalih (oblastnih, okrožnih sreznih in občinskih) kakor tudi vseh taks in pristojb v kraljevini. pri vseh denarnih zavodih Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pod zgoraj navedenimi pogoji (za vsakih 100 Din. obveznice Din. 100 v gotovini). Za kontrolo porabe tega posojila se bo izvolil posebni parlamentarni odbor. Ko bo celo posojilo porabljeno, podal bo minister financ Narodni skupščini Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev poročilo o skupni porabi istega. Beograd, meseca julija 1921 Minister financ: Dr. Kosta Kumanudl, l- r. Odgovorni urednik: Dominik Ceblnu kdftjt konzorcij dnevnika »Jugoslavija«. Tiska »Zvezna tiskarna« X