Posamezna številk# BH O.IB HdratPdnkiiSote Uprava Klagenfurt, FosUacli 115 / Uredništvo v Klagenlurtu / Naročnina (se plača naprej) mesečno г dostavo na dom KM 1.— (viujučno KM U,20 za dooadalce) / Odjavo naročbe tega Usta za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno Ш le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter stolpec Stev. 84. Krainburg, 24. oktobra 1912. Leto 2. Nova grozna prekršiteT mednarodnega prava Angleške bombe na obvezovališče Odbiti poskusi priti čez Don - Uspešna bitlia v zraliu nad Egiptom Oberkommando der Wehrmacht je dne dne 21. oktobra objavilo: Vztrajne slabe vremenske prilike so včeraj škodovale bojnemu delovanju v zahodnem Kavkazu. Navzlic temu so nemške čete e pomočjo zračnega orožja pribojevale novo ozemlje za nadaljevanje napada. V Stalingradu boji še trajajo. Protiletalsko topništvo zračnega orožja je na Volgi potopilo neko tovorno ladjo. Zračno orožje je podnevi in ponoči napadalo sovjetska prevozna premikanja, železniške naprave in letališča vzhodno od Volge. Med Volgo in Donom so Sovjeti podvzeli od severa sem svoje razbremenilne napade z na novo pripeljanimi močnimi silami pehote in oklopnjakov. Ti napadi so se zrušili ob visokih sovražnikovih zgubah še pred našo fronto. Štirideset bojnih oklopnih vozov emo uničili in pripeljali številne ujetnike. Italijanske in romunske čete so odbile več sovražnikovih poskusov priti čez Don, pri čemur je nasprotnik imel visoke zgube. Nad egiptovsko fronto se je vršila silna bitka v zraku z močnimi skupinami sovražnih letal. Nemški in italijanski lovci ter protiletalsko topništvo so pri tem dosegli velik uspeh, sami pa imeli le majhne zgube. Natančni podatki še niso došli. Nemški lovski bombniki so nadaljevali svoje napade proti letališčem na Malti. V sueškem prekopu, so nemška bojna letala v noči na 20. oktober potopila neko sovražno petrolejsko ladjo s 5000 brt. Nekaj britanskih letal je priletelo včeraj nad severno Nemčijo. Posamezne odvržene bombe so povzročile zgube med prebivalstvom in škode na poslopjih. Protiletalsko topništvo je sestrelilo eno letalo. Severno od Shetlandov smo z bombnim zadetkom poškodovali neko sovražno trgovsko ladjo. V enoletnih težkih bojih južno od Ilmen-skega jezera se je tako v napadu kakor v obrambi posebno odlikovala |^-Totenkopf-division, ki jo vodi z odlikovanjem Eichen-laub zum Ritterkreuz des Eisernen Kreu-zes (hrastov list k vitežkemu križcu železnega križa) odlikovani ^f-Obergruppen-fiihrer E i o k e. Nadalje Oberkommando der Wehrmacht objavlja: Dne 20. oktobra »o na severnoafriški fronti britanski lovski bombniki podnevi napadli neko nemško glavno obvezoval i š č e, ki je bilo razločno označeno z rdečim križem. Šotor za operacije je bil uničen. Med ranjenci in sanitetnim oseb-jem so bile zgube. Britanci torej zavestno in brez vsakega ozira na najprimitivnejša pravila človečan-stva nadaljujejo svoje mednarodnemu pravu protivno ravnanje. Oberkommando der Wehrmacht mora iz tega sklepati, da britanska vlada ne polaga več nobene vrednosti na to, da bi vztrajala pri ženevski konvenciji Zračna bitka nad Egiptom: 61 soi/rainih lelal sestreljenih Vzlic ploham prodor skozi sovražne poljske položaje na Kavkaza Oberkommando der Wehrmacht je dne 22. oktobra objavilo: V zahodnem delu Kavkaza so nemške planinske čete, d asi je deževalo kakor pri nalivih, po hudih bojih v hišah zavzeli dve važni vasi in uničili pri tem en sovjetski polk strelcev. Pripeljali smo nad 1200 ujetnikov in uplenili sedem topov, 127 strojnic ter številna druga vojna orodja. Južno od Tereka se vrše krajevni boji. V boju za Stalingrad smo v trdovratnih posameznih napadih zavzeli zemeljske bunkarje in barikadne položaje, ki so jih žilavo branili. Težišče nemških zračnih napadov so bila sovražna oporišča v severnem delu mesta. Neprestani razbremenilni napadi proti fronti severno od mesta Ozadje SlmoTičeTega puča 1941. 1. Zločinska politika Anglije Prejšnji jugoslovanslti poliHlf potrjuje anglešiio Itrivdo Bcigrad, 23. oktobra. Vsak realno poli« lično misleči človek je moral ob puču jugoslovanskega generala Simoviča v marcu 1941. uvideti, da je s tem zapečatena usoda srbetva, to je, da je moral priti začetek konca. Ravno tako jasno je bilo tudi, da niso Simovič in njegovi privrženci v tej va-banČni akciji igrali samostojne vloge, da 80 namreč predstavljali več ali manj marionete v rokah Nemčiji sovražnih držav. Tu imamo zopet nov dokaz, ki ga potrjuje sestavek Spalajkovča, bivšega jugoslovanskega poslanika v Petrogradu, Parizu in Bemu, enega izmed najbolj znamenitih jugoslovanskih diplomatov, kateri sestavek je priobčil v časopisu »Srbski narod«. Dr. Miroelav Spalajkovič piše med drugim, da ee je lahko iz pogovorov s knezom namestnikom Pavlom februarja in marca 1941. prepričal, da ta zasleduje v zunanji politiki izključno jugoslovanske interese, čeprav je osebno eimpatiziral z Anglijo. To velja tudi Se za čas potem, ko je kronski •vet sklenil, da se podpiše pristop Jugoslavije k trojnemu paktu. Angleška stran ee je pa do zadnjega trenutka močno trudila, da prepreči podpis tega pakta. »Ko se vse to ni posrečilo, so segli po zadnjem eredstvu, puču, ki je bil že pripravljen.« Jugoslovanski politiki, in sicer tudi tisti, ki so kot prvi prešli k Simoviču, so po mnenju Spalajkoviča točno vedeli, da je bil pristop Jugoslavije k trojnemu paktu, edina možna reAitev. Vsakemu je moralo biti jasno, da srbski narod po Žrtvah y prvi svetovni vojni ne more v drugič prevzeti enakih in mol-da še večjih žrtev. Bila je sveta 'tdžooet acbakib soUlikov ia жфвкв gence, da bi se bili brigali bolj za usodo naroda. Spalajkovič ostro obsoja takratne jugoslovanske politike in pravi, da niso izpolnili svoje dolžnosti. Njihova neumnost je bila večja kot njihov patriotizem in njihova ambicija je bila večja ko glas njihove vesti. Te izjave politika, ki je jugoslovansko vladno politiko točno poznal in tudi pravilno znal oceniti, dopolnjujejo sliko, ki si jo je neprizadeti opazovalec napravil že po puču generala Simoviča, kateri je bil napram narodu in državi zločinski in brez vsake odgovornosti. so bili s pomočjo nemških in romunskih zračnih sil popolnoma razbiti. Bojna razdejanja so nadaljevala razdejanja sovjetskih zvez v njihovem ozadju vzhodno od Volge. Na ostali fronti ni bistvenih bojnih dejanj razven delovanja lastnih udarnih čet in obrambe posameznih sovražnih sunkov. Južno od Murmanska je presenetljiv napad zvočnega orožja na neko sovjetsko letalsko oporišče povzročil razdejanja iri požare. V zračni bitki z dne 20. oktobra na egiptovski fronti, o kateri smo včeraj poročali, so sestrelili italijanski lovci 44 in nemški lovci enajst, protiletalsko topništvo vrh teg^ šest sovražnih letal. Dne 21. oktobra so lovci in protiletalsko topništvo zbili dvanajst nadaljnjih sovražnikovih letal na tla. Zavezniške zračne bojne sile so zgubile dvanaj-t letali Tudi včeraj in v pretekli noči so bili cilj napadov nemškega in italijanskega zračnega orožja letalska oporišča in druge naprave na otoški trdnjavi Malti. Zaradi napada mešane sovražne letalske skupine na zahodno francosko ozemlje je imelo francosko prebivalstvo zopet zgube, stvarne škode pa so bile majhne. Lovski letalci so sestrelili tri štirimotome bombnike. Vrh tega je sovražnik zgubil podnevi severno od Bresta in nad južnim delom zasedenega francoskega ozemlja po eno letalo. Lahka nemška bojna letala so včei-R] z dobrim učinkom napadla z bombami težkega kalibra v vojni važne naprave v jugozahodni Angliji in zbirališča britanskih čolnov za izkrcanja. V pretekli noči so bojna letala'bombardirala vojaške cilje v vzhodni Angliji. Hud odpor na Kaikazn zlomljen Boji s čiščenjem v „Rdeči barikadi" - štirje Britanci sestreljeni Oberkommando der Wehrmacht je dne 20. oktobra objavilo; V gorovjih zahodnega Kavkaza, ki je izredno gozdnato, je bil navzlic neugodnim vremenskim prilikam zlomljen hud sovražni odpor v bunkarskih položajih. Na prelazu proti Tuapse je bila ob cesti sami vzpostavljena zveza obeh napadnih skupin, ki sta v boju napredovali severno in južno od ceste. V odseku ob Tereku so se izjalovili sovražni nasprotni napadi. V zračnih bojih je bilo sestreljenih deset sovjetskih letal. V severnem predmestju Stalingrada ■o nemške čete iztrgale Sovjetom neko na-daijnjo skupino hii. Boji za čiščenje tvor-niškcga sveta v tovarni orožja »Rdeča barikada« še trajajo. Letala za boj iz bližine M bombfđiraJ* zIuU {ообоо. izgrajena, «p,o> riSča tvornice »R d e č i o k t o b e r«. Skupine bojnih letal so na področju ob spodnji Volgi uničile več prevoznih vlakov, nekega vlačilca in šest odstavljenih letal. Na fronti ob Donu so romunske čete zavrnile sovražni napad. Na fronti ob E1 Alameinu so lahka nemška in italijanska bojna letala napadla britansko zbirališče oklopnjakov in avtomobilov. Spremljajoči lovci in rušilci so sestrelili štiri britanska letala. Nemške in italijanske zračne bojne sile nadaljujejo z napadi na britanska letališča na M a It 1. V vzhodni Angliji je nemško zračno orožje izvedlo včeraj obsežne napade proti vojaškim ciljem in v vojni važnim na- Bcmun, ... Svoboda evropske prehrane Ta vojna je z vso jasnostjo pokazala, kakšne nevarnosti so v tem, če je narodno gospodarstvo preveč navezano na svetovno gospodarstvo in naposled od le-tega popolnoma odvisno. Najnatančneje se to kaže pri državah, kakor Nizozemski in Danski, ki sta obe. imeli visokovredno t gospodarstvo požlahtnenja, nista pa imele svoje podlage za krmo, da bi tudi le približno lahko ob-draale stanje živinoreje, kadar so onemogočeni dovozi. Obema tema državama je bilo, sicer že po ottavanski pogodbi (1933), v kateri je Anglija zaradi težkoč prodaje dovolila dominionom empira prednostne pravice in tako prizadejala težko škodo svojim drugin. trgovskim tovarišem, sporočeno, da propagira Anglija sestav svetovno gospodarskega vodstva dela le toliko časa, dokler ima za svoje lastne proizvode dovolj možnosti, da jih spravi na trg. Vendar se takrat niti v Haagu niti v Kopenhagenu niso mogli odločiti, da bi si iskali bazo za krmo in področje za razpečavanje v svojem lastnem zaledju, namreč v Evropi. Obe državi sta sedaj, ko sta v tej vojni odrezani, končno spoznali, da jte, čeprav se nahajate na periferiji, vendar le Kontinentalni državi in da se morata tudi v lastnem interesu ravnati po potrebah kontinenta. Izkazalo se je, da se ob političnih dogodkih svetovnogospodarska delitev dela ne da izvesti. Na cej okolnosti ne spremeni nič dozdevni proč vi t, ki smo ga doživeli pred prvo svetovno vojno. Ravno tako pa ne smemo sedaj zabresti v nasprotno doktrino, da bi smatrali za zaželeno avtarkijo vsake male države. Da se zagotovi svoboda prehrane vse naše celine, moramo tudi združiti vso celino v eno avtarkijo in z daleko-vidnimi smernicami gospodarstva v tem velikem društvu izvesti delitev dela, ki ga bodo deležni vsi evropski narodi. Zmotna je domneva, da se kontinentalne države ne bi mogle prehranjevati iz lastne zemlje. Naj se glede tega poslužimo Nemčije kot primera: še v letu 1927. je znašala stc^nja samopreekrbe le 65%, v letu 1939., ko je nemško kmetijstvo v proizvajalni bitki mobiliziralo vse svoje sile, je Reich svojo lastno oskrbo že lahko kril do 83%. Pomisliti pa je pri tem, da razpolaga Nemčija (Alt-reich — prejšnja Nemčija pred priključitvijo Avstrije) le z 31 ha prehranjevalnega prostora za 100 prebivalcev. Sledeča tabela naj daje razpregled o prehranjevalnih prostorih v raznih evropskih državai. Prehranjevalni pcoetor ва 100 preMvalcev v ha Belgija . ... 15 Nizozemska . . 15 Velika Britanija . 17 Švica . ... 31 Norveška ... SI Nemčija (Altrelch) 31 Italija Bivša Avstrija Luxemburg Bivša Cehoelov. Grčija , . , Albanija . , Portugalska . 38 39 40 43 45 45 48 Bivša Poljska . . 59 Francoska ... 60 Bivša Jugoslavija 60 Švedska ... 63 Svobodna država Irska (Eire) . 68 Ogrska .... 69 Finska . . , . 71 Bolgarija , , 73 Romunija « • • 76 Danska « ■ • 76 Španija . ... 84 Ta razpredelnica dokazuje, da največ evropskih držav razpolaga z veliko ugodnejšimi prehranjevalnimi prostori kot Nemčija. Pred vojno 1939. leta se je kontinentalna Evropa Idilično do 90% preskrbela z živili lastnih pridelkov, s čimer pa ni povedano, da bi bili po povišanju za 10% krite por trebščine docela. Nasprotno je treba stremeti za tem, da se dosežejo vedno večji uspehi, da naraste blaginja in da naraščajoče število prebivalstva ne pride zopet do pomanjkljive prehrane. Vrhu tega pa ni cilj naciooalnoeociali-stičnega vodstva gospodarstva, da bi se popolnoma izključilo iz svetovnega gospodarstva. Saj je dovolj proizvodov, ki jih mi ne moremo proizvajati že zaradi klimatič-nih prilik ne, kakor je to slučaj, pri rižu, koruzi, bombažu itd., ki v naših širinah le ■ tešaro uspevajo. Vseeno pa mora biti cilj evropske gospodarske politike, da napravi celinsko Evropo popolnoma neodvisno gl*, Rf ran 2. — Ster. 84. KARAWANKEN BOTE Sobota. 24. oktobra 1942. d i je kos vsakemu preprečanju od zunanje strani, pa tudi vsaki slabi letini. V to evrho sta, potxebnl pogoj na eni strani načrtno %iapodan*ko vodstvo na drugi strani pa dal^kovidao vodstvo potrošnje. Kmetijstva evropskih držav morajo povečati svoje do« иозе na hektar, kakor je to Nemčija storila v proizvajalni bitki in Italija v bitki pridelovanje pšenice; zgolj s tem je na-?;;mu zavezniku uspelo, da je znižal skupni U7t)z pšenice od 40% v letu 1924, na 2% v lotu 1938. Čeprav tu pa tam otežkočijo kUmateke ^ilike povišanje, vendar nemogoča ni, in v Evropi je še veliko ledine; tako na pr. bilo v Franciji v 1939/40. neobde-b-.ie najmanj 1% do 2 milijona ha orne remije. Zgolj obdelovanje teh površin, tako pravi Staatssekretar Herbert Backe v svoji knjigi >Um die Nahrungsfreiheit Eu-l opafi« (Za svobodo evropske prahrane), ki јз je založil Wilhelm Goldmann Verlag v Leipzigu in na katero opozarjamo s posebnim poudarkom, bi bil lahko odpravil primanjkljaj pšenice na evropski celini. Cilj, c'oseči svobodo evropske prehrane, pa bomo nogli le takrat doseči, če se vsi narodi kontinenta združijo v eno skupnost življenjskega prostora. Za ta cilj se bojujejo danes vojaki vseh evropskih narodov, ki se zavedajo svoje odgovornosti, napram onim silam, ki stremijo za tem, da bi evropski narodi notranje raztrgali same sebe, da bi jih potem mogle čimbolj neovirano izžemati, Fxiedrich Hoistmann Ш čete so zasedle Liberijo Po Islandiji In Iranu le sedal na vrsti tudi republika črncev Bern, 23. oktobra. V Monrovlji, glavnem »eatu republike črncev v Liberiji na sapadni obali Afrike ao se izkrcale severnoameriške čete. Ze več mesecev niso USA prikrivale, da bi rade to republiko čmcei( dobile popolnoma pod svojo kontrolo. Uresničenje te namere dokazuje, da ni nobena nevtralna država varna pred samovoljnim posegom USA. Jasno se zopet kaže, da atlantski zemljevid z dozdevno samoodločbo vseh narodov služi samo za to, da se prikrijejo resnični napadni cilji USA. Liberija služi po Islandiji in Iranu kot nadaljnji vzgled za to, kako brutalno se igra Roosevelt s svobodo malih narodov, ki se ne morejo sami braniti. »Danee lahko rečemo, da je bil zadnji amerikanski konvoj določen za zasedbo Liberije«. S to ugotovitvijo prizna britanska Exchange agentura, da je bila zaeedba republike črncev že dolgo zasledovan cilj. USA so zahtevale od že popolnoma pod njeno oblastjo stoječe vlade v Liberiji jasno opredelitev v korist Zedinjenih držav. Nemški generalni konzul in osebje nemškega konzulata so bili, po poročilu Exchange, že pozvani, da zapuste deželo. * Liberija je nastala leta 1821. a podporo predsednika USA Monroea, ker je kongres 1 središču slalingrajske oborožilie Odkar 30 nemške čete dne 2. septembra 1342. leta severno od StaJingrada prodrle do Volge in so močno zaprle fronto proti Sovjetom, ki so v svrho razbremenitve mesta Stalingrada od severa sem napadali z močnimi rilami oklopnjakov, ne mine dan, da se ne bi boljševiSke bojne sile z visokim številom ljudi in materiala zaganjale proti severnemu nemškemu, zapahu nalika-jačepiu položaju ob Volgi. Vtem ko so nem- OKKMCM Crtl Trakfenn unš tewerk .DšerttSiaski n ШеНтЛ, Roftaarrikwdr UttiUwerk MerOktšttr' i STALI NORA OSTKLAf-INSIL Г1гШ XMflnerit ИШтМТд, fmfplđti Bihnhtf s tem v sedaj mrtvem srcu vojne gradbe strojev, ki je dajala orožja za ves potrošni prostor sovjetske južne fronte. Kakor pojasnjuje naš zemljepis, je od severa proti jugu vzdolž Volge zaokrožen Icrog oboroževalnih tovarn, ki so izgrajene čez več kilometrov. Označujejo ga imena tvomice traktorjev in oklopnib bojnih vozov »Džerdžin-skij«, tovarne topov in strojev »Rdeča barikada« in kovinskega plavža »Rdeči oktober«. Dalje proti jugu leže rafinerije kamenega olja in skladišča gonilne snovi, ju-gozapadno letališče in vojašnice. Veliki Severni kolodvor v Stalingradu in pristaniške naprave se nahajajo že v središču mesta, ki ima na jugu še drug veliki kolodvor na razpolago. sklenil, da so v USA živeči črnci svobodni. Ustanovili so glavno mesto Monrovijo in so poslali veliko število črncev. iz USA zopet nazaj v Afriko. 1847. je postala Liberija samostojna republika, ostala pa je radi posojilnih pogodb najmanj v gospodarskem ožini od USA odvisna država. Sedaj sili Roosevelt na svojem roparskem pohodu tudi to republiko črncev po že Izkušenem vzorcu, da se mu popolnoma podredi. Japonska naznanja težke kazni za nečloveško vojskovanje Tokio, 23. oktobra. Vrhovni poveljnik za državno hrambo general princ Higashiliuni je v ponedeljek objavil, da bo v ujetništvo prišle posadke sovražnih letal, ki so pri zračnih napadih na japonski imperij in tudi na od Japoncev kontrolirano ozemlje zakrivile nečloveška dejanja, vojaško sodišče kaznovalo s smrtno kaznijo ali z drugimi težkimi kaznimi. Ravno isto velja za Mand-žukuo ali ozemlja, v katerih izvajajo Japonci svoje operacije. Amerikanci smatrajo vojno kot nekak boljši šport, ki naj jim da priliko, da za-doste svojim potrebam po pikantnih senzacijah. Toda nikar naj ne mislijo, da je vkljub njihoven^u grozovitemu postopanju njihova dežela zavarovana. Japonci so osup-njeni nad pojmovanjem, ki so ga podali ujeti ameriški letalci tekom preiskave pred japonskim vojaškim sodiščem o njihovem načinu delovanja. Japonske — tako nadaljuje Domei — ne more pod nobenimi pogoji še nadalje trpeti takšnega zadržanja Ameri-kancev. Sedanji ukrep služi zavarovanju človeštva in naj na najmanjši obseg omeji vojno nesrečo, ki je prišla nadenj. Častni znak za italijanski ekspcdicijski zbor Rim, 23. oktobra. Dne 13. oktobra so svečano razdelili vsem udeležencem zimske vojne v Sovjetski uniji »Winterfeldzug — Ehrenzeichen« (častni znak zimske vojne), ki ga je ustanovil Fuhrer. Nemški zvezni častnik pri italijanski armadi v Sovjetski uniji je izročil znak kot prvemu generalu M e s s e u, s katerim je nato skupno izročil znake odposlanstvu bivšega itWijanske-ga ekapedicijskega zbora. $,Zgube so na žalost težke Lord Alexander prizna onemoglost Anglije - Iz USA prihajalo glasovi polni sluteni ške skupine prizadejale tukaj najtežje zgu-be in zgube oklopnjakov ogorčeno napada-jočem« eovralniku, se je razvijal boj la Stalingrad v prostoru zapadnega predmestja In "V južnih utrjenih napravah boljSevi-ške trdnjave ob spodnji Volgi. Dne 11. septembra je Oberkommando der Wehrmacht lahko javilo, da smo dosegli obrežje Volge južno od mesta, dvanajst dni pozneje pa, da smo pridobili nov svet v središču roeeta. V zadnjih treh dneh meseca septembra je potem uapel tudi napad proti aeverniin delom mesta in vdor v severno obmestje. Od konca meseca naprej, do oktobra so nemški vojaki v trdovratnih bojih za hiše, skupine hiš in zabarlkadirane položaje Iztrgali sovradlnlku oporišče za oporiščem iz njegovega severnega obrambnega polja. Dne 16, oktobra javlja Oberkommando der Wehrmacht globok #unek akupin nemške pehote in oklopnjakov v severno obmeetje, dno 16. oktobra, da je bil po trdovratnih bojih v hišah in po ulicah zavzet severni del tovarniškega meata ж veliko tvomioo traktorjev »Dierdžinakij«, in 18. oktobra, da je bila Mvzeta tovarna oroija »Rdaia barikada«. Po tej zmagi stoje naše čete v oboro-lUvanam. aradlKu stalingrajske trdnjave in Stockholm, 23. oktobra. Prvi lord amgle« ške admiralitete, Alexander, je v Spodnjem domu v torek napravil odgovorne za težke angleške zgube tri temeljne spremembe v pomorskemu vojskovanjr. Opozoril je na pomembno razširjeni akcijski radij letalstva, na neizmerno povečano operacijsko moč in uporabnost podmornic, kot tudi na izmero in razliko nemških minskih operacij. Ogovoril je o tem, da go mine kakor Iz zraka posejane. Anglija mora v prvi vrsti stremitl za tem, da obdrži svoje pomorske zveze nedotaknjene. Toda pri tem smo ravno največ zgubili, katere izgube so na nesrečo zelo velike. Končno je mislil Alexander z očitkov polnim pogledom na onstran Atlantika: »Mi gradimo še zmeraj več ladij na moža, kot pa Amerikanci z vsemi svojimi modernimi delovnimi metodami.« »To vojno lahko tudi v Washintonu zgube«, se glasi v nekem poročilu, katerega je izdal posebni odbor reprezentančnega doma za narodno hrambo. To poročilo, ki smatra popolno reorganizacijo najvišjih vojnih oblasti USA za nujno potrebno, izvaja precej ostro kritiko. Posebnemu odboru bi mprala biti podrejena razdelitev delovnih mo«či, dolžnost do delovne službe in postavljanje cen. »USA vodijo dvooceansko vojno s samo enooceansko mornarico«, je izjavil vrhovni poveljnik severnoameriške vojne mornarice, admiral King v nekem svojem govoru v New Yorku. Trenutno tonažo vojnih ladij je označil King s 750.000 tonami. Ponovno je opozoril na to, da je ustvaritev dvooceanske mornarice za USA pogoj za uspeh. Ravnatelj severnoameriškega informacijskega urada Elmer Davis svari v neki objavi ameriški narod pred lahkomiSljenlm optimizmom In dobesedno piše: »Mi smo vojno šele začeli. V prihodnjih mesecih bodo marsikatere bitke zgubljene In bomo morali prestati marsikatere težke poraze.« II ZRCMO ČA\Sa Bombni pozdrav za Norgenthaua židovski finančni minister USA v Londonu - Washington molči Berlin, 23. oktobra. Vzhodna Anglija je bila od severno od izliva Temze ležečega zaliva Blarkwater pa gori do morskega zaliva the Wash zopet eno celo dopoldne napadni cilj naših bojnih letal, V drzno izvedenih nizkih poletih so bila bombardirana prometna pota io industrijske naprave tega dela angl^kega otoka. Tovarniške naprave v Nonvichu eo bile zadete z bombami, zadete so bile železniške naprave in železniške proge, letališča so gorela. Vzhodna Anglija je doživela zopet zračni napad, ki je Imel vkljub kratkemu trajanju popoln uspeh In je prizadejal prometni mreil tega dela angleškega otoka težke poškodbe. Tudi iz vzhodne fronte javljajo nove uspehe, ki poročajo o nadaljnjem prodiranju nemških čet in njihovih zaveznikov. Kljub najtežjim prilikam se je posrečilo v zahodnem Kavkazu, da so sovjetskega sovražnika vrgli zopet nazaj. Po zlomu najhujšega bolj-šoviškega odpora so zavzele zavezniške čete v prodiranju proti Taupse važno prelazno višino in so s tem odprle novo cesto za nove pošiljke. Z napadom nemških bojnih letal na vzhodno Anglijo, pri čemur je bil prizadet tudi London, je doživel po Temzi došli židovski finančni minister USA, M o r g e n -t h a u, prvi zračni alarm, ki je bil več kot samo navadna reklama. S tem svojim finančnim posvetovalcem Morgenthauom je Roosevelt poelal preko Atlantika moža, ki zavzema Setrto meeto v vodstvu Zedin jenih driav. Žid Morgenthau nI samo finajični minister severne Amerike, temveč eden Izmed najvplivnejših zaupnikov predsednika. .(Nadaljevanje sa 2. atranl.). Duce je sprejel Relchserziehungeminletra Bernharda Rueta In se z njim približno eno uro prisrčno razgovarjal. StcvUo v tej vojni na bojnem bolju padlih visokih italijanskih vojskovodij se je po po-rodilu agencije Štefani, kot dopolnitvi k Italijanskemu vojnemu poročilu, pomnožilo zopet za eno ime; padel je general Prederico Fer-raro-Orsl, poveljnik armadnega zbora na egiptovski fronti. Angleški mornariški poveljnik v Madrasu, admiral Sir Herbert Fitzherbert, je izrazil v značilni javni Izjavi upanje, da bodo končno pregnane sovražne podmornice Iz arabskega morja. Angleški admiral je s tem priznal, da operirajo sovražne podmornice tudi v vodah med Indijo In arabskim polotokom. KaJcor 'poroda »Tokio NlCl Niči Simbun«, eta industrija in trgovina v severnem delu Sumatre že dosegli svojo predvojno prosperiteto in jo celo prekosili. Na železniških progah vozi en tovorni vlak za drugim s tovorom surovega gumija, kopre in drugih dragocenih, proizvodov. Glavni stan kvantungške armade je v ponedeljek popoldne po naredbl vrhovnega poveljnika generala Umezua objavil, da bodo v področju skupne japonsko^mandžurske obrambe ukrenili zoper sovra&ie letalce lato, kot so Japonci v ponedeljek naznanili. Prebivalstvo Portugalskb: 7,7 milijonov. Podatki zadnjega portugalskega ljudskega Štetja • navajajo za portugalsko matično deželo, Azore in Madeiro okoli 7,710.000 prebivalcev, od Cesar odpade okroglo 535.000 prebivalcev na ■ otoška ozemlja. Lizbona ima preko 700.000 prebivalcev. Skupno Ima Portugalska 309.315 žen več kot mož. Kot poročajo Iz Jeruzalema^ eo Angleži, prezirajoč hkrati varnost civilnega prebivalstva In verskih svetišč, ustanovili tako kot v Kairu sedaj pred nekaj časa v Jeruzalemu, v predmestjih starega mesta, v katerih se med drugim nahajata Omarjeva džamija in cerkev Božjega groba In v mestnem delu Zionu, ki je znan zaradi svojih starin, munlcijska In bombna skladišča. Angleški zakladnl kancelar Klngeley Wood Je predlagal v Spodnjem domu odobritev novega kredita v višini 1000 milijonov funtov In Je pri tem izjavil, da znašajo Izdatki "Velika Britanije sedaj dnevno 12 % milijonov funtov. Z ozirom na težke zgube angleškega letalstva so bistveno zvišali starostno mejo za aktivno službo v letalstvu. Medtem ko te VVaelUngton to London ža nekaj dni veselita z naznanitvijo dozdnevnih ameriških uspehov na Aleutlh, sedaj glavni stan za obrambo Alaske priznava, da so Japonci svoje garnlzije na otoku Klska pojačali In zgradili nove obrambne naprave na južni str8,nl v Port Elisabeth v Južni Afriki Je te dni eksplodiral bencinski rezcrvar e 4,5 milijoni litri bencina. « p , NajbrEe za moraHčno ojnna^enje SorfeteKO unije so waehlngtonskl krogi objavili posameznosti o zadnjih pošiljatvah ameriških čet v Damask. V teh poudarjajo, da ti ameriški oddelki čet po večini obstoje Iz specialistov, med katerimi naj bi bilo poeebno mnogo ameriških gorskih lovcev, ki naj bi jih, v kolikor to dopuščajo okoliščine, zaposlili v Iranu In Kavkazu. K temu ameriškemu oddelku čet spada baje tudi »korporal« Joe Lola. Od 2. novembra zopet normalni čas Berlin, 22. oktobra. Po' predlogu Reiche« ministra-S p e e r a kot generalnega inšpektorja za vodo in energijo je Ministerrat fiir die Reichflverteidigung (ministrski svet za državno obrambo) sklenil, da v zimi 1942/43. uvede zopet normalni čas. Prehod od letnega časa v normalni čae bo v Nemčiji izvršen v ponedeljek dne 2. novembra 1942. ob 3. uri zjutraj tj. ob tem času bodo kazalci vseh ur porinjeni za eno uro nazaj. Tudi druge evropske države se bodo priključile prehodu na normalni čas; tako bodo preprečili Ш-koče v železniškem prometu. Zopetna uvedba normalnega časa za zimske mesece ee izvrši na podlagi izkustev zadnjih let, da se poleg olajšav za vse rojake podpre v večji meri zlasti akcija šted-nje z energijo, ki jo je uvedel Reichsmar-schajl s svojim pozivom in ki jo izvaja Reichsminister Speer. V zimskih jutranjih urah, ko je fie tema, se porabi razmeroma veliko toka za razsvetljavo stanovanj, obratov, prodajaln, šol idr. poleg močnejše uporabe večinoma z elektriko obratovanih železnic In se torej kopiči z obremembo, ki se o tem času že v polnem obsegu pojavlja pri industriji. Cim krajši postajajo dnevi, tem bolj se opaža naraščanje uporabe toka v jutranjih urah. V elektrarnah morajo uporabiti, da zadostijo tej veliki, a razmeroma kratko-dobni najvišji potrebi, stroje in kotle, ki Jih ves ostali čaj v dnevu ne potrebujejo več v takem obsegu. Koncem zime bo dne 20. marca 1043. ob 2. uri zjutraj normalni čse zopet zame* njan po letnem čaau. '{'ti*'* tiiMHfilan Iiuit Uruckerci Sobota, 24. oktobra 1942. K A R A W A N K Г N BOTE stran 3. — Št€v. 84. Slari iiojalii t Mlingn General Hornung na zborovanju bojevnikov iz Kreisa dne 17. in 18. ol^tobra V soboto- 17. oktobra 194/2 je bil ABllng najlepše ■ okrašen z zastavami. Zastave stranke, vojaSke in HJ so krasile ceste in trge, predvsem prostor pri strankinem domu in športnem prostoru K.I.G. Zgodaj popoldan sta dospeli dve godbi Iz KKrntna in sicer godba državne finančne šole v P6rtschach in HJ Kla-g:nfurt. Ob zvokih godbe je korakala mladina r''>. prostor pri strankinem domu. Ob 19. url je 1 .;Чоггка1а k mirogovu Hitler Jugend z ome- GaukriegeriiihreT General Hornung govori njenima godbama, 200 pripadnikov vojnega, tovarištva ABling, z godbo ABlinger SA, kot tudi poslanstvo tukajšnje prostovoljne požarne brambe In tovarniško gasilstvo z bakljami in so korakali skozi mesto. Ob 17. url so nastopile Iste formacije k bud-nlcl in so šle po cestah. Kmalu po 8. uri so se zbrali pripadniki vojnega tovarištva ABling, toda tudi s kolodvora so prišla odposlanstva zunanjih vojnih tovarlštev Reichskriegerver-banda Radmannsdorf. Medtem je pričakovalo častno odposlanstvo . tovarištva ABling z Reichskriegerfahne In tovarniško godbo odpo-Blanetva tovarlštev Iz Kamtna.TiI so se udeležila okrajnega zbora bivših bojevnikov z 12 Belchskriegerfahnen Ves ta sprevod se je pomikal ob zvokih godbe k spomeniku padlih vojakov na pokopališču v ABlIngu, Po kratkem nagovoru KrelskriegerfUhrerja Dipl. Ing. Oroszya je položil Krelslelter iz Radmanns-dorfa Dr. Hochsteiner na spomenik venec Gauleiterja In KrelskriegerfUhrer tudi venec v Imenu KrelskriegerfUhrunge. S pesmijo o dobrem tovarištvu in himnami naclje se je zaključila počastitev v svetovni vojni padlih. Nat« so korakala vsa odposlanstva na prostor pri strankinem domu, kjer so se medtem postavile vse formacije. Nastopili so: odposlanstvo bivših bojevnikov Iz K&rntna z 12 zastavami, 1260 bivših bojevnikov Kreiskrle-gerverbanda Radmannsdorf in 50 kot odposlanstvo Iz okrožja Kralnburg, 340 mladeniCer HJ Banna Radmannsdorf, 70 mož prostovoljnega gasilstva in 60 mož tovarniškega gasilstva ABllng, 2 godbi HJ, godba ABlinger SA In tovarniška godba. Kot častne goste so pozdravili posebno GaukriegerfUhrerja Generala Hornung, Kreleleiterja Dr. Hochsteiner j a, GauverbindungafUhrerja Majorja Maler-Kalbltscha in Landrata okrožja Radmannsdorf Dr. HIntereggerja. Te eveCanostl so se nadalje udeležili tudi predstavniki stranke, oborožene sile In države. Prebivalstvo ABlinga je obkrožilo svečano okrašeni prostor. Potem ko je javil Gaukrie-gerfUhrerju Generalu Hornung Krels-l.ricgerfUhrer In Krelalelterju HJ-FUhrer Swlerzynskl, je otvoril Krelskrleget-1'Uhrer apel. V svojih izvajanjih je poudaril Kreiskrieger-fiihrer pomen dneva, ker so nastopili Gorenjci s pred nedavnim podeljeno Kreiskrlegerfahne v tovariški povezanosti z dospelimi tovariši iz Kamtna skupno k počastitvi v svetovni vojni padlih. Minula je 25 letna ločitev," stari bojevniki iz svetovne vojne so se zopet združili, v eno v velikonemški domovini. Zahvalil se je svojim tovarišem za dosedanje delovanje in jih je vzpodbujal k še živahnejšemu In najod-kritosrčnejšemu sodelovanju. Razširi naj se pri ženah in otrocih, sorodnikih in prijateljih razumevanje in voljo za sodelovanje. KrelskriegerfUhrer je javil GaukriegerfUhrerju generalu Hornung, da je Kreiskrlegerverband Radmannsdorf porastel na 16 tovarlštev z več kot 2500 tovariši. Z zahvalo Gaukriegerfiihrung za veliko skrb za družino umorjenega tovariša Rosmanna je prosil obenem KrelskriegerfUhrer, da naj se GaukrlegerfUhrung zavzame tudi za družino najmlajše žrtve partizanov, tovariša Toneitza. Posebno je poz^dravil KrelskriegerfUhrer nastopi všo Hitler-Jugend, kot bodočo nosilko vojaške časti in nemške možatosti, ki je nastopila v tako velikem številu za olepšanje častnega dneva bivših bojevnikov Gorenjske. Nato je govoril nastoiplvšim Gauverbindungs-fUhrer W-StandartenfUhrer Major Maier-Kai-bitsch. Kot Kamtner je bil tudi on v železnem zboru, v katerem so služili tudi Gorenjci. Tem lažje dobi stari tovariški stik, ki se sedaj oživlja v stari zvestobi In povezanosti v skupni nemški domovini. V svojih izvajanjih je zavrnil GauverbindungsfUhrer vesti sovražne propagande, da naj bi Gorenjci služili za krmo topov. Govornik je povdarll odlike vsakega bivšega bojevnika. Možatost, odkritosrčnost, zavednost In zvestoba združena z vestnostjo krasi vsakega bivšega bojevnika. Zaradi tega dobimo na vseh odgovornih mestih, ki zahte- Položitev venca pred častnim spomenikom za udeležence v svetovni vojni Gaukriegerfuhrer je primerjal v svojem govoru vtise splošnega položaja ob svojem zadnjem obisku v Radmannsdorfu In današnjim. Kakor se bivši bojevnik vkljub težkim bojem spominja samo tega, kar je napravilo vojaško življenje tako lepo, tako bo tudi Gorenjska slabi čas banditskega boja pozabila. Z veseljem je pozdravil Gaukriegerfiihrer ta pre-ok ret na boljše, k uvidevnosti in pomirjenju, pri čemur imajo njegovi bivši vojaki obilo zaslug. Nato je govoril Kreislelter Dr. Hochsteiner. V svojih izvajanjih je povdaril Kreislelter po- Skupina v narodni noši poje narodne pesmi vajo sanesljlvoet, bivše bojevnike. V najkras-nejSl oboroženi sili sveta si lahko sedaj Gorenjci pridobe najlepše vojaške vrline in s tem prispevajo za dosego gotove zmage srednjeevropske kulture nad peklenskim boljševizmom In židovsko demokratično plutokracljo. GauverbindungsfUhrer je povdarll, da je Relchs-krlegerbund, da so stari bojevniki največ doprinesli, da se je Gorenjska toliko pomirila, da je Gauleiter priznal s proklamacijo z dne 27. seiptembra 1942. Gorenjcem Iste pravice, kot jih Imajo vsi nemški državljani. Govornik je povdaril, da je bila in Je nemška odkritost temelj vsakega tovarištva. Gorenjski bivši bojevniki naj se tudi z isto odkritosrčnostjo priznajo k Relchskrlegerbundu in s tem k Relchu. eebno zasluge NS-Reichskriegerbunda in njegovih članov za pomirjenje Gorenjske, ki tudi še nadalje ne bodo mirovali in čakali, dokler ne bo ta lepa dežela popolnoma pomirjena In bo nekoč z zmagovito nemško domovino deležna neslutenega podviga, porasta In največjega razvoja vseh poklicnih stanov, najbolj socialnega podviga vseh časov v dobro nemškega naroda in s tem tudi Gorenjcev. S pozdravom Fuhrerju in pesmimi nacije je bil apel zaključen. Nato se je vršil mimohod vseh nastopivSlh formacij pred častnimi gosti, ki so se postavili na trgu pred kolodvorom. Hitlerjeva mladina je tekmovala z bivšimi bojevniki, med katerimi je korakalo že mnogo sivih, da v strumni drži koraka mimo Generala In Kreislelterja. Pri skupnem kosilu z eno samo jedjo sta skrbeli dve godbi in igralni vodi menjajoč se za glasbo. Razpoloženje se je razvijalo. Kmalu so se pojavili harmonikarji pri posameznih oddelkih, vse povsod so peli. Predvidena izvajanja — kot take naj navedemo petje nekaj pesmi mešanega obratnega zbora K.I.G. in pevskega društva iz ABlinga — so žela pri udeležencih prisrčno odobravanje. Ravnot^o so vse navduševale igre Hitler Jugenda, pred-' vajanja telovadbe in športne skupnosti ia vaje prostovoljnih gasilcev. Na žalost so se le prezgodaj morali ločiti tovariši radi odhoda gostov iz KSmtna in zunanjih tovarlštev. Posebno moramo povdariti pridno udeležbo prebivalcev ASUnga, ki so se v velikem številu udeležili slavnostl bivših bojevnikov. Vsem, ki so se udeležili tega dneva, bo še dolgo ostala ta prireditev v najlepšem spominu. IVaš knjižili kotiček v vojni, v kateri se že tri leta uveljavlja genialno vodstvo, se spomnimo tradicij nemškega vojaškega stanu, brez katerih ne bi bilo možno misliti na uspehe današnje oborožene sile. Posebno Preuflen se Ima zahvaliti za svojo prednost dalekovldnlm možem, ki so znali vojsko v miru organizirati in Jo v vojni voditi. Vse nadkriljuje ITrledrich der GroBe, ki se je v štirih vojnah moral uveljaviti zoper svet in ki je v velikem boju zmagal radi svoje žilavosti. Walter Tr6ge je pod naslovom »Feldherren, Reich, Europa« izdal knjigo, v kateri opisuje življenje največjih nemških vojskovodij. Prlnz Eugen in Frledrlch der GroBe, Schamhorst in Gnelsenau, Clausewltz In Molt-ke, Schlieffen In Ludendorf so opisani v svojih vojaškim vrlinah, da služIjo kot zgled zlasti mladini. Z velikim znanjem In v vojaškem slogu pisana knjiga Je primerna za vse one, ki se hočejo seznaniti s tradicijami nemške oborožene sile. (Knjiga Je izšla v W11 -helm Frlck Verlag Wien in stane RM 7.80.) Friedrich Horstmann Bombni pozdrav za Morgenthaua (Nadaljevanje z 2. strani.) Obhod častnih formacij postio j enih bojevniških tovarišev BUde* Zuiber, ЕШзсћее! NS.-Gauverlaj; Karatea Njegovo uradno poslovanje se odlikuje po tem, da je od leta 1934., ko je nastopil svoje mesto, državne dolgove USA večkratno povišal, prebivalstvo obremenjeval s stalno se dvigajbčimi davčnimi bremeni in dopustil, da je severnoameriški dolar izgubil na vrednosti. Naloga Morgenthaua v Londonu bo pač, da prikroji angleško finančno gospodarstvo interesom Washingtona, to je, da tudi v tej smeri napravi Veliko Britanijo za objekt Bele hiše, ki je brez svoje volje. Londonsko potovanje že večkrat v angleškem glavnem mestu zastonj pričakovanega ameriškega ministra Morgenthaua, ki je nenadno v petek dospel z letalom, je zbudilo v svetovni javnosti marsikakšne kombinacije o namenu tega potovanja. Predvsem so mislili, ne brez podlage, da se se-staneta ob priliki londonskega obiska z južnoafriškim ministrskim predsednikom Smutsom. Waahingtoneki zastopnik »Daily Tele-grapha« omenja v nekem poročilu molčečnost uradnih severnoameriških krogov. Istočasno podaja mnenja podučenih was-hingtonskih krogov. Pri tem se ne bodo v Londonu razgovarjali samo v vprašanjih ypjnego, financiranja, temveč tudi o proi blemih proizvodnje zlata. Uradi za vojno proizvodnjo v USA, so, kot vemo, pred kratkim zaprli vsa večja zlata polja za prihodnja dva meseca, ker so tam zaposleni delavci danes najnujnejše potrebni za pridobivanje za v vojni važnih kovin kot bakra in železa. Ti problemi bodo najbolj zanimali gospoda Smutsa, ki vlada deželi, ki pridobiva na vsem svetu največ zlata. Tudi pridobivanje v Južni Afriki se je izdatno skrčilo zaradi pomankanja delavcev in nedostajanje materiala. USA, prejšnji glavni odjemalec, so nakup zlata iz lahko razumljivih razlogov močno skrčile in tako stoji julna Afrika pred težkim gospodarskim položajem. To pojasni na mah dejstvo, da je 70% izvoza te dežele v normalnih časih odpadlo na zlato. Težko je pričakovati, da bo finančni minister USA hudo ogroženemu angleškemu dominionu v tem pogledu v doglednem času lahko dal kako olajševalno priznanje. Težke skrbi so — in vprašanje zlata je samo eden izmed mnogih problemov, — ki obtežujejo londonske razgovore. Južnoafriški ministrski predsednik bo svoji deželi prinesel s seboj marsikatero razočaranje, kar se bo vir delo »krito tudi za .velikimi frazami. FWte 4. — Nr. 84. KARAWANKEN BOTE Sametag, 24. Ofctober 1942. Lufischlacht uber Aegypten B1 feindllche Flugzeuge abgeschossen — Feindslellnngen im Kankasas durchbrochen Am dem FOhrerhauptqnartier, и. Oktober. I)a» Oberkommando der Wehrmacht gibi bckannt: Im Westteil* đe» Kaukasus đurch-brachen deutsche Gebirgetruppen trotz wol-kenbruchariigen Regenfallen feindliche Felđ-stellungen, nahmen in harten Hauserkampfen iwt hatte; da er befiirditet hatte, dab Ihn tapanlsche Flugzeuge einbolen wUrden. hitre er aidi beellt, nadi China weltertufliegen. „Ich babe mich audi nidit viel nm dl# Wirkung der Bomben oder nm sonat #twaa ge- kflmmert", sajtc er welter. „Idi babe oar aaf ein groBes hervorrasendes GebSude onter mir gezlelt. Ich weiB nicht, wie nnsdiuldlgf Zivilisten oder Ihre Wobnangen einer Besdiiidlguag Im Kriege entgehen кбпоеп." Andere gefangene Flieger. die ebenfall« die japi-nlsche Meldung bestStlgten. daB amerikanlsche Flieger am 18. April absicbtlicfa nichtm'lltarieche Ge-biude mit Bomben nnd MG Fener belegten. waren Jakob Dcabiter. ein 29|ibnger USA-Flieger ao« Oregon, and Harold Spate, 21 Jabre alt, Un-teroffltler-Mechaoiker dea USA-FIIegerkorpa aul Kaneaa; andere Namen sollen. wie die Bebčrden b(-kanntgaben, spiter verBffentlicht werden. Ea wIrd da ran erinnert daB einlge der gefangenen USA-Flieger bereita Ibrc St/»fe erbalten baben. wit vom Leitcr der Hauptpreaseabtellung dei Kaistrlidieii Haaptqnartlert bekanntgegebr.n ware#. Dlt amerikanlsche Press# regt sidi fiber Mafi-nahmen der lapanlschrp Reglerung gegen Bombeo-banditea, die atatt mllltftrUdier Oblekle ivalcmatlsdi Hospitaler, SduleD, Wohn^eblude and andere rein tivlle Oblekle angrelfen. furditbar aof. Man ver-audi I nun die Tatsacfaen inf den Kopf m stellen nnd die elgenen Schandtaten dadurdi n verdeden. daB man die AbwehrmaBnahmen der Japaner ala bratal hinatellcn mSdit«, so ala ob di# lapaolsch# Begrllndung nidit voiles VersiKndnls bel alien lenen finden milBte, dl# noch den Begrlff des soldatlschen Geiste* kennen. Uormarsdi auf Guadalcanar Erfolgreiđie sample aul Nen-Golnea - ZwOlI Felndflngzenge abgesdiossen Tokio, 33. Oktober. Den Jep«nern geUng м am IB, Oktober, eu( der Salomon-Insel Guadalcanar die amcrikanisiiien Truppen weiter xu-ruckzuwerfen. Durdi Emjatz von Panzern und Scurzkampffliegern war et ihnen moglidi, drei widitige zentrafe Hafenpliitze der Intel, dar-unter auch das Gebiet von Tefere, in ihre Hand zu bekommen. Feindliche Gegenangriffe sdieiter-ten, wobei die Amerikaner jd)w«re Verluste hatten. In Luftkampfen fiber Guadalcanar und den be-nadibarten Seegcbieten schossen japanisdie Jager «du amerikanische Bombendugzeuge, _ darunter drei „Flieyende Peitungen" «b. Vier weiter« feindlidie riugzeuge wurdfn iiber der Insel Santa Cruz zum Absturz gebradit. Auf Neu-Guinea gehen die harten Kampfe bei Joribaiva, em Sudabhang des Owen-Stanley-Gebirges weiter. Ein ertolgreidier japanisdier Durdibrudi fUhrte zur Verniditung einer feindlidien Kampfgruppe von 800 Mann. Mehrere nordaustralitdie KUstenplXtze wurden am 18. Oktober von japanitdien Kampfflug-zeugen mit guter Wirkung Dombardiert, darunter audi Port Darwin, wo ein Transporter von 3600 Brt in Brand geworfen wurde. Dentsđiianil kSmpft fHr ganz Впгора „Verluste $lnd lelder sdiwer Notwcodlikflt d«r Ziuamniuurbdi mit DiutidiUnd Pari«, 23. Oktob«r. Dir fraiii6«itdit Rtgltnmgt-chtf Lavtl windtf #l(h in е1в«г Red# an di« frtnib-(isden Arbeltti und fUbrte dtbtl aw. da« habere Inureaie Fr«nkreidi#r Fadi-arbalttr In D«at«di1and ll(# Im lnt#r#### Frankrtlcb# acibat and кошша dta fruuteiadbcn KrU|if#f«>g«n«a ••get* tc. Stockholm, 23. Oktober. Der Erjte Lord der britiidien Admiralitait, Alexander, rnadite in einer Unterhauirede am Dienitag drei grund-legende Verinderungen m der Seekriegfiihrung fiir die lAweren englisdicn Verluite verantwort* lidi. Er verwies auf den bedeutend erwelterten Aktionirtdiui der Luftwaffe, die ungeheuer er-veiterte Operationikraft und Ein*atzm6g1idikeit der Unttrieeboote, lowie dai AuimaS und die Veridtiadenheit der deuttchcn Minenoperationen. Er iprach davon, dafi die Minen geradezu aui der Luft geiiit wQrden. England: Anstrengungen mUOten In enter Lini«, oarauf gerichtet lein, leine Verbindung zur See intakt zu halten. Dodi dabei baben wir ^erade die meiiten Verluite erlitten, di« unglilcklicherweiK lehr ^roS tind. Sdiliefilidi meinte Alexander mit «mem vor-wurftToIlen Blidt ienieiti d«f Atlantik: „Wir bauen immer modi mehr Sdilffitonneo pro Mann *1« di# Amerikaner mit alien ihrem modern en Arbeitamethoden," „Dieier Krieg kann audi in Wtihingtoa var-lortoiehen", hciCt u in #mem Bcricbt, de* d(i Die Verluste der bolsdiewlstlsdien Sdiwarzmeer-Flotte B«rlln, 23. Oktebtr. Im VtrUuf dtt Kritftt |«|(в dl* Sowjttimlon hat dl# beUch#wl«tl*di# Sdiwan-m##r>FIott# hl#h#r #hi#a Knour. •i#b#B Z#T#(8r#r. tin Torpedoboot. iwel Unttrsfcboot#, »tA» К#пеп«в-boot# end ftw# Tienlf Scfantllboote, Mlnenboot#, B#-wacbongifthneug# und Monltortn, (twa ladulg Elo« kflKB, MdoMh . . I Der GefangeBe 1 Der Bpsuch des 72јЛМдеп Mlnhterprđd^ = denten der SUdafrikanischen Union, Stnuts, 1 in der britischen Hauptstadt hat einiges i Aufsehen erregt, denn bis jetzt hatte er o/?e 1 Einladungen der englischen Regierung mit i Hinweisen auf die unsichere innerpoUtischt i lAige in seinem Dominion abgelehtU. Diese = Spannung der innerpoUtischen Verhčltnisse I hat sich in keiner Weise verringert, abet das I Erscheinen deutscher V-Boote vor Kapstadt, I und der Aufmarsch amerikanischer Truppen- I einheiten in SUdafrika slnd Tatsachen, die 1 Churchill veranlafit haben, auf ein rasche$ = Kommen von Smuts nach England ги drSn- I gen. Als Smuts vor einem Jahr dem amerir = kanischen Einflufi in SUdafrika das Wort = redete, dUrfte er wohl kaum gedacfit haben, i dafi 12 Monate spSter amerikanische Trup- i pen in Johannisburg einmarschieren teUrden, I um den amerikanischen Expansionswillen in i Afrika ги unterstreichen. Die Hand, die I Smuts als logische Folge seiner KriegspoUtik I nach den USA hin ausstreckte, halten diese I nun unerbittlich fest, und aus der demon- I strativen Entsendung amerikanischer Trup- 1 pen nach SUdafrika schliefit man, die VSA I wollen mit diesem Vorgehen Anspruch mf I die Vbernahme eines „Oberkommandos Sflrf- I afrika" anmelden. Ein amerikanisches Ober- I kommando in Kapstadt aber kdnnte ntcht I ohne RUckwirkungen auf die Stellung Eng- I lands im Mittleren Osten und auch in Indien I bleiben, Als 1940 die sUdafrikanische Feld- I dienstordnung, die den Einsatx sUdafrika- I nischer Truppen nur in SUdafrika vorsah, I dahin abgeandert icurde, dafi sie fUr den = Einsatx in gam Afrika Oeltung haben soilte, i suchte Smuts die Offentlichkeit mit tinetit 1 „Panafrikaplan" fUr sein Vorgehen ги gt- i winnen, aber wdhrend er von diesen Pl&nen = tioch sprach, haben die USA-Truppen ro« i Freetown in Westafrika bis Durban in SUd- i afrika stationiert. Smuts mufifte anderseits 1 sich bereit finden. Ersatz far die in Tobruk I verlorengegangene sUdafrikanische Division I nach Agypten tu scUckAt. Je stSrker er das I Land fUr Englands KriegsnSte mobUisiert, I um so teiderstandsschwdcher macht er es I den amerikanischen InfiltrationsmanOverm I gegenUber, und die bevorstehende weit- I gehende Stillegung der Goldgewinnung <» 1 den USA und Kanada hat in SUdafrika, aber = ouch in der Londoner City, die BefUrchtung = geweckt, der sUdafrikanische Goldbergbau i кбппе sich scfton bald in der Zwangslage 5 befindcn, auch seinerseits den Betrieb ein- I schr&nken ги miissen. Erst vor wenigen i Tagen iedoch wits der sUdafrikanischš Mi- I nister Hofmeyer darauf hin, dafi eine KUr- 1 гипд der Ooldproduktion in SUdafrika tu I schwerwiegenden wIrtschaftUchen, sotlalen I und damit auch poUtischen StOrungen fUhren I mUfite. Es sind a/so schwerwiegende Ent- i scheidungen der „allHerten Zusammenarbeit" g die Smuts' Beaprochungen in Xondo* JUftt: i schatten. Mehr denn je isf er der Gcfahfene' i seiner Hdrigkeitspolitik gegenliber London i und Washington. S. ^•ииппттппишшнитимиштитттмимииминитпит Sonderkomltee dei R«prJient«ntenhause$ fur die nation«le Vcrteidigang loeben herausgab. In dem Beridit, der eine vdllige Reorg«nitation der oberiten USA-Kriegsbehorden fUr notwendig halt, wird ziemlidi scharfe Kritik geiibt. Dem Sonderkomitee miiSten die Verteilung der Ar-beitskrafte, Arbciudienstpflidit und die Preii-festsetzung unterstellt werden. „Die USA fUhren einen Zwei-Ozean Krieg mit nur einer Ein-Ozean-Flotte", erklKrte der Ober-befehlshaber der nordemerikeniidien _ Kriegi-marme. Admiral King, in einer Rede in New York. Den •ugenblicklidien KriegJtonnageumtang bezifferte King mit 750.000 Tonnen. Er wiei er-neut darauf hin, dafi die Sdiaffung einer Zwei-Ozean-Flotta fUr die USA Vorausietzung einei Erfolget ML USA-Trappen ohne Luftwaffe rd. Stodibolm, 23. Oktober. Dlt amerlkanladiea Truppen auf Guadalcanar mflseen lb re Stellungen |eut faai vollitttndle o b n t elgeoe Lnftunter-• t il 11 n D ( verteldlgen. Sic alnd auf die Eot-laetnnf angewleteo, dlt Ibnen der Elnaati ton Luft-itreltkrlften General MacArtbnra brlngt Dleae alnd aber In Ibren Operatlonen itark beblndert, well dl# Anflngitreck# lu lang lit. Der auitrallidi# Ver-trtter der engllsdien Zeltnng „Star" nntentreldit dai Rlalko dieier mangeibaften LuftunteratOuun| and erklirt. dl# groSe Gefibr Ileg# darln. daB dl# japanladi# Flotte und dl# Lnftitreltkrift# den Ame-rlkaoam dl# Benntzung del Flngplaaei aof Guadal-caoir vSlllg anmegllcfa madtten. — Auf dl#ie Well# toll d#r amerlkanlidien Offentlldikelt idionend d#r Verluit del Flugplatzei Guadalcanar balgebradit werden. Auf |eden Fall IIBf di# Dantellung del „Star" luf #ln# welter# V#ridilccbt#rung d#r Lig# d#r Am#rlkan#r idiUtBia. Amery verfeidigt Qiurdiill hi. StodiboIiB, 23. Oktober. Die tllzti Intensive BeschSftlguns welter Krelse Amerikas mit dem indischen Problem veraniafite den britischen Indienminlster Amery dazu, in einer Rundfunk-rede nach den USA eine weltsdiweiflge, aber inhaltsarme Verteidigung der britisdien Indien-politik anzutreten. Amerys Blick war dabei aber ausschlleBllch in die Vergangenheit gerichtet und mit keinem einzigen Wort konnt« er den Amerikanern andeuten, wie eine LSiung in Indien Uberhaupt zustande kommen konn«. Es war aber KaJ nam Je storiti« In sicer o poeameznlh obratih in prostorih, o ravnanju z uslužbenci In vajenci, o poslovnih Izdatkih in opremi goetlln Itd. Zanimivo predavanje Je našlo velik odmev. Nemška zmaga po skupnosti Zborovanja AiSDAP na Goreniskem Zopet poziva NSDAF gorenjsko prebivaletvo, naj se prizna za Velikonem№l Relch. V času od 23. do 25. oktobra 1942. se bodo pri vseh gorenjskih Ortegruppah vršila zborovanja NSDAP, na katerih bodo govorniki dali pojasnila o NSV, eni Izmed največjih ustanov sveta, in na katerih bo prebivalstvo lahko dokazalo evojo voljo, da eodeluje v ok\-iru ustanov NSDAP. Udeležba gorenjskega prebivalstva pri teh zborovanjih bo izražala pripravljenost in je hkrati volja za zmago v boju proti boljševizmu. Zborovanja ee vrše: r" Dipi.Optiker C. Mronfufi I Klagenfurt. BahnhofxtruB<> 1Л KrelB Radmannsdorf: a) v petek 23. oktobra 1942. v krajih: Veldes, ob 20. uri, v kazinu; govori Kreis-leiter dr. Walter Hochsteiner, Radmannsdorf, ob 20. uri, v kinodvorani; govori Kreisamtsleiter Pg. SchuB, Neumarktl, ob 20. uri, Parteiheim; Kreisamtsleiter der NSV Pg. Matschy, Wocheiner Feietrltz, ob 20. uri, v kinodvorani, Kreispersonalamtsleiter Pg. Peter Macher, Wocheiner Mltterdorf, ob 19 .uri, v Kersch-dorfu dvorana požarne brambe, Kreisamtsleiter Pg. Franz Ladettater, ABllng, ob 20. uri, Parteiheim, Kreisamtsleiter dr. Komposch, * ABUng, ob 20. uri, Jauerburg Haus der Ju-gend, Gaupropagandawalter der NSV Pg.Werl, b) v soboto 24. oktobra 1942. v krajih: Kronau, ob 19. uri, v hotelu Rasor, Kreis- leiter Pg. dr. Walter Hochsteiner, Breslach, ob 20. url, v gostilni Gabriel-tschltsch, Kreiaamtsleiter Pg. SchuB, Vigaun, ob 20. uri, Feuerwehrheim, Krele-amtalelter der NSV Pg. Matschy, Obergorlach, ob 19. uri, Parteiheim, Pg. Nimpfer, Kaier, ob 19. uri, Birkendorf Feuerwehrheim, Landrat Pg. dr. Hinteregger, Bresnitz, ob 19. uri, Kulturheim, Pg. Orosch, Bresnitz-Scheraunitz, ob 19. uri, Parteiheim, Pg. Hofer, c) v nedeljo 25, oktobra 1942. v krajih: Ratschach, ob 10. uri, v dvorani mlekarne, Krelsleiter Pg. dr. Walter Hochsteiner, StelnbichI, ob 11. uri, Parteiheim, Kreisamtsleiter Pg. Franz Ladstatter, Habem, ob 15.. url, v Podnartu V gostilni Pogatschnig, Kreisamtsleiter Pg. Franz Lad-stfttter, St. Anna, ob 10. url, Gemeinschaftshaua, Gaupropagandawalter der NSV Pg. Werl, St. Katharlnii, ob 15. uri, v SoU na Lomu, Gaupropagandawalter der NSV Pg. Werl, Kropp, ob 15. uri, Parteiheim, Krelspropa-gandaleiter Pg. Reislnger, Lengonfeld, ob 19. uri, hotel Triglav, Orte-gruppenleiter Pg. dr. Klein, Kreis Kralnborg: a) v soboto dne 24. oktobra 1942. Kralnburg-mesto, Krainbnrg-Falkendorf, ob 20.uri, Parteiheim, govori Krelsleiter Pg. dr, Pototschnlg. b) v nedeljo dne 25. oktobra 1942. v krajih: Afriach, ob 9. uri, govori Ortsgruppenlelter Pg. Knapp, Klenem, ob 9. uri, Ortsgruppenlelter Pg. Otto Kretzler, Flodnlg, ob 9. uri, Ortsgruppenlelter Pg. Josef Schdnherr, GaUenfels, ob 9. url, Kreisamteleiter Pg. dr. Samonigg, m. Kreuz, ob 9. uri, Ortsgruppenlelter Pg. Adolf Kofler, Hoflein, ob 9. url, StajnmfUhrer der Ш Pg. Jakob Bbner, Laak-mesto in Burgstall, ob 9.30 uri v kinodvorani Laak, Krelsleiter Pg. Leo KuS, Hralnburg-Wart, ob 9. uri, Gauredner Pg. Oeorg Herlack, Mautachiti, ob 9. uri, Ortsgruppenlelter Pg. Harald Rader, Naklas, ob 9. url, Kreiahandwerks£ixelet«r Pg. Konrad Schulln, OseUtz, ob 9. uri, Ortsgruppenlelter Pg. Kurt Heyden, FSlIand, ob 9. uri, Ortsgruppenlelter Pg. Frledrich Burger, Predoesel, ob 9. uri, Ortsgruppenlelter Pg. Hane Winkler, Safnltz, ob 9. uri, Ortsgruppenlelter Pg. Hubert Huber, Salrach, ob 9. uri, Kreiaamtsleiter der NSV Kmetltech, J Seeland, ob 14. uri, Krelsleiter Pg. LeO KuS, Selzach, ob 9. uri, OrtsgruppWelter Pg. Frftdrich Llxl, St. Georgen, ob 9. uri, Kreisobmann der DAF Pg. Remschnig, St. Martin unter d. Gr., ob 9. uri, Ortsgruppenlelter Pg. Josef Binder, St. Velt an der Sawe, ob 9. Uri, Ortsgruppenlelter Pg. Rebemig, S«hwarzenberg, ob 9. uri, Ortsgruppenlelter Pg Sereinig, Tratten, ob 11. uri, Pg. Kurt Heyden, Weesnlt«, ob 9. uri, Pg. Rudolf Neumeyer, Zarz, ob •. url, Ortegnippenlelter Pg. Zdlarsky, Zlrklach, ob 9. url, Gauredner Pg. Frana Kenda, Zwlschenwassem, ob 11. uri, Ortsgruppenlelter Pg. Harald Rader. Kreis Steln: a) v petek ,dne 28. oktobra 1942. v krajih: Domschale, ob 20. url, Gefolgschaftsraum der Universal, Kreispersonalamtsleiter Pg. Max Ebner, Holm, ob 20. uri, Parteiheim Radomle, Krelsleiter Pg. Wilhelm PIlz, Komenda, ob 20. uri, v občinski dvorani, Landrat Pg. dr. Hermann Doujak, Mannebnrg, ob 20. uri, Parteiheim, Kreisamtsleiter der NSV Pg. Gabriel Moeer, Stelner-Feistritz, ob 19. uri, v mežnarijl, Krelsorganisationsleiter Pg. Hans Bergmoeer, Woditz, ob 20. uri, Parteiheim, Kreisamtsleiter Pg. Leopold Rudorf, b) v soboto, dne 24, oktobra 1942. v krajih: AIch, ob 20. uri, Parteiheim, StUtzpunktleiter Pg. Alfred Zlechkale, Kreesnltz, ob 19. uri, dvorana požarne brambe, OrtsgruppenfUhrer Alois Juvan, Lukowltz, ob 19. url, v gostilni Wretschek, OrtsgruppenfUhrer Kunel, C) v nedeljo, dne 25. oktobra, v krajih; Glogowltz, ob 15. uri, Parteiheim, OrtsgruppenfUhrer Kunei, Jauchen, ob 10. uri, v dvorani požarne brambe, Kreispropagandaleiter Pg. Helmut Ruschnig. Kraxen, ob 10. uri, v dvorani požarne brambe, OrtsgruppenfUhrer Kunel, littal, ob 10. uri, v kinodvorani, Kreisobmann der DAF Pg. Helnrich Huemer, Lusttal, ob 10. uri, Parteiheim, Kreisamtsleiter der NSV Pg. Gabriel Moser, Morautsch, ob 10. uri, Parteiheim, Kreis-organiaatioiMlelter Pg. Hans Bergmelster, Mttttnlg, ob 15. uri, v občinski dvorani, Kreispropagandaleiter Pg. Helmut Ruschnig. Obertuohein, ob 15 uri, v SoU, Kreisamtsleiter der NSV Pg. Gabriel Moser, Podgoritz, ob 16. uri, Parteiheim St. Jakob an der Sawe, Kreisobmann der DAF Pg. Helnrich Huemer, St. Martin bel littal, ob 10. uri, Parteiheim, Krelsleiter Pg. WiUielm PUz, St. Martin In Tucheln, ob 15. uri, v Soli, Kreispersonalamtsleiter Pg. Max Bbner, Sohwarzendorf, ob 16. uri, Parteiheim, Krelsleiter Pg. Wilhelm Pllz, Trebeleu, ob 14. uri v Soli, Ortsgruppenlelter Pg. Le<4>old Rohm, Waatsch, ob 10. uri, Parteiheim, Landrat pg. dr. Hermann Doujak, Welntal, ob 10. uri v loll, Krtlsperionalamtt* leiter Pg. Max Bbner, Zeli b. Steln, ob 15. Uri, IPartelheim, Kreie-amtslelter Pg. dr. Leopold Rudorf. Vsm raznasalcem KARAWANKEK BOTE! Dobili ste med tem pismo z dne 19, oktobra in razvideli, da gre za pridobivanje novih stilnih naročnikov lista »Karawanken Bote*. S tem si lahko priskrbite lep en-kratni postranskidohodek. Idite takoj na delo, pridobivajte pridno nove naročnike in nam javite do 1. novembra veliko Število novih naročnikov lista »Karawanken Bote«. Der Verlag Moslovi preko vseh ovir 89 ROMAN SPISAL ULRICH SANDER Ker pa tega nteo dovolili, eo morali dati na zahtevo. Vsak posamezni Nemec ve, za kaj gre. Sam je blokiran in blokirani so tudi njegova žena in otroci. Tudi najmlajši otrok v zibelki je bil blokiran. Ali ne gre tukaj tudi za čas? Za svobodo? Ali ne gre tudi za naravne Človeške pravice, o katerih toliko govoričijo ravno tisti, ki jih tolikokrat kršijo. Ne gre 11 za žene in otroke? Ali so tvoji očetje 1877 in 1871 leta za to krvaveli, da bo država zopet razbita? Ali so se tvoji očetje 1877. in 1871. leta za to trudili, garali, skrbeli, se potili in krvaveli, tudi nameravali in si želeli, da naj Nemiija zopet pade nazaj v srednjeveške razmere in ima na zemljepisu podobo šahovske deske, le zato, ker je za druge udobnejši obstoj posameznih majhnih držav kot ene same, velike in mogočne države? Ne: mestni zidarski mojster ni zastonj Padel. Ne pogrešajo zastonj njegovega sina ®'ritza. Tudi F&hnrich Soimtag ni zastonj ^oral pustiti svoje mlado življenje. Splačalo se je: Vzhod je prost. Zdaj pometa metla po prostrani, čudovito lepi deželi z njenimi gozdovi in velikim ve-letokom, čisti in snaži, naseka na novo in ^juje vse tako, da bo sedaj končno imelo obstanek. Pionirji so kmalu nato prišli v mesto in •tali ter korakali v paradi. Trda jim je roka in široka so jim prsa, Oprtili so si puške zanesljivo in mimo. Takšni so ti ljudje, da korakajo za zastavo, premikajoč samo desnico in noge, vse drugo je pa pri njih togo kot iz granita in nepremično. Kdor se je dobro naučil posameznega marša, ta se tudi čedno in temeljito vojskuje. Nato so zopet odkorakali iz trdnjave in šli še dalje proti vzhodu. Toda niso imeli več drugega ko pospravljati. Od druge strani so jim prišli že Rusi nasproti. Nekega jutra so stali pionirji ob oni reki, ki bi naj postala meja nemške interesne sfere na Vzhodu. Vprvič po petindvajsetih letih na drugem bregu ne stoje nobeni sovražniki več. Za pionirji pa leži nepregnedno velika, rodovitna dežela, ki je sicer propadla, a obeta veliko bodočnost, in ki so jo pomagali zavojevati. Da bo ostala nemška in da se ne bo, kakor že večkrat v zgodovini, zopet ggubila, to bo naloga otrok in vnukov. V tihi Cesti na brod je drugi hrupni udarec težko zadel. Toda Wesenbergova hiša je pač že bila v črnini. Udarec je zadel ženo, ki je bila zrezljana iz ponosne, sevemonemške hra-stovine in ki je bila pripravljena na nadaljnje zgube. Nemo prenaša zgubo svojega moža. V dobi enega človeškega rodu sta skupaj živela in delala, vzgojila otroke in se nista nikoli dala ugnati. Tudi sedaj se ne bodo dali ugnati Ker so navajeni, da jih ne uženejo. Tik pri življenju prebiva smrt. Toda poleg smrti tudi življenje. Ne smemo le žalovati za tem, kar smo zgubili, ampak moramo biti tudi hvaležni za to, kar smo uživali, Cas je edina tolažba. Slava zmage in ponos zaradi pridobljenega je most preko vseh ovir. Za vsako zmago pa je treba dati žrtve kot neizprosno ceno. Pionirji so se kmalu nato še prem tkali sem in tja, kakor je to običajno, kadar Je končano kakšno veliko delo. Zdaj so morali tu, zdaj zopet tam graditi kak most, in pospravljati ter predru-gačiti zdaj tu, zdaj tam. Na tisoče prisrčnih pozdravov in Želja je romalo v pismih sem in tja. Možate besede in misli so pomagale onim, ki so toliko zgubili. Toda njim so že sledile take besede, ki so Sle za tem, da se nadaljuje življenje. Sedaj še zanalašč. Ravno sedaj. In to tako, da si je živo življenje naredilo mostove preko vseh ovir, zabilo pole globoko v prosto zemljo, pot visoko nad skrbjo in žalostjo, mostnice smele in dolge in zanesljive. Nekega dne so bili končno na tem, da so bile vse stotnije pionirjev skupaj in da so z razvito zastavo ter z godbo na čelu korakale na kolodvor. Stotnije pojo. Deželo na Vzhodu pokriva prvi sneg. Sivo in težko je viselo nebo nad prostranim Poljskim. Toda pesmi, done v mrzli хгак. Stare in nove koračnice se razlegajo. »Na svidenje, pravi domovina!« Misli pionirjev so pohitele že naprej v tiho Cesto na brod. Potem pa bodo po kratkem bivanju šli na podjetje na zapadu. Vedno zapovrstjo. Kakor je to običaj pri izUčenih in preudarnih pionirjih. Pri zidanju hiš se ne prične s streho. Ampak vedno od temelja. Iz temelja nerazrušljive domovine in naravnega ter neustrašenega življenja. Mesto je v zastavah. Danes se vrnejo pionirji. V ulicah do kolodvora se že od ranega Jutra tare vse polno ljudi. Ne vedo točno, kedaj dospejo vlakL Mrzel, oster jesenski dan, tih dan, ko oblaki v dolgih debelih plasteh pokrivajo veletok in ko voda brez valov tiho in ne« mo teče po svoji stari poti. Tu pa tam se med debelimi plastmi prikaže sonce za nekaj trenutkov in s svojo zadržano ter toplo svetlobo razsveljuje de-, želo. Prekipevajoče navdušenje se tem ljudem ob veletoku ne podaja, ker to ni v njihovi naravL Tu zadene od tovornega kolodvora zamol* kil zvoki koračnic, se ujamejo med hilami, prihajajo bližje, zvene vedno jasneje, buče in se mnogokrtrt razbijejo v ozkih ulicah. ^Dalje prlhodnjičj, gtran 6, — Štev. 84. KARAWANKEN BOTE Sobota. 24. oktobra 1942. Prof* dr. Potsdi pokopan Gauleiter je položil FUhrerjev venec na krsto v St. AndrS v Lavanttalu se je vršila v ponedeljek pogrebna svečanost za umrlim, učiteljem Fiihrerja, prof. dr. Leopoldom Petschom. Oddelki SA, der Politischen Leiter in Hitler Jugenda so ae dopoldne zbrali pred hišo žalosti. Ortsgruppenleiter in župaa sta spremljala s častnimi oddelki krsto od hiše žalosti do telovadnice, kamor 80 položili krsto na črno pregrnjeni kata-falk. Častna straža iz dveh SA, dveh RAD, dveh HJ Fvihrerjev in dveh Politischen Leiter je šla mimo krste. Od poldneva dalje Bo začeli polagati številne vence; pri tem je tudi položil Kreisleiter iz Wolfsberga venec Gauleiterja. Potem ko je prišel Ortsgruppenleiter z vdovo "umrlega, se je pojavil tudi Gauleiter dr. Rainer s svojim spremstvom. Žalna svečanost sama se je pričela z zborcHn der Bannsingschar Villach. Poelovilne besede dee Stellvertretenden Gauleiters >Ob tej uri se poslavljamo od moža,« je rekel der Stellv. Gauleiter T h i m e I v svojem žalnem govoru med drugim, »ki se je kot mnogo nemških ljudi izkazal z dolgim življenjem polnim dela in zvestega izpoU njevanja dolžnosti. Kar pa ga dviga nad mnoge njegove poklicne tovariše m mu za vedno napravlja častni prostor med nem« škimi v%ojitelji, je dejstvo, da je bil uči« telj Fiihrerja. On ni samo eden izmed mnogih učiteljev, ki so podučevali Adolfa Hitlerja, ampak tudi radi svoje osebnosti, za-državanja in značaja oni ■ učitelj, ki je s svojo resnično nemško vzgojo pripeljal Fiihrerja v njegovem mišljenju, delovanju in čutenju na ono pot, ki ga je napravila radi pravilnega spoznanja in ocenjevanja nemške in svetovne zgodovine za ustvari-telja velikega nemškega Reicha in osvoboditelja Evrope od vsakega tujega gospostva.« FUhrerjeve besede neminljiv spomenik Der Stellvfertentende »Gauleker je citiral besede, ki jih je naslovil Adolf Hitler svojemu učitelju zgodovine v svoji knjigi >Mein Kampf« in ki so kot zahvala in ocenitev enkratne in neminljiv spomenik za človeka in učitelja. Ftihrer zaključuje svojo obširno ocenitev profesorja dra. P5tscha z besedami: »Način zgodovinskega mišljenja, kot mi je bilo dano v Soli, me kasneje ni nikdar več zapustil. Svetovna zgodovina mi je postala vedno bolj neizčrpen izvir Apothoke Schawnlk hut vom 2в. X. Me 2. XI. 1942 Na^-htdieiMt Apotheke Jung Sch^ffer tligUch von 8 bl» 12 und 14 We 18 Uhr Dtenet. Pi o I e s o T dr. P otsc h na mrtvaškem od t u Pred krsto Fuhrerjev venec njegovemu nekdanjemu učitelju. (Bild: Illk, Klischee: NS.-Gauverlag Kamten.) razumevanja ia zgodovinsko delovanje sedanjosti, torej za politiko. Pri tem se nočem »učiti«, toda ona naj me uči.« Nato je podal Pg. Thimel oris delapol-nega življenja umrlega, pri čemur je zopet opozarjal na besede Fiihrerja, ki v svoji knjigi posebno povdarja velikonemško zadržanje svojega takratnega učitelja. Za njega — tako je dr. Pbtsch večkrat rekel, — je bilo samo ob sebi razumljivo, da vzgoji mladino v velikonemškem duhu in jo v tem duhu poučuje. Da je iz njegovega pouka izšel Adolf Hitler, najgenialne^i državnik in vojskovodja vsega sveta, ga je napolnjevalo vedno z največjim ponosom. »Pisma Fiihrerja iz bojne dobe« je izvajal Stellvertretender Gauleiter dalje,« ki jih je pisal svojemu bivšemu učitelju, spa- Aus dem Kreise Krainburg Dr. F. J. Luku Kralnhurg. (Prvi družabni večer tovarne za gumi.) V nedeljo so ee zbrali vodstvo obrata in uslužbenci tovarne za gumi v Krainburgu na evojem prvem družabnem večeru, katerega a ta ae kot goeta udeležila Kreisleiter KuS ht Kre'sobmaim Remec h nig 8 avojilm sot rudniki. BetrlebsftJhrer, Ing, Brei je v kratkem nagovoru podal pregled o nastoju, razvoju in uspehlli podjetja. Be-trlebsobmann, Ing. Maruwitsch je vse pod vzel, da napravi ta prvi družabni večer zabaven in poln spremembe. Izvajanja Iz obratnih uslužbencev sestavljenega malega orkeetra In moškega zbora ter umetnikov skupine KdF so bila deležna živahnega odobravanja. Zarz. (Novi službeni urad Orts-g r u p p e.) Dne 18. oktobra 1942. je dobila Ortagruppe NSDAP svoj novi službeni urad. Predajne svečanosti se je v zastopstvu zadržanega Kreislelterja udeležil Leiter des Kreis-stabsamtes, Pg. Pardatecher. Med častnimi gosti ee je nahajal tudi Reg. Rat Ernst iz Kralnburga. Po otvoritvi svečanosti po Ortegruppenlel-terju Z d i a r e k y u, KI je bila združena e Ausschneiden! Aufbewahrenl Фа^&е11 meth&diseh und pxnktisek 118. STUNDE Lbeung der Aufgabe 1. Бг ging wihrend dee Regene epazieren. 2. Ich mochte Sie geme wegen einer wichtlgen Angelegenheit sprechen. 3. Statt einee Telegramma erhielt ich drei Tage sp&ter einen Brief. 4 Trot« eeines guten Willens glaube ich nicht, daB er die Aufgabe bew<igen kann. 5. Innerhalb meiner Wohnung mfichte ich nicht geet5rt werden. e. AuGerhalb seiner Dienstatunden war er fUr niemanden dienstlich zu sprechen. 7. Oberhalb des Dorfee eteht ein altee SchloQ. 8. Dicht unterhalb der Strafle entspringt eine Quelle. 9. Innerhalb der Amtsriume 1st d as Rauchen verboten. 10. Inmitten der Stadt flieSt ein Bach. Wichtige Wttrter in gebriuchlichen •Satzierbindungen 1. Der Sp&htrupp erbeutete ein Maechi-nengewehr neneeter Konetruktion. 2. Der freundliche Herr erbot eich frei« willls> den Fiihrer durch die Stadt zu machen. 3. Menschen, die mlt gewJeeen erWIcheti Krankheiten behaftet sind, diirfen aicht beiraten. 4. Karl machte sich erbtttig, die Fahr> karten im ReisebUro zu holen. 5. Herr Maier muii zu Gericht, well er eine Erbschaft gemacht hat. 6. Pompej wurde bekanntlich durch ein Erdbeben zerstbrt, 7. In welchem Stock wohnen Sie? Ich wohne im ErdgeschoB. 8. Er machte allee Erdenkllche, irni zum Ziel zu kommen. 9. Dieeer unfahige Kerl erdreislete sich, eine Gehaltserhbhung zu fordem. 10. Was hat sich wahrend meiner Ab-wescnheit Neues ereignet? Nichts von Bedeutung. 11. Auch den schlauesten Verbrecher ereilt einmal eein Schickeal. 12. Wir sind gekommen, well wir in Er« fahrung gebracht haben, daS Sie Ihr Haus verkaufen wollen. 13. In dieser Statistik sind auch an und fUr sich nebensichllche Dinge erfaBt und auegewertet. 14. Gutenberg hat die Buchdruokerkunst erfunden. 15. Sehr viele bedeutende Erflnder sind in tiefster Armut geetorben. 16. Not macht erfhvdt-riech. (Sprichwort.) 17. Die Freigabe der Krlegsgefaugenen «ua Dieppe erfolgte Uber Anordnung dee FUhrers. 18. Ich wunsche Ihnen flir die Zukunft recht viel Erfolg. dajo med najdragocenejša in največjega varovanja vredne zaklade, ki si j(h je pridobil starček. Njegov večer življenja pa je olepšala in osončila ura, v kateri je on, učitelj, smel stati pred svojim bivšim učencem Adolfom Hitlerjem, ki je postal veliki mojster nemške in evropske zgodovine, aprila leta 1941. v Klagenfurtu. Dolgo in dela-polno življenje je dobilo v tej uri svojo najlepšo izpolnitev. Ob tej uri«, je zaključil der Stellverten-de Gauleiter,« se poslavljamo od Tebe, možje in žene, mladina tvojega domačega Gaua Karnten. Z nami se spominja Tebe, profesor dr. Potsch, v počastitvi in hvaležnosti kot svojega nepozabnega učitelja tvoj največji učenec Adolf Hitler. Po njem pa boš Ti živel dalje v srcu nemškega naroda.« Nato je položil Gauleiter na krsto venec, katerega je podaril Fiihrer kot zadnji pozdrav svojemu ljubljenemu učitelju, medtem ko je godalni orkester intoniral pesem o dobrem tovarišu. Pesmi nacije so zaključile to pretresljivo svečanost. Gauleiter je izrekel vdovi in ostalim zaostalim svoje so-žal je in je zapustil nato s svojim spremstvom kraj žalosti. Krsta z zemeljskimi ostanki profesorja dra. Potscha je bila nato skozi špalir tisočev prenešena v njegovo zadnje počivališče. FUhrer le brzojavno Izrekel sožalle vdovi svojega učitelja Klagenfurt, 23. oktobra, Fiihrer je po« slal vdovi svojega pred kratkim umrlega učitelja, profesorja dra. Potscha, prisrčno brzojavno sožalje. Pri žalni svečanosti v St. Anđr& sta položila na krsto tudi Gauwalter des NS-Lehrerbimdes venec Reichswalterja dea NS-Lehreitundee Gauleiter W a c h 11 e r in odposlanstvo iz domačega Gaua Fiihreri ja venec Gauleiterja Eigruberja. 3o svetu počastitvijo padlih ,je govoril Pg Pardatschar o stranki In državi mnogotevllnim zbranim prebivalcem Zarza. Z obvezo, da bodo obdržali ta službeni urad vedno kot sredlSCe, je Izročil Pg. Pardatscher Ortsgnippenlelterju ključ službenega urada, idito so si ogledal! novi službeni urad In so bili tam zaobljubljenl sodelavci Ortsgruppen-lelterja za sodelovanje pri delu. Popoldne je godba iz Laaka dala koncert, pri katerem je bilo navzoče vse prebivalstvo Zarza, staro In mlado. DomaČi Gau Karnten Gorenjski kmečki pomočniki Tudi v tem mesecu je BannfUhrung der Hitler-Jugend zbrala na več krajih gorenjske pomočnike za kmečko delo. Z gorenjskimi fanti In dekleti, ki so se že zelo dobro udomačili, so bile Izvedene Športne in svetovno nazorne Šolske vaje; kjer je bilo mogoče, so Se na koncu pokazali tudi nemfiki tedenski pregled. 19. Bei jedem ist ee so, daQ einmal eine Arbeit erfolgloe blieb, w&hrend eine andere sehr erfolgreich ist. 20. Ich werde Ihnen alles sagen, was erforderlich ist. 21. Die Deutschen waren es, die Afrika am griindlichsten erforscht haben. 22. Es war mir nicht mbglich zu erfragcn, wo Herr Braun wohnt. 23. Eine schSne Sommemacht erfreut je« / des Herz. 24. Ihr Brief, in dem Sie uns die Ge-sundung Ihres Bruders mitteilten, war fUr uns sehr erfreulich. 25. Durch den plčtzlich eingetretenen Froet erfroren Taueende von Wein« reben, 26. Darf Ich Ihnen eine Erfrischung an« bieten? Bltte sehr! 27. Im Kriege muC jeder mehr ale seine Pflicht erfUllen. 28. Ich wlirde Sie bitten, Ihr Schreiben vom 3. II. noch durch die Angabe der ZahlungBbedingungen zu ergttnzen. 29. Da jeder weitere Wideretand zweckloe war, hat sich die Besatzung des Bunkers ergeben. 30. Die Untersuchung ergab, daO der An. geklagte zu Unrecht beechuldigt wor-den war. WHrter auewerten — izkoristiti, izrabiti behaftet scin — biti okužen (z boleznijo) Bunker (m) — utrjeno zaklonišče, bunkar erbeuten — upleniti, ugrabiti erbieten (sich, ich erbot mich, ich hube mich erboten — ponuditi »• v WItten an der Ruhr (We*tfalMi) je prevzela NSV nalogo oskrbe, ki so jo пшо^ start ljudje hvaležno pozdravili. Zakonski pari brez otrok in posamezne osebe, ki si ne morejo sa/-ml nakupovati in kuhati, so poslani v gostilne, kjer dobe okusno jedilo. V Ellsrledu (kanton Bern) je pred 22 leti na neki njivi zgubilo 3-letno dekle srebrno uro evoje matere; vse Iskanje In poimvedovania јл bilo zaman. Te dni je pa delal oče otroka na Isti njivi, In glej, zgubljena ura je po 22 letik prlSla zopet na površje, in ko so jo osnažlll, jo je bilo videti takSno, kot da se jI nI nič zgodilo. Dekle se je med tem časom omožila In postala sama mati majhnega dekleta. V bližini kraja ЛУеућаииеи na LUneburger Helde so sedaj vprvič poskusili krčiti s sloni gozdni svet, ki se je dal le težko obdelati. Uspeh je bil presenetljiv. Kjer je odrekla človeška In strojna moč, so indijski debelokožcl Igraje premagali vse težkoče. Nova zvezda rc|>atl«i, ki jo je odkril čilski astronom Bruno Ferrandas, se približuje z veliko hitrostjo zemlji. Največjo bližino do zemlje pričakujejo v prihodnjem februarju; pa tudi takrat bo razdalja od zemlje znašala nad 56 milijonov kilometrov. Ogromni novi komet ima rep, ki je dolg 136 milijonov km. erblich — deden Erbschaft (w) — dediščina Erdbeben (s) — potres ErdgeschoB (s) — pritličje erdreisten (sich) — predrznitl ee ereilen — dohiteti, zadeti erfassen — zgrabiti, prijeti Erfinder (m) — izumitelj, iznajditelj erfinderisch — iznajdljiv erfolgen — vršiti se, zgoditi erfolglos — brez uspeha, brezuspešen erfolgreich — uspešen erforderlich seln — potreben biti erforechen — preiskati^ raziskati, epraiatl erfragen (etwas) — sprašati kaj erfreuen — razveseliti erfreulich — razveseljiv ergftnzen — dopolniti, dostaviti ergeben — podati, dognati, znašati ergeben (sich) — vdati se Freigabe (w) — oevobodltev. Izpust Gehaltserhdhung (w) — povišanje р1аДе Gesundung (w) — ozdravljenje Maschinengewehr (s) — strojna puška, strojnica ReisebUro (s) — prometni urad Welnrebe (w) — trta Redewenduniren sich eitatlg machen — ponuditi se alles Erdenkllche machen — vse mogoče storiti nichts von Bedeutung — nič pomembnega d as Schlcksal erellt ihn — usoda ga zadene In Erfahrung bringen — doznatl Uber Anordnung — po odredbi, po ukR»* zu Unrecht beschuldii'en — krivlčeo (P® krivici) obdolžiti Sobota. 24. oktobra 1942. KAHAWANKEN BOTE stran 7, — Stev. 84. KSrnfnerisdic SPARWOCHE1942 Klaćcnliirl Landeshypofhekenansfalf Das fieidinsttfnt des Bancs Dom^asse 3 fjemml 2416. 24П Gewahrung von Darlehen gegen grundbiicherliche Sicherstellung fiir Neu-bauten, Althausbesitz und Landwirtschaften. - Gew^rung von Gemeinde-Darlehen und reidisverbiirgten Darlehen. Entgegennahme von Spareinlagen und Kontokorrenteinlagen, Verkauf von Ptandbriefen und Kommunalsditild-sdieinen. - Haftung des Reichsgaues Кшисеп. ZUR DEUTSCHEN SPARWOCHE 1942 Die unterzeichneten Kreissparkassen rufen Euch, M&nner und Frauen Oberkrains, zur Teilnahme an der Deuisdien Sparwodie vom 26. bis SI. Oktober 1942 auf! Sammelt Eure Ersparniese, sorgt dadurch fiir Eure Zukimft und apart vor allem echon jetzt fiir die nacli dem Kriege notwendigen Anschaffungen. Jeder Sparpfennig ist aber auch ein Beitrag zum Sieg und zum wirt-schaftlichen Aufschwung Eurer Heimat. Wenn Ihp in der Sparwodie vom 26. bia 31. Oktober 1942 Eure Er-sparnisse zur Sparkasse bringt, dann legt Ihr zugleich ein machtvolles Bekenntnis Eurea Aufbauwillens ab! Die Verwaltung Eurer Spargelder besorgea: KREISSPARKASSE RADHANNSDORF STEIN K RAIN BU RQ K NEMŠKEMU VARČEVALNEMU TEDNU 1942 Podpisane Kreiaaparkasse (Okrajne hranilnice) poživljajo Vaa, može in žene na Gorenjskem, da sodelujete pri nemškem varčevalnem tednu od 26. do 31. oktobra 1942! Zbirajte svoje prihranke, skrbite na ta način za svojo prihodnjost in varčujte že sedaj za razne nabave, ki bodo po vojni potrebne. Vsak prihranjeni pfenig je pa tudi prispevek k zmagi in k gospodarskemu napredku Vaše domovine. Ce vložite v varčevalnem tednu od dne 26. do dne 31. oktobra 1942 svoje prihranke v hranilnico, izrazite s tem svoje znatno priznanje in trdno voljo za splošni napredek! Vaš prihranjeni denar upravljajo: KREISSPARKASSE RADMANNSRORP S T E I N KRAI N BURG SPARWOCHE Л vi/ CBEDITil\ST/lLT-BAIKVEREIK HA VPTSITZ: W I E №, I., S C HO TTEIVGASSE NR. $ Aktienkapitdl und RUcklagea rund RM 111,000.000 # 32 Zweig»teUe& ia Wiea filiale ^rainšurg ZaJllstelle deletes filiale ^^tagenfurl Jiliale ^^Ulac^ Adol{-Hitl«r*P]at'k. Fcrarvf tTt Park"Hot#!, Ftrarvf #11 Flensburger PUii 5, Femruf 3746,2747 Adolf'Hitler^Plats 18. Perarmf 10-77 Weifere Filialen: Bregenz, Cilli. Feldkirdi, Graz, Inaibrndc. Leoben, Line, Lundenbnrg, Marburg a. d. Dr^ Salzburg, Si. Ptftten, Wiener-Neuttadt, Znaim, Krakau, Lemberg. Budapest Neuiati dvrchfChrvng aller bankgeschxfte vnd BERATDNGIN ALLEN G Б L D A N G Е L Е G B N H Е 1 T E N 1 /, SpareiftCftgen ^ажшшоЛе 1942 ^ jeđer$eit ver^u^^ar Gie L3l1CIWirtSCII3ftliCtieil KreOit" genouenschafttn ADIing, Sttln, Radmannsdorff, Laak a. d. Zalar, neumen ent^eqeH Krainburg, Veldes sowie an vielen Plitzen Oberkrains « « fttrui 8. — Stev. 84. KARAWANKEN BOTE Sobota. 24. oktobra 1342. XicMspiele Allgenefne Filmlreuhand 6.m.b.H.-Zweigstelle Veldes A s s L I N G 23. X. um 20 Uhr 24. X. Tun 16 imd 20 Uhr 25. X. um 14.30, 17 und 20 Uhr 26. X, um 20 Uhr Zwei in einer groBen Stadt FUr Jogendllche sug^laseen! 27. X. um 20 Uhr 29. X. ШП 20 Uhr Renate im Quartett JugendUche unter 14 tlahren nicht zugelaesen L A A K Samstag, den 24. X. Soimtag:, den 35. X. D as unsterbliche Herz FUr Jugendllche nlcht zugelaesen! Mittwoch, den 28. X. Dormerstag, den 29. X. Bal Pare Fllr Jugendliche nlcht zugelassen! LITTA I 24. X. um 19.30 Uhr 25. X. um 16 und 19.30 Uhr 26. X. um 19.30 Uhr Jenny und der Herr im Frack FUr jugendliche nlcht zugelaesen! 28. X. um 19.30 Uhr 29. X. um 19.30 Uhr Das Gltick wohnt neben an FUr Jugendliche zugelaesen! NEUMARKTL 23. X. ШП 19 Uhr 24. X. um 19 Uhr 35. X. um 14, 16.30 und 19 Uhr 26. X. um 19 Uhr Waldrausch FUr Jugendliche zngelassen! 28. X. um 19 Uhr 29. X. um 19 Uhr Dir gehort mein Herz FUr JugendUche zug I nemški družini 51 Naslov pove K. 1 Bote Krainburg. 2427-3 Besser fur Dich — besser fur alle! Kohle, mit der elektrischer Strom meisf er-zeugt wird, ist lebenswichtig fur uns alia und beson<^rs fur verstarkfe RusTungI jeder Stromverbrauch muft ein Hochsl-moR on licht ergeben. Verlongen Sle dor-urn Qusdrucklich Osrom-D-lampen mit der Doppelwendel, wenn GlOhlampen zu er-setzen sindl OSRAM-LAMPEN 3 Išče V naiem Opremljene ali prazne sobe v Krainbureu ali Wartu ike W. Prodam Figovo kaktejo 2 m visoko, 1 m široko ploščatimi listi prodam.. Naslov: Radmannsdorf, Wallcnburg 6. Dvoje harmonik tvrdke „Lubas' prodam za ce nilno vrednost. Florian Spruk, Komenda 51 Dobro ohranjeno otroško posteljo iz trdega lesa prodam. Alois Udir, Am Hang 149, Krainburg. Samsko opravo. Furnir, za eno sobo in dva moška kolesa za ce-nilno vrednost naprodaj, Maria Elion, Krainbur?, Habiditgasse 20. 2432-8 Dve Švicarski kozi, ena mlekarica in ena mladica breja, naprodaj. Krainburg, Ha-biditgasse 4. Plemenskega bika starega 22 mese cev, prodam radi pomanjkanja krme. Lofenz Nowak, Piuka Nr. 6, Post Na-klas bei ^rai burg^______ Knplm Sobno opravo ali vsaj dve postelji in eno omaro, lahko že rabljeno, kupim. Naslov v upravi Karaw. Bote Krainburg. 233б;7 Fabrik C.Wenger Klagenfur) m T57 Q D-IAMPE MIT DER DOPPELW«^ KAFFEE ERSATZ Fabrik C.Wenger Klagenfurt Rezalnico za seno in slamo ne ročni pogon — kupim. Vinzenz Paier, Krainburg Seelandstr. 99. 2428-7 Otroško dvokole (bicikel) kupim — nujno. Grethe K rant, Krainburg, Postamt. Nakup hiš Manjšo hišo ali vilo na lepem kraju kupim. Ponudbe na Karaw. Bote Klagenfurt pod „Sončni lega'/. 2430-9 Vzamem v zatup v najem vzamem dvostano-vanjsko hilo »ii kupim enostano-vanjsko hišo v okolici K rain-burga. Ponudbe na Karawanken Bote Krainburg. Izgoblleno Na poti od Planine preko Hin-terhausgasse do stare gimnazije se je izgubila dne 19. 10. zjutraj rumena damska rokavica (desna). V torek, dne 20. oktobra sem izgubila rdečo volneno jopico na poti od Oredie-ka do vasi Breg ob Savi. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi odda na Karawanken Bote Krainburg. 2438-22 Ramo Dne 19. oktobr« zvečer Jem na kolovozni poti Safnitz (Žabni-ca) do Jame na« fcl kolo znamke „Presta". Lastnik ga dobi pri Peter Novak, Tama št. 23, pošte Wart. 2420-23 Ne pieudarjajte veliko — naročite „Mali Oftlat"! Нан& KRAINBURG - VALVASORPLATZ # ZUSTELLUNGEN ALLERORTS FREI HAUS Sthaffende Cbetkwainsi Benutzi die SPARWOCHE zur Anlage eines Sparbudies bei Eurer Genossensdiaftsbaok, der ffodieiniki 9oren)ske1 Porabite TEDEN VARČEVAIVJA, da naložite hranilno vlogo pri Vaši zadružni banki Yolksbank Krainburg neben Hotel „4He Post*' mit Zweigstellen poleg hotela „Stara pošta" s podružnicami ASSLING • LAAK • NEUMARKTL